Politiški oddelek. Odpovedana carinska in trgovinska pogodba ^ Sedaj obstoječa carinska in trgovinska pogodba z Ogersko je jako ugodna za ogersko državno polovico. Madjari imajo jednaki dobiček od carin, da si mnogo manje uvažajo, kakor naša državna polovica. Poleg tega pa jim sedanje skupno carinsko ozemlje daje še drugih ugodnostij. Tako je povišanje carine na tuje žito le Ma-djarom v korist. V naši državni polovici ni niti 10 o/o poljedelcev, ki bi žito prodajali, pač jih je pa mnogo več, ki žito kupujejo. Naša državna polovica je industrijska država, jej zatorej visoke žitne carine več škodujejo nego koristijo. Poleg tega pa Ogri povsod znajo carinsko in trgov inko pogodbo v prid tolmačiti. Naša državna polovica se drži lojalne pogodbe, Madjari pa znajo njene določbe narediti popolnoma za iluzorične. Po pogodbi bi naši industrijski pridelki morali biti carine prosti na Ogersken. Formalno je to res, dejanski pa ne. Carina se naravnost ne pobira, ker se ne sme. Zato se pa od avstrijskega blaga pobira veliko večja vožnjina po ogerskih železnicah nego od ogerskega. Poleg tega so pa ob meji mitnice, ki pobirajo visoko mitnino od voz, ki peljejo na Ogersko. Tako pobirajo Ogri carino od avstrijskega blaga v podobi mitnine in vožnjine. Da se zapre pot avstrijskim izdelkom se podpira domača obrt na Ogerskem s tem, da se tovarnam odpuščajo davki ali se jim celo dovoljujejo podpore, ako blago v Avstrijo izvažajo. Tako je mogoče, da ogerska industrija uničuje avstrijsko. Posebno je naša mlinska industrija tako uničena, ker ogerski parni mlini ceneje dostavljajo moko v naše kraje, kakor jo morejo izdelovati domači mlini. Zato se pa že dolgo v avstrijskih krogih naglasa, da se more premeniti carinska in trgovinska pogodba z ogersko na način, da Ogerska državna polovica ne bode mogla več jo tako obiti. Madjari so seveda želeli, da sedanja pogodba ostane še nespremenjena prihodnjih deset let. To bi se bilo tudi zgodilo, da se ni odpovedala. Madjari so to želeli, a tudi avstrijska vlada je to želela, da bi ne bilo treba novih pogajanj. Gotovo bi ne bila odpovedala pogodbe, da ni avstrijski državni zbor tega odločno zahteval. Poprej se je to že zahtevalo v deželnih zborih. Trgovinski minister baron Glanz je bil prisiljen obljubiti, da Avstrija pogodbo odpove. V madjarskih krogih je to vzbudilo veliko nevoljo. Madjarski listi se grozno jeli napadati avstrijsko vlado in državni zbor, da z obstoječo po njih zatrjevanju za avstrijsko državno polovico ugodno pogodbo nista zadovoljna. Avstrijska vlada je pa boječ, da se Madjarom ne zameri, le čakala z odpovedjo. Hotela je baje pogodbo odpovedati še le zadnji dan leta. Ogerska vlada pa tega ni čakala, temveč je sama pogodbo odpovedala. To je gotovo storila iz gotovega na- mena. Pred vsem je hotela s tem pokazati, da sedanja pogodba ni ugodna Ogerski, da morajo torej Ogri zahtevati novo pogodbo, ki bode za Avstrijo še škodljivejša. Nikakor se ne motimo, če rečemo, da bodo Madjari stavili nove pogoje. Tega bi se pa Madjari ne bili upali, da je avstrijska vlada pokazala več odločnosti in pogodbo sama hitro odpovedala ter s tem jasno dala razumeti, da je ne obnovi, ako Madjari ne privolijo v ugodneje pogoje. Pri tej pogodbi gre za več nego pri določevanju kvote same, če tudi dobiček ni tako očividen. Madjari so bili pripravljeni dovoliti, da se dovoli petodstotno povišanje ogerskega doneska k skupnim držav, dohodkom, da bi bila avstrijska državna polovica donašala 65 o/o, ogerska pa 35 o/o. Za tako razmerje so se že ob volitvah zavezali glasovati vsi vladni privrženci proti ministerskemu predsedniku. Kdor tega ni obljubil, ga vlada pri volitvah ni podpirala. Sedaj pa prihaja iz Ogerske novica, da nekateri vladni privrženci ne mislijo držati besede in zahtevajo, da kvota nespremenjena ostane. Poročila iz Ogerske se tako slikajo, kakor bi vladni pristaši hoteli Banffyju delati neprijetnosti. V resnici je pa Banffj se ž njimi dogovoril, da zahtevajo nespremenjeno kvoto, ker je Avstrija bila sklenila odpovedati carinsko pogodbo. Vlada potrebuje tacih nasprotnih glasov, da se bode nanje sklicevala pri pogajanjih z našo državno polovico. Vsaj je le predobre znano, ker se je Ogerska že poprej bila vse drugače pripravila za to pogajanje, kakor avstrijska. Pozvala je bila vse trgovske zbornice, kmetijske družbe in še nekatere druge korpo-racije, da povedo svoje želje, glede obnovljenja pogodbe. Tako ima ogerska vlada nabrano mnogobrojno gradivo, na katero se opira pri pogajanjih, avstrijska pa nič. Zato moremo reči, da bodo pogajanja še jako težavna. Bati se je, da bode zopet pogodba se sklenila v škodo naši državni polovici. Tega se je tem bolje bati, ker v naši državni polovici vlada in nekatere stranke stoje na stališču, da se pogodba mora vsekako ponoviti, ker to zahteva skupna državna korist. Ogri pa ne stoje na tem stališču in baš zaradi tega ložje pritiskajo na našo državno polovica. Sodba avstrijskih političnih krogov je popolnoma napačna. Na obnovljenje pogodbe nima naša državna polovica toliko interesa, kakor ogerska. Zato bi Ogri še radi pri-jenjali, ako se le od naše strani opusti vedno zatrjevanje, da je pogodba v državnem interesu. Ogersko carinsko ozemlje in pa to, da bi ogerska državna polovica morala skrbeti za vse polke, ki imajo onostran Litve dopolnilne okraje, bi Madjare hitro poučilo, da je zanje pogodba potrebna in hitro bi jo obnovili z vse drugačnimi pogoji nego pa sedaj. če nova pogodba ne bode tako ugodna za našo državno polovico, kakor bi lahko bila, bode to pač le krivda prijenljivosti avstrijske vlade in avstrijskega parlamenta in posledica napačne misli, da se pogodba mora ponoviti za vsako ceno. Madjari bi bili brezumni, če bi odjenja-vali, če vidijo, da je jim pripravljena naša državna po- ----- 494 ----- ----- 495 ----- lovica v vsem odjenjati. Nova pogodba bode taka, kakor bode znala naša državna polovica braniti svoje koristi. Sedaj je še čas, ko bode pogodba obnovljena, za deset let zopet ne bodo pomagale nobene pritožbe. Kakor si bodemo sedaj postljali, tako bodemo ležali.