143. številka.
T61llbPft
(v Trsta, v četrtek zvečer dne 28. novembra 1895.)
Tečaj XX.
„EDINOST11
izhaja po trikrat na teden » Sestili ir-danjih ob torkih, Aetrtklh
in aobotAh. Zjutranje isdan,j<* . haja ob K. uri zjutraj, večerno pti oli 7. uri m'er. — Obojno isdanjf Minut* ;
<» ]m<IRii	, f. —.MO, i».veii Av>ivii» f. 1.40
za tri m««« . . . 2.*> . . „4,— pot leta
■a v»« leto
10.—
Na noročbe brei priložene naročnin« s* ho jemlje ozir.
PoHAiničiie itevilke «e dobivajo v prt.. dajalnieah tobaka v Irnta po 3 uvi-.. i«ven Trat* po S nvč. Sobotno voAfcruo izdauj* v Iratu * ni-,, izven Truta ft nr..
EDINOST
Glasilo «lc venikc^a političnega dpuitva za Primorsko
Oglati •(< rarunp po tarifu vp.'titu, ta naslov« z debelini črkami »o pUi'uie proator, kolikor ob*t<ga navadnih »r^tlt t'o«Una. n.rnrtnife in JavnoTabvale, do. mm'I ogUii itd. RO računajo po pogodbi.
V»i dopi»i n»j se poiiljajo 'jr»diii*t vh: ulica t'H«»>) mn *t. iS. V»ako pinao m irit biti frank o t »no. ker nefrankovan* »e un
■ projjmajo. Rokopini n» ne Tr>U|«,
Naročnino, reklamacije in oglate nprn-jfiu» upruntištvo ulica Molino p,-tfolo hit. 3, II. nadst. Odprte reklamacije ao proite poatuiue.
r nlinuali Je muc"
Del socijalnega vprašanja.
i.
V novejši čas se je med učenjaki samimi vnel prepir ob vprašanja o vzgoji žensk za praktično in javno življenje, to je ob vprašanju : v koliko je šolanjem in izobrazbo omogočiti ženski, da se bode inogla preživljati sama in nezavisno od moškega! Tu imamo torej tisto kočljivo vprašanje, v koliko je dopustiti, da se razvije in razširi tista rastlinica, ki jej pravimo emancipirana ženska ? ! V tem gredo nazori jako navskriž: nekojim imponuje taka ženska moškim duhom, moškim temperamentom, moško voljo, in morda tudi moško brezobzirnostjo; drugi (menda velika večina) menijo zopet, da ženska, ki se je odtegnila svojemu pravemu po-klicn, poklicu matere, skrbeče za vzgojo svojih otrok, in se podala med viharje široke javnosti, kjer ne bi smelo biti mesta in prostora za šibko žensko stvarico — da takii ženska se je pregrešila proti redu v človeški družbi, določenem po samem stvarniku. Povedali smo že, da se je med uče njaki samimi vnel hud prepir radi tega ženskega vprašanja. DA, res je: raznim drugim vprašanjem pridružilo se je še .žensko vprašanje". A to vprašanje tii važnb samo za-se ali kot samostalno vprašanje, ampak veliko važnost je pridobilo s tem, da je v tesni zvezi z velikim s o c i j a 1 u e m vpraša-n j e m. Še bolje bi povedali, ako bi rekli, da je tudi žensko vprašanje le podrejen del socijalnega vprašanja.
Knj je vendar jedro socijalnega vprašanja? Pisatelj tega članka ni socijolog, ni na-cljonalen ekonom, in nima niti zmožnosti v to, da bi se teoretično bavil z velikim socijalnim problemom ; govori torej, kakor mu narekuje priprosti razum. Jn ta priprosti razum mu pravi, da takozvano socijalno vprašanje sedanje dobe ni nič drugega, nego vprašanje: kako omogočiti slehernem človeku človeka dostojno ekzistencijo — kako primerno razdeliti v človeštvu delo in dobrote! .Socijalne borbe iz sedanjih dni niso torej nič drugega nego borbe dosedaj zapostavljenih slojev za kolikor le možno poboljšanje gmotnega položenja. Sodeči s tega vidika, moramo priznati, da so popolnoma opravičene te borbe. S tem pa nikakor nismo hoteli reči, da so opravičeni tudi gnili izrastki teli borb in rovanja onih, ki brezvestnimi agitacijami med nižimi sloji le zlorabljajo socijalno bedo za svoje namene.
Ako pa je socijalna borba le borba za ekzistencijo, potem smo morali reči, da je tudi takozvano žensko vprašanje le del socijalnega vprašanja, kajti tudi ob ženskem vprašanju gre v prvi vrsti za to, kako osigurati ekzistencijo tudi oni ženski, kojej ni bila sreča tako mila — včasih po lastni,
PODLISTEK.
Srečna novela.
Urv, spisal O. ltouiunić ; poslov. Fr, V—c.
(Dalje.)
Uradnik seje vrnil začujen ; pač ni mogel razumeti, od kod ima mladi doktor toliko upliva na bogatega in ugleduega seta.
Že pri vratih je pričakoval Dukatinovit! Zvonimira in podal mu je roko rekoč :
„.Tako mi je drago, da Vas morem spoznati ; „Vi ste pisatelj novele „Srečen in nesrečen zakon".
„Di\w, odvrnil je Zvonimir.
„Jako krasna je, in z ozirom na Vašo mladost moram se čuditi Se bolj, odkod imate toliko izkustva, kakor da ste bili že večkrat oženjeni*.
„Nioeni oženjen; še-le pred petimi meseci sem bil promoviran doktorjem prava. A
mnogokrat pa po krivdi drugih —, da bi mogla izvrševati pravi ženski poklic : poklic ljubeče matere in skrbeče vzgojevateljice svojih otrok.
Iz vprašanja, kako omogočiti ženski, da bi se mogla preživljati samostalno, pa je moralo nastati nadaljnje vprašanje: izobra-ž e v a n j a žensk n a s r e d u j i h i 11 v f-šokih šol a h. I11 ravno ob tem nadaljnjem vprašanja se prepirajo te dni učenjaki in strokovnjaki v spisih in polemikah. Prepir je postal toli intenziven, da se temu vprašanju slednjič ni mogla izogniti tudi naša naučna uprava. In tako je prišlo to vprašanje te dni v razpravo tudi v našem proračunskem odseku.
lil ob tej priliki je podal njegova eks-celenca naučni minister flautsch kakor smo že omenili v današnjem zjudanjem izdanju svoje menenje, o vzgoji, o šolanju in o — poklicu žensk. In ker so izjave njegove ekscelence dokaj zanimive in tudi dobro podprte v marsičem, podati jih hočem tu po njih jedru.
Dosedanje šolanje žensk se je omejevalo na ono mero znanosti, ki jo podajati ljudska in meščanska šola. Kar je bito več, za to so skrbeli zasebni zavodi. Priznava pa potrebo, da treba ženstvu odpreti pot do višega izobraževanja. Sicer pa se nazori o vzgojevanju žensk ravnajo po tem, kako mislimo o p o k 1 i c u ž e n s k e in o bistvu nje ženske nravi. Teško je sicer najti v tem pogledu splošno veljavno formulo, vendar se gotovo približamo stvari najbolj, ako rečemo, d a v z g o j a ž e 11 s k e bodi urejena za d o m a č u o s t. Delokrog ženske je s tem jasno določen, ne da bi hoteli žensko potisniti v podrejeno stališče. Duševni izobrazbi dekleta je odprto polje po takem omejenju, opravičenem po naravi ženske, zlasti ako po-števamo pomen domaČe hiše za narodno in kulturno življenje ljudstev. Toda pri vsem tem moramo ozir jemati na to, da so deklice mnogokrat prisiljene posvečati se temu ali onemu poklicu, da si tako pridobe sredstva za preživljanje.Z ozirom na to so nekatere države dovolile, da smejo ženske pohajati tudi vsaučilišča v ta namen, da se usposobijo za akademiško izobražene učiteljice, ali pa, da se posvetijo poklicu zdravnika. Tudi avstrijska vlada je prisiljena baviti se s tem vprašanjem. Sosebno zato treba misliti na omogočenje samostalnega preživljanja ženske, ker kažejo statistički podatki zadnjega ljudskega štetja, daje bilo v Avstriji tedaj sposobnih za ženite v 3.855,343 moških in 4.329,278 ženskih, iz česar sledi, da 473,935 žensk, torej 11 odstotkov, se sploh niso mogle o m o-ž i t i. Pri vsem tem pa je še pomisliti, da se ne ženijo vsi moški vsled raznih gospodarskih neprilik. A ravno v tem tiči gospodarska nevarnost. Kajti po ženski konkurenciji se utegnejo zaslužki moškega tako znižati,
kot dijak, potikajoči se po tujih hišah, kjer sem bil na stanovanju in hrani ter dajal instrukcije, doživel sem mnogo prizorov ; in čitujoči zopet razne knjige o duši človeški, o njegovem življenju in usodi, crpil sem tudi iz njih mnogo naukov. Tu tako sem, prispo-dabljaje jedne slike z drugimi, končno sestavil svojo novelo".
„Zares krasno delo, s katerim se lahko ponašate".
„Lepa hvala za laskavo priznanje. Ta predmet me je zanimal že od onega časa, ko sem se bil odločil slušati pravo in posvetiti se pravniški stroki ; ravno kot tak moram točneje poznati dobre in slabe strani človeške, da laglje in globokeje pogledam v dušo in srce svojih klijentov in nasprotnikov".
„Jako dobro, gospod doktor. Vi ste temeljito pogodili svojo nalogo ; ali Človek, po-z ti aj oči dobre in slabe strani življenja, ostane
da ne bodo zadoščali za preživljanje družine. Tu se križajo interesi: na jedni strani treba skrbeti za omogočenje samostalnega preživljanja ženske, na drugi strani pa preti gospodarska nevarnost po ženski konkurenciji. To navskrižje bi se po inenenju ministra moralo poravnati tako, da ne bi ženske delale konkurencije na dosedanjih mestih, ampak da se ženskam otvore nove stroke za pridobivanje sredstev za p r e ž i v I j a 11 j e. Taka rešitev ženskega vprašanja bila bi tem loža, ker so razmere same tako nanesle, da nastajajo nove vrsti poklica, za koje imajo ženske vso sposobnost.
Politiške vesti.
V Trntii, d 10 28. novembra fHSfi.
Državni zbor. V včerajšnji plenarni seji pričela je poslanska zbornica posvetovanje o zakonskem načrtu za podeljenje 400 tisoč gld. drž. podpore v zmanjšanje bede. Posl. Scheicher je predlagal nujno, naj se izvoli poseben odsek 18 členov, ki naj bi preiskoval o vojaških odredbah na Dunaju onega dne, ko se je objavila vest, da izvolitev dra. Luegra ni potrjena. O tem predlogu se j« vnela viharna debata, v kojo je posegel tudi ministerski predsednik grof Dadeni. Zatrdil je, da vlada ni nikdar zahtevala vojaške asistencije. Kar se pa tiče očitanja, da so se zaustavile nekoje brzojavke, je izjavil, da par brzojavk res ni bilo vsprejetili vsled kažnjive radovednosti neke telegrafistkinje. Ista je bila primerno kaznovana. Vlada nima osebno ničesar proti drn. Ltiegru, ampak le proti načinu, kakor se isti udeležuje javnega življenja. Po viharni razpravi in spopadu med poslancema Sclmeiderjem in Ki'a mom, odklonila je zbornica nujnost predloga Schei-cheijevega z 153 proti 52 glasom.
Na to je dr. Lueger interpeliral predsednika zbornice Chlumetzkega radi spre-membe hišnega reda, sosebno pa o tem, zakaj se je omejil pristop na galerije, kar znači kratenje javnosti razprav. Baron Chlumetzky je odgovoril razdraženo, da je predsedniku dolžnost skrbeti za to, da se javnost ne zlorabi in da zbornica ne zaide pod terorizem ulice.
Rekli smo že gori, da je med razpravo prišlo do burnih prizorov. Štirski posl. Kraus je namreč apostroliral antisemita Steinerja, naj gre na svoje mesto, na kar mu je odgovoril Stelner: Z vami ne govorim, ker ste hlapec Židov! Predsednik Clilumetzky je bil seveda hitro po koncu, da pozove Steinerja na red, predbacivši Steinerju — surovosti. Tem besedam je seveda burno ploskala libe-rano—konser tati vna večina, na kar je vsliknil dr. Lueger predsedniku: „Tudi vi nimate pravice žaliti; zapomnite se, tudi vam tam gori na svojem stoluje dolžnost biti obzirni !M Baron <'hlumetzky je pa odvrnil: „Od vas
gotovo na boljšej strani, koja vodi k vrlini, stanovitosti 111 sreči... A sedaj prosim, s čim Vam lahko služim V"
Zvonimir mu je pokazal svoje delnice ter mu razložil vse ter je rekel naposled:
„Odkritosrčno Vam povem, gospod, da bi to malo posojilo od 100 fr. vzel samo zato, da si nabavim potrebnih stvari, dokler 110 dobim službo pri kakem odvetniku ali v kakem uradu".
„Kot pisatelju one krasne novele vain hočem rad pomagati in dovoliti posojilo, ako se mi — brez zamere — izkažete z doktorskim diplomom, da ste isti, ker do danes nisem imel sreče poznali vas".
.Drage volje; kdaj smem prinesti diplom V*
„Kadarkoli hočete; ako vas je volja, čez jedno uro".
„Dobro, prinesti ga hočem čez jedno uro".
se ne bodemo učili dostojnosti", Lueger pa je replicira I: „Vi nam ne imponujete ; pozovite samega sebe na red,1
Na to so v tajni seji razpravljali o interpelacij: posl. Trolla radi zaplene volilnega oklica antisemitske stranke. Večina zbornice je bila sklenila namreč, da je dotično interpelacijo prečitati v tajni seji. Namen temu sklepu je jasen, namreč ta, da ne bi dotični oklic prišel v javnost potem interpelacije. Toda v tem slučaju se je jako skrčila večina: znašala je t»8 glasov proti «2. Iz tega bi bilo sklepati, da immgi mnogi niso bili prepričani o opravičenosti konfiskacije.
K položen ju. Olasi se, da bode takoj po novem letu imenovan minister*rojak za ('ešk o. Za to luesto je baje določen princ Ferdinand L o b k o v i c. Ta govorica je nmogo pridobila na svoji verojetnosti, ker se je princ Lnbkovic, te dni mudil na Dunaju.
Ravnopravnost pred porotnimi sodišči. V „Primorcu" Čitamo o neki razpravi, ki se je vršila dne 21. t. in. pred porotnim sodiščem v Oorici. Obtoženec je bil Slovenec, zagovornik Slovenec i 11 med porotniki je bilo !» Slovencev in 3 Italijani. A še teh poslednjih ne bi bilo, da ni tako hotelo državno pravd-nistvo. Vendar je bila obtožnica laška, torej v jeziku, ki ni materini jezik 7« porotnikov !! In vse to vzlic temu, da se je pravosodni minister nedavno izjavil proti tolmačem pri porotnih razpravah. Zagovornik je govoril slovenski, vendar pa je glavne reči raztol-mačil tudi trojici italijanskih porotnikov. Ko pa je zagovornik zahteval, naj to isto storita tudi državni pravdnistvo in predsednik, to je, naj ona dva govorita tudi slovenski, o d k 1 o n i I a sta to zahtevo ! Ta dogodek se je vsprejel v zapisnik na zahtevo žago-vornikovo, a slovenski porotniki so molčali ob vsem tem!
Iz Zagreba. Trdovratno se vzdržuje vest, da minister za Hrvatsko pl. .1 o s i -p o v i c h misli odstopiti. Hrvatske dijake, ki so priredili demonstracijo sežiganjem <>-gerske zastave so torej obsodili na najstrožje kazni, oni železniški uradniki pa, ki so pretepali hrvatske dijake ju tako vsaj deloma provzročili 0110 demonstracijo, so bili spoznani — nekrivimi. Sedaj pa reci kdo še, da Hrvatska ni svobodna !
Proti socijalistom na Nemškem so oblasti začele postopati strogo na vsej črti. Nad 100 hišnih preiskav se je izvršilo te dni, in to tudi pri nekaterih socijalistiškili poslancih. Nadalje se govori, da hoče vlada razpustiti vsa demokratska društva v Bero-linu, a socijalistiške novine so v kratkem času morale plačati kakih 200.000 mark denarne globe, ne glede na to, da so morali mnogi socijalisti romati v zapor. Zlusti se množe obsodbe radi žaljenja Njegovega Veličanstva. A ravno to dejstvo vzbuja pomisleke pri mnogih razsodnih ljudeh, ki menijo,
„Izvolite! In prosil bi vas še — če niste razžaljeni —, da mi donesete še tudi jeden del koncepta one novele, da se prepričam tudi o tem, da ste ji vi pisatelj".
„Nimam ravno vse tako točno, kakor je tiskano, ker sem pri prepisovanji marsikatero polo dodal in prvotni sestavek popravil, a prinesem lahko, kar imam".
„Dosti bi tni bilo, če tudi najmanje", dostavil je bankir.
„Dobro", odvrnil je. Zvonimir, „meni je še ljubše, da se popolnoma prepričate o mojej osebi in razpršite vsako sumnjo. Mlad sem. toda pošten!"
„Bravo, moj dragi doktor; to je mnogo vredno in o tem sem se deloma že prepričal iz vaše novele",
Zvonimir se je poslovil in pohitel radosten domov, videč, da lahko zadosti bankirje vim zahtevam.	(Dalje prih.)
da je nevarno prepogosto pritiskati na glavo venec mučeništva raznih rovarjeni. Takim proganjanjem se često doseže ravno nasprotno od tega, kar se je hotelo goseči.
_ Različne vesti.
Odbor političnega društva „Edinost" bode imel svojo sejo prihodnjo nedeljo ob 10. uri predpoludne v prostorih „Del. podp. društva.' <}g. odborniki in njih namestniki so napro-seni, da se udeleže te seje.
Okrajno glavarstvo za tržaško okolico. Zadoščenjem beležimo, da je ideja osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolino, kojo idejo smo bili sprožili v večernem izdanju našega lista od minolega torka, naletela v kolikor smo obveščeni do sedaj — nn splošno odobravanje med metalnimi in okoli čanskirai rodoljubi, Tako smo prejeli danes nastopno pismo:
Gospod urednik! V večernem izdanju „Edinosti" od pretočenega torka izprožili ste zlato misel glede usnutja okrajnega glavarstva za tržaSko okolico. Zlata misel, rfckel sem, katere se hočejo gotovo z navdušenjem okleniti ne le tržaški Slovenci, ampak vsi pravi patrijotje, katerim so poznani iržaški odnošaji. ('lovek bi se le čudil, da se je še le zdaj sprožila ta toliko važna ideja! Toda če tudi pozno, vedno šo pravočasno, ako jo bodeno znali srečno izvesti.
Namen teh vrstic pa je, gospod urednik, Vas opozoriti na mali nedostatek v Vašem dotičnem predlogu. Ne okrajno glavarstvo za tržaško okolico, ampak o n <> za T r s t. in okolico moramo zahtevati in tudi izposlo-vati. Ne operekajte mi, vsaki ugovor bil bi neutemeljen. Z osnutjem okrajnega glavarstva za okolico hi bilo sicer veliko — ali vendar vse premalo pomagano — med tem ko bi se z osnovanjem okrajnega glavarstva za mesto iu okolico na mah strla glava laškemu radi kali/mti. Poležkoče so v enem ko drugem slučaju ene in iste, to je : n i k a k o r š n e I Malo dobre volje se strani vlade in veliko odločnega zahtevanja z naše in gospodov po-alancev strani in stvar bode rešena; iu v to pninozi Bog! Z odličnim spoštovanjem VaS prijatelj
(Sledi ime.)
I) o s t a v e k uredništva: Ne, nočemo ugovarjati ni najmanje razširjenemu iu popravljenemu predlogu g. dopisnika — saj nismo zalubljeni v svoje lastne predloge.Veseli nas, ako moremo sprožiti kaj pametnega, drugim pa je celo dolžnost, da povedo kaj boljšega. In to boljše mora obveljati! Hvaležni smo torej g. dopisniku, da je povedal svojo, zlasti pa se nadejamo, da ne bodo molčali tudi oni krogi, koji jedini bi mogli dovesti to vprašanje do srečne rešitve, I. j. gospoda državni poslanci.
O stvari sami bi bilo še pridodati, da po uaših virih ui bil pridobljen za to idejo le pokojni namestnik 1'rctis, ampak da je v načelu pritrdila tudi tedanja osrednja vlada iu se je vsa stvar razbila, kakor že povedano, le ob fiskaliunib pomislekih finančnega ministra Dunajevskega.
Kdo mora za to, da jo rojen Slovenec ?! Kovač V. K., rodom iz Vipavskega okraja, odslužen vojak, služi svoj kruh že kakih 7 let v Trstu svojimi žuljavimi rokami. Po naključju ostal je poslednji Čas brez posla in želeu si stalnega zaslužka obrnil se je z dobrim priporočilom do nekega prvih uradnikov v glavnih skladiščih v novem pristanišču. Ta gospod je siromaka V. K. tolažil od dne do dne, od tedna do tedna. Konečno pn so priobčili prosilcu, da ga dotični uradnik noče vsprejeti v službo radi tega, ker je prosilec — Slovenec. Je-li tako postopanje primerno za javnega uradnika, kateremu mora biti glavuo načelo u e p r i s t r a n o s t ? Je-li more prosilec kaj za to, da ga je rodila slovenska mati ? Tako postopanje je žaljivo za vso slovensko narodnost., toliko bolj, ako smo je doživeli na mestu, kjer bi v prvi vrati smeli zahtevati jednake Ijubeaui do vseh.
Ali smo ie v Avstriji V Kdor si ogleduje meseca novembra in decembra izložbena okna raznih tržaških knjigarn in trgovin s papirjem, misliti si mora, da se nahaja tam kje v Flo-renci, ali v katerem - koli mestu blažene Italije. Sedaj namreč je doba za prodajanje najrazličniših koledarjev. I u kakšni so ti koledarji, ki so v avstrijskem Trstu izloženi amo? Tu ti vse mrgoli samih „Ke l-mberto"
„Regina Margheritta", „Bersaglieri", „Stel-la d' Italia", „Croee di Savoia* itd., vse polno Bpatrljoti/ma■ za-Italijo. Med to poplavo laškega demonstrujočega navdušenja pa se ti le redko kedaj prikaže koja p o d o-b i c a cesarja. Umetno je toraj vprašasje : je-li pripada Trst š e Avstriji, ali se na tihem prišteva že odrešenim deželam?
K zgodovini mesta tržaškega. Vsled naloga c. kr. namestništva v Tstu sestavil je kanonik prof. dr. Tomasin listino onih mestnih glavarjev, guvernerjev in namestnikov, ki so vladali v Trstu od leta 1382. do danes. (Leta 1HS2. stavilo se je mesto tržaško prostovoljno pod gospodstvo hiše Habsbnrgov). Ta imena vrežejo v mramorne plošče, koje vzidajo v veži namestiiiške palače, ko bode ta palača obnovljena in prezidana Na peti mramornati plošči pa bode urezano posvećenje katero je nestavil kanonik dr. Tomasin na latinskem jeziku.
Aleksander Dumas. Včeraj je umrl v Parizu sloveči pisatelj Aleksander Dumas (sin), 71 let star. Dumas je bil od leta 1875. član francoske akademije.
Nov vozni red na progi Nabreiina-Kor-min S I. decembrom t. I. spremeni se vozni red osobnih vlakov na železniški progi Na-brežina-Kormin tako-le : Iz Trsta se odpelje brzovlak ob 8. uri 25 min. dop.; poštni vlak ob uri; osebni vlak ob 12. uri 10 min.; brzovlak ob 8. uri zvečer in mešani vlak ob 8. uri 45 min. — Prihajali pa bodo vlaki: ob 7. uri 30 min. d o p o 1 u d u e mešani, ob 8. uri 40 min. brzovlak, ob 10. uri 35 min. brzovlak, ob II. uri 19 min. osebni vlak, ob 7. uri 36 min. popoln d ne osebni vlak in ob 8. uri 51 min. brzovlak.
Vossllčni odsek „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva" vabi na veselico, katera bode v soboto dne 30. novembra t. I. v društvenih prostorih v Kojanu. Vnpored: 1. P. Hug. Sattner: „Na planine"; zbor. 2. J. (Jregorič: .Domovini* ; deklamuje gca. Pavla Venuti. 3. P. Hug. Sattner: „Pogled v nedolžno oko*; četverospev. 4. M. Vilhar: „Vesoljnemu svetu*; samospev baritona se sprem-Ijevanjem glasovirja. 5. H. Volarič: „Pomlad in jesen*, po narodnem napevu — zbor. (5. Trilkovič: „Šolski nadzornik*, šaljiva igra v jednem dejanju. 7. Svobodna zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 30 nvč. za osebo. Sedeži po 10 nvč. Čisti dobiček je namenjen v podučevanje in vzdrževanje veseličnega odseka. Railodarnosti se ne stavijo meje. K obilni udeležbi uljudno vabi Veaelični odsek.
Vabilo na slavnostni komora, katerega priredi akad-tehn. društvo „Triglav" v sredo, dne 4. decembra t. I. v „Aniiensiile* proslavljaj« dvajsetletnico svojega obstanka. Sodelujeta slovensko-hrvatski pevski in tamburaški zbor. Vspored : A. Slavnostni del: 1. G. predsednik otvori komers. 2. Poje se Trigla-vovo geslo. 3. G. predsednik pozdravi navzoče goste. 4. Pevski zbor „Naprej !• 5. ,Ob dvajsetletnici Triglava", govori g. lil \Vester. 6. Farkaš: »Vjenac narodnih popjevaka*, udarja tamburaški zbor. B. Zabavni del. Pri-četek ob 8. uri zvečer.
Slovenci v Zagrebu. V zagrebških listih čitamo, da pričakujejo tam z gledališkim vlakom do 500 Slovencev. V Zagrebu se je zasnoval poseben odbor, kojemu bode urediti vse potrebno za vsprejem.
VeČino obsojenih dijakov zagrebških odveli so v kaznilnico v Belovar. Le one, ki so doma iz Belovara iu okolice, so ustavili t Zagrebu.
število nezakonskih otrok se v Zagrebu množi bolj nego v katerem si bodi mestu v Kvropi. Od leta 1879 do 181K1 bil je povprečni odstotek uazakonskih otrok vedno 34 35. To je res nerazmerno veliko število. Poleg Zagreba se v tem pogledu še „odlikujejo" Knrlovec, Varaždin, Sisek, Osek, Požega in Bakar. — Tako smo čitali v Obzoru.
Nenadna smrt. 57 1. perica Marija Gro-pajc, stanujoča pri sv. Ivanu, ulica S. ('iliuo hšt. 189, bolehala je že nekaj časa za naduho. Opravljala pa je vendar svoje domače posle in vršila tudi teški posel perice, ker je imela potrebo. Taki napori seveda niso bili baš v to, da bi se bolezen obrnila na boljše. Predvčerajšnjem šla je Gropajc s perilom v mesto, toda, ko se je popoludne vračala domov, bilo ji je (ako hudo, da se je morala ustaviti v prodajalnici svoje botre Agate Coluvini na vogalu ulice S. ('iliuo in (iiulia. (hI tam so jo prenesli v nje stano-
vanje, kamor je prihitel zdravnik z zdravniške postaje. Bilo je prepozno, kajti žena bila je med tem izdahnila svojo dušo.
23 letnega Karla Griona, stannjočega v ulici Bergamasco hšt. rt, zadela je v njego-govem stanovanju kup na srcu. Ko je prihitel zdravnik, je Grion baš umiral.
Nenadna smrt. 05letnega umirovljeuega finačnega uradnika Matijo \Volffa, stanujočega v ulici Ghega hšt. 8, zadela je včeraj kap. Ko je bil prihitel zdravnik z zdravniške postaje na stanovanje bolnikovo, bil je Wolft že mrtev.
Podpornemu društvu za slovanska viso-košolce na Dunaju. I. Augustinerstr. 7 došli so ta tnesec sledeči darovi: Iz Brežic je poslal tamošnji rodoljub, g. Ivan Munka, c. kr. okrajni živinozdravnik, 2o gld., katere so darovali gg : France Gerec, trgovec v Pišecah, 1 gld., Ivan Gprjovič, veleposestnik v Dobrovi 1 gld., France Gregorevič, veleposestnik v Malem vrhu — 50 nvč., France Podvinski, kmet v Globokem, — 50 nvč. Dalje so darovali sledeči gg. v Brežicah : Leop. Sclnvent-ner, knjigotržec, 2 gld., Josip Šetinc, odv. konr., 1 gld., Tone Matkovič, tr. popotnik, 50 nč. Josip Agres, uradnik, I gld. Josip Sitter, c. kr. sodn. pristav, 3 gld., dr. Gvi-don Srebre, odvetnik, 3 gld., dr. France Fir-bas, c. k. notar in društveni ustanovnik, 2 gld., Andrej Levak, veleposestnik, 1 gld., Tone Spindler, c. k. knjigovodja, 1 gld,, Ivan Munda, c. k. okr. živino-zdravnik, 2 gld. 50. — Gosp. Andrej Kragelj, c. kr. profesor v Gorici, je poslal podp. društvu 10 gld., katere so darovali gg.: Frane Ferlila, zas. uradnik in društveni ustanovnik, 2 ghl., Jos. Vidmar, župan v Lokavcu, 2 gld., Andrej Kragelj, c. k. profesor v Gorici, 2 gld., Josip Ivančič, c. k. prof. v Gorici, l gld., Gustav Novak, c. kr. prof v Gorici, 1 gld., Ivan Prešel, trgovec v Gorici, 1 gld., France Si-vec, učitelj v Norici, J gld. Dalje so darovali gg.: Borodinov na Goriškem, 5 gld., Andrej Pavlic, inženir, drž. železnic v Brnu, 3 gld., vc. gd. .Takop Gruden, bivši župnik, sedaj v Ljubljani 2 gld. Slavna posojilnica v Šoštanju, 5 gld. — Iskrena bodi hvala vsem blagim darovalcem, osobito pa gg. Janežic Mnndi in Andreju Krageljn za nabiranje daril. Dalje dar'la sprejema; Vč. gosp. dr. Fr. Sedej, c. in kr. dvorni kaplan itd. na Dunaju I. An-gustinerstrasse 7.
Nezgoda. Včeraj zjutraj nakladali so razni težaki pred skladišči južne železnice teške zaboje na voz. Po naključju padel je jeden zaboj na 571etnega težaka Miho Mar-koviča. Ker se Markovič ni mogel sam dvigniti, priskočili so mil tovariši v pomoč in pozvali so zdravnika. Le ta je koiutatoval, da je zaboj Markoviču ranil križ in da mit je močni ndarec bržkone tudi pretresel drobje. Ponesrečnega težaka prenesli so v bolnišnico.
.Tiaoiletna Ogerska in razstava". Te dni sprejeli smo prvi zvezek zares krasnega dela, katerim nameruje odbor ogerske milenijske razstave opozoriti vesoljni avet na ti-sočletnico obstanka madjarske države. To delo plinaša zares krasnih, umetnijško dovršenih podob iz Ogerske. Te podobe so deloma vzete iz zgodovine, druge pa predočujejo po-posebno lepa mesta in kraje iz Ogerske. Skromni prostor našega lista nam nikakor ne pripušča, da l>i obširniše razpravljali o tem delu, ki bode obsezalo 12 zvezkov. Omenjamo le na kratko, da so pojasnila ilustracijam tega izbornega dela pisana v oger-skeui, nemškem, francoskem in angleškem jeziku. O slovansčiui - ■ uiti sledu, kakor da ne bi bilo v Kvropi nad sto milijonov Slovanov, ne gledii na slovanske narode, podrejene ogerski kroui! Mar so Slovani res - -tako daleč za Madjari ? ?
V artistiškeui pogledu pa je to delo, kakor rečeno, zares krasno in, kolikor obeta prvi zvezek, bode v vseh 12 zvezkih pravi zaklad umetniško dovršenih, vsakovrstnih podob. Kdor si želi nabaviti to delo, obrne naj se glede pojasnil na naslov: Julins Lau-reučič, Budapest, Palais Ne\v-Vork, Klise-betring, 9-11.
Izpred porotnega sodišča. Včeraj stal je pred tržaškimi porotniki 38]etni bivši poštni asistent J. K„ obtožen poneverjeuja. Obtožba trdi, da je K. v svoji službi pri c. kr. poslanstveni pošti poueveril pismo, v katerem je bilo 1.001» rubljev. Obtoženec je to poneverjeuje odločno tajil; porotniki so pritrdili stavljenemu jim vprašanju z U glasovi. Na temelju tega izreka obsodilo je sodišče obtoženca na 3'/* leta ječe.
Sodnijako. Včeraj je dobil 54letni mizar Ferdinand Gregorutti iz Trsta 14 mesecev ječe, ker je dne 27. oktobra t. 1. ranil svojega kletnega sina z nožem.
Policijako. Nekaj dni j že klati se po Trstu nek Rihard E., italijansk podanik, kateri zlorabi ime propovednika prof. Gomiljšaka iu ime kapucina očeta Arhanglja v ta namen, češ, da nabira denar za naročnino in v podporo klerikalnega lista „II vessilo della Fede* (Prapor vere), kateri se baje v kratkem osnuje v Trstu. Ker je vsa stvar izmišljena, opozaijamo občinstvo na tega sleparja. — 191etno kuharico Marijo Bulkovič iz Ogulina so zaprli, ker je na sumn, da je ukradla natakarju Haitingerju 3 gl. — Zaprli so 4 razgrajalce, ki so se pretepali »sled preobilo užitega vina. — Tvrdki C. S. Segre, ulica S. Oaterina hšt. 3, ukradel je drzen tat voziček, vreden 15 gl., ki je stal pred skladiščem.
Žrebcl za Bosno. Včeraj dospelo je na Lloydovem parnikn „Kleopatra" iz Bejruta v Trst 12 arabskih žrebcev, namenjenih v Bosno. Žrebci ostanejo par dnij v Trstu, da se odpočijejo v vojaških hlevih, potem jih odpošljejo po železnici v Bosno.
Loterijskeštsvlike, izžrebane 27. t. m.:
Praga	43,	8,	74,	46,	5.
lnomost	13,	79,	70,	83,	61.
Lvov	1,	25,	10,	23,	66.
Hibi n j	79,	50,	64,	U,	31.
Najnovejše vesti.
Carigrad 27. Na diplomate je napravila
bolesten ntis vest o novih nasilstvih v Erze-rumu, pri katerih je bilo ubitih 5 Armencev, kajti diplomati so uverjeni, da nova grozodejstva bi utegnila imeti dalekosežnih posledic.
Braat 28. Rusko brodovje je priplulo tu sem. (Brest je francozko pristanišče.)
London 28 Iz Odese javljajo, da so viharji lam napravili veliko škode. Već pristanišč Ornega morja je poplavljenih. Skoda znaša nad 40 milijonov goldinarjev. 80 oseb je bilo ubitih.
Trgovlnali« tonojavka.
Ballmpaita. Pšenica m jeron —.— — .— Pioniru sca »polnimi 185)8 6.97 <lo 6,91. Ove« m jn*en —•— — — Hi m spomlad 8 25-8.20 Koru7.1t ■a oktober —.— -.— maj-juni 1896 4.46-4.46 pjenio* nova od 70 kil. f. 680-8-90 od 79 Uit. r. B-85-«.»fi„ oil hO kil. I. O.90-7 05 oJ Hi.
kil. f. 7.--710, od SM kil. lor. 7.10-7.15.-
luAinrii 5'flO-8 26; proso 5 40—6 7o rž nova rt'30fl.2o Ponudbe slabe ; mlini rezervirani Prodalo a« j« (OOOO in. s t. 9 — 5 nfi. cenej«. HI 5 m', ceneje. Oves miren. Vreme : mrzlo.
Fraga. Neraliniraiii sladkor f. 13.05 za december 1317. za januar, 13.70 za naj.
Pruga. Centrifugu I novi, poutavljen. v Trii in curino vrod odpošiljate v precej f. 30 75 . Con easstS 32,— 32-25 četvorni »0 — 33 25. V kIuvmIi («odih) 32.50 —'83. jako stAlno
Bi vrt. ICuva Hanios guoil avorage november 89. xu marc 80.-—.
Hamburg. Santos Kood average za december 73. — za marc 70^25 innj 88.75
□unajtka bova* aa. novambva lOOS
dane« včeraj
Državni dolg v papirji...............99.85
„ „ v »rebru .... 99 56 99.60 Avstrijska rentu * zlatu . . . 120.80 120.30 „ „ v kronali . . . 100 5 100.—
Kreditne akcijo.......3 72.85 370,-
Londou 10 LhI........181.— 181 -
Napoleoni......... 9.60 9-58
80 mark	........11.81 11.81
100 italj. Ur........ 44.80 44.70
Dve zračni sobi
nieblovani nli pu prazni, tudi s hrano, sti oddati od 24. t. 111. v ulici S. Fran-ccsco št. 10 II. iindstr. Oglasiti se je pri tvrdki Motlic in Grebene, ulica S. Ciiovnnni št. (i.
Igpriiiict. chinae nernofa comp.
Prof. dra. Liebora živce okrepčujuči
Wy	E L I K I I R.
W deilino pravi m varstveno znamko križ in sidro. Pripravljen po predpisu v lokami Xu Fanta v Pragu. Ta priprnva jn /,<i već let znana kakor izvrstno živce okropi'ujiito sredstvo. Steklenica po Kbi. 1. 2 iu 3-50. Ilrtljc priporočajo se iolodtin« kapljice st. Jakcba kut večkrat izkusouo domače sru.tHtvn. Siekloniaa tiO nč. in 1 gld. 20 nu. Dobiva so v lekarnah, (llavna zaloga : Lrkar&a So-ravallo ▼ Tritu; <laljo: lokama Zanotti v Tratu; stara c. kr. vojaška leknrnu na Dunaju, SioImuh-platz, kakor tudi v drugih lekarnab.
SPIRITUS SINEPIS COMPOSITUS
(ALOOFON)
je j-'dino sredstvo proti zobobulu. glavobolu itd. tur se dobiva v steklenicah, previđenih poukom za vpn-rabo, po 20 nvč. i/.kljiiLUo v premovani
l e h- a r n i i*raxmarer (Al <lue Mori) Plazza grando, Trit. Čuvati aa J« ponarejanj.
Telefon »t. 207.
Lastnik politično drustv o nFjdinosti*, Izdavaii'lj in odgovorni urednik: -Inlij Mikota. — Tiskarna Uolenr v 'IVsIn.