VHITUO |\ STATES '"War IfBONDS KI AND' Rseamps AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLVI. — VOL. XLVI, CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, FEBRUARY 18, 1943 KAJ ZDAJ LAHKO KUPITE NA . KARTE? Sladkorna karta št. 11 je dobra za 3 funte sladkorja. Veljavna je do 15. marca. Sladkorna karta št. 25 je dobra za en funt k^ve. Veljavna je do 21. marca. I Razume se, da; dobi sladkor po 3 funte vsaka oseba, kavo pa en funt vsaka oseba nad 14 let stara. Rusi so že zapodili Nemce do 36 milj zapadno od ISarkova v Ukrajini Moskva, 18. febr. — Rusi so tesno za petami Nemcem, ki se umičejo zahodno od Harkova. Pot, po kateri se umiče nemška armada, je posuta z mrliči'. Ruska armada je bila včeraj že 36 milj zahodno od Harkova. Nemci puščajo za seboj'zaloge in vojni material. Moskovski radio- je tudi poročal, da je ruska armada prodrla daleč v nemško linijo med Kur-skom in Orlom. To, da se Nemci tako naglo umičejo od HarkoVa, znači, da hitijo do nove obrambne linije, ki jo bodo najbrže 'postavili onstran reke Dnjeper. Ameriške podmornice so potopile Japoncem nadaljnih 5 ladij Washington.—Mornariško poveljstvo naznanja, da so ameriške podmornice potopile eno manjšo bojno ladjo ter štiri druge ladje Japoncem. Najbr-že so potopile podmornice tudi neko japonsko kri žarko in poškodovale neko tovorno ladj. Ta akcija ameriških podmor-nic dozdaj še ni bila poročana. torej je to dodatna škoda japonskemu ladjevju na Daljnem vzhodu. /, stv v* t ^javo odjemalca" na drugi strani! L.^i "Izjnjl 12daji Ameriške Domovine boste videli na ^ in Odjemalca" (Consumer Declaration). To 2 ' ravite do drugega tedna, ko se boste šli re- knjigd ft. 2. S kiiiifm0ra Podložiti pri registraciji vsak, ki ho-' Št' 2" Jutri vam bomo na* prvi Stran5 na" | kako morate to izjavo izpolniti. Za vsako iH v f\ rena taka forma- ,iol ,°m° Priobčili več dni zaporedma, da jo bo r\, , p°vejte o tem tudi sosedom, ki morda 1% t D°m0Vine- t ijt liiHčll0 aPrej( boste pa na prvi strani lahko čitaji P08d' Ak0 i!"*6 110VeJ?a racioniranja živil in vojne knji-flfes?' u ni kaJ jasno, nai Pokliče naš urad: ! Izpred vojaškega sodišča ! v Ljubljani 1 ^Posneto iz ljubljanskega "Ju-, : tra" z dne 23. sept. 1942 v izvir-I nem besedilu). Vojaško sodišče vojnega ozemlja, odsek Ljubljana, je izreklo 1 naslednjo sodbo v zadevi proti: | 1. ROMIHU RIHARDU, sinu i Roberta in Bratoš Antonije roj. 3.1. 1912 v Novem mestu in tamkaj bivajočemu v Tavčarjevi ulici 9. na begu; 2. ŠVARI DUŠANU, sinu Karla in Tiirk Antonije, roj. 20. i julija 1918 v Postumiji in bivajočemu v Novem mestu v Bežko-vi ulici 25. na begu. in 3. UDOVIČU JOSIPU, sinu Josipa in žiber Marije, roj. 1. 1921. v Novem mestuNin tamkaj bivajočemu v Proštijski ulici 2. mehaniku, na begu obtoženim : a) zločina po čl. 4. Ducejevega razglasa ker so do marca 1942 na ozemlju Novega mesta pripadali in še vedno pripadajo družbi, ki ima namen nasilno spremeniti gospodarsko in socialno ureditev v državi: b) zločina po čl. ,16. Ducejevega razglasa, ker so v navedenih časovnih in krajevnih okoliščinah sodelovali in še vedno sodelujejo pri oboroženi četi, ki ima namen izvrševati zločine proti državnim osebnostim: c) zločina po čl. 2. Ducejevega razglasa, ker so bili v navedenih okoliščinah v posesti in so še vedno v posesti orožja in stre-Hiv^rbrez xlttV&jenp pristojift oblasti. Iz teh razlogov je proglasilo Romiha Riharda, Švaro Dušana in Udoviča Josipa za krive vseh pripisanih jim zločinov in jih kot take obsoja v dosmrtno ječo, stroške in zakonite posledice ter objavo sodbe v listih "111 Piccolo" v Triestu in "Jutru" v Ljubljani. Nadškof Spellman na potu v Vatikan Madrid.—Newyorški nadškof Francis J. Spellman j,e včeraj zapustil Madrid in odpotoval v avijonu v Vatikan. Ameriški ambasador Hayes ga je spremil do letališča. Iz Rima se poroča, da bo nadškofa spremila italijanska policija do Vatikana. Pošta bo najela večje število žensk Washington. — Generalni pcštni mojster naznanja, da se poštni oddelek bavi z načrtom, da bi zaposlil večje število žensk. Toda za pismonošinje se jih ne bo porabilo. T0 so poskušali v zadnji vojni, pa se ni obneslo. Nov grob Včeraj zjutraj je umrl Thomas Grdošič, star 59 let, stanujoč na 1602 E. 36. St. Bolehal je tri mesece. Rojen je bil v selu Javor na Hrvaškem in je prišel v to deželo pred 25 leti. Zapušča ženo Mary, sinova Mike in Tom, ki je vojak v Camp McCoy, Wis. Dalje zapušča brata Franka in Pavla. Pogreb ima v oskrbi Gr-dinov pogrebni zavod, čas pogreba še ni določen. Poškodba pri padcu Cvelbarjeva mama iz 81. cest« so si pri padcu poškodovali nogo Odpeljali so jih v St. Lukes bolnišnico. želimo jim, da bi kmali okrevali. Prva obletnica V soboto ob 7:30 bo darovan; - v cerkvi Marije Vnebovzete ma ■ ša za pokojnim Antonom Centi - v spomin prve obletnice njegovi smrti. RATION BOOK NO. 2 S 1. marcem bomo kupovali nekatera živila s karto št. 2, ali kakor se uradno imenuje "Ration Book No. 2." To velja za vso deželo. Ker je to zelo važno za vse naše gospodinje, jim bomo skušali od danes naprej natančno razložiti to racioniranje, da se bodo vedele ravnati. Začenši s soboto pa do 1. marca ne boste mogli kupiti sadja, sočivja, raznih sokov in juh, zamrznjenega sadja in sočivja ter posušenega sadja v kantah in ne v steklenicah. V teku osmih dni boste imeli čas, da se i-egistrirate za novo knjigo, kate.ro bo morala imeti vsaka oseba v vaši družini. To je "Ration Book No. 2." Od 1. marca naprej boste mogli kupiti racionirana živila z denarjem in plalvimi znamkami iz te knjige. Vsak živilski predmet b0 imel gotovo vrednost v znamkah, kakor bo to določila vlada. Ona živila, ki jih je več v skladiščih, bodo imela manjšo vrednost v znamkah kot ona, ki jih j je manj. S tem hoče vlada pri-! siliti gospodinje, da bodo bolj ' kupovale živila, ki jih je več. Knjiga za racioniranje št. v2 bo imela plave in rdeče znamke, Plave znamke bodo za nakup živil v kantah in steklenicah, rdeče znamke bodo pa pozneje z t ' nakup mesa. i Vsaka znamka ima številko ir veliko začetno črko. številka kaže točke (pointe) kolikor je vredna. Črka pa kaže čas, v katerem bo znamka veljavna. Vsaka znamka je veljavna samo toliko časa, kot je .zanjo odločena doba od vlade. , Plave znamke, ki imajo črko A, B in C bodo veljavne za prvo dobo to je za mesec marc. Potem bodo prišle na vrsto druge. Za vsako teh dob je določenih 48 pointov. Torej boste imeli za prvi mesec 48 točk in scier 3 znamke po 8 točk, tri znamke po 5 točk, tri znamke po 2 točki in tri znamke po 1 točko, skupaj 48 točk. Ako boste hoteli, da boste imeli teh 48 točk za ves marc, boste morali kupovati tako, da jih boste imeli do konca meseca. Zanje lahko kupite naenkrat za vseh 48 točk, ali pa vsak teden po nekaj. Jutri bomo priobčili nadaljna pojasnila, čitajte pazno, ker bo to zelo važno za vse. Ko se boste enkrat privadili, boste videli, da sistem tega racioniranja ne bo težak. Kakor morate gledati, da imate dovolj denarja za nakup enega tedna, tako boste morali gledati, da boste imeli dovolj teh znamk za vso periodo, ki bo določena za vsako znamko. Kupujte vojne znamke! Buy Defense Bonds and Stamps Naši vojaki Carl Seliskar, sin dr. in Mrs. James Seliškar pošilja pozdrave iz Camp Wallace, Texas, kjer služi pri obrežnem topništvu. V par tednih je čvrsti Carl avanzi-ral za narednika, čestitamo! M m m Danes odide k mornarici Strica Sama Martin Hren, sin Mr. in Mrs. Martin Hren iz 9313 Prince Ave. Le dobro jadraj, Martin in vrni se zdrav! |8S\ Na dopust je prišel narednik Edward Meyeres, sin Mr. in Mrs. Majer iz 929 E. 209. St., Euclid, O. V pondeljek bo odšel zo- pet nazaj. Njegov naslov je: Sgt. Edward Meyers, Btry D, 167th C. A. Bn. (A. A.) Camp Edwards, Mass. Ba Pa R® Nazaj sta se vrnila Pfc. Louis V. Kovacic v Fort Bragg, N. C. in korporal Louis F. Milavec v Camp Chaffee, Ark., sinova Mr, in Mrs. Anton Milavec iz 1234 E. 61. St. Skupaj sta odšla v ar-mado 18. marca 1942 in skupa. prišla na dopust. Naročata po zdrave vsem sorodnikom, prija tel jem in znancem ter se jim za ! hvaljujeta za lepe darove. Pto Cleveland bo ostalo do jeseni na sedanjem času, država bo šla pa nazaj r8tav n' _ [i" vfer°C-Sek mestne zbor- Dri''' Podlog, [nH 0.avn' d°kler tega ne e^u ;°?gres' ki 'ma v j U pol«o mo5. ^ Sfe ie izJavil da >i »Stv° Poleti se- SSta5dx°Zimi 1)3 r^y^rs, ki je za- to, da gremo na prejšni čas, je rekel, da bo zahteval, da se me-• glede lega izrazijo pri primarnih volitvah v septembru. Včeraj je pa ohijski guverner podpisal postafvo, da pomakne država Ohio čas za eno uro nazaj. Postava stopi v veljavo prihodnjo nedeljo zjutraj. Tako bojno imeli od drugega tedna naprej v Ohio dvojni čas. Vse državne institucije, kot sodnije in drugo, bodo šle na prejšnji čas, dočim bodo železnice in federalne institucije poslovale po sedanjem vojnem času. Mnogo ohijskih mest je sklenilo, da ostane vsaj čez poletje na sedanjem vojnem času in sicer Cleveland, Akron, Bar-berton, Toledo, Sandusky, Con-' neaut, Warren, Canton in druga. Rezervisti iz kolegijev klicani v armado Chicago. — Vsi dijaki kolegijev in univerz v državah Illinois, Wisconsin in Michigan, ki so se vpisali v letalsko rezervo, bodo klicani v službo med 18. in 28. februarjem. Zgledna organizacija Na zadnji glavni seji Slovenske moške zveze je bilo sklenjeno, da kupi organizacija še za nadaljnih $2,000 vojnih bon-dov. Tako se govori! 0 Akr°n« >!SafTn t0Varni Good" ° ^ K°rp- je bilo do-> CP!lja,i »o ga na SvJ^ ob 7:30 bo se- h^boVv°rnBar^, št. i si čl* . adnih pro-lani «aj bodo na- Prodajal je žganje samo gotovim odjemalcem Manager državne pvodajame za žganje na 5600 Euclid Ave. je bil zasačen, ko je odnašal cele zaboje žganja pri zadnjih vratih, dočim so bila vrata spredaj za odjemalce zaprta, žganje je dajal gotovim strankam, katere so mu dajale v zameno kavo in drugo. Tudi nekemu mestnemu stražniku je prodal en zaboj žganja pri zadnjih vratih. Policaja bo zaslišal mestni varnostni direktor. Priden dijak Robert Adamich iz 1410 E. 52. St., ki je graduiral iz. East High šole si je s svojo pridnostjo dobil polovico šolnine v vsoti $600. To mu je omogočilo, da se je zdaj vpisal na Western Reserve kolegij. Želimo mu mnogo uspeha. Vesela vest Družini Mr. in Mrs. John Zdravje, 152—15tJh St., Bar-berton, O., so prinesle vile rojenice zalo hčerko. Mamica je hčerka Mrs. Mary Zeleznikar, ki je postala zdaj prvič stara mama. Čestitamo! Frank se postavi Naš dobri prijatelj in zvest naročnik, Frank Poje, ki vodi moderno čistilno podjetje na 633 E. 185. St. je zopet kupil za $1,000 vojnih bondov. Prej jih je pa že kupil za en tisočak. Vsa čast, Frank! Roosevelt vpraša kongres za super-davke na zaslužek nad $25,000 Roosevelt je urgiral kongres naj naloži super-davke na vse čiste dohodke nad $25,000 za samsko osebo in nad $50,000 za oženj en par. Mr. Roosevelt priporoča kongresu, naj bi naložil 100% davka na vse dohodke nad omenjeno vsoto, dočim se glasi sedanja predsednikova odredba, da ne sme nobena oseba zaslužiti čistega več kot $25,000.na leto. Ko je kongres dal lanskega oktobra predsedniku oblast, da sme postaviti mejo plačam in mezdam, da se prepreči inflacijo, je določil tudi $25,000 kot najvišji čisti zaslužek za posamezno osebo. To predsednikovo odredbo hoče zdaj kongres zavreči. Tajna policija je aretirala industrijca kot sovražnega tujca v N. Y. New York.—Ameriška tajna policija je aretirala predsednika enega največjih industrijskih podjetij v New Yorku, njegovo ženo. sina in hčer. Njegovega imena zaenkrat še ne da v javnost. Samo toliko'je povedala, da je dobival ta človek $75,000 plače na leto in da ga smatrajo kot sovražnega tujca. Aretirani je bil odlikovan v prvi svetovni vojni od Nemčije z vojaškim železnim križcem. Podjetjem, pri katerem je bil uslužben, dela 100% za ameriško armado. Od nemške vlade je dobival mesečno pokojnino za izredne zasluge, dokler ni Amerika napovedala vojne Nemčiji. V septembru leta 1940 je ta industrijec obiskal nemški konzulat v New Yorku in se ponudil za službo v nemški armadi. Takrat se je baje izjavil, da bi se ne bojeval za Zed. države proti Nemčiji, tudi če bi Hitler s svojo armado napadel ameriško obrežje. nove edinice tankov prav spoznati s terenom. Toda od juga prodira v Tunizijo osma angleška armada, ki bo spremenila položaj takoj, ko bo zadela na osiško linijo. Iz ameriškega glavnega stana se poroča, da so imeli Ame-rikanci velike izgube in več ameriških edinic je bilo odrezanih od glavne armade. Od teh izoliranih edinic ni nič slišati, toda upanje je, da se bodo prebile skozi in se združile z ostalo armado. Vzrok, da so se morali Ame-rikanci umakniti, je pripisovati dejstvu, ker so imeli v boju samo srednje in lahke tanke, dočim je poslal Rommel proti njim najtežje tanke. herikanci so na umiku v Tuniziji rferete so prepustile Nemcem tri letališča, ^mška oklepna divizija je samo še tri milje °Q alžirske meje. V treh dneh so Nemci v Tu-napredovali za 35 milj. (ladVni Stan ameriške zračne sile v severni Afriki nazna-Ipn Ame«>anci zapustili tri letališča, ko so Rommelove 1. 11■ "»vizije predrle ameriško bojno linijo ter napredovale K mili. feih h"CVS0 Pusti 11 na le-] (tekaj i! ~aloge gazolina lrjtna °|al._ki so pa tako po-Faviti jih ni več mogoče little] , . I linij udanl na ameri- I ustavi,* Cel° divizi.i° tan-»cev Protinapad Ameri- I Crejr°drl V torek za 18 f eka | pred-fzadni Nemci. To je IS^r6!''0- f o v JL zacel Z ofenzivo •Želj t So Amerikanci Ičet j, p02icije od fi 'ancos- I^^J^no so se moirle Prodajo mesa in rib v kantah je vlada ustavila o polnoči Urad za kontrolo cen je ustavil prodajo, dokler ne bo vpeljano racioniranje mesnih in ribiških produktov. Washington, 17. febr. — Z namenom, da ustavi vedno večje nakupovanje od strani civilnega prebivalstva, ki ogroža že itak omejeno zalogo, je vlada o polnoči ustavila vsako prodajo mesa in rib v kantah. Odredba ne bo trajala dlje kot 60 dni. V tem času bo pa vpeljan program za racioniranje z drugim mesom obenem. Urad za kontrolo cen je napravil to odredbo na zahtevo admi nistratorja ža živila, Wickarda Odredba zadene vse meso, ki j t neprodušno zaprto v posodah in potem sterilizirano na vročini. Vlada pravi, da če ne ustavi za nekaj časa prodajo mesa in rib v kantah, da je nevarnost, da ne bomo imeli teh produktov pozneje. Zato je treba vpeljati racioniranje, da se s tem zagotovi vsemu civilnemu prebivalstvu enaka količina teh živil. Prizadeti ribji produkti so: salmon, sardine, tunine, mackerel ter raki in ostrige. Mesni produkti, katerih prodaja je ustavljena, so pa: možgani, chili con came, Vienna sausage, bulk sausage, jezik in sesekljano meso za lunch. Ta odredba pa ne zadene prašičjih nog in posušenega mesa, ki se prodaja v steklenih poso- Trgovci na debelo" morajo V teku 15 dni poročati v Washington svojo zalogo mesa in rib v kantah. Sinček je! V družini Mr. in Mrs. William Kobe, 1133 Norwood Rd., so se oglasile vile rojenice in pustile krepkega sinčka prvorojenčka. Mkuia mamica^ uf^M^Y. fc«'>te» počutita v Glenvitle bolnišnici. Mrs. Kobe dekliško ime je bilo Julia Kline, čestitke mladim staršem. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOM E SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER J AMIS DEBEVEC. Editor , . . «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays___________ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po požti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _Posamezna ttevllka, 3c____ SUBSCRIPTION RATES: Onlted States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year V. S. and Canada $3.60 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months _Single copies 3c___________ Entered as second-class matter January 5th, 1809. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.____ No. 41 Thur., Feb. 18, 1943 Župan je bil na mestu! Clevelandski župan Frank J. Lausche je pokazal, da ni nobena lutka ali šlapa, da bi se ga sukalo in vrtelo, kakor bi se komu poljubilo. To je pokazal oni dan, ko se je vsedlo and 100 mestnih uslužbencev in pričelo z sedečo stavko. To so bili uslužbenci pri vodovodnem oddelku. !Kar je najbolj čudno je to, da so si delavci izbrali za stavko uprav tak čas, ko je njih služba za mesto oziroma za meščanstvo najbolj potrebna, ako je pokvarjena vodovodna cev na cesti ali v hiši, pa v najhujši zimi. Delavci, ki so šli v takem času na sedečo stavko, niso kljubovali mestni administraciji, ampak so ogrožali hiše meščanstva, ki z davki te delavce plačuje. Zato so .pa najbrže tudi izbrali tak čas v pričakovanju, da se bo župan oplašil, pa jih za božjo voljo prosil, naj ne stavkajo, da jim bo ugodil v vseh njih zahtevah. Toda neprevidni delavci niso naleteli na pravega! V mestni hiši sedi župan, ki je pravičen do vseh, ki bi bil zadnji, da bi hotel izkoriščati delavce, toda da bi se ga pa sukalo in vrtelo, kot kako milo Jero, tega si pa Lausche ne bo dopustil. Ko je župan zvedel, da se je 113 delavcev pri vodovodnem oddelku vsedlo in reklo, da ne bodo šli na delo, dokler ne bodo dobili povišanja v plačah, jim je dal župan tri ure časa, da se premislijo. Potem je jim dal'še eno uro. In ko so delavci vztrajali pri svojem, je župan ukazal, da se vse črta z mestne plačilne liste. Mi nismo proti temu, da bi mestni uslužbenci ne imeli pravice zahtevati boljših plač, ako mislijo, da so upravičeni do tega. Smo pa proti načinu, kakor so hoteli to izvesti — z sedečo stavko, ko so se vsedli, pa če mestno vodovodno napjavo in vse, kar je v zvezi ž njo, vrag vzame. ' To se nam ne zdi pošteno napram meščanstvu, ki je te. delavce plačevalo ves čas depresije in sicer dobro plačalo. Služili so po $1,992 na leto, formani pa po $2,400 na leto in to v času, ko je morala večina meščanov delati pri WPA za par dolarjev na mesec in Bog, da so mogli dobiti še tiste dolarčke. Delavci pri mestu bi morali jemati v obzir to, da zanje ni krize. Dobri ali slabi časi, oni dobivajo svojo mesečno plačo in to za delo, kjer se nihče ne pretegne pri delu, kot vemo. Ako je mesto skrbelo zanje v slabih časih, bi morali delavci tudi v boljših časih to nekoliko upoštevati, pa premisliti, da dobri časi tudi ne bodo trajali večno. Delavci bi morali premisliti, da ne gre kar tako enostavno pri mestu, kot gre pri zasebnih podjetih. Mestna blagajna ima samo gotove dohodke, za katere napravi administracija proračun eno leto naprej. Ako pridejo na mestno blagajno v tem času kake posebne zahteve, ima administracija odprlo samo eno pot in ta je, da vpraša davkoplačevalce na več denarja. In kako so davkoplačevalci pripravljeni glasovati za višje davke, smo videli lanskega novembra. Kot rečeno, mi nismo proti temu, da bi mestni delavci ne smeli zahtevati izboljšanja pri plačah. Toda za to imajo drugo pot. Vsi tisti delavci, ki so napravili sedečo stavko, so v uniji in pod civilno komisijo. Kot taki imajo na razpolago legalne korake, katerih se lahko poslužijo, ne pa, da se: enostavno vsedejo in zapuste svoja važna mesta pri svojih delih. Taki ljudje se ne zavedajo svojih odgovornosti, ki jih imajo do meščanstva, taki ljudje zaslužijo prav to, kar jim je dal župan Lausche. Prav je rekel župan Lausche, da taki, ki se ne zavedajo svoje odgovornosti v takih časih do mesta in mestnih naprav, bi morali biti tam, kjer bi ne imeli prilike začeti s kako sedečo stavko, to je v armadi. Javnost globoko obsoja tako početje mestnih uslužbencev, zato stoji tudi ob strani svojega župana in mu daje vse priznanje, da je storil prav. Teh takozvanrh sedečih stavk ali pasivne rezistence je danes vse preveč okrog nas. laki ljudje, ki nalašč delajo počasi, ali celo puste delo v teh kritičnih trenutkih, ko šteje vsaka minuta pri delu, se ne zavedajo, da s tem postavljajo v nevarnost naše ameriške fante na bojnih frontah, ker jim ne izdelajo dovolj orožja in muni-cije. Delavci, ki hočejo na tak način priti do svojih zahtev, bodo sami krivi, če se bo javno mnenje obrnilo proti njim. Še nikdar ni bila kaka vlada v Washington!!, ki bi bila tako naklonjena delavstvu, kot je sedanja. Predsednik Roosevelt je izvedel take obširne ugodnosti za delavstvo, kot; še noben predsednik pred njim. Delavstvo bi moralo to upoštevati in gledati, da teh ugodnosti ne izgubi. Organizirano delavstvo ima danes v rokah postavna sredstva, s katerimi si lahko pribori svoje pravične zahteve. Ima vladni posredovalni odbor, o katerem ne morejo reči, da je proti delavcem. Toda vlada ima obveznosti tudi do drugih slojev, ne samo do delavskega in to skuša tudi na pošten način izvajati. Danes smo v vojni in v vojni moramo poslušati vlado, zlasti še tako vlado, ki stoji odprto na strani nižjih slojev. Kdor se v takih časih upre vladi, je puntat- in s takim bi se moralo postopati po postavah, ki so v navadi v vojnem času. Kdor zapusti svoje delo v takem času, je prav tako dezerter, Samostojno podporno društvo Loška dlina praznuje 30 letnico obstanka. Cim starejši postajamo sami kakor tudi naša društva, vedno bo več pomembnih obletnic, katere pa se praznuje vedno v manjšem obsegu in to seveda radi vojnih razmer. S časoma pa bo to menda še bolj okrnjeno, ker ze ne bo ljudem s čem postreči. Vojna nam je prinesla marsikatero spremembo in ena teh je, da ni nič slišati o maškarad-nih veselicah, kot je bilo to navada v prejšnjih letih. Kaj pa je prav za prav maska? Mislim, da modernemu človeku jo ni treba, ker si zna umetno masko natakniti ob vsaki priliki in vselej drugačno, med tem ko si je moral prastari Človek, ki ni poznal modernih grehov, si je moral natakniti masko ali lar-fo, da je zakril kar je njegov obraz kazal. Kajti pri prastarem človeku je bil obraz in srce eno, ampak pri modernem človeku je pa srce eno in obraz pa drugo. Prišel pa bo čas, čeprav mogoče z velikimi žrtvami, ko bo zopet videti človeku na obrazu kar bo čutil v srcu, kajti nobena stvar ne pride kar sama od sebe. Malo sem zašel od Loške doline. Torej naj vam bo povedano, da v soboto 23. februarja zvečer v Slovenskem narodnem domu praznuje društvo Loška dolina 30 letnico svojega obstanka. Članstvo se prav pridno pripravlja, da dostojno proslavi 30 letni jubilej, ker se zaveda, da je hodilo ves ta čas po pravi poti ter skrbelo za napredek društva, ki je tekom let prav lepo napredovalo tako v članstvu kakor tudi v financi. Prilagoditi smo se znali razmeram v vsakem času. Predvsem pa gre tukaj zasluga dobremu in previdnemu odboru za vso njegovo požrtvovalnost. Članstvo društva Loška dolina prav prijazno vabi cenjeno občinstvo, da nas poseti omenjeni večer. Odbor se bo potrudil, da vam bo postregel v vseh ozirih kar bo pač najboljše mogoče. Kdor se spominja še naše 25 letnice, ta bo gotovo vedel, da je bilo veselo in prav tako bo tudi v soboto večer, če ne še bolj. Petja in zabave bo dovolj za vse. Za odbor vas prijazno vabi, Ložan. Članstvo se zahvaljuje Odbor in članstvo društva Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ se tem potom prav lepo zahvaljuje vsem tistim, ki ste pose-tili našo prireditev ob priliki praznovanja petnajstletnice obstanka našega društva. Skoro ne morem najti besedi. s katerimi bi se vam zadostno zahvalila ^a tako veliko udeležbo ih naklonjenost lia nas! veselici, ki se je vršila 23. januarja t. 1. Posebna zahvala naj velja zunanjim društvom in članom, ki so se udeležili in tudi onim, ki so pokupili vstopnice, a se niso mogli iz enega ali drugega vzroka udeležiti naše slavnosti. Tega vam ne bomo pozabili in skušali bomo ob priliki tudi povrniti z isto naklonjenostjo, kot ste jo vi nam izkazali. S svojo naklonjenostjo ste pomagali našemu društvu in obenem pa tudi naši državi. Kajti iz preostanka od te prireditve smo kupili zopet dve vojni obveznici (War bonds) vsako po sto dolarjev. Iz tako lepega preostanka je videti, da vlada res lepa sloga in prijateljstvo med nami, kar vselej rodi dober sad na obe strani. Ne vem pa, kako bo, če bodo zmagali ti prešmentani suhači in če ne bomo smeli prodajati močnejše pijače kot je voda. Potem sploh ne bo veselic in tudi dolarčkov ne bo in seveda tudi ne bondov. Tako bodo na škodi društva in država tudi. Oh, ko bi jim jaz mogla povedati par gorkih, pa kaj ko nič ne zaleže. Torej vsem našim prijateljem, ki ste nas bili obiskali na omenjeni prireditvi, naj vam bo še enkrat izrečena vsem prav iskrena hvala, posebno pa se zahvaljujem naši mladini in se priporočam še za drugič. Hvala! Mary Stanonik, blagajničarka. Podružnica št. 15 SŽZ Leto 1942 se je poslovilo od nas. Pozabljeno pa v zgodovini prav gotovo ne bo, ker se je marsikaj zgodilo v tem letu, toda le malo dobrega. Resnica je, da je sedaj dovolj dela, pa zakaj? Za to nesrečno vojsko, katera je pobrala že nešteto mladih žrtev. Napravila je veliko žalosti in skrbi ter gorja. Nobeno pero ne more popisati žalost matere, ko se sin poslavlja od doma in odhaja v armado. Iz naša', fare jih je približno že tri sto v armadi. Bog daj, da bi se tudi živi in zdravi vrnili. To je srčna želja vsake matere. Na januarski seji 4naše podružnice smo sklenile, da priredimo "Card Party" v prid Rdečega križa in pa za naše farane-vojake. Članice vas bodo obiskale z vstopnicami in tudi darove že nabirajo. Vsak, še tako majhen dar — dobrodošel. Rdeči križ je odvisen od denarnih prispevkov ljudstva in naši vo- V Južni Afriki so pridelali lansko leto 2,533,000 vreč krompirja. * ' * * Letna produkcija piva v Braziliji znaša krog 50,000,000 galon. kot je vojak, ki bi odvrgel puško v boju. Oba bi se moralo soditi enako. Vsak član človeške družbe je upravičen do poštenega življenja, pa je vsak član človeške družbe tudi obvezan, da stori svojo dolžnost za obstoj javnih naprav, ako nočemo, da se zruši vsa zgradba. Zveza društev Najsvetejšega Imena Naj vam podam nekoliko poročila z glavnega letnega zborovanja zveze društve Najsvetejšega Imena, ki se je vršilo 24. januarja ob treh popoldne pri fari sv. Lovrenca v New burghu. Zborovanje je odprl naš predsednik Michael Kolar. Z lepim bratskim pozdravom je nagovoril navzoče v želji, da bi to zborovanje imelo tudi lep uspeh v pravem kraščanskem duhu. Nato je naš duhovni vodja č. g. kanonik Oman opravil molitev. Za tem pa- so bila prečitana imena odbornikov. Navzoči so bili vsi razen brata Leskovca, ki se radi bolezni ni mogel udeležiti zborovanja. Prečitan je bil zapisnik zadnje seje, ki je bil sprejet v celoti kot je bil čitan. Tajnik nam je prečital lepo pismo, ki je dospelo iz Indije od bengalskih misijonarjev. Tomašnji slovenski misijonarji se nam prav lepo zahvaljujejo za dar, ki jim ga je poslala naša Zveza. Za ta dar so nam misijonarji jako hvaležni, ker s tem jim je veliko pomagano vzdržati težko in naporno delo, kajti ti misijonarji v Ben-galiji samo z darovi vzdržujejo borne cerkvice in šole, da tako širijo vero in kulturo med črnci. Father Slapšak je imel jako lep govor poudarjajoč veliko tlelo, ki ga naša Zveza že izvršuje. Nato pa so sledila poročila uradnikov o delovanju v preteklem letu. Poročila so bila vsa dobra in iz istih je bilo razvideti, da so bili uradniki v vseh ozirih delovni in da so gledali, da je bil uspeh dober in za Zvezo uspešen. Lanski katoliški dan je bil lep uspeh za našo Zvezo. Vršil se je 24. avgusta, res nam je dopoldne nagajal dež, a kljub temu smo imeli par sto dolarjev čistega preostanka. Ta denar je namenjen za pomoč našim rojakom v stari domovini. Tudi v duhovnem oziru je bil ta katoliški dan uspešen. Vsako leto do sedaj, ko .je Zveza prirejala te vrste prireditve. je bilo navzočih po par tisoč ljudi in to je lep dokaz, da le v zvezi je moč. Naš duhovni vodja je imel zelo lep in pomemben govor, v katerem nam .je poudarjal, kako velikega pomena so društva Najsv. Imena v vsaki fari in potem pa tudi, koliko se lahko naredi, če so društva združena. To je edina res katoliška organizacija, na katero smo katoličani lahko ponosni. Zato pa nam je naš duhovni vodja'tudi priporočal, cla še naprej delujemo kot smo do sedaj ter da agitiramo vsepovsod, da bomo tudi druge zdramili in jih pridobili v naša društva. Važno poročilo nam je podal brat tajnik, ki nam je po-"ročal od dofhodkih in stroških v lanskem letu. Povedal je, da imamo v blagajni še $213.32. Brat blagajnik poroča, da se njegove knjige ujemajo s taj-nikovim.t Dalje nam je blagajnik povedal, da je prejel več zahvalnih pisem, za poslane čeke. Tako nam je prečital pismo od Baragove zveze, v katerem se je zahvaljujejo za darilo, ki skupno znaša $400.00, kar je prispevala Zveza društev Najsv. Imena. Drugo pismo so nam poslale čč. sestre iz Lemonta in nam sporočajo, da so prejele dar $25.00, kar smo darovali za sesterski dom v Lemontu. Dalje je naša zveza poslala $25.00 misijonarju Rev. Emil Trampušu v Ekvador in na tej seji pa je bilo od-glasovano, da se pošlje nadalj-nih $25.00 misijonarjem v Indijo. Poročila ostalih delegatov na tej seji pa niso bila nič kaj preveč vesela, ko so poročali ti zastopniki o društvenem živ- Izrežite to in shranite. Drugi teden boste H javo podpisali in šli ž njo po vojno knjigo št. 2. M bomo še pozneje vse natančno razložili. Form Approved. Budget Bureau No. 08-R12«-" OPA Form No. R-1301 UNITED STATES OF AMERICA OFFICE OF PRICE ADMINISTRATION One copy of this Declaration "I"?..,, filed with the Office of Price Adm'nis^ tion by each person applying (°r , , Ration Book Two for the members ^ family unit, and by each person * .t j not a member of a family unit. I*' ^ j the site designated. Coupons wiH be ducted for excess supplies of the .J listed below according to the sC, announced by the Office of Price r | ministration. _- CONSUMER DECLARATION Processed Foods and Coffee I HEREBY CERTIFY thai I am authorized to apply for ceive ia War Ration BOOK TWO for each person listed ^ ^ who is a member of my family unit, or the other PeR*L 1 person^ for whom I am acting whose War Ration! Book O" iW* have submitted to! the Board; That the name of each person and number of his or l»er Ration Bock One are accurately listed! below; That none of these persons is confined resident in an tion, or is a member of the Armed Forces receiving su^,, ence in kind " Declaration: Coffee 1.' Pounds of icoffee owned ion November 28, 1942, minus 1 pound for each person included in this Declaration whose age as stated on War Ration Book One is 14 years or older........ 2. Number of persons included in this Declaration r.vhcse age as stated on War Ration Book One is 14 years or older................— Canned Foods Include all: commercially canned fruits (including canned vegetables; canned fruit and vegetable juices; .soups, chili sauce, and catsup. Do not include canned olives; canned meat and fish; - - w relish; jellies, jams, and preserves; spaghetti, macaro0'' noodles; cr home-canned foods. 3. Number of cans, bottles, and jars (8-ounce size1 or larger) of commercially packed fruits, vegetables juices and soups, chili sauce and catsup ownet| on February 21, 1943, minus 5 for each person ^ included in this Declaration. 4. Number of persons included in this Declaration.......|--^ The name of each person included in. this Declaration a number cf his or her War Ration Book One) is: Print Name " fPoij, L 2. 3. 4. 6. -6. 7. 8. i k; if additionalI space is needed, attach separate NOTICE. — Section 35 (A) of the United States Criminal Code makes it a criminal 'offense, punishable by a maximum of IP years' imprisonment, $10,000 fine, or both, to make a false statement or representation as to any matter within the jurisdiction of any department or agency of the United States, "(Signatun of al*'1 authorized .....(Address) 'Tc'it'y'""d Stat ljenju ;pri posameznih društvih, ker je vse preveč mladih članov odšlo v službo Strica Sama. Zastopnik fare sv. Vida je poročal, da so šli že kar trije uradniki njih društva k vojakom in to se dandanes pozna povsod. Natem zborovanju je bil navzoč tudi brat Anton Grdina, ki je imel zelo lep govor in nas vzpodbujal k aktivnosti, kajti če hočemo, da bomo napredovali, tedaj se moramo kot katoličani tudi pokazati v skupnosti ob vsaki priliki. Zbornica je sklenila, da letos ne bo nobene prireditve na prostem' ker so razmere pač take, da na kakšen piknik ni misliti. Sklenjeno pa je bilo, da se 30. maja zberemo vsi člani alaše Zveze pri fari sv. Vida. To bo ravno Spominski dan (Memorial ali Decoration Day, kar navadno imenujemo ta dan), kjer se bo brala sv. maša po namenu naše Zveze za vse padle žrtve v stari domovini. Father Slapšak nam je tudi prečital spomenico slovenskih duhovnikov zbranih prvo nedeljo v januarja v župnišču pri 'Dali? na S struni) ^VS pr Mož jo primati daj (zjutraj) ^ji sem bil to jaz, kdo drugi, saj 'e ,jc; je bil. Ko se P^^ tj težavo v spalnic0' ^ naenkrat vsa v. ]/ je namreč pri^ / dala na uro in n'\n/ kor bi znala na P® "Mrha grda, P1^-namalana, ti . • ' A upaš priti ob ti'e mov!" J Moižiček jo "V ,i;>. potem pa pogleC^c ifl dolgo časa opaZL^; ^ važno spravi iz $e. "Vidiš, Mica- f' blebetaš. Kakšni vprašam ? Kdo P1 j/ ura. Naša ura da kaj mi nisi Še f da je sedem m'1^/ Dekleta in žene! ,f Za boljše pomladanske STERLING direktno iz tovarne, po veliko nižjih cC^0i t" drugje in za zanesljivo in točno Postre s zaupanjem na BENNO B. LEUSTlfi^ ENdicott 3426 ali 8506. K>34 J Sedaj je najboljši čas, da si izberete in naročite FUB" zimo, po najnižjih cenah, naravnost iz tovai'ne, na W^ BESEDA IZ NARODA | jaki bodo ravno od Rdečega križa potrebovali največ pomoči. Zato pa tudi prav prijazno vabimo vse naše prijatelje in prijateljice, da pridete na ta "Card Party," ki se vrši 9. marca ob osmih zvečer, takoj po seji naše podružnice v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Pripravljene so lepe nagrade za vsakega posetnika. Tudi še kaj takega bo, ki se dandanes najtežje dobi, seveda to je ženska pijača. . . . Vabljeni ste prav vsi, saj smo tudi dolžni da naši novi domovini tudi vsi pomagamo, kadar ista potrebuje naše pomoči. Naj se vsak državljan tega tudi zaveda. Me matere pa izročimo svoje sinove v božje varstvo in božja roka naj jih spremlja na vseh njihovilh potih. Članice pozor! Seja 9. marca se prične on sedmih zvečer in bo tudi volitev zastopnic za konvencije. Na januarski seji je bila srečna Mrs. A Arko, na februarski pa Mrs. R. Tomšič, le škoda da ni bila navzoča. Na bolniški postelji je Mrs. Elizabeth Valenčič. Vse članice ji želimo skorajšnega zdravja. Pozdravljam vse članice S. Ž. Z. širom Amerike, Mrs. Anna Jakič. o' Kupujmo obrambpe( in znanJ^' arja 7 z sem se polastil praviC0° kat,erega sem imel trudip. aterega setn se " M se vdeležil umorstva S> ha hn !') it JurH if j zarežal se Je spoved T ' Saj "iSVa Povedan bl vam moral -ajman bi bil il to knvice storil, ko sedaj Tj1' ~~ Razun tega lah tuk V jednakih oko-aj' kdo mi kaj mo- 'mhS?osa'ki tJ je azai sv nekate"mi trenot-sirirtj.0'10 ]'iubezen, ter te rij?„ ' cla tako predrzno rij Se . otal ' :le še hudobne j še ci^Mteh besedah: * Pobožni 116 vjemava> isti, ,,Im ste in pretanj-Se-?°m raji fad n ' Pndle nisem "les." ii°S'ušal. najmanj 6 Pustil posmehovaje e odPr * sv°ja tovariša itran kYU nekoliko kora-Pod'vi Je !egel k po 'Sok° Palmovo dre-?4žtt Se '1 ta , nJe od«lej še bolj 1. Q ClOvplf 1 . J ll tla ' kl m poraj-niti na ljudi. « VeJ«^ okolišinah Oznanit rdovraten- kot ta mu i Je kaPitanu vse hu "NJ'e- ! je bJe °dide." in a Precej temna, da k °maž sta pušila ež«e LPvegn-ala nekoli- ki biii •^neg0 po p°čitku leneta spravi-8a bil, V mali šotorček. Vo 'laredila- Da bi I0' no« v ' členila sta Do polno-Jfaje^tvo Tomaž, > p.:J*1 sPat. Ogenj *,v^Potel, da bi pla- h in LVse Je bilo mir-UOČni Ptiči in 8vojiJ včasih občno ' ]'mi d°lg!očasnEmi "f!eantZal debel° Pa-' kate2° debe!- oster hSuI Je na ?W!Zblte ladiie; to bi žePni f ne£o nič; , Hoj katero je Ni SeJ «uho h je t" fred štorom. >1 H na pa/ kapita" * V^Nišli, movo deblo i? i« Pretekli tol ^Po**?0 se radost h ^ je » °ma Vrstite, W ^v k meljska sre-Kik) ek na tem svetu k: ^ o sra d- - 1 ' J, se ne a> slavnega te«-«.««, ti priti. je h vf lJe zapustil i? cetH ^ se ni videl i^kl ^ ni pripetila ritln jedna" P0 ^o? SOlzo -ie h y. g0vem velem 1,2' ga P'ebu-'ž ;>il0:lk° Pokanje, i^o^robidove: ave ^ varno priplazi grozno velik tiger in oči so se mu svetile kot žerjavica. Tomaž počene na tla, pričakovaje zdaj zdaj ljutega napada, ali zver se je obrnila naravnost proti onemu kraju, kjer je spal Jurij; gotovo se je zbala ognja, da se ni polotila bližjega ropa. — Tomaž je dobro vedel, da je njegov speči neprijatelj zgubljen, ako se zbudi in zavpije na pomoč. Tiger se je približal že kacih dvajset korakov, legel na tla, srdito mahal s svojim dolgim repom, znamenje, da se pripravlja na skok. Le Jurijeva nepremakljivost ga je zadrževala še nekoliko, da je delj časa ogledoval svoj plen. Tomaž je bil preslabo oborožen, ni bilo upati dobrega uspeha s tako nevarnim in krvoločnim sovražnikom. Ako bi mu le količkaj spodletelo, bil bi gotovo zgubljen. Ali on ni po-rajtal na vse to, sedaj je veljalo oteti človeško življenje. Prijatelj ali sovražnik, to mu ni prišlo sedaj na mar. Po kolenih se je plazil proti omenjenemu kraju in se varno bližal prežečej zveri. Ta ga ni zapazila, da je bil že čisto blizo nje. "Sedaj velja pogum-nost," djal je, nameril s svojo leseno sulico tigru v prednjo stran ter jo porinil z vso močjo skorej do polovice v drob. ,Zver je grozno zarjula strašnih bolečin, skočila kviško, podrla Tomaža, in v tem trenutku je čutil že njene kremplje na desnej rami in vroča sapa mu je puhala v obraz iz odprtega tigrovega žrela. Dobro je spoznal svioj nevarni stan, a vendar ni zgubil poguma. Z desno roko je tiščal tako krepko tigra k sebi, da mu ta ni mogel nič sile storiti, z levo pa je segel po svoj žepni nož. Nameril je naravnost v osrčje in z vso močjo porinil ostrino do ročaja v levi bok. Potok krvi mu je buhnil v obraz in po obleki. Tiger je planil kviško grozno tuleč, zagnal' Tomaža daleč od sebe. da je v nezavednosti obležal, potem pa poskočil stran nekaj korakov in se zvrnil na tla. Ko se Tomaž zopet prebudi, stal je pri njem kapitan, katerega je prebudilo tigrovo rjovenje; ne daleč stran pa je ležala mrtva zver vsa v krvi in Tomaževa sulica bila je zalom-ljena v njenem trebuhu, nož pa je ležal na tleh. Tudi Jurij se je približal, ki se je že v začetku strašnega boja zbudil in ubežal za bližnje drevo, ne maraje, kaj se bo zgodilo s človekom, ki je tvegal zanj svoje življenje. Svoje samokrese je sicer sprožil od dalpč na zver — ne pomislivši, da bi tudi lahko Tomaža zadel; sreča, da se ni nobeden užgal, ker je bil smodnik zamočen.— Potuhnjeno je podal Tomažu roko ter se mu mrzlo zahvalil za njegovo velikodušnost, po-! tem pa se zopet vrnil na prejšnje mesto ter legel, kot ne bi se bilo prav nič zgodilo. Tomaževe rane niso bile nevarne, le na rami mu je tiger razravsal meso. Vrnila sta se s kapitanom zopet k šotoru in požirek ruma je nekoliko po-krepčal še vedno slabotnega Tomaža. (Dalje prihodnjič) nih šolah. Saj danes ni nobena reč tako potrebna za našo mladino, kot je ravno prava verska vzgoja. Dalje je .zbornica sklenila, da se javno zahvalimo uredništvu Ameriške Domovine za priobčanje naših dopisov in za vso reklamo. Naš predsednik je bil poklical k besedi tudi našega spoštovanega monsignorja Vitus Hribarja, ki se vselej rad udeleži seje in nas člane razveseli s kakšnim finim govorom. Navadno pove malo za šalo in potem pa v resnih besedah in tudi v resnici dobro. Vselej mu da zbornica veliko priznanje za njegove krasne -besede. Hvala g. monsignor Hribar! Sklenjeno je bilo, da se vrši prihodnja seja rv cerkveni dvorani fare Marije Vnebovze-te in sicer 18. aprila, to je tretja nedelja v mesecu. Odbor za letošnje poslovno leto je sledeč: duhovni vodja Rt. Rev. kanonik J. J Oman, predsednik Michael Kolar, podpredsednik Math Tekavec, ■ tajnik Frank Hočevar, blagajnik Lawrence Bandi, zapisnikar Anton Meljač; nadzorni odlbor: Jakob Resnik. Matevž Leskovec in Lawrence Paušek; maršal Anton Gregorač. Po končani seji pa smo se prijazno zabavali, ker je bilo malo prigrizka, malo ječme-novca in živahno pomenkvanje med živaihnimi in prijaznimi brati. Rojaki, ki še niste člani društva Najsvetejšega Imena, pridružite se nam, ker boste veseli in zadovoljni v naši družbi. Kot ste lahko razvideli iz tega poročila, vrši naša Zveza jako lepo in koristno delo. Bog je rekel, da bo blagoslovil vsaka :lobra dela, ki jih izvršujete na zemlji, kar storite dobrega kateremu teh malih, to meni storite. ... Z bratskim pozdravom, Anton Meljač ODVEČ (Slika. Spisal Ivo Trošt.) DELO DOBIJO Iz veže pa so donele kletvice, donele pretnje, donele sovražne obljube za bodočnost: "Goljufi, sleparji, tatovi,' roparji, brezbožniki, lakomniki, požrešniki ... vi, vi ste očeta pripravili tako daleč, da noče sedaj ničesar več slišati o tistih denarjih —." "O kakšnih? Ali se ti meša!" vpraša hudoželjno njegova sestra. "Ne meša se mi, ne, ker vem, da so tisti denarji, tista odškodnina, tvoji in moji — vsakega polovica." "Očetov kot? Jože, pa res se ti meša." pomaga Martin. "To dene oče lahko, kamor mu drago." "Do smrti, seveda, a po smrti?" "Komur ga je dal pred smrtjo!" — Mladi Klančar se prime za glavo. "Saj pravim: sleparji, tatovi, roparji ... vi ste me ociganili za moj delež!" Tedaj pa stopi Martin odločno pred svaka, vzame -začasno pipo iz ust, in mu pove— kakor je sam rekel — prav na zobe: '"Zakaj nisi hotel imeti očeta? Lahko bi imeli tudi oba deleža." "Jeden je tako moj!" "Pa ga vzemi, ali vzemi tudi očeta, ti povem, in živi ga toliko časa kot sem ga jaz." Kovaču pritegne tudi žena: "Potem bomo imeli vsaki polovico sitnosti, vsaki polovico dobrote. Vidiš, tako je, Jože!" In Jože jo je odkurii brez dedščine in brez očeta, pa z grožnjo, da si ob svojem času na sodišču poišče—drugačne pravice. Pri Kovaču so se mu po--;mehovali. Nemci so srdito razbijali po raznih krajih v Tuniziji z namenom, da bi zaustavili prodiranje osme britske armade pod poveljstvom generala Montgomery ju. Na sliki vidimo par domačinov, ki s žalostjo ogleduje svoje nekdanje domove porušene. BE 100% WITH YOUR Slika nam kaže Londončane po nazijskem bombnem napadu vu London. Vidimo jih ■pred kantino (na kolesih), kjer delijo čaj za reševalne \delavce\ otroke in ženske, med tem ko angleški bomlmiki vračujejo Nemcem milo za drago. 100% vojno delo Tovarniško delo Napo! izučeni in neiiučeni in tudi delavci EDCLID ROAD MACHINERY CO. 1361 North Chardon Rd. (42) Oskrbnice v starosti 21-44 . Morajo govoriti in razumeti nekaj angleškega. Dokaz o ameriškem državljanstvu. 5 dni dela v tednu od 5:40 popoldne do 12:40 zjutraj. Dobra plača na liro. Stalno delo. Zglasite se osebno, razen ob nedeljah na 700 Prospect Ave. soba 901 The Ohio Bell Telephone Co. (45) EVERYBODY 8H00T STRAIGHT With Our Boys I BUY WAR BONDS 1AU OGLASI Naslov bi rada Rada bi zvedela za naslov Margaret Kaluža, roj. Adamič. Pred 10 leti je živela v Cleve-landu, zdaj se pa nahaja nekje v Barbertonu. Piše naj na Frances Jerič, 6117 St. Clair Ave. Income Tax Oni, ki morajo izpolniti polo za dohodninske davke, se lahko z vso zaupnostjo obrnejo na naš urad, kjer vam bomo točno postregli. Urad je odprt od 9 zjutraj do 8 zvečer. Matt F. Intihar 630 E. 222. St. IV 2644 in IV 0678 (42) DELAVCI za nočni in dnevni šiht Plača od ure vrhu overtime Johnston & Jennings 877 Addison Rd. nad St. Clair Ave. East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 110» E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila ln bar- /anje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. IZUČENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem! delu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL (43) A beautiful room costs only THE MIRACLE WALL FINISH * * * F. J. Zavasky GENERAL HARDWARE AND HOUSE FURNISHINGS, PAINT, PLUMBING AND ELECTRICAL SUPPLIES 6011-13 St. Clair Ave. 1 ENdicott 5141 ženska se sprejme Sprejme se ženska, da bi stre- j= gla stari ženi. Nobenega dela,; Zglasite se na 885 Alhambra' ^fiitmiitmuimiiiiuiiiiiiimuiiimumi | NOCOJ Jf E 1 SLOVENSKI VEČER | kakor je vsak S ČETRTEK VEČER E ~ pri 1 YAN KOVIC | C A F £1 528 E. 152. St. Pridite in se dobro imejte! Rd. JERRY BOHINC ima popolno zalogo najboljše kvalitete linoleja in preprog, 29c jard in več; poleže ga za vas izkušeni delavci. Kuhinjski lijaki vseh mer $49 in več. Peči: Grand, Magio Chef, Roper, Norge in Frigidaire— $76.50 in več. POPOLNA ZALOGA SLOVENSKIH PLOŠČ Trgovina odprta v torek, četrtek, petek in soboto od opoldne do 8 zvečer Zaprta ves dan v pondeljek in sredo 819 E. 185. ST. NORTHEAST SALES & SERVICE zraven La Salle gledališča KENMORE 570« ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. Garaža v najem V najem se odda garaža. Vprašajte na 1172 Norwood Rd. (42) Pohištvo naprodaj Proda se pohištvo, vse skupaj ali'posamezno. Oglasite se na 7114 Donald Ave., od 8 zjutraj do opoldne, suite 2 (41) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 SDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-\ICA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, Ua bo kot nov. Popravljamo bodv in fenderje. Welding I J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. FR. MIHčlč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdioott 9359 i% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za oblslc. Odprto do 2:30 zjutraj Sprejme se Izkušene Tool Makers Machinists in Set-up men Prednost imajo oni, ki žive v, Collinwoodu. International Vibration Co. 16702 Waterloo lid. (x) ZVEZA DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA (Nadaljevanje z 2 strani) sv. Lovrencu, kjer so razmotri-vali, kako bi se najuspešnejše dalo pomagati našim nesrečnim rojakom v stari domovini in pa da bi se vsi Slovenci tukaj pridružili molitveni fronti. Spomenica je precej obširna in to sol bile krasne besede, ki smo jih slišali. Soglasno je bilo sklenjeno, da se spomenica vzame na znanje. Dalje je brat Resnik predlagal, da letos naj bi se priredilo kaj v dvorani in to za v korist naše zvezine blagajne. Sklenjeno je bilo, da se v ta namen priredi nekaj v cerkveni dvorani pri sv. Lovrencu. Kdaj se bo vršila ta prireditev, pa določi odbor sam v bližnji bodočnosti. Dalje nam je č. g. kanonik Oman tudi poročal, da bo naš deželni poslanec Joseph j W. Kovač stavil v državni zbor-! niči predlog, da bi se lahko ve-! rouk poučeval tudi v javnih šo-laTn države Ohio vsaj par ur na teden. Gospod kanonik dalje tudi priporoča, cla bi vsa naša društva poslala svoje izjave glede tega našemu poslancu v Columbus, da bo imel dokaze, da ga ljudje v tem podpirajo. (Op. poročevalca: Ravno danes, ko to pišem, sem go- j voril z Mr. Joseph Kovačem, ki mi je povedal, da je predlog; že stavljen in da samo čaka, j da pride na razpravo pred i zbornico. Rekel je, da je sedaj ! tisti čas, da se ga podpre z do- \ kazi, da narod zahteva, da se j vrši verski pouk tudi v javnih-šolah.) Vsa tozadevna pisma na- j slovite na: Joseph W. Kovach,! House of Representatives, Col- j urrtbus, Ohio. Rojaki, ne prezrite tega. ker h je zelo važno. Pošljite vsa dru-j: štva (seveda v angleščini) mala | pisemca našemu poslancu, kari"] naj mu bo v dokaz, da želite da j se vrši verski pouk tudi v jav-' JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERšE ELECTRICAL LEAGUE OF Čas celi rane. Ko človek preboli in ozdravi, je potem hrabrejši, močnejši. Naše bfnčno podjetje se dviga, da je nam lahko v ponos. Naj zopet poudarim svoje, za vas rojake dobro priporočilo za varčevanje.,, 'Varčujemo lahko takrat, ko je to mogoče, ne takrat, ko smo,prisiljeni. Tak opomin bi veljal za sedaj ne čase. Pameten je tak- ki skrbi tudi za jutri nekaj prihrani, ti ne bo žal! Naj omenim kako velike rekorde da dosega naša slovenska banka v trgovskem oziru, kar je dokaz, da se ljudje'poslužujejo našega domačega podjetja: Zadnjo soboto sta izmenjali obe naši banki, St. Clairska in na Waterloo Rd. skupno čekov za $356,000. Ali niso to velike 'številke? Ali ni to čast za ves naš narod? Ali nismo lahko ponosni, da naši slovenski delavci in delavke vse to vršijo kakor se vršijo bančna dela na katerikoli tuji veliki banki? Rojaki, ali razumete, koliko je $356,000 za en dan za de-1 vce v banki? Že samo to bi moralo drniti vsakega, kateri se poslužuje tuje mesto domače banke. Naša banka je delniška družba, ni last le nekaj ljudi, marveč je največje društvo v naselbini, ki šteje nad 900 udov. Ali ni naša dolžnost, da jo vsi upoštevamo? Banka je narodna in narod jo potrebuje. Naroden pa ni, kdor jo prezira namenoma! Sedaj, ko dobivate velike dividende od zamrznjene banke kateri je nova banka tudi pomagala in, še pomaga likvidirati, se .'.pomnite tega, da % denarjem, ki ga vložimo v banko, pomagamo sebi in svojemu narodu. Banka je zavarovana za vloge in ni več uprašanje varnosti, ker mora biti varna! Vprašanje je le naše dobre volje in pa zavednosti do svojega naroda. V imenu direktorijev vabim v naklonjenost domačega podjetja. Če je kdni veljala beseda domači, svoji, velja dandanes! Vzemite si nove knjižice, prišlo bo prav, kakor je še vedno prihranjeno prav prišlo. ANTON GRDINA, predsednik Upamo, da vsak dan pišete fantom ali deklet"* naši armadi in mornarici. Zanimiva pisma, polna novic in vzpodbude, ^ šna bi sami hoteli dobiti, ako bi bili tam, oni. Hoteli bi pisati dvoje ali troje pisem vsak v i če imate dobro luč — Vid hranečo luč, ki vaše oči pred napenjanjem. sV# Vid hraneča svetilka, moderna, znanstvena ■ ^ ka, ki daje dovolj svetlobe, prosto žarenja in % senc, vam bo pomagala pisati vesela pismo. 1 in dekletom tam zunaj. Oglejte si Vida liraniče svetilke; ki j'1' ima vaš trg-ovec na razstavi. Izberite si svojo, dokler je še raznih modelov, ci^ SIGHT IS PRIČEL se je zdelo, sedaj — sedaj! Sedaj se zgodi čudež! Sedaj pride angel, da reši njo. njega in nas vse. Priklicala ga bo iz nebes, saj je svetnica. "In ;potem," je vprašala .z iskrečimi se očmi in s kipečimi prsi — duhovnik, o, dobri duhovnik, sedaj boš prost! "Ko je prišel gospod Albert, nisem li prosila za zastavo?" Sedaj se je nagnila k ubogi, toliko zaničevani zastavi, ki jo je romar povešal k tlom, počasi jo je prijela ter jo je dvignila ob nežnih ramenih ter je sedaj stala tu tako lepa, tako sveta, kakor je* nekoč stala devica Orleanska s svojo zastavo. "In potem —." "Že slišim" — je zagrmel sodnik. "Dosti imam. Ne potrebujem opičjih komedij! Projč z zastavo! Proč!" je hropel, ko je deklica, sicer vsa bleda, vendar smehljajoč se uravnavala zamotano zastavo. Kakor tiger se je zakadil proti nji, iztrgal ji je zastavo iz rok ter jo je treščil na tla. "Oh. ne!" je bridko zaklicala. Kakor grom bobni sodnikov glas: "Vse si povedala! Samo nekaj ne. Si-li s to zastavo udarila mojega sina?" "Da," je tiho odgovorila. "To boš še obžalovala. Vi ljudje, pojdite, od koder ste prišli," se je zadri na romarje. "Videl sem in slišal, kako vas je ta pretkana malopridnica zapeljala, da ste prelomili mojo postavo. Vi ste ubogi zapel j an-ei, zato vas ne bom kaznoval. Toda, gorjf1 vam, če m se dali zapeljati v drugič, potem bi vam ne izkazal nobene milosti več." Ko je še govoril, se je slišalo zunaj pred vrati glasno govorjenje. Skozi romarje se gnete mož v benediktinskem talarju. "Albert. Albert!" je klical. "Za božjo voljo, kaj ste nam napravili?" "Kdo nepoklicano moti sodni zbor?" je mogočno zavpil Ilendel. "Naj se spravi proč!" "Odpustite, gospod, odpustite! Pustite me naprej, poslušajte me! Moram govoriti." Mož se je omahujoč prerinil naprej. Bil je Karol, garsten-ski vikarij. Zvedel je, da je Albert ujet in da stoji pred sod-njim zborom, pa je prihitel v Štajer, svojemu bratu na pomoč. Tu je vpričo slovesnega sodnjega dvora skupaj udaril z rokami in ves obupan zakli-cal: "Kaj takega sem moral doživeti! To je strašno Tak konec jemlje nepokorščina! Gospod sodnik, pri Bogu in pri zveličan ju moje duše, prepovedal sem mu romanje. Toda ni me hotel ubogati. S sklenjenimi rokami sem ga prosil in rotil, on pa se mi je smejal. Krivo pa je samo to dekle, verujte mi, gospod. Odkar hodi k njemu k izpovedi, nam je vsem v križ in nadlogo." Albert postane bled kakor pepel. Z nadčloveškim naporom se je trudil, da bi ostal miren. Krotko pravi: "Gospod, pred desetimi leti sem prišel iz novici jata kot zrel mož in me ne izpremeni noben izpoveda-nec." Deklica, ki je s poklonom pozdravila vikarija, je tiho rekla: "K procesiji sem mu pač jaz prigovorila, to je že res.'' "Prav žal mi je, da ne znate držati reda in strahu v svoji hiši;" je zaničljivo rekel Hendel. "Toda, pobožni gospodje, take stvari opravite med seboj v samostanu in naš ne motite v na-ii službi." Karol pa je prosil naprej v Romarji so molčali. ... Srce jim kopni, vera, jim omahuje, trese ,ji|h strah pred' smrtjo, toda vedo, da strašna kazen žuga tistemu, ki jih je nagovoril, zato molče kljub sodnikovi obljubi Nihče nemara pahniti v nesrečo meniha, še manj pa pobožno, ljubeznivo Štefano. . "No, to ste pravi!" se je kakor bled angel Štefana, smehljala romarjem, ki so se vsi prestrašeni prijemali za škri-ce in predpasnike. "Ne veste li več? Ali nisem v cerkvi naprej stopila k oltarju? Nisem li govorila z gospodom Albertom? Nisem prišla k vam na dom, Florijan, nisem bila pri vas, Roza, ali nisem prigovarjala vam vsem, in vi ste mi obljubili?" Tako prijazno, tako veselo ji zveni glas, da so preprosti ljudje začeli misliti: "Glejte no, saj ni tako nevarno. gotovo ne! Nič se ji nč bo zgodilo, sicer bi se ne smejala ..."".. • Saj res," se najprej oglasi belolasa starka, kateri na ljubo je Štefana prej v Frajzingu hodila tako počasi, da jo je ozmerjal mladi Hendel. "Seveda, ti si nam delala sfce. Štefana, ti si nas tolažila, ko so nas že ujeli." "Ljudje božji," je hripavo zaklical duhovnik, ki je z grozo opazil, kako je sodnik s črnim satanskim pogledom streljal na devico. "Saj sem vam vendar jaz pridigal, me li niste slišali, jaz sem vam v pridigi prigovoril, jaz —- jaz —." Toda' Štefana je. vsa 'jroreca od požrtvovalne ljubezni, zaklicala z deviško nežnim glasom, ki je kakor zvon pregla-šal menihov globoki bas: "Ali vas nisem jaz klicala, kajneda? Ali vas nisem prosila, da pojdite z menoj, kajneda? Nikar me ne zatajujte!" kakor bi zrli čudež ,in so začeli hripavo pokašljevati. Rdeče-bradi Bertold si. je z rokami zakril oči. . . . "No, kajne, da sem bila sa-"ma z vami v Frajzingu? Ali nismo tam klečali in molili?" "Da, res je!" so s kipečimi glasovi klicali romarji, in vsem silni skrbi, ki ni bila hlinjena— saj gre za dobro ime samostana in za najsposobnejšega meniha "Gospod Hendel, samo eno besedo še! Za Alberta se sklicujem na svoboščino za duhovnike. Tudi luteranski knezi jo priznavajo. Že cesar Konstantin jo je kot navado priznal v svoji državi, in od takrat naprej je navada, da škofe sodijo sinode duhovnike pa škofje. Sklicujem se na vašo pravičnost, da se ne dotaknete te postave." Hendel je govoril počasi in premišljeno ter se je s temnimi očmi oziral po deklici, ki jo sedaj sovraži še bolj divje kakor duhovnika. "Na to svoboščino se je danes že nekdo skliceval. Duhovnik, ki je tako ravnal kakor Albert, nikakor ne zasluži, da se oziramo na njegov stan; sicer pa ne priznam nobenih svoboščin' za duhovnika. Kje je duhovsko sodišče, ki naj sodi tega moža?" "V Pasavu, gospod." Alberta se trese srce v prsih. "Častiti oče," je prosil. "Odpovedal sem se zase vsaki svoboščini in sprejmem vsako kazen, ki jo mi naloži t^ sodnik. Gospod Hendel, kaznujte me, kakor vsakega drugega." Ne, ne sprejme nobene svoboščine. Ne, ne pusti jagnjeta ^ žrelu V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI PRE-LJtJBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Frances Dimnik ki jo je Bor poklical k sebi dne 18. februarja, 1939. Štiri leta v hladnem grobu, soproga in mati že počiva. Z Bogom! Ti srce ponavlja, na Tvoj grob spomini hite. Tvoji dragi, ki Te še vedno pogrešajo: JERNEY DIMNIK, soprog. PRANCES, poročena Merhar; MARY, poročena Zobec; GERALDINE DIMNIK, hčere; FRANK, sin. Cleveland, O., 18. februarja, 1943. volka, ki je bo raztrgal s podvojenim srdom. Če raztrga ovco, pa naj ta zver raztrga še pastirja. Milosti ne mara. "Brat moj!" Vikar je dvignil roki in nekaj je na povsem vrednega moža obsevalo kakor dostojanstvo. "Hvali Boga, če prizna luteranski sodnik, da tebe, duhovnika, sodi škof. Misliš li, da smeš prezirati kanonsko pravo? Če ga preziraš ti, ga moram spoštovati jaz, sicer zapadem kazni, Naš samostan ima že dosti gorja in škode zaradi tebe, naj li nas zadene še ta sramota, da bo eden izmed naših sedel kakor morilec v štajerski ječi?" ,Ne meneč se za Karlovo prošnjo je zaklical Hendel: "Meniha Alberta torej prepuščam dulhovskemu sodišču; toda od te ure naprej je izgnan iz našega kraja. Kaj se bo naprej z njim zgodilo, me ne briga več." "Jezus, Zveličar, o, hvala Tebi" je vzkliknila duša ulaoge deklice. Torej ga je vendar izpustil luteranec, ni torej zastonj molila . . . duhovsko sodišče ga mora oprostiti ... in kmalu bo prost . . . prost! Sirota ne ve, kaj njej preti, in od veselja ji klijejo bleda ličeca. Vikarij Karel se je globoko priklonil sodniku in mu obljubil, da bo strogo pazil na meni- ha, ki ga bo zaprl v posebni celici. V Pasavo bo poročal golo resnico, da mu cerkveno sodišče prisodi kazen, ki mu gre . . . tudi sodnik naj bi najmilostne-je poslal zapisnik tja; samostanu pa naj milostno odpusti, kar mu je prizadel, saj je le eden krivec notri . . . "Gospod, saj nas poznate, častimo vas in vas občudujemo kot drugega ustanovnika našega mesta; nič nam ni bolj pri srcu, kakor da z vami živimo v miru." "Seveda, to sem ravno izkusil!" zasmehljivo odvrne Hendel. "Ovaduška zalega! Cinca-te na dve strani; nekateri letajo in kričijo z zastavami zoper nas; drugi mahljajo z repi in nam ližejo noge; prvim se sme-jemo, druge zaničujemo. Bil je čas, ko smo mislili, da je mogoče z vami, sodrga, živeti v miru. Toda ta čas je bil! Med nami in vami ni in ne bo mriu, in nikdar ne more protestant podati roke papežniku. — Tako, sedaj pa pojdite z vašim Albertom." Poklical je pisarja: "Sim-preht, je vse pripravljeno, so rabi j i že tu? Sedaj pride dekle na vrsto." "Gospod Hendel." je zavpil Albert, ki je čul sodnikove besede, "ponašate se, da ste grešnikom mil sodnik kakor Krist. Mi gremo naprej s finančnim podjetjem! ne morete in ne smete kaznovati deklice kakor hudodelko." "Kaj to tebi mar? Hodi svojo pot! Štefana Švertner!" je grmel po dvorani m0' nikov bas. — (Dalje prihodnji" -o- NAZNANILO IN ZAHVAL" jjjl Globoko potrti naznanjamo vs,em s°r° ^ prijateljem in znancem žalostno vest, da s^s no izgubili ljubljenega in nikdar pozabljenega ■John Miklič-a ki jih je Bog poklical k sebi in so za vedno ^ ^ svoje trudne oči dne 20. januarja 1943 v s ' J^ Doma so bili iz vasi Bakelc. fara A*1'le{. domače Ujček. V Ameriki so se nahajali ^ Po spremstvu iz Jos. Zele in Sinovi P0^,.^ pele in opravljeni pogrebni sveti maši v c $ Vida smo jih spremili in položili k večnem^ januarja 1943 na Calvary pokopa11 dne 23 Tem potom se želimo prisrčno lepo Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za opra™ kvene pogrebne obrede. m ka*0' Iskrena zahvala naj velja vsem, ki v pomoč in tolažbo in" nam na en način a^1 dobrega storili v teh žalostnih dnevih -vsem, ki so jih prišli pokropit, vsem, ki so j, in molili ob krsti ter se udeležili svete greba • s" ^a Prisrčno se želimo zahvaliti vsem ,ki ' f spomin pokojnemu s krasnimi venci okr»^ ^ enako tudi vsem, ki so darovali za svete ni pokoj blage duše, kakor tudi vsem, ki so avtomobile brezplačno pri pogrebu. ^ Nadalje se želimo prisrčno zahvali [ aX)1' i H društva Glas elevelandskih delavcev št. 9 ^jjPlft oŠ' se udeležili svete maše in pogreba in ki so n ter jih spremili in položili k večnemu počit ' jii Našo prisrčno zahvalo naj sprejme P0^0?ti'f; vod Joseph Zele in Sinovi za vso prijazno P in za lepo urejen pogreb. ^ , Preljubi jeni in nikdar pozabljeni * J Vam je uro odločil in morali ste se ločiti od ^ f boko potrti nad Vašo izgubo Vam želim0' $ vate sedaj mirno v zasluženem počitku. ^ ^ naj Vam sveti in lahka naj Vam bo ameri^ Žalujoči ostali: ^f MARY HLAD, MARY HOČEVAR, ALICE # in FRANCES JAKLIČ, nečakinje RUDOLPH PETRIC, FRANK GLAV*0 THOMAS GLAVIC, nečaki ^ in številno sorodnikov tukaj in v stari do Cleveland, Ohio, 18. februarja 1943. '*ti ] H fe *ve S , 'a t let. The North American banke