279. številka. Ljubljana, v torek 6. decembra. XXV. leto, 1892. -oq Uhaja «ak.dan ntinr, isimi,. nedelje »n praraiko, ter velja po poŠt* prejemat, ta avstr o-og ■ rr k= deželu na vse leto 11 gld., «a pol leta H gld., m četrt leta 4 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za j.ofiiljaiije n» dom rnhinit se po 10 kr na mesec, 30 kr. r,a Cotrt leta. — Za tnje dežele toliko vec, kolikor poštnina Bnafin. Zat-otnanila plcAnje se od cetiristopne petit vrste po « kr., če %e otnanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Co se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali »eckrat tiska. Dopisi naj te ijivolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je na Končanem tr^u it. 12. Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. t *se administrativna stvari. Dve interpelaciji. V včerajšnji seji državnega zbora stavili ao poslanci S u k 1 j o , Klun, Ferjančič in tovariši na ministerBkega predsednika kot voditelja miniBteiBtva notranjih zadev in na ministra za uk in bogočastje nastopno interpelacijo: V preteklem letu vložilo je več slovenBkib občin na Koroškem prošnje za slovensko ljudsko šolo neposredno pri visokem naučuem tninisterstvu ter se je v podporo teb proženj poklonila v ministerstvu posebna deputacija prosilcev. Te prošnje podpisali so deloma občinski zastopi in krajni šolski sveti, deloma pa veliko število stanov-uikov dotičnih šolskih občin. Večino teh prošenj odstopilo je naučno mini-sterstvo pristojnemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Celovcu v svrho primerne rešitve. C. kr. deželni šolski svet odzval se je tej svoji nalogi na jako Čuden način s tem, da je tistih 19 peticij, ki so bile podpisane od zasebnih strank, to je od 682 starišev za šolo godnih otrok, kratko in malo zavrnil; pri prošnjah, izhajajočih od občinskega zastopa ali krajnega šolskega sveta pa je uvaževal zahteve strank, zadovoljnih s sedanjo jezikovno uredbo šol takisto, da je razcepil obstoječo šolo v dve šoli, od katerih jedna pridrži sedanjo jezikovno uredbo, druga pa bo slovenska. Tako razcepili sta se dvorazrednici v Žabnict in v Grlo-basnici vsaka v dve j e d n o r a z r e d ti i c i. Kaka sredstva pa so se uporabljala v to, da bi se v slučajih, kjer je izhajala dotična peticija od občinskega zastopa ali pa krajnega šolskega sveta, pridobile posamezne stranke za dosedanjo jezikovno uredbo šol — to svedoči postopanje c. kr. okrajnega glavarja Celovškega Mac-Nevina dne 22. novembra t. 1. v Kotmarivesi. Na ta dan pozvane so bile v tej občini stranke, da se zaslišijo o stvari. Prišel je tudi imenovani okrajni glavar ter izjavil, da bo šola, za kakeršno prosijo Slovenci, hrovaška, da se potem otroci starišev niti razumeli več ne bodo, da naj gredo oni, kateri zahtevajo slovensko šolo, čez Ljubelj, da niso vredni Imeti otrok, da so na Štajerskem, kjer je služboval, prihajali iz slovenske LISTEK. Kristus v gostih pri kmetu. (Povest N. S. Leskova; poslovenil T«) Naše mesto je naseljeno s pregnanci, pa je lepo trgovsko mesto. Moj oče bival je za rabske dobe v Rusiji, kjer sem se narodil i jaz. Imeli smo po svojih razmerah vsega dovolj, bedni nismo niti sedaj ne. Vere smo proste, ruske, Oče je bil učen, a tudi mene je unemal za čitanje. Kdor je ljubil vedo, ta mi je bil prvi prijatelj in jaz sem bil pripravljen iti zanj v ogenj in v vodo. In Bog mi je poslal uekoč v poteho prijatelja Timoteja Osipoviča, in povedati vam hočem, kako čudno je bilo ž njim. Timotej Osipov je prišel k nam v mladosti. Jaz sem bil star takrat osemnajst let, a on morebiti okolu dvajsetih. Vedenja je bil Timoša prav lepega. Zakaj je bil obsojen v proguanstvo — o tem, po naših razmerah, prizanašaje Človeku, ne povprašujejo, no čulo se je, da ga je strijc prevaril. Bil mu je varuhom za njegovega siretstva in je po-tratil ali pobral skoro vso dedščino njegovo. A Timotej Osipov je bil v to dobo vsled svoje mladuuti šole sami neumneži itd Nasprotniki slovenske šole, čuteč se varne za hrbtom glavarjevim, pa so psovali naše z „ravbarji", kateri hote ukrasti Korošcem nemški jezik. Vsled tega početja polastila se je navzočih taka razburjenost, da bi bilo prišlo do pretepa, ako bi ne bil pomiril svojih ljudi župan Kotinaroveški. Naši ljudje, uvidevši, da so v navzočuosfi c. kr. okrajnega glavarstva izpostavljeni psovanju in dejanjskim napadom, odšli so nemudoma k okrajnemu glavarstvu v Celovec ter so zahtevali, da se Bprejme na zapisnik njih protest zoper Kotmaroveške dogodke. Tej prošnji ugodilo se je stoprav tedaj, ko so prosilci izjavili, da bodo šli naravnost na Dunaj k ministerstvu pomoči prosit. Videti pa je, da deželni predsednik sam podpira tako obžalovanja vredno post* panje, ker je tudi sam pri več prilikah očitno izkazal svojo nenaklonjenost napram slovenski šoli. Tako izrazil se je dne 8. novembra t. 1. proti občinskemu zastopu Bistriškemu in tudi pri drugih prilikah imenoval je „Hetzer-je" one, ki se potezajo za pravice slovenskega naroda. Glede" na vse to stavijo pudpisanci vprašanje: 1. Je-li c. kr. vlada pripravljena, preiskavati in potem primerno kaznovati postopanje c. kr. okrajnega glavarja Celovškega v Kotmarivesi? 2. Hoče-li skrbeti za to, da sklepov slovenskih občin na Koroškem glede jezikovne uredbe ljudske šole ne bode oviralo neopravičeno postopanje vlad nih organov? Poslanec RobiČ s tovariši pa je stavil na pravosodnega ministra nastopno inttT|M*i:%«'i jo : Neki Jožet Kolltnan po domače Krajne, posestnik na Brankovci (sodni okraj Velikovec) tožil je po dru J. Messuerju, odvetniku v Velikoveu, nekega Matijo Willkoitza po domače Leitnerja iz Kočne (ob Briickl) pri c kr. okrajuera sodišču v Svincu (Eber-stein) zaradi 8 gld. Narok določil se je na 11. novembra ob 9. uri dopoludne ter se je obvestil o tem zastopnik tožiteljev. Ker se pa le-ta zaradi te malotne stvar ni hotel voziti v Svinec, šel je k naroku tožitelj Jožef Kollmati osebno Jožef Kollmati pa je vešč le nekaterih nemških izrazov in zato vzel je seboj svojega tudi nemški govorečega sinu, da bi Be po njem sporazumel s Boduikoiii. Sodnik pa o tolmaču ničesar iti hotel slišati, na kar je tožitelj mirno odgovoril, da nima, ako se ne dopusti tolmač, pri sodišču ničesar več opraviti in hotel je oditi. Sodnik pa je zakričal: „VVarte, ich w ;rde dich schon deutsch lehren" in obsodil ga je na 24 ur v zapor. Itesnično ho odvedli Jožefa Kollinaua tako| v zapor in prihodnji dan vprašal ga je sodni sluga, vodeč na zopet pred sodnika, če sedaj že zna nemški. Za brano dobil je samo hlebček kruha, za kateri je moral plačati 8 kr. Pripomneč, da je zadnje ljudsko štetje izkazalo mej prebivalci sodnega okraja Svinskega 792 Slo-veucev, stavi|o podpisano na Njega ekscelenco, go-sjioda pravosodnega ministra vprašanje: 1. ) Je-li pripravljen ta slučaj, ako mu d o s i h d o b š e n i bil znan, preiskovati? 2. ) Je-li pripravljen ukreniti potrebno, da se da jirimerno zadoščenje slovenskemu prebivalstvu za ta nečuveni, globoka žaleči in vznemirjajoči slučaj? 3. ) Jeli pripravljen skrbeti za to, da bi z a m o g I o iskati slovensko prebivalstvo, d o mače tu div sodnem o k r u j u S v i n s k o m , p r i t e m sodišču pravico v svojem jeziku? Oba ta nečuvena slučaja smo tudi mi že ožigosali in sedaj pričakujemo nestrpuo odgovora vlade. Gg. interpelanti pa naj skrbe za to, da ne bosta romali tudi te interpelaciji v državnozborski arhiv. Državni zbor. Na Dunaj i, S. decembra. Važen in zanimiv je bil v današnji seji samo ministerskega predsednika grofa Taatlea odgovor na razne interpelacije glede razpusta obč. sveta Liber-škega. Grof Taafle je odobril dotično naredbo vroče krvi, nastal je mej ujiiu in strijcem prepir in udaril je strijca z mečem. Po milosti Stvarnika ni se popolnoma izvršil gn h tega brezumja, — Timotej je le vsekal strijcu rano v roko. Vsled mladosti Timoteja mu ui bilo večje kazni, s prvo diužbo kupcov bil je poslan k nam v pregnanstvo. Imetje Timošiuo, — daBi je bilo devet delov razgrabljenih — bilo je toliko, da bi bil mogel z desetim delom le še živeti. Postavil je pri nas dom in jel živeti, no duša mu je bila žalostna in dolgo se je izogibal vsem. Veduo je Bedel doma, videla sta ga le sluga in Blužkinja, doma pa je čital vedno knjige in sicer le nabožne. Konečno sva se seznanila, posebno po knjigah, začel sem zahajati k njemu, in on me je vz prejemal radostno. Najini srci sta se zbližali. ■» Roditelji moji me pričetkoma niso radi puščali k njemu. Zdel se jim je čuden. Rekli so: „Ne ve se, kakov človek je to in zakaj se vsem izogiblie. Utegnil bi te naučiti kaj slabega." No jaz sem se pokoril želji roditeljev, a povedal sem resnico očetu in m ateri, da ne slišim nič slabega od Timoteja, da bo pečava s tem, da skupno čitava knjige in govoriva o veri, kako treba živeti po sveti volji Božji, da bi ne jiopulola iu ne oueč»ntila v nebi podobe Stvaruikove. tfeli so me puščati k Timoteju sedet, kolikorkrat sum hotel, tudi moj oče je del sam k njemu, — m potem prišel je i Timotej Osipov k nam. Uvideli so mo|i roditelji, da je dober človek, ljubili »o ga in obžalovali zelo, da je često žalosten. Ako ho spomni krivice, posebuo pa, ako mu zineš le jedno besedico o strijci, — ves zabledi, — in potem hodi žalosten, upadlo mu je srce. Takrat tudi ne mara čitati, da, i v očeh gori gnev mesto sicer navadne ljubeznivosti. Bil je pošten in umen človek, a dela se ni polotil, dokler je bil žalosten. No dolgočasju njegovemu odpomogel je Bog kmalu: zaljubil se je v mojo sestro, vzet jo je za ženo in nehal dolgočasiti Be, jel pa je živeti, živeti dobro, množil si je imetje, a v desetih letih cenili so ga vsi, kakor najodličnejega človeka. Postavil je lep dom; vse je polno, vsega dovolj, in kar treba posebno uvaževati, i žena je dobra iu otroci so zdravi. Či sa treba še? Vidi se, da bi bilo možno pozabiti vse prošlo gorje, no on je le še pomnil bvojo krivico. Ko se peljeva nekoč na vozu iu govoriva o vsem blagodušji vprašam ga: „Kako, brate Timoša, — si li Bedaj zadovoljen z vsem?" Češkega namestnika in navel celo vrsto razlogov, kar je levičarje in nacijonalce precej poparilo. Ple« ner je zategadelj predlagal, naj se začne o ministrovem odgovora v prihodnji seji debata. Za ta predlog glasovali so poleg levičarjev in nacijonalcev tudi proti-semiti in Mladočehi, vse druge stranke p« zoper. Mlado-čehi glasovali so za Plenerjev predlog *ato, da bi dobili priliko pojasniti razmere, v katerih se je češkim manjšinam v mešanih krajih boriti za narodno in matenjelno eksistenco. S to debato oddaljila se bo levica zopet za korak od vlade, a da pojde res v opozicijo, kakor preti, tega ji de danes nihče ne veruje. Začetkom seje odgovarja ministerski predsednik grof Taaffe na interpelacijo Plenerja in tovarišev radi razpusta občinskega sveta Liber-Škega, povdarjajoč, da z >per dotično naredbo češkega namestništva ni bila podana zakonito dopustna pritožba. Vzlic temu izjavljam, da odobravam namest-nikovo naredbo, ker je po razmerah upravičena. Pravosodnega ministarstva jezikovni naredbi i dne 23. septembra 1886 upiral se je Liberški občinski svet tako nebrzdano, da je moralo državno nad-zorovalno oblastvo inhibirati dotični ukrep. Občinski svet se je zoper to pritožil na državno sodišče, ni pa opravil ničesar. Občinski svet Liberški je v seji dne 26. novembra 1889 protestoval zoper ukrepe deželnega zbora češkega glede zakona o jednakopravnomu jezikov in glede pogojev za deželno podporo Liberškemu muzeju; v tisti seji imenoval se je deželni zbor kraljevine Češke korporacija, ki se krivično imenuje deželni zbor, češ, ker v njem ni zastopana tretjina prebivalstva in polovica davkoplačevalcev. V seji dne 8. oktobra 1889 govorilo se je tako hujskajoče, da ]e bil Liberški list, ki je priobčil te govore, konfisciran, kar je potrdilo okrožno Bodišče Liberško. V seji dne 30. septembra istega leta govorilo se je o interpelaciji posl. Tro jaua, poduni v deželnem /boru Češkem, zopet tako hujskajoče, da je bil Liberški list konfisciran, ko je priobčil dotične govore. Pri ljudskem številjenji 1. 1890 zakrivila ie mestna uprava marsikaj, radi česar |e uamestništvo z odlokom z dne 19. febru-varija 1891 župauu izreklo grajo. V občinskem ko- I pališči v Rožnem dolu dal je občinski svet napraviti napise „Tu se sme samo nemški govoriti". Božnodoleki župan odpravil je ta napis, občinski sv. r Liberški pa ga je dal še jedenkrat napraviti, tako da ga ie moral Rožnodolski župan znova šiloma odstranil . To je uedopustna predrzna samovoljnost, katero je toliko bolj obsojati, ker jo je zakrivila velika občina, kateri je izročeno tudi politično poslovanje. Ljudskega učitelja Fuchsa je okrajni šolski Bvet dvakrat brez povoda suspendiral in deielni šolski svet je moral to naredbo dvakrat razveljaviti. Dne 1. septembra 1892 priredila so nemška društva v Libercah Sedansko Blavnost, pri kateri se je govorilo tako nepatrijotičuo, da je bil list, ki je te govore priobčil, konfisciran. Razmere v Libercah pojasnjuje najbolje nastopna dogodba. Re-darstvo v Libercah nosi uniformo po neavstrijskem uzoru narejeno. Župan je bil na to večkrat opozorjen, tudi z najvišje strani, ne da bi bil kaj storil; oktobra meseca lanskega leta odlikovan je bil župan z redom železne krone, a v nekem javnem listu se „Y krtkem smislu?" me vpraša. „Imaš h vse to, kar si izgubil v svojem kraji?" Hipoma tu pobltdi, ne odgovori besede, le molče pazi na konja. Opravičujem se torej in rečem: „Ti, brate, oprosti mi, da sem te tako vprašal . . . Mislil sem, da hudo je davno . . . minilo in Be pozabilo." „Ne treba," odgovori mi, „ker jo davno . . . nnnmi. — da je preminilo, pomni se vaekako . . Meni je postalo žal, ali ne radi tega, da je imel kdaj več, marveč ker je v takem omračenji: pozna sveto pismo iu zna dobro govoriti o veri, krivico pa pomni tako močno. To znači, da mu ne koristi beseda Božja. Zamislil sem se. Saj sem sodil njega v vsem umuejim od sebe in mislil, da si pridobim od njega dobro razsodnost, iu on pomni zlo . . . On to opazi in mi reče: „Kaj misliš sedaj?" „Kar tako," rečem mu, „premišljam, kaj se je zgodilo." „Ne, ti misliš tu na me." „Da, i na te mislim." „Kako pa Bodiš ti o meni?" (Daljo prih.) mu je očitalo, da tega reda ne nosi niti o slovesnih patrijotičnih prilikah. To je bil povod, da sa je priredila županu demonstrativna bakljada, s katero se je odobravalo njega posto panje. Udeležanoi pa niso samo demonstrirali za iupana, ampak tudi proti tistim, ki njegovega postopanja niso odobra vali. Strankarsko gospodarstvo propadlo je tako globoko, da je demonstriralo zoper tiste, ki bo javno opozarjali na to, kar se spodobi. Glede" prekoračenja kompetence in nedostojne pisave, grajan je bil Liberški magistrat večkrat. Zapisniki o občinskih sejah, kakor tudi poročila v listih kažejo, da je občinski svet brez vse mere stal na strankarskem stališči, kako netolerantno je postopal in odkrito zaničeval vsako drugo mnenje, intencije višjih obla-stev pa žaljivo sumničil. Ker nobeno drugo sredstvo ni pomagalo, moral je namestnik občinski svet razpustiti, da omogoči prebivalstvu znebiti se terorističnih zastopnikov, čijih počenjanja državna uprava ni mogla več mirno gledati. Iz tega je vidno, da razpust ni bil naperjen niti proti avtonomiji občine, niti proti nemškemu značaju mesta Liberškega. Posl. Plener predlaga, naj se o tem vladnem pojasnilu začne v jutrišnji seji debata. Zbornica vzprejme predlog in preide na dnevni red, na kateri je postavljeno nadaljevanje specijalne razprave o državnem proračunu, in sicer točka „Doneski za vkupne potrebščine državnih polovic". Posl. Spindler utemeljuje uasvetovano resolucijo, s katero se vlada pozivlje, naj od vkupne vlade zahteva pojasnilo o pogodbi skleneni s firmo Eisler & Gomp. na Dunaji glede" provijantnih dajatev za mornarje. Zbornica začne potem razpravo o proračunski točki „ministerstvo notranjih rečij". Posl. dr. Gessmann razpravlja o razmerah zavarovalnih društev ter očita oblastvom, da se za to stvar kakor sploh za potrebščine mase prebivalstva nič ne briga. Nadzorovanje privatnih zavarovalnih društev je jako slabo, na kar je grof Re-vertera že pred leti opozarjal v gospodski zbornici. Zavarovanje zoper elementarne nezgode naj se po-državi, a Če bi država lotila se zavarovanja na življenje, mogla bi izdatno pomoči prebivalstvu ter pospešiti rešitev socijalnoga vprašanj a, Govornik kriti k u j e na to razmere zavarovalne družbe „Phbnixu ter pravi, da so zavarovalne razmere naše države nedostojne. PobI. dr. G rosa trdi, da mej Nemci in Čehi na Moravi ne vlada tako dobro razmerje, kakor je zadnjič trdil ministerski predsednik. Nemci so v narodnih rečeh preveč skromni. Prej so se čehi sami germanizovali, ker so spoznavali vrednost nemške kulture, zdaj pa je vsak čevljarski vajenec važen faktor za bodočo čiško državo. Č^ke šole, ki se snujejo po vsi Moravi, so zasluga Taaflha, katere pa bodoče generacije ne bodo umele. Govornik toži, da Nemci na Moravi Že niso več o-ubn > varni, da so gospodarski preganjani in da od vlade ne zahtevajo varovanja naro loosti, ampak varovanja osobne svobode. Posl. Sokol toži o svojevoljuosti oblastev glede" uporabe društvenega zakona in navaja dolgo vrsto drastičnin dokazov. Posl. Brener govori o svinier.iji jako obširno in temeljito. Razprava o proračunu se potem zaustavi in na vrsto pridejo interpelacije, mej njimi interpelacija posl. Robiča in tovarišev o razmerah pri sodišču v S. i neti ua Koroškem, in interpelacija posl. Šukljeta in tovarišev o slovenskih ljudskih šolah na Koroškem in o ravnanju okrajnega gla-var|a Celovškega Mac Nevina. Interpelaciji prijavljamo v celoti na drugem mestu. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. Wti r«*iiie •.'■VisMe. V Ljubljani, 6. decembra. Parlamentarni položaj. Razmerje mej vlado in levico še vedno ni rešeno in vsak hip Be čujejo nove kombinacije. Levičarski listi trde sicer, da je pretrgana že zadnja vez in da misli levica resno na opozicijo, a za-upnega svoiega ministra Kuenburga venderle ne silijo, naj odstopi, a dokler je ta član vlade, dotlej je vse govoričenje o opoziciji prazno in ničevo. V poslanskih krogih so ugibanja o bodoči državnozbor-ski večini najbolj priljubljeni predmet pogovorom. Včeraj se je govorilo, da bo vlada že danes ali jutri uradoma naznanila odstop Kuenburga, češ, da ja to ukrenil ministerski svet, ki se je vršil v ponedeljek; govorilo se je tudi, ds misli Taaffe poklicati v ministerstro na mesto Kuenburga — grofa VTarmbranda, štajers kega deželnega glavarja. To bi bil očiten in nedvoumen aflroot, storjen slovenskim poslancem. Kako sodi vlada sedanji položaj, vidno je is Taafleovega .leibjjournala", is Dunajske „Moa-tagsrevse", ki svari levičarje, naj ne tirajo Kuenburga iz ministeritva. Taaffe ds bo tudi v naprej vso svojo skrb obračal na to, da ohrani tro-svesno večino, s katern je vladal zadnji dve leti. Kako iskreno to gror Taaffe želi, vidno ie zlasti iz tega, da zadržuje Kuenburga. Ako bi levica tudi po zadnji, v imeni vsega ministarstva podani izjavi silila Kuenburga, da odstopi, potem bo moral Taaffe dotično proso |o predložiti cesarju. Rešitev tega vprašanja pa je dosti bolj pomembna, kakor glasovanje o dispozicijskem fondu, kajti potem bila bi vez mej vlado in levico res pretrgana in uničena akcija, v kateri so odločilni faktorji imeli toliko zaupanja. Levica nima sedaj uzroka oponirati grofu Taaffeu, še manj pa ima uzroka zahtevati, nsj izstopi nje zaupni mož iz ministerstva. Stranka igra nevarno igro, naj si torej dobro premisli, ali kaie prevzeti odgovornost za bodoči razvoj državnih razmer. — Vlada je s tem jasno povedala, kako razumeva položaj, kaj pa bo storila levica, ue ve" nihče. Navidezno se res nekako organizira za opozicijo, kar je pokazala s tem, da je predlagala otvoritev debate o Taaffeovem odgovoru na interpelacijo o razpustu Liberškega občinskega sveta. „Wieuer Allg Ztg " javlja, da so merodajni krogi vso pozornost obrnili na Mladočehe, da bi jih pridobili za vladno politiko. V zvezi s tem so tudi govorice o imeoovanii češkega ministra; resni kan-didatje bo grof Palffv, grot Buquoy in profesor Randa V koliko so te govorice utemeljene, ni moči kontrolirati, kakor ne govorice o razpustu državnega zbora. Poljski klub. V zadnji seji poljskega kluba predlagal je poslanec Ruczka, naj se izreče klubovemu načelniku zahvala za izborni govor in sploh za vodstvo pogajanj mej vlado in strankami glede" dispozicijskega fonda. Klub je ta nasvet sprejel in zajedno izrekel žel jo, ostati v dosedanjem razmerji zlasti s Hohen-wartovim klubom — Pri razpravi o proračunu naučnoga mimsterstva povdarjali so vsi govorniki potrebo premeniti učni red za gimnazije. Klub je ukrenil za slučaj, da pride gimnazijska reforma v državnem zboru v pogovor, glasovati za to, da se vsa reč odkaže deželnim zborom. 1 naiije 4lr/«v«-. Razmere v Srbiji* Beligrajski volilci so pri glasovanju izrekli radikalnemu obč. odboru nezau|>auje, vsled česar je moral ta odstopiti. Vlada imenovala je odvetnika Tatića provizornim županom ter mu izročila vodstvo mestne uprave, dokler se ne zvrše nove volitve. Tisti dan, ko se je vršilo glasovanje, bile so vse ulice polne orožnikov in vojakov, ker se je vlada bala izgredov. Nove volitve se morajo po zakonu vršiti tekom desetih dnij. Ako zmaga pri teh volitvah liberalna stranka, potem so mdikalci izgubili najtrdnejšo postojanko v deželi in tudi pri volitvah v skupščino ne bodo zmagali. Radikalci ovadili so nekatere vladne funkcijouarje drž. pravduiku radi nezakonitega uroešavanja v volitve. jjtunlja in^rl/ent. Visok državnik poroča v Pariškem „Figaro", ds je ruski veliki knez Sergej, mudeč se pred kratkim na Angleškem, zatrdil nekaterim aktivnim politikom, da ima Rusija samo miroljubne namene pri svoji politiki in da zlasti ne misli rešiti orijentska vprašauja potem posebnega dogovora s Francijo. Franconka kriza} Kazimir Perier ne more sestaviti novega ministerstva, Bourgeoisa pa s tem C unot neče pooblastiti; trdi se, da ostane sedanje ministerstvo z ma|bu mi [ireinembaroi na krmilu. Predsedstvo bi preveel Perier, Loubet pa ministerstvo javnih zgradeh, Rouvier, finančni minister bi se umaknil. V prihodnji seji zbornice nasvetoval bo Bonge, naj se zaustavi preiskovanje parlamentarne panamske komisije, da se tako dobi čas sestaviti novo vlado. Konservativci in radikalci so zoper ta predlog in tako je malo upanja, da bi obveljal. Carnot se je tudi z Develleom in Ribotom posvetoval o novem ministerstvu in bo eventuvalno jednetnu teh dveh naročil Bestaviti je. Domače stvari. — (O koroškem „Parteitagu") zloglasnega spomina govoril bo — kakor se nam poroča z Dunaja — v državnem zboru g. poslanec Šuklje prihodnji teden pri razpravi o budgetnem provizoriju. Gradiva mu izvestno ne bo manjkalo. — (Res Carin t h i a C a e.) Gospod glavar Mac-Nevin je baje silno razburjen, ker se je nekdo drznil, doposlati mu tisto številko „Slovenskoga Naroda", v kateri smo osvetlili njegovo delovanje« Glavna stvar mu ni vsebina članka, ampak to, kdo ma je list poslal, kdo se je predrzni!, ma to storiti. Po rokopisu bi rad ujel t stega, iti mu fe poslal omenjeno številko „Slovenskega Naroda", in ker prav po krivici misli, da mu m je najbržeje doposlal kak kapelan iz Celovca, podal se je preteklo soboto celo v k o e z o š k o t o v o palačo, da bi se mu povedalo, li ni njegovega naslova na zavitek lista pisala roka kakega Celovškega duhovnika. Ker tu ni zasledil, česar je želel, zakadil se je potem naravnost k vodstvu duhovnega semenišča z vprašanjem, li ni tega napisa pisal kak bogoslove c. Tu se je prav bridko pritoževal, da dohajajo sedaj tako radikalni •Slovenci iz semenišča in da so potem ti gospodje, ko dojdejo na deželo, pravi pravcati „hetzerjt". Priporočal je potem vodstvu duh. semenišča, naj na to bolj skrbno pazi in naj ne pripušča, da bi se še nadalje vzgajali taki elementi v škodo koroški deželi. Treba jih je pritisniti, te mladeniče; Železna pest naj se jim pritisne na vrat, da se ne bodo mogli in tudi ne smeli gibati za slovensko stvar Tako je govoril c. kr. okr. glavar Mac-Nevin, tisti mož, ki je lani prilikom cesarske slavnosti slovenskega katol. polit, in gospodarskega društva na Plefiivcu nad Kotmarovesjo nastopit celo kot gnvormk, ter napil slovenskim pevcem pevskega društva „Slavea" iz Ljubljane. Takrat so ga posvarile „Freie Stim-men" in to posvarilo je tudi pomagalo .... Je li kaj opravil v semenišči, o tem učila nas bo bodočnost. Toliko smo si pa v svesti, da nam ta mož pač še ne bo izneveril uaše rodoljubne koroške duhovščine. — Tudi odbor družbe sv. Mohorja sklenil je v svoji zadnji seji, da ukreue primerne in potrebne korake zaradi trditve g. Mm-N vina, da izdaja družba veleizdajske knjige. OoSp, glavar imel bo torej priliko dokazovati to svojo gorostasno trditev, kar bo izvestno delalo mnogo, mnogo preglavice še celo njemu, ki se liki Bih marck boji baje* le Bjga in druzega nikogar. V*-deremo! (Osobne vesti.) Vodstvo družbe sv. Cirili in Metoda imenovalo je gospodično Ivanko Mi k o to v o vrtnarico za otroški vrt pri sv. Jakobu v Trstu. — Avskultant g. Rikard Pavlin imenovan je pristavom pri okra i nem Bodišču v Kopru. — (Izredniobčni zbor Dramatičnega društva) bode dne 17. t. m. v društvenih prostorih. Začetek ob 7. uri zvečer. Dnevni red: 1.) Nagovoi predsednikov ; 2.) Razgovor o gledaliških razmerah slovenskih; 3.) Dopolnilna volitev 2 odbornikov; 4) Slučajni predlogi. — (Slovensko gledališče.) Jutri v sredo bode jedenindvajseta slovenska predstava v deželnem gledališči. Kakor biiio že naznanili, se bode pela melodijozna Zajčeva opereta „Mesečnica". Pred opereto pa se bode igrala prvikrat nova veseloigra v 1 dejan n .Starina-rica", češki spisala B. Vikovan-Kunčticka, poslovenil J. Gornik. — (Družbi sv, Cirila in Metoda) je prvomeBtniku izročil danes veledušen kronin dar: 200 kron v zlatu — g. primari j deželne bolnice, dr. Vinko Gregorić prilikom vesele dogodbe zatrjujoč, da je taka bila njegova narodna dolžnost. — Novemu družbinemu g. pokrovitelju srčna zahvala iu zaslužena slava! Vodstvo družbe bv. Cirila in Metoda. — (Odbor „Sokola") sklenil je v svoji seji dne 2. t. m. prirediti članom društva dne 22. t. m. zabavni večer v prostorih Hafnerjeve pivarne s sodelovanjem društvenih tamburašev. Rediteljstvo zabavnega večera izročilo se je spretnim rokam. Ker bodo is prijaznosti sodelovali tudi člani bratovakega društva „Ljubljana", nadejati se je prav prijetnega večera. — (Slovensko učiteljsko društvo") priredi svoj prvi društveni večer v sredo, dne 7. t. m. ob 1/.,8. uri zvečer v Hafnerjevi pivarni (v posebni sobi) s sledečim vsporedom: 1.) G. prof. Fr. Leveč: Razpis c. kr. deželnega Šolskega sveta z dne 27. malega travna 1892, št. 788, ki določuje, kdo na Kranjskem plačuj troške za šolske stavbe in za šolske stvarne potrebščine. 2.) G. nadzornik A Žumer: „Janskega" najnovejše podobe za nazorni nauk. 3.) G. učitelj A. Kecelj: Ljubezen do poklica. K temu večeru se uljudno vabijo vsi p. n. društveniki in prijatelji društva. — (Miklavžev večer „Sokola" Ljubljanskega) privabil je včeraj obilo članov in njih rodbin ter druzih gostov v Hafnerjevo pivaroe salon. Vspored izvršil se je prav točno in so poleg Miklavža in njegovega spremstva posebno ugajali eveterospevi in zbori pevskega društva „Ljubljana". Tudi vojaška godba izvršila je vse svoje točke z znano spretnostjo. Seveda je pomankanje odra, kakor je bil v čitalniški dvorani, nekoliko uplivaio na iluzijo mladega sveta, ki se je pa navzlic temu zabaval prav dobro. Kar se je dalo storiti v teh razmerah, storilo se je, da se je ustreglo članom in se ni opustila že večletna navada. Postrežba bila je dobra. — (Pevskega društva „Ljubljana") predrugačeoa pravila je visoka c. kr. deželna vlada za Kranjsko z razpisom z dne" 16. novembra letos, št. 14174 odobrila. — (Novi kolek i.) Finančno ministerstvo naznanilo je uradom na Kranjskem, da se bode izdavanje novih kolekov pričelo bržkone z dnem 1. aprila. — (Nove srebrne krone.) Ker je cesar odobril predložene uzorce novih srebrnih kron, bode peoeznica lehko takoj pričela kovati jih. Izdajati se bodo pa pričele krone še le tedaj, ko se bodo iz prometa potegnili Btari komadi po četrt goldinarja, ki so novim kronam skoro popolnoma podobui po obliki in velikosti. Načrt zakona, s katerim bo bodo potegnili iz prometa tolarji po dva goldinarja in komadi po Četrt goldinarja je že izgotovljen v avstrijskem finančnem ministerstvu, in se je izročil ogerskemu finančnemu ministru, ki pa še ni odgovorilo. Koj, ko se to zgodi, bode se načrt zakona nemudoma predložil drž. zboru, da se skoro uvede jednota krouioa v promet. Izdalo se bode tudi več novih odredeb in posebno navodilo javnim blagajnam, kako jim se bode ravnati pri izplačevanji v kronah. — (Nove smotke v budgetuem odseku.) V zadnji seji budgetnega odseka, v kateri je o točki „tabak" poročal posl. Šuklje, prezentira! je finančni minister članom odseka več sa* bojčkov novih Bmotk „regalitas" in „kuba" po pet novčičev. Nove smotke imajo prijetuejo obliko m so tudi nekoliko bolje od prejšnjih. Smotke so se me) člani od)>ora kar bliskoma porazdelile in kmalu je bila jmsvetovaina dvorana zagrnena v gosto meglo modrikastih dimnih oblakov. Nova poboljšana izdaia teb dveh vrst smotk pride šele meseca febiuvarna ali marcija v jiromet. — (Nesreča pri zgradbi Dolenjske železnice.) Pri Bršlinu blizu Novega mesta botel je delavec Fran Vodnik ustaviti navzdol drdrajoči voziček jioln zemlje. A voziček skočil je vsled tega iz tira, se prekucnil in pokopal pod saboj delavca, ki je bil tako poškodovan, da je umrl drugi dan. — (Občni zbor „društva slovenskih zasebnih uradnikov.") Opozarjamo še jedeukrat na občni zbor tega važnega novega društva, ki bode v četrtek, dne" 8. t. ui. v prostorih „Celjske čitalnice" (hfltel StrausB) ob 2. uri jiopoludne. Želeti je, da bi udeležba bila |>rav mnogobrojna in da se oglasi prav mnogo članov. — (Brod čez Savo pri Brežicah) se je zaradi spremembe vode prestavil iz najgor-njega na uajspodnjejše dovoljeno mesto pri Koleucu. — (Ondfičkov prvi koncert v Trstu) obnesel se jo prav sijajuo. — Slovanski umetnik očaral |e mnogobrojno občinstvo z divno svojo igro in se vsi Tržaški listi brez izjeme izražajo uaudušeno o nj 'govi nedosežui umetnosti. Isto dni koncertovala je v Trstu tudi slavna italijanska virtuozioja Terezina Tua. Prvi koncert Ondfičkov bil ie v dvorani „Sehiller-Vereioa", drugi bode v „Politearaa K issetti". Da so bo Slove ni Tržaški udeležili prvega koncerta mnogošteviluo, razume se. Drugi koncert Ondf.ckov, ki bi bil moral biti minulo soboto, preložil se je na četrtek 8. t. m. — (Nezgoda na železnici.) Iz Ueke se javlja, da poštni vlak iz Trsta, ki prihaja ob polunoči, včeraj ni došel tja. Mej postajama Jur-dani iu Matulje skočila je mašina, ki vozi pred vlakom, iz tira in jo je v tunelu zagnalo kakih 10 metrov v strau. Poslali so vlak na pomoč iu šele, ko so presedli potuiki, prišli so ob 7. nri zjutraj v Reko. Jutraup vlak ni odšel iz Reke, tudi brzo-vlak, ki dolnja ob 10. uri, ni došel. Promet je UBtavljeu za kaka dva dni. Muogo potovalcev čaka v Št. Petru, dokler bode prog* zopet odprta, jjj — (Delfiua vjeli so) ribiči v Rdki v pristanišči. D dg je bil ,|ioldrugi meter in tehtal 70 kilogramov. Prinesli so ga na prodaj na tamošnji ribji trg. — (Štrajk tiskarjev v Zagrebu.: Včera zjutraj pričeli so v Zagrebu tiskarji štraik v vseh tiskarnah in m bilo nobenega stavca, tiskarja in strojnega mojstra na delo. Samo v tiskarni uradnih listov je dvanajst stavcev, sicer pa je štrajk splošen. Včerajšnji listi došli bo v polovični obliki. — (Sleparak menih) D/ainštiridesetletoi Fran Kolaczik iz Andrvchovra v Galiciji, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi goliuti:, klatil se je dlje časa po raznih avstrijskih deželah, posebno po Kranjskem, Koroškem in Goriškem. Preoblečen kot menih osleparil je več ljudij. Okrajno sodišče v Niepoiomicah v Galiciji poizveduje po dotičnih poškodovancih. — (Razpisane službe.) V Črnomaljskem šolskem okraji bo razpisane nastopne učiteljske službe: Tretje in četrto učiteljsko mesto na štiri-razredni cesar Franc Jožefovi ljudski šoli v ČJr« uomlji in sicer prvo z letno plsčo 500 gld, drugo z plačo 450 gld.; mesto učitelia na nemški jedno-razrednici • Sfehanji vasi z letno plačo 450 gld., voditeljsko doklado 30 g d in prostim stanovanjem. ProBilci vešči slovenščine imajo za tu službo prednost. Prošnjo je poslati do 20. t. in. okrajnemu šolskemu svetu v Črnomlji. — Pri okrajnem sodišči v Krškem se vzjirejme obeh deželnih jezikov vešč dijuruist. Prošnje do 10. t. m. Haziie vesti, * (Hripu v Milanu) Kakor jioroča Milanski , Puugolo", se je prikazala zopet hripa v Milanu, in sicer takoj z epidemičuim zuačajem. Uurl pa še doslej m tubče za linpo. * (O (lice v ScbnuOruunHkera z v e -r i n j a k u.) V cesarskem zveriniaku v S^ho iorunnu dogod I se je tuden slučaj. Z lauo veliko kietto za opice so morali nekaj popravljati iu so torej upio* premestiti. Ko so |ih privedli na ta j v kletko, zb ilele so vse ojoce nevarno za pljučuo tuberkulozo M >• rali so j h vse otrovati s cijan iaii|>'in, di s* niso mučile po nepotrebnem. Škoda, ki io trpi zvenujak, je precej velika. * (Dozdevnega o gle duha) prijela je policija v 1'arizu, namreč necjga Luskino, ki je kakih 42 let star in rodom Nem-ec Sun; se, di ie za račun vnau|th držav ua Francoskem IS pičul z ogltiduUvom. V njegovem stanovanji se j« našlo več sjnsov, ki poiriujejo ta sum. Luskina taji, da bi bil ogle duh ter trdi, da so vsi sp s , z-nnlievidi in notice le gradivo za novo zninstveuo delo, kttero h >če izdati PoifP.i > pjćoruost m <; uajdenitni stvarmi je vzbujal jako mar||ivo izdelan zetnlievid Franeoske, v katerem so natančno zab-Mežena nt n >. t ubčllni iu hramb-ua sredstva. Dfllgi listi trdijo, da L i-1 na ui N.smec, nego poljski slikar m učenec Matej ko V, ki je spisal neko poetično delo o bodoii svetovni vojni. — (Pri s m r t u i postelji u e. c e g a slavnega zdravnika) sedelo je osem tovarišev, ki so se posvetovali. Kar namab zasniva s^ um rajoči, moralo mu je priti ni mia-il kaj n isebno srninega. Vseli osem zdravnikov obrne pizuo oči nauj. „Dj-uusiil .sem s* francoskega grenadina, ki je ležal na boj iči pri VTagramu, prestreljen od osmih krogelj. Sap ar man t, d^iai ju francoski grenadir, osem amg^lj ie treba, da 80 v/.am-i življenje francoskemu grena-dirju". Tako aa spoj; i'd m ter majaje z glavami kazili na čelo. Telegrami .Slovenskemu Narodu": Dunaj 5. decembra. Taaffe bil danes pri cesarju v avdijeuci. V političnih krogih se govori, da je vsak dati pričakovati imenovanje češkega miiiistra-rojaka. Dunaj 5. decembra. V debati o odgovoru grofa Taaflfea na interpelacijo glede razpusta obč. sveta Ltbarskega govorili bnio za levičarje dr. It u s s, za nacijonalce P rade in dr. Bareuther, za Čehe pa Trojan, A dame k, Herold iu Zucker. Dunaj 6. decembra. Fzm. Kaiffel umrl. Praga 5. decembra. „Narodni Listy* naznanjajo iz poslaniŠkih krogov, da bod j Mla-dočehi, naj se zgodi karkoli, vedno glasovali z levico zoper versko šolo in tudi vedno zoper Poljake, kadar pojde za zboljšanje razmer, v katerih žive Malorusi. Pariz (J. decembra. Rib o t sestavil je novo ministerstvo, v katerem je sam prevzel predsedstvo in ministerstvo unanjih rečij, Lou-bet ministerstvo notranjih rečij, Rouvier finančno, Frevcinet vojno, Burdeau ministerstvo mornarice, D e v e 1 le poljedelsko, S ie g-fried trgovinsko, Charles Dupuy naučno iu Vi e t te ministerstvo javnih zgradeb. Ceneno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega ..Moli-ovoga Seidlitz praska", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prebavljenja. Originalna skatljica 1 gld. a. v. 1 'o postnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lukar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuch-laubtui 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan R varrioMt.no znamko in podpisom. Manj od dveh škatljie se nn pošilja. 1 (42—17) štev. 2i. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 498. V sredo, dne 7. decembra 1892. Komična opereta v jednem dejanji. — Uglashil Iv. pl. Zaje. Kapelnik g. Fran Gerblć. — Režiser g. Josip Nolli. V zu^'otliu : l3i* vilti-iit.! Veseloigra v jednem dejanju. — Češki spisala B. Vikovan-Kunetieka. Preložil Ivan Oornik. Režiser g. Ignacij Borštnik. Začetek točno ob x/.8 uri, konec ob 10. uri zvečer. l)i-:iimit i<*»u<» društvo. Pri predstavi svira godba slavnega domačega peSpolka bar. Kuhn fit. 17. TTstopnliia: Parterni sedeži I. do III. vrste 90 kr. IV. do VIII. 70 kr. IX. do XI. vrste 00 kr. — Balkonski sedeži I. vrste 70 kr. II. vrste 60 kr. in III. vrste f)0 kr. — Galerijski sedeži 40 kr. Ustopnina v lože 00 kr. — Parterna stojišča 50 kr. Dijaške ustopnice 80 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šelenburgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici. Prihodnja predstava bodo v soboto dne 10. decembra, Blagajnica ae odpre ob 7. uri sveder. „LJUBLJANSKI IW t • to.il sa vse leto 4 gld. 30 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr.; za ćetrt leta 1 gld. 15 kr. Zalivala.« Vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da so j«' Miklavževa Šolski, vesi-liea dne 4. t. m. tako lepo izvršila, zlasti pn še Otlim, ki so tako globoko posegli v žep, • se je nahrulo 100 jrld. ir> Icr. za revne učence tukajšnjo javne Itirirasredntao. izreka Iskreno zahvalo v imenu uci-i in šolske mladine \o«lHtvo -lir iru/r« I|hcil: 4. decembra. Jožefa IKjaš, mizarjeva vdova, 75 let, Dolge ulice 5, vodenica. 6. decembra. Pav •! Šomerl, gimnazijec, 18 let, Dunajska cesta 13, pljučni edem. Meteorologično poročilo. I Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Neao Mu-krina v mm, 1 7. zjutraj 722 2 n.m. — 0 6° C brezv. obl. •o ° pod IIOIDB "Uj doc 6 decembra t l Papirna renta . Srebrna renta . '.I;it;i renta . marčna renta včeraj gld. «7 85 97 00 i ir> 4.r> 100 60 , 980 — 31f>50 . 119-95 Akcije narodne banke Kreditne akcije . . London ..... Srebro .... , —■— Napol. . . 9-5««/t ■ C. kr. cekini ... , 5*60 Nemške marke T>J4-90 4/„ državne srečke i/. I l «54 250 gld. Državne srečke is 1. 18H4 . 100 ,, Ogerska zlata renta 4/., . . . . . . Ogerska papirna renta 50/()...... Dunava reg. srečke 5" 0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4';," 0 zlati zaat. listi . . Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove hit. ke...... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Tramway-drnftt. velj. 17o gld. a. v..... danes gld. H785 !>7 K5 „ 11590 „ lOo 60 „ 981-, 31430 120 — 9-5«'/. 5-6« 58-97»/. gld. — ki. 141 1*8 113 100 126 118 192 23 150 242 6 ) 50 25 60 50 25 jeva MAG GI zabela za juhe pomnoži izredno ukus jube. Dobiva se v steklenicah po 45 kr. pri i«111111 i.iivkimt 1:11-ti. (1099) Već strugarskih klopij se po ceni proda (laso—i) v Selenburgovih ulicah št. 4, 2. dvorišče, na desno. Naznanilo. Podpisana javlja tem potom časti, temu p. n. občinstvu, da se je nekdo drznil, na deželi pobirati nekaj zneskov, kl jih ima tvrdka DETTIR v 1.1 ubijani terjati, ne da bi dotičnik v to bil opravičen. Dotični gospod zlorablja ime mojega ranjcegra, letos umršega jedinca, v čegar imenu se podpisuje, kar naj služi v vednost vsem, ki bi imeli priliko, ž njim občevati ali obračunati; temu se dostavlja se prošnja, dotlčnlka takoj politični oblasti ali c. kr. žandarmeriji ovaditi. (i33i—i) V Ljubljani, dne 6. decembra 1892. IVI. Detter zaloga šivalnih in poljedeljskih strojev. lini ekstrakt za uho 0.............................. I'a ekstrakt priporočajo zaradi Bigurnega uspeli* >.u več let avtoritet«, ker odpravi vsako nepriznano gluho«!, uklanja takoj Mlith poMluli, ušesni tok in vaako useano kolesen t dobiva ne proti dopošiljatvi gld. 1*70 v vsej Avstro-Ogerski irnukovano po posti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv. Dubu" g. Edo pl. Toma}'a, v lekarni g. Aut. K Ogla in v mestni lekarni v X»Kr«»l»ia s nad a I pri Za not ti-j u v Tratu ; Jožetu C r i h t o fo I o 111 - j ii v Gorici: na Dunaft pri c. in k r. vojni poljski lekarni, na Štefanovem trgu St. 8, in pri lekarju T we r dy-j u , Mariabilt'orstrasse 10b". — Pristno blago so dobiva satno v Btoklenicali z utis lenim napisom: c. iu kr. sekund, idrat nlk dr. 6i|»ek na l>una|i. 1314 1) fSISJSJSJSISISfSISJSJSISISUi KARL TILL [ I,|nl»l jniiii. .Š|»iltil»k.c uli«*e ši. I O. |j Risalnice, risalni o^el, risalni čavljički, risalne D Šine, risala, predloge za ronde pisavo, peresa I! za ronde pisavo, skriljnati klinci, skriljne plo- [J scice, pisalne mape, pisalni papir, pisanke, šol- || ske torbe, sepija tinta, jeklena peresa, predloge za pokončno pisavo, peresa za pokončno pisavo, sindetikon, bela kreda za tablo, no-žičevke, mape za pisanke, tinte črne in barvaste, tintni gumi, tiutni črtniki, črnilec, tint-niki, kvadratna irtala, risalniki, risarski bloki, risarski papir, predloge za risanje, orodje za n (1021; risanje. IV. (18) g inmi=ai=irai=ii=igiac3nag3g3g3g3Ban - -v LESTENCI IN VISEČE SVETILKE. NAMIZNE SVETILKE STENSKE SVETILKE LAM Tli K SVETILNICE. SVETILKE S STOJAL()M IN ČIPKASTIM OKRILJEM FIBRIKS-ZEICHEK. ... „D1TMAR-JEVE NOVOSTI ZA SEZONO 1892/93 na novo dokazujejo, da je spopolnitev petrolejskih svetilk storila korak naprej, koji napredek v izredno visoki meri odgovarja novodobnim pomnoženim zahtevam glede razsvetljave. DITMAR-SVETILKE so si po svojih ' ukusnih oblikah izvrstni izvršitvi veliki svetilnosti pri čudovito nizkih cenah osvojile svetovno tržišče." R. DITMAR na DUNAJI C. KR. DEŽELNO PRIV. TOVARNA ZA SVETILKE IN KOVINSKO ROBO III.. erdber6strasse 23. 25. 27 IN schvvalbengasse 2. 3. 4. FAVORIT-S VETILK E DITM AR- SVETILKE z okroglim plamenom, jjj^ y ZALOGI VSAKA BOLJŠA TRGOVINA S palilnik ima svetilno moč 4 do 157 sveč. SVETILKAMI. (im-?) Udajattfli m odKuvuriti urednik: Josip Noiii. EH R0H