Št. 245.
V Ljubljani, četrtek dne 3. novembra 1910.
Leto 1
: Posamezne Številke po 4 vinarje. : ,JUTRO* izhaja vsak d«n — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. uri zjutraj, n ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K18-—, polletno K —, četrtletno K 4'50, mesečno K 1'5Q. Za Inozemstvo celoletno K 28'—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo Je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-iranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Balkanska politika dvozveze.
Da nas ne bi kdo napačno razumel, izjavljamo takoj, da mislimo pod dvozvezo Avstro-Ogrsko in Nemčijo, ker v Italiji nihče več ne vidi zaveznika teh dveh držav, posebno kadar se govori o balkanskih zadevah in je beseda „trozveza“ samo beseda brez vsebine, medtem, ko je dvozveza, to je zveza med Avstro-Ogrsko in Nemčijo res trdna.
S stališča naših narodnih interesov to# ni dobro, ker posledica te trdnosti dvo-zveze je germanizacija v Avstriji — posebno na Slovenskem — in radi zveze z Nemčijo vodi Avstro-Ogrska tudi na Balkanu čisto nemško politiko, radi česar je tudi dobila naziv avantgarde Nemčije na Balkanu.
Balkanska politika dvozveze bi se dala označiti s tremi nemškimi besedami. Drang nach Saloniki, ker prvi cilj nemške politike na vzhodu je dobiti izhod na Egejsko morje in zadača Avstro-Ogrske je, osvojiti Solun za Nemčijo.
Naravno, da je vse to naperjeno proti Slovanom, torej tudi proti Slovencem, ki trpimo radi dvozveze neposredno — germanizacija na vseh krajih — in posredno v toliko, v kolikor vodi Avstro-Ogrska, radi dobrega razmerja z Nemčijo, čisto germansko politiko na slovanskem Balkanu, katerega slobodo in neodvisnost hoče dvozveza uničiti.
In vendar se med nami najde še vedno dosti ljudi, ki ne samo, da ne smatrajo za potrebno nastopiti proti balkanski politiki Dunaja, nego to politiko celo odobravajo. To so v prvi vrsti naši poslanci, od katerih eni nimajo volje, drugi pa poguma ne, da bi podvrgli dunajsko zunanjo politiko taki kritiki, kot jo ona radi očitne sovražnosti napram Jugoslovanom zasluži. Da, nekateri naši poslanci — n. pr. Ploj v delegacijah! — celo javno odobravajo zvezo Avstro-ogrske z Nemčijo, radi katere trpimo Slovenci toliko direktno in indirektno v toliko, v kolikor je vsa balkanska politika dvozveze naperjena proti slobodi in neodvisnosti naših rodnih bratov na Balkanu.
Slovenci bi morali pobijati v lastnem interesu z vso odločnostjo in doslednostjo balkansko politiko dvozveze. Naši življenski narodni interesi zahtevajo, da je slovanski Balkan neodvisen in močan, ker v takem Balkanu imamo lahko ono oporo, ki nam je v borbi z germanizatoričnimi nameni vseh avstrijskih vlad tako krvavo potrebna.
Za zunanja politična vprašanja se Slovenci kot narod nikdar nismo posebno zanimali, posebno se nikdar nismo upali povzpeti se do tega, da bi presojali zunanjo politiko države v kateri živimo, oziroma životarimo, s stališča naših narodnih interesov, nego smo vedno respektirali mnenje odločilnih dunajskih krogov, ki nam niso bili nikdar prijateljsko naklonjeni.
Te naše tradicije moramo Slovenci končno opustiti. Mi moramo posvečati več pozornosti zunanji politiki in jo presojati samo in izključno s stališča naših narodnih interesov. S tega stališča moramo pobijati tudi balkansko politiko dvozveze, ki je indirektno naperjena proti nam in namjetorej škodljiva.
Sz slovenskih krojev.
Pismo iz Trsta. Cenjeni g. urednik! Ne vem kako to pride, da vsekdar ko dobim „Jutro“ v roke, ga z nekako nestrpnostjo preletim z očmi in iščem, iščem notic iz Trsta. Nekaj časa sem se sploh malokdo zglasi iz naših krajev. Nevem zakaj ? Morda se vsakdo boji, ker je videl, kak vrag je nastal, ko je pred meseci izšlo nekaj člankov izpod peresa „anonimnega“ Tržačana, v katerih je več ali manj opravičeno naslikal naše družabno življenje. V kavarnah, po ulicah ni bilo drugega kot samo poizvedovanje; vsak bi bil rad znal za „predrzneža“, ki se je upal pisati v „izven tržaški" list, posebno pa v »Jutro*. Nekateri gospodje so grabili kar na slepo vsakogar, ki se jim je zdel le malce sumljiv. In koliko revčkov je bilo, ki so se morali pred temi »ljudskimi sodniki" prati, opravičevati in dokazovati, da niso izdali starih tradicij tržaškega družabnega življenja, ki obstoje v tem, da se prikima molče tudi največji neumnosti, ki si jo je izmislila ta ali ona glava. Jaz sem bil tudi taka nesrečna žrtev in verjemite mi, da sem se otresel le težko prave srednjeveške inkvizicije, ki je vladala v onih dneh. In ta nesrečna inkvizicija je bila najbrž vzrok, da so glasovi iz Trsta v Vašem »Jutru** umolknili in izzveneli po kršnem Krasu do »našega* Jadranskega morja. Zraven pa bodi povedano, da bomo morali še mnogo, mnogo delati, predno bomo lahko brez skrbi rabili ta prilastek.
V	čem pa obstoji pravzaprav to naše delo? No, v mestu moramo res priznati, da se nekaj dela, a v okolici ... Tu vlada tako-rekoč popolna apatija bodisi za to ali za ono delo. Pač so prav pridni v prirejanju več ali manj dobrih veselic, ki imajo sicer tudi svoj pomen in ki prineso morda tudi kako moralno korist, a vendar niso za primerjati z drugim vzgojnim delom, ki bi ga lahko nekateri zmožni ljudje izvrševali med našimi okoličani. In še za to stran društvenega življenja se zanima le majhen odstotek ljudi. Večina mladine se sploh ne zanima za vsakosibodi družabno življenje, uda ja se popivanju po raznih krčmah, ki jih ima posebno v nekaterih krajih naša okolica preveč in konec vsega je, da fant tekom malo let pozabi še to, kar se je morebiti naučil dobrega in koristnega v svojih šolskih letih. Toda naj bo, morda se bo s časom tudi to popravilo. A za sedaj bi morala razna okoličanska društva po-
svetiti več pozornosti tudi drugemu delu. Prirejati bi morala v svojem področju razne bralne večere, kjer naj bi se udom in tudi drugemu eventuelnemu občinstvu brale in komentirale zabavne in poučne knjige. Tu bi vsak poslušalec pridobil mnogo v enem in drugem oziru in posebno bi si razširil poznavanje materinščine, kar bi bil tudi lep uspeh društvenega delovanja. In predavanja? Imamo siser odsek za ljudska predavanja in ta že delj časa plodonosno deluje, za kar se imamo zahvaliti le gruči mladih ljudi in nekaterim velikodušnim predavateljem, ki ne štedijo ne s časom, ne z delom in delajo vztrajno za ljudsko izobrazbo. Le žal, da nimajo dovolj opore od mnogih gg. strokovnjakov, do katerih se je omenjeni odsek obrnil za enkratno ali večkratno sodelovanje. Že lansko leto se je mnogo gospodov izgovorilo ali na eden ali na drug način in konec je bil ta, da je moral odsek presneto delati, če je hotel le nekaj predavanj prirediti. Omeniti moram, da se je neki kranjski klerikalec, dasi je preje že obljubil svoje sodelovanje, pozneje izgovarjal s svojimi političnimi nazori in z ozirom na stranko. Takrat se je tudi bil zaletel vaš ljubljanski »ljudski vzgojevalec* »Slovenec1* prav pošteno v mlade ljudi, češ, da stranka ne dovoli, da bi ta ali oni nje član predaval pod tržaško firmo, ki nima nobene politične barve oziroma, da bo po njegovem, ki je liberalna. Je že križ z nami; za liberalca smo »klerikalni", za klerikalca pa »liberalni* in mi res ne vemo, pri čem da smo. Tudi goriške gg. profesorje so malce poprosili in efekt je bil ta, da ni nikdo od naprošenca predaval. Zato se moramo res čuditi energiji tega velevažnega odseka in želeli bi, da bi imel letos odsekov apel na razne slov. strokovnjake malo boljših uspehov, nego jih je imel lani. Za danes končam, akoravno bi imel še marsikako »sladko*1 in »grenko** povedati. a ne maram preveč razburjati svojih someščanov.	Nini.
Splošni pregled.
Hrvatske volitve.
Končni uspeh hrvatskih saborskih volitev je torej sledeči: Hrvatsko-srbska koalicija 35, vladna stranka banova 18, stranka prava 15, Starčevičeva stranka 9, Seljačka stranka 9, srbska radikalna stranka 1, neodvisen poslanec Supilo 1. Koalicija je torej izgubila od zadnjih volitev pod Rauchom 21 mandatov. Stranka prava (klerikalci, frankovci, furtimaši itd.) in Starčevičijanci niso izgubili ničesar, pridobila je 6 mandatov. Ban Tomašič je imel pred razpustom sabora 7 pristašev, sedaj jih ima 18. — Časopisi koalicije pišejo, da se ne misli na nikak kompromis med banom in koalicijo; drugi listi pa mislijo, da je to le za sedaj
in da pozneje skoraj gotovo pride do skupnega postopanja obeh.
Politični nazori prestolonaslednika.
V	splošnem se smatra prestolonaslednika Franca Ferdinanda kot zelo naklonjenega krščanskim socijalcem in klerikalcem. To se sklepa navadno iz tega, da prestolonaslednik rad prevzema pokroviteljstvo raznih katoliških in klerikalnih prireditev v velikem slogu, kakor smo jih doživeli več v zadnjih letih. Poleg tega se zdi, da prihaja večkrat do nasprotstev med Mažari in prestolonaslednikom in da drug drugemu niso posebno naklonjeni. V zadnjih dneh pa je napisal odličen angleški diplomat, ki je dalje časa bival na Dunaju in dobro pozna nazore in namene avstrijskega prestolonaslednika, v »Daily Chronicle**, nekaj podatkov o političnem mišljenju Franca Ferdinanda, ki jih v kratkem podajamo. V mednarodnih vprašanjih goji prestolonaslednik največje simpatije do Anglije, kjer je baje zaradi svojih političnih nazorov zelo priljubljen. Na Balkanu si želi mirno razre-šenje perečih vprašanj; vendar hoče razširiti upliv avstrijske monarhije prav do Soluna, toda to le v gospodarskem in kulturnem oziru. Na boj proti Srbiji ne misli, dasi bi ne dopustil, da bi se v Srbiji zbirale Avstriji nasprotne sile in da bi bila ona središče nevarnosti. Notranjo politiko hoče prestolonaslednik imeti tako, da bo postala Avstrija mogočna monarhija vseh narodov ki jim bo vladal. Prestolonaslednik je dosegel v Avstriji splošno in enako vol. pravico in hoče isto doseči tudi na Ogrskem. Koaliciji (ogrski) ni naklonjen, je proti oligarhiji z demokratično politiko. Hoče doseči kulturni in gospodarski napredek; njegova trdna vera je, da je to mogoče le s sodelovanjem vseh slojev in dveh narodnosti. Zato mu tudi Khuenova vlada ni priljubljena, ker ne bo uresničila njegovih demokratičnih idej. V tem vidi v Angliji ideal svoj ideal. Seveda je prestolonaslednik zvest zaveznik Nemčije. Njegova politika bo imperijalistična: sila na zunaj, mir in pravičnost na znotraj.
Turški bojkot.
Kakor poročajo vesti iz Soluna, je Turčija ponehala s svojim protigrškim bojkotom. Sklep vlade je baje izšel na nasvet centralnega komiteja društva:	Unionet
Progres.
Francoski socljalisti
so sklicali za nedeljo po vseh mestih shode zoper vlado.
Dnevne vesti.
Klerikalci za draginjo. Klerikalni magnati ne čutijo draginje, ki postaja z vsakim dnevom neznosnejša, ker za njih že skrbi naše dobro ljudstvo in jim polni že
LISTEK.
MICHEL ZfcVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[145]
Tesnoba je prekinila Primaveri besedo.
»Torej**, je dejal knez Manfredi, ki ni mogel prikriti svojega zadoščenja, »vi pravite, da med vsemi, kar jih je bilo navzočih pri zborovanju, ne ljubite nobenega? . . .* »Nobenega! . . .**
»Ali mi prisegate ?“
»Prisegam vam. Toda, knez, mar je treba te prisege? Ali si ne bi bila izbrala za moža tistega, po katerem bi mi bilo hrepenelo srce, ako bi me bil le eden izmed mladih gospodov navdajal s kakšnim drugim čuvstvom, ne pa samo s prijateljstvom in s spoštovanjem ?“
»Res je to. Odpustite mi, Beatrica. Toda izbira, za katero ste se odločili, me je zmedla tako, da mislim povsem kakor mladenič, ki se boji za svojo srečo vseh mogočih nezgod. Ah . . . zakaj ni res tako! . . . Toda nadaljujte, dete moje . . .*
»Torej . . . Nahajajoča se v kruti dvojbi, ki sem vam jo pravkar razložila, sem se mahoma spomnila vas, knez Manfredi! Vas, ki me imenujete svojo hčer! Zazdelo se mi je, da bom pod zaščito vašega češčenega imena tako na varnem kakor v naročju dobrega očeta . . .“
Knez Manfredi je premagal vzdih, ki se mu je hotel
izviti.
»Razumem vas**, je dejal trpko. »Poročili ste se z imenom. Človek sam pa, s svojo belo brado . . .“
»Knez,** ga je prekinila Primavera, »vi se motite . . . Toda dajte, da končam. Prvo minuto sem bila vsa srečna, da postanem vaša žena . . . Toda prenapeto razpoloženje nevarne ure je izginilo. In takrat sem se našla pred dejanjem, storjenim brez lastne volje . . . dasi se je zdelo meni sami edina mogoča rešitev ... In zatorej knez, ali razumete opravičeno grozo mlade deklice, ki nikdar ni mislila na zakon, pa se začuti ženo, ko niti še ni bila zaročenka? . . .“
Knez Manfredi se je zganil.
»Ah, dajte mi povedati do kraja,“ je rekla ona. »Kasneje ne bi mogla več obnoviti podobnega pogovora. Srce se mi trga ob misli na nezasluženo žalost, ki vam je s tem prizadejana . . . Toda pomislite tudi vi, kako je sila dogodkov zadela vsa moja čuvstva . . . Prosim vas, knez, smatrajte me za svojo zaročenko ... dajte mi časa, da se po malem navadim misli, da nisem več mlado dekle ... Tri mesece, knez: prosim vas treh mesecev odloga . . . Mislite si, da ste me zasnubili in da sem vam dala besedo! . . . Moja prošnja nikakor ni žaljiva, kajti prisegam vam, da v mojem srcu ni nobene misli, ki bi se odvračala od vas ... In končno, knez, ali ne bi bilo to tudi opravičeno zadoščenje, ki ga je treba dovoliti mojemu očetu ?“
»Da!“ je menil knez, presenečen od te umne besede. »Moj oče je odobril najin zakon. Toda — mar ni res, da se je s tem korakom samo nehote uklonil dejstvu, ki se je zgodilo brez njega ... In to ni majhna zadeva, knez ..
»Nehajte, Beatrice!* je vzkliknil stari Manfredi. »Ne govorite več o tem. Žalili bi me, ako bi mislili, da vas ne razumem. V vsem, kar ste mi povedali, se razodeva modrost, ki bi me pri vas ne smela presenečati, ki pa jo moram vendarle nehote občudovati.**
iMM' |i
»Kako ste dobri! . . .“
»Samo pravičen sem! . . . Niti besede več o tej stvari, Beatrice . . . Zdaj pa vzemite mojo roko, dete moje . . ’. draga moja zaročenka ... da vas odvedem v vaše stanovanje . .
»Ne, knez . . . Toliko reči se je zgodilo, da bi še rada ostala sama tukaj, na samem s svojimi mislimi . . »Toda
»Česa se mi je bati? ... Že mnogokrat se je zgodilo, da sem ostajala dolge ure na tej klopi, v molčanju mirnih noči . . .“
»Naj bo po vaši želji!* je dejal knez in se poklonil. Nato je odšel s počasnimi koraki.
Primavera je gledala stoje, kako se visoka postava kneževa izgublja v temi. Ko je izginil, se je vrnila na svoj prejšnji sedež na granitni klopi. In zazdelo se ji je, kakor da je rešena neke mučne tesnobe in zopet prerojena v življenje.
XLV.
Legenda o soteski in o Olavi.
Tista noč je bila Ragastensu strašna. Do jutra se je klatil okrog palače, opazoval lučke, ki so ugašale druga za drugo, in skušal uganiti, katera gori ob poročni postelji kneginje Manfredi. Jutranja zarja ga je presenetila bledega in onemoglega pod platanami na velikem trgu.
Nazadnje pa se je iztrgal tej muki ljubosumnja, ki si jo je bil sam naložil, ter je odšel, mrmraje:
»Idfcno! Zame je vse končano!*
Giulio Orsini, ki je bil začutil do njega živo in neobičajno prijateljstvo, mu je bil ponudil v svoji palači gostoljubje, ki ga je Ragastens rad sprejel. Napotil se je torej v palačo Orsini.	■	(Dalje.)
itak polne žepe. Zato se potikata dr. Krek in Gostinčar v zadnjem času neprestano po ljubljanskem trgu in agitirata med branjevkami za ustanovitev društva branjevk. Ko bo to društvo ustanovljeno, bodo branjevke skupno in sporazumno zviševale cene živilom in draginja bo še večja. Klerikalni magnati je seveda ne bodo čutili, pač pa jo bo čutila večina ljubljanskega prebivalstva, ki se že sedaj komaj preživlja.
Klerikalci samožrci. Pregovor: »Kar far priveka nima teka," je tako resničen, da ga ne najdeš boljšega med našim pripro-stim ljudstvom. Oni dan je bil odpuščen iz službe blizu Rudolfovega mlad organist zato, ker je „Slov. Narod“ bral! Najprvo mu je fajmošter V farovžu odvzel hrano (pri poslih seveda!), nato ga je pa kratko-malo na cesto vrgel brez — postavne odpovedi ! Fant je šel potem na Gorenjsko iskat kruha. Povedal pa je, da mu ni ne hrana v farovžu, ne tisti krajcarji, ki jih je moral trdo zaslužiti pri orgijah, nič teknilo ! To je verjetno, ker kmet naš že ve zakaj naredi pregovor!
Kedaj bodo ljubljanske občinske volitve? Vršile se bodo baje koncem meseca marca, seveda na vse razrede za eno nedeljo (od 10. dop. do 4. ure popoldne).
Naša narodna nezavednost. Iz Trsta smo dobili sledeče poročilo: Na svojem potovanju ustavil sem se tudi v Trstu, ker me je razvoj tamkajšnjega slovenskega življa zelo zanimal. Odšel sem v „Narodni Dom“, to shajališče vseh zavednih slovenskih Tržačanov. Kot zaveden narodnjak sem vrgel takoj pri vstopu svoj obolos v Ciril-Metodovo puščico.jTembolj sem se pa začudil, ko mi je pri odhodu prinesel natakar samo-nemški plačilni listek. Ne vem, ali je storil to v zmoti ali ne, kar je nazadnje čisto vseeno. Vsekakor pa je ta slučaj značilen dovolj in gotovo ne dela čast shajališču tržaških Slovencev.
Ubogi vojak. Prijatelj našega lista nam piše; Na dan Vseh svetnikov sem odšel v šentpetersko vojašnico, da obiščem svojega sorodnika. Pred vežjo zapazim kmečko mamico, ki je skoraj z objokanimi očmi pričakovala svojega sina, katerega so ji vzeli k vojakom. Sin pride v resnici kmalu doli in hiti k materi, da jo pozdravi. A čudo! Komaj stopi čez prag, ga zapodi poddesetnik takoj nazaj v vežo in mu prepove izpregovoriti z materjo vsako besedo. Ko je mati videla ta prizor, ji stopijo solze v oči, odda mu nekaj sadja in nato odide. Prišla je bogveodkod, da obišče svojega sina in se malo ž njim pomeni, a niti to ji ni bilo usojeno. Med tem pride službujoči častnik. Prosim ga, če bi smel obiskati svojega sorodnika, kateremu sem imel sporočiti nekaj važnega. A častnik se zadere surovo nad menoj, seveda vrh tega še v blaženi nemščini:	„Ausgeschlossen,	kein
Zivilist darf hinein!“ Razjarjen vsled te surove oficirske ošabnosti, mu obrnem hrbet in odidem. Nato pa je oficir še vojaka, ki ga je klical, strahovito oštel in ozmerjal, in sicer v taki slovenščini, da ga nihče niti pri najboljši volji ne bi mogel razumeti. Res žalostno! Če človek enkrat obleče avstrijsko vojaško suknjo, postane takorekoč kaznjenec, ne pa avstrijski vojak.
Koledar družbe sv. Cirila in Metoda je izšel z zelo bogato vsebino. Razpošlje se na znane naslove. Kdor ga ne dobi, blagovoli ga naročiti v družbini pisarni v Ljubljani (Narodni dom). Cena 1 K 20 vin. Preplačila se hvaležno sprejmejo. Kdor koledarja ne misli obdržati, naj ga takoj vrne, da se ne zgodi družbi kakor
Mali listek.
Šport.
Rousseau in aviatlka.
Že pred več nego 150 leti je Rousseau, veliki francoski filozof, premišljal in pisal o aviatiki. V zadnjem času se je našlo njegovo delo „Novi Daedalus", ki doslej ni bilo zaznamovano v vseh seznamih njegovih spisov. Po dolgem iskanju se je našel ta spis v neki francoski knjižnici in je zelo zanimiv za nazore tedanje dobe o potovanju po zraku. Doslej še ni dognano, ali je izšel spis leta 1742. ali 1752. Važni sta ti dve letnici za to, ker je Rosseau pozneje izpremenil svoje mnenje glede napredka in kulture ter je trdil, da sta veda in umetnost skazili človeštvo, ker sta ga odtujili prirodi in da človeštvo ne bo srečno, dokler se ne vrne k prirodi. Temu svojemu nauku je ostal Rousseau do konca življenja zvest.
„Novi Daedalus" je bil torej napisan še v času, ko je Rousseau še verjel, da kultura osrečuje človeštvo. V »Novem Dae-dalu" govori Rosseau najprej o starem Daedalu, ki je napravil sebi in svojemu sinu Ikaru perutnice in sta se dvignila z grškega otoka, ter sta letela čez morje. Toda sin Ikarus se je dvignil previsoko, solnce je raztajalo vosek in Ikarus je padel v morje. Ta pravljica je torej pripeljala Rousseaua na misel, da je napisal »Novega
lani, ko so ji vsi koledarji pošli, a plačanih ni še skoraj cela tretjina.
Ciril - Metodove podružnice naj bi tudi v zimskem času ne prenehale s plemenitim delom. Prirejajo naj sestanke, predavanja, domače veselice itd. Posebno veljaj to tistim podružnicam, ki so iz kakršnegakoli vzroka zamudile poleti prirediti jubilejno veselico. Zimski čas pa je tudi najpripravnejši za pridobivanje novih članov in za občne zbore.
Proti Preblavski slatini so nastopili sedaj celo nemški časopisi. Tako piše „Gra-zer Tagespost", da je dobil to slatino v zakup Žid Ortner, ki je brezobzirno zvišal cene. Ako celo Nemci niso zadovoljni, tudi za nas Slovence ni povoda, da bi ku-pičili premoženje nemškemu Židu, posebno odkar imamo lastno, najcenejšo kislo vodo, Tolstovrško slatino, ki je po izjavi zdravnikov-izvedencev zelo zdravilna pijača. Naroča se pri oskrbništvu Tolsto-vrške slatine, Goštanj, Koroško. Oskrbništvo pošlje na zahtevo vsakomur prospekte, cenike itd. Del čistega dobička gre v narodne namene, v prvi vrsti za D. C. M.
Odhodnica g. sodnika Zvvitterja iz Mokronoga. Poroča se nam:	Tako	lepe
odhodnice, kakor dne 23. oktobra t. 1., ko se je poslavljal od Mokronoga v celem okraju nad vse priljubljeni sodnik Zwit-ter, Mokronog še ni doživel. Res je, kakor je povdarjal podstarosta Sokola br. Zajc, da se je občinstvo zbralo veselih obrazov, toda za tem veseljem se je skrivalo otožje radi tako bridke izgube. Velikih zaslug g. Zvvitterja ne bomo naštevali. Omenimo, da je bil on prvi, ki je občutil potrebo »Sokola" in žrtvoval zanj vse svoje čile moči. Bil je večletni odbornik »Bralnega društva", predsednik C. M. podružnice itd. Njegovo geslo je bilo: Na delo za narod! Cisto umljivo, da je bil g. Zwitter hud trn klerikalcem v peti, saj jih je neštetokrat razkrinkal. Klerikalci zdaj triilnfirajo, ker so se iznebili človeka, ki je poznal njih srca in jim stopal vedno na prste. Najboljši dokaz, kako priljubljen je bil g. Zvvitter v celem okraju, je dejstvo, da se je pri poslavljanju oglasilo k besedi 18 govornikov. G. sodnik pa naj ohrani sladko zavest, da je mnogo, mnogo dobrega storil in da ostane njegovo ime trajno zapisano v kroniki mokronoških društev in mokrcnoškega naprednega življenja.
Darilo za mestne uboge. Gosp. Ferdinand Stare, c. kr. okrajni sodnik v p. je daroval povodom smrti njegove gospe soproge Marije Staretove za mestne reveže vsoto 200 K z željo, da se ta vsota takoj med nje razdeli.
Sprememba posesti. Hišo v ulici Tabor št. 4, t. zv. »Dijaški dorn", dosedanjo last »Društva ljublj. gospa v pomoč dijakom" je kupil gostilničar g. Bole, ki preuredi pritličje v gostilno, prvo nadstropje pa za prenočišča.
Igrača narave. Prijatelj našega lista nam je poslal krasen češpljev cvet, katerega je dobil v Prulah na nekem vrtu. Res redka prikazen v pozni jeseni.
Razstava „Medulic“ v Zagrebu. V nedeljo je bila v Zagrebu otvorjena umetniška razstava društva »Medulič". Med umetniki v novi razstavi srečamo znana imena slovanskih slikarjev: Meštrovič, Vidovič, Rosandič, Vranicami, Bukovac, Me-dovič, Križman, Marinkovič, Joža (Jprka in Slovenec Jakopič.
Iz Predovičevega Sela. Iz Predovi-čevega Sela smo dobili sledeče poročilo:
Daedala", v trdni veri, da bi mogli tudi ljudje letati.
Znano mu je bilo tudi, da se je veliki italijanski slikar Leonardo de Vinici bavil s tem vprašanjem pri svojih tehničnih poskusih. Vprašanje o letanju je postalo tembolj vano, čimbolj 'je rastla kultura in je bilo potovanje najvažnejše sredstvo za izobrazbo, zato so ga vsi pedagogi priporočali.
Pota pa so bila takrat slaba in zanemarjena. pa tudi nevarna. Potovanje na vo-zeh in v poštnih vozovih je bilo sicer romantično, toda težavno in pogosto neprijetno. Veliki promet je bil mogoč le po vodnih cestah, po velikih rekah. Rousseau je torej mislil, kako bi se dalo tudi po zraku plavati. »Treba bi bilo," piše v svoji knjigi, tudi po zemlji zvez, kakor po morju. Ali ni zrak tudi živelj (element). Ljudje bi lahko letali in bi jim ne bilo treba teptati zemljo. Tedanja veda je še kolikortoliko verovala na štiri elemente (zemlja, voda, ogenj, zrak). Rousseau je torej nasvetoval, da bi se po zraku plavalo. Po računih učenega jezuita Borellija in po zakonih »hidrostatike" je mislil, da bi se dalo sestaviti stroj, ki bi bil lažji od zraka in bi plaval po zraku. Kakor večino sočasnih nazorov, se je smatralo tudi te nazore za utopijo, ki se ne da uresničiti. Usoda resnice je, da je zasmehovana. Ironija in posmeh sta orožje laži. Na misel, da bi se moglo plavati po zraku se je tako pozabilo, da se je pozabilo celo na Rousseaujevo knjigo. In vendar je dobrih
Res je, da je Predovičevo Selo lahko ponosno na svoje lepe nove hiše. A žal, da je ta lepota samo na zunaj. Če si namreč človek malo ogleda hišo od zadaj, zapazi na dvorišču tak nered, da se bogu smili. Pred drvarnicami leže celi kupi smeti, na smeteh pepel, po tleh pa stoje cele luže. Čisto naravno, da se razžirja po dvoriščih strašen smrad, kar gotovo ni v korist strankam. Zato bi bilo zelo umestno, če bi g. Predovič naredil kmalu temu neredu konec in natanko določil, kam se morajo metati smeti in kam zlivati vodo, kajti sicer se lahko pripeti, da bodo v kratkem pred hišami in pred drvarnicami vesljale žabe.
Malo več snage. Kot dodatek k tej naši včerajšnji notici se nam še poroča: Ne samo po straniščih, ampak tudi po ulicah, zlasti po trotoarjih vlada taka nesnaga, da se človeku kar gabi. Ako gre človek po Sv. Petra cesti, mu veje nasproti iz postranskih malih ulic tak smrad, da je groza. Ali bi ne bilo dobro, da bi mestna policija pazila malo bolj na različne pijane ponočnjake, ki nimajo drugega dela, kakor da onesnažujejo ulice.J
Sumljiv potepuh. Včeraj zvečer je Rihard Zaletel, stražnik ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje, zapazil na Dunajski cesti nekega zelo sumljivega potepuha, ki je lazil samo okoli boljših hiš in se neprestano oziral okoli sebe. Ker se mu je oseba zdela precej nevarna, je poklical na Dunajski cesti stoječega policaja, ki ga je nato odpeljal na stražnico. Take nočne potepuhe se vidi skoro vsako noč na ulici in je treba zelo paziti nanje.
„Ljub1janska kreditna banka". V mesecu oktobru vložilo se je na knjižice in na tekoči račun K 2,743.861 19, dvignilo pa K 2,097.340'25. Skupno stanje koncern oktobra K 12,232.64373.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu oktobru je vložilo 182 strank 55.450'46 strank, dvignilo 124 stran 60.96370 kron, 5tim strankam je izplačalo hipotečnih posojil 25.200-— K. — Stanje hranilnih vlog 2,034.741'90 K, stanje hipotečnih posojil 1,540.797'41 K, denarni promet za mesec oktober 1910 233.23582 K.
Društvene vesti
Akademično društvo slovensko agr. „Kras" na Dunaju si je na svojem I. red. obč. zboru izvolilo za tekoči zimski tečaj 1910/11 naslednji odbor: predsednik Ivan Dom i cel j, kulturni tehnik; podpredsednik: Rupert Brovet, gozdarski tehnik;, tajnik France Hinterlechner, kulturni tehnik; blagajnik Srečko Lapajne, gozdarski tehnik; knjižničar Bogdan Pahor, poljedelski tehnik namestnika Fran H rastnik, gozdarski tehnik, Lev Knafelj c, kultnrni tehnik; preglednika Vojko Koprivnik, gozdarski tehnik, Anton Sodnik. gozdarski tehnik.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur“ v Ljubljani. Sprejme se: 1 kontorist, 1 poslovodja, 8 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železniške stroke, 2 pomočnika manufakturne strokev 4 pomočniki špecerijske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 4 prodajalke, 6 učencev, 1 učenka. Službe išče: 2 knjigovodja, 3 kontoristi, 3 potniki, 1 poslovodja, 21 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov železniške stroke, 11 pomočnikov manufakturne stroke, 10 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 6 kontori-stinj, 8 blagajničark, 10 prodajalk, 8 učencev, 3 učenke. Posredovalnica posluje za
50 let po tej knjigi že splaval prvi balon v zrak. Tako postajajo utopije resnica. Rous-seaujeve nazore o prometu po suhem so uresničile na svoj način železnice, toda človeški duh ni miroval in je hotel obvladati tudi četrti element zrak. Tako danes letamo čez gore in vode.
Sicer se marsikomu zgodi, kakor nesrečnemu Ikaru, ki se je dvignil previsoko k solncu, vendar boljinbolj samozavestno plavajo nasledniki starega mojstra Daedala po zraku in uresničujejo po stoletjih njegovo misel.
Novi uspehi.
Pri letalni tekmi v Ameriki, je zmagal balon »Amerika," ki sta ga vodila zrako-plovca Post in Hewley. Balon je preletel daljavo 135 milj. Drugi baloni so pretekli sledeče daljave: Diisseldorf 1230 milj, Ger-mania 1190 milj, Helvetia 850 milj, Hamburg 795 milj, Azurea 772 milj, Isl de France 725 milj, St. Louis 550 milj, London 410 milj, Population 315 milj. Prvi trije so dobili nagrado po 1000 dolarjev, druga dva po 500 dol. Žrtvam, ki jih je provzročila tekma postavijo mal spomenik. Daljava, ki jo je preplula Amerika (2800 km) je sedaj rekord v dolžino. Tudi v visočino je dosegel amerikanski aviatik Johnstone nov rekord. Dvignil se je 2213 metrov, kar je ameriški rekord; svetovni rekord je 2782 m, ki ga je dosegel Vynmalen.
Nov rekord je dosegel v Etampu aviatik Saputeau, ki se je dvignil ob 8. uri
delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za pruge pa proti mali odškodnini.
Razne vesti,
* Najdeno truplo v reki Sprevi. V
reki Sprevi na Nemškem so našli včeraj popoldne neko mrtvo truplo, ki je bilo zavito v črno vrečo. Kakor so izjavili zdravniki, je moralo truplo ležati v reki že najmanj kakih 6 dni. Policija sedaj poizveduje in preiskuje, ali je bila deklica umorjena ali pa je bilo izvršeno kako drugo hudodelstvo.
* Atentat na železnico v Macedo-niji. Na progi Skoplje-Cibevče je neka neznana oseba poskusila atentat na srbski brzovlak, ki se je pa popolnoma pone-nrečil. Bomba je poškodovala samo stroj, se da bi se kaka oseba ponesrečila. Pokvarjeno progo so takoj popravili, nakar se je brzovlak brez vsakih • ovir takoj lahko odpeljal naprej.
* Milijonska goljufija. Včeraj se bili v Lvovu aretirani grško-katoliški župnik Poloszynowicz in trgovca Abraham Gold-berg in Jakob Verliebter, in sicer radi milijonske goljufije. Aretiranci so oškodovali posestnika Stanislava Osolinskega, Heleno Lewandowsko in Marijo Osolinsko na,jta način, da so izrabili blaznost Stanislava Osolinskega in kupili zanj,posestva, katera so pa takoj zopet prodali. Na ta način so oškodovali vse tri gori imenovane osebe za več kot milijon kron in jih spravili na;be-raško palico. Sedem posestev je bilo prodanih na javni dražbi.
* Ponarejevanja advokata dr. Hermana Schelnfelda. V Krakovu je vzbudila aretacija znanega advokata dr. Hermana Scheinfelda splošno pozornost. Scheinfeld je pri nekemu Towarnickemu v Lvovu, v svrho pokritja nekega dolga založil hranilno knjižico, glasečo se na 6000 kron. Ko je To-warnicki hotel te dni vzdigniti obresti od imenovane svote, se je izkazalo, da je vloženih v hranilnici samo 60 K in ne 6000 kron. Tudi podpisi so bili falzificirani. Ko je policija odšla na Scheinfeldovo stanovanje, je med tem on odpotoval. Toda policijski komisar ga je pričakoval na kolodvoru in aretiral. Kakor se poroča, je Scheinfeld izvršil še mnogo drugih goljufij.
* Kolera. Tekom zadnjih 24 ur je v provincah Salerno in Caserta v Italiji obolelo za kolero 5 oseb, tri so pa umrle. —
V	Carigradu so se včeraj pripetili trije novi slučaji kolere, med temi eden smrten. — Nenadoma pa se je sedaj pojavila kolera v komitatu Heves na Ogrskem in sicer v občini Hermes, kjer je v nedeljo obolelo za kolero 10 oseb, od katerih jih je že pet umrlo. Po poročilih podžupana, so kolero zanesli v občino cigani. Cigansko tovorišče je radi tega popolnoma izolirano.
* Milijonarka in dninar. Budimpe-štanski milijonar Tornalyay ima lepo hčerko Evo, ki se ji je vžgalo srce v vroči ljubezni. To še ne bi bila nobena nesreča, ker hčere milijonarjev imajo tudi pravico do ljubezni, ali lepa Eva je bila tako neprevidna, da je podarila svoje mlado srce nekemu dninarju, ki je sicer lep in pošten fant, ali ošabni oče lepe Eve ni hotel niti šlišati o tem, da bi se njegova, milijonarjeva, hči poročila z navadnim dninarjem. Ali Eva pa tudi ni hotela odnehati in končno se je dosegel naslednji kompromis: Eva se je odrekla vseh pravic do dedščine in se je zadovoljila s 6.000 kronami letne rente, a razun tega mora oditi z dninarjem takoj
zjutraj in je ostal do 2. ure popoldne v višavi. Preletel je v 6. urah 465 km.
Drugače pa v zadnjem času ni bilo posebnih uspehov v zraku. V Gradcu je poskušal Renner svojo srečo in se je skoraj ponesrečil, v Brnu je napravil Warchalowski manjši posrečen izlet, v Vratislavi se je ponesrečil Heidenrent, ki je padel z višave 30 m. V Rimu se je ubil aviatik Saglietti, ko se je spuščal z višav.
Novih uspehov obeta novi stroj Bloudek-Potuček, ki dela sedaj poskuse v Plznji.
Nogometne tekme.
Češko moštvo se je zmagoslavno vrnilo iz Rusije in je takoj prvo nedeljo povabilo na tekmo svoje najnevarnejše nasprotnike Angleže. Angleška Assotiation je znana kot evno prvih svetovnih društev. Angleži pa na Češkem že nekaj let niso imeli sreče in so odnesi i iz Prage že precej porazov, tako da so imeli Čehi prvo mesto za Angleži. Angleška asocijacija je poslala to pot v Prago najboljše moči in tako so Angleži zmagali v soboto (1 : 2) in v nedeljo (1 : 3) Slavija je torej doživela poraz, ki ga bo skušala gotovo kmalu popraviti. Nedeljska zmaga je eden največjih uspehov, kar so jih angleški amateurji dosegli v Pragi. Drugi uspehi: V Krakovu je igral Smichov proti Krakovu (5 : 0), v Peštip. T. C. o. M. T. C 3 : 1 v Zagrebu Davor c. Zagreb: 3 : 2.
po poroki v Ameriko, da ne bi delala v domovini svojim staršem „sramote“. No, dekle bo morda srečnejša v zakonu s pri-prostim ali poštenim dninarjem, kot bi bila v zakonu s kakim bogatašem.
* Skupno v smrt. Enoletni prostovoljec pri 1. topničars.kem polku na Dunaju Adolf Donner je zbežal z mlado ženo nekega uglednega dunajskega trgovca, ki je vzela sabo tudi večjo svoto denarja iz moževe blagajne, iz česar so mnogi sklepali da sta zbežala zaljubljenca v Ameriko. To se pa ni zgodilo; zaljubljenca sta prišla samo do Kremsa, kjer je prostovoljec vstreli najprej svojo ljubico, potem pa še sebe. Je bila res vroča ta ljubezen — in nespametna tudi.
* Ustreljeni kavarniški gosti. Kavar-nar Filipu v mestu Jassy se je sprl z dvema gostoma, od katerih je zahteval izpla čilo nekega malega dolga. Gosta Pogonol in Naco sta mu odgovorila, da naj bo radi tega brez skrbi. To je kavarnarja tako ujezilo, da je zgrabil za samokres in ustrelil oba gosta, ki sta bila na mestu mrtva Ena krogla je zadela tudi taščo kavarnarja, ki je umrla čez par ur. Kavarnar je izvrši! svoja grozodejstva v popolni pijanosti. Izročili so ga sodišču.
* Uspehi dr. Stadlerjevega potovanja v Rim. Kakor poročajo dr. Stadlerju prijazni listi, je nadškofovo potovanje v Rim, da razloži papežu spor s frančiškani, imelo ugoden uspeh. Papež je baje odločil v korist nadškofa Stadlerja,
* Vremenske katastrofe v Italiji. Vsled vednih deževnih nalivov je reka Parma narasla za sedem metrov nad normalo in na spodnjem teku na štirih krajih podrla jezove. Reka je tudi prestopila bregove in na večih krajih napravila naravnost ogromno škodo. Vse zimske setve so daleč naokolu popolnoma uničene.
Najnovejte telefonska In brzojavna poročila.
Nakup dveh novih grških ladij.
Atene, 2. novembra. Grška vlada se pogaja z angleško vlado glede nakupa dveh oklopnih križark, ki bosta za 50.000 ton težji, kakor v Italiji kupljena križarka *Ave-ros“, ki pa še ni došla v Atene. Obe la-diji sta bili najprej zidani na stroške južnoameriške republike Čile in staneta 45 milijonov frankov. Za nakup dveh oklopnih križark namerava grška vlada najeti v Parizu posojilo. Pogajanja se vrše že delj časa.
Praško sodišče.
Praga, 2. novembra. Šefom praškega državnega pravdništva, bo mesto odstopiv-šega dvornega svetnika viteza pl. Moor-stadta imenovan, kakor poročajo češki listi, sekcijski^ svetnik dr. Rudolf pl. Sedlaček, rodom Čeh.
Nemiri v Perziji.
Teheran, 2. novembra. Po strašnem streljanju, ki je trajalo skoro celo noč, so vladne čete, ki so obstojale iz samih Bah-tijarov, zasedle mesto Kašan in izvojevale popolno zmago. Voditelji upornikov so s svojimi pristaši pobegnili.
Carigrad, 2. novembra. Turški konzul v Urmiji je sporočil turškemu ministru za zunanje zadeve, da so perzijske čete, ki so bile odposlane iz Tebrisa v Urmijo, umorile nebroj sunitskih Mohamedancev. Turški vojaki, ki so bili v veliki manjšini, niso mogli ničesar ukreniti. Vsled teh perzijskih nasilstev je konzul prosil za takojšnjo pomnožitev turških čet.
Spopadi na koreanski meji.
M u k d e n, 2. novembra. V mestu Tsmi-kadsa na koreanski meji je obkrožila 50 mož močna policijska straža neko japonsko restavracijo. Ker so se Japonci branili, so pričeli kitajski policisti streljati. Več’ Japoncev je usmrčenih, oziroma nevarno ranjenih.
Enodnevna generalna stavka.
Praga, 2. novembra. Na češkem socialističnem strokovnem kongresu je bilo sporazumno z eksekutivnimi socijalističnimi odseki vseh avstrijskih dežel sklenjeno, da se uprizori pred otvoritvijo avstrijskega državnega zbora generalna stavka in sicer kot protest proti oviram, katere napravlja avstrijska vlada pri boju zoper sedanjo veliko draginjo. Zastopniki železniških socialističnih organizacij so izjavili, da bodo isti dan pričeli s pasivno resistenco na vseh železniških progah.
Proces Franco.
Lizbona, 2. novembra. Proces proti bivšemu portugalskemu diktatorju Francu zanima vso portugalsko javnost. Ime Franco vzbuja spomine na znani atentat 1. 1908., kot sta padla kot žrtev umora portugalski kralj Don Carlos in njegov najstarejši sin. Diktator Franco je bil glavni povzročitelj
revolucije na Portugalskem, ki je imela za posledico padec braganske dinastije in proglasitev kraljevine Portugalske v republiko.
Rekonstrukcija turškega kabineta.
Carigrad, 2. novembra. V merodajnih turških krogih se razširja vest, da se bo takoj po otvoritvi turškega državnega zbora, ki se bo sestal dne 14. novembra, izvršila velika rekonstrukcija sedanjega kabineta. Finančnim ministrom bo imenovan predsednik najvišjega sodišča Rifaat. Rekonstrukcijo novega kabineta prevzame naj-brže vojni minister Šefket-paša, ker bo Hakki-paša imenovan ministrom za zunanje zadeve.
Vesti o rusko-bolgarski konvenciji.
Dunaj, 2. novembra. Carigrajski zastopnik srbskega lista „Beogradske Novine* poroča o tajni rusko-bolgarski vojaški konvenciji, ki ima namen varovati Bolgarijo pred eventuelnim napadom od strani Turčije. V slučaju turško-bolgarske vojne udarijo ruske čete iz bolgarskih pristanišč naravnost v boj proti Turčiji. Rusija bode tudi varovala bolgarsko brodovje pred eventualnim napadom turškega brodovja.
Ker je bila včeraj ponoči telefonska zveza z Dunajem pretrgana, so Izostala najnovejša telefonska poročila.
Slovenci, rabite samo edino
Listnica uredništva.
Nini — Trst. Zglasite se večkrat, nas bo zelo veselilo. Dopisi iz Trsta nam bodo vedno dobro došli.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki Iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Pouk francoščine, italijanščine in nemščine.
Šebenik, Selenburgova ulica št. 6. I. nad. 3—2
Avtomobil za štiri osebe se jako ceno proda Šebenik, Spodnja Šiška, Knezova ulica.	6—26
Dva ali več dijakov se sprejme na hrano in stanovanje. Velik vrt na razpolago. Naslov pove inse-ratni biro .Jutra".	357/5—2
Hiša z njivo na jako	prijaznem kraju se proda
za K 8000. Več pove trgovec Simončič, Moste pri Ljubljani.	351/6—1
Stanovanje 2 sobe, 1 sobica, kuhinja z vodovodom, drvarnica, se takoj odda za Jetnih 300 kroo. Tržaška cesta št. 4, na	dvorišču.	374/3—1
Mladenič, ki je absolviral enoletno poljedelsko šolo, išče primerne službe, oziroma prakse v kaki mlekarni, ali kje drugje. Naslov pod .Absolvent" na inseratni biro „Jutra“.	371/2—1
Ugodna prilika. Hiša s štirimi stanovanji se proda iz proste roke v Zeleni jami št. 129. 372/2—1
Kupujte,JUTROM
Izvod samo 4 vinarje.
Zahvala.
Podpisana rodbina izreka tem potom iskreno zahvalo vsem vrlim sokolskim društvom, ki so postavila na dan spomina mrtvih častno stražo ob gomili ubogih septembrskih žrtev.
Istotako prisrčno zahvalo slov. pev. društvoma „Slavec“ in »Ljubljanski Zvon* za prekrasno, v srce segajoče petje. — Čast jim!
Rodbina Lundrova.
in vsak 6etrtel£ in soboto od UcMmo 3_ d0 6. ure popoldne se vrše
v Elektroradiografu „IDEAL“
kinematografske predstave
Z3i cLfLj	104_13
s programom odobrenim po tozadevnih oblastnijah v zmislu sklepa dež. šol. sveta. Vljudno se priporoča Ravnateljstvo.
Hotel in restavracija
Bavarski dvor“
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. :: Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
Štefan Bergant
lastnik.
5?
Prodaja se kos po 20 in 30 vin., najboljša vrsta za negovanje polti kos 70 vin.
Na debelo v Ljubljani pri tvrdkah: Agro-Merkur; Fr. Iglič; Ivan Jelačin; Ant. Krisper; T. Mencinger; J. Perdan; A. Šarabon; Anton Škof. — Na drobno v Ljubljani pri tvrdkah: Iv. Bonač, Selenburgova ulica; Fr. Češnovar, Dolenjska cesta; Emil Dobrič, Prešernova ulica; Kati Držaj, Flori-janska ulica; J. Krivic, Dunajska cesta; Jak. Oblak, Pred škofijo; Matej Orehek, Kolodvorska ulica; Ivan Podboj, Sv. Petra cesta; Fr. Sarck, Marije Terezije cesta; B. Sevar, Sv. Jakoba trg; Mg. Ph. R. Sušnik, Marijin trg; A. Sušnik, Zaloška cesta; Jos. Šporn, Sv. Petra cesta; J. Tavčar, Stari trg 30; F. Terdina, Stari trg. V Gorici: Toroš, Drobnič in dr.; Ivančič & Kurinčič; Jos. Kutin in Alb. Tušar. V Kamniku: Ant. Slatnar. V Kranju: Z. Krajnc; Jos. Likozar; J. & A. Majdič; Pet. Majdič; J. Ev. Potrebin. V Litiji: F. Lajovic in sin. V Spodnji Šiški: Mar. Podvomile. V Postojni: Ant. Bole; Jer. Kogej; G. Pikel. V Radovljici: O. Homan. V Tolminu: A. J. Vrtovec; Henr. vit. pl. Ziernfeld. V Trbovljah: Iv. Kramar. V Zagorju ob Savi: Rud. Ahčan.
'IHT' v za slabokrvne In prebolele
T1 Ie zd™niško priporočeno črno dal-JLj^.	niatinsko vino Kuč najboljše sredstvo
5 kg fraaiko K 4’—.
Br. Novakovič, Ljubljana,
Odda se takoj lepa, velika
nemeblovana soba
v I. nadstropju.
Vpraša se na Kongresnem trgu štev. 3., I.
Dr. Gallatia
ne ordinuje
do petka, 4. t. m.
ZALOGA IN
IZDELOVANJE
0BI.SK
pa MERI
Vt,
KVNC
A
LJUBLJANA
DVORNI TRG 3
V najem se oddajo takoj
prostori
za mesarijo, gostilno in trgovino v Spod. Šiški.
Na jako ugodnem prostoru vjsredini občine. Mesarija obstoji iz mesnice, klavnice, delavnice, ledenice, hleva in remize za vozove. Gostilna iz dveh velikih prostornih gostilniških sob, kuhinje, kleti in dr. pritiklin. Proda se pa tudi iz proste roke celo posestvo pod jako ugodnimi pogoji.
Naslov pove inseratni biro »Jutra*.
ffY?TfTT?YTT?TT¥
? i ? I K O ? O ?
Najboljša
ura
sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
I K O
nikelnasta in jeklena se dobi saino pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
? I ? I K O ? O ?
Tovarniška varstvena znamka:
V
IKO*.
I K O
IJ II VUVUVVI Dne 4. t. m. ob 9. dopoldne se razprodaja
različno pohištvo in knjige.
Sodnijska ulica št. 4, II. nadstropje, levo.
Fr. Ks. Casper
LJUBLJANA, Vegova uica, v bližini realke.
Zaloga vsakovrstnega pohištva, hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih lesenih rold, žaluzij in železnih  ,	_ valjčnih zastorov.	~~
Velika množina
izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno na razpolago. — Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago. :
lil Bil]
Ljubljana, Elizabetna cesta št. 2
s 1, novembrom otvorjen.
Opremljen je z vsemi modernimi terapeu-tiškimi pripomočki, operacijsko dvorano, Rontgenaparatom, hidro- in elektrotera-pijo itd. — Sobe I., II. in III. razreda. — Prosta volitev zdravnikov. — Priznano izborna hrana. — Zmerne cene. — Bolniki naj se obračajo na svojega zdravnika ali na vodstvo sanatorija.
Model 1910.
Edino zastopstvo znamke
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch- koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
- Točna, solidna in cena izvršitev, -
K. ČAMERNIK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
.... Ceniki na željo brezplačno. ....
Edina slovenska kisla voda
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in čreve-sih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. — Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri osltidbništvii Tolsto--vršlie slatine, pošta GJ-uštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajt povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slov gostilna naj ima le edino slovensko kisL vodo!
avt. plesni učitelj
Prijave In vpisi vsak dan od 11.—12. ure dopoldne In od 2.-4. ure popoldne v hotelu „pri Slonu4*, soba št. 73.
Gternit
Patent HATSCHEK. '
Najboljše pokrivanje streli.
Generalni zastop: V. Janach & Cotnp., Trst.
Glavna zalega:
T. KORN, Ljubljana.
Franjo Parkelj
lastnik reklamnega in pla-katerskega podjetja. Snaženje stanovanj in okenj.
Izvršuje vse v to stroko spadajoče dela točno in po zmernih cenah.
Vi prihranite denar!
Automatični namizni pri-
žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
n
1
Moderne
kožuhovine
kakor ovratnice, mufi, klobuki, če-4 pice za dame, gospode in otroke, otročje garniture, vse v največji izberi in po zelo ugodnih cenah
v mod. trgovini P. MAGDIČ
LJUBLJANA — nasproti c. kr. glavne pošte.
T.epo darilo!
Lepo darilo S
JOSIP SCHUNDER HO tt el d o rt er st ra s s e "zItm!
Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji izjemne cene.
Združeni čevljarji v Ljubljani
Woifova ulica 14
priporočajo za pomladansko in poletno sezono svojo
bogato zalogo obuval
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi.
Špeeijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje.
Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila. ||
Postrežba točna, cene solidne.
Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike.
Izc5.eloT7-a-n.je igrrač
ERNEST HOFFARTH jun., Dunaj VIII..
Pfeilgasse 34.
Infanterijska garnitura Huzarska	,,
Planin, lovcev	„
Dragonska	„
Ulanska	„
Telesne straže	,,
Prekupovalcl specljalni cenik.
Vojaške oprave za otroke:
K 4-—
obstoječa iz čake, prsnega ,, 5’— oklepa, sablje, patronske ,, 5-— taške, puške v najlinejši ,, 5*— izdeljavi	,,	5-—
„ 6-— Razpošlljatev po povzetju,
Za jesensko in zimsko sezono
„ dečke „ otroke
prispelo nad 35.000 komadov svežega blaga in sicer:
nad 5.000 kom. oblek	za	gospode . . od K 8-— naprej
» 6*—	»
A»-
» * »
posameznih hlač „ gospode .	.	„	„	4'—	„
pelerin iz velblodje dlake . .	.	„	„	6’—	„
površnikov, raglanov in zimskih sukenj posameznih modnih telovnikov	.	„	„	3*—	„
konfekcije za dame in deklice kakor paletoti, raglani, mantile, kostumi, pelerine, krila in bluze.
  Prizuauo nizke cene! ----------------------------—-------
2.000
2.000
1.000
5.000
1.500
500
18.000
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
0-u.d.ež a,merils:a.n.sl2:e irid.-u.st rij e izumljeno je novo |šf
Adirno pero („Maxima)
s pisalno pripravo za črnilo in svinčnik.
Ta posebno duhovito sestavljen aparat služi za hitro in gotovo šešte-vanje in so njegove glavne prednosti ob n a j p r i -prostejši uporabi in brezhibnem funkcijo-niranju: na eni strani veliko razbremenjenje možgan, ker se celo pri zdržema večurnem delu z Maximom ne občuti i nobeno živčno utrujenje,
ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K 1060 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem zastopstvu Em. Erber, Dunaj 1I./8., Ennsgasse št. 21. Iq.
S
n
parna opekarna in tovarna za rezano opeko v Sr. Gameljnih pri Ljubljani.
Pisarna v Ljubljani, Resljeva cesta st. %£. Priporoča zarezano opeko, strojni strešnik, zidno opeko na stroj itd. najboljše kakovosti v poljubni množini. Za trpež-
nost zarezane opeke I. in II. vrste se jamči najobširnejše.
FR. MALLY & dr.
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
H
S
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi.
P. KERŠIČ
Za točno in solidno delo se jamči.
Že rabljeni vozovi se jem-- ljejo v račun. -■
Delniška glavnica: K 5,000.000.
301—46
Rezervni fond: K 450.000.
Linblianska kreditna banka Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. 3.
Podružnice v Spijetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. ===========
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 j-Zjo,