Slev. 9. V Llu&Uanl, v Celrletc flss 12. lanusrle 192?. Naročnina ■ ■ -> za državo SHSi za oelu tetu uaprei Olu 80-— ta pol leta „ ,, m 45»» za četrt leta m .. m «2«0 It en mesec „ .. „ za Inozemstvoi oelole nu.....Ola. 150"— me-ečno . , , , . „ 12-50 == Sobotna lzda]a: == v Jugoslaviji. . . Din. 10 — T inozemstvo ... „ 20 — Posamoa Slev. 50 por. W ; »m \ i # •" 'Jt W ■Š m, vfj Leto L. — Cene inserntom: = Enostolnna petltna vrat* mali oglasi po K 4'— In K 0 -, veliki tinlnsi r.ad 45 mm »1-šiue po K 8 —, poalana itd. po K 12 —. Pri več|em naročilo popust Izbaja vsak dan Izvzemil ponedeljka in dneva do praznika ob S. ari zjutraj. ■eaečna priloga: Vastnik SKSl. Poštnina plačana v loIoM Sju®" Uredništvo je t Kopitarjevi tllol štev. 6/111. Rokopisi ae ne vračajo; neirant-lrana plMna b« ne sprejemajo. Oredn. teleL itv. 50, opravn. 4tv, 323, Političen list za slovenski narod. Uprava'e v Kopitarjevi al. 6. — Račun poitne hran. ljubliatuke it. 850 za naročnina tn št. 34« za jglsae, »agreb jO.OII, gjrajov. 7563, praite In danaj 24.797 ] Ljudska prosveta. (Govor poslanca dr. Hohnjeca na občnem zboru Slov. kršč. socialne zveze v Ptuju 6. januarja.) Izobrazba je naše narodno bogastvo, Na£ narod ni bogat po plodovitosti in obil-nosti zemlje in njenih zakladov. Ni bogat po številu svojih članov. Bogat pa je po darovih duha in srca, ki jih je prejel od svojega Stvarnika. To je naše narodno bo- fastvo, ki pa ne sme ostati zakopan talent, reba je ta talent dvigniti, negovati, uporabljati. To je velika naloga izobraževalnega dela med narodom. Da bo izobrazba v istini bogastvo vsega naroda, ne sme biti privilegij nekega, primerno majhnega števila oseb. Razum-ništvo ne sme tvoriti kasto, ki ima patent izobrazbe in kulture. Taka enostranska razdelba duševnih dobrin bi poglobila brezdno, ki je med delavcem z roko in delavcem z glavo, ter povečala socialni razdor in družabno napetost med posameznimi sloji človeške družbe. Izobrazba pa tudi ne sme služiti zgolj kot sredstvo razrednega boja, kakor jo pojmujejo socialisti, ki zahtevajo revolucionarne mladinske šole, strankarske šole, proletarske visoke šole, ker jih le take vodijo do zaželjenega cilja. To je degradacija izobrazbe in njenega visokega cilja, ki je splošna blaginja in vsestranski napredek ljudstva in vseh njegovih slojev. Zato pa se mora vsem slojem in vsem članom teh slojev nuditi prilika, da postanejo deležni bogastva prave in zdrave narodne izobrazbe. Višja narodova izobrazba je dandanes tudi državljanska in politična nujnost. Posledica svetovne vojne je demokratizacija držav in njihovih uprav. Naša država, ki je v obilni meri deležna slabih nasledkov vojne, do sedaj še ni postala deležna te blagodejne posledice svetovne vojne, Pa bo prišel čas, ko se bodo tudi razmere v naši državi podemokratile v pravem pomenu te besede, ko bo izginila centralizacija, bo strla premoč birokralizma ter bo ljudstvo vse javne, politične, gospodarske in šolske razmere v občini, v okraju, v pokrajini in v državi samo upravljalo po svojih izvoljenih zastopnikih. Da bo ta uprava pa tem boljša in popolnejša, je treba zlasti med delovnimi sloji našega ljudstva: med kmeti, delavci in obrtniki dosti spoznanja, znanja in resne volje. V to svrho je potreben poduk in potrebna je vzgoja. Takega izobraževalnega dela med ljudstvom država ne bi smela ovirati, marveč bi ga morala podpirati. Država ni nositeljica 1 j u d -s k'e izobrazbe. Po naši državi straši okoli ono načelo, ki se je v resnično demokratičnih državah že davno preživelo ter je bilo pokopano z državnim absolutizmom vred, — ono načelo, ki ga je nekdaj Likurg uzakonil v stari Šparti. V tej strogo militaristični državi se človek ni višje cenil, kakor samo kot član in sredstvo države. Ljudje, v prvi vrsti mladina, so bili državna lastnina. Država je z njimi razpolagala po poljubni volji. Ona je predpisala način, kako naj državi služijo, pa tudi način, kako se naj za to izobražujejo. Količina in kakovost šolske in mladinske vzgoje in vobče vsa ljudska prosveta jc spadala v območje države kot njen prvi monopol. Čuditi se moramo, kako to protinapredno načelo, ki zanika svobodo in dostojanstvo človeške osebnosti ter tepta v prah pri-rodno in prvo pravico familije do vzgoje otrok in mladine, obvladuje pri posameznikih in pri strankah. Še bol se moramo čuditi, kako se ti ljudje drznejo bahati s svobodomiselstvom in liberalizmom, in protivno mišljenje smešiti in psovati kot nazadnjaštvo in temačnost. Monopolizacija šole, mladinske vzgoje in vobče ljudske prosvete ne pripada državi po njenem bistvu in namenu, marveč je nepostavna polastitev, Kakšne cilje zasleduje ta polastitev tu pri nas, vidimo iz tega, da hoče državna oblast popolnoma laizirati šolo, da po nekaterih krajih zapira katoliškim duhovnikom vrata v šolo, da se verski poduk vedno bolj zmanjšuje, verska vzgoja one-mogočuje ter da državna oblast po svojih organih v vojaški suknji in v šolskih prostorih protežira katoliškim načelom pro- tivno sokolstvo in zatira krščansko orlovsko organizacijo. Z monopolizacijo tobaka, soli ter sladkorja hoče država pomnožiti svoje dohodke, z monopolizacijo šole in ljudske prosvete pa hoče povečati število pristašev gotovim strankam, ki se krasijo s pavovim perjem državotvorstva. Naše geslo je in ostane: Ljudstvu na polju šolstva in izobrazbe pravica! Izobraževalnemu delu svoboda! Delo za pravo in pošteno ljudsko izobrazbo se naj podpira, pa ne ovira, kot to dela finančna oblast s taksami in dajatvami ki jih zahteva za prireditve izobraževalnih organizacij ne samo po mestih, marveč celo tudi na deželi. Ena izmed prvih ljudsko-izobraževalnih sil je katoliška cerkev. Zgodovina katoliške cerkve je zgodovina osnove razširjanja in napredovanja ljudske prosvete. Celo vrsto stoletij je katoliška cerkev imela v Evropi v svojih rokah vse šolstvo, katerega pa se ni sebično polastila, marveč ga je gojila v ljubezni do ljudstva, za kojega omiko in izobrazbo se nikdo drug ni brigal. Evropska kultura in civilizacija je produkt krščanstva, ponajveč katoličanstva. Hrvatskemu in slovenskemu delu jugoslovanskega naroda je ta kultura dala svoje posebno obeležje, ki jc dragocena svojina naše ljudske duše in ki se brez velikega kvara za to dušo ne sme zbrisati. Kulturno svojino našega plemena braniti, negovati, izpopolnjevati, je velika naloga naše izobraževalne organizacije, ki poganja močne koren,ne tudi med hrvatskim delom jugoslovanskega naroda. V tej naši kulturi je zasidrana naša bodočnost. Klic po obnovi se razlega po Evropi. Tej svrhi služijo sestanki in konference zastopnikov velikih držav, ki sc vsaj vsako četrletje vršijo zdaj na tem, potem na drugem kraju. Materielna reparacija ne zadostuje — treba je moralne obno- i ve, obnove duha in srca in pri tej ima reli- ! gija in njena organizacija glavno delo in odločilno moč. Razveseljivo dejstvo je, da prihaja ta klic iz vrst za idealnimi cilji težeče mladine, ki je jedro in punči-ca naše izobraževalne organizacije. Čim jačja, številnejša in boljša bo mladinska organizacija, tem obilnejši in lepši bodo sadovi, ki jih bo prosvetno delo želo med našm dobrim ljudstvom. Mladina nam je porok, da bomo najvcč|i oviro srečnega socialnega življenja, sebičnost in pohlep po uživanju, premagali in s tem udarili naj-trdnejš temelje za bodočnost našega naroda, za njegovo duševno, gospodarsko in socialno blaginjo. Posl. Anton Stišnik. POSL. P U SEN JAK ZA PASIVNE KRAJE. ZBOLJŠANJE PROMETA. - PREPIR ZA KONCESIJE. Belgrad, 11. januarja. (Izvirno) Danes dopoldne je bila seja finančnega odbora, na kateri sc je razpravljalo o poslednjem ekspozeju finančnega ministra dr. Kuina-nudija. Sklenjeno je, da se morajo pri posameznih ministrstvih doseči toliki prihranki, da se bo doseglo v novem proračunu ravnotežje brez novih davkov. Razen tega se je razpravljalo tudi o ministrstvih za promet in za vojno, kakor tudi o akciji za prehrano pasivnih krajev. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril poslanec P u š e n j a k , ki je izjavil, da po vladnem poročilu cenitev škode, ki je nastala vsled suše, ni točna. Naglašal je, da bi v takih razmerah vlada ne smela odpovedati kredita gospodarskim organizacijam. Zahteval je, da se morajo tudi nadalje dovoliti kre-/ H' -*a prehrano pasivnih krajev. Na ju-trišno sejo finančnega odbora je pozvan tudi minister za promet, da bo navedel razloge, zakaj se nahaja promet v naši državi v tako slabem stanju. Belgrad, 11. januarja. (Izvirno) Danes dopoldne je bila seja zakonodajnega odbora pod predsedstvom Svetoslava Popo-vica. Na dnevnem redu je bilo vprašanje koncesije za ribolov na Ohridskem jezeru. Med demokrati in radikalci so se pojavila v tem pogledu nesoglasja, glede katerih je izjavil Ljuba Jovanovič, da so političnega značaja. Za rešitev tega vprašanja je bil določen poseben pod odsek zakonodajnega odbora. Bukarešta, 11, jan. Včeraj se je vršil na gradu Sinaja diner, na katerem jc kralj Ferdinand oficielno naznanil zaroko prin-cezinje Marije z jugoslovanskim kraljem Aleksandrom. Bukarešta, 11. jan, Včeraj je Nj. Vel. kralj Ferdinand v Sinaji uradno objavil zaroko rumunske princezinje Marije z Nj. Vel. kraljem Aleksandrom I. Nj. Vel. kralj Aleksander I. je na zdravico odgovoril: Ko ste mi včeraj želeli dobrodošlico, je Vaše Vel, poudarilo tudi prisrčne zveze naših dveh držav v prošlosti, ki so se utrdile v obrambi skupne in plemenite stvari in v skupnem trpljenju herojske borbe. Tudi čustva mojega naroda so ista kakor moja. Moja sreča, vstopiti v krog rodbine Vašega Veličanstva, bo, kakor upam, tudi sreča Vaše ljubljene hčere. Vaši državi in Vaši kraljevi rodbini želim vsako srečo in napredek. Belgrad, 11. jan. Ministrski predsednik g. Pašič je odposlal sledečo brzojavko: »Njegovi Ekscelenci g. Take Jonescu, Sinaja, Romunija. Radostna vest, ki nam je došla od naše zaveznice Rumunije o zaroki Nj. Vel. kralja Aleksandra z Njeno kraljevsko Visokostjo knjeginjo Marijo Ru-munsko, je navdušila ves naš narod. Naši miroljubni napori, da nadaljujemo in utrdimo vedno izkazovano prijateljstvo, ki se je manifestirala v veliki vojni za naše narodno ujedinjenje, so bili, evo, kronani tudi z vezmi naših dveh s slavo venčanih dinastij, Razen tako izkazovanega miroljubnega in lojalnega sosedstva, ki daje edini primer v zgodovini dveh sosednih narodov, ki sta se skupno bojevala za narodno osvo- bojenje, ki je ovenčano s slavo in posvečeno izključno ohranitvi miru in narodnih dobrin, je, evo, prišla še radostna zveza naših s slavo ovenčanih dinastij, ki-bo za večino utrdila bratstvo, katerega v bodočnosti nič ne bo moglo omajati. Moramo se radovati, da smo s svojim skromnim sodelovanjem tudi doprinesli k sreči naših dveh dvorov.« Belgrad, 10. jan. Predsednik grškega ministrskega sveta je poslal ministrskemu predsedniku Pašiču tole brzojavko: »V imenu grške vlade in v svojem imenu hitim, da Vam o priliki zaroke Nj. Vel. kralja Aleksandra s princesinjo Mariolo Romunsko toplo čestitam. Helenski narod bratsko deli radost države Srbov, Hrvatov in Slovencev o priliki tega .srečnega dogodka ter izraža najiskrenejše "želje za srečo in napredek dinastije. Porabljajoč to priliko, Vam pošiljam, gospod predsednik, merjenje svojega globokega spoštovanja. Belgrad, 11. jan. Za jutrišnji sprejem kralja se pri meščanstvu opaža veliko zanimanje, Kralja bodo na kolodvoru pozdravili z govori ministrski predsednik Pašic, predsednik skupščine dr. Ribar in belgrajski župan Dobra Mitrovič. Mesto je vse v zastavah in bo po vseh znakih udeležba meščanstva ogromna. Mestno županstvo je izdalo proglas, da naj se hiše okrasijo in da naj prebivalstvo v čim večjem številu pride na kolodvor, da sprejme kralja. Ob šestih zvečer bo slavnosten sprevod po mestu z bakljado pred kraljevim dvorom, kjer bo župan v imenu mesta pozdravil kralja. VOLITEV ZAGREBŠKEGA ŽUPANA. Zagreb, 11. jan. (Izv.) Za soboto dopoldne je sklicana seja mestnega zastopstva z dnevnim redom: Volitov mestnega načelnika in zaprisega mestnih zastopnikov. Za mestnega načelnika bo izvoljen arhitekt Vekoslav Heinzl, ki je bil že prej župan mesta Zagreba. (Dalje.) Po prevratu se jc z naredbo narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 14. nov. 1918 za vse ozemlje, ki je bilo tedaj pod upravo narodne vlade ustanovil v Ljubljani višji šolski svet, ki jc prevzel posle dosedanjih deželnih šolskih svetov. S tem dnem jc prenehalo delovanje deželnih šolskih svetov, ostali pa so šc nadalje v funkciji krajni in okrajni šolski sveti. Tozadevni zakon z 1. 1918 je ostal popolnoma neiz-premenjen. Ni moj namen kritizirati tedanjo naredbo narodne vlade, glede višjega šolskega sveta, povdarjam samo to, da nosi tudi ta naredba kakor mnoge druge na sebi znak takratne revolucionarne dobe: površna je in premalo demokratična, brez prave začrtane smotrenosti in dalekovid-nosti. V glavnem je bila pridržana sestava, kakor je bila v dež. šolskem svetu. Vse graje vredno pa je, da sc ljudstvu, zlasti delovnim stanovom že takrat ni dalo pravega zastopstva in da je zastopnika staršev volil ljubljanski občinski svet. Na ta način je prišel kot zastopnik roditeljev v višji šolski svet zastopnik liberalnega uči-teljstva, kmetje in obrtniki sploh niso dobili nobenega zastopnika, delavce pa je zastopal dckreiiran uradnik poverjeništva za soc. skrbstvo. Toda ta naredba jc imela zakonito moč za ono dobo, dokler konstitaanta naroda SHS na določi ustave države SHS in se ne uveljavi po smislu te ustave defini-tivni upravni ustroj.« (Čl. I. točka 2.) Te naredbe torej ni mogel razveljaviti z drugo naredbo kak minister sam, to bi bilo moglo storiti samo narodno predstavništvo in pozneje konslituanta kot edini zakonodajni faktor. V prvem višjem šolskem svetu stran-karstvo ni moglo priti dosti do veljave, tako da je bilo pri spretnem vodstvu in dobri volji posameznih članov mogoče delati res samo za stvar, za razvoj šolstva, izobrazbo in napredek mladine. To pa ni dalo miru zagrizenemu liberalnemu učiteljstvu. Začeli so rovariti in spletkariti doma in v Bclgradu in ko se je vsled znanih razmer vedno bolj začel uveljavljati pri nas centralizem, so se vedno pogosteje zatekali v Belgrad. Izkoristili so vsako politično izpremembo in dosegli s pomočjo demokratov, da jc mniiter prosvete Sv, Pribičcvič 23. januarja 1921 izdal novo naredbo o višjem šolskem svetu v Ljubljani, Tako smo dobili višji šolski svet v drugi izdaji. Ta akt ministrstva prosvete je po mojem mnenju nepostaven iz zgoraj navedenih razlogov in ne bi bil mogoč v kaki drugi parlamentarni in pravni državi. Naredba sama je reakcionarna in ne demokratična; reakcionarna ker uvaja pri volitvah večinski princip, med tem ko je v državi že skoro povsod uveljavljen proporc, nedemokratična, ker ljudstvu ne pusti do besede. Toda okrajne 111 krajce solnke svete tudi ta naredba pušča v miru. Sicer pa je vsa naredba izdelana tako in samo za to, da pride demokratska stranka in liberalno učiteljslvo do premoči. Tako r.c je v višji šolski svet vpeljalo strankar-stvo in svobodomiselslvo iu višji šolski svet je stopil s svojim delom v očito nasprotje z voljo in prepričanjem velike večine slovenskega naroda. Gotovo ne v prid šole in vzgoje. Vendar pa slovenskim centralistom to šc ni bilo dovolj. Pravo okrajnih in krajnih šolskih svetov soodločevati pri namešče-nju učiteljstva jih je še bodlo v oči. Pribičevičeva naredba o višjem šolskem svetu je morala po ustavi priti pred zakonodajni odbor, da postane zakon. V II. odseku tega odbora jc dr. Žerjav slavil predlog, da sc k naredbi o višjem šolskem svetu v Ljubljani sprejme dodatek, da dc-linitivne in začasne učitelje nastavlja višji šolski svet. Prcdlng jc bil od večine sprejet. Ta vest se jc takoj telefonirala v Ljubljano in navdušeni ccntralisti, ki ne poznajo parlamentarnega dela, so takoj nasedli, misleč, da je dr. Žerjavov predlog sprejel ' že zakonodajni odbor. In nekoji merodajni činitelji, ki se tako radi solnčijo v Žerjavo-vi in Kukovčevi milosti, so brž hiteli v svojem centralističnem navdušenju in takoj začeli postopati po novem zakonu. Toda morali so kmalu doživeti britko razočaranje. Odsekovo poročilo je prišlo pred ple-num zakonodajnega odbora. Bil je zadnji dan, ki je bil določen za razpravo o vladi-nih naredbah. Cela vrsta važnih naredb se je sprejemala kar en bloc. Pri naredbi o višjem šolskem svetu pa so člani Jug. kluba zahtevali, da se ta naredba izloči iz ostalih naredb in da se o njej razpravlja po poslovniku: v načelu in v podrobnostih. Vladna večina je morala pristati na to. Začela se je razprava, ki je povzročila velik hrup in razburjenje. Kako se je vsa stvar vršila, je znano. Vsled obstrukcije Jug. kluba so se večinske stranke morale uda-ti in na predlog ministra prosvete je bila naredba o višj. šol. svetu v Ljubljani stavljena z dnevnega reda. Žerjavov, oziroma odsekov predlog je propadel, naredba je ostala samo naredba, nespremenjena, dokler se ne izpremeni z novim šolskim zakonom. Ves delokrog okrajnih in krajnih šolskih svetov ostane torej nespremenjen, vse pravice ostanejo v veljavi. Opozarjam posebno na dve stvari, ki se mi zdeta važni zlasti v sedanjem času, 1. Krajni šolski svet ima pravico sodelovati pri podeljevanju učiteljskih služb. Po § 18. zakona iz 1. 1919 so»vsi člani kraj-nega šolskega sveta upravičeni, da obiskujejo šole in prisostvujejo pouku«, krajni šolski nadzornik pa mora po § 13 paziti, »ali učitelji in učiteljice kažejo potrebno vestnost v izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti in ali se ne pečajo s strankarskimi posli.« 2. Okrajni šolski sveti Imajo Se nada-/ Ijc pravico nastavljati začasne učitelje in sodelovati pri definitivnem nastavljanju učiteljev. To pravico imajo okrajni šolski sveti po zakonu tudi na Kranjskem, nc samo na Štajerskem, Nihče ne more narodu odvzeti pravic, ki mu gredo po zakonuu, treba je samo, d; se jih ljudstvo poslužuje. Stojan Protič o otinošajih napram Italiji. Belgrad, 11. januarja. (Izvirno) Glede šibeniškega dogodka ni naša vlada ukrenila še nobenih definitvnih korakov. Kakor je izjavil dr. Ninčič, se hoče najprej posvetovati z našim poslanikom v Rimu, Antonijevicem, preden bo pod vzel v tej zadevi nadaljne korake. V današnjem »Radikalu« objavlja Stojan Protič o naših odnošajih napram Italiji značilen uvodnik, kjer pravi, da je Italija kazala napram nam samo nezvestobo. Politika Delle Tor-rette se ne strinja s politiko Giolittija in Sforze, ki sta hotela vzdrževati z našo državo vsaj navidezno prijateljske odnošaje. Stojan Protič pravi, da bi se morala naša vlada obrniti na Anglijo in Francijo ter ju opozoriti, da Italija ne izpolnjuje niti najvažnejših določb rapallske pogodbe, ker ne izprazni našega ozemlja. Treba bi bilo tudi na to opomniti, kako sta Francija in Anglija moralno prisilili našo vlado k podpisu rapallske pogodbe. Ako hoče Italija nadaljevati dosedanjo politiko napram ter hoditi po stopnjah Avstro-Ogrske, naj ne pozabi, da so uspehi take politike vedno isti. Vsak egoizem ima svoje meje, ki se ne smejo prekoračiti brez kazni. ISaročalše ,$BovČe hočete, grem jaz pred vami.« »Hvala, hvala.« In Orso je spodbodil konja ter hitro oddirjal v smer, ki mu jo je pokazala. Njegovo prvo čustvo je bilo slepo sovraštvo in izbruh jeze. Rekel si je, da mu je usoda ponudila krasno priliko, da posvari podleža, ki se je za njegovo klofuto znosil nad konjem. Čim dalje tem bolj pa VLADNA KOALICIJA PROTI MUSLIMANOM. Belgrad, 11. jan. (Izv.) Belgrajski tisk obširno komentira resolucije, ki bo bile sprejete na kongresu muslimanskega kluba. Tako piše n. pr. »Vreme«, da zastopajo muslimani samo svoje specielne zahteve, vendar pa se radi tega ne nahajajo v opoziciji, temveč v vladi. List opozarja, da morajo muslimani vedeti, da so nepotrebni v današnji koaliciji in da ne smejo staviti previsokih zahtev. Današnje »Novosti« napadajo muslimane in pravijo, da vodijo muslimani dvojno politiko. Na eni strani hočejo biti v vladi, da se agrarna reforma uvede v Bosni, kakor sami žele, na drugi strani pa kažejo narodu opozicijske geste. Namesto da bi odkrito povedali, da se jim je posrečilo ohraniti zemljo v begovskih rokah, se poslužujejo demagoških fraz kakor n. pr. o izenačenju davkov za vso državo itd. DOPISNI URADI SE NE UKINEJO. Belgrad, 11. jan. G. Franjo Smodej, predsednik ljubljanske sekcije Jugosl. novinarskega udmženja, in g. Dušan Nikola-jevič, predsednik Jugosl. nov. udruženja sta včeraj predpoldne posetila ministrskega predsednika g. Pašiča, mu poročala o potrebi dopisnih (novinarskih) urfdov v Ljublani, Zagrebu in Sarajevu ter navajala škodo, ki bi nastala vsled ukinjenja teh uradov. G. Pašič jima je izjavil, da bo njuni želji šel na roko in da se ti uradi ne bodo ukinili. ODŠKODNINA JUGOSLAVIJI ZA PEČUJSKI PREMOG. Budimpešta, 11. jan. Kakor poroča »Az Ujsag«, je v Budimpešti poslujoča re-paracijska komisija madžarski vladi sporočila, da je komisija v vprašanju pečujske-ga premoga priznala upravičenost jugoslo-slovanskega stališča, to se pravi, da je priznala jugoslovansko zahtevo, po kateri ima Madžarska plačati vrednost premoga, ki ga ima prejeti Jugoslavija na podlagi trianonske mirovne pogodbe iz pečujskih rudnikov. Zneski, ki jih ima plačati madžarska vlada, se svoječasno vštejejo v obnovitveno vsoto. Kakor javlja list dalje, pomenja ta zahteva letno obremenitev Madžarske s približno 1 milijardo. KONFERENCA V CANNESU. London, 11. jan. Ministrski svet je vzel na znanje načrt dogovora med Francijo in Anglijo in takoj obvestil ministrskega predsednika Lloyd Georgea o svojih nazorih. Cannes, 11. jan. Francoski ministrski predsednik Briand je poslal predsedniku finančnega odseka zbornice brzojavko, v kateri izraža svoje začudenje o vsebini predloga, ki ga je sprejel odsek, in pripominja, da se konferenca v svoji plenarni seji še ni bavila z obnovitvenim vprašanjem. On tedaj ne uvideva na katera poročila se nanašajo skrbi odseka. Ministr-sk predsednik je končno zagotovil, da ne bo, kakor je izjavil v zbornici, pripustil, da bi se pravice Francije na kakršenkoli način kršile, Cannes, 11. jan. Nemška delegacija, ki ji načeluje Rathenau, je dospela semkaj. V današnji dopoldanski seji vrhovnega sveta je zahteval Briand predvsem, da se nemška delegacija zasliši. Lloyd George je to brez pridržka sprejel. Vsled tega se predstavi nemška delegacija ob 18 obnovitveni komisiji, ki bo nato o tem podala poročilo. ' KONFERENCA V GENOVI. Pariz, 11, jan, »Malin« poroča: Glasom sklepa vrhovnega sveta, ki jc sinoči sklepal o vabilih h konferenci v Genovi, sta prefektu dana obljuba in zlasti še strah, da zamudi obisk miss Nevil izpreminjala njegovo razpoloženje in skoro si je želel, da se ne sreča z Orlanducciom. Kmalu pa so zopet spomin na očeta, konju storjena sramota in grožnje Barricinijev zanetile znova v njem jezo, ki ga je dražila, naj poišče sovražnika, ga izzove in prisili v boj. — Dočim so ga spreletavali taki različni sklepi, je nadaljeval svojo pot. a sedaj oprezno, raziskujoč grmičevje in žive meje, celo ustavil se je parkrat, da prisluškuje zmedenemu ropotu, ki se je čul iz doline. — Deset minut potem, ko je zapustil Chilino (bilo je okrog devetih), se je znašel ob robu silno strmega pobočja. Pot ali bolje komaj vidno stezo je preraščalo čisto na novo požgano grmovje. Na tem kraju je bila steza posuta z belkastim pepelom, tuintam je pa štrlelo po koncu nekaj osmojenih štorov in nekaj ožganega drevja, ki mu je odpaglo listje in je prenehalo njih življenje. Ob pogledu na ožgano grmovje se človeku nehote zazdi, da je v severnih krajih sredi zime. Vsled nasprotja med živim zelenjem v okolici ter pustim ožganim grmovjem, kjer je zagospodaril ogenj, je dajalo kraju še žalostnejši in pu-ščobnejši izraz. Toda Orsu je bila taka pokrajina kakor nalašč, za njegov položaj je bila ta okoliščina naravnost izvrstna: okolica ne more nuditi zasede. — Človeku, ki se boji, da ho vsak hip zagledal, kako mu moli izza grma na njegove prsi namerjciin bodo na konferenci zastopane vse evropske sile, kakor tudi Zedinjcne države in Japonska. Tudi angleški dominiji, med njimi prvikrat Irska, bodo prejeli vabila. Italijanski ministrski predsednik Bonomi je prevzel priprave za konferenco, kateri bo predsedoval. IZGREDI V ITALIJI. Rim, 11. jan. V Mantui, Ferarri, No-vari in Paicenzi je bilo zanetenih več požarov, V znak protesta so milanski socialisti stavili pri centrali stranke predlog, naj se proglasi splošna stavka. ŽITA V ŠVICI. Pariz, 11. jan. Bivša cesarica Žita je snoči odpotovala v Švico, Postite nnvJs«. '-f- Zanimiva izjava dr. Korošca. Dr. Korošca je na njegovem polu skozi Osjek ustavil urednik lista »Hrvatska Obrana«. Napram uredniku tega lista se je dr. Korošec o nekaterih političnih vprašanjih izrazil sledeče: »Kar se tiče današnje radikal-rio-demokratske večine, mislijo mnogi parlamentarci, da bo koalicija ostala, ker se zanje zavzemajo tudi najvišji krogi. Drugi zopet trde, da bo zaradi notranjih nesoglasij med obema strankama razpacTa, zlasti zaradi Protiča, ki dobiva vedno več pristašev. Današnje politično stanje je n- zdrž-no in brezpogojno inora priti do zadovoljstva opravičenih zahtev Hrvatov in Slovencev. Da do sporazuma ni že zdavnaj prišlo, je zakrivil en del demokratov. Dr. Korošec jo omenil dalje tudi »prečansko fronto« ali »prečanski blok«, do čegar usla-novitve mora priti, ker silijo na njegovo ustanovitev gospodarski in socialni razlogi. Glede stanja katoliške cerkve v naši kraljevini je rekel dr. Ko. šec, da gre res za pritisk na cerkev in na duhovščino od strani države. Medsebojni odnošaji med našo državo in Bolgarijo se razvijajo ugodno, ker je Pašič govoril na kongresu radikalne stranke o Bolgarih tako simpatično, kakor ni govoril doslej še noben srbski državnik. -f Sorodstvo kraljeve neveste prince-zinje Mariole. Princezinja Mariola je tretje dete rumunskega kralja Ferdinanda I. in kraljice Marije, rojene princezinje \Vin-hugh. Kralj Ferdinand I. je rodom iz katoliške linije vladajoče rodovine Hohen-zollern-Sigmaringen, kraljica pa je rodom iz vladarske hiše Sachsen-Koburg-Gotha, ki vlada danes tudi na Angleškem. Nevestin oče je drugi sin prvega rumunskega kralja Karola I. Rojen je bil 1. 1865. Ko je odrastel ,je vstopil v prusko kraljevo gar-dov Potsdamu, nato pa je študiral pravo v Lipskem in Tiibingenu. Leta 1880. ga je proglasil njegov oče za rumunskega prestolonaslednika, nakar se je preselil leta 1889. v Rumunijo. Leta 1893. se je oženil s pricezinjo Winliugh. Iz tega zakona se je rodilo 5 otrok in sicer: princ Karol, sedanji rumunski prestolonaslednik, princezinja Elizabeta, soproga grškega prestolonaslednika, princezinja Mariola, sedanja nevesta našega kralja, ki je bila rojena v Gothi 1. 1900., princ Nikolaj in princezinja Ileana. S to ženitvijo stopa rodbina Kara-gjorgjevičev v sorodstvo z vladarskimi hišami na Danskem, v Norveški, Grčiji in Bolgariji, v dalnje sorodstvo pa tudi z bivšim nemškim cesarjem Viljemom. -f- S kongresa muslimanske organizacije, ki je to dni zboroval v Sarajevu, javljajo, da se ga je udeležilo 44 delegatov. Debate so bile mestoma jako burne. Nasprotovali sta si dve skupini: vladinovci, ki so zahtevali, da ostane muslimanski blok v vladi, in opozicija, ki je zahtevala puškina cev nasproti, je taka gola pokrajina — kakor je sicer pusta — naravnost oaza sredi puščave, kjer mu nič ne ovira razgleda. Požganemu grmičevju je sledilo obdelano polje, z nekako do prsi visokimi kamenitimi zidovi obdane ograde, kakor so tod navadne. Steza se je vila med temi ogradami, kjer so se raztreseno zasajeni ogromni kostanji zdeli kakor gozd. Prisiljen vsled strmega pobočja je Orso razjahal in spustil uzdo konju na vrat. Drsajoč po pepelu je šel hitro navzdol. A ni bil več 25 korakov proč od ene onih ograd na desni strani steze, ko je opazil naravnost pred seboj najprej puškino cev, potem še glavo, ki je pomolela čez rob zidu. Orso je bil koj pripravljen na hrambo in s puškama ob licu sta si zrla nekaj trenutkov iz oči v oči, z občutki, kakršni vznemirjajo srce junaku, ki bo naslednji trenutek moril ali bo usmrčen. »Prokleti bojazljivec!...« mu je zakričal Orso. Še je govoril, ko je videl ogenj iz Or-landucciove puške in skoro isti hip je čul na levi steze drug strel, ki ga je sprožil nekdo, ki ga dosedaj niti opazil ni; meril je nanj za zidom na drugi strani steze. Oba krogli sta zadeli: prva, Orlanducciova, mu je prevrtala roko, ki mu jo je molil pritiskajoč k licu puško; drga ga je zadela v prsi, mu predrla obleko, a zadela je k sreči ob rezilo njegovega bodala ter se ob njem sploščila, tako da mu je vtisnila le odstop sedanjega ministra za trgovino dr. Mehmeda Spaho. Večina kongresa se je odločila za nadaljno sodelovanje v vladi, toda pod pogojem, da se izvede enotnost davčnega sistema za celo državo (odtod Bledi, da tudi Bosanci niso posebno zadovoljni z dosedanjim protežiranjem predvojne Srbije v davčnem oziru, op. ur.). Končno je kongres zaključil ustanovitev lastne muslimanske gospodarske organizacije. + Bolezen dr. Žejiava, O bolezni ministra za socialno politiko poroča belgraj-sko »Vreme« od 9. t. m., da bolezen ni smrtnonevarna, pač pa je vprašanje, če bo mogel še vršiti ministrske posle, kajti po nasvetu zdravnikov bo potreboval dr. Žerjav nekaj mesecev za svoje zdravljenje. Ministrstvo za socialno politiko vodi sedaj začasno dr. Veja Marinkovič. Ker je pa ta z delom svojega resora preobložen so sklenili, da dr. žerjav demisijonira v svrho svojega zdravlienja. Demokratski klub bo za mesto ministra za socialno politiko imenoval novega kandidata. — Odgovornost za istinitost te vesti prepuščamo imenovanemu listu. + šibeniški dogodek. Ministrski svet je na seji 10. t. m. razpravljal tudi o šibe-niškem dogodku. Vlada meni, da bodo merodajni italijanski činitelji uvideli objektivno, kje so krivci šibeniškega dogodka. Obstoja upanje, da bo italijanska vlada poskrbela, da se to vprašanje likvidira ugodno za obe interesirani državi. Z ozirom na uspeh dosedanje preiskave o šl-beniškem dogodku izgleda, da pada odgovornost za ta dogodek na italijanske mornarje in njihovo obnašanje. + Laška infamija. Iz Belgrada javljajo: banašnje belgrajske »Novosti« pišejo pod naslovom »Na Bonomijeve intrige« nastopno: Kakor poroča vest iz Bruslja, je izjavil g, Bonomi zastopniku Agence Havas povodom dogodka v Šibeniku med ostalim, da obstoji resen nesporazum samo v odnošajih napram Hrvatom in Slovencem, nikakor pa ne napram Srbom. — K temu pristavljajo »Novosti«: Vsekakor je jasno, da, ne bo dosegla ta avstrijakantska intriga g. Bonomija uspeha. Izjava g. Bonomija je samo posledica konfuzne in protiiugoslovan-ske politike Stjepana Radiča, dr. Drinko-viča in dr. Košutiča, ki se vodi brez dvoma po navodilih okorelih frankovcev, hrvatskih renegatov in avstrijanščine. Ker se hočemo ob priliki obširnejše pozabavati s to brezglavo in popolnoma izdajniško politiko zablodenih Hrvatov, sporočamo g. Bonomiju nastopno: Srbi, Hrvati in ,Slovenci so en narod in ena država. Nihče jih ne bo razdelil in spri toliko, da bi se razcepili. Z ozirom na to ni nesporazuma z Hrvati in Slovenci, da bi ga ne bilo tudi s Srbi. Vsak napad na Hrvate in Slovence, je tudi napad na Srbe, isto pa velja tudi obratno. Vsi častiti Srbi, Hrvati in Slovenci bodo ob vsaki priliki n v vsakem času skupno branili vse Slovence, Hrvate in Srbe. — Italijanska gospoda naših doma-č i h sporov očigled nc razume. Proti srbskemu narodu ne goji noben Hrvat in noben Slovenec niti najmanj sovraštva. Naš boj je zgolj notranjibojzavlad-n o obliko. Taki boji se bijejo povsod v vseh državah, a vendar nikdar ne pade nikomur na misel, da bi svojemu strankarskemu nasprotniku podtikal željo po razbitju države, če stremi za izpremembo sistema. Na kaj in na koga se Italijani v dokazovanju svoje teze sklicujejo, pustimo za enkrat na strani, toda vedo naj in naj si zapomnijo: Kadar bo šlo za obrambo naše skupne hiše, bomo eno! Kako se pa doma med štirimi stenami med seboj gledamo, to pa nikogar lahko brazgotino. Orsova levica je nepremično omahnila vzdolž ob stegno, puškina cev se je za hip povesila; a že naslednji hip jo je dvignil in nameril s samo desnico ter sprožil na Orlanduccia. Sovražnikova glava, ki jo je videl le do oči, je izginila za zid. Orso se je obrnil na levo ter ustrelil drugič na človeka, ki ga je komaj opazil sredi dimn. Ob njegovem strelu je postava izginila. Ti štirje streli so si sledili neverjetno hitro in nikdar ni pri vojaškem hitrem ognju manj presledka. Po zadnjem Orsovem strelu je bilo vse tiho. Dim se je valil iz orožja ter se dvigal proti nebu. Za zidom ni bilo čuti ne gibanja ne najmanjšega šuma. Da ni čutil bolečine, bi mislil, da je streljal na izrodke svoje domišljije. Pričakujoč še nadaljnih strelov je Orso stopil par korakov dalje in postavil za vžgano drevo ter ostal sklonjen v gošči. V tem zatišju je stisnil puško med koleni in jo hitro nova nabil. Med tem pa ga je začela njegova leva roka silno boleti. Zdelo se mu je, da leži na njem svinčena teža. Kam sta izginila sovražnika? Tega vprašanja ni mogel rešiti. Ko bi bila ranjena in bi zbežala, bi vendar čul kak šum po listju. Sta torej mrtva? Ali pn morda mirno čakata nove prilike, da streljata nanj iz zasede? V tej negotovosti je čuteč, da mu pojemajo moči, pokleknil na desno koleno, na levo je naslonil ranjeno levico ter prislonil puško na vejo, ki jo štrlela od ožganega drevesa proč, da jo je tako mogel vzdržati. S nič ne briga, Lahe najmanj. Lahi naj pometajo pred svojim pragom in naj pazijo', kako bodo rešili agrarno vprašanje v Gorenji Italiji in v — Julijski Benečiji! 4- Shod S. L. S. Na Rovih je imel preteklo nedeljo dopoldne shod poslanec Janez Brodar. V dveurnem govoru je obrazložil obilo navzočemu poslušalstvu žalostne razmere v naši državi. Izreklo se je Jugoslovanskemu klubu popolno zaupanje. Popoldne je imel g. poslanec shod v Lu-kovici, G. poslanec jc med kmeti zelo priljubljen. -f Nemško gibanje v Vojvodini. Po mirovni pogodbi in po ustavi naše države dobe pri prihodnjih volitvah volilno pravico za državni zbor tudi Nemci. Z ozirom na to okolnost so pričele v Vojvodini že sedaj pridno agitirati med ondotnimi Švabi nekatere srbske stranke. Te agitatorje zavrača v Novem Sadu izhajajoči »Deutsches Volksblatt« od 10. t. m. tako-le: »Nemci v* Jugoslaviji se moramo postaviti na svoje lastne' noge. Kaj nam koristijo zveze z ljudmi, ki nas poznajo samo pred volitvami? Naši sonarodnjaki naj bodo mirni in prepričani o tem, da bo v Jugoslaviji v kratkem nastopila politična nemška stranka, ki ji bodo načelovali možje, ki so že desetletja delali za korist svojega naroda.« — Ker je »Deutsches Volksblatt« glasilo švabskega »Kulturbunda«, ki sega tudi v Slovenijo (zlasti na Štajersko), skoro ni dvoma, da bodo pri prihodnjih volitvah tudi štajerski Nemci in nemškutarji nastopili s svojo listo. t Našega poslanika v Rimu, g, Anto-nijeviča, je poklical novi vnanji minister dr Ninčič v Belgrad. Dr. Ninčič hoče zbrati ves potreben materijal, da bi mogel začeti novo akcijo v svrho končno vel javne ureditve odnošajev med našo državo in Italijo. < - Gospodarska obnovitev Evrope. Iz Cannesa poročajo. Vrhovni svet ne bo odgovoril na čičerinovo izjavo, v kateri zahteva ta kot sedež gospodarske konference London namesto Genove, ker jo smatrajo zavezniški krogi za neumestno. Nadalje je vrhovni svet privolil v ustanovitev mednarodnega sindikata in temu priključenih narodnih sindikatov, ki naj podvzamejo gospodarsko obnovo Evrope in zagotove sodelovanje vseh narodov pri vzpostavitvi normalnega blagostanja. Takoj osnovani organizacijski odsek sestoji iz dveh angleških, iz dveh francoskih, enega italijanskega, enega belgijskega in enega japonskega zastopnika. Odsek ima pooblastilo, sprejeti zastopnike drugih držav. 4- Nova irska vlada. Iz Dublina poročajo 10. t. m.: Griffith je bil z vsemi proti enemu glasu izvoljen za predsednika Dail Eireana. V novo nastavljenem kabinetu prevzame Collins ministrstvo financ, Ga-van Duffy ministrstvo zunanjih poslov in Mulcaly ministrstvo za narodno brambo. Dnevne novice. — Zaroka kralja Aleksandra. Kralj Aleksander se vrne v prestolico 12. t, m. med 15. n 16. uro. Pri tej priliki mu bo prirejen svečan sprejem. — Ministrski predsednik Paiič je poslal nastopno brzoavko Nj. Vel. kralju Aleksandru: »Zaroka Vašega Veličanstva, ki je tako srečno spojila dva prijateljska in s slavo ovenčana vladarska doma, je napolnila z radostjo in navdušenjem vso državo. Sedaj je uresničena najtoplejša želja vsega Vašega naroda. Prosim Vaše Veličanstvo, izvolite sprejeti z visoko zaročenko Nj. kr. Visokostjo kne-ginjo Marijo v imenu vsega kabineta naj-iskrenejše čestitke z željo, da Vam Bog podari dolgo in srečno zakonsko življenje v prsti na petelinu, z očmi uprtimi v zid, z ušesi pozornimi na najmanjši šum je ostal nepremično nekaj minut, ki so mu bila cela stoletja. — Kmalu pa je začul daleč za sabo oddaljen klic in skoro se je pred njim 7. repom mahaje vstavil pes, ki je kakor puščica pridrvel po strmem pobočju. Bil je Brusco, učenec in tovariš banditov, ki je brezdvomno naznanjal prihod gospodarja. Nikoli ni Orso pričakoval nestrpneje poštenega človeka kakor ta trenotek. Obrnjen proti najbližji ogradi je gobec moleč v zrak nemirno vohal. Naenkrat je temno zaron-čal in skokoma je bil čez ograjo. Pa skoro takoj se je zopet pojavil na slemenu, odkoder je nepremično zrl Orsa in jasno, kolikor je sploh mogoče psu, izražal v očeh začudenje. Potem je obrnil svoj gobec po vetru, šel v smeri proti drugi ogradi ter zopet preskočil zid. Trenutek in že je zopet stal na grebenu z istim začudenjem in nemirom. Potem pa je skočil v grmovje, stisnil rep med noge ter se postrani oddaljeval od Orsa, ki ga je neprestano motril, dokler ni prišel v določeno razdaljo. Potem pa jo je ubral po strmini navzgor skoro tako hitro, kakor navzdol ter tekel nekomu nasproti, ki se je kljub strmini silno hitro bližal. »Brando, pridi sem,« je zaklical Orso, ko se mu je zdelo, da ga doseže njegov glas. (Dalje.) sporazumu in zadovoljstvo ter srečo Vašega doma in vsega našega naroda,« — Romunski predsednik Take Jonescu je poslal predsedniku vlade Pašiju brzojavko, v kateri izjavlja, da se z zaroko knjeginje Marije s kraljem Aleksandrom vezi, ki spajajo obe sosedni državi, še poglobijo in ojačijo. — Rumunski službeni list »Speča« poroča, da bo v drugi polovici januarja kralj Ferdinand v družbi prestolonaslednika Karla vrnil Aleksandru poset v Bel-gradu. Sodijo, da prideta ob tej priliki v Belgrad tudi kraljica Marija in zaročenka Nj. Vel, kralja princezinja Marija, — Dan poroke kralja Aleksandra s kraljično Marijo se še ne more določiti, vendar pa je pričakovati, da bo morda v mesecu aprilu. Dvorna žalost se konča po šestih mesecih, t, j, 17. februarja. V političnih krogih sodijo, da se bodo mogle priprave za poroko dovršiti do meseca aprila. Po poroki bi se izvršilo še tekom leta tudi kronanje in ma-ziljenje Nj, Veličanstva kralja. Kronanje se bo po določenem ceremonielu vršilo v Belgradu, maziljenje pa v samostanu Žici. Najverjetnejše je, da se bo dan poroke določil ob priliki poseta Nj. Vel. kralja Ferdinanda v Belgradu. — Umrl je v Tržiču 10. t. m. po kratki bolezni g. Karol Srečnik, posmonoša. Zapušča vdovo s štirimi otroci. Naj počiva v miru! — Boiifne častitko kralja vojski. V zagrebški »Slobodni Tribunk čitaino sledečo notico: >Zelo slab svetovalec kralja je bil oni, ki mu je svetoval, da je ravno o pravoslavnem božiču izdal naredbo celokupni \ojski častitajoč ji k božiču. (»Vojnički Glasnike 1. januarja g. 1922.) Prepričani smo. da tu ne gre za kako posebno tendenco. Dopuščamo celo misel, da se je objavil samo kak star uradni formular, ki je iz prejšnjih časov ostal v vojnem ministrstvu. Vendar bi morali gospodje, ki moraio za to skrbeti krt svetovalci krone, vsaj nekaj misliti. Če sploh kaj, bi morala v naši državi vsaj v vojski vladati edinost. Zato ni niti malo na mestu in nima niti malo smMa, da se v naredbi, ki Jo naslavlja na celokupno vojsko vrhovni poveljnik, občuti neki konfesionelni duh separatizma in superiornosti. Vojska mora biti prožeta enim duhom in z'ito se mca v njej največ glodati na vse občutliive strani.« — Blejsko jezero ie popolnoma zamrznjeno. Le malo kdaj je tako lep in čist led, kakor letos, zato pa tudi prihaja drsalcev vsak dan. da vživajo ta lspi šport. Vreme je kroeno in vsak obiskovalec Bleda ima tudi vžitek lepe narave. V nedeljo popoldne od 2. do 5. ure bo igrala na ledu godba, kar bo posetnikom Bleda še posebna zabava. Zveza z vlaki je prav ugodna in je torej pričakovati v nedeljo večjega šlevila izletnikov iz Ljubljane na Bled. — Sokolske veselice v Medvodah. Po sokol-ski veselici v Novlanovi gostilni v Medvodah so se ob 1. uri zjutraj fantje sprli in stepli. Med pretepom sta bila poškodovana Franc <.^rc lz Vaš in Josip Sumi iz Poljan. — Domova zemljoradniško in radikalne stranko v Belgradu. V glasilu zemljoradnlkov >Selu< čitamo, da prično zcmljoradniki z akcijo, da se sezida v Belgradu strankin dom. V doinu bi bila tiskarna, knjigarna, uredništva, tajništvo in agitatorska šola. Delnice bodo po 25 dinarjev. — V »Samoupravi« pa je izšel enak predlog, da naj si tudi radikali sezidajo v Belgralu velik dom. — Vinkovci proti načrtu o administrativni razdelitvi. Mestni občinski svet v Vinkovcih v Slavoniji, ki so eden najvažnejših gospodarskih in prometnih središč v Slavoniji, je odposlal zakonodajnemu odboru resolucijo, v kateri protestira proti priključitvi Vinkovcev Novemu Sadu, obenem pa prosi, da se dodeli v Osijeh. Iz Vinkovcev do Novega Sada je 10 ur, do Osijeka pa samo 2 uri. — Kako so pri nas varčuje. »Jadran* piše, da je komisiji za razmejitev z Mažarsko poleg podpolkovnika Kostiča prideljena tudi njegova žena, ki ne zna niti tipkali. Dobila je takoj naslov sse-kretarica« in ima poleg redne plače še 40 funtov šterlingov mesečne doklade, kar znaša po najslabšem kurzu okroglo 20.000 kron. Njen soprog pa ima poleg mastne plače še 85 funtov šterlingov ali nad 40.000 kron mesečne doklade. Ob priliki razmejitve z Avstrijo je bila komisiji v Mariboru, ki je bila ustanovljena po istih principih, prideljena Slovenka z vsemi predpianimi pogoji in je dobivala mesečno plačo 2000 kron brez doklad. — Zgraditev novo gimnazije v Sisku. 01>čin-ski svet v Sisku je sklenil, da se zgradi novo poslopje za realno gimnazijo. Da se pokrijejo stroški, bodo prodali vojašnice. — Plemstva odpravljena. Vlada je poslala na vse urade dopis, da se v uradnih spisih ne sinejo več rabiti kakršnekoli označbe plemstva. Proti uradnikom, ki se ne bi držali te odredbe, se bo službeno postopalo. — Statistika Zagreba. V preteklem letu se je v Zagrebu rodilo 3028 otrok, umrlo je 2635 ljudi, cerkvenih porok pa ie bilo 1554, — V Črni gori je zadnje dni zapadlo obilo snega in jo mestoma po več metrov visok. Radi tega je deloma ustavljen piomet. — Usoda Vranglovega častnika. V brzovlaku Zagreb—Belgrad je bilo v zadn.em času izvršenih več tatvin. Železniška policija je sumila, da je te tatvine izvršil človek, ki se je vedno vozil v spalnem vozu. Na novega leta dan je ta človek zopet po!oval. Ob tej priliki jo prijavil eden izmed potnikov, da mu je zmanjkalo 4000 kron. Detektiv je takoj aretiral sumljivega človeka, ki je priznal poleg te tatvine tudi še več drugih. Tat je bivši častnik Vranglove armade in so piše Aleksander Kovalevski Šerge evič Bil je nekaj časa v službi pri pošli v Ljubljani, kjer se nahaja tudi njegova mati, rojena kneginja Trubeckoja. Ker mu služba pri pošti ni ugajala, je izstopil in pričel lahkomiselno živeli. Izročili so ga sodišču. — Nesrečo in nezgode. V rud okopu v Zagorju je udarila 37 let starega monterja Jakoba Zabavnika deska na levo nogo, katera je tožko poškodovana. — V Toplicah je v Weinbergerjevrm kamnolomu eksplodirala mina. Naboj je zadel v glavo delavca Josipa Jerana, ki je oil na glavi in na prsih težko ranjen. — Svojo mat"r je n daril s polenom Jožef Plesnifar v Planini št. 07 in jo vrgel na tla, ker mu je mati branila pretepsti sestro Ivanko, desničar, ki je tudi hud ponočnjak in razgrajač, je ukradel svoji soslri tudi G00 kro.i vredno uro in nato odšel čez mejo, kjer se peča tudi s tihotapstvom. PrlsM za skled S. L. S.! štajersko novfce. i Katastrofa pri mariborskem mestnem vodovodu. Že od poletne suše dalje se v javnosti čujejo glasovi, da preti tudi mestnemu vodovodu v Mariboru katastrofa, to se pravi, da bo lepega dne celo mesto ostalo brez pitne vode. Ker so se ti glasovi zadnje dni zopet pojavili, topot celo s strašilom, da je mestni vodovod inficiran po vodi iz Drave, smo se tudi tozadevno obrnili na poklicano mesto ter izvedeli sledeče: Res je, da naš vodovod občuti pomanjkanje dotoka talne vode vsled lanske suše. Kakor pa veste, je ista oziroma še občutnejša usoda zadela tudi Ljubiiano, Zagreb, sploh vaa mesta, ki sVojčas ob zgradbi vodovodov niso dovolj računala na take izredne prirodne izjeme in pa tudi na večji prirastek prebivalstva. Vendar je v tem oziru Maribor še na najboljšem, in to vsaj zato, ker se število prebivalstva ni v isti meri pomnožilo, kakor se je to zgodilo med istim časom v drugih mestih (n. pr. v Zagrebu). Naš vodovod ima dve sesalki, katerih ena je že nekaj let trajno v akciji, druga počiva kot rezerva. Delujoča sesalka proizvaja v normalnem času 300 kub, metrov vode na uro; vsled lanske suše pa nam dobava samo 92 kub, metrov, torej je diferenca res precej velika. Zdaj se nahajamo približno v ravnotežju s številom neobhodno potrebne množine vode, t. j. 2 milijona 150.000 litrov na dan, dobimo jo pa 2 milijona 130—135.000 litrov. Ta primanjkljaj izuredimo v celoti ie vsled manje uporabe vode preko nedelje in tudi le ponedeljka. Naše merilo je veliki rezervoar na Kat-variji. Pritožbe prebivalstva, da včasih v zgornjih delih mesta nepričakovano zmanjka vode in ljudje mislijo, da smo jim vodovode zaprli, niso utemeljene. Vodovodov doslej nismo zapirali ln jih tudi ne nameravamo, ker vemo, da bi občinstvo na ta račun izrabilo Se več vode, ker bi si jo nabavilo preveč za shranitev, preden bi jim zaprli vodovode. Da pa voda v zgornjih delih mesta včasih odreče, ie to umevno, ker je vsled minusa vode v vodovodu pritisk v ceveh tudi manjši in šele ko množina vode v nižjih delih mesta zadostuje potrebi, se dvigne pritisk, ki požene vodo tudi preko zgornjih vodotočev v rezervoar. O kaki katastrofi zazdaj še ni govora, pač pa treba resno štediti z vodo. Večja podjetja si morajo dobaviti vodo sama. Imamo na razpolago še stare vodnjake, katere bo treba postaviti zopet v akcijo. Za mestno kopališče imamo poseben vodnjak. To kritično razmerje bo trajalo do konca zime. Spomladi pa se bo razmerje vsled tajenja snega in padavine gotovo zboljšalo. Dotlej pa treba štediti. š Narodni taboriti v Št. Ilju so priredili pretečeno nedeljo plesno veselico, ki bi nas pravzaprav ne zanimala. Ampak zanimati pa nas mora, da so za to veselico razpošiljali nemška vabila, in sicer v formatu dopisnice spredaj s slovenskim tiskom »Tiskovina«, zadaj pa celo vabilo v nemščini s podpisom Sfiligoj {gostilničar gostilne Zelzer). Ta izrecno nemška vabila so razposlana tudi na ugledne slovenske rodbine, iz česar sklepamo, da je g. Taborit Sfiligoj dal natisniti samo nemška vabila, in to v naši skrajni obmejni slovenski postojanki. š Iz Slovenjgradca. Poročil se je v nedeljo, dne 8. januarja 1922 v mestni župni cerkvi gospod Anton B r i t o v š e k , trgovec v Slovenjgradcu z gospodično Jano Arnečičevo, hčerko pokojnega šolskega vodje v Pamčah. Mlademu paru obilo sreče. š Županski tečaj v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 22. januarja 1922 v dvorani bivše kazino na Slomškovem trgu (blizu stolne cerkve). Tečaj se začne točno ob pol 9. uri zjutraj. Od 12. do 1. ure odmor za kosilo. Ob 1. uri se predavanja zopet nadaljujejo. Predavalo se bo: 1. O notranjem poslovanju občin. 2. O domovinstvu. 3. O lovskem zakonu. 4 O občevanju z vojaštvom in drugimi uradi. 5. O davkih in davčnih napovedih. 0. O raznih drugih za sedanjo dobo važnih zadevah. Predavajo strokovnjaki iz Ljubljane in Maribora. Povabljeni župani, svetovalci odborniki, namestniki in vsi oni, ki se zanimajo za take prireditve. — Prosimo, da nam iz vsake občine po dopisnici naznanite, koliko udeležencev pride iz vašega okraja na tečaj. Udeleženci, ki želijo skupno kosilo, naj to v prijavi naznanijo. — Županska zveza za mariborsko okrožje. Ivo Urbas, načelnik. 5 Dobrni. Dne 9. t. m. je bil pogreb dolgoletnega župana Dobrne g. Franca Jevniškn po dom. Osetača, ki je bil pravzaprav prvi dobrnski slo-venslci župan, izvoljen na navadno katoliškem programu. Pokojnik je bil vedno marljiv delavec za narod in cerkev ter umen gospodar, ki je bil pri vseh priljubljen. Kot eden izmed prvih boritePev za slovensko Dobrno je že 1. 1886. dopisoval v iSlov. Gospodarja«. Mnogo let je bil cerkveni ključar Sv. Miklavžu. — Ž njim vred smo 5. t. m. tudi izgubili njegovega soseda Anzelni, cerkve-nika Sv. Miklavža. Gospodarski vpliv ita!ijs v Dalmaciji. Italija skuša sedaj na podlagi Izjave italijanskega zunanjega ministra Della Torrette prisiliti Jugoslavijo do dalekosežnih koncesij glede italijanskega kapitaln v Dalmaciji. V ta namen noče izprazniti takozvane tretje cone. Oglejmo si nekoliko italijanske gospodarske organizacije v našem ozemlju. Fnn največjih eksponentk Italijanskih gospodarskih interesov v Dalmaciji jo »Družba za la-rabo vodnih sil Dalmacije« (Sufld). ki Ima svoj sedež v Trstu. Kapilal J« popolnoma v Italijanskih roknli. Tovarne za karbid in cyanoamid se nahajajo pri Splitu in šibeniku. Delniška glavnica znaša 21 milijonov lir. — Družba razpolaga s okrog 100.000 11P z električnimi centralami na Krki in Cetini. Dalmatinske tovarne cementa so: »Dalma-lia«, »Spalato«, »Portland Adiiallco«, »Gllardi Bettiza t in nekdanja >l'ortland Cement« pri Splitu, ki se je fuzijonirala z industrijsko družbo d. d. v Omišu. Razen zadnje, katere kapaciteta znaša 12 vagonov dnevno, so vse navedene družbe v italijanskih, odnosno tujih rokah. — ln sic-er j« »Portland del Adriatico« filijalka italijanske delniške družbe v Bagarau. Kapaciteta te tovarno znaša 17 vagonov dnevno. Družba poseduje tudi tovarno cementa v Bakru, ki sedaj počiva. — Pri družbi »Gilardi Betliza« je udeležen jugoslovanski kapital samo z 20 %■ Ves ostali kapital je v rokah splitskih italijanašov. Kapacitela tovarno znaša dnevno 8 vagonov. — »Dalmatia« je francoska družba, pri kateri je udeležen domač kapital z '/r, italijanski pa z »/,. Kapaciteta znaša 28 vagonov dnevno. — Pri družbi »Spalato-Majdan« so udeleženi Italijani s »/s delniške glavnic«, Jugoslovani pa s 3/s. Kapaciteta znaša 35 vagonov dnevno. — Tudi izvoz surovin za cemen'ne fabrikate v Italijo Je 50 % v italijanskih rokah. Dalmatinska montanska industrija je v italijanskih rokah. Družba »Monte Promlna«, s sedežem v Trstu, poseduje premogovnike v Velušici in Promini. Kapital je 95 % v italijanskih rokah. >Banxit« d. d. na Reki je tudi s 65 % italijanski. Od tovarne sardin »Varianek< so kupili Italijani za čas okupacije tri tovarne. »Banca Commerciale Triestina« ima r Splitu močno podružnico. Banka jo močno udeležena s kapitalom pri dalmatinski cementni industriji ln sufidu. »Banka dalmata di seonto« v Zadru ima podružnice na Rabu, Pagu in Šibeniku. »Banca Commerciale spalatina* je v rokah dalmatinskih i'alijanašev. Samo ona tretjina delnic je v jugoslovauskih rokah. Kazentega snujejo Italijani svojo banko tudi v Dubrovniku. Eksportna lesna tvrdka >Casa di spedizione Otto Steinbeiss« s sedežem v Trstu s podružnico v Šibeniku je prešla v italijansko posest. Od dalmatinske paroplovne družbe »Dalmatia« imajo Italijani najmanj tretjino delnic, od »Oceanie« še več. Med okupacijo so naselili Italijani v okolici Šibenika okrog 80, na Korčuli okrog 15 malih obrtnikov in trgovcev. V Milanu se snuje delniška družba »Commift-sionario dalmatoc v svrho predelave dalmatinskih tekstilnih produktov. Tudi tovarna maraskina v Zadru namerava ustanoviti podružnico v Dalmaciji v svrho konkurence dalmatinskim tovarnam maraskina. BORZA. Zagreb, 11. januarja. (Izvirno) Devize: Budimpešti 49-50, Berlin 171—173, Italija 12.85, London 1245—1200, New York 290—292, Pariz 2440—2400, Praga 187—490. Dunaj 440-460, Cu-rih 50—5690, Napoleoni 1020—1040. — Valute: Marke 175, lire 1260—1265, dolar 290—292, lei 205.—. Čarih, 11. januarja. (Izvirno) Devize: Budimpešta 0.85, Berlin 2.85, Italijj 22.15, London 21.80. Ne\v York 516, Pariz 4250, Praga 835, Dunaj 0.17, Zagreb 180, Varšava 0.17, Holandska 18975, Bruselj 4075. Dunaj, 11. januarja. (Izvirno) Devize: Budimpešta 11 17 Berlin 38.75, Italija 293.50, London 288.50, New York 6875.00, Pariz 562.00, Praga 1.1002 H, Curih 1320.00, Bukarešt 5250, Zagreb 2275, Varšava 24900, Holandska 2.m». g Novo notranje posojilo. Osnutek finančnega zakona za 1. 1922 predvideva notranje 6 °/o posojilo v iznosu ene miljarde dinarjev. Posojilo bi se uporabilo za manipulacije državnega dolga pri Narodni banki. g Posvetovalni odbor pri Narodni banki. Finančno ministrstvo je postavilo pri Narodni banki v Belgradu širši odbor, ki ima nalogo baviti se z vprašanjem uvoza blata ter pronte a z devizami in valutami. Odboi se bavi z vprašanjem izboljšanja naše valute. Tozadevni predlog bo dovršen do konca januarja Predsednik odbora je bivši minister M. 1'opovič, [>odpredsednika Aleksander iz Zagreba in M. Todorovič iz Belgrada. g Filijalka »Prve Hrvatske Stedioniee« r Maribor«. V Mariboru je osnovala zagrebška »Prva Hrvatska Štedionica« svojo podružnico. g Carina v posameznih državah. Na Grškem jo carinski aggio povišan o J 45 na 150 %. — Na Turškem znaša 10 % od fakturnega iznosa. Carina na luksusno blago znaša na Poljskem 29 900 %. — Na Španskem je uvozna carina povišana od mirnega časa za 200 %. g Brezposelnost na Angleškem. Dne 31. do-cembra je bilo na Angleškem 1.835.000 brezposelnih delavcev. g Zvišanje tarife na dunajski cestni železnici. Na Dunaju bo slal z dnem 18. januarja en listek tia cestni železnici 60 n.-a. kron. g Vprašanje Sivka na poslovni promet. »Jugoslovanski Llovd« poroča, da je rešono vprašanje davka na poslovni promet na ta način, da bo davek za one odnosno trgovine ,ki imajo do 100 dinarjev dnevnega prometa, pavšaliran. Za trgovine z večjim prometom ostane v veljavi prejšnja vladna osnova. g Carina na lukauioo blago ne aviša. Na luksuzno blago, ki se uvaža v našo kraljevino, se je carina povišala za 200 odstotkov. g Trgovska pogodba med Češkoslovaško in Rusijo. Po vesteh, ki se čujejo splošno in so jih registrirale nekatere novlne, bo Češkoslovaška kmalu sklenila trgovsko pogodbo z boljševiško Rusijo. Preden se bo pogodba sklonila, se bo sklical češkoslovaški parlament, da proj pretrese pogodbo. g Dobiček tobačne reži e na Češkem. V letu 1921 je bilo vseh vrst tobačnih izdelkov prodanih za 1952 milijonov č. kron. Cisti dobiče« jo znašal okroglo 990 milijonov č. kron, torej več kot 50 % vseh dohodkov. * Nočno delo v predilnicah. Češkoslovaški minister za socialno politiko jo izjemoma dovolil nočno delo za šest mesecev t predilnicah ln tkalnicah. novice. 1J Vodstvo SLS za Ljubljano ima danes ob 8. uri zvečer v Jugosl. tisk. I. nadstropje važno sejo. Udeleže naj se je vsi člani. — Načelnik. lj V Rokodelskem domu priredi v nedeljo 15. t. m. ob 7. uri zvečer Prosveta za stolno župnijo in šolski okraj svoj prvi zabavni večer. Vstopnina prosta. Vspored zelo mnogovrsten. lj Nekaj o samovolji trgovinskega mi-uistrsva. V predvčerajšnji reji občin, sveta se je obravnaval tudi protest, ker je ministrstvo za trgovino in industrijo proti volji občinskega sveta in interesiranih korpo-racij odredilo razdelitev dimnikarskih okrajev. Čudno se nam zdi, da je mogel pristati na to načelnik tega oddelka, g. dvorni svetnik dr. Marn, ki je vendar znan kot pameten mož; krivda gotovo zadene njegove neizkušene referente. Saj imamo te dni od tega oddelka zaznamovati tudi drugi prav značilni slučaj. Nekateri stavbeni podjetniki v Ljubljani so bili prav občutno kaznovani, ker so rabili napis »stavbno podjetje«, dasi se bi po vsej pravici mogli tako imenovati, ko se pečajo s tem poslom že deset in desetletja. Ker bi pa to mogoče škodo va'o kakemu velekapitalističnemu podjetju katera imajo pri omenjenemu oddelku ministrstva vedno svojo zaščito, naj se preganjajo poštena domači obrtniki. Če bo g. dvorni svetnik dr. Marn kos večino mestnega občinskega sveta zadrževati in proti njeni želji odločevati, seveda brez možnosti pritožbe na kako višjo inštanco, to je vprašanje. lj »Ljubljana«. Drevi ob 7. uri pevska šola, po šoli ob 8. uri pevska vaja meš. zbora. lj Mladoniški krožek »Rakovnik«. V Četrtek, dne 12. t. m. zvečer ob pol 9. uri predava gosp. dr. Puntar o gospodarski moči Jugoslavije in njenih sosedih. Gostje dobrodošli! lj Starešinsko predavanje se vrši v petek, dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Akademskega doma. Predava prof. Jos. Čopič: Pacifik in \vashingtonska konferenca. Vabljeni vsi člani starešinstva, po lijih vpeljani gostje in člani kat. akad. društev. — Predsednik. lj Krako>o-Trnovo. Jutri v petes ob pol 8. uri zvečer priredi prosvetno društvo zanimivo aktu-elno predavanje v Kolizejski ulici št. 1. Odbor vabi k mnogobrojni udeležbi. lj Orkestralnega društva Glasbene Matice skupna vaja je radi Čerinovega koncerta mesto četrtka v petek 13. t m. lj Hišni posestniki r Ljubljani, ki še do danes niso predložili hišnih in stanovanjskih pol se zadnjič pozivajo, da jih predlože zanesljivo tekom 24 ur v mestni posvetovalnici, ker bi se jim sicer naložila najobčutnejša kazen, razentega pa se bo popis izvršil na stroške zamudnega hišnega posestnika. Od 20. novembra do danes je imel vsakdo dovolj časa, da je izpolnil svojo polo, vsled česar se nikakor ne more dopustiti, da bi nekateri ovirali statistično delo le vsled svoje komodnosti. lj Mertni reveži, ki so prejemali doslej podporo pri ubožnem očetu g. Marenčetu, dobijo za tekoči mesec podpore izplačane dne 17. t. m. pri mestnem magistratu, knjigovodstvo, soba št. 7. lj Tatvino. Služkinji Ivani Strauss v kavarni »CentraU je bilo ukradeno 281 K 80 vin. — Zaprli so Martino Pavčičevo, ker je okradla svojo bivšo gospodinjo gospo Milko dr. Bcrcetovo. — Kolo vredno 2600 kron je bilo ukradeno Francu Skapinu. — Za božične praznike si je priskrbel Jože Petrič iz Šenčurja na Dolenjskem prav dobro pečenko. Na glavnem kolodvoru je ukradel 4 za-idaue in očiščene purane. Varnostni organi so sicer precej izsledili tatvino, toda Petrič je takrat ušel in se med prazniki dobro masti! z mceora ukradenih puranov. Vendar se dolgo ni veselil, ker ga je policija izsledila in aretirala. lj Kriva obdolžitev. Marija Celarc je ovadila pol. okoliškemu nadzorniku Mihaela fetanteju višjega stražnika Josipa Šuligoja, da je v službi pil žganje. Ker se je izkazalo, da ovadba ni bila resnična, je deželno sodišče prisodilo Celarčevi 14 dni strogega zapora poostrenega z dvema posioma in trdima ležiščema na teden. lj Razgrajač v tiskarni. Dne 10. t. m. je prišel v Delniško tiskarno iz Ljubljane izgnani in v Celju bivajoči Prane Glasič, ki je pričel razgrajati. Prišel je stražnik, ki je Glasiča odvedel. lj Požar. Dne 10. t. m. je nastal požar v glavni zalogi Delniške pivovarne Žalec v Spodnji Šiški, Frankopanska cesta CG. Delavci so požar pogasili, predno je prišla požarna bramba. Požar je nastal iiajbrže zato, ker je ob skladanju ledu vrgel kdo cigaretni ostanek v šoto, ki je, kakor se je ugotovilo, več časa tlela. lj Vlom na Ilovici. V noči od 3. na 4. t. m. je bilo vlomljeno v stanovanje Katarine Kunst v Ilovici št. 28. Vlomilec je odnesel obleke v vrednosti 5000 K. Koncert Antona in Klare Trost. Koncert, ki sta ga priredila naša klavirska virtuoza z Dunaja Anton in Klara T.rost, je bil večer plemenite m velike umetn isti, na globoko zajemajoče in visoko dvigajoče. V ospredju je stal kajpada Anton Trost, docela zrel in umerjen umetnik z dovršeno tehniko, z globoko čutečim doživljanjel izvajanih skladb. Kot dobra vrstnica je nastopala poleg njega soproga, vpošlevnnja in priznanja vredna virtuozinja, ki se ji vidi, da umetniški (»nos in resno umetniško stvarjanje njenega soproga nista ostala brez sledu tudi pri njenem razvoju. Anton Trost si je izbral kol prvo in poglavitno točko Bach-Busonijevo Chaconno. Orjaška skladba zahteva mnetnika-orjaka. Trost jo je podal tako vzorno plastično, tako izčrpno natančno v vseh posameznostih, kot jo je sploh mogoče najbolje podati. Če tudi je igral mirno na zunaj,, je pokazalpa tem več notranje sile in odločnosti, programa jugoslovanske socialne demo Tsjo mnl T.^tfnlr in Kil oloflil, Tflnnporlnim onnlTln . .. .. . ... _______ Ne mal vžitek je bil slediti zaporednim, enotno se razvijajočim odstavkom Cliaconne, ki- so zdajpazdaj vstajali pred nami kot nebotične gore, pa se zopet prelivali v tihe, prijazne dolinico. Ka- to skladbo, se je izplačalo že radi njo tti h koncertu. — Igral pa je Trost razun tega še Novakovo »Balado po Byronovem Mnnfredu«. lu dela skladatelju tudi kot prvo njegovo delo čast in se zlasti v sredi in proti koncu zelo dramatično razvija Zanimiv je v tej skladbi — omenjam mimogrede — dvakrat nastopajoči pedalni ton, prvič kot kljubujoče se ponavljajoč akord, drugič kot bas sam. Ta skladba kakor tudi dve živahni, pro-grnmatično značilni Debussyjevi: »Zlate ribice* in »Vrtovi v dežju«, potem Skrjabinovn sicer kratka, a gromovita, briljantna etuda in en nežno-melodiraen liričen komad, ki ga je še pridojal. vse to je dalo Trostu dovolj prilike, da je svojim rojakom vnovič izpričal svoje mojsterstvo, svojo suverenost na klavirju. Beethovnova sonata v As-duru, op. 110., sa-maposebi odlična klasična, pač dober del tudi že romantična skladba, ki jo je izvajala Klara Trost, se .ie v okvirju celotnega sporeda zdela topot kot najšibkejša, semtertje celo kot malce suhoparna, dasi o kaki šibkosti oziroma suhoparnosti v skladbi kot taki ne more biti govorn. Vendar zdelo se je. da napravlja poleg drugih skladb nekako tak vtis. Igra Trostove je simpatična, gladka, dobro umerjena, dokaj temperamentna in poglobljena, v celoti — bi dejal — bolj moškega nego ženskega znača;a. Skupno s soprogom je Trostova igrala Sainl-Saensov klavirski koncert v G-molu, vseskoz jasno, v vsebinskem in oblikovnem oziru francoske bistrosli polno delo! Posebno prikupen, naravnost pikanten je Scherzo. Končni Presto se mi je pa zdel mestoma skoro malo preveč poljudovesel. Igra na drugem, slabšem klavirju se je spajala z glavno igro v prav dobro zaokroženo enoto, zlasti sta oba proizvajalca pazila na točne skupne po-vdarke. S spremljevanjem orkestra bi koncert prišel seveda še do večje veljave. Vobče lahko rečemo, da sta umetnika dosegla popoln uspeh. Žal, da filharmonična dvorana, četudi mnogo manjša od unionske, ni bila vsa zasedena. Mestni magistrat bi si usojali o tej priliki prositi, da blagovoli poskrbeti v dvorani za boljši plin. S. P. pr»Socialna Misel«, koje prva številka izide 15. t, m. na 40 straneh, prinese sledečo vsebino: Uvodne misli — dr, Go-sar: Cilji in pota krščanskega socializmi — Franc Terseglav: Vera životvoren činitelj socialnega življenja — Janko Kralj: Program in taktika ljudskih strank — Dr. A. Tominec O. F. M.: Sv. Frančišek in socialno vprašanje — Hil. Vodopivec, načelnik v ministrstvu financ: Izenačenje direktnih davkov v naši državi — Dr. Janko Brejc: Završnica, vprašanje imovine bivše kranjske dežele ter bogat pregled o notranjem položaju v naši državi o svetovnem gospodarskem in političnem položaju, kritiko | kracije, alkoholno vprašanje v Sloveniji, socialno gibanje v Italiji in Nemčiji, ljudska izobrazba, verstvo, pregled domačih in ko voljno, mehko, ljubko je pel - dasi za filhar- j inostranskih revij i. t, d. »Socialna Misel« monično dvorano skoro premočan — luavir pod Trostovimi prsti, kako odtehtani, kako pravilno preračunjeni so bili crescendi, kako je znal mojster polnemu, skoro že zaključenemu forte dodati še toliko moči, da ga je premenil v še polnejši in hkrati povsem umerjen, lep fortissimo. V resnici, kot bi poslušali velike moderne, na barvah in dinamičnih prehodih bogate orgle, tak vtis smo imeli pri izvajan;u Chacoune. Kdor ima kaj smisla za te vrste umetnost, ga ie Chaconna morala ne le zadovoljiti, temveč do dna duše prijeti. Če bi ta večer ne bili slišali uič drugega kot stane 100 K na leto in se naroča pri: Prodajalna K. T. D., Ničman v Ljubljani. pr Knjigovodstvo za žensko obrte. Slovenci smo dobili čisto novo, velepomembno knjigo na obrtnem polju. Profesor Podkrajšek nam je spisal praktično knjigovodstvo za ženske obrte. Podkraj-šekovo knjigovodstvo za ženske obrte sestoji iz sledečih glavnih delov: V uvodu nam podaja splošne poine o obrtnem knjigovodstvu. Na lahko um-ljiv način nam nato podaja najvažnejše pojme o trgovini in imovini sploh. — Govori o poslovnih dogodkih v obrtih, blagajnični posli, posli na up ali časovni posli (čisti po ili in menični posli). Omenja menice (rimeso, trate ln devizo). Definira, kaj je obrtni račun-nota, in trgovski račun uli faktura. — Pojasni, kaj so trgovsko družbe in družabniki Zelo koristno iti praktično je tudi II. poglavje o zakonitih določilih, t. j. v pravilih, ki veljajo za pravilno knjigovodstvo in se naslanjajo na trgovinski zakonik. — Daljo nam pisatelj razloži, kako se pravilno kolkujejo knjige, potrebne ■a obrtno knjigovodstvo in kako morajo biti urejene. Pisatelj na jako poljuden način razloži, kdo je dolžnik, kdo je upnik, kaj je račun ali konto, dalje prenos (transport) itd. Omenja bistvene knjige obrtnega knjigovodstva kakor * invenlarno, blagajuično in glavno knjigo, kakor tudi knjigo za izdelke ali proizvodno knjigo in postranske ali pomožno knjige. — Navaja nam primere za gospodarske proračune, zglede za trgovsko kalkulacijo itd. Vse pa je pojasnjeno z bogatimi, srečno izbranimi primeri, zgledi in računi, kar bo v obrtnem poslovanju neveščim jako dobro služilo. — Knjigovodstvu za ženske obrte je dodan na koncu se kratek nemško-slovenski in slovensko-neinški slovarček nekaterih terminov-izrazov, ki so v obrtu dandanes v veljavi. Tudi s tega vidika je knjiga posebnost novo vrste in bo dobro služila svojemu namenu. Podkrajšekovo knjigovodstvo bodo jako uspešno rabili mali obrtniki in obrt-liice, zlasti oni, ki niso imeli prilike, da bi bili kaj več pohajali v obrtne ali trgovske šole. Kniiga je torej na slovenskem obrtnem polju nova in bo zelo dobro služila naši nali obrti in trgovini. S tega principielnega satlišča knjigo pozdravljamo m priporočamo. Dr. r. v. pr Prihodnji koncert v dvorani Filharmonič-ue družbe na Kongresnem trgu se vrši v ponedeljek, dtie 28 t. m. ob 8. uri zvečer. Naš najboljši komorni kvartet Z i k a priredi ta večer svoj III. komorni večer z izbranim koncertnim spore-rom. Občinstvo opozarjamo na ta koncert že danes, vstopnice za istega bodo v predprodaji v pisarni Glasbene Matice od 18. t. m. dalje. pr Profesor Berthold Dellbruck, znani jezikoslovec, je umrl te dni v Jeni v starosti 80 let Znana njegova dela so' Velika primerjalna slovnica indogermanskih jezikov. Sintaksa, Osnovna načela jezikoslovstva in Uvod v proučavanje jezikov. pr Pevski zbor lužiških Srbov, v Pragi. Prejšnji teden se je mudil v Pradi pevski zbor luži-šikh Srbov in priredil več prav dobro uspelih koncertov. Dne 5. t. m. je pevce sprejel predsednik Masaryk v avdijenci. Dragocenost vsako hiše je lekarn Feller-ja prijetno dišeči »Elsafluid«, ki je najboljše sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust, giave itd. Je močnejši in boljši kot Franc, žganje. 3 dvojn. steklenice ali 1 špec. steklenico z zamolom in poštnino pošlje za 48 is: Eu»on V. Fellcr, Slu-bica donja, Elsatrg 134, Hrvatsko poročilo. Ljubljana 300 m n. m. viš. Orpnlst In cerkvenik z večletno prakso išče službe. Naslov pri upravništvu »Slovenca« pod št. 132. MiaaaaaigBB sm (Jas OpilKO- vama Uttro-mater v mm iurtnu-muloi v O lilorencn v C .Nouo, v u t rov l'a>iavinu v mm 10. 1. 21 h 738-4 — 1-9 0-6 ja«no s. vzh. 11. 1. 7 h 740 9 — 4 0-5 megla s. vzh. — ll./l 14 h 740-4 3-1 1-2 jasno s. z boljšo naobrazbo se sprejme samo za popoldanske ure pri A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta št. 21. 141 damski frizer, izvežban tudi v maskiranju, se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Reflektira se le na starejšo dobro moč. Cenj. ponudbe pod št. 143 na upravništvo »SLOVENCA«. se sprejme z 11 sobami, s kletmi, z vrtom in travnikom se proda iz proste roko. Travnik leži 200 korakov od hiše, na njem pripravna vodna moč. Hiša tik glavne ceste Jesenice—Javornik, 5 minut od kolodvora. Kupec dobi pojasnila 16. januaria od 10. dop. do 3. pop. v hiši št. 68 v Borovljah. 139 d se s 15. januarjem sprejme na hrano in stanovanje. — Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod št. 130. takoj v trgovino z mešanim blagom in deiciniml pridelki. Znati mora vsaj malo knjigovodstva ter samostojno voditi trgovino. Delo lahko, hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru iu znanju. Stalna služba v Ljubljani. Vpraša se pri Anionu Maver, hotel Vega, Ljubljana, Celovška cesta st. 23. 134 ki vodi glavno 1 blagajno veletrgovine ter je zmožna vseh pisarniških del, želi premeniti službo. Nastopi takoj. Ponudbe pod »Hitrost« 186 na upravo lista. Naznanjam slav. občinstvu, da ZJSF^ kupujem Tužuim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znan- r| ceni prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, stara mati, gospa Ivana Gostilna se Išče v najem! Rdeči čefonlček in repo- na prometnem kraju v Ljubljani ali Iz- j " "" "........ ven Ljubljane. Ponudbe pod GOSTILNA na upravništvo »Slovenca«. % m Ptai hi DRAME MARTIN, £§$ Ljubljana. Sv. Jakoba nabrežje 29. MARA STRITARJEVA roj. MAZI neizmerno potila sporočam v svojem in v imenu ljubljenih olročičev JANjE in PAVELČKA, kakor ludi v imenu vseh sorodnikov, da nas je nepričakovano hilro zapustil dne 10. I. m. zvečer moj iskreno ljubljeni soprog, gospod danes, 11. t. m. po kratki mučni bolezni, prcvideua s tolažili sv. vere v 04. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. jjtf| Pogreb predrage polcojnice se i vrši v petek, 13. t. m. ob >£3. lili uri iz hiše žalosti Karu nova ulica št. 5 na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo jo v prijazen spomin Ljubljana, 11. januarja 1922. 131 ŽALUJOČI OSTALI. Razprodam različno [NAZNANILO. Slavnemu občinstvu si usojam naznaniti, da sem začel | trgovino z manufakturo I in vsemi potrebščinami za krojače, i šivilje in črevljarje. Zagotavljajoč točne in solidne postrežbe beležim z najodličnejšim spoštovanjem FRIDERIK STOGER »TRGOVINA PRI NIZKI CENI« Krško ob Savi, Dolenjsko. (Stopelriiben) kupujem. Ponudbe z označbo cone in količine na NOVAK, Zagreb, Mak-simirska cesta 64. Telef. 20—60. 124 :-: kupuje tovarna klobukov :-: »šešir« ! d. v škof ji Loki. Prodam skupno 50 sodov od vina in žganja, 100—800 litrov velikih i 1 2 K. Kupim BR1NJEV0 OLJE. F. Cvok, Kamnik. 112 Išče se sposoben in izkušen rezan — kupim različni jssr- — jap* j. A11GUST1N :: LJUBI JANA, Dunajska cesta šiev. 36. za veleposestvo v Bosni, Id mora bili tehnično in komer-cijelno izvežban. Pismene ponudbe s prepisom spričeval, označbo referenc in službenih zahfevkov na naslov: Ljubljana, pošini predal šf. 80. 125 n a H B M U ^KlSSESIBnt!9BBSS!SEiniIS3BBI&g9l!lillCBBLSISBaBEBElBBeSiQi£iB[3EiSISESaE!Qg5BEaBIia ' tU I d. d. n prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjjanški m trboveljski premotj vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava prima čelioslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog w mr Prometni zavod u png i i v Ljiji, Ha ul. 18 Izdaja konzorcij >Slovenca<. Naslov: Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.