PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JL	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 300 (13.531)
Trst, petek, 29. decembra 1989
Včeraj popoldne je potekel ultimat za predajo pripadnikov bivše tajne policije Securitate
Nova romunska oblast mora zdaj poskrbeti za obnovo normalnega življenja v državi
Že več kot 24 ur ni slišati strelov - Fronta za narodno rešitev poziva prebivalstvo k razumu Premier Roman ne vidi prostora za KP - Uradna prošnja za pomoč OZN - V Romuniji komisija ES
Dubček na čelu češkoslovaške
1	V ve
zvezne skupščine
PRAGA — Češkoslovaški zvezni parlament je včeraj izvolil za svojega predsednika Aleksandra Dubčka, tvorca praške pomladi, ki so jo tanki varšavskega pakta strli avgusta leta 1968. Rana, ki so jo tuje sile ob pomoči domačih kvizlingov od Husaka do Bilaka zadale Češkoslovaški, se je včeraj zacelila. Aleksander Dubček načeljuje zveznemu parlamentu, ki ne bo več le nebogljeno orodje v rokah vladajoče partije temveč pravi zakonodajni organ. Pred njegovo izvolitvijo je v včerajšnjih dopoldanskih urah skupščina spremenila zakon, tako da so lahko v skupščino brez dodatnih volitev sprejeli 24 novih poslancev, ki so po dogovoru sprejetem na okrogli mizi pred tednom dni zamenjali odstranjene komunistične poslance. Med temi sta samo dva komunista, 16 je pripadnikov foruma občanov, 5 pa je članov slovaškega foruma.
O Dubčkovi kandidaturi so se prav tako domenili na okrogli mizi, tako da je bil včeraj izvoljen soglasno. Danes bodo na podoben način izvolili Vaclava Havla za predsednika Češkoslovaške.
Aleksander Dubček se je skupščini zahvalil za zaupanje, potrdil je svojo privrženost idejam praške pomladi in obljubil, da bo odslej skupščina delala v korist ljudstva.
Zvezni parlament je včeraj obenem spremenil besedilo častne prisege najviših organov oblasti, ki bodo sedaj odgovorni le pred lastno vestjo, ljudstvom, ustavo in zakonom in ne bodo več poudarjali svoje zvestobe socializmu.
BUKAREŠTA — Že več kot 24 ur v Romuniji ne odmevajo streli, včeraj popoldne pa je potekel tudi ultimat, ki so ga nove romunske oblasti postavile pripadnikom tajne policije Securitate za predajo. Koliko teroristov, kot imenujejo nekdanjo tajno Ceausescovo policijo, se je predalo, je težko z gotovostjo trditi, še naprej pa se nadaljujejo racije posebej izvežbanih protiterorističnih enot, ki preiskujejo labirint skritih podzemeljskih hodnikov, ki se vijejo pod Bukarešto, po vsej državi pa so postavljene tudi številne policijske in vojaške zapore. Kot poročajo uradni romunski viri, naj bi zajeli precej pripadnikov nekdanje Securitate, zanimivo pri tem pa je to, da naj bi bila večina od njih drogirana. Včeraj so aretirali tudi sestro, nečaka in svakinjo Nicolaa1 Ceausesca, z Dunaja pa so sporočili, da je brat bivšega diktatorja Marin Ceausescu, ki je bil v Avstriji romunski trgovinski predstavnik, napravil samomor.
Da ne bi prišlo do nekontroliranega maščevanja, je vodstvo Fronte za narodno rešitev pozvalo romunsko prebivalstvo, naj ne izvaja maščevalnih akcij. Tarča takega maščevanja so bili v preteklih dneh predvsem komunisti, ki so imeli določene funkcije ali pa so se kompromitirali za časa Ceausescovega režima. Po radiu so prebivalce pozvali, naj ne ukrepajo nasilno in naj si predvsem prizadevajo za vzpostavitev splošnega razumevanja med vsemi komponentami v državi.
Glede bodoče vloge komunistične partije pa je ministrski predsednik Petre Roman (na sliki AP), ki je sam že bil član partije, izjavil, da v prihodnosti ne vidi pravega političnega prostora za komunistično partijo. Roman je na priložnostni tiskovni konferenci še dejal, da se Romunija odločno pripravlja na prve svobodne in demokratične volitve v zadnjih 45 letih, glede svoje vloge pa je dejal, da želi organizirati vlado in upravni sistem tako, da bi lahko življenje v Romuniji steklo čim bolj normalno.
Nova romunska vlada je včeraj tudi uradno zaprosila OZN, da na dnevni red zasedanja generalne skupščine uvrsti tudi razpravo o izredni humanitarni pomoči Romuniji. Ob pomoči, ki že doteka preko Rdečega križa, pa so se v ES odločili, da v Romunijo pošljejo posebno komisijo, ki naj bi na licu mesta ugotovila, kaj je Romunom v tem trenutku najbolj potrebno. Doslej je Evropska skupnost v Romunijo že poslala približno ducat letal z zdravili in medicinsko opremo, na pomoč romunskim kolegom pa so prišli tudi kirurgi in drugi specialisti. Za nakup zdravil in medicinske opreme ter živil pa je Evropska skupnost 22. in 24. decembra Romuniji odobrila tudi finančno pomoč v višini 6,5 milijonov ecujev (1 ecu je vreden približno 1500 lir), v Bruslju pa so izrazili pripravljenost, da evropska dvanajsterica aktivno sodeluje tudi pri obnovi razdejane države.
Američani zahtevali zamrznitev Noriegovih računov v Evropi
Napetost med Vatikanom in ZDA zaradi Noriege se stopnjuje
PANAMA — Nekdanji panamski predsednik Manuel Noriega je še vedno v vatikanskem diplomatskem predstavništvu v Panami, medtem ko ZDA močno pritiskajo na Sveto stolico, da bi jim izročila človeka, zaradi katerega so ameriške oborožene sile vdrle v to malo srednjeameriško državo. V Vatikanu so ponovno potrdili, da je Noriega zaprosil za zavetišče in da ga ne morejo na noben način izročiti Američanom. Položaj je sila kočljiv in predstavniki cerkvenih oblasti bi se kaj radi iznebili neljubega gosta, vendar tako, da ne izgubijo obraza.
Tako so ZDA in Vatikan trenutno v pat poziciji: novi panamski predsednik Endara je baje že izjavil, da Noriege sploh ne mara in naj se z njim raje ukvarjajo Američani. Slednji zelo strogo nadzorujejo vatikansko diplomatsko predstavništvo v Panami in pregledujejo vsakogar in vse, kar prihaja in odhaja iz nunciature, vključno s smetmi.
Noriega je s svojo potezo spravil v zadrego tudi Španijo, ko je od nje zahteval politično zavetišče. Tjakaj bi rada odšla tudi dva ozka Noriegova sodelavca, ki sta se skupaj z njim zatekla v diplomatsko predstavništvo Svete stolice. Za sedaj jima madridske oblasti niso še nič odgovorile. Kaže, da je Kuba edina država, ki bi bila pripravljena nuditi bivšemu »narkopredsedniku« politični azil.
ZDA so medtem zahtevale od londonskega sodišča naj izda nalog, s katerim bi zamrznili tekoče račune, ki jih je Noriega imel v raznih evropskih bankah. Premoženje, ki ga je zaslužil z mamili, presega baje 10 milijonov dolarjev.
Na sliki (telefoto AP): ameriške sile stalno nadzorujejo vatikansko predstavništvo v Panami
Gospodarska zbornica Slovenije o bojkotu srbskih podjetij
LJUBLJANA — Gospodarska zbornica Slovenije je v zvezi z bojkotom gospodarskih podjetij iz Srbije objavila naslednji poziv:
»Ker gospodarski bojkot SR Srbije še ni odpravljen in se vedno narašča število prekinjenih poslov, škodne posledice pa so vse večje, Gospodarska zbornica Slovenije poziva najodgovornejše funkcionarje Predsedstva Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva SR Srbije in Predsedstva Gospodarske zbornice Srbije, da takoj prekličejo poziv o gospodarski blokadi, sicer bo Gospodarska zbornica Slovenije pokrenila kazenski postopek zoper odgovorne posameznike, kajti poziv na blokado je kaznivo dejanje po 161. členu Kazenskega zakona SFRJ.
V primeru, da do preklica ne bo Prišlo nemudoma, Gospodarska
zbornica Slovenije predlaga podjetjem in organom v SR Sloveniji, da v okviru samopomoči kompenzirajo svojo škodo z zadržanjem plačil obveznosti do Sklada za pospeševanje gospodarsko manj razvitih republik in pokrajin v višini 48,1%, kar predstavlja delež za nerazvite znotraj SR Srbije.
Glede na izjemno zaostrene probleme likvidnosti - znesek neplačanih terjatev podjetij iz SR Srbije znaša že okoli 700 bilijonov din; pri tem pa je po obsegu zapadlih terjatev - slovenskih in srbskih podjetij odnos 300:1 v škodo Slovenije - predlagamo podjetjem, da štejejo posle s subjekti iz SR Srbije, kot posle s povečanim finančnim rizikom in da zavarujejo pri njih terjatve na vse mogoče načine, pa tudi uporabijo vse poti za izterjavo neplačanih terjatev.«
Na glavnih evropskih valutnih tržiščih vrednost dolarja še naprej hitro pada

EN6LAND
IRLAND
RIM — Vse šibkejši dolar in galopirajoča marka sta še naprej glavni značilnosti evropskih valutnih tržišč. Ameriško valuto so včeraj v Milanu cenili po 1259,75 lire, kar je najmanj po 17. maju 1988, ko je dolar veljal nekaj več kot 1254 lir. Tudi glede odnosa dolar - marka je treba pogledati v maj 1988, saj je bil dolar v Frankfurtu (na sliki AP včerajšnje kotacije) manj kot včeraj, ko je veljal 1,6791 marke, vreden le 11. maja 1988, ko so za dolar ponujali 1,6773 marke. V odnosu do lire je marka pridobila še nekaj stotink in so jo ob fixingu v Milanu cenili po rekordnih 749,75 lire, medtem ko je v sredo veljala 749,3 lire.
Lira je izgubila nekaj vrednosti tudi v primerjavi s francoskim in belgijskim frankom, občutneje pa v primerjavi s nizozemskim guldnom. Precej boljše je šlo liri v primerjavi z britanskim funtom. Zaradi šibke lire je Banca d ltalia posegla na tržišču, trenutno šibkost italijanske valute pa pripisujejo izjavam, da naj bi se Italija že v kratkem odpovedala 6% razponu nihanja v odnosu do poprečne vrednosti valut v EMS in tako kot ostale valute sprejela 2,25-odstotni razpon. Taka odločitev pa bi po mnenju finančnih strokovnjakov skoraj avtomatično pomenila tudi devalvacijo lire v odnosu do drugih valut v okviru Evropskega monetarnega sistema.
Čeprav bo uradno stopil v veljavo komaj po novem letu
Markovičev konvertibilni dinar že naletel na naklonjenost ljudi
LJUBLJANA — Iz Beograda prihajajo vesti, da bo vladi naposled uspelo odobriti vse zakone in druge finančne instrumente, potrebne za temeljito gospodarsko prenovo. Pred dnevi je zvezna skupščina zamrznila plače, sicer na nekoliko višji ravni, kot je sprva predlagal izvršni svet, v bistvu pa je sprejela njegov nekoliko spremenjeni predlog. Včeraj popoldne in zvečer je zbor republik in pokrajin pričel obravnavati novi proračun, o katerem bo danes razpravljal zvezni zbor. Na obeh zborih bo šlo težko, ker Markovič predlaga povsem nov proračun, občutno višji, ker ni več nobenih skritih postavk in ker si je vlada zagotovila lastna sredstva.
Konvertibilnost dinarja pa se je že uveljavila, čeprav bo formalno pričela veljati 1. januarja, v praksi pa prvi delovni dan po novoletnih praznikih. Toda ljudje zaupajo Markoviču in njegovim napovedim, zato so čez noč izginile črne borze in mreža prekupčevalcev. Prišli so na boben, saj nihče več noče tujih valut, prav nasprotno, obresti so ugodnejše v dinarjih in po novem bo tudi dinar trdna valuta, zato hočejo celo devizni upokojenci od poštarjev dinarska izplačila. Pravijo, da je na »črno« dinar precenjen v primerjavi z marko, dolarjem, liro ali šilingom za 5 do 10 odstotkov, kar je vsekakor prvo znamenje uresničevanja vladne zamisli.
Na tiskovni konferenci so predstavniki Narodne banke povedali, da bodo od srede v vseh jugoslovanskih bankah državljani lahko za dinarje kupovali tuje bankovce. V trezorjih je shranjenih za 250 milijonov dolarjev tujih valut, vseh razpoložljivih dinarjev, le v bankovcih pa je doma in na tujem za 750 milijonov dolarjev. Vsota, ki je na razpolago, torej zadostuje, saj ni mogoče, da bi vsi Jugoslovani in vsi tujci takoj prve dneve hoteli dinarje zamenjati v zahodni papirnati denar.
Narodna banka je dosegla rekordne rezerve v zgodovini Jugoslavije sploh. Povečale so se namreč za precej milijard dolarjev od dne, ko je Markovič v zvezni skupščini napovedal svoj program. Sedaj znašajo 6 tisoč 80 milijonov dolarjev.
Že prve dni januarja bo v obtoku več novih bankovcev brez štirih ničel, seveda pa bodo do konca leta ostali v veljavi tudi stari, toda čimprej bodo vse računske operacije potekale v konvertibilnem dinarju, torej brez sedanjih štirih ničel.
Ta notranji pozitivni trend moti zadnji strahoten skok cen, ki je decembra dosegel 58 odstotkov in ki izraža bojazen podjetij, da ne bodo mogla več tako preprosto dražiti blaga. Zaradi tega se je seveda njihova likvidnost še zaostrila in v bankah zmanjkuje dinarjev, dovolj pa je deviz.
Novi gospodarski jugoslovanski premiki in še zlasti zadnji dramatični dogodki v Romuniji so se očitno pokazali na zadnjem zasedanju centralnega komiteja ZKJ. Seveda so izbruhnili tudi polemike in prepiri, vendar je bila Srbija osamljena in celo predsednik srbskih komunistov Trifunovič ni zaostroval stvari in je uporabil spravljivejše, bolj umirjene formulacije. Tema debat pa so bili mednacionalni odnosi in predvsem stališče slovenskih komunistov, da so pripravljeni privoliti samo v zvezo zvez in torej zavračajo demokratični centralizem. Trifunovič se je sicer izrekel za »je-dinstvo« in z njim tudi izrecno za demokratični centralizem, toda slovensko pobudo je imenoval naravno in legitimno. Pri političnem pluralizmu pa
je bila Srbija s svojimi omejevalnimi stališči povsem osamljena, tako da je bil kot predlog odobren osnutek deklaracije, ki jo je napisal slovenski član predsedstva Boris Muževič in ki je v bistvu stališče slovenskega partijskega programa. Zavzemajo se namreč za večpartijski sistem in svobodne volitve, sestop partije z oblasti, federacijo, zavračajo centralizem, zahtevajo pluralnost lastninskih oblik, pri čimer se več ne govori o prednostni vlogi družbene socialistične lastnine, kar vse je bilo v ospredju srbskega partijskega kongresa.
Zvezni CK je še sklenil, da bo kongres v Beogradu od 20. do 22. januarja, da pa se bo pred njim še enkrat in tokrat zadnjič sestal centralni komite ZKJ. Včeraj je Tanjug objavil komentar, v katerem pravi, da se CK ZKJ odpoveduje svoji boljševiški preteklosti, čeprav za zdaj samo na papirju, toda politični konkurenci in z njo demokratičnemu socializmu se ni mogoče izogniti. To pa je bistvena novost.
BOGO SAMSA
Nova filipinska ljudska armada proglasila štiridnevno premirje
Medtem ko v Vzhodni Evropi odstranjujejo komunistične simbole pa vojaško krilo filipinske partije, prokitajska Nova ljudska armada, praznuje 21-letnico svojega obstoja v še večji vojaški pripravljenosti. Kljub temu pa so za božične in novoletne praznike proglasili štiridnevno premirje	(Telefoto AP)
Craxi o problemu zadolženih držav
RIM — Tajnik PSI Craxi se v svojem zadnjem intervjuju za tednik Espresso spet ukvarja z vprašanjem vstopa KPI v socialistično internacionalo. Gre za dokaj zapleteno vprašanje, o katerem ni mogoče odločati kar tako. Obstaja predlog ustanovitve nove politične stranke, ki bi morala nadomestiti sedanjo KPI, pravi Craxi in tajnik KPI, ki bo najbrž tudi tajnik nove politične stranke, bo že v teku prihodnjega leta, potem ko mu bo kongres KPI prižgal zeleno luč, izdelal program te stranke in predlagal zanjo ime.
Tajnik PSI potem pravi, da se kljub novi prestižni nalogi, ki mu jo je poveril tajnik OZN De Cuellar, ne bo odpovedal svoji vlogi v italijanskem političnem življenju. Še več, januarja bo na vsedržavni skupščini PSI poročal o perspektivah socialističnega gibanja v Italiji.
Spregovoril je tudi o svojih pogledih na vprašanje zadolženosti držav v razvoju. S tem v zvezi je dejal, da je razkorak med Severom in Jugom v svetu vse bolj globok. Razvite države lahko prispevajo k odpravi tega razkoraka ne da bi se bistveno odpovedale svojemu življenjskemu standardu. Od njih se zahteva le dokaj znosna žrtev. Kar pa zadeva zadolženost je Craxi poudaril, da niso vse zadolžene države revne in da torej ni mogoče predlagati enako rešitev za vse. Svoj načrt bo tajnik PSI izdelal že v teku prihodnjega poletja.
V	teku priprave za kongres
KPI v Bologni
RIM — Le nekaj dni počitka v hribih si bo privoščil tajnik KPI Occhetto, nato pa ga čaka redno delo v pričakovanju spomladanskih upravnih volitev in predvsem izrednega partijskega kongresa. Takoj po novoletnih počitnicah bo Occhetto sodeloval na kongresu radikalcev, nato pa ga 11. in 12. januarja čaka vsedržavna skupščina deželnih in pokrajinskih tajnikov KPI.
V	teh dneh pa vse tri glavne komponente KPI iščejo morebitne nove pristaše, ki bi podprli resolucijo partijskega tajnika, resolucijo fronte za ne Natte, Ingraa in Tortorelle oziroma tretjo resolucijo, ki jo je za izredni kongres pripravil Cossutta. Do 10. februarja naj bi se začeli kongresi posameznih federacij, izredni kongres pa bo od 7. do 10. marca v Bologni.
Mada povzročila ogromno finančno škodo
TEL AVIV — Izraelsko gospodarstvo je dvoletna palestinska intifada stala dobro milijardo dolarjev. To je ugotovila študija izraelskega denarnega zavoda Hapoalim Bank. Največjo škodo je izraelsko gospodarstvo utrpelo prvo leto palestinskega upora, in sicer nekaj več kot 600 milijonov dolarjev. Kasneje so se izraelski gospodarstveniki prilagodili novonastali situaciji. Zaradi palestinskega bojkota izraelskega blaga so drugje poiskali nove odjemalce. V zadnjih mesecih pa se je položaj precej izboljšal, saj v Cisjordanijo in Gazo kljub besednim napovedim o zaostrovanju bojkota izraelskega blaga ponovno prihajajo izraelski proizvodi. Težje je bilo z delovno silo, saj se je število Palestincev, ki delajo v izraelskih podjetih bliskovito skrčilo, iz bojazni, da bi jih voditelji intifade proglasili za kolaboracijoniste. Na njihovih mestih so zaposlili Izraelce in sezonske delavce iz Evrope.
Poglavje zase so stroški, ki jih je imela izraelska vojska za omejitev upora. Po ocenah tega uglednega denarnega zavoda, je za »krotitev upora« šlo vsako leto dodatnih 160 milijonov dolarjev. Nihče pa ni kvantificiral moralne škode, ki jo je Izrael utrpel v svetu, in med pripadniki vojske, ki jim je bila poverjena nehvaležna naloga streljanja na s kamni oboroženo palestinsko mladino. Med izraelskimi vojaki je zaradi intifade vedno več živčnih zlomov in celo samomorov.
Giulio Andreotti v Jemnu
Italijanski ministrski predsednik Giulio Andreotti je v sredo prispel na obisk v Severni Jemen, kjer se je sestal s premierom Abdelom Azizom Ganijem. Po Severnem bo Andreotti obiskal tudi Južni Jemen	(Telefoto AP)
Avstrijsko ustavno sodišče podprlo slovenske zahteve
DUNAJ — Slovenska narodnostna manjšina na Koroškem je dobila včeraj pomembno zadovoljstvo v boju za uresničevanje pravic iz državne pogodbe. Ustavno sodišče Avstrije je po neki zasebni tožbi presodilo, da je treba zakon o šolstvu Koroške uskladiti z avstrijsko državno pogodbo, ki predvideva obstoj dvojezičnih osnovnih šol na vsem ozemlju te pokrajine.
Po sedanjem koroškem zakonu o šolstvu obstajajo dvojezični šolski centri samo v tistih občinah, v katerih so bili za slovenski pouk prijavljeni učenci v šolskem letu 1958/59.
Po odločitvi ustavnega sodišča je treba uskladitev koroškega zakona z državno pogodbo opraviti do 30. novembra 1990. Sodišče je posebej ocenilo, da potreba po dvojezičnem osnovnošolskem izobraževanju obstaja tudi v glavnem mestu koroške Celovcu, ki je bil doslej formalno izvzet iz dvojezičnega področja.
Janez Drnovšek pisal skupščini
BEOGRAD — Predsednik dr. Janez Drnovšek je včeraj v imenu predsedstva SFRJ poslal predsedniku skupščine SFRJ dr. Slobodanu Gligorijeviču pismo, ki ga je sklenil takole: »V imenu predsedstva SFRJ se obračam na skupščino SFRJ, naj se opredeli do naših stališč in začne postopek za vklju-
čevanje Jugoslavije v svet Evrope. Predlagam tudi, naj se skupščina SFRJ opredeli tudi do stališč predsedstva SFRJ o maksimalnem približevanju gospodarskim integracijam EFTA, OECD in EGS, da bi lahko pristojni organi začeli postopek za vključevanje Jugoslavije v te integracije.«
1. JANUAR 90
Certificati di Credito del Tesoro — petletni
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d’Italia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,85% bruto, zapade 1. 7. 1990.
•	Naslednji kuponi bodo enaki do-
prinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,50 točke.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis
od 2. do 4. januarja
Emisijska cena	Rok
97,75%	5 let
Efektivni letni donos bruto	neto
14,86% 12,96%
BiH opazovalka v skupnosti Alpe-Jadran
SARAJEVO — Socialistična republika Bosna in Hercegovina je aktivna opazovalka v delovni skupnosti Alpe-Jadran, v kateri sta že SR Slovenija in SR Hrvaška. To so sklenili na zasedanju republiške skupščine v Sarajevu.
Skupščina je hkrati na skupni seji vseh zborov sprejela besedilo deklaracije, s katero od bosansko-hercegovske in jugoslovanske javnosti zahteva dosledno spoštovanje enakopravnosti in enotnosti ter opozarja na potrebo po doslednem zavzemanju za izvajanje reforme. O vključitvi v skupnost Alpe-Jadran je bilo rečeno, da bo Bosna in Hercegovina v kratkem pristopila tudi k skupščini evropskih regij, hkrati pa si bo prizadevala uveljavljati interes za vključitev v dejavnosti v okviru jadranskega projekta, kar pomeni, da bo delovala tudi v okviru regionalne skupnosti srednjega in južnega Jadrana.
S kolektivno pogodbo do sindikalne perestrojke
KOPER — Minimalna plača novinarjev je 740 ECU, ali 1500 DEM, ali 10.500 konvertibilnih dinarjev, delovni čas se skrajša na 38, oziroma 36 ur tedensko, obvezno izplačilo trinajste in celo štirinajste plače, kolektivna pogodba se sklene za dve leti z možnostjo vsakoletnega preverjanja pogojev... Če sindikat oceni, da je nujno, organizira in vodi stavko' po stavkovnih pravilih, stavko je treba napovedati vsaj en teden vnaprej...
To seveda ni nobena pravljica, ali vsaj nima namena, da bi to bila. Nasprotno - gre za korenite spremembe, ki jih postopoma le uvajajo v sindikalno delo nekaterih slovenskih sindikatov. Revolucionarno potezo so tokrat povlekli novinarji v svojem sindikatu z zahtevo o kolektivni pogodbi.
Marsikateri jugoslovanski delavec sploh ne ve, kaj pravzaprav sploh pomeni - kolektivna pogodba, čeprav je ta v večini »normalnih« držav ena od temeljev sindikalnega dela. Gre seveda za pogodbo med delodajalci in delavci o tem, kako delati in kako biti nagrajen. V Sloveniji bi morali kolektivno pogodbo poznati delavci, zaposleni pri zasebnikih. Upravičeno pa dvomimo, da bi bili tudi ti delavci na boljšem, čeprav je kolektivna pogodba pri zasebnikih formalno že sestavina sindikalnih pravic delavca, ki jih pa ta najpogosteje ne uveljavlja.
Sindikat novinarjev obalno-kraške regije je prvi v Jugoslaviji, ustanovili so ga septembra, v teh dneh pa se mu postopoma pridružujejo novinarji vseh slovenskih regij, oziroma novinarskih hiš in kaže, da bo
prav kmalu prerasel v republiški sindikat slovenskih novinarjev. Ena od temeljnih programskih nalog tega sindikata je pripraviti in podpisati kolektivno pogodbo. Za zdaj je pripravljen samo osnutek, ki ga je v glavnem pisal Jadran Galija, sekretar Kraško-obalnega sveta ZSS Koper, pomagal pa mu je Venčeslav Japelj, predsednik izvršnega odbora koprskega sindikata novinarjev.
»Kako sem prišel do številke 740 ECU za najnižji novinarski mesečni osebni dohodek,« nam je razlagal Jadran Čalija. »Izračunal sem ga v mesecu septembru in pri tem vzel za izhodišče najnižji osebni dohodek, kot ga predvideva obstoječa metodologija. Tedaj je znašal najnižji OD v Sloveniji 8,6 milijona dinarjev. Glede na to, da se pri izračunu naj nižjih OD odbijajo nekatere postavke, smo ocenili, da bi septembra moral biti najnižji OD deset milijonov dinarjev. Kolektivne pogodbe pa določajo, da bi za nekatera novinarska opravila morali dobivati 2,1-krat višji (najnižji) OD, za nekatera novinarska opravila pa 2,5-krat višji OD od najnižjega. To je septembra pomenilo 25 milijonov dinarjev, ali 740 ECU.«
Republiški svet ZSS je že novembra na svoji 43. seji sprejel »Zasnove sistema in elementov za pripravo in sklepanje kolektivnih pogodb«. V teh zasnovah predvidevajo, da bo okvirno, temeljno kolektivno pogodbo podpisal republiški sindikalni svet z Gospodarsko zbornico Slovenije, kolektivne pogodbe za posamezne dejavnosti pa republiški odbori sindikatov dejavnosti (panožni sindikati) in splošna
združenja pri Gospodarski zbornici. Za družbene dejavnosti in javna podjetja naj bi namesto splošnih združenj bil podpisnik izvršni svet, oziroma upravni organi... Kakorkoli že - prav tu je za zdaj še najšibkejša točka - kdo bo pravzaprav podpisnik kolektivnih pogodb na drugi strani, kdo je lastnik kapitala, kdo je delodajalec. Teh v Jugoslaviji pravzaprav še nimamo (v klasičnem smislu) in šele nastajajo. Problematično pa je tudi to, da v omenjeni zasnovi ni predvideno sklepanje kolektivnih pogodb za posamezne poklice (kot to zdaj želijo novinarji). Toda to novinarjev ne moti. Želijo odgovorno in profesionalno opravljati svoje delo, zato pa terjajo primerne življenjske in delovne razmere. Zato so se ob ustanovitvi svojega sindikata že odločili, da bodo zastavljeni cilj dosegli tudi s pomočjo kolektivnih pogodb. So lastniki delovne »sile«, ki jo ponujajo v najem. Kdo jo bo vzel, pa še ni povsem jasno. Kar bi lahko razumeli tudi tako, da (koprski) novinarji prehitevajo dogajanje, saj v Jugoslaviji še iščemo t.i. »titular-je« - lastnike kapitala.
Nerodno pri vsem je, da zahtev novinarskega sindikata še niso podprli v republiškem svetu ZSS. Kolektivnih pogodb za posamezne poklice zato ne predvideva, so lahko slišali od vodstva RS ZSS in razumeli, da tam pač nimajo podpore. Zato v sindikatu novinarjev zahtevajo, da se ta možnost (podpisovanja kolektivnih pogodb za posamezne poklice) vnese v zakon o pravicah iz delovnega razmerja.
BORIS ŠULIGOJ
VEČLETNI DEŽELNI PRORAČUN IN RAZVOJNI NAČRT ZA OBDOBJE 1990-92
Avtonomija je temeljnega pomena za gospodarsko rast in za kakovost življenja
Krčenje deželnih dohodkov s strani države je vsililo pretehtane izbire, da bi tako zagotovili kontinuiteto v delovanju zdravstva, skrbstva in javnih prevozov, ne da bi pri tem zmanjšali angažiranost za pomoč proizvodnim dejavnostim in za ravnovesje izdatkov v različnih sektorjih.
Hitra rast deželnega gospodarstva
Furlanija-Julijska krajina je v letu 1988 — najbližje leto, za katerega so znani uradni in izpopolnjeni statistični podatki — glede na vsedržavno povprečje zabeležila hitrejši proces rasti. Stopnja višanja dodatne vrednosti je pri proizvodnji dosegla 4,9 odstotka in je bila najvišja izmed stopenj dvajsetih italijanskih dežel. To pomeni, da je prišlo do postopnega odpravljanja zamude, s katero je deželno gospodarstvo izšlo iz obdobja krize in preustroja v prvih osemdesetih letih. Proces ekonomske ekspanzije se odraža tudi v gibanju tržišča dela. S povečanjem za 7000 enot, kije bilo zabeleženo v letu 1988, seje prvič v bližnji Preteklosti dežele zgodilo, da je skupna ponudba dela presegla 500 tisoč oseb.
Viša se število zaposlenih in niža število brezposelnih
Poleg tega je opaziti občutno povečanje povpraševanja po delu. Gre za variacijo, sorazmerno občutnejšo v zadnjih letih, ki je v odstotnem razmerju večja od ustreznih variacij v zaposlenosti drugih dežel severovzhodne in sPloh vse Italije. In končno je povečanje števila zaposlenih Večje tudi od sicer znatnega zvišanja ponudbe delovnih fHest. Na tak način smo torej v celoti priče znatnega ?jrianjšanja števila brezposelnih in oseb, ki kakorkoli tščejo zaposlitev: stopnja nezaposlenosti, kije leta 1987 Vnašala 9,1 odstotka, je zdrknila na 8,4 odstotka in se še bolj oddaljila od vsedržavnega povprečja (12%) ter se hkrati približala podatku za celotno severovzhodno Italijo
nadaljevanje procesa rasti
ve za občuten proces rasti, ki ga je in c‘na uprava pomagala uresničiti . m ga namerava še naprej podpira-?. angažiranjem pri nekaterih temeljnih pobudah:
žeU*ta fose^ne avtonomije De-
ovrednotenje strateškega položaja in mednarodne vloge; izboljšanje kakovosti življenja; krepitev gospodarstva in zaposlenosti.
Manjši dohodki od države
jUželna uprava namerava nadaljeva-syoja prizadevanja kljub omejitvi
državnih prispevkov, ki so jih bili doslej deležni sektorji krajevnih javnih prevozov, zdravstva in skrbstva in do katerih ima država obveznost, da jim zagotovi potrebna finančna sredstva in tako jamči vsem državljanom, da se lahko v enakopravni meri poslužujejo najosnovnejših storitev.
Dežela pa bo kljub temii s svojimi sredstvi zajamčila kontinuiteto posegov za ohranitev zdravstvenih in bolniških struktur, za krajevne javne prevoze in za druge socialne službe, čeprav bo pri tem močno kritična do vsedržavnih odločitev o krčenju tekočih izdatkov za zdravstvo.
Dežela se strinja in sprejema obvezo po sanaciji javnih financ, vendar je prepričana, da mora ščititi svojo sposobnost avtonomije, na katero ima občuten vpliv preliv ustreznih sredstev iz državnih virov.
TRILETNI PRORAČUN V ODSTOTKIH vsi zneski Vsedržavnega zdravstvenega sklada, obratovalni stroški in finalizirana posojila 17%	p—k	11%	6% tpritnrii	I	okolje	javna dela \	I	gozdovi	1	)	cestne povezave in Okolje	|	|	civilna zaščita	|	|	in pristanišča		
10% stanovanja	|	n	10% stanovanja
26% socialne storitve	n	-	6%	kultura, ■ O A)	izobraževanje	znanstveno raziskovanje zdravstvo	1	I poklicno	prosti čas, šport, skrbstvo	|	I usposabljanje	|	| izseljenstvo
11% krajevne uprave	n	11% krajevne uprave
28% gospodarstvo in zaposlovanje |	n	r™^! 14%	e% QW	I	industrija, obrtništvo,	trgovina, O To	1	kooperacija,	1	1 turizem, kmetijstvo	|	| politika dela	|	| prevozi
8% krajevni javni prevozi	r	8% krajevni javni prevozi
Dežela nadomešča državo
Zmanjšan prenos državnih sredstev (okrog 350 milijard v letu 1990) ustvarja novo breme za Deželo Furlanijo- Julijskp krajino, ki ga bo potrebno olajšati z vključevanjem novih razpoložljivosti. Kriteriji za večletni proračun 1990-92 so zaradi tega usmerjeni v zasledovanje naslednjih ciljev: zagotoviti ustrezno fi-
nančno kritje za uresničevanje obvez in programov, ki jih je sprejel deželni odbor; omejiti v največji možni meri tekoče izdatke in usmeriti finančna sredstva v nove posege, ki so ocenjeni kot prioritetni; ohraniti največje ravnovesje med različnimi sektorji (okolje in teritorij, stanovanja, javna dela, socialne službe, gospodarske dejavnosti, prenos deželnih pristojnosti na krajevne uprave v okviru procesa decentralizacije).
Gibanje notranjega kosmatega proizvoda na preuišElsa
18
16
14
1983	1984	1985	1986	1987
Furlanija-Julijska krajina	Italija
Več kot 1000 milijard za nove posege v triletju 1990-92
Iz tega je torej izšla okrepitev procesa revizije in prekvalifikacije deželnih izdatkov, ki je pripeljala do tega, da se je za nove posege v naslednjem triletju nabralo za okrog tisoč milijard lir finančnih sredstev. Te razpoložljivosti bodo prioritetno usmerjene v naslednje sektorje:
—	okolje;
—	stanovanja;
—	sociamC"2s’stenčne službe za ostarele in prizadete CSd?e;
—	preureditev in prilagoditev zdravstvenih struktur;
—	promocija gospodarskih dejavnosti in zaposlovanja;
—	razvoj znanstvenih in raziskovalnih ustanov.
Pripravil Urad za tisk in stike z javnostjo Dežele
FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE
Stavka je upravičena, način in izbira časa pa nista posrečena
Bančno osebje je sicer pod udarom toda tega vendar ni kriva javnost
Tudi včeraj vrste pred črpalkami
Še zadnji dnevi veljavnosti letošnjih bencinskih bonov
Danes se izteče tridnevna stavkovna ofenziva bančnega osebja, vprašanje pa je, ali bomo spet čakali v vrsti pred maloštevilnimi kreditnimi ustanovami oziroma okenci, ali pa bo kaj bolje kot včeraj in predvčerajšnjim? Izraza tridnevna ofenziva seveda nismo uporabili zato, ker gre za tridnevno prekriža-nje rok, pač pa, ker so stavkajoči prav v teh ključnih medprazničnih dneh osredotočili dobršen del tistih 32 ur razčlenjene prekinitve dela, ki so jih napovedali pred dobrim tednom in ki bi jih morali porazdeliti na vse obdobje do 5. januarja. Za zgostitev so se kajpak odločili, da bi bil protest čimbolj učinkovit, da bi, skratka, čimbolj okrnil bančne posle. Zgodilo pa se je, da je stavka prizadela predvsem najbolj potrebne ljudi, a manj delodajalce: če so banke utrpele škodo zaradi zredčenega dotoka strank, pa jim je denar dlje ležal v blagajni.
Poleg tistih, ki nemara še niso unovčili trinajste in decembrske plače ter pokojnine - mnogo jih je to storilo še pred božičem - se je v škripcih znašel še marsikdo. Na primer taki, ki odplačujejo posojilo: če tega ne bodo mogli do konca leta, bodo to storili pač januarja, tvegajo pa, da ob dohodkovni prijavi za leto 1989 ne bodo smeli odbiti od obdavčljivega zneska obresti na posojilo. Seveda je možno, da bo pristojna oblast to dovolila, kot bodo tudi prefekti lahko odložili terjatvene roke, vendar človek take stvari za vsak primer rajši pravočasno uredi. Križ je tudi z bancomat-okenci. Reklama pravi: Z bancomatom te banka spremlja korak za korakom... Toda
marsikateri tržaški bancomat je odpovedal, ker je zmanjkalo gotovine; če je to spravilo ob živce domačina, je še bolj letoviščarja ali prehodnega turista iz notranjščine. V kaši so tudi trgovci in gostinci, ki so prisiljeni hraniti doma dnevni inkaso, a direktorji filial so preobremenjeni in občasno kar na slepo podpisujejo akreditive. In še bi lahko naštevali.
Protest je zakonit in upravičen, manj opravičljiva pa sta način in izbira časa, saj sta v javnosti ustvarila razpoloženje, ki ni naklonjeno bančnemu osebju in lahko čelo še okrepi proti-sindikalno strategijo velebančnega sistema. Stavka je v podporo zahteve po obnovitvi vsedržavne delovne pogodbe, ki bi morala zapasti decembra 1988, a jo je "delodajalec" Assicredito odpovedal celo že šest mesecev prej. To se je zgodilo prvič v italijanski povojni zgodovini bančništva in to tudi malce spominja na ofenzivo veleindustrije izpred desetih let proti kovinarskim sindikatom iz sklopa CGIL, CISL in UIL. Prav tako prvič pa se je tudi zgodilo, da je besedilo listine z zahtevki glede nove pogodbe sad enotnega nastopa vseh stanovskih sindikalnih organizacij, to je FLB (v kateri so Fisac-CGIL, Fiba-CISL in Uib-UIL) ter avtonomnih FABI in FALCRI - slednji se naslanja pri nas na Lpt in deluje pretežno v okviru Tržaške hranilnice. (Ko smo že pri CRT, naj povemo, da zdajšnja stavka ne zadeva uslužbencev hranilnic, ker se združenje Acri ni postavilo na tako odklonilno stališče do sindikalnih zahtev kakor
Assicredito). Pri TKB so včeraj redno delali, danes pa bodo stavkali tako kot že v sredo.
Zahteve sindikalistov v bistvu niso ekonomske narave, zadevajo pa vlogo sindikatov pri odločanju o preustroje-vanju in preurejanju bančnega sistema v vidiku sprostitve evropskega tržišča po letu 1992. »Tudi mi podpiramo obnovo bančne strukture, nočemo pa, da bi šli vsi procesi mimo nas in v škodo osebja,« so nam povedali v krogih Fisac-CGIL. »Sindikat se ne namerava vmešavati v izbire, kakršne terja tržna logika, soodločati pa hočemo pri izbirah, ki zadevajo personal oziroma njegovo notranjo in zunanjo gibljivost.« Drugače povedano: sindikati ne marajo dopustiti, da bi banke uslužbence po mili volji premeščale, predvsem pa ne, da bi jih iz bančnega okolja kot takega premeščale v "paraban-čno", torej v storitvene strukture, ki bi na račun banke delovale zunaj njene sredine. Tedaj bi pač imeli čisto drug stalež, še predvsem pa bi bila njihova delovna mesta v nevarnosti.
Še nekaj o stavkanju. Bančne usluge ne sodijo med take javne storitve, kot so na primer potniški prevozi ali bol-nišniška oskrba, pri katerih je treba zagotoviti prebivalstvu najnujnejše. In vendar kaže zdajšnji primer, da bi morali tudi na tem področju sprejeti pravilo o samoomejevanju stavk (in seveda pravočasnem obveščanju javnosti, kdaj bodo). Na ta način bi že vnaprej preprečili možnost prisilnega vpoklica v službo ali pa še česa hujšega.
DRAGO GAŠPERLIN
Nadaljuje se naval tržaških avtomobilistov na bencinske črpalke, da bi izkoristili še zadnje letošnje bone, ki zapadejo zadnji dan v letu, pa tudi, da ne bi ostali brez dragocenega goriva v prvem tednu prihodnjega leta, ko novih bonov še ne bo, stari pa bodo že zapadli. Kot smo že pisali, bodo bencinske bone za leto 1990 delili na občinskih izpostavah in na sedežih okoliških občin od 8. januarja do 2. februarja.
Pred bencinskimi črpalkami so bile včeraj ves dan dokaj dolge vrste avtomobilistov, ki so potrpežljivo čakali na svoj obrok bencina, zadnji v letošnjem letu. Marsikatera črpalka pa je morala že zjutraj razobesiti opozorilo, da je bencin pošel, vsaj oni vrste super. Toda razen nekoliko daljših vrst ne kaže, da bodo z dobavo bencina nastale večje težave, razen morda prav v zadnjih dveh dneh leta, se pravi v soboto in nedeljo, ko petrolejske hiše ne bodo več dovažale bencina črpalkam.
Vsekakor je Združenje črpalkarjev včeraj svojim članom svetovalo, naj imajo odprto črpalko tudi v primeru, da bi morali imeti zaprto zaradi počitka, seveda pa le v primeru, da imajo še kaj goriva v rezervoarjih.
Na sliki (foto Križmančič): take vrste so bile včeraj skoraj pred vsemi bencinskimi črpalkami v mestu.
Danes v Trstu glavni ravnatelj zaporov Amato
Fotografsko razstavo o življenju v zaporu z naslovom »Zapor in mesto«, ki sta jo v veži upravnih uradov Koro-neja priredila ravnateljstvo zapora in Krožek Miani (odprta je še do sobote od 17. do 19. ure), bosta danes obiskala tudi glavni ravnatelj italijanskih zaporov Nicold Amato in senator ter podtajnik ministrstva za pravosodje Franco Castiglione, ki sta osebno podprla pobudo.
Amato in Castiglione pa se bosta udeležila še dveh drugih prireditev tržaškega zapora in krožka Miani. Ob 16. uri bo Amato v kavarni San Marco namreč predstavil knjigo »Un pubbli-co ministero in C ort e d’Assise« (Javni tožilec na porotnem sodišču), ob 17. uri se bosta s senatorjem Castiglione-jem napotila na ogled omenjene fotografske razstave, ki prikazuje posnetke iz arhiva zapora in posnetke fotografa Elia Soverchija, ob 17.30 pa se bosta oba udeležila okrogle mize na to tematiko, ki bo v veliki dvorani tržaškega prizivnega sodišča (vhod na Trgu Ulpiano). Okroglo mizo bo vodil predsednik krožka Miani Maurizio Fogar, prisoten pa bo seveda tudi ravnatelj Koroneja Giovanni Attina.
Skupina romunskih izobražencev si želi novih kulturnih stikov
Po solidarnostnih akcijah tudi nove vezi z Romunijo
Ob solidarnostnih akcijah, h katerim so prispevali nemara vsi tržaški podjetniki (na primer tudi tako, da so posodili prevozna sredstva), številne javne ustanove in še številnejši "preprosti" ljudje, se v teh dneh že snujejo nove kulturne in gospodarske ter celo sindikalne vezi z romunskimi organizacijami. Skupina izobražencev iz Timišvara, ki je na skrito prevedla Magrisovo Donavo - knjiga, ki opisuje narodno razčlenjenost srednjeevropskih držav in njihove skupne kulturne ter zgodovinske korenine je bila v Romuniji, kjer so skušali zatreti vse manjšine, seveda nezaželena - je namreč sporočila Italijansko-ro-munskemu odboru za solidarnost, da želi ustanoviti skupaj s tržaškimi intelektualci prvo italijansko-ro-munsko kulturno središče v Trstu, ki naj bi povezovalo ta kulturni prostor. Romunski intelektualci, ki so imeli veliko vlogo pri vstaji romunskega ljudstva, želijo na ta način nanovo zadihati v širšem kulturnem prostoru, kakršnega opisuje Magris v številnih svojih delih (romunski izobraženci so se izrecno sklicevali nanj in iskali njegovo solidarnost).
Kot rečeno, pa so v teh dneh tudi druge organizacije začeli snovati nove vezi z romunskim narodom. Sindikat CGIL, ki poziva vse Tržačane, naj prispevajo za Romunijo, je včeraj sporočil, da je že navezal stike z romunskimi sindikalnimi organizacijami, s katerimi naj bi načrtovali koordinirano pomoč tej državi, ter pozval vsedržavno tajništvo sindikata, naj v to smer angažira vse italijanske sindikalne organizacije.
Iz Trsta, ki je postal dejansko najpomembnejši okop solidarnosti z romunskim narodom v Italiji (prav iz našega mesta so prispele v Romunijo prve "solidarnostne" pošiljke), pa bo verjetno že danes odpotavala tretja odprava v organizaciji Italijansko-romunskega odbora za solidarnost (kot smo že zapisali, je ta edini odbor v Italiji, ki ga je uradno priznala nova romunska vlada). Skozi Trst je včeraj okrog 10. ure potovala druga večja italijanska kolona za pomoč romunskemu ljudstvu, ki jo je organizirala skupina podjetnikov iz Reggio Emilie v sodelovanju s tamkajšnjo Krajevno zdravstveno enoto. Tudi ta odprava se je oslanjala na organizacijsko pomoč tržaškega solidarnostnega odbora.
Medtem pa se nadaljujeta nabirki na sedežu Rdečega križa na Trgu Sansovino in na sedežu solidarnostnega odbora, ki nabira vsakovrstne prispevke (hrano, zdravila in oblačila). Odbor, ki ima zaenkrat še vedno sedež v uradih sindikata CISNAL v Ul. Crispi 5 (tel. 768692), bi se iz organizacijskih razlogov želel preseliti, vendar zaenkrat še ni našel primernega prostora. Odbor računa sicer na pomoč Občine Trst, ki pa še ni sporočila, ali mu namerava konkretno pomagati. Dejstvo, da je senator Arduino Agnelli sprejel vlogo častnega predsednika odbora, bo mogoče prepričalo občinske upravitelje, da pomagajo prostovoljcem.
Nazadnje pa se je za nabiranje prispevkov odločila tudi organizacija za italijansko-romunsko sode-
lovanje Decebal, ki je odprla novo središče na Pomorski postaji. Kot smo zapisali, pa gledajo romunski izseljenci zelo nezaupljivo na to organizacijo, češ da je v vseh teh letih podpirala Ceausescov režim in spodbujala h gospodarskemu sodelovanju z njim (v zadnji številki svojega časopisa so še hvalili Ceau-sescovo gospodarsko politiko).
Z odhodom romunskih kamionistov z avtotermi-nala pri Fernetičih pa se je v sredo zaključila nabirka, ki jo je Radio Opčine priredil v sodelovanju z drugimi zasebnimi radijskimi postajami. Nabirka je bila namreč namenjena prvenstveno šoferjem, ki so več dni čakali lačni in premraženi na meji. Sodelavcem Radia Opčine, ki so na božično viljo pogostili na svojem sedežu nekatere od teh kamionistov, in drugih radijskih postaj pa je uspelo zbrati tudi večjo količino dolgotrajne hrane, ki so jo šoferji tovornjakov odnesli svojim ljudem v Romunijo.
Nazadnje pa je Center za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah sporočil, da se bo ravnatelj urada za programiranje in razvoj Centra Diego Bravar v prihodnjih dneh udeležil odprave v Romunijo, ki jo prireja Svetovna organizacija za zdravstvo. Le-ta želi namreč preveriti, kaj Romunija trenutno najbolj potrebuje na zdravstvenem področju, in koordinirati mednarodne posege na tem področju. Italija naj bi v sklopu Svetovne organizacije za zdravstvo prispevala v glavnem zdravniške naprave.
(bg)
lomakio
»V SLUŽBI ŠPORTA«
NOVOLETNE MILIJARDE ZADENEŠ NA
— M,
IGRAŠ LAHKO DO PETKA,
29. DECEMBRA, V POSLOVALNICAH
Comitato - — Olimpico Nazionale Italiano
Italijanski
olimpijski
komite
Lloyd Adriatico povečal glavnico
Delničarji tržaške zavarovalnice Lloyd Adriatico, ki jo -kot znano - nadzoruje močna švicarska družba Swiss Re, so na včerajšnjem izrednem občnem zboru v Trstu odobrili povišanje glavnice z dosedanjih 40 na 61 milijard lir. Tržaška zavarovalna družba predvideva, da bo s tem poviškom dosegla skupni znesek 177,5 milijarde lir.
Operacijo bodo uresničili z izdajo 20 milijonov navadnih delnic v nominalni vrednosti tisoč lir in z dodatno ceno 7.500 lir. Delnice bodo ponudili dosedanjim lastnikom navadnih in varčevalnih delnic, in sicer eno novo za vsaki dve dosedanji delnici. Uslužbenci in agenti zavarovalnice Lloyd Adriatico pa bodo lahko prispevali k povišanju glavnice z odkupom 750 oziroma 250 tisoč navadnih delnic po nominalni vrednosti tisoč lir z dodatno ceno 6.500 lir. Taka vrsta odprtosti do lastnih uslužbencev -in sodelavcev za Lioyd Adriatico ni nobena novost, saj je bila tržaška zavarovalnica med prvimi, ki so izvedli operacijo z naslovom »vsi družabniki« in s katero je že leta 1981 dosegla široko sodelovanje pri takratnem povišanju glavnice.
Namen najnovejšega povišanja glavnice je po besedah predstavnikov zavarovalnice po eni strani okrepiti sektor življenjskega zavarovanja, še bolj pa sektor zavarovanja pred škodo. Vendar pa bodo nove finančne razpoložljivosti omogočile tudi uresničitev sporazumov z zavarovalnimi m finančnimi družbami, povrhu pa jih bodo uporabili za pridobivanje novih udeležb (po možnosti večinskih) pri glavnicah drugih zavarovalnic in za ustanavljanje novih zavarovalnih družb. Del na novo zbranih sredstev pa bo služil za okrepitev osebja pri osrednjem sedežu in v poslovalnicah na terenu ter za nabavo delovnih sredstev, ki so potrebna za izvajanje sprejetih delovnih načrtov.
Včerajšnja izredna skupščina delničarjev zavarovalnice Lloyd Adriatico je bila tudi priložnost za prve projekcije rezultatov iztekajočega se poslovnega leta. Kljub temu da rezultati tehnično še niso obdelani, saj manjkajo zadnji trije meseci letošnjega leta, pa je na osnovi projekcij mogoče predvideti poslovne rezultate. Zavarovalnica tako predvideva, da bodo v letu 1989 nabrane premije presegle 911 milijard lir. Od tega zneska naj bi samo na področju življenjskega zavarovanja uresničili kar 103 milijarde lir.
Poddobavne dejavnosti širijo svoj delokrog
V tržaški pokrajini je kar 142 industrijskih in obrtnih podjetij, ki na področju ladjedelništva in navtike opravljaj0 stranske in dopolnilne dejavnosti, ki so neobhodno potrebne za proizvodnjo v velikih obratih tega sektorja. Podatek izhaja iz raziskave, ki jo je za tržaško Trgovinsko zbornic^ izdelalo njeno posebno podjetje Agenzia Subforniture FV in ki jo je predsednik Tombesi predstavil na zadnjem sestanku zborničnega odbora.
Gre torej za sicer kvalificirano podjetniško tkivo, ki Pa ga v največji meri sestavljajo zelo majhne enote, tako i®e novane mikrostrukture. Prav zato je temu sektorju še p°' sebno potrebna koordinacija, promocija in skrb za tehnicn^ in tehnološko izpopolnjevanje, česar se pristojne vStanCV6 dobro zavedajo in nameravajo fu® Ustrezno ukrepati. P°“' jetja, o katerjh jE beseda, so medtem že ugodno ocenila nedavno ustanovitev konzorcija Nautica Nord Adriatico ® se v veliki meri vključujejo vanj.
Na istem zasedanju je predsednik Tombesi seznanil o°' bornike tudi s zaključki še ene obsežne raziskave o proizvodni mreži in o poddobavah, ki jo je v teku dveh let na vsem deželnem ozemlju izvedla družba Trieste ConsuG Najpomembnejši podatek iz te raziskave zadeva stop®0 izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti, ki pri podjetjih ® branega statističnega vzorca dosega v povprečju 85,48 odstotka. Najvišja (z 92,5 odstotka) je v tekstilnem sektor]0' najnižja (z 82,5 odstotka) pa v gradbeništvu.
Ta sondaža oziroma raziskava pa je hkrati omogoči tudi konkretno izsleditev in opredelitev še ene skupin podjetij, in sicer takih, ki so zainteresirana in tudi sposobn za razširitev tehnično-proizvodnega sodelovanja z industrij skimi komitenti v Italiji in tujini. Z izrednim prispevkom J izvedbo te zahtevne raziskave družbe Trieste Consult o® gočilo deželno ravnateljstvo za industrijo FJK.	. e
Na koncu zasedanja so odborniki Trgovinske zborni odobrili še nekatere statutarne spremembe, ki zadev predvsem okrepitev skrbi za področje poddobav v nem merilu, medtem ko bo tržaška Agencija za poddo _ razširila in razvejala svojo dejavnost na področju tehno kih inovacij za podjetja in za razviti terciarni sektor, ven v pretežno korist ustanov in podjetij iz tržaške pokrajin6-
V pričakovanju preverjanja
Tržaški upravni vozel nerazvozlan v novo leto
Priprave na Konferenco o teritoriju
Intersind za razvoj Tržaškega
Devinsko-nabrežinski svet izčrpal pripombe
Podrobni načrt za Sesljanki zaliv zdaj prevzame Dežela
Tržaški župan Richetti in predsednik Pokrajine Crozzoli bi bila po napovedih morala včeraj predati tajnikom petih tržaških koalicijskih strank svoje predloge za izhod iz sicer nefor-malizirane krize, v katero sta zašli njuni upravi. Baje sta dokumenta že pripravljena, svojega pa je menda oddal samo Richetti, medtem ko pet-strankarski vrh, ki bi moral odločati o predlaganih rešitvah, doslej ni bil sklican. In glede na to, da je danes petek pred prazničnim koncem tedna, bi morali biti res prostodušni optimisti, ko bi verjeli, da se bo položaj premaknil z mrtve točke še v tem letu.
Po neuradnih vesteh sta tako Richetti kot Crozzoli zavrnila v prejšnjih dneh porojeno zamisel o ustanovitvi tako imenovanih kabinetnih uradov, ki naj bi budno skrbeli za solidarnost med petimi večinskimi strankami oziroma za kolegialnost pri odločanju. Šlo naj bi namreč za nek ožji odbor znotraj obeh odborov, ki njunima načelnikoma očitno ni po volji.
Po Richettijevem mnenju je do zaželenega cilja mogoče priti z občasnimi srečanji med predstavniki uprav in tajništvi koalicijskih strank, ali pa med predstavniki uprav in načelniki delegacij v občinskem oziroma pokrajinskem odboru. Predsednik Pokrajine Crozzoli pa pravi, da bi za njegovo ustanovo zadostovalo že preprosto raz-čiščenje oziroma pozornejša opredelitev odborniških pooblastil.
Na osnovi predlogov oziroma dokumentov obeh voditeljev tržaških krajevnih uprav bi se bila morala že ta teden razviti razprava za politično preverjanje, pri čemer je ena glavnih točk vprašanje kriterijev, s katerimi
naj bi dosegli čim manj osebno upravljanje odborniških pristojnosti. Druga pomembna točka pa zadeva določitev programskih prioritet obeh odborov.
Delovanje obeh krajevnih uprav pa je seveda medtem hudo okrnjeno, kar je še zlasti negativno glede na to, da na prehodu leta zapadejo številne obveznosti in tudi možnosti, ki jih upravi utegneta zamuditi. Na to še posebej opozarjajo iz opozicijskih vrst, kjer še naprej vztrajajo pri potrebi po čimprejšnjem sklicanju občinskega sveta.
Se je »velika kriza« rešila? Bodo krajevne uprave spet vzele v roke upravljanje Trsta? Tako se v tiskovnem sporočilu vprašujejo tržaški komunisti in si takoj nato sami odgovarjajo: Nič takega! Žal bomo ostali pri neplodni situaciji zadnjih mesecev, med metanjem polen pod noge, razhajanji in žrtvami politike odlašanja. Problemi znotraj petstrankarske koalicije so še vedno nerešeni - nadaljuje nota - saj za rešitev ne zadostuje nekaj popisanih listov župana ali predsednika Pokrajine. Večina pa je gluha za zahtevo po sklicanju občinskega sveta, saj se »noče javno soočiti z opozicijo in se odkrito izjasniti -o tem, na kakšni osnovi namerava nadaljevati upravljanje krajevnih ustanov«. Tega noče, ker nima ničesar povedati, trdijo komunisti in dodajajo, da ima Trst izredno potrebo po odločnem ukrepanju, ne pa po idejnih skicah in programskih hipotezah. Jasno je - zaključuje nota -da bo mogoče uresničiti možnosti, ki se ponujajo deželi id tržaški pokrajini samo z izhodom iz hude stagnacije, v kateri' se nahajajo tržaške krajevne uprave.
Prihodnja konferenca o tržaškem občinskem in pokrajinskem teritoriju, ki jo pripravlja deželno odborništvo za načrtovanje, bi morala ustrezati pričakovanjem, da mesto in njegova pokrajina postaneta nekakšno idealno izhodišče za odnose s srednje in vzhodnoevropskim zaledjem. To izhodišče naj bi bilo opremljeno s sodobnimi in funkcionalnimi pristaniškimi, urbanističnimi, informatičnimi in telekomunikacijskimi infrastrukturami oziroma servisnimi območji. Tako je izzvenel poseg, ki ga je imela delegacija Inter-sinda na seminarju za pripravo omenjene konference, in tako piše tudi v listini, ki jo je deželno predstavništvo Intersinda posredovalo pristojnemu deželnemu odborniku Gianfrancu Carboneju.
Konferenca o teritoriju - pravi listina - se ne sme spremeniti v golo razpravo o infrastrukturno-urbanističnih problemih, ampak naj bo priložnost za izmenjavo mnenj ter izkustev in za sprejetje smotrnih izbir, ki naj izoblikujejo Trst in njegovo pokrajino v or-ganičen sistem storitev na področju znanstvenega raziskovanja, trgovskega poslovanja ter industrijsko-tehno-loških inovacij, opremljen seveda z mogočnim telematskim omrežjem, ki naj ga povezuje z drugimi takimi območji tako v Italiji kakor v inozemstvu. V zasledovanju teh ciljev - je še rečeno v noti Intersind - lahko podjetja z državno udeležbo iz sklopa Intersind marsikaj prispevajo na področju know-howa in profesionalnih sposobnosti.
Devinsko-nabrežinski občinski svet je v sredo zaključil obravnavo pripomb k podrobnostnemu regulacijskemu načrtu za turistični razvoj kopenskega dela Sesljanskega zaliva (za pristanišče bo moral izdelati poseben urbanistični načrt). S tem je tudi zaključil postopek za odobritev tega načrta na občinski ravni, tako da bo zdaj zadevo lahko prevzela deželna uprava, kateri po zakonu pritiče zadnja beseda.
Kot smo že poročali, je devinsko-nabrežinski občinski svet že poprej, in sicer 19. t. m., obravnaval pripombe, ki so jih predložili nekatera naravovarstvena društva, komunistična svetovalca Širca in Depangher ter cestno podjetje AN AS, na zadnji seji pa je vzel v pretres še pripombe, ki so jih vložili jadralna kluba Pietas Julia in Čupa, naturistično združenje Liburnia, združenje Sistiana 89 in tržaško pristaniško poveljstvo. In če smo svoj čas zapisali, da je občinski svet prejšnjič z večino glasov zavrnil večino obravnavanih pripomb, lahko zdaj rečemo, da je na zadnji seji z večino glasov sprejel večino predloženih pripomb. Pri tem so se praviloma vzdržali svetovalci KPI, PSI ter neodvisni Ouadracci, Sicer pa velja pripomniti, da je večina zadnjih pripomb zadevala nekoliko bolj »obrobne« oziroma »tehnične« aspekte, kolikor se ni vračala na že pretresene probleme.
Na sredini seji devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta pa je bil govor tudi o nekaterih drugih zadevah. Tako je bil ob vzdržanju KPI in PSI ter ob nasprotovanju neodvisnega
Objavili so ga v včerajšnji izdaji
La Repubblica o pozivu k sožitju v naši deželi
»Trst, intelektualci gredo na bojišče v korist Slovencev«. Pod tem naslovom, ki od samega začetka dokazuje naklonjenost pisca do slovenske manjšine v Italiji, je vsedržavni dnevnik La Repubblica objavil v včerajšnji izdaji daljši dvokolonski članek o nedavnem pozivu k sožitju, ki ga je podpisalo že okrog 140 univerzitetnih in višješolskih profesorjev, znanstvenikov, zdravnikov, pisateljev in drugih družbenopolitičnih delavcev. Dopisnik Repubblice le v skopih obrisih obnavlja poziv k strpnosti in medsebojnemu poznavanju med Italijani in Slovenci, ki živijo v Furlaniji-Julijski krajini, dokaj izčrpno (in torej za povprečnega italijanskega bralca bolj razumljivo) pa obnavlja dogodke, ki so dejansko sprožili poziv: pomanjkljiv zakonski osnutek (po katerem je »Slovenec v Barkovljah ali v Rojanu manj Slovenec od tistega v Križu«), poskusi manipulacije (»češ da zakonski osnutek pretirano povečuje možnosti uvajanja dvojezičnosti v Furlaniji-Julijski krajini«) in ponovni poskusi, da bi na umeten način zoperstavili italijanske in slovenske ljudi.
V svojem dopisu iz Trsta pa podpisani (r.b.) citira izjave nekaterih najvidnejših podpisnikov poziva, kot sta bivši glavni urednik Piccola Luciano Ceschia in primarij otroške bolnišnice Burlo Garofolo Franco Panizon. »Odločna trditev, ki jo vsebuje poziv, da je zaščita slovenske manjšine tudi problem italijanske komponente,« razlaga torej Ceschia, »pomeni premeščati etnično kontrapozicijo, ki razbije celotno skupnost.« Prav ta je torej problem, ki ga skuša najbolje predstaviti časnikar Repubblice, in sicer, da so tudi Italijani prikrajšani za pravice, za identiteto in za dostojanstvo, ki jo odrekajo Slovencem.
S seje vodilnega odbora tržaške delegacije Italjuga
Okrepi gospodarsko sodelovanje ob meji
Te dni je zasedal vodilni odbor tržaške delegacije Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice (Italjug) s sedežem v Milanu. Obravnaval je rezultate simpozija Italjug-Jugital, ki je bil 9. in 10. novembra v Trstu prav v organizaciji tržaškega dela zbornice in pod pokroviteljstvom Trgovinske zbornice. Predsednik delegacije Giulio Petrucco je poudaril mednarodno odmevnost zasedanja, ki se ga je udeležilo več kot 500 gospodarstvenikov, zlasti pa pozornost, ki je je bilo 56. srečanje mešanih zbornic deležno pri rimski in beograjski vladi. Simpozija sta se udeležila, kot znano, tudi italijanski in jugoslovanski podtajnik za zunanjo trgovino Rossi in Bajuk ter oba veleposlanika.
Zbornica Italjug ima skoraj 400 članov, od tega jih je okrog 100 v tržaški delegaciji, torej v samem jedru organizma, ki je nastal že leta 1958. In prav tržaškim gospodarstvenikom je Petrucco pripisal številne pozitivne rezultate, kakršnega pomeni tudi ustanovitev Mešane medvladne komisije za obmejno sodelovanje, ki je zadnjič zasedala v Trstu ravno dan pred novembrskim simpozijem.
Kakor je bilo poudarjeno na seji vodilnega odbora tržaške delegacije Italjug, je ta komisija zdaj ažurirala kontingente, ki urejujejo trgovanje med obmejnimi območji. Skoraj vsi carine prosti
kontingenti blaga, ki je namenjeno porabi v krajevnem merilu, so bili povečani za 7 odstotkov, prav tako je bil povečan kontingent koruze, ki je namenjen rejcem v tržaški pokrajini, a obenem je komisija predlagala uvedbo carine oproščenega kontingenta za uvoz svežih jugoslovanskih jajc. Petrucco je še povedal, da je tržaška delegacija nedavno dosegla zboljšanje mehanizma o akreditivih za izvoz po avtonomnem računu in v okviru tako imenovanih posebnih operacij Alpe-Adria, sicer prek poenostavitve valutnih formalnosti pri zavodu Banca d'Italia.
Ob vsem tem pa bi morda kazalo še enkrat opozoriti na okoliščino, da se delež podjetij s Tržaškega, Goriškega in Videmskega pri splošni in maloobmejni blagovni izmenjavi med sosedama neprestano manjša in da se težišče italijan-sko-jugoslovanskega poslovanja pomika vse bolj v notranjost obeh držav oziroma tudi v njune južne predele. Sklepi mešane komisije glede prilagajanja blagovnih spiskov, ki jih je navedel Giulio Petrucco, so še daleč od tistega, kar je potrebno, da se doslej tako pomembna vloga našega obmejnega gospodarstva v okviru sodelovanja med državama ohrani neokrnjena, kaj šele, da se še okrepi. To je mogoče edinole s sklepanjem dolgoročnejših sporazumov, (dg)
Za boljšo povezavo Krasa z mestom in za ureditev parkirišč na Opčinah
Odprli obnovljene prostore zadruge Lonjer-Katinara
Pokrajinski tajnik PSI Alessandro Perelli, predsednik prevoznega podjetja ACT Francesco Rotondaro in Predsednika vzhodnokraškega oziroma zahodnokraškega rajonskega sveta Turitto in Busetti so se te dni sestali, da bi preučili probleme avtobusnih Povezav med kraško planoto in mestom. Perelli je pri tem podčrtal, da je hujno okrepiti to službo, ki bi morala zadovoljiti potrebe prebivalcev kraš-kih vasi, in sicer po eni strani z obrabit vij o in razširitvijo openskega tramvaja, po drugi pa z uvedbo novih avtobusnih povezav. Turitto in Busetti sta Povedala, da sta oba kraška rajonska ?veta o tem vprašanju že večkrat sprejela različne dokumente in stališča, medtem ko je predsednik ACT Rotondaro zagotovil »največjo pozornost in občutljivost za te probleme« in zajamčil »angažiranje podjetja za ohranitev openskega tramvaja«.
Povrhu je Rotondaro tudi napovedal, da bo ACT z začetkom novega leta uvedlo novo avtobusno povezavo Krasa z bolnišnico na Katinari. Avtobus bo krenil s Proseka ob 17.20 (tako da bo mogoč prestop z avtobusa, ki takrat pripelje iz Nabrežine) in se bo
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja, Zveza vojnih invalidov in Društvo slovenskih upokojencev prirejajo tudi letos za člane in prijatelje veselo srečanje ob slovesu od novega leta. Družabnost bo danes ob 17. uri v Kulturnem domu v Ul. Petronio.
na poti do Katinare ustavil na Opčinah, v Trebčah, Padričah in Bazovici, s Katinare pa bo odpeljal ob 19.10, se pravi ob koncu obiskov v bolnišnici.
Poseben problem Krasa pa predstavljajo Opčine, ki postajajo iz dneva v dan težje prevozne. »Če je v Trstu problem parkiranja avtomobilov hud, je na Opčinah položaj še hujši, saj so ceste popolnoma preplavljene s prometom in parkiranimi vozili,« ugotavljata občinska svetovalca PSI Alessandro Perelli in PSDI Mario Berce v resoluciji, ki sta jo v sredo naslovila na tržaški občinski odbor. Svetovalca pripominjata, da so nekateri zasebniki in združenja z Opčin za rešitev tega vprašanja predložili pristojnim občinskim uradom predloge z dokumentacijo in topografskimi kartami, na katerih so zarisana razpoložljiva območja za nove parkirne prostore. Vendar od tržaške občinske uprave ni bilo odziva, čeprav je openski promet iz dneva v dan bolj kaotičen.
Perelli in Bercč zato predlagata, naj bi v načrt o parkiriščih za mesto Trst vključili tudi Opčine, medtem ko bi nova parkirišča lahko uredili pri pokopališču, kar med drugim predvideva tudi regulacijski načrt, v bližini strelišča ob Narodni ulici in še na nekaterih drugih razpoložljivih mestih.
Rešitev tega problema - zaključujeta občinska svetovalca PSI in PSDI -bi povrhu omogočila tudi številnim jugoslovanskim državljanom, da parkirajo svoje avtomobile na Opčinah in se potem za nadaljevanje poti proti mestu poslužijo posebej temu namenjenih javnih prevoznih sredstev.
Ob prisotnosti predsednika Kraške gorske skupnosti Pečenika, pokrajinskega predsednika kolesarjev Cotturja ter velikega števila članov in domačinov je sinoči predsednik Radivoj Pečar slovesno odprl obnovljene prostore KD in KK Adria.	(Foto Magajna)
V Vidmu pretepli Tržačana
Predsinočnjim so neznanci'v Vidmu pretepli mlajšega Tržačana in ga ranili, tako da se bo moral zdraviti teden dni. Dogodek se je pripetil na Trgu 1. maja v mestnem središču, žrtev pa je bil 23-Ietni poštni uslužbenec Fabio Vichi, stanujoč v Ul. de Jenner 14 v Trstu.
Po izjavah samega Vichija, je mladeniča napadla peterica moških. Najprej so od njega zahtevali, naj jim da mamila, očitno misleč, da je razpečevalec. Ker pa jim Vichi ni mogel ugoditi, so ga začeli suvati in brcati, nazadnje pa so mu ukradli denarnico. Mladi Tržačan se je moral zateči po zdravniško pomoč v videmsko bolnišnico. Zdravniki so so ugotovili, da dobil udarce in rane, zaradi katerih se bo moral zdraviti sedem dni, vendar ga niso zadržali v bolnišnici. Zadevo preiskuje videmska policija.
Certa odobreno mnenje o prvi fazi izdelave integriranega načrta za Ribiško naselje, ki ga pripravlja tržaška pokrajinske uprava. Mnenje obsega vrsto pripomb in napotkov, ki jih je občinska uprava oblikovala, izhajajoč iz stališč pristojnega krajevnega sosveta in upoštevajoč razpravo, ki se je razvila v samem občinskem svetu.
Župan Brezigar je ob koncu seje seznanil občinski svet, da je prejel uradno sporočilo svetovalca Baicija, ki je nekoč pripadal LpT, da formalno pristopa k svetovalski skupini KD, pri kateri je zdaj tudi vpisan kot član. Poleg tega je Brezigar naznanil, da je prejel pisno sporočilo odbornika za zdravstvo in socialno skrbstvo Bussa-nija (KD), da odstopa s tega mesta iz osebnih razlogov, povezanih z družinskimi razmerami in službenimi dolžnostmi. To bo predmet obravnave na prihodnji seji občinskega sveta, na kateri pa bo po vsej verjetnosti govor tudi o dramatičnih dogodkih, ki pretresajo Vzhodno Evropo in še zlasti Romunijo. Tako so vsaj predlagali nekateri svetovalci. Vsi udeleženci sredine seje pa so se odločili, da se odrečejo sejnini v korist hudo preizkušenega romunskega ljudstva.
Drevi četrti božični koncert v gledališču Verdi
Drevi ob 18. uri bo v mali dvorani Občinskega gledališča Verdi četrti koncert iz ciklusa »Božični koncerti«, ki ga prirejata Pokrajina Trst in Krožek za kulturo in umetnost s strokovno pomočjo Združenja Continuum Musicale. Drevi bo nastopil kvintet Gruppo Musiča Insieme, v katerem igrajo violinista Giuseppe Crosta in Grazia Serradimigni, violist Wim Janssen, čelist Enrico Centini in pianistka Maria Grazia Bertocchi. Izvajal bo Puccinijeve, Ravlove in Mendels-sohnove skladbe.
Piccola ne bo zaporedno 5 dni
Tržaški dnevnik II Piccolo, ki pripada skupini Monti, ne bo izšel od danes do vključno 2. januarja, in sicer zaradi stavke časnikarjev. Tako piše v tiskovnem sporočilu, ki ga je izdal sindikalni odbor Piccolovega uredništva. Odbor pojasnjuje, da so časnikarji stavko oklicali »v odgovor na zadržanje, ki ga zavzema lastništvo do vprašanja premajhnega števila osebja, na katerega so časnikarji že večkrat opozorili«. Tiskovno sporočilo na koncu napoveduje, da se bodo časnikarji Piccola ponovno sestali na skupščini 2. januarja 1990.
■ Predsednik Pokrajine Trst Dario Crozzoli je sprejel na vljudnostnem obisku poveljnika ameriške ladje San Diego Williama W. Copelanda Jr. skupno z njegovo soprogo in s konzularnim agentom ZDA v Trstu dr. Bear-zom. Crozzoli je izrekel dobrodošlico gostom, ki so se zanjo zahvalili in podčrtali že tradicionalno dobre stike, ki jih ima ameriška mornarica s Trstom in njegovim prebivalstvom.
29. 12. 1981	29. 12. 1989
Ob 8. obletnici smrti sina in brata
Mirana Pertota
se ga spominjajo mama ter brata Danilo in Cveto z družinama
Iskrena hvala vsem, ki mu krasijo grob.
Trst, Ljubljana, 29. decembra 1989
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše predrage
Eme Lavrenčič vd. Štrekelj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
Svojci
Trst, 29. decembra 1989
Glede ustanovitve Kraškega parka
Stopnjuje se polemika med Biasuttijem in WWF
Polemika med Deželo in naravovarstvenimi organizacijami glede predloga ustanovitve Kraškega parka (pa tudi parka v Kanalski dolini) se je zaostrila, potem ko je predsednik Dežele Biasutti pred kratkim izrazil svoje nasprotovanje ustanovitvi parkov na seji poslanske komisije za okolje, ki se je ukvarjala s predlogom okvirnega zakona za ustanovitev vrste naravnih parkov vzdolž italijanskega polotoka.
Biasutti je svoje nasprotovanje parkom na Krasu in pri Trbižu utemeljil z že znanimi argumenti: da bi ustanovitev državnega parka kršila avtonomijo dežele, da gre vprašanja okolja reševati po načelu decentralizacije, da dežela že razpolaga z učinkovito zakonodajo za zaščito okolja itd.
Deželna WWF je prav v tej zvezi objavila daljši dokument, v katerem Biasuttija obtožuje, da izkrivlja dejstva. Po mnenju Svetovnega sklada za naravo se namreč deželne oblasti sklicujejo na avtonomijo samo takrat, ko gre za nasprotovanje vsedržavnim pobudam za zaščito okolja, nanjo pa povsem pozablja, ko državni organi posegajo po teritoriju na antiekološki način. Tudi glede učinkovitosti deželnih zakonov za zaščito narave ima WWF veliko pripomniti: na primer to, da je Deželni urbanistični načrt iz leta 1978 predvideval na vsem
deželnem ozemlju kar 14 parkov, od katerih pa ni bil niti eden uresničen. Edini obstoječi naravni rezervat je pravzaprav morski park pri Miramaru, ki pa je bil ustanovljen na osnovi vsedržavnega zakona in ga upravlja prav WWF.
Glede centralističnega koncepta, ki naj bi navdihoval osnutek okvirnega zakona, je WWF mnenja, da upravljanja parkov ni mogoče prepustiti izključno krajevnih ustanovam, ki pa bodo vsekakor zastopane v avtonomnih telesih, ki bodo parke upravljali. In sploh se predlog vsedržavnega zakona o parkih po oceni WWF ne omejuje le na zaščito flore, živalstva in naravnih lepot, pač pa predvideva tudi zaščito in valorizacijo kulturnih manifestacij prebivalstva, ki živi na območju parkov, ter o razvoju ekonomskih dejavnosti, tako tradicionalnih kot novih, ki bi ne bile v nasprotju z obstojem parka.
Svetovni sklad za naravo obžaluje, da je predsednik Biasutti zavzel odklonilno stališče do predloga o Kraškem parku, je še rečeno v dokumentu, ki ga je podpisal deželni predsednik WWF Predonzan, ker bi tak park po zamisli naravovarstvenikov predstavljal le prvo jedro bodočega mednarodnega parka, ki naj bi zajel celoten Kras, tako na italijanski kot na jugoslovanski strani meje.
gledališča
Pozor na vabe s cepivom proti steklini
V	okviru akcije za preprečevanje stekline je na vsem ozemlju tržaške pokrajine v teku poskusno oralno cepljenje lisic s pomočjo nastavljanja posebnih vab. Da bi akcija potekala čim bolj urejeno, je Občina Trst naslovila na lastnike psov in mačk opozorilo, naj budno pazijo in preprečijo, da bi njihove živali zaužile te vabe.
V	tem smislu so lastniki dolžni nadeti svojim psom nagobčnike, kar velja tudi v primeru lovskih psov, ki krožijo po ulicah ali se mudijo na drugih javnih prostorih. Obveznost bo veljala do 6. januarja 1990.
V	istem časovnem obdobju imajo lastniki tudi dolžnost, da preprečijo oddaljevanje svojih mačk in drugih domačih živali z doma v primeru, ko stanujejo v predmestnih predelih ali na osamljenih območjih na podeželju, kjer so vabe s cepivom proti steklini še posebno gosto posejane.
čestitke
Danes praznuje NEVIA ŠVARA svoj 50. rojstni dan. Da bi v veseli družbi preživela še mnoga naslednja leta ji želi klapa '39.
ELDA se danes sreča z Abraham-ko. Zato ji Zbor sv. Vincencija iskreno želi, da bi še na mnoga leta z nami tako lepo pela.
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
V sredo, 3. januarja 1990, ob 20. uri
(red F) bo na sporedu baletna predstava R. Scedrina IL CAVALLINO GOBBO. Vstopnice so na razpolago od 2. januarja dalje pri blagajni gledališča. Ponovitve si bodo sledile: 4. 1. (red H) in 5. 1. (red L) ob 20. uri ter 6. 1. (red G) in 7. 1. (red D) ob 16. uri.
V ponedeljek, 8. januarja, ob 20. uri
posebna baletna predstava SCHIZZI IS-TRIANI, ki ga predstavlja gledališče I. Zajc z Reke. Vstopnice so na razpolago od 3. januarja dalje pri blagajni gledališča.
koncerti
Societd dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 15. januarja 1990, ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti nastopil KVARTET FAURE.
razne prireditve
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom
... vesel zaključek leta v domači družbi, silvestrovanje 89 z ansamblom Fantje s Krasa (Taims)... med domačimi rožcami.
šolske vesti
Urad SSŠ je zaprt do 4. januarja 1990; otem pa bo deloval po sledečem urni-u: ob torkih in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob sredah in petkih od 16. do -17. ure.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, Združenje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem
vabijo na
TRADICIONALNO
NOVOLETNO
DRUŽABNOST
ki bo danes, 29. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4.
Nastopali bodo: ŽPZ Ivan Grbec iz Škednja pod vodstvom Bože Hrvatič, Vanka in Tonca ter Neva Kranjec s svojo harmoniko.
Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu organizacij.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta, razstava kiparja PETRA JOVANOVIČA.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - razstavlja svoje naj novejše grafike ZORA KOREN ŠKERK.
V	muzeju Sartorio je do 21. januarja 1990 na ogled razstava o ruskih baletih Diaghileva. Urnik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o čarobnih svetilkah.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 6. januarja 1990 odprta razstava izbranih del tržaških likovnikov.
V	galeriji Al Bastione - Ul. F. Vene-zian 15 - je do 5. januarja na ogled razstava slikarja G. BARISONA.
V	galeriji Barbacan je na ogled razstava KRAS IN BOŽIČ ’89 v organizaciji Krožka za kulturo II Carso.
V	galeriji S. Michele - Ul. S. Michele
8 - je do 15. januarja na ogled razstava G. Craglietta ob 100-letnici rojstva.
V	tržaški občinski galeriji - Trg Uni-ta - je na ogled do 4. januarja 1990 razstava slikarke Marie Anne LOTESTO.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 29. decembra 1989
ZLATKA
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 8.45 - Luna vzide ob 8.57 in zatone ob 17.45.
Jutri, SOBOTA, 30. decembra 1989
BRANIMIR
PLIMOVANJE DANES: ob 3.46 najnižja -7 cm, ob 9.20 najvišja 45 cm, ob 16.22 najnižja -22 cm, ob 23.13 najvišja 36 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,4 stopinje, zračni tlak 1019,7 mb ustaljen, veter 14 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, s sunki do 26 km na uro, vlaga 49-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Silvia Giovannini, El-lis-Morena Verginella, Diego Giurco, Valentina Rosso, Stefane Roncelli.
UMRLI SO: 87-letni Ermanno Ferligoj, 78-letni Giovanni Rubini, 77-letna Marina Ligovic vd. Bratovic, 86-letna Emilia Trocca vd. Valentinuzzi, 87-letna Antonia Petronio vd. Ribarich, 79-letni Bruno Tremel, 78-letna Anita Brachetti vd. Me-riggioli, 89-letna Anna Ponga vd. Rigutti, 92-letni Vittorio Borghi, 69-letni Angelo Giuricin, 76-letni Karl Zille, 89-letna Maria Zaccariotto, 69-letna Nerina Brazzach vd. Urbani, 77-letni Marcello Stegu, 78-letni Secondo Corti, 83-letna Giuseppina Fabbro vd. Michelazzi, 90-letni Savio Vi-ezzoli, 81-letni Giovanni Tassini, 80-letni Antonio Sponza, 70-letni Mario Pasguali-ni, 78-letna Giovanna Millo.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od srede, 27.,
do sobote, 30. decembra 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, UL. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
aarar SR	AGRA01/1
IMPORT - EXPORT	
ZASTOPSTVA	
TRST Ul. Valdirivo 19 Tel. (040) 631900, 631846 Telex 460195	
Hilli
dnevnik
lllllMIlIMBiill
Celoletna
Mesečna
llliilš
•T
192.000 lir
20.000 lir
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/m Zl i št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavo dov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Sono affari di famiglia, i. Sean Connery, Dustin Hoffman.
EXCELSIOR - 16.00, 22.15 Ghostbusters II., i. Dan Aykroyd, Bill Murrvay, Ha-rold Ramis, Sigurney Weaver.
EXCELSIOR AZZURRA - 15.45, 21.45 Oliver & Company, ris., prod. Walt Disney.
NAZIONALE I - 15.10, 22.15 The Abyss, r. James Cameron.
NAZIONALE II - 15.20, 22.10 Ho vinto la lotteria di Capodanno, i. Paolo Vil-laggio.
NAZIONALE III - 15.15, 22.00 Le ragaz-ze della terra sono facili, kom.
NAZIONALE IV - 15.50, 22.15 II bambi-no e il poliziotto, i. Carlo Verdone.
GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Ritorno al futuro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox.
MIGNON - 15.30, 22.10 Alla ricerca della valle incantata, risanka.
EDEN - 15.30, 22.00 Voglie carnali di una signora per bene, porn., □ □
CAPITOL - 15.30, 22.00 L’attimo fuggen-te, r. Peter Weir, i. Robin WIlliams.
LUMIERE - 15.30, 22.00 Batman, i. Jack Nicholson, Michael Keaton, Kim Ba-singer.
ALCIONE - 16.30, 22.00 Non guardarmi, non ti sento, kom., i. Gene Wilder, Richard Pryor.
RADIO - 15.30, 21.30 Frustrazione, porn.
□ D
Prepovedano mladini pod 14. letom D - 18. letom □ □
_________mali oglasi_______________
PRODAMO hišo, potrebno obnovitve, ob glavni cesti v Sovodnjah. Tel. (0481) 530295 ob uradnih urah.
NEPOSREDNO prodam skladiščni prostor, 80 kv. m, z notranjo ogrevano pisarno. Tel. 393624.
PRODAM fiat uno turbo v dobrem stanju, prvi semester '86, prevoženih
53.000	km. Tel. ob uri obedov na št. 826257.
PRODAM pritlikave apričot pudle. Tel. (0038608)32183.
PRODAM golf G TI, letnik konec '87, v dobrem stanju. Tel. 213750.
ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti nudimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves, urejamo tudi ograje ter nudimo montiranje toplih gred vseh vrst po ugodnih cenah. Tel. (0481) 884161 v večernih urah.
IŠČEMO gospo srednjih let za stalno oskrbo starejše gospe. Tel. 212436.
IŠČEM skladišče - trgovino v najem v Sežani/Divači/Senožečah, od 50 do 80 kv. m. Tel. na št. (003867)72069.
HLAVATVJEV akvarel kot novoletno darilo, ugodna cena. Tel. po 20. uri na št. 413142.
GOSPOSKA družina iz Vidma išče hišno/ega pomočnico/ka, od 30 do 50 let, dobra/er kuharica/ar in garderoberka/er. Delovni urnik od 8. do 21. ure s primernim popoldanskim premorom, sobota popoldan in nedelja prosti. Plača nad povprečjem z ločenim stanovanjem. Obvezno vozniško dovoljenje. Tel. (0432) 238301 od 17. do 20. ure.
ALDO KOVAČ je pri cerkvi v Doberdobu odprl osmico.
prispevki
V	spomin na dragega Danila Benčino darujeta Vlasta in Armido 30.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Antonija Monteverdija darujejo družine Furlan, Černjava in Ronzani 80.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Josipine Per-tot vd. Brandolin darujejo sestrične Marica, Marta in Valerija 50.000 lir za cerkev v Barkovljah in 50.000 lir za MPZ M. Pertot.
Ob priliki pogreba pok. Pepija Kocmana daruje družina 200.000 lir za MePZ Rdeča zvezda.
V	počastitev spomina Pepija Kocmana larujeta Zora in Milena Kocman 30.000 ir za MePZ Rdeča zvezda.
V	spomin na Danila Benčino daruje Mira Suman 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Jadrana Dolenca darujeta Marica in Uči 33.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši.
Ob 20. obletnici smrti dragega moža Mariota Daneva daruje žena Milka
30.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
V	isti namen darujeta Miranda in Zofka 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na prijatelja Stanka Semoliča darujejo Vinko Antonič 100.000 lir ter žena in otroci Stanka Semoliča 200.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na pok. svojce darujeta Anica in Milan Udovič 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Plavalna skupina KRUT daruje ob zaključku sezone 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Gabrijela Šiškovič daruje 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Ob plačilu članarine darujejo za Društvo slovenskih upokojencev: Lea Škrbec
5.000	lir, Bruno Marassut 4.000 lir, Ivanka Andolšek 5.000 lir, Ivanka in Marija Sosič 20.000 lir ter Ž. S. 10.000 lir.
V	spomin na mamo Josipino Štoko -Pertot daruje Marjan z družino 50.000 lir za MPZ V. Mirk Prosek-Kontovel ter
50.000	lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Josipine Štoke - Pertot daruje družina Lisjak 30.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto novoletnih voščil daruje družina Žagar 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Družina Križmančič daruje 50.000 lir za novi sedež Skupnosti družind Opčine.
Namesto cvetja na grob Ane Žerjal vd. Strain daruje družina Abrami 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu.
Ob obletnici smrti staršev daruje Angela Vremec 70.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Kati in Josipa Gorupa daruje sin Drago z družino 30.000 lir za opensko sekcijo VZPI-ANPI.
V	spomin na prof. Josipa Tavčarja daruje Drago Gorup z družino 30.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na starše, sestre in brata Lučkota daruje Ernest Malalan z družino
50.000	lir za novi sedež KPI na Opčinah ter 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na Silvestra Križmančič -Stefani darujeta Marija in Ema Lukševe
30.000	lir za Sklad Mitja Čuk.
Ameriški dolar		1259,750	1250.—
Nemška marka		749,750	747,—
Francoski frank		219,400	217.—
Holandski florint ...	664,180	660.—
Belgijski frank		35,659	35.—
Funt šterling		2044 —	2025 —
Irski šterling 		1975,300	1950,—
Danska krona		192,750	190,—
Grška drahma .......	8,100	7,600
Kanadski dolar		1087,500	1050,—
Ob 14. obletnici smrti dragega moža Alojza daruje žena Lojzka 15.000 lir za amaterski oder J. Štoka.
V	spomin na Josipa Tavčarja darujeta Vesela in Pepi Starc 20.000 lir za amaterski oder J. Štoka.
Corrado Čuk daruje 20.000 lir za amaterski oder J. Štoka.
Namesto cvetja na grob Josipine Štoke por. Pertot darujeta Majda in Rado Men-nucci 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob priliki novoletnih praznikov daruje N. N. 30.000 lir za amaterski oder J. Štoka.
Ob 7. obletnici smrti očeta daruje Edi Persi z družino 20.000 lir za Knjižnico P-Tomažič in tovariši.
V	spomin na brata Bertota Tenceja darujeta brat Pepi z družino in sestra Danila 50.000 lir za Godbeno društvo Vesna -Križ.
V	počastitev spomina, ob deseti obletnici smrti bratov Antona in Pavla Kalca darujeta Lucija in dr. Serafin Hrovatin
50.000	lir za Sklad Mitja Čuk in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Josipa Tavčarja darujejo družine Rupel, Starec in Mennucci
30.000	lir za amaterski oder J. Štoka.
V	spomin na Josipa Tavčarja darujejo Neva, Marina, Stojan, Ani, Marko, Brigit in Giorgio 70.000 lir za amaterski oder J. Štoka.
Namesto cvetja na grob Pepija Kocmana daruje družina Škabar (Repen 72)
15.000	lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na pok. sorodnika Berta Tenceja daruje Srečko Dolenc z družino
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na pok. Berta Tenceja darujeta brat Pepi in sestra Danila z družinama 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
OBČINA TRST
UPRAVNA SLUŽBA ODDELKOV ZA PROSTORSKO UREDITEV IN GRADBENA DOVOLJENJA
Prot. št. S.A.I. (a) - 89/136/6
PREDMET: napeljava naravnega plina med Ric-manji in Opčinami — postavitev postaj. Načrt Je deponiran v glavnem tajništvu, kjer sl ga lahko vsakdo ogleda.
ŽUPAN,
na osnovi sklepa št. 2512, z dne 31. 7. 1989, s katerim so bili sprejeti načrti za postavitev postaj plinske napeljave med Ricmanji in Opčinami; sklep je pokrajinski nadzorni odbor spoznal za zakonit na seji dne 28. 8. 1989 (6565/7376);
po 1. členu zakona št. 1, z dne 3. 1. 1978 ter 6. členu zakona št. 167 z dne 18. 4. 1962,
obveščam,
da je načrt za postavitev postaj plinske napeljave med Ricmanji in Opčinami deponiran v glavnem tajništvu (oglasna deska) za 10 dni zaporedoma in sicer od 29. 12. 1989 do 8. 1. 1990; da si ga v omenjenem roku lahko vsakdo ogleda in sicer ob delavnikih od 8. do 14. ure ter ob praznikih od 9. do 12. ure;
da lahko zainteresirane osebe v roku 20 dni, začenši z dnem po zadnjem dnevu objave v Spisku zakonskih obvestil pa do 18. 1. 1990, predložijo pismene ugovore na ustreznem kolkovanem papirju.
Trst, dne 13. novembra 1989 GLAVNI TAJNIK	ŽUPAN
dr. Giovanni SERRAGLIO	dr. Franco RICHETTI
Japonski jen 		8,870	8,600
Švicarski frank —	. 823,250	824.—
Avstrijski šiling ...	. 106,508	106.—
Norveška krona ...	.	192,250	190.—
Švedska krona —	. 203,700	203.—
Portugalski eskudo	8,470	8.—
Španska peseta ...	.	11,595	11,300
Avstralski dolar ...	. 1014,—	970.—
Jugoslov. dinar ...	. —.	0,009
ECU		. 1511,700			
menjalnica
28. 12. 1989
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING - BANKOVCI MILAN TRST
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
filmske premiere	^	\						
Vel	lij	ko z	m	ieš:	ni	iave s časi
Protislovja skozi prizmo spolnosti
RIM - V rimskem gledališču Tordi-nona bo od prihodnjega tedna vse do aprila sklop gledaliških predstav »Spolnost in komedija«, ki ga je organizirala gledališka skupina proposta. Pobudo so včeraj predstavili na tiskovni konferenci, med katero je režiser Mario Lanfranchi pojasnil, da so dela, ki jih bodo postavili na oder, izbrali kot odraz »teatra, ki je izkrivljajoče zrcalo sedanje družbe« in poskusa, da bi »obravnavali še vedno spod-takljivo vprašanje, ki se s spolno sublimacijo spremeni v ustvarjalno in dinamično energijo«.
Ciklus gledaliških predstav se bo začel 4. januarja s komedijo britanske pisateljice in igralke Clare Mc Intyrove »Erotične izkušnje na nizki ravni«. Delo, ki je doživelo znaten uspeh v londoskem Royal Court Theatre, prodorno in neusmiljeno razkriva žensko psihologijo. Prizorišče komedije je kopalnica, v kateri si tri mlade ženske zaupajo svoje najbolj intimne doživljaje, smisel dela pa komični in kritični prikaz žensk, ki si prizadevajo, da bi bile vse bolj podobne napihljivim erotičnim punčkam.
V februarju se bo ciklus nadaljeval z delom Davida Mameta »Spolna perverznost v Chicagu«, ki obravnava zamenjavo resničnih vrednot z umetnimi, razkroj medosebnih odnosov, vse to pa nakazuje z uporabo zelo grobega izrazoslovja.
Zaključno poglavje ciklusa bo groteskno delo Joeja Ortona »Zločinci erosa«, ki bo na sporedu v začetku marca. Delo v bistvu postavlja povsem na glavo sedanje moralne vrednote s procesom mitizacije, ki je tako všeč britanskemu avtorju.
Pobuda, je še pojasnil Lanfranchi, skuša prek teme spolnosti z grotesknimi in satiričnimi prijemi razgaliti protislovja sodobne družbe. In to je tudi cilj skupine Proposta. Zato so se med raznimi deli opredelili za omenjene tri komedije, ki so po Lanfranchijevi oceni med najpomembnejšimi v sodobni dramatiki.
Toga pruska karikatura Chiambrettija
BERLIN — Pred nekaj meseci je spored v glavnem slonel na prenosu koncertov klasične glasbe, na zelo »razredčenem roku«, na dokumentarnih filmih o vsakovrstnih Stahanovih epigonih, kot občasno razvedrilo pa je ponujal tečaje aerobike za socialistične družine. Danes je program vzhod-nemške televizije korenito spremenjen in posnetki, ki jih oddajajo z orjaškega stolpa na Alexanderplatzu presenečajo Berlinčane tako na vzhodu kot na zahodu. Od najbolj togega in realsocialističnega se je televizija čez noč spremenila v najbolj inovativno komunikacijsko sredstvo novega socializma.
Eden od temeljev televizijskih oddaj so novinarske reportaže, ki neizprosno razkrivajo krivde Honeckerje-vega režima, korupcijo in politično krizo Nemške demokratične republike. Reporterji in snemalci brskajo dobesedno povsod: v vilah, v spalnicah, v kuhinjah in kopalnicah predstavnikov propadlega režima s slogom, ki spominja na prusko karikaturo nezadržnih Chiambrettijevih »desantov«. Marsikdo se že vprašuje, ali niso televizijski novinarji in programski delavci v opoju komaj dosežene svobode že prestopili dovoljene meje. »Prej smo kazali ljudem samo to, česar niso hotela gledati, sedaj pa dajemo na ekran le to, kar si ljudje želijo,« obtožuje režiserka Sabine Grote, ki se najbrž zaveda, da je sedanja vzhodnonemška informacija preveč zaslepljena s tokom dogodkov in se odpoveduje lastni funkciji svobodnega, obenem pa treznega in popolnega informiranja.
Pred zlomom Honeckerjevega režima je partijska cenzura stalno bedela nad televizijskimi oddajami, predpisovala način snemanja in način intervju-vanja. Sedaj je cenzura dobesedno zginila, ustvarjalne sile so se sprostile. Toda v evforiji sodobne in briljantne televizije se že marsikdo preplašeno sprašuje, kaj bo, ko se bo med programi in postajami začela komercialna vojna za gledanost. In marsikdo otožno objokuje reklamne filme sovjetskih lad, ki so bili tako pomirjujoči...
Gledam in se ne morem načuditi. Že v dvorani se mi vsili vprašanje, ali ni morda prav Michael J. Fox najsodobnejša varianta Fausta, ki se je pobotal s carjem vseh peklenščkov in si v zameno za dušo zagotovil večno mladost. Foxa smo spoznali že na malem ekranu, ko je interpretiral enega neštetih otrok družine Keaton. Takrat je še grel šolske klopi, že nekaj let za tem, ko je postal mednarodna filmska zvezda s filmom Back to the Future, pa
smo presenečeno sledili njegovimlju-bezenskim avanturam. Kdo bi si mislil, da je fant že zrasel v pravega'moškega, se oženil in pričel resno razmišljati o življenju. Vse to pa se mu ni poznalo na obrazu, ki je bil še vedno le obraz zdravega 15-letnega fanta.
Michael J. Fox pa se je moral sestati s hudičem že v mladih letih, saj je danes, skoraj deset let po družini Keaton in pet let po snemanju Povratka v bodočnost prav tak, kot sem se ga spo-
minjala. Pa nič ne de, saj vendar sedim v kinu, kjer mi kot božično-novo-letno darilo ponujajo Povratek v bodočnost II.
Drugi del filma, ki je pred leti navdušil gledalce vseh starosti, je dokaj kompliciran. V njem nastopajo vsi liki (in igralci), ki so nam bili že znani, edino izjemo predstavlja Crispin Glo-ver (Foxov oče v prvem delu), prisotna pa je tudi večna delorean, ki ni izgubila ljubke značilnosti, da na električni pogon sfrči v preteklost in v prihodnost.
Scenarist je osredotočil svojo pozornost na enostavno resnico: Marty McFly (Michael J. Fox) se bori z neprijaznim in robatim Biffom. To pa ni enostavno, saj gre v bistvu za manipuliranje bodočnosti, ki je še ni, z načrtnim spreminjanjem preteklosti, ki je še ni bilo. Da poenostavim: danes bi pojedla čokolado in jutri bi me ščipalo v želodcu, pojavi pa se nekdo, ki je s skokom v bodočnost odkril, da me boli želodec in se je zato vrnil k meni v preteklost in mi pravočasno odvzel čokolado, ki je tako nisem pojedla in me zato ne bo ščipalo v želodcu. Enostavno, mar ne?
To pravilo je mogoče aplicirati na sto načinov, še posebno, če razpolagamo s primerno količino denarja, fantazije in okusa za znanstveno fantastiko. Gledalcem priporočam veliko pozornost, še posebno tistim, ki so že gledali Povratek v bodočnost, saj gre v bistvu za ponavljanje (s primernimi časovnimi spremembami, smo vendar v letu 2015!) že znanih trikov. Časi se spreminjajo tudi v filmu. Skateboard je izgubil kolesca, moda je drugačna, avtomobili tudi, še celo tovornjak z gnojem se je rahlo spremenil. Nedotaknjen, nespremenjen, neoskrunjen je le Michael J. Fox, ki je že interpretiral Povratek v bodočnost III. in se najbrž pripravlja na dan, ko bo kdo odkril, da skriva kje na podstrešju starajočo se sliko. Morda se le ni prodal ravno zlodeju.


današnji televizijski in radijski sporedi


iiiiiii
: { RAI 1__________________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik
14.00	Rubrika: Fantastico Bis
14.10	Glasbeni variete: Tam
Tam Village
15.00	Oddaja o kulturi: L A-guilone
16.00	Mladinska oddaja: Big!
18.00	Kratke vesti
18.05	Nanizanki: Padri in pre-stito, 18.45 Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Ventimila leghe sotto i mari (pust., ZDA 1954, r. Richard Fleis-cher, i. Kirk Douglas, James Mason)
22.35	Dnevnik
22.45	Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta - La specialita della časa
23.15	Nočni rock
24.00	Nočni dnevnik
0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
0.30 Odprta šola: Tretji svet
^ RAI 2_________________
7.00	Otroški variete: Pata-trac, nato risanke
8.30	Nadaljevanka : Capitol
9.30	Tečaj angleščine in francoščine za otroke
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in gospodarstvo
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	TV igra: L amore e una cosa meravigliosa
15.50	Nanizanka: Simpatiche canaglie
16.15	Pravljice ob ognjišču
16.35	TV igra: (Non) Entrate in guesta časa
17.00	Kratke vesti
17.05	Videocomic in šport
18.35	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Film: Orgoglio e passio-ne (dram., ZDA 1957, r. S. Kramer, i. Cary Grant, Sophia Loren)
22.50	Dnevnik - nocoj
23.00	Dnevnik - posebnosti
24.00	Dnevnik in horoskop
0.20 Film: Armonie di gio-
ventti (dram., ZDA 1939, r. Archie Mayo)
[	^ RAI 3_________________
12.00	Gledališka predstava: Corruzione al Palazzo di Giustizia (Ugo Betti, r. O. Spadaro)
14.00	Deželne vesti
14.30	Aladinova svetilka
15.30	Film: Sabotatori (krim., ZDA 1942, r. Alfred Hitchcock, i. Priselila Lane)
17.00	BlobCartoon
17.15	Nanizanki: I mostri -Zombo, 17.45 Vita da strega
18.10	Dok. oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: 1 racconti del 113
21.40	Film: I nuovi centurioni (dram., ZDA 1972, r. Richard Fleischer, i. George C. Scott, Stacy Ke-ach), vmes (22.30) Dnevnik
23.30	Pubblimania - Otroci 0.15 Nočni dnevnik
0.30 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
TV Ljubljana 1
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Tednik
11.00	Nadaljevanka: Domovina (7. del, pon.)
11.55	Video strani
15.20	Teleski '90 (pon.)
15.55	Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik. Tednik
17.45	Spored za otroke in mlade: ZBIS - Deklica z zlatimi prsti, 18.10 nanizanka Pika Nogavička (15. del)
18.40	Dokumentarna oddaja: Skrivnostni svet (4. del)
19.00	Risanka
19.10	TV Okno
19.13 Naše akcije
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Dokumentarni film o
Slovencih v Italiji: Zamejci (r. Andrej Mlakar)
20.55	Nanizanka: Ulice San Francisca (ZDA, i. Michael Douglas, Karl Mal-den, 9. del)
21.50	Dnevnik in vreme
22.10	Film: Dva moža v mestu (dram., Fr. 1973, r. Jose Giovanni, i. Jean Gabin, Alain Delon)
23.45	Video strani
~jWP} TV Koper
13.00	Rally Pariz-Dakar (neposredni prenos)
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera (pon.)
15.00	Športna oddaja: Juke Box
15.30	TVD Novice
15.40	Nočni boks (pon.)
16.30	Košarka NBA
18.00	Rubrika: Pillole
18.15	Wrestling Spotlight
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rally Pariz-Dakar (povzetki)
20.20	Nogomet - argentinsko prvenstvo
21.15	Oddaja o košarki: Sotto-canestro
23.00	TVD Novice
23.15	Veliki tenis (pon.)
0.30 Rubrika: Eurogolf (pon.)
fe* TV Ljubljana 2
17.00	Satelitski prenosi
19.00	Videomeh (pon.)
19.30	Dnevnik in Premor
20.00	Žarišče
20.30	Bernstein ob 70-letnici
22.05	Skupščinska kronika
22.35	Satelitski programi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.20 Melodije; 12.40 Naši zbori: MPZ Valentin Vodnik iz Doline; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Koncert božičnih pesmi- Vesela pomlad z Opčin in skupina Ave iz Ljubljane; 14.10 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba: glasbena kronika s Hrvaškega; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Zimska pot; 17.33 Mladi val: Radio za vas - vi in radio; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v. kino; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
angelo (kom., ZDA 1951, r. Mitchel Leisen, i. Joan Fontaine)
10.25	Božič v kinu
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-pie
15.00	Aktualna oddaja: Agen-zia matrimoniale
15.30	Film: Riccioli d oro (kom., ZDA 1935, r. Irving Cummings, i. Shirley Temple)
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O .K. il prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito
20.25	Variete: Striscia la noti-zia
20.35	Film: II piccolo lord (dram., VB 1980, r. Jack Gold, i. Ricky Schroeder,. Alec Guinness)
22.35	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.25 Variete: Striscia la noti-zia (pon.)
0.45 Nanizanki: Hollywood Seat, 1.45 Cover Up
rivederci a Honesty
10.00	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Čosi gira il mondo
12.10	Nan.: Strega per amore -Giro intorno alla Luna
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
15.30	Tutto Dallas, 17.00 General Hospital, 18.00 Febbre damore
19.00	Nanizanka: C eravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Il pupo e il pugile
20.30	Film: Il giuramento dei Sioux (vestern, ZDA 1953, r. G. Marshall, i. Charlton Heston, Susan Morrovv)
22.20	Dokumentarec: Holly-wood, Hollywood
22.55	Film: Le sabbie del Kala-hari (pust., VB 1965, r. Cy Endfield, i. Susannah York, Stanley Baker)
1.10	Nanizanki: Nero Wolfe -Nelle migliori famiglie,
2.10	Toma -Bucciadiba-
Singapore
8.00	Otroška oddaja
9.45	Film: Tarzan e le amaz-zoni (pust., ZDA 1945, r. Kurt Newmann, i. Johny Weissmuller)
11.30	Nan.: Happy Days
12.05	Nan.: Nata libera, 13.00
L'incredibile Hulk
14.00	Aktualno: Ottanta non piti ottanta
14.45	Deejay Television
15.40	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Film: Avventura a Valle Chiara (kom., ZDA 1938, r. J.G. Blystone, i. Oliver Hardy, Stan Laurel)
19.30	Nanizanki: I Robinson,
20.00	Cristina
20.30	Film: Troppo forte (kom., It. 1985, r.-i. C. Verdone)
22.35	Rubrika: Calciomania
23.20	Dirka Pariz-Dakar
23.55	Film: Provaci ancora Sam (kom., ZDA 1972, r. Herbert Ross, i. Woody Allen)
1.50	Nanizanke: Tutti per uno, 2.20 Signor presi-dente, 2.50 Duetto
amore
13.00	Variete: Sugar
15.00	Film: I ragazzi dell opera (dok., ZDA 1977, r. Robert Dornhelm, i. Angelica Armelskaya)
17.00	Film: Un amore senza tempo (dram., ZDA 1983, r. VVilliam S. Bartman, i. Ed Asner)
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Variete: Sportacus
20.35	Film: Il tassinaro (r.-i. Alberto Sordi, 2. del)
22.30	Nogometna rubrika
24.00	Variete: Sportacus 0.30 Nan.: Un salto nelbuio
TMC
8.30	Dok. o naravi
9.00	Nanizanka: GetSmart
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Terre sconfinate
11.30	Risanke: Pianeta nero
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanke in nanizanka
16.45	TV film: Anna Karenina (dram., ZDA 1985, r. Simon Langton, i. Jacgue-line Bisset, Čhristopher
Reeve)
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Rubrika o nogometu
22.50	Vesti in šport
24.00	TV film: Segreti di fa-miglia (krim., ZDA 1978, r. Gordon Hessler, i. Jes-sica Walter)
TELEFRIULI____________
12.30	Nanizanka: La famiglia Smith
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Custer
15.30	Musič box
17.15	Nad.: La ragazza delFad-dio, 18.00 Cristal
19.00	Vesti
19.00	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Zelena dežela
20.30	Nad.: Marco Polo
22.00	Nanizanka: Orson Wel-
22.30	Tednik: Tigi 7
23.00	Nanizanka: Il grande te-atro del West
23.30	Dnevnik
0.15 Rubrika: Il salotto di Franca
1.15	Vesti: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revi-val; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanskem jeziku; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo;
14.05	Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...;
17.05	Bubbling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Opereta; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val, nato Nočna glasba.
Zanimanje in topel sprejem za prvi zamejski dokumentarni film
Film »Zamejci« A. Mlakarja izstopa iz ciklusa Slovenija v letnih časih
Kljub »intimnosti« premiere prvega goriškega dokumentarnega filma »Zamejci«, ki je nastal v koprodukciji RTV Ljubljana, TDS Pegaz in goriškega Kinoateljeja, se je v veliki dvorani Kulturnega doma zbralo izredno veliko slovenskih in italijanskih gledalcev, ki_ so zasedli vsa razpoložljiva mesta. Že tolikšna prisotnost je jasen pokazatelj zanimanja, ki je vladalo za predstavitev filmskega prvenca, ki na svojstven načih govori o naši skupnosti v Italiji. Tričetrturno delo režiserja Andreja Mlakarja se sicer uokvirja v serijo del na temo »Slovenija v letnih časih«, ki jih je mladi filmski ustvarjalec realiziral z etnografsko-geograf-skim pristopom, kot je to sam podčrtal na goriški premieri.
Pred začetkom predvajanja je sodelavec Kinoateljeja Aleš Doktorič predstavil ekipo, ki je delala pri projektu in se zadržal v pogovoru z režiserjem Mlakarjem in Darkom Bratino, ki je avtor spremnega besedila.
»Filmska premiera«, je naglasil Darko Bratina, »je izreden dogodek za goriški prostor in za naše zamejstvo sploh. Trije so razlogi, zaradi katerih lahko s ponosom in veseljem označujemo to filmsko delo.
Končno, po večletnem načrtovanju in razmišljanju, smo prišli do lastne produkcije oziroma koprodukcije, kar samo priča o želji po ustvarjalnosti, ki je bila vedno prisotna v vseh, ki smo se zbirali pri Kinoateljeju. Film »Zamejci« pa potrjuje prepričanje, da se
tudi znotraj našega prostora da realizirati tudi tako zahtevne projekte, kot je snemanje skoraj enournega dela. Tretji razlog, zaradi katerega smo lahko ponosni, pa zadeva ustvarjanje takoi-menovanega enotnega slovenskega kulturnega prostora. To smo uspeli na zahtevnem filmskem področju in to kljub številnim oviram, na katere smo naleteli pred in med snemanjem. Kljub temu pa smo prav v tem filmu
spoznali, da meja nam ni v oviro, ravno nasprotno, nudi nam priložnost za skupno delo.«
Ob ugotovitvi, da realizacija filma ni potekala v idealnih pogojih, se je Bratina zahvalil vsem, ki so pomagali pri uresničitvi tega dela, predvsem pa režiserju.
Na vprašanje, kako je sploh prišlo do tega dela, je Andrej Mlakar povedal, da je bila izhodiščna točka dana
ob predstavitvi (v okviru Kinoateljeje-vega Film video monitor) njegovega filma »Christhoforus«. Ob tej priložnosti je spoznal organizatorje monitorja in z njimi navezal prijateljske stike, ki so bili odskočna deska za ta projekt.
Kar zadeva film, je Mlakar povedal, da je snemal brez pravega scenarija. Za delo se je posluževal določenih izhodiščnih točk, ki jih je zaznal pri samih članih Kinoateljeja in pri ljudeh, ki jih je sproti spoznaval. Sicer se film razlikuje, tako po oblikovni, kot tudi po izpovedni plati od drugih iz serije »Slovenija v letnih časih«, saj ne gre za pravi dokumentarni film. Režiser se je namreč moral prilagajati televizijskemu mediju in zato je celotno delo zadobilo nekoliko drugačno vsebino.
Ob koncu pa je Andrej Mlakar priznal, da je sam s filmom zadovoljen, kar pa se mu redkokdaj dogaja pri oceni svojih del.
Ob sklenitvi filma, ki ga je občinstvo nagradilo s toplim aplavzom, so predstavili še ekipo, ki je sodelovala pri tem projektu. Ob režiserju in avtorju spremne besede so sodelovali še Janez Kališnik, Sandi Videnšek (kamera), Pavle Merku (glasba), Marjan Cimperman, Boris Pavlin (zvok), Da-njel Jarc (grafično oblikovanje), Rudi Križanič (montaža), Nace Naglič, Boro Piperovič, Igor Prinčič (organizacija) ter Igor Devetak (asistent režije), (pr)
Na sliki: filmska ekipa, ki je sodelovala pri realizaciji dela »Zamejci«.
(Foto Pavšič)
Danes v Štandrežu
Slovo od Tiziane
Danes ob 12. uri bodo v Štandrežu pokopali 23-letno Tiziane Oblak, ki jo je zahrbtna bolezen iztrgala staršem in vsem prijateljem. Tiziana je živela v Štandrežu pri mami Berti Marvin in očetu Valfridu, ki ima v Ul. Monte Sa-botino avtoprevozniško podjetje. Bila je edinka in je rada zahajala med svoje vrstnike.
Pred nekaj leti je uspešno dokončala italijansko višjo srednjo šolo, in si pridobila diplomo iz računovodstva. Zaposlila se je kot uradnica pri goriš-kem avtomobilskem predstavništvu.
V mladih letih je bila aktivna članica pri štandreškemu kotalkarskemu društvu Oton Župančič, kjer je več let trenirala in nastopala. Igrala je tudi v odbojkarski ekipi OK Val. Kasneje se je posvetila izključno smučanju.
Prvi znaki usodne bolezni so se pojavili lansko poletje. Vsa prizadevanja zdravnikov so bila brezuspešna.
Tiziano bodo danes ob 12. uri pripeljali iz videmske bolnišnice v cerkev v Štandrežu. Po cerkvenem obredu jo bodo pokopali na domačem pokopališču.
Voščila na meji
Na mednarodnem mejnem prehodu pri Vrtojbi je bilo včeraj popoldne tradicionalno srečanje obmejnih organov, kjer so si izmenjali voščila ob novem letu. Jutri ob 11. uri pa bo podobno srečanje na mejnem prehodu na Pleši-vem. Udeležili se ga bodo predstavniki Krminske občine, Novogoriške občine in KS Dobrovo.
Županova poslanica ob koncu leta
Drugačna vloga Gorice v novi evropski stvarnosti
Letos so ustvarili okrog 370 milijard lir prometa
PRIMEX izpolnil načrt
Goriški župan Scarano je ob koncu leta naslovil občanom poslanico. V njej navaja uspehe in lastne izkušnje desetletnega obdobja na čelu občine in ocenjuje splošni položaj mesta.
Župan izraža zadovoljstvo nad rezultati na upravnem, gospodarskem in splošnem družbenem področju, kar je osnova, da z dokajšnjim optimizmom gledamo v bodočnost. Posebnega pomena je ugotovitev, da je Gorica in celotna pokrajina uspela premagati utesnjenost izvirajočo iz njene marginalnosti ter uspešno premostiti težave v gospodarstvu, pri čemer je seveda bila odločilna solidarnost Države.
Gorica bo znala tudi v bodočnosti, nadaljuje v svoji poslanici župan Scarano, dostojanstveno in zavestno opravljati pomebno vlogo mesta stičišča različnih kultur. S tega vidika je izrednega pomena skorajšnje odprtje sedeža univerze v Gorici, čez nekaj dni.
Leto, ki se izteka je prineslo pomembne politične in zgodovinske premike v evropskem prostoru, to je v prostoru proti kateremu je bila Gorica zmeraj odprta in je dogajanjem sledila z največjo pozornostjo. Še do pred kratkim nepojmljive spremembe nudi-
jo Gorici novo, pomembnejšo vlogo: nič več obrobno področje ali prednja straža zahodnega sveta, ampak središče kulturnih in ekonomskih tokov evropske dimenzije.
Dr. Scarano v zaključnem delu svoje poslanice navaja, da je odgovornosti prvega občana zmeraj skušal opravljati ne s hladnim birokratskim pristopom, ki nekje izhaja iz funkcije, ampak kot polnopravni član goriške skupnosti.
Ob koncu izreka najboljše želje za novo leto.
Nadškof Bommarco prebolel krizo
Zdravstveno stanje goriškega nadškofa Bommarca se je včeraj znatno izboljšalo. Osnovna bolezen (malarija) je bila skoraj povsem premagana, odpravljene pa so bile tudi težave v dihanju, zaradi katerih so pacienta prepeljali na oddelek za intenzivno nego. Nadškof je pri polni zavesti. Vest so posredovali iz tiskovnega urada nadškofije.
Novogoriško zunanjetrgovinsko podjetje Primex si uspešno utira pot v Evropo.
Generalni direktor Primexa, Aleksander Lovec, je na tradicionalni novoletni tiskovni konferenci posredoval bistvene podatke letošnjega poslovanja, ko so v podjetju slavili tudi pomemben jubilej, štiridesetletnico delovanja. Jubilej je novogoriški kolektiv obeležil predvsem z zelo uspešnim delovanjem. Zastavljeni plan so uresničili že novembra, ko so presegli 322 milijard lir prometa v zunanjetrgovinskem poslovanju in 18 miliard prodaje v zastopstvu in konsignaciji, tako da bodo leto zaključili s prometom v vrednosti blizu 370 miliard lir.
Dejavnost Primexa je precej razvejana, oblike delovanja in pristopi do tržišča pa se v zadnjih časih hitro spreminjajo in prilagajajo zahtevam tako tujih kakor domačih partnerjev. V glavnem poslujejo preko generalnega računa in dolgoročnih proizvodnih kooperacij, medtem ko se tudi pri njih občuti precejšen padec poslovanja preko avtonomnih računov. V iztekajočem se letu je Primex izvedel nekaj precej zahtevnih programov, začel pa z uresničevanjem novih, zahtevnih planov. Septembra so odprli prvo proizvodno halo V Carinski coni v Vrtojbi, kjer eno podjetje, Unical, že deluje, medtem ko bo prozvodnja drugih šestih, že ustanovljenih mešanih podjetij, stekla v prihodnjem letu.
Precej se je povečala prodaja v brezcarinskih prodajalnah, predvsem po prvemu decembru, ko je nakup v teh trgovinah dovoljen tudi jugoslovanskim državljanom. Ta oblika prodaje je sicer dopolnilna dejavnost v sodelovanju s krajevnimi partnerji, katerih osnovna dejavnost je prav trgovina. Na tem področju mislijo tudi v prihodnjem letu nadaljevati z odiranjem novih prostorov, tako da bo ponudba za domače in tuje kupce čimbolj bogata.
Uspešno so delovali tudi blagovno—manipulativni terminal in prevozništvo.
Programi Primexa za prihodnje leto so številni in zahtevni. Podjetje se bo preosnovalo v delniško družbo, katere lastniki in člani bodo tako tuji kakor domači partnerji. S tem bodo lahko zagotovili več kapitala vsem izvozno proizvodnim projektom, ki jih tudi z ustanovitvijo nekaj mešanih podjetij mislijo na Primexu uresničiti. S tem v zvezi je treba poudariti tudi številne poslovne stike s partnerji iz Hrvaške in Bosne. Moč Primexa mora biti v firmah v tujini ter v predstavništvih, katerih število se bo v prihodnjih letih povečalo. Prilagoditev Evropskemu trgu ne gre mimo spremembe delovnega urnika in zagotovitve dobrega življenskega standarda. Že spomladi bodo poskusno prešli na evropski delovni urnik, tako da bodo boljše izkoriščali delovni čas. Tudi plače bodo
temu primerne, tako da bodo zagotovili tisti standard, ki bi ga lahko delavci dosegli s privatnim delom.
Promet naj bi v letu 1990 presegel 380 miliard zunanjetrgovinskega delovanja, predvidene so investicije v vrednosti sedmih milijard, zaposlili pa naj bi še dodatnih petdeset ljudi.
Zahtevni programi torej, katerih uspešno uresničevanje bo najboljše priporočilo in pogoj za vstop v skupno evropsko tržišče po letu 1992.
a. w.
razna obvestila
Občinska knjižnica v Doberdobu bo
zaradi urejanja in katalogiranja zaprta do 30. t. m.
Knjižnica Damira Feigla v Gorici bo zaprta do 3. januarja 1990.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Willy Signori, e vengo da lontano«.
VERDI 18.00-22.00 »Ritomo al futuro II«. VTTTORIA 17.00-22.00 »Oliver & C«. Risanka.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 - tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 1 - Ul. Terenziana 26 - tel. 482787.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 12. uri Tiziana Oblak iz Vidma v cerkev in na pokopališče v Štandrežu.
OK Val izreka globoko sožalje in sočustvuje z družino Oblak ob nenadomestljivi izgubi Tiziane.
048t-387333 NEPOSREDNA ZVEZA
presti mm
S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO
» Banca Agricola > Kmečka banka Gorica
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
F. Preschern
Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aquileia 13 - tel. 99155 . AGENCIJE
GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 532424
KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515
ELITE
OBLAČILA - KORZO VERDI 141 (GO)
Obutve	Rokavice
korzo verdi 94-98
tel. (0481) 530045 - gorica
Voščita vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto 1990
V	Celovcu zaključili Koroške kulturne
dneve
Teorija o Vindišarjih kot nekakšnem vmesnem narodu na Koroškem je drugega dne Koroških kulturnih dni doživela oster kritični pretres. Označena je bila kot strategija nemškonacionalnih krogov večinskega naroda na Koroškem, da bi slovensko manjšino razkrojili navznoter, kot je poudaril Erik Prunč.
Še zlasti glasne pa so bile zahteve, naj pri štetju prebivalstva 1991. leta ne bi več spraševali po občevalnem jeziku, najmanj še po vindišarskem. Vladimir Klemenčič, ki je imel hkrati z vodjo urada koroške deželne vlade Raliom Un-kartom uvodno besedo, je nazorno predočil, kako je povpraševanje ne le po slovenščini, marveč tudi vindišarščini v raznih kombinacijah z drugimi jeziki pri štetjih na Koroškem pripeljalo do slabih političnih posledic. Zato se tudi postavlja upravičeno vprašanje, ali naj bi pri naslednjem popisu takšno povpraševanje povsem opustili. Pri tem je treba upoštevati takšne težnje ne le med koroškimi Slovenci, marveč tudi pri drugih narodnih manjšinah.
V	razpravi je Reginald Vospernik opozoril, da na Danskem in v ZR Nemčiji pri popisih prebivalstva tega več ne počenjajo. To bi lahko storili tudi na Koroškem, če pa bi vseeno spraševali, bi naj po-zvedovali le po jezikih narodnih manjšin v smislu avstrijskega manjšinskega zakona. Rali Unkart je med drugim izjavil, da je vindi-šarska teorija »mrtva mačka«, da brez Slovencev Koroška ne bi bila takšna, kakršna je v svoji raznolikosti, da je treba torej upoštevati tudi slovanske korenine tukajšnjega življa. Menil pa je, da opredelitev za slovenščino pomeni tudi opredelitev za slovenstvo, da pa rezultati ljudskega štetja glede pogovornega jezika niso in ne morejo biti edini kazalec moči narodne manjšine.
Bogo Grafenauer je dokazoval, da etnični procesi na Koroškem potekajo nenormalno, da ni mogoče govoriti o nekakšni naravni asimilaciji Slovencev. Teodor Do-mej se je zavzel ne samo za črtanje jezika iz popisov, s poudarjeno pripombo, da je asimilacija na Koroškem v resnici še bolj dramatična od tistega, kar kažejo štetja prebivalstva.
Včeraj popoldan so 21. koroške kulturne dneve zaključili z okroglo mizo o koroških Slovencih in 70. obletnico koroškega plebiscita.
JOŽE ŠIRCELJ
Saga sorodniškega kalejdoskopa Frančka Rudolfa
o zgodovini kot doživljanju
Vedra knjiga
V svoji najnovejši knjigi "Odpiram mlin, zapiram mlin", ki je izšla v založbi Kmečki glas Ljubljana, nam je Franček Rudolf, nenavadno pero srednje pisateljske generacije, postregel z obširno sago sorodniškega kalejdoskopa, kot jo je kot otrok doživljal ob zaključku zadnje vojne. Svetovna katastrofa se je ravnokar zaključila, življenje pa teče dalje, mali Franček vzpostavlja prva spoznanja in odnose do sveta, seveda povsem izven uradnega vzdušja, ideoloških peripetij in vsega tistega, kar je tako močno obeležilo in obeleževalo leta po vojni, v Mariboru, v tistem Mariboru, ki ga je obiskal sam fiih-rer kot važno postojanko svojih neverjetnih vizij. Zapis ima prav gotovo dvojno vizuro, že opisano in pa sedanjo, odraslo, ki je videla ali vidi v povojnem obdobju bolj ali manj zresnjeno, odločilno, pomembno časovno prelomnico, ki so jo obeleževale nič kaj prijetne in radožive anomalije. Toda mali Franček je otrok in otrok vidi vse ali večino stvari z dobre, lepe, svetle strani - predvsem vse svoje odrasle sorodnike, preko katerih vstopa v razumevanje docela ponorelega sveta.
Tukaj so: mama Mara, oče Branko, teta Božena, nona Frančiška na Ptuju, brata Marko in Ivo, dedek Feri, stric Pepi v Beogradu in cela vrsta drugih originalov in tipov. Vse te in številne druge osebe nastopajo v Frančkovem svetu kot šarmantne, zgovorne, temperamentne podobe, živahne v obujanju svojih življenjskih zgodb, ki so jih metale zdaj sem zdaj tja. Skorajda nemogoče se je znajti v vsej tej mešanici doživetij in pripovedi, v vseh teh zgodbah, ki se križajo na vse strani, tako da ubogi otrok
res ne more razumeti kaj več od tistega, kar mu veleva lastna, otroška pamet. Za Frančka so zatorej vsi ti sorodniki, vse te ljube osebe, nekam "nore", fantazmagorične, od dedka Ferija, ki se je leta 1924 pripeljal s parnikom iz Šanghaja v Trst, pa do očeta in bratov, ki vsi po vrsti presenečajo z izvirnimi mnenji, izbruhi in odločitvami.
Zanimivo je, da Franček po svoje obožuje ruševine, sredi katerih je zrastel, zaradi tega mu je Ljubljana brez ruševin nekam tuja in neprijazna; zgodovina pa je zanj španska vas, tista pomembna zgodovina, ki je povzdignila svoj pomen preko vsake mere. Namesto dolgočasnih vrednot in strogosti ves čas dinamičen preplet humornih življenjskih pripovedi, ki jih nizajo njegovi sorodniki oziroma najbližji, zgodbe brez konca in kraja, vesele, vedre pa tudi manj vedre, kot v nekakšnem oblaku fantazije, kot v gledališču posebne vrste, kjer poslušamo izpovedi, nekakšne mini avtobiografije, ki jih osebe krojijo nekako po svoje, opredeljene za svoj prav in vesele tudi dogodkov, ki so bili nekoč v daljni preteklosti težki ali celo nesrečni. Zgodovina se je tukaj umaknila vsakodnevnemu merilu bolj ali manj preprostih ljudi, prebijanju iz dneva v dan in zato je npr. značilno, kako nona Frančiška napove konec vojne: preprosto izračuna, kdaj bo Nemcem zmanjkalo bencina in zadene leto, ko se je vojna zares končala. Čenče in tudi opravljanja vseh vrst, vsi govorijo o sebi pa tudi o vseh ostalih, v vseh teh obširnih zgodbah je ogromno humorja, fantazije, ki pripovedujočo osebo povzdigne v osrednje mesto,
jo potrdi v pravilnem prepričanju in pravilnih odločitvah, čeprav je ves potek teh življenj resnično "nor", kot je pač noro in nepredvidljivo življenje samo. Otrok se seveda teh in takšnih novic, "resnic", nikoli in nikdar ne naveliča, pa najsi ga pripoved ali resnična pot zanese v Trst ali Beograd, najsi se pojavijo Nemci, partizani ali Rusi, zanj, za otroško dušo, je vse enako resnično, zato nastopa vsakršna zadeva neselekcionirana, neopredeljena, ne pa kot se to dogaja odraslim, ki vedno želijo uravnavati stvari v en sam krogotok, v eno samo smer, pa pri tem potisnejo vse ostale reči vstran, v pozabo ali tudi v prepoved.
Tako je nastala šarmantna in tudi osveščujoča knjiga Frančka Rudolfa, ki v bistveni meri pomaga desakralizirati strogost zgodovine odraslih, uvaja zgodovino otroškega doživljanja, ki je mnogo širša, mnogo verodostojnejša, verjetno prav zaradi tega, ker ničesar ne izpušča in ne vztraja na izbranih pogledih ampak se odpira vsaki dogodivščini scela in celovito, kot da bo šele z njo podoba časa in sveta enkrat za vselej zaključena. Tovrstna sprostitev preteklosti v nas se prav gotovo prileže, dene dobro. Vzpostavljanje dvojne vizure, tiste "uradne" in otroško-zasebne pa je zanimiv in učinkovit instrument iskanja resnice, ki pač ni nikoli toliko razprta, da ne bi bila v svoji izmeritvi še vedno utesnjena, prilagojena in prikrojena vsem tistim in takšnim normam, ki z ozirom na preteklost sčasoma razgaljene odpadejo, se pa v vsaki sedanjosti spet na novo vzpostavljajo.
JANEZPOVŠE
V prostorih TK Galerije v Trstu
Razstava kipaija Petra Jovanoviča
Tudi med prazniki in po njih bo v prostorih TK Galerije na ogled razstava kiparja Petra Jovanoviča. Odprli so jo pred kratkim, ob otvoritvi je s svojim pričevanjem in pesmimi sodeloval Tone Pavček, o kiparjevem delu pa je spregovoril Andrej Pavlovec, katerega poseg na tem mestu objavljamo.
Peter Jovanovič je bil rojen 6. februarja 1938 v Dolenji Žetini pod Blegošem. Peter je leta 1951 končal pet razredov osnovne šole v Javorjah in ostal doma. Poleg kmetovanja doma je hodil po dninah k sosedom, da je zaslužil denar, ki ga je porabil za papir in tuš. Janez Kajzer je prve risarske poskuse Petra Jovanoviča opisal takole: »V tej prelepi samoti je petnajstletni Peter narisal svojo prvo risbo, menda je bil na njej narisan otrok in jo poslal takratni mladinski kulturni reviji Mlada pota. Akademski slikar Jože Ciuha mu je v listnici uredništva namenil nekaj spodbudnih besed. Peter je poslal nove risbe, nekatere izmed teh so ugledale dan na belem papirju revije.« Taki so bili torej začetki.
Pavlovec je potem povedal, da je o »Jovanoviču že veliko pisal in govoril. Umetnik je obdeloval tudi literarne teme in jih uporabljal kot osnovo za svoje kiparsko in risarsko snovanje: ob tem sem že opozoril na Tavčarjeve Podobe iz gora in na znamenito Visoško
kroniko. Prav ob neizčrpnem viru Tavčarjeve pripovedne zakladnice bi mogel Jovanovič še naprej vztrajati pa je pogledal tudi čez domače meje, svoja spoznanja pa prelil v les. Les pa
Posnetek z otvoritvene slovesnosti	(Foto Križmančič)
je trda in trdna tvarina, ki se šele pod spretnimi rokami kiparja ubogljivo upogne in razpre pred nami skrivnost jedra. Tako je tudi Jovanovič iz kosov lesa in s posamičnimi plastikami v lesu med nas priklical junake iz pravljic in pesmic. Zanimivo je, da so posamezne plastike takšne, kakršnih smo bili vajeni doslej, da pa se te posamič-
ne plastike združene kot ilustracija zgodbe in v celostni podobi razstave naenkrat prevrednotijo ter dobe povsem drugačno dimenzijo, širši pomen in globlji odziv v nas samih. Tu se je kipar izkazal, tu je prešel tisto stopnjo, ki loči navadno ilustracijo dogodka od resnično angažirane problematike umetnika, ki s svojo govorico spregovori občinstvu.
Tržaške
»sanje«
Praznično okinčano gledališče Ros-setti v Trstu je bilo v sredo prizorišče 11. festivala tržaške popevke, manifestacije, ki jo je ob podpori Občine, Pokrajine in številnih drugih sponzorjev pripravil in na odru vodil Fulvio Marion. Prireditev je bila v dobrodelne namene, saj bodo organizatorji dodelili izkupiček združenju Arniči del cuore in solidarnostni akciji z romunskim ljudstvom. S tega - dobrodelno-solidarnostnega vidika - je manifestacija povsem uspela, saj je bila dvorana nabito polna. A to je bila, po mojem mnenju, tudi edina svetla točka večera.
V glasbenem pogledu prireditev ni povedala nič novega. Potrdila je le (z zmagovito Ritornel sincero vred, ki jo je zapela Mara Sardi), da se je tržaška narečna pesem ustavila tam v tridesetih ali štiridesetih letih, tako po motivih kot po limonadasto bedastih narečnih besedilih. Le z Micaelo Sos-sa in njeno skupino je na oder zavela sapica mladostniške svežine, ki pa ni zapihala dlje od drugega mesta v kategoriji mladih izvajalcev. Pa saj dlje tudi ni mogla, v konkurenci »sanjskih« motivov, kakršen je na primer pesem 'Sta citta. Besedilo te pesmi pravi, da »se ti zdi, kot da bi sanjal«, ko ob vrnitvi »dol s Proseka« zagledaš Trst. Kakšna resnica! S Proseka lahko res vidiš Trst samo v sanjah, saj ti v realnosti zastira pogled nanj konto-velski Hrib.
M. K.
V današnjem političnem trenutku smo priče temu, da se podoba Srednje in s tem tudi celotne Evrope spreminja s hitrostjo, ki jemlje dih. Konec je neke dobe, začenja se nova. Totalitarne družbe za železno zaveso se demokratizirajo (ali po zrušitvi berlinskega zidu sploh lahko govorimo o železni zavesi?) in na tem prostoru se dogajajo stvari, ki si jih pred enim letom niti v najbolj bujni domišljiji ne bi mogli zamisliti. Tak dogodek je tudi Mednarodni seminar o Srednji Evropi in njeni kulturi, ki sta ga na wroclavski univerzi organizirali poljska Solidarnost in Neodvisna študentska zveza. Konferenca o Srednji Evropi, ki je poudarjala probleme in povezave Češkoslovaške in Poljske, je bila zato v atmosferi odkritega zanosa in češka stran se je vzhičeno zahvaljevala Poljakom ne samo za možnost svobodnega izražanja o tako pomembnih temah, ampak tudi za vzporedno akcijo ob *-^Aiiarju: pregled neodvisne češke kulture.
Razpravljalci so pojem Srednje Evrope zelo različno razlagali, večina pa je raziskovanje tega pomenskega področja omejila na češkoslo-vaško-poljsko politično, gospodarsko in predvsem kulturno povezanost. Poglobljeno so raziskovali relacijo med politiko in kulturo v okvirih Srednje Evorpe, v okvirih sedanjih in preteklih totalitarnih družb. Omejitev področja seveda ni zmanjšala aktualnosti vprašanj, na katera so skušali odgovoriti na tem seminarju. Naj naštejem vsaj nekatera vprašanja: kako se kultura odziva na spremembe v totalitarnih družbah, ali je totalitarna lekcija formirala občutek srednjeevropske povezanosti, ali so možnosti za ohranjevanje vrednot neodvisne kulture v spremenjenih razmerah totalitarne odjuge, kakšna bo oscilacija med potrebami povezovanja, poenotenja in potrebami po renesansi regionalnih kul-tur v prihodnosti, kultura Srednje Evrope med totalitarizmom in komercializmom ...
Pojem Srednje Evrope so razpravljalci opredeljevali zelo različno v kontekstu zgodovin-sfoh, političnih in kulturnih povezav. Jaromir Horec je tako predvsem izhajal iz Kunderove in Kondradove interpretacije Srednje Evrope. Poleg Pozitivnih so omenjali tudi zavajajoče vidike. Zdenek Urbanek je tako navajal pomisleke glede na zgodovino teh dveh dežel, celo v zgodovinsko najpomembnejših obdobjih so Čehi in
Še nekaj o problemu Srednje Evrope
Realnost ali iluzija
Slovaki ravnodušno spremljali obstoj razčetverjene Poljske, čeprav so individualne simpatije obstajale. Pavel Tigrid pa je v kontekstu širšega pojmovanja srednjeevropske enotnosti opozoril na še en problem, ki bi se pokazal v procesu povezovanja v prihodnosti - problem nacionalizma, manjšin,- demokratični Madžari bodo tako hoteli diskusijo o madžarski manjšini na Slovaškem, demokratični Poljaki bodo sprožili problem Šlezije in novonastala vzhodnonemška organizacija Novi forum bo zahtevala odgovor na
vprašanje, zakaj so Cehi po drugi svetovni vojni izgnali več kakor tri milijone Nemcev.
Zaradi nejasnega osnovnega pojma tudi razumevanje skupne kulture ni dopuščalo ostrih definicij. Leszek Hansel je tako izpeljal sklep, da zaradi nejasnosti pojma ne moremo raziskovati njegovega pojavljanja v literaturi. Ideja skupne kulture srednjeevropskega prostora naj bi bila samo hipotetična predpostavka, kot npr. spoznanje Mlede Mladek, da je umetnost tega dela Srednje Evrope zmes židovskih, nemških, čeških in poljskih elementov.
Z druge strani pa je značilno, da je bilo prav na področju skupne kulture izrečenih največ novih spoznanj. Profesor Tigrid je vseskozi poudarjal pomen totalitarne lekcije za oblikovanje občutka srednjeevropske povezanosti. Štirideset let boja s komunizmom je delno izoblikovalo zavest srednjeevropske enotnosti, vendar naj bi se ti integracijski procesi kot počasen in kompleksen pojav nadaljevali šele v svobodi. Razpravljalci se za ta del niso mogli izogniti oceni kulturne in seveda politične situacije tega časa. V tem delu Evrope si sledijo katastrofalni pojavi kot izraz družbene krize, spremljata jih upadanje in dezintegracija tehno-ekonomskega sistema. Vsi so se strinjali, da totalitarna represija, atmosfera nesvobode in zasledovanje ne spodbujajo vznika umetnosti in človečnosti. Ideja
Zdeneka Urbanka, da samo dva ali trije duhovi lahko sprejmejo pritisk - represijo kot spodbudo za vzlet intelekta in imaginacije in tako celoviteje razumejo položaj v svetu, je izzvenela pesimistično, vendar realno. Drugi avtorji pa pristanejo na molk ali proces ideološke komercializacije, odtod tudi takšno porazno stanje češkoslovaške literature. Vendar - vsaj poljska izkušnja naj bi izraščala dejstvo, da že lahko govorimo o kulturi prehodnega obdobja v novih demokratičnih razmerah. Komunizem, ki je toliko obljubljal in tako malo izpolnil, naj bi se bližal koncu in skoraj preroško je izzvenel Tigridov stavek: »Čeprav sta se dve generaciji v komunizmu rodili, ne bosta več živeli v njem.« Karel Hviždala je zato poizkušal odgovoriti na vprašanje, kjer bi bile možnosti za ohranitev neodvisne kulture v ČSSR, če bi prišlo do totalitarne odjuge (glede na dejstvo, da je v tem času ta kultura še vedno organizirana kot underground kultura oziroma samizdatska literatura). Samizdatski izdajatelji naj bi zaprosili za registracijo in emigrantske založbe (Index, 68-publishers, Svedectvi...) naj bi
Objavljamo razmišljanje-poročilo Alenke Jensterle-Doležal, ki je bilo objavljeno v Naših razgledih. Ponatis se je zdel upravičen, saj članek opisuje seminar na vvroclavski univerzi, kjer so razpravljali o vprašanjih Srednje Evrope. Tema je tudi za slovenski prostor zanimiva in najbrž še bolj za Trst in Gorico, ki naj bi v tej srednjeevropski duhovnosti imela še posebno mesto. Danes, ko padajo vse evropske pregrade, se sožitje misli, idej in utopije še toliko trdneje kaže na vseh poljih, tudi na področju literarnega ali splošno umetniškega ustvarjanja.
se preselili domov. Čas izdajanja naj bi se zmanjšal od 3, 4 let na 4 do 8 tednov. Sedanje uradne založbe naj bi se usmerile na izdajanje klasične in otroške literature.
V totalitarni družbi je kultura ogrožena in zaradi moralnega razpada, ki spremlja politično in gospodarsko krizo, imajo intelektualci posebno mesto in celo posebno politično in moralno poslanstvo. Zato ni naključje, da je bila posebna točka tega seminarja posvečena Vaclavu Havlu, ta trenutek politično najbolj izpostavljena figuri v ČSSR. Primer Vaclava Havla najbolj kaže na odgovornost, ki naj bi jo nosil v sebi srednjeev-ropski-vzhodnoevropski intelektualec. Refetat Vaclava Havla je bil zato politično zastavljen, v svojem govoru (ki so ga zaradi njegove odsotnosti morali brati drugi) je zagovarjal princip upanja. Ko je razmišljal o prihodnosti češkoslovaške družbe, je hkrati opozarjal, da neodvisne inciciative še vedno ne morejo biti politična resničnost.
Etosu Vaclava Havla pa sta bila posvečena dva prispevka: Stanislaw Branczak je analiziral Havlova pisma ženi Olgi in iz njih izpeljal filozofske osnove, »absolutni horizont« Havlovega miselnega sveta, Milan Šimečka pa je analiziral Havlovo usodno pismo Dubčku. Pismi z nabitimi smisli in koncentriranimi spoznanji, ki se gibajo med poezijo in političnimi izjavami očitno najbolj razkrivajo postavo tega literata in bojevnika za svobodo.
Hkrati s seminarjem je bilo organiziranih več akcij v okviru pregleda češke neodvisne kulture, od razstave samizdatskih publikacij, do nastopov čeških alternativnih glasbenih skupin in pevcev in predstavitve dramske skupine WAHA iz Brna (nekaterih umetnikov niso pustili čez češko-poljsko mejo).
Na seminarju o Srednji Evropi na marsikatero vprašanje niso našli odgovora, nekateri pojmi so ostali nepojasnjeni, nekatere rešitve so ostala na meji ugibanja, po drugi strani pa so se ravno tu nizala nova spoznanja, v zelo kratkem času so se vrstila teoretska razmišljanja različnih področij. Srečanje se je končalo s skupno željo po drugačni kulturi Srednje Evrope, kulturi, ki naj bi nastajala v svobodnejših družbenih razmerah, stran od totalitarne omejenosti in represije.
e	•	v • •
javni natečaji
UNIVERZE
Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za raziskovalca skupine predmetov št. 51 (teoretska filozofija, estetika, poetika, retorika, logika in filozofija znanosti, filozofija morale in politike...) na pedagoški fakulteti. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti pedagoške, filozofske in pravne fakultete ter diplomanti fakultete za politične vede in fakultete za literarne vede. Rok za vpis na natečaj zapade 8. januarja 1990. Prošnjo za vpis morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Retto-re delVUniversita degli studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje tržaške univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 85 bis z dne 7. novembra 1989.
Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za raziskovalca skupine predmetov št. 87 (fizika trdih snovi, fizika tekočin, optika, elektronika..) na fakulteti za matematične, fizikalne in naravne vede. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultete za fiziko. Rok za vpis na natečaj zapade 8. januarja 1990. Prošnjo za vpis morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Rettore delVUniversita degli studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje tržaške univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 85 bis z dne 7. novembra 1989.
Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za raziskovalca skupine predmetov št. 20 (politična ekonomija, politika ekonomije, finančne vede, zgodovina ekonomije) na ekonomski fakulteti. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultete za ekonomijo, za politično ekonomijo, za statistične vede, za inženirstvo, za politične vede, ter diplomanti medicinske, pravne, filozofske fakultete itd. Rok za vpis na natečaj zapade 8. januarja 1990. Prošnjo za vpis morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Rettore delVUniversita degli studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje tržaške univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 85 bis z dne 7. novembra 1989.
Univerza v Vidmu razpisuje javni natečaj za raziskovalca skupine predmetov št 22. (ekonomska statistika in metodološka statistika) na fakulteti za inženirstvo. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultete za inženirstvo, matematiko, statistične vede in ekonomijo. Rok za vpis na natečaj zapade 8. januarja 1990. Prošnjo za vpis morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Rettore dell Universita degli studi di Udine, via Anto-nini 8, Videm. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje videmske univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 85 bis z dne 7. novembra 1989.
Univerza v Vidmu razpisuje javni natečaj za raziskovalca skupine predmetov št. 78 (fizika trde zemlje, geodezija) na fakulteti za inženirstvo. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultete za inženirstvo, informacijske vede in fiziko. Rok za vpis na natečaj zapade 8. januarja 1990. Prošnjo za vpis morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Rettore delVUniversita degli studi di Udine, via Antonini 8, Videm. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje videmske univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti -št. 85 bis z dne 7. novembra 1989.
Univerza v Vidmu razpisuje javni natečaj za raziskovalca skupine predmetov št. 85 (eksperimentalna fizika) na fakulteti za inženirstvo. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultete za inženirstvo ali fiziko. Rok za vpis na natečaj zapade 8. januarja 1990. Prošnjo za vpis morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Rettore delVUniversita degli studi di Udine, via Antonini 8, Videm. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje videmske univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 85 bis z dne 7. novembra 1989.
Univerza v Vidmu razpisuje javni natečaj za raziskovalca skupine predmetov št. 89 (geometrija, algebra) na fakulteti za inženirstvo. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultete za inženirstvo ali matematiko. Rok za vpis na natečaj zapade 8. januarja 1990. Prošnjo za vpis morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Rettore delVUniversita degli studi di Udine, via Antonini 8, Videm. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje videmske univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 85 bis z dne 7. novembra 1989.
Univerza v Vidmu razpisuje javni natečaj za raziskovalca skupine predmetov št. 90 (materna-
Za ekonomiste zaposlitev najlažja
Pogled na tržaško univerzo
Univerzitetni študentje se med študijem večkrat sprašujejo, kakšna bo njihova usoda po diplomi. Pravzaprav ugibajo, koliko časa bodo morali čakati, da se bodo zaposlili.
Iz raziskave Državnega inštituta za statistike Istat, je razvidno, da se je post-dip-lomska doba brezposelnosti skrajšala. Anketirali so 13.514 mladih, ki so diplomirali leta 1986, se pravi približno 18% vseh diplomirancev. Raziskovalci so ugotovili, da so imeli največ možnosti za zaposlitev diplomanti ekonomske fakultete (72% jih je izjavilo, da so se zaposlili, približno polovica pa je dodala, da je zadovoljna tudi z zaslužkom). Dobro so se odrezali tudi: inženirji (stalno zaposlitev jih je dobilo kar 71,4%), diplomiranci politično-socialnih fakultet
(Foto Davorin Križmančič)
(66,9%), agrarnih fakultet (53,2%) in pravne fakultete (50,7%).
Tudi diplomanti znanstvenih fakultet so bili Še kar uspešni (47,8% se jih je zaposlilo), medtem ko so diplomanti medicinske fakultete pristali na zadnjem mestu, saj jih je stalno zaposlitev dobilo le 25%.
Najbolj presenetljivo je dejstvo, da se je kar 26,5% diplomirancev zaposlilo mesec dni po končanem študiju. Nekaterim pa je to uspelo še prej. V to srečno kategorijo spadajo inženirji (38,5%) in bodoči odvetniki (31,8%). Iz raziskave se lahko razbere tudi, da se skoraj večina diplomirancev zaposli eno leto po končani univerzi, medtem ko sta bili prej potrebni vsaj dve, če ne tri leta, preden so se diplomiranci rešilis tatu-sa brezposelnega.
tična analiza, funkcijska analiza in aplikacije) na fakulteti za inženirstvo. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultete za inženirstvo, fiziko in matematiko. Rok za vpis na natečaj zapade 8. januarja 1990. Prošnjo za vpis morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Rettore delVUniversita degli studi di Udine, via Antonini 8, Videm. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje videmske univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 85 bis z dne 7. novembra 1989.
Univerza v Vidmu razpisuje javni natečaj za raziskovalca skupine predmetov št. 91 (racionalna mehanika) na fakulteti za inženirstvo. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultete za inženirstvo, fiziko in matematiko. Rok za vpis na natečaj zapade 8. januarja 1990. Prošnjo za vpis morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Rettore delVUniversita degli studi di Udine, via Antonini 8, Videm. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje videmske univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 85 bis z dne 7. novembra 1989.
Univerza v Vidmu razpisuje javni natečaj za raziskovalca skupine predmetov št. 104 (kemija in aplicirana kemija) na fakulteti za inženirstvo. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultete za inženirstvo, industrijsko kemijo in kemijo. Rok za vpis na natečaj zapade 8. januarja 1990. Prošnjo za vpis morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Rettore delVUniversita degli studi di Udine, via Antonini 8, Videm. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje videmske univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti --št. 85 bis z dne 7. novembra 1989.
Univerza v Vidmu razpisuje javni natečaj za 2 raziskovalca skupine predmetov št. 117 (tehnična fizika) na fakulteti za inženirstvo. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultete za inženirstvo. Rok za vpis na natečaj zapade 8. januarja 1990. Prošnjo za vpis morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Rettore delVUniversita degli studi di Udine, via Antonini 8, Videm. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje videmske univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti -št. 85 bis z dne 7. novembra 1989.
Univerza v Vidmu razpisuje javni natečaj za raziskovalca skupine predmetov št. 119 (hidroge-ologija), za raziskovalca skupine predmetov št. 127 (strojna mehanika) in za raziskovalca skupine predmetov št. 132 (gradbene vede) fakultete za inženirstvo. Natečajev se lahko udeležijo diplomanti fakultete za inženirstvo. Rok za vpis na natečaj z,apade 8. januarja 1990. Prošnjo za vpis morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga
dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Rettore delVUniversita degli studi di Udine, via Antonini 8, Videm. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje videmske univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 85 bis z dne 7. novembra 1989.
Univerza v Benetkah razpisuje javni natečaj za raziskovalca skupine predmetov št. 40 (italijanska literatura, literarna sociologija, zgodovina literarne kritike itd.) fakultete za pedagogijo in filozofijo. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultete za pedagogijo, filozofijo, zgodovino, literaturo, jezike in tujo literaturo, pravo, politične vede in ekonomijo. Rok za vpis na natečaj zapade 8. januarja 1990. Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Universita degli studi di Vene-zia, Ufficio personale docente, Dorsoduro 3246, Benetke. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 85 bis z dne 7. novembra 1989.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za kemika-sodelavca. Natečaja se lahko udeleži, kdor je diplomiral na fakulteti za kemijo ter fakulteti za kemijo in farmacevtsko tehnologijo, nima še 41 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in je vpisan v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 105 z dne 10. oktobra. Rok za vpis na natečaj zapade 2. januarja 1990. Prošnjo za vpis z overovljenim podpisom morajo interesenti poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 2 Goriziana, Via Vittorio Veneto n. 24, Gorica. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje GKZE.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za kemika-sodelavca (coadiu-tcre). Natečaja se lahko udeleži, kdor ima že pet letno delovno izkušnjo kot kemijski sodelavec, nima še 45 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in je vpisan v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 105 z dne 10. oktobra. Rok za vpis na natečaj zapade 2. januarja 1990. Prošnjo za vpis z overovljenim podpisom morajo interesenti poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 2 Goriziana, Via Vittorio Veneto n. 24, Gorica. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje GKZE.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za fiziokineziterapevta. Natečaja se lahko udeleži, kdor ima tri letno delovno izkušnjo kot profesionalni sodelavec osebja za rehabilitacijo in nima še 45 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 105 z dne 10. oktobra. Rok za vpis na natečaj zapade 2. januarja 1990. Prošnjo za vpis z overovljenim podpisom morajo interesenti poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 2 Goriziana, Via Vittorio Veneto n." 24, Gorica. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje GKZE.
delo dobi
Mladi, ki se želijo zaposliti v kupoprodajnem sektorju. Zaposlitev jim ponuja grupa Rinascen-te, ki trguje po vsej Italiji z zaščitnimi znaki La Rinascente, Upim, Croff, Citta Mercato, Sigros, Brico in IR Gros. Pogoji: končana višja šola, odslužena vojaščina, razvita sposobnost za kontak-tiranje s publiko. Kogar zanima, naj pošlje svoj podroben življenjepis, fotografijo in telefonsko številko pod šifro ND 89 na naslov: Gruppo Rinascente, Selezione del personale, Milanofiori, Strada 8 palazzo N 20089 Rozzano.
Tehnično-znanstveni informator, ki nima še 30 let. Zaposlitev v Trstu ali Gorici mu ponuja farmacevtska družba Abott, ki trguje s farmacevtskimi, prehrambenimi ter izdelki za bolnišnice. Kandidati bodo morali izpopolniti svoje znanje na posebnem tečaju, ki ga organizirajo pri tvrdki. Ostali pogoji: diploma iz biomedicinskega sektorja ali enakovredna kulturna stopja, razvita sposobnost za kontaktiranje s publiko, bivanje na kraju zaposlitve. Precjnost bodo imeli tisti, ki imajo delovne izkušnje. Kogar zanima, naj pošlje ekspresno podroben življenjepis in telefonsko številko na naslov: C.F. Management, Via Badia di Cava 62, 00142 Rim.
Zdravstveno-znanstveni informatorji/ke, ki
se želijo zaposliti v Gorici ali Trstu. Pogoji: diploma iz znanstvenega sektorja ali univerzitetna izobrazba ali delovne izkušnje v tem sektorju. Kandidati bodo morali obiskovati poseben speci-alizacijski tečaj, nakar bo izvedena selekcija. Prednost bodo imeli tisti kandidati, ki so že vpisani v spisek Trgovinske zbornice. Kogar zanima, naj pošlje podroben življenjepis s telefonsko številko in pod šifro Rif. A-1714 ter z navedenim krajem kjer bi se želel zaposliti na naslov: Sintex Srl, via Frua 22, 20146 Milan.
delo išče
19-letna knjigovodkinja, ki je končala šolanje na DTTZ Žiga Zois, išče prvo zaposlitev kot uradnica. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "B2".
22-letni knjigovodja, ki je končal šolanje na DTTZ Žiga Zois in je odslužil vojaščino, išče zaposlitev kot uradnik. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "B3".
19-	letna knjigovodkinja, ki je končala šolanje na DTTZ Žiga Zois z delovno prakso in obiskovanim tečajem za operaterje na računalniku, išče zaposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "B4".
20-	letna knjigovodkinja, ki je končala šolanje na DTTZ Žiga Zois in obvlada angleščino in nemščino, išče prvo zaposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "B5".
22-letno dekle, s končanim tečajem za vodenje skupin s prizadetimi otroci, s katerimi ima tudi nekaj prakse, in opravljenim tečajem za strojepisje pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje, išče katerokoli zaposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A4"
19-letno dekle, ki je končala tečaj za tehnič-no-administrativnega uradnika pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje, išče zaposlitev kot uradnica. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A5".
19-	letno dekle, ki obvlada angleščino in nemščino, s končanim šolanjem na DTTZ Žiga Zois in opravljenim tečajem za operaterje na zavodu ENFAP ter z vozniškim dovoljenjem, išče zaposlitev kot uradnica, Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, UiiCa Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A7".
20-	letni knjigovodja s končanim šolanjem na DTTZ Žiga Zois, išče katerokoli zaposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A8".
21-	letno dekle, ki obvlada angleščino (opravljen izpopolnjevalni tečaj v Londonu), nemščino, strojepisje in trgovsko dopisovanje ter končanim šolanjem na DTTZ žiga Zois, išče zaposlitev kot uradnica. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A9".
18-letno dekle s končanim tečajem za tehnič-no-administrativne uradnike in tečajem za frizerke na IRFOP, z delovnimi izkušnjami kot prodajalka, frizerka in uradnica, išče zaposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A10".
18-letni fant bi se želel zaposliti kot vajenec v mehanski delavnici ali pa kot prodajalec v trgovini nadomestnih delov za avtomobile in motocikle. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "Ali".
Včeraj na tiskovni konferenci na Jesenicah
Ustanovili odbor ZOI1998
Ženski koMarski turnir
ANCONA — Ženska jugoslovanska košarkarska reprezentanca je na najboljši način začela mednarodni turnir v Anconi, saj je gladko s 83:73 (52:38) premagala peterko Madžarske. Tekmo si je ogledalo 800 gledalcev, Jugoslovanke pa so bile vseskozi boljši nasprotnik. Točke so za Jugoslavijo dosegle: Lakič 5, Došič 4, Krivic, Mujanovi: 23, Miloševič 10, Jovanovič 2, Nakič 28 in Lelas 5 točk.
Rally Pariz - Dakar
Končno v Afriki
TRIPOLIS — Včeraj je »karavana« 12. izvedbe rallyja Pariz - Dakar končno pis-pela v Afriko, danes pa bo na sporedu prva »prava« etapa dolga 539 km, ki bo tekmovalce ponesla od Tripolisa do Ghadamesa.
Smrt med regato
SYDNEY — Med regato od Sydneya do Hobarta je umrl član posadke »BP Flying Colours« 54-Ietni Peter Taylor, saj mu je med nevihto padel jambor na glavo in ga pri priči ubil.
JESENICE — Zamisel o organizaciji zimskih olimpijskih iger na območju Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Jesenic dobiva vse trdnejše temelje in obrise. Včeraj je bila na Jesenicah ustanovitvena seja jugoslovanskega (slovenskega) komiteja za pripravo kandidature za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 1998.
Na tiskovni konferenci je predsednik organizacijskega komiteja Janez Zajc poudaril, da so zahtevne naloge zastavili tako, kot da zimske olimpijske igre čez osem let bodo zagotovo na tem območju, to pa bi pomenilo veliko spodbudo na vseh področjih za celotno Gorenjsko, Slovenijo in Jugoslavijo. Osnovna naloga je nadaljevati s prizadevanji za spremembo statuta Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki sedaj ne predvideva izvedbe iger, ker so organizatorji V različnih deželah. V organizacijskem komiteju so precejšnji optimisti, tudi na Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini so pobudo že podprli, po nekaterih informacijah pa so tej spremembi naklonjeni tudi v Mednarodnem olimpijskem komiteju.
Na tiskovni konferenci so člani novega odbora poudarili, da pri vseh pripravah za kandidaturo dobro sodelujejo s
sosednjima deželama, 10. januarja pa načrtujejo v Trbižu skupno sejo organizacijskih komitejev iz vseh treh držav. Pripravljalni odbor bo tudi širše predstavil svoj program, roko pa ponuja vsem zainteresiranim v krajevnih skupnostih, občinah in širše za sodelovanje pri izvedbi zimskih olimpijskih iger leta 1998, če bi jih mednarodni olimpijski komite zares poveril trem deželam.
Ob ustanovitvi OK na Jesenicah kaže še povedati, da so taki telesi ustanovili tudi že na Koroškem in v F-JK, ustrezno pobudo za spremembo olimpijskih pravil pa je mednarodni organizacijski komite posredoval nacionalni olimpijski komite Avstrije.
Šahovski turnir v Šibeniku
ŠIBENIK — Na odprtem šahovskem turnirju v Šibeniku po sedmih kolih vodita s šestimi točkami dva igralca: Anastasjan in Palač. Damjanovič, Dju-rič, Ž. Nikolič, Jukič, Frolov, Vujičič, Savčenko in Kiselev imajo po pol točke manj. Mladi mednarodni jugoslovanski mojster Palač je tako končno dosegel vrh lestvice, ki ga ne bo izpu-sitl tako zlahka.
Eden najzanimivejših športnih dogodkov zadnjih dni na Primorskem je bil prav gotovo primorski derbi medrepubliške namiznoteniške lige med dotlej nepremaganima ekipama Primex Vrtojbe in koprske Semedele. Domačinke, Vr-tojbenke so bile favoritinje, saj imajo veliko bolj izkušeno ekipo, toda v njihove vrste se je vselila nervoza in delovale so prav nemočno. V vrstah Semedele je blestela Polona Čehovin, najboljša primorska športnica in na koncu so Koprčanke zmagale celo prepričljivo - s 6:3.
Jesenski del tekmovanja so sklenili tudi odbojkarji v drugi zvezni ligi. Prvak po prvem delu je kanalski Salonit, ki je v zadnjem srečanju v Novi Gorici premagal Titan Kamnik s 3:1. Kanalci so doslej izgubili le eno srečanje in so najresnejši kandidati za končni uspeh.
Rokometašice ajdovskega Mlinotesta so dosegle tretjo zmago v tekmovanju druge zvezne lige in sicer v domači dvorani proti Akademcu. Uspešni so bili tudi postojnski košarkarji, člani 1. B zvezne lige, ki so presenetljivo osvojili dragoceni točki v Novem Sadu proti ekipi NAP (rezultat je bil 90:81 za Postojno).
Primorski športniki so letos deležni številnih priznanj. Tako je kajakaš Jernej Abramič sedmi na lestvi najboljših slovenskih športnikov v letu 1989, skupaj s Štrukljem in Čižmanom pa prvi v razvrstitvi ekip, medtem ko je Andrej Grobiša v tej konkurenci tretji. (DK)
Tudi letos v organizaciji Don Bosca
Turnir Zini & Rosenwasser s skoraj mesečno zamudo
Letošnja izvedba turnirja Zini & Rosenwasser v minibas-ketu za letnike 1978 in mlajše, v organizaciji Don Bosca, se bo začela s skoraj mesečno zamudo. Organizator je namreč poskrbel, da steče najprej turnir G. Obersnel za mlajše mini košarkarje, tako da bo tradicionalna prireditev Zini & Ro-senwasser startala le od 11. januarja 1990 naprej.
Letos se je za ta turnir vpisalo 18 ekip, od katerih, žal le tri naše: Bor, Breg in Polet.
Turnir se bo odvijal v dveh delih. Najprej bodo tekme po sistemu vsak proti vsakemu med moštvi, ki so jih razdelili v tri skupine (vsaka skupina po šest ekip). Prve tri uvrščene ekipe iz vsake skupine bodo nastopile v finalnem delu, zadnje tri uvrščene pa v tolažilni skupini.
SKUPINA A
San Giusto, Egida, Foschiatti A, Oriente Express, BOR, POLET.
SKUPINA B
Libertas, CAMB, Universita Popolare, Dardi, Don Bosco B, Intermuggia.
SKUPINA C
Don Bosco A, Foschiatti B, SGT, Ricreatori, BREG, Fer-roviario.
Že v 1. kolu bo v skupini A slovenski derbi. 13. januarja 1990 se bosta namreč v Repnu ob 16.30 pomerili ekipi Poleta in Bora. Breg pa se bo isti dan v Dolini pomeril z ekipo Ferroviaria. (bi)
Skromna atletska sezona 1989
Mednarodna atletska sezona se je v moški konkurenci v minuli sezoni razvila v bolj skromni obliki. Delno je bil tak razvoj pričakovan, delno pa so nanj vplivali tudi poostreni kriteriji pri zatiranju dopinga, ali bolje rečeno grožnja, da se take kriterije tudi uveljavi.
Tekmovanj, na katerih bi atleti zbirali predvsem »točke« za sloves, ni bilo in močno oguljeni tehnični vrednosti mitingov za veliko nagrado Mobil ter seriji številnih drugih s črnimi denarnimi sredstvi ni uspelo iztržiti ničesar posebnega.
Kritična analiza dogodkov, in ne samo za eno leto, navaja k spoznanju, da je atletski cirkus že dalj časa izko-riščeval znanost nekaterih in zanemarjal vzgojo mlajšega rodu. Dokazno gradivo k temu bi lahko bil tudi primer atletike v Italiji, ker se je zelo dolgo let kopičilo in nato je en škandal prispeval, da se je celotna zgradba zrušila. V svetovnem merilu se bo kaj takega težko zgodilo, škandali z dopingom pa so koga streznili.
Osrednjo točko leta bi lahko imeli v novem svetovnem rekordu v teku na 10000 m, ki je že vrsto let životaril zaradi hude konkurence krajših tekov od 1500 do 5000 m. Taktiziranje in zanašanje samo v končne Sprinte je močno izenačilo podobo vseh tekov in dolgo vrtenje tekačev na 10000 m je le daljšalo programe atletskih tekmovanj. Mehikanec Arturo Barrios, ki je sredi avgusta v Berlinu dosegel čas 27'08"23 bo le težko novo ime v tej panogi. Skoraj v celoti je bil doslej podoben predniku na spisku rekorderjev Mamedeju, ki je na velikih tekmo-
vanjih redno izgubljal. Tudi Barrios je namreč tekač s skromnim strateškim talentom in se ne znajde, ko je treba izbirati med različnimi taktičnimi variantami.
V isti panogi ni še jasno, kakšne so rezerve Italijana Antiba glede na doseganje možnega svetovnega rekorda. Antibo ga je obljubljal neposredno pred dosežkom Barriosa, nato pa je znatno popustil. Velika novost bi utegnil biti Etijopec Abebe, ki je dosegel 27'17"82. V letu 1989 je bil Abebe uradno še mladinec, bolj verjetno pa je, da zanj enostavno ne vedo točnega datuma rojstva in so ga v to kategorijo uvrstili kar tako. Olimpijski prvak Butayeb ni pokazal ničesar posebnega.
Prestižen rekord je bil dosežen tudi v skoku v višino. Kubanski atlet Javi-er Sotomayor je 243 cm iz leta 1988 dodal še en centimeter in ustvaril vsaj v centimetrih precejšnjo razliko pred zasledovalci. Ni pa še popoln gospodar položaja v tekmovalnem smislu. Žal ni nastopil na olimpijskih igrah, ki bi lahko bile odločilne za določitev točne vrednostne lestvice.
Rekord je padel tudi v zelo zanemarjenem teku na 3000 m čez zapreke. Kenijec Peter Koech je popravil kar 11 let staro znamko rojaka Ronoja, na mitingu »švicarskih frankov« v Ziirichu pa je končno padel svetovni rekord na 110 m čez ovire, ki se že kronično bori s tehničnimi omejitvami. (Bruno Križman)
Na sliki: Kubanec Javier Sotoma-yor v akciji
Pestro delovanje mladih zamejskih plavalcev
Borovci naglo napredujejo
V Dekanih pogovor o stanju nogometa
Na Obali čas obračunov
Mladi plavalci Plavalnega kluba Bor so se tega meseca udeležili treh tekmovanj v Gorici in Trstu ter dosegli nekaj dobrih rezultatov. V Gorici je na tekmi Criteria v kategoriji deklic Tiziana Bergamo dosegla sledeče čase: 50 m prosto 40"1, 100 m prosto 1'27"8, 100 prsno 1'46"5, 200 m prosto 3'12"2 in 200 m prsno 3'54"5.
Na medpokrajinskem tekmovanju, ha katerem so nastopili plavalci s Tržaškega in Goriškega, so mladi člani PK Bor dosegli sledeče rezultate: 200 m mešano - Igor Rolich 3'18"5, Marjan Coretti 3'19"8 in Andrej Stanese 3'23"3. Na 200 m prsno pa so zabeležili te znamke: Igor Rolich 3'34"5, Marjan Coretti 3'38"2, Andrej Stanese 3'53"6 ter Marko Klobas 3'40'9. Omenili bi, da je Klobas nastopil prvič in je zabeležil zelo podbuden čas. Na nedavni Prvi trofeji »pingvinov«, ki je bil v Trstu, pa je osemletni Dean Carli na 50 m hrbtno dosegel čas 1'06'T.
. Vsi Borovi plavalci so izboljšali svoje rezultate, nekateri pa kar za 30" ali Več, kar je vsekakor spodbudno pred
naslednjmi tekmovanji, ki bodo na sporedu sredi januarja prihodnjega leta.
Na Koprskem pred novimi nalogami
KOPER — Zadnja seja skupščine koprske Telesnokulturne skupnosti ni bila sklepčna, vendar so jo na zahtevo prisotnih delegatov izvedli, sklepe pa bodo ostalim delegatom poslali v podpis. Sprejeli so rebalans finančnega načrta za letošnje letd v višini 14 milijard dinarjev, kar je še vedno izpod finančnega načrta, ki znaša 17 milijard dinarjev, poročilo o izvajanju nalog telesne kulture v občini, nekoliko pa se jim je zataknilo pri imenovanju odbora za telesno kulturo, potem, ko so sprejeli sklep o prenehanju skupnosti.
Odbor za telesno kulturo koprske občine bodo v tem prehodnem obdobju sestavljali: Marjan Cerkvenik, Slobodan Radujko, Alfio Kocjančič, Sonja Poljšak, Gorazd Bertok, Aljoša Škabar, Remigij Mikolavčič, Dušan Venturini in Lucijan Pelicon. (Kreft)
DEKANI — Na pobudo nogometnih delavcev Jadran Lomo, ki jih zadnja leta uspešno vodi predsednik Janko Sever, so se predstavniki vseh obalnih nogometnih klubov in gostje iz osrednje republiške zveze s predsednikom Rudijem Zavrlom na čelu udeležili pogovora o stanju nogometa na Obali, ki so ga gostitelji pripravili v idilično urejenem dekanskem lovskem domu.
»Ni naš namen, da sestankujemo, pač pa, da se dobimo skupaj, navežemo še tesnejše stike, da se pogovorimo in skupno zaključimo to leto. Taka oblika druženja mora postati tradicionalna, ker skupaj bomo močnejši,« je udeležence pozdravil Sever, ki je posebno pozdravno besedo namenil predstavnikom NZ Slovenije, v imenu katere je udeležencem spregovoril njen predsednik Zavrl in med drugim dejal: »Veseli smo, da se tako zbirate, saj nogometa ne bi bilo, če bi ne bilo cele armade amaterskih delavcev. Moram poudariti, da se na Obali igra kakovosten nogomet, da je stopnja raz-
voja v stalnem porastu in da ste v slovenskem vrhu, še predvsem pa ste pred drugimi z delom mlajših selekcij; svoje pa pove število klubov, ki se vse bolj uveljavljajo. Seveda brez problemov ne gre in moram povedati, da smo se tudi mi, ki delamo v zvezi, pričeli približevati bazi in da svoje poslanstvo čim bolj korektno opravimo. Obiskali smo že mnoge klube v Sloveniji in moramo še z večjo vnemo prisluhniti vam vsem, ki delate v osnovnih nogometnih kolektivih. Ne smemo si zatiskati oči pred problemi, moramo jih postaviti na pravo mesto.«
Po uradnem delu so se udeleženci še dalj časa zadržali v sproščenem razgovoru, ki je navrgel marsikatero pobudo; mi pa smo udeležence zapuščali v prepričanju, da so dekanski nogometni delavci zadeli žebelj na glavo. Obalnemu sodelovanju v nogometu se obetajo lepši časi in v Dekanih so možnostim na široko odprli vrata. Le prestopiti bo treba prag, ki je bil vsaj za nekatere doslej previsok. (Kreft)
Novosti pri Olimpiji?
Pričel »lov« na Benedejčiča
KOPER — Igor Benedejčič, doma iz Škofij, nogometaš Kopra, eden med najbolj perspektivnimi nogometaši Slovenije, ki se je pred kratkim vrnil iz služenja vojaškega roka, je v drugo postal zanimiv ljubljanski Olimpiji. Benedejčič je namreč že kot mladinec bil nekaj časa član Olimpije.
Tokrat je Olimpija pričela lov za Benedejčičem, brez da bi se pogovarjala o tem s NK Koper, kar je že njena stara praksa, ko gre za nogometne upe iz slovenskega prostora (tudi z Jerma-nišem ni bilo drugače). Toda tokrat se ji je zataknilo, ker Benedejčič brez papirjev iz NK Koper sedaj ne more iz kluba, sam pa pravi, da bi najraje pol sezone še igral za Koper, ker želi predvsem igrati in ne sedeti na klopi, kot se to dogaja Jermanišu.
Vodstvo naj bi se že sestalo s predstavniki Olimpije v Kopru, kjer naj bi se pričeli razgovori o trajnejšem sodelovanju, ki so seveda pogoj za posamične selitve. (Kreft)
SK DEVIN
obvešča, da bo priredil 7., 14., 21. in 28. januarja 1990 smučarske izlete z avtobusom na razna smučišča. Cene: štirje Prevozi 55.000 lir, en prevoz 15.000 lir, samo tečaj pa 40.000 lir. Informacije in vpisovanje v večernih urah na št. 200236.
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG obvešča, da organizira štiri nedeljske rzlete in tečaje, ki jih bodo vodili naši
vaditelji.
Izleti bodo v Sappado v dneh 14., 21. 28. januarja ter 4. februarja 1990. Vpisovanje in informacije na sedežu društva v telovadnici v Dolini v dneh 2*» 4. in 8. januarja od 19. do 21. ure.
PLAVALNI TEČAJ LIPICA ZSŠDI obvešča, da bo plavalni tečaj v Lipici tudi 2. januarja 1990.
SK BRDINA
organizira avtobusni izlet v Kranjsko 9oro ob priliki tekme za svetovni po-*}**• Izlet bo 6. januarja 1990 z odhodom avtobusa z Opčin ob 6. uri.
Vpisovanje na sedežu društva, Proška 131, še 3. 1. 1990 od 20. do 21. ure.
danes igra za vas
Fabjan Koršič
totocalcio
Ascoli - Genoa	1 X
Atalanta - Fiorentina	1X2
Bari - Milan	X	2'
Bologna - Roma	X	2
Verona - Cesena	1
Inter - Udinese	1
Juventus - Lecce	1
Lazio - Napol!	1X2
Sampdoria - Cremonese	1
Messina - Torino	2
Triestina - Cagliari	1	2
Celano - Fano	X
Kroton - Frosinone	1
Fabjan Koršič (letnik 1972) Je študent tehničnega kmetijskega zavoda v Co-neglianu. Športno pot pa je začel ob odbojkarski mreži in sicer pred petimi leti, ko je prvič nastopil za mladinsko postavo Našega prapora. Po seriji mladinskih prvenstev in D-Iige je lansko sezono oblekel dres članske postave Mebla Imse, ki nastopa v C-2 ligi. Že od vsega začetka se je Koršič dobro izkazal in bil zaradi tega tudi nagrajen kot eden najboljših v deželi. Zadnjič je Ivan Lestizza pravilno napovedal 10 izidov.
______konjske dirke - konjske dirke
V	Firencah je verjetno Feltrinelli (sk. X) najboljši, zato je tudi naš favorit, v sk. 1 pa se nam zdi Gerar-chia v dobri formi in se bo gotovo boril za zmago. V sk. 2 moramo paziti na Folgoreja OM.
V	Rimu lahko poskusimo bazo s sk. 1, ki ima v Escataplanu res dobrega konja. V sk. 2 lahko Dadero postane zelo nevaren. V sk. X pa se lahko izkaže Favoloso Blu, čeprav starta iz druge vrste.
Na drugi dirki v Rimu ni lahko napovedati favorita. Mi poskusimo z Indunom (sk. 1), ki ima številko ob obraji. V sk. X je Iresina San v pozitivni seriji, v sk. 2 pa moramo paziti na Idroseeja.
V	Palermu je Carre Bi (sk. X) nedavno osvojil podobno shemo, zaot lahko ponovi svoj uspeh. V sk. 1 naj omenimo Guytona, čeprav starta v drugi vrsti. V sk. 2 je Francer zelo dober in bi lahko bil med protagonisti.
V	Bologni je Ecorlum (sk. 2) že nastopal v višjih kategorijah in si zasluži naziv favorita, paziti pa se
mora Falsifiera (sk. X). V sk. 1 bi lahko presenetil Detector.
V Aversi je Debos (sk. X) primeren za vsako shemo, v sk. 1 pa bi omenili Frenetica, ki je lahko celo favorit. V sk. 2 bi omenili Coprifuoca.
Dirka tris
Naši favoriti: Fluo (8), Guascone (12), Satinga (16). Dodatek za siste-miste: Teardo (18), Beata Solitudo (11), Welsch Baron (9).
totip
1.	—	prvi	X
drugi	1	2
2.	—	prvi	1
drugi	X	2
3.	—	prvi	1
drugi	X	2
4.	—	prvi	X
drugi	1	2
5.	—	prvi	2
drugi	1	X
6.	—	prvi	X	2
drugi	1
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000- din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000,- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
petek, 29. decembra 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
Izdaja	ZTT	Član italijanske
in tiska	Trst	IHIin zveze časopisnih
J ^	JHiJP založnikov FIEG
Za Avstralijo izredno redek tektonski pojav
Potem ko sta v sredo izginila z radarjev
Potres v avstralskem Newcastlu terjal 9 mrtvih in 120 ranjenih
Našli razbitine obeh strmoglavljenih F-104
RIMINI — Reševalne ekipe so včeraj na območju Copiola pri Pesaru našli razbitine dveh vojaških reaktivcev F-104, ki sta v sredo med navadnim rutinskim poletom izginila z radarskih zaslonov.
Letali sta vzleteli z letališča v Riminiju ob 14. uri. Kontrola leta je z njima izgubila vsak stik ob 15.12, ko sta se letali že vračali. Takoj so sprožili širokopotezno reševalno akcijo, ki pa so jo obtežile izredno slabe vremenske razmere, tako da so se do prvih razbitin na podlagi pričevanj domačinov reševalci prebili šele včeraj popoldne. Nad celotnim območjem je namreč lebdela gosta megla, ki je preprečevala polet helikopterjev. Odločilnega
pomena za odkritje razbitin je bilo torej pričevanje nekega domačina pod hribom Carpegna, ki je karabinjerjem sporočil, da je nekaj minut po 15. uri slišal močno eksplozijo.
Letali je dobesedno razneslo, tako da se vsiljuje sum, da sta trčili v zraku. Reševalci so tudi sporočili, da so našli trupli obeh pilotov, 28-letnega kapetana Claudia Lodovisia iz Clesa pri Trentu in 28-letnega poročnika Michela Burlamacchija iz Viareggia.
Sedanja nesreča bo nedvomno sprožila val polemik, saj so reaktivci F-104 dobili nezavidljivi vzdevek »letečih krst« in »tovarn vdov«, obrambno ministrstvo pa se jim noče odpovedati.
Kontrolna akcija karabinjerjev v restavracijah po vsej državi
RIM — Posebni oddelek karabinjerjev je na zahtevo ministra za zdravstvo De Lorenza v preteklih dneh opravil kontrolne preglede v 536 restavracijah po državi, pri tem pa so pri več kot petini od njih (108) odkrili najrazličnejše kršitve kazenskega zakonika. Največ prijav, in sicer 51, je bilo zaradi nepravilnega zamrzovanja živil, goljufij so odkrili 44, pokvarjena živila pa v 33 gostinskih obratih. Še več je bilo upravnih prekrškov, med katerimi so največkrat ugotovili neustrezne higienske razmere v lokalih.
Karabinjerji so ministru za zdravstvo dostavili tudi podrobno poročilo o opravljenih pregledih. Iz tega poročila izhaja, da ni bistvenih razlik med posameznimi deželami, razvidno pa je tudi, da lastniki gostinskih obratov zdaj bolj skrbijo ža zdravje potrošnikov, kot je bil to primer na primer marca letos, ko so, sicer v precej bolj omejenem obsegu kot zdaj, karabinjerji opravili podobno kontrolno akcijo.
Minister za zdravstvo De Lorenzo je izrazil zadovoljstvo nad temi kontrolnimi akcijami, ki po njegovem mnenju prispevajo k izboljšanju storitev v restavracijah, obenem pa je tudi poudaril, da bodo v skrbi za potrošnikovo zdravje s temi akcijami nadaljevali tudi v bodoče.
SYDNEY — Devet mrtvih, nekaj ducatov pogrešenih in 120 težkih ranjencev je začasni obračun potresa, ki je prizadel avstralski Newcastle v Novem Južnem Walesu, kakih 120 kilometrov severno od Sydneya.
Epicenter potresa, ki je bil 5,5 stopinje po Richterjevi lestvici in je trajal kar 45 sekund, je bil v neposredni bližini tega rudarskega in industrijskega mesta ob Tihem oceanu. To pojasnjuje tudi ogromno razdejanje, ki ga je povzročil relativno šibek potres. Vse mestno središče so evakuirali, ker je tu največ poškodovanih stavb, ki bi se lahko vsak trenutek zrušile. Največ žrtev je bilo v klubskih prostorih nekega rudarskega in delavskega doma. Stavba se je dobesedno sesula, pod ruševinami pa je baje še nekaj preživelih. To vsaj trdijo reševalci, ki so s pomočjo aparatov zaznali pod ruševinami znake življenja.
Potres, ki je Newcastle prizadel ob 10. dopoldne, je najhujši v avstralski zgodovini. Na tej celini so potresi v glavnem prava redkost, ker tu ni potresnih prelomnic. Avstrali ja je v tako imenovani Indijsko avstralski plošči, ki je precej stabilna. Po mnenju znanstvenikov je potres povzročilo trenje te plošče s Tihoocensko ploščo na prelomnici, ki poteka od Nove Zelandije do Novih Hebridov.
Na slikah (telefoto AP): gasilec z ranjeno žensko pred porušenim klubom rudarjev (levo), sunek je prizadel tudi večnadstropno parkirišče (desno)
Nerazumljiv umor in samomor v turškem konzulatu v Neaplju
NEAPELJ — V streljanju v poslopju turškega konzulata v Neaplju je bil včeraj ubit italijanski državljan Vincenzo Di Scala, iti je bil na konzulatu zaposlen, kmalu zatem pa se je ubil še njegov morilec, turški varnostnik Ahmet Gulduoglu. Kot je povedal neapeljski podkvestor je do streljanja prišlo približno ob 8.30. Takrat naj bi do turškega konzulata prišel šofer konzulata Kaliskan Adi-guezel. Tam naj bi se mu pridružila še Vincenzo Di Scala in Ahmet Gulduoglu, kateremu je Adiguezel pokazal prvo stran nekega časopisa. Takrat naj bi Gulduoglu nenadoma potegnil pištolo in ustrelil Di Scalo, nato pa pobegnil.
Že pred bližnjim konzulatom ZDA naj bi ga ustavila karabinjerja, ki pa sta Gulduogla spustila, ko jima je pokazal dokumente. Takoj nato naj bi se Turek ustrelil. Odnosi med Gulduoglom in Di Scalo so bili zmeraj dobri, Turkovo zmedenost pa naj bi povzročila skrb za hčerkino zdravstveno stanje.
Neuspešen lov m panterja »Črna muca« se je potuhnila
RIM — Vsi napori, da bi tudi s pomočjo žarometov izsledili črnega leoparda, ki se klati ob severnem robu rimskega predmestja, so bili brezuspešni. Panter je tudi včeraj uspešno prelisičil svoje zasledovalce in se nonšalantno pojavljal, kjer jih ni bilo. Tako je neka gospa telefonirala policiji, da se ogromna črna mačka sprehaja po njenem dvorišču. Ko so prišli zasledovalci, pa je že izginila. Za njo pa so ostali sledovi, tako da nihče nima dvomov, da je šlo za privid. Zaledovalci so torej vedno bolj prepričani, da bo lov dolgotrajen. Nekateri pa že upajo, da je po »črno muco« skrivaj prišel njen gospodar.
Japonska fizika »ogrozila« Newtonovo težnostno teorijo
na še vedno prepričana, da rezultati preskusa niso verodostojni. Japonska lizika Hayasaka in Takeuči ne trdita, da sta »premagala« zakon težnosti, vendar pa pravita, da je eksperiment dal rezultate, ki jih ni mogoče razložiti z obstoječimi fizikalnimi teorijami. Zaradi neverjetnosti odkritja sta podrobnosti o poskusu posredovala omenjeni ameriški znanstveni reviji.
NEW YORK — Dva japonska znanstvenika sta s pomočjo žiroskopa opravila fizikalni poskus, ki bi lahko, če bodo rezultati eksperimenta potrjeni, ogrozil dosedanjo teorijo o težnosti, ki jo je postavil Newton. Poskus je opisan v ugledni ameriški reviji »Physical Revi-ew Letters« in je že povzročil številne komentarje. Pravijo, da bi lahko šlo za revolucionarno odkritje, vendar je veči-
Vlncenzo Dl Scala je obležal na vrhu stopnic pred uradi turškega konzulata (AP)
Ameriški tisk o stanju v Jugoslaviji
NEW YORK — Kot piše New York Times, je »centralni komite vladajoče komunistične partije predlagal, naj partija sprejme predlog, po katerem naj bi se končal njen 45-letni monopol oblasti v Jugoslaviji«.
New York Times pravi, da bo partija o tem predlogu razpravljala na kongresu januarja v Beogradu. Časopis tudi piše, da je bila »KP Jugoslavije prva, ki se je odcepila od komunističnega bloka leta 1948. Toda Jugoslavija je zdaj počasnejša pri sprejemanju številnih demokratičnih sprememb, ki preplavljajo Vzhodno Evropo. Partijski sekretar Štefan Korošec je na seji 165-članskega centralnega komiteja dejal, da je partija pripravljena na tekmo z »enakovrednimi političnimi partnerji«. Korošec je tudi izjavil, da se partija loteva sprememb, vendar ne zato, da bi zavrnila idejo socializma, temveč da bi jo ohranila in razvila naprej. Kot je dejal Korošec, je predlog posledica prizadevanja, »da dokažemo, da se nismo znašli na repu socialističnih reform«.
New York Times na koncu dodaja, da je v Sloveniji in na Hrvaškem že dovoljeno delovanje drugih političnih strank. »Srbija, največja republika, pa se je ta mesec odločila, da z nekaterimi omejitvami dovoli nastanek drugih strank,« zaključuje New York Times.
Medtem pa je tedenska izdaja Was-hington Posta objavila daljši članek o razmerah v Jugoslaviji, s poudarkom na mednacionalnih napetostih. »Zdi se, kot da kri, prelita skozi stoletja, pronica nazaj iz zemlje v glave ljudi,« se začenja članek z izpovedjo starega komunista in partizana, ki je zgrožen nad sedanjimi medrepubliškimi spori. Časopis potem povzema vse dosedanje »mejnike« v jugoslovanskih zdrahah (kot zadnjega omenja srbski bojkot slovenskih podjetij), velike gospodarske težave in Markovičeva reformna prizadevanja. V zvezi s tem časopis pravi, da hočejo »srbski voditelji odstaviti Markoviča in go nadomestiti z lastnim ministrskim predsednikom«. Toda časopis tudi meni, da je »Miloševičeva popularnost med Srbi sicer še vedno visoka, kažejo pa se tudi znamenja nezadovoljstva.«
Tudi poanta članka ni nova: »Jugoslavija nujno potrebuje ustavne spremembe, po katerih bi imelo zvezno vodstvo več izvršne oblasti pri urejanju gospodarskih zadev in za to, da bi takšnim lokalnim voditeljem, kot je Miloševič, preprečili enostranske akcije, ki ovirajo notranjo trgovino in poslovanje«.
MITJA MERŠOL