Planinski
VSSTKS
Glasilo »Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani.
Štev. 6.	V Ljubljani, dne 25, junija 1897,	Leto III.
Dvakrat črez Ture.
. Spisal J. M.
(Dalje.)
3. Črez Oil v Berhtesgaden,
Ležem črez Pastirico. Strašna nevihta razsaja, v grozno grmenje se meša žvižganje viharja. Plazim se po vseli štirih po ledeniku, da me ne podre silni piš. Koke so mi že vse otrple, komaj se še pomikam naprej po mrzlem ledu. Zdajci mi zmanjka tal, zdrčim z glavo navzdol v temno razpoko in se — prebudim.
Hvala Bogu! bile so le sanje, toda hude sanje. Na pol še v spanju sem položil nazaj na zglavje glavo, ki mi je lezla črez posteljni rob (od tod menda moj padec z glavo navzdol), in začel otipavati kosti, da se prepričam, če so še cele. Med tem preiskovanjem sem se vzdramil popolnoma. Tedaj pa sem spoznal vzrok svojih sanj. Začul sem silno smrčanje, ki je prihajalo od strani, na kateri sta se utaborila najina Tevtona. Eden je pošiljal skozi nos glasove, podobne cviljenju nenamazanih koles, drugi pa je pritiskal zraven kakor bombardon.
Tudi France se je vzbudil pri tem koncertu. Seveda, na spanje nisva mogla več misliti. Zato sva kar vstala, se napravila in odšla, ne da bi bila vzbudila koncer-tujoča „barda". Ura je bila šele polšestih. Pri zajutrku sva se posvetovala, kam bi jo udarila. Ker se je obetal dež in sva imela do Inšpruka še tri dni hoda, sva opustila svoj prvotni načrt in sklenila iti iz Cela po železnici v Halajn in od tod črez Oil v Berhtesgaden.
Po zajutrku sva si ogledala krasno gotično cerkev v trgu, potem pa se napotila proti eno uro oddaljenemu Celu (Zeli ara See). Pot naju je peljala mimo Fišhornskega gradu, ki je stal že v enajstem stoletju. Za časa reformacije so ga bili razdejali, v tem stoletju pa je kupil razvalino knez Liechtenstein, in kmalu
Se je vzdignila iz nje krasna stavba. Grad je zidan večinoma v gotičnem slogu, samo južni del je romanski. Ko sva prišla mimo Fišhorna, sva zagledala na desni Celsko jezero. Zapustila sva prašno cesto ter zavila v lep drevored, in kmalu sva stala na obrežju enega izmed najlepših planinskih jezer. Od vseh strani je obkro-žujejo mogočni gorski hrbtovi. Na severu se dviguje Kamenito morje. Kakor močna straža med Avstrijskim in Bavarskim stoje sivi raztrgani vrhovi, med njimi pa se razprostira pusta visoka planota, ki je podobna okamenelemu razburjenemu morju. Nad temi skalnatimi valovi se razpenja še jasno modro nebo, kakor bi vabilo v rajski Berhtesgaden, ki leži pod Vacmanom; na jugu pa zagrinjajo grozeči črni oblaki veličastne vrhove Visokih Tur. Tu in tam se iznebi kak velikan nadležne odeje in nama pusti ogledovati za par trenotkov svoje ledeno obličje. V dnu Kaprunske doline se pokaže v sneg in led vkovani Kieštajnhorn (3193 m), toda le za kratek čas; kmalu se zavije zopet v temno meglo. Dalj časa so branita njenemu objemu velikanski piramidi podobni Iubahhorn (2470 m) in Hohten (3369 m), katerega ledeniki se lepo blešče iznad zelenih planin in temnega skalovja. Fuška dolina pa je bila popolnoma zadelana.
Proti zahodu sega pogled daleč v Pinčgavsko dolino, na vzhodu pa se dviguje Hundštajn (2100 m), znan po svejem divnem razgledu. Na vrhu se razprostira lepa planja,va, na kateri so obhajali nekdaj Pinčgavci svoje „Eanggelfeste". Zbirali so se tu vsako leto o sv. Jakobu in se izkušali v boju s pestmi. Zraven tega pa so imeli tudi resne dvoboje. Poravnavali so namreč takrat s pestmi vse prepire in nasprotke celega leta. Pogosto so se končale te „ veselice" s krvavimi glavami. Ko sva dospela v glavno izprehajališče ob jezeru, sva sedla na klop in ogledovala šetalce; bil je namreč ravno čas za jutranji izprehod. Cula sva vsakovrstne jezike: nemški, francoski, laški, in tu in tam se je oglasil tudi kak „yes". Da je bil tudi slovenski jezik zastopan, sva skrbela midva. Prisopihal je k bregu parnik. Vse je vrvelo nanj. Pozvonilo je že za odhod, ko je prihitela še debelušna zakonska dvojica z dobrim pobičem, ki pa je bil tako nesrečen, da se mu je izpoddrsnilo ravno pred mostom, ki je držal na parnik. „Waj, mameleben" je zaklical milo, ko ga je pritisnila mati zemlja na svoje prsi. „Mameleben" pa ga je vzdignila z eno roko kakor mlado mače, in Izrael je bil srečno na krovu. Parnik je zažvižgal in odplul. Po njegovem odhodu je postalo nekako prazno, zato sva tudi midva šla odtod ogledovat trg, ki ima jako staro zgodovino. Ob času sv. Vigila so ustanovili tu samostan in ga imenovali „Cella in Bisoncio". Menihi so iztrebili pragozd in izpremenili divji samotni kraj v prijazen, rodoviten svet. Kmalu je nastala okoli samostana naselbina: začetek sedanjega Cela. Kazen cerkve, ki je stala že v 13. stoletju, in starega gradu ni posebnih znamenitosti. V novejšem času se je trg jako olepšal, ker prihaja vanj po leti vedno mnogo tujcev.
Odšla sva na kolodvor. Tu je bilo vse polno ljudstva; komaj sva se prerila do vlaka. Kmalu je zažvižgal hlapon, in odpeljali smo se proti Halajnu. Ko smo bili
v Bruku, je že deževalo prav pošteno. Vstopila sta dva turista, mokra kot miši; hotela sta črez škrbino Pfandel, toda dež ju je zavrnil. Nekaj posebnega sva zapazila pri Salcburžanih, ki so se vozili po železnici. Vsak, bodisi mlad ali star, moški ali ženska, je imel nahrbtnik. Sklepal sem iz tega, da je Salcburžanu nahrbtnik to, kar Kranjcu bisaga ali Hrvatu torba.
Ko smo dospeli v Bišofsbofer, je solnce že -prisijalo skozi oblake. Na desni je pogledal zvedavo skozi meglo Hohkenig (2938 m), in v daljavi je bilo že videti razrito gorovje Tecengebirge. Razgled pa se je zaprl zopet v divji ozki soteski Lueg; druzega nisva videla, kakor sive skale in šumečo Zalico. Ko pripiha vlak še skozi dolg predor, se razširi dolina; na levi se prikaže Visoka Gel (2519 m), in kmalu potem si v Halajnu. To mesto je prvo za Salcburgom in je posebno znamenito po Direnberških solinah. Že Kelti in Rimljani so kopali sol v Tuvalu, kakor so imenovali Direnberg. Za preseljevanja narodov so bili rudniki opuščeni, in nova doba za soline se je pričela potem ob času sv. Ruperta.
S kolodvora sva šla naravnost skozi mesto, ki je še precej čedno, in prišla po hudem klancu na razpotje. Na levo pelje pot k solinam, na desno pa črez mejo. Na vrhu klanca sva opazila napis, ki ukazuje kaj lakonsko voznikom, naj devajo coklo pod kolo. Narisana je namreč cokla, zraven pa je zapisano: „oder 5 fl. Strafe". Hodila sva le še par minut in pustila sva Avstrijo za seboj; bila sva na Bavarskem.
Pot pelje po lepi visoki planoti. Zelene travnike obdajejo gosto zaraščeni gozdi, in le tu in tam stoji kaka samotna kmetija. Na desni sva zagledala sivo gorovje, katero se imenuje Untersberg, kakor nama je povedal prijazen bavarski mejni stražnik. Po košatem gozdu sva začela korakati navzdol in kmalu sva prišla na cesto, ki pelje iz Saleburga črez Šelenberg v Berbtesgaden. Menila sva, da bodeva vsak čas tam, toda hodila sva še precej dolgo, predno sva zagledala trg.
Najprej sva si priskrbela prenočišče v gostilnici. Bada bi se bila tudi malo pokrepčala, toda nisva imela — denarja, namreč nemškega. Ko sva ga dobila v menjalnici (seveda ne zastonj), sva si šla oborožena z markami gasit žejo z izvrstnim Monakovskim pivom, potem pa pohajkovala po ulicah. Trg je lep in zelo obiskovan. Krog in krog po brdih stoje lepo vile. Krajevna lepota, soline in poldrugo uro oddaljeno Kraljevo jezero (Ivonigssee) privabi vsako leto volil'o tujcev. Domačini se bavijo zelo z rezbarstvom, in res, videla sva po prodajalniških oknih razstavljene kaj krasne izdelke. Prave rezbarske umetnine so gotični oltarji v frančiškanski cerkvi.
Prehodila sva že ves trg, ko naju slednjič zapodi dež nazaj v gostilnieo. Kmalu sva se odpravila k počitku. Zunaj je lilo, da je kar odletavalo, kar nama ni bilo prav nič všeč, ker sva bila drugo jutro namenjena h Kraljevemu jezeru.
(Dalje prih.)
Iz Borovnice v Cerknico.
Spisal J. G. Oblak.
(Konec.)
Odpravili smo se. Lepa eesta vodi ob desnem bregu potoka Cerknice prav polagoma navzdol proti trgu. Kaj ljubek je pogled s ceste v prelepo zeleno dolinico, ki jo napaja Cerknica. Vleče se od trga proti severu proti Begunjam, odtod pa se zavije proti zahodu v zeleno hribovje. Mimo več žag smo dospeli kmalu v trg. Tri in pol ure počasne hoje smo rabili od Borovnice do sem.
Neko starinsko častitljivo lice daje temu staremu trgu, ki šteje kakih 800 prebivalcev, starodavna cerkev in okoli nje tista stara stolpa in zidovje. Sicer pa je trg bolj vasi podoben nego trgu.
Da je bila naša prva pot iz Cerknice k jezeru, o katerem nam ve Valvazor toliko povedati, se razume. Pa da ne bom lagal, prej smo šli še pogledat v Za-gorjanovo gostilnico. Potem pa smo jo mahnili v južno smer od trga ter kmalu dospeli v selo Spodnje Jezero. Po originalnem stavbenskem sistemu je zidana ta vas. Vse hiše stoje v eni vodoravni, dolgi vrsti, vse obrnjene od severa proti jugu. Kadar je jezero zelo veliko, sega prav v vas. Sicer pa je do brega hoditi še par minut od Spodnjega Jezera.
S sabo smo si vzeli starega deda Jezerčana, da nas bo malo vozil s tistim velikim, nerodnim čolnom po jezeru. Kmalu smo bili pri obrežju jezera, ki se razprostira v podnožju Javornikovem ob južni in južnovzhodni strani Cerkniške kotline.
Odrinili smo od kraja. Prijetna je in neki poseben vtisk napravi na te vožnja po tem čudnem jezeru, ki mu je dno zdaj sivo, zdaj zeleno, zdaj črno, namreč kadar se peljemo črez kako jamo, zdaj zopet vidimo v njem zeleno travo in pisano, cvetice, pokrivajoče prijazne livade, katere zagrnejo vsako leto jezerski valovi. Radostno zremo v lepo okolico, na celo Cerkniško ravan in na venec gora, ki jo obkrožajo. Pogled ti plava po golih vrhovih, svetlečih se sel i h z belimi cerkvicami, zelenih tratah in temnih gozdovih.
če se obrneš nazaj, uzreš vas Spodnje Jezero, na levo odtod Dolenjo Vas, v majhni*razdalji, severno od njiju, trg Cerknico na severnem koncu ravnine, tam, kjer se konča dolina Cerkniškega potoka. Majhno porasteno gričevje naseverno-zahodni strani nam zakriva pogled na Rakek in zapira Cerkuiško kotlino na to stran. Nad Cerknico, gori proti severu, proti Borovnici in Ljubljanskemu barju se vzdiguje oni hriboviti svet, črez katerega smo priromali sem. Na desno od Cerknice, ob severni strani ravnine, se razteguje gola zelena gora Slivnica, na katere vrhu prirejajo baje tukašnje čarovnice svoje velike in male plese. Bazen tega je na Slivnici tudi jama vetrnica, v kateri menijo, da nastane vihar, če vržeš kamen vanjo. Bog nas varuj, človek bi si skoraj ne upal gori na ta vabljivi vrh
zelene Slivnice, če bi vse verjel, kar se bere in pripoveduje. Vzlic temu pa smo sklenili, prihodnje leto polaziti nje zeleni vrh, odkoder bomo tem lepše zrli vso to lepo ravan in obdajajoči jo „hribov zelenih pas". Kaj za to, če se tudi zavrtimo edenkrat na okoli s kako coprniško krasoto. Par kamenov tudi zavalimo v tisto hentano jamo, morda pa vendar ne bo tako hudo, kakor si mislijo. Za Valvazor-jevih časov so duhovniki blagoslavljali take jame, da bi ublažili one zle duhove, ki se tako radi ujeze. Hvala Bogu, da smo iz tistih časov, ko so gorele na grmadah „coprnice" in so blagoslavljali take nedolžne luknje po gorah.
Prijazno se smehlja venec bleščečih sel v podnožju Slivnice: Martinjak, Grahovo, Zerovnica i. dr. Bela cesta, ki se vije skozi ta sela pod Slivnico od Cerknice proti južnozahodni strani, nas pripelje v par urah na Bloke in Lož, majhno mestece tam za Križno Goro, ki vzbuja tam doli na južnozahodnem koncu ravnine v precejšnji daljavi med drugimi zelenimi vrhovi našo pozornost. Ob južni in južnovzhodni strani kotline pa se vzdigujejo temno porasteni bregovi Javornikovi (1345), iz čigar tajinstvenega podnožja hrumi voda Cerkniškega jezera. Kako lepa pokrajinska slika!
V tem smo se pa pripeljali mimo zelenega otoka Gorice, kamor prepeljujejo tukašnji prebivalci živino v čolnih na pašo, na ono stran jezera k obrežju Javorni-kovemu k luknji „ Veliki Karlovici", ki požira vodo in se vleče vodoravno v goro. Z majhnim čolnom se lahko popelješ malo „pod zemljo", če te je ravno volja. Človeka na prvi pogled nič kaj ne mika z belega dneva v temo. Pravega vraga bodeš videl tudi notri; malo moker boš, ker od sten malo kaplja, sicer ni nobene nevarnosti. Mi pa smo veleli dedu, naj nas popelje nekoliko proti južnozahodni strani po dolžini jezera.
Naš „parobrod" jo jo zavil torej proti „Gorici" in potem sopihal vzporedno "s precej dolgim polotokom, ki moli kakor jezik proti jugu v jezero.
Med tem smo izpraševali očeta, kako in kdaj nastaje to čudno jezero. Jako priprosto je razlagal dobri ded in povedal, da ob času, ko padejo „dežovi", se zbero, „lufti" v tistih luknjah ter delajo tako muziko, da jo je slišati prav doli v vas Spodnje Jezero; to je znamenje, da bo v kratkem času jela voda vreti na dan. No, mi smo si takoj v začetku težko predstavljali tisto muziko pa tudi tiste hen-tane „lufte", ki naj bi koncertirali, predno se ima poroditi jezero. Zadovoljno smo vzeli to zabavnopoučno razlago dedovo na znanje. Spravila nas je v dobro voljo, ter smo jeli še dalje izpraševati zgovornega in dobrovoljnega možička to in ono. Pozneje sem zvedel, da res nastane v požiralnih jamah strašno bučanje in hre-ščanje, in da kmalu za to „muziko", ki je pa vse prej kot „muzika", pridere voda in zagrne zelene livade.
Ze precej dolgo časa jo obračal vesla naš ded, ko od daleč začujemo zvo-njenje z „Otoka", na katerem je mala vasica. Ta otok, na katerem se širijo trav-
niki in polja, je že skoraj na južnem koncu jezera. Že v precešnji daljavi za sabo vidimo Cerknico, Dolenjo Vas in Spodnje Jezero. Ob obrežju Otoka se približujemo južnemu koncu jezera proti vasici Zgornje Jezero. Da imamo časa, bi izstopili na Otoku ter si ga ogledali, potem pa bi se peljali na obrežje jezera k vasi Gorenje Jezero. Pa treba bo obrniti.
Dve dobri uri je dolgo Cerkniško jezero in komaj polovico toliko široko. Ono je najznamenitejše a tudi največje jezero kranjsko.
Kako pač vse drugače bo v kratkem vse tod, koder zdaj krožijo jezerski valovi in se veselo igra na tisoče rib. Koder zdaj mi brodimo s svojim čolnom, bodo drdrali vozovi, pastirji bodo pasli živino, lovci zasledovali dolgouhe strahopetneže in drugo divjačino, kmet pa bo kosil bujno travo; predno se bo še začela „muzika", bo mrva spravljena pod streho. Navadno ni jezera od konca junija do konca septembra, včasih pa je celo leto, kakor je vreme. Izgine navadno v petindvajsetih dneh.
Osemnajst večjih jam je v jezerskem dnu in ob bregu Javornikovem, skozi katere priteče in odteče zopet voda. Vsaka ima svoje ime, kakor: Mala in Velika Bobnarica, Sitarica, Bešeto, Vodonos, Svinjska jama, Velika in Mala Karlovica, Vretje i. dr. Pripovedujejo se tudi razne pripovedke, kakor o Karlovem gradu, ki se je pogreznil, o Veliki Karlovici, v katero je po noči zašel in izginil s čolnom vred fant, katerega je izvabila luč, nastavljena od njegovega sovražnika nad jamo.
Tudi več potokov priteka v ravan, ki napolnjujejo jezero. Največji je Cerknica, ki priteka tam izza Slivnice iz lepe doline v Cerkniško kotlino, po kateri teče, dokler se na južnem koncu ne izgubi v zemljo. Manjši potoki, ki tudi izginejo, so Martinski potok, Obrh, Zerovniški in Lipsenski potok. Na Kraškem svetu ni to nič čudnega, če se izgubi potok — neštevilno jih je — v zemljo, in da pride iz zemlje takoj tako močen, da žene lahko mlin.
Odkod pač voda tega jezera in kam zopet izgine"? Da bi ta vprašanja rešil, se je trudil naš slavni Valvazor na vso moč. Opazovat je hodil jezero ob raznih prilikah, ko je naraščalo, in ko je padalo. Tako seje zanimal za to naravno čudo, katero imenuje „ein Wundersee, ein rechtes Wunder der Natur, die fiirnehmste Curiositat des Gewassers".
Posvetil je v IV. knjigi svojega znamenitega dela „Oast vojvodine Kranjske" v predelu „Naturraritaten" zadnjih 7 poglavij Cerkniškemu jezeru*). Pripoveduje nam, kako "si razlaga nastanek tega jezera, in odkod prihaja njegova voda, namreč iz druzega jezera, ki je više gori v osrčju Javornikovem. Svojo trditev utemeljuje s temeljitimi dokazi. Popisuje nam natančno, kdaj in v kolikem času se napolni z vodo prva jama, druga, tretja i t. d., pripoveduje pravljice o teh jamah, razlaga imena, zakaj v nekaterih jamah (Vel. in Mali Bobnarici), kadar grmi, bobni.
*) Od 46.-52. poglavja,
Pove nam pa tudi, kdo je imel pravico ribariti v jezeru in pri katerih jamah. Bibarijo še sedaj takrat, kadar začne jezero odtekati; pred onimi požiralnimi jamami potegnejo tedaj z mrežami na enkrat na stotine rib.
O Cerkniškem jezeru je pisalo že veliko pisateljev. Že Talvazor pravi, da je to jezero „teklo skozi peresa brezštevilnih novih in starih pisateljev vseh strok: topografov, historijografov, kozmografov, poetov i. dr.", katere nam imenoma našteva.
Naš čoln se zopet približuje severnemu delu Jezera. Neki poseben, miren in globok vtisk je napravila na nas vožnja po tem jezeru. Ta skrivnostno lepi svet, ki se ti razgrinja na okoli, sveti mir, ki plove nad vso okolico in bajnim jezerom, te nevda s tisto blagodejno notranjo zadovoljnostjo in srčno radostjo, z nekim mirnim navdušenjem, ki ti ne seže nikjer tako globoko v srce kot v krilu božan-stvene prirode.
Zapeli smo ono milokrasno domorodno narodno popevanko „Po jezeru". Nikjer ti ne pride pesem tako iz srca in ne seže zopet v srce kot v prosti naravi . . .
„Čujte, gore in bregovi, Da sinovi Slave smo".
Da, s ponosom lahko pojemo, da smo sinovi Slave, zlasti pa sinovi one male krasne zemlje slovenske, dežele čudes, katero je, rekel bi, usoda obsula z biseri prirode. Lepo so odmevale besede od temnih bregov, besede, ki jih je navdušeno zapel navdušeni sin Kraške zemlje, Miroslav Vilhar.
Tam Javornik črni Zaslanja izhod, Po notranjski zemlji Pozdravlja naš rod.
Jezero cerkljansko Mu pere noge, Pa bukev in javor Hladita srce.
„Pri kraji smo, hvala Bogu!" tako si je mislil vsaj stari Jezerčan, katerega je oblival pot. No, ta pot ni bil zastonj, in naš ded je bil zadovoljen — to se pravi, naš ded bi bil tudi več vzel, ko bi mu bili več dali; pa umazani nismo bili. Sploh turisti takih lepih lastnosti človeških, kakor je umazanost, ne poznajo.
Kam pa zdaj? Ali bi šli malo pogledat proti Ložu, ali na Eakek na vlak, ali pa še poprej v Škocijansko jamo, kamor je iz Cerknice zaznamenovana pot, in potem odtam na Eakek? Tam v gošči na zahodni strani od Cerknice vidimo cerkvico sv. Kocijana, in v njeni bližini je jama, v katero se izgublja potok Bak.
Tja nas še najbolj vleče. Škoda, da nima dan kakih 36 ur. Ker jih nima, se kar odpravimo na Bakek ter počakamo „Luko-Matijo".
Reči moram, da smo bili zadovoljni vsi s to lepo turo iz Borovnice v Cerknico, za katero bom vedno hvaležen prijatelju Tonetu.
No, kmalu je pridrdral s Kraškega sveta vlak. Zvečer smo bili zopet pri Coklarjih.
Piparji na Dobraču.
Spisal Nadpipar.
Da vidimo kaj novega, smo sklenili polesti na Dobrač (2167 m) in to tem rajši, ker imamo pod to goro planinskega prijatelja, kateri nam je obljubil biti kažipot. Pismo, s katerim smo mu naznanili svoj sklep, se je križalo z njegovim, v katerem nam je sporočil, da vzpričo obilega snega ne bo še o Binkoštih kazalo lesti na Dobrač. Drugi dan pa smo prejeli pismo z odgovorom, da „toliko snega vendar ni, da bi ga „Piparji" ne pregazili. Pridite gotovo, čaka vas mnogo zabave, v Ziljski dolini pa bodete gledali zbijanje soda, rajanje pod lipo in Ziljanov narodno nošo".
Kakor da bi se bili prebudili, se nam je zdelo, ko smo si binkoštno nedeljo zjutraj v Beljaku s prijateljem segli v roko. Odloživši pri njem prtljago, smo stopili v cerkev k službi božji.
Ko nam je bil prijatelj gostoljubno postregel z zajutrkom, smo napolnili nahrbtnike z raznimi živili in pijačami, in kmalu po sedmih so se Beljačani plašno izpogledovali, ko so slišali nerahlo tipanje šestero okovanih palic po trdih mestnih tleh. „Die steigen aufi auf den Dobrač". — No pa stopimo!
Vreme je bilo kaj prijetno, solnee je lepo sijalo, hladna jutranja sapica je pihljala „Piparjem" v obraz, in postali smo dobre volje. Po lepem potu, ki drži tu in tam skozi gozd, smo dospeli v čedno vasico Sv. Duh, Beljačanom priljubljen kraj. Majhen prigrizek, požirek vina in pipico tobaka si kaj rad privošči „Pipar" na lepem kraju. Sedaj pa dalje.
Pota ne bodem opisoval, ker je enak drugim: polagoma vedno navzgor, po gozdih, planinah in rebrih. Ob lepem razgledu smo napravili črez nekaj ur počitek, ker se nam ni nikamor mudilo.
Trije hribolazci, ki so se z vodnikom vračali z Dobrača, so nas prepričali, da nismo mi prvi, ki letos polazijo Dobrač. Prijazno smo drug druzega pozdravili, in „Piparji" smo se hvaležno spominjali naših učiteljev in profesorjev, ki so nas za silo naučili nemščine, ker sicer ne bi se bili znali tako korajžno odrezavati. Za ne dolgo časa smo korakali po snegu, in ko smo zagledali oba vrhova, na katerih stojita cerkvici, slovenska in nemška, pod njima pa planinski hotel, koča in brzojavni urad, so od radosti vzkipela „Piparjem" srca. Kot nobel ljudje
so tiščali „Piparji" v planinski hotel, to tem bolj, ker smo imeli ključ le do hotela in so bile vse druge stavbe še zaprte.
Sneg, katerega je bilo za hotelom toliko, da si mu iz njega lahko stopil na streho, nam je dobro služil, ker tu ni studenca, ne potoka, ne vodnjaka, niti vodovoda. V sneg smo postavili steklenice s pijačo, meso in iz snega smo delali vodo (kako, tega pa ne povem, ker je to tajnost hribolazeev). No, pred nami so pa bili vse bolj kakor čedni hribolazci v koči. Posode vse polne, soba in kuhinja nasmeteni in nesnažni. Naj le bo! Slovenec je potrpežljiv. Pometali, umivali, drgnili, snažili smo, kakor da bo jutri „ojfcet".
Med tem, ko se je na ognjišču iz snega delala voda in iz nje krop, smo stopili na vrh, ki je le nekoliko minut od hotela. Strmeli smo nad krasnim razgledom. Ponižno smo se poklonili očetu Triglavu in njegovim visokim sosedom, prijazno smo pozdravili znanca Mangarta, občudovali Veliki Klek, obetajoč mu svoj pohod, koketirali smo z našim Stolom, Begunjščico, Grintovcem, Ojstrico in z drugimi vrhovi ter radovedno gledali v Ziljsko dolino.
Ko smo se bili vrnili v hotel, nam je kaj dobro dišala južina.
Med tem je prišla druga družba, pet hribolazeev — brez ključa. Ker je bilo v naši sobi premalo prostora, so odprli druge sobe, pa ne s ključem, ampak s sekiro. Pričeli so kuhati. Imeli so za večerjo vse pripravljeno, to je: ognjišče, ogenj, krop, sol in lonec, le edino tega ne, kar bi radi v lonec kuhati dejali. Postregli smo jim s tem, kar je bogati „Piparski" zalogi preostajalo. črez nekaj trenotkov smo bili zopet na vrhu, zapeli slovenske pesmi ter udarili „Piparski petel" (marjaš), Ze se je delal mrak, ko«, smo vzeli slovo od krasnega razgleda ter se vrnili v kočo. Po izborili večerji smo izpraznili par steklenic v snegu ohlajenega vinca, zapeli še par domačih pesmi, potem pa zgodaj legli k zasluženemu počitku. —
Ko Pipar se prebudi, Na vreme on gledat hiti; če lepo je, vriska na glas, Hej, danes na gorah bo kras!
Tako smo zapeli binkoštni ponedeljek kmalu po treh zjutraj, ko smo se prebudili pa zagledali jasno nebo. črez pol ure smo zopet stali na vrhu Vse, kar smo včeraj gledali, smo videli sedaj zopet in sicer v nežnem svitu vzhajajočega solnca. Nepopisno je bilo lepo; ni čuda, da nas je navdušilo tako, da smo od radosti vriskali. Vrnivši se v kočo, smo si napravili zajutrk, posnažili kuhinjsko posodo in opravo, očedili sobo in kuhinjo ter vse spravili v tak red, v kakršnem koča morda preje še nikoli ni bila. Sosednje hribolazke in hribolazci so kar strmeli in občudovali našo spretnost. Slovensko smo zapisali svoja iriiena v spominsko knjigo (pred nami še nihče ni kaj slovenskega pisal vanjo), jih označili s „Pi-parskimi" pridevniki in vidno zabeležili, da smo člani in zastopniki »Slovenskega
plan. društva". Tudi smo pa grajali v knjigi nered v koči, katerega so provzro-čili oni hribolazci, ki so bivali pred nami v koči
Šopke na klobuke, nahrbtnike na rame ter palice v roke, in z Bogom Dobrač! Stopili smo črez vrh in potem navzdol proti Ziljski dolini. Pot je sicer strm, a jako dobro izpeljan in udelan ter vodi s početka po skalnatem svetu, potem pa po senčnatih gozdih in zelenih planinah. Srečali smo dva češka enoletna prostovoljca, ki sta stopala proti Dobraču. Pozdravila sta nas z „nazdar!" in nam povedala, da jima je znano, da so „Piparji" na Dobraču. čudno! v Ljubljani tega niso vedeli niti oni, ki so želeli to vedeti. Med potjo smo napravili še en počitek in malo južino. Ko smo se radovedno popraševali, od kod sta Ceha zvedela, da smo mi na Dobraču, je odgovoril neki prav „kunšten" Pipar: „Grosse Ereiguisse werfen ihre Schatten voraus". „Dobro si povedal, usedi se!" so odgovorili drugi.
čvrsti in dobre volje smo dospeli skozi čajno ob polenajstih dopoldne v Bistrico v Ziljski dolini. Stopili smo najprej v cerkev, potem pa h kosilu. Kako diši hribolazcu kosilu, ko pride z 2167 m visokega hriba, ve le on sam. Table d' hote pri Ronacherju na Dunaju naj se kar skrije.
Po kosilu ob dvanajstih smo si ogledali ljudsko igro, katero naj le kratko opišem, ker je bila že večkrat opisana v raznih knjigah.
Godci spremijo dekleta in mladeniče z godbo iz cerkve skozi vas do gostilnice, pred katero se ustavijo, popijo kozarec vina in se potem razidejo h kosilu, od koder se hitro vrnejo.
Oglejmo si dekleta in mladeniče! Brhka dekleta krasi lepa narodna noša. Izpod kratkih, drobno nagubančenih kril se jim vidijo snežnobele nogavice, črez prsi imajo lepo svilnato ruto bujnih barv umetno pripeto. Mladeniči čvrste postave so goloroki, na glavi jim v stran potisnjeni klobuk diči „pero korajže". Lepo jih je videti.
Sedaj se zbero na trgu vsi domačini, katerim se pridružijo ljudje iz bližnjih in daljnjih krajev.
Sredi trga je postavljen kol, na katerem je nasajen močan sodček. Sest mladeničev prijezdi sedaj na težkih, neosedlanih konjih, v rokah držeč kratke, težke železne kolce, s katerimi bijejo po sodčku, dirjaje mimo njega tako dolgo, da se s kola razsuje. Mladeniču, ki je tako srečno udaril po sodčku, da se je razsul, izroče dekleta droben venec. S tem si je pridobil mladenič izključno pravico, da začne pod vaško lipo „rajanje".
Nad eno uro smo se zabavali in gledali te nam še neznane narodne igre, ki so v Ziljski dolini binkoštni ponedeljek običajne.
Težko smo se ločili od tod in prezadovoljni se vrnili še isti dan zvečer v belo Ljubljano z lepim spominom. Vsakomu pa, ki pojde na Dobrač, svetujemo, naj ga prehodi iz Beljaka črez vasico Sv. Duh gori in na Ziljsko dolino doli.
O opravi planinskih koč.
Spisal Fr. Kocbeck.
Kakor mora v vsaki tudi najbornejši koči biti nekaj pohištva, priprave in orodja, takisto je treba najnujnejših stvari tudi v planinski koči, in to tem bolj, ker si v gori ne moremo kupiti neobhodno potrebnih reči ali si jih pri sosedu izposoditi, kadar jih hočemo rabiti.
Po namenu, v katerega so postavljene planinske koče in zavetišča, namreč da v njih prenočujemo, se krepčamo z živili, počivamo in vedrimo ob neugodnem vremenu, se mora ravnati vsa oprava.
V	prenočevanje in počitek nam služi pograd ali ležišče, gotovo zelo važna oprava. Kje je to prirediti in kako, da more čim več obiskovalcev pod streho, to je zavisno od dobro zasnovanega načrta, o katerem sem že govoril v posebnem članku v lanskem Vestniku.
V	obče mora biti pograd širok najmanj 2 m do 2-2 m; dolžina pa se ravna po dolgosti prostora, oziroma po razdelbi njegovi. Od poda naj bode 50—70 cm daleč, a ne više, sicer težko zležeš nanj, zlasti če ni spredaj klopi. Ob znožju je višja deska ali obtesano bruno dobra opora, da v spanju ne zdrknemo na tla. Nad zglavjem pribijemo 2 dm više polico na steno za razne stvari na pr. za uro, vžigalice, denar itd.
Na deske ali gugaste ozke latve, ki so po sredi nekoliko napete, se polože žimnice, 70—80 cm široke, napolnjene s pravo žimo, morsko travo, včasih le s senom ali ovseno slamo. Dobra je tudi tanka skoblovina (Holzwolle), a najboljša je seveda žima, ki pa je draga. V tem oziru so dandanes nekateri hribolazci nekako mehkužni. V poprejšnjih časih je bil turist zadovoljen s trdim ležiščem, kajti vesel je bil, da je počival le pod streho. Ležišča za vodnike se napravijo iz sena, slame in drobno nasekanega igličastega vejevja, kakršno imajo skoraj po vseh pastirskih in lovskih kočah. Nekateri sicer ne morejo spati na senu ali na slami, ker jih praska in srbi. Pa saj si lahko napolnimo slamnjake s to tvarino, ki se pri postiljanju tudi ne drobi in ne dela nadležnega prahu, ki bi, če strop ni dobro napravljen, padal v spodnjo sobo. Na vsako žimnico se polože klinasti zglav-niki, ki naj bi bili, če le mogoče, natrpani z žimo. Ako pa hočemo imeti elastično ležišče, tedaj si priskrbimo žične podloge, ki stanejo 7—12 gld. Odej je navadno dovolj: največ je kocev, kateri morajo biti mehki. V kočah, kjer se je bati, da tatje pokradejo opravo, je dobro na odejah napraviti razna znamenja z rdečo barvo (minijem). Teh znakov ni mogoče več odpraviti, in tako je še mogoče sčasoma zaslediti ukradeno blago. Dovoljno število prtov popolnjuje vso posteljsko opravo.
Poleg svetlobe je v planinski koči najvažnejša toplota. To nam daje ognjišče, na katerem si ob enem pripravljamo jedila. Ognjišče je ali zidano ali popolnoma
železno; stati mora, če jo mogoče, sredi koče, da ogreva ves prostor enakomerno, in da se varčuje s kurivom. V velikih kočah je treba še več peči, da grejejo vse prostore. Nad ognjiščem je treba pod stropom v četveroogelniku obesiti droge, da se na njih suši premočena obleka.
Jako važno pohištvo je' miza, ki naj bode 77 cm visoka, 1 m široka in do 2 m dolga ali še daljša. Oim daljša je miza, tem bolje; kajti za tako more mnogo turistov ob enem uživati jedi ali izvrševati kako drugo delo. Miza imej še eno ali dve miznici za jedilno pripravo, za spominsko in blagajniško knjigo, za črnilo in druge potrebščine.
Klopi naj bodo krog in krog sten, zlasti pa okoli mize, ognjišča in pred pogradom. Na vsakem primernem in praznem prostoru stoj klop. katerih ni nikdar preveč. Klop imej sedalo 46 cm visoko in 40—50 cm široko.
Ob lepem vremenu, zlasti zvečer so hribolazei radi zunaj koče. Zato naj se na primernem prostoru pred kočo postavi miza s klopmi. Klop bodi 46 cm visoka, 45 cm široka in imej sedalo, ki je 40 cm visoko in za 7 cm od navpičnice poševno nagnjeno.
Eazna posoda in druge stvari se hranijo v malih kočah v skrinji, v velikih pa v omari, V bližini ognjišča stoji še manjša miza, na kateri se pripravljajo jedila.
(Konee prihodnji«).
Društvene vesti.
Nova podružnica. V Pragi se je ustanovila češka podružnica „Slovenskcga plan. društva", katere ustanovitev in pravila je vis. namestništvo v Pragi potrdilo z odlokom z dne 26. maja 1897.1, št. 75107. Dne 24. t. m. je bil nje prvi občni zbor. Zasluge za ustanovitev te podružnice imata posebno naš rojak gospod nadinženir Tomšič in naš član gospod vseučiliški profesor dr. Chodounsky, oba v Pragi. Slovensko plan. društvo pozdravlja prav prisrčno rojstvo te podružnice ter ji kliče: Easti, cveti in živi v čast in korist Slovanstva!
Društvo za vabljenje potujočih tujcev se snuje v Ljubljani. V pripravljalnem odboru sta tudi dva gg. odbornika našega društva. Nadejamo se, da nam bo mogoče julija meseca kaj več priobčiti o tem nujno potrebnem društvu, kateremu želimo prav obilo uspeha. Zamislil je -novo društvo naš neumorno za blaginjo naše lepe dežele delujoči g. župan Ivan Hribar. Slava mu!
V Vrata, v prekrasno dolino pod Triglavom, priredi naše društvo izlet v četrtek dne 8. julija, ako se oglasi vsaj 20 izletnikov do dne 5. julija zvečer. Oglasila spre-jemlje odbor. Udeležniki bi odšli ali s popoldanskim vlakom že dne 7. ali pa s ponočnim dne 8. julija, vrnili pa se z večernim istega dne. Natančen vzpored objavimo po časnikih.
Novi člani:
I. Osrednjega društva:
Štefe Ivan, upravnik v Ljubljani. Maselj Fr., c. kr. stotnik-računovodja v Te-rezinu na češkem.
II. Savinske podružnice:
Gologranec Ferd., stavb, mojster v Celju. Dr. Vilimek Josip, okrožni zdravnik na Ljubnem.
Sevar Zarkomil, trg. v St. Jurju ob Taboru. Eajšter Franc, posestnih in župan v Šoštanju.
Sklad za Triglavsko kočo. XVIII. zbirka 3 gld. 90 kr. Darovali so p. n. gg.: Vesela družba planink in planincev v Polhovem Gradcu 2 gld. 50 kr., Ban Fran 40 kr., gospa Počivalnikova 1 gld. Vsem p. n. darovalcem srčna zahvala!
Triglavska koča na Kredarici se
otvort dne 29. t. m. Slov. plan. društvo je nastavilo za to kočo novega gospodarja Antona Pekovca iz Starih Fužin. Mož je precej izobražen, trden in govori poleg domačega tudi več tujih jezikov. Ta gospodar bode ob enem tudi meteorologični opazovalec na Kredarici. Koča bo kakor lani tudi letos oskrbljena z raznimi jedili in raznovrstno pijačo.
Orožnovo kočo na črni Prsti popravi društvo v kratkem, kakor smo naznanili že v 4. številki. Koča ne bo letos oskrbljena s provijantom. Ključe do nje imajo v Boh. Bistrici razen vodnikov tudi zaupna moža g. nadučitelj Humek, g. poštar in gostilničar Belec pa županstvo. Spominsko knjigo je g. nadučitelj Humek iz Bistrice prinesel v kočo dne 30. maja. Pred njim sta bila že dva Dunajčana na vrhu.
Vodnikova koča na Velem Polju
se te dni popravi. Znotraj po stenah se obije z deskami, pod streho se napravijo ležišča za vodnike in nosače, v kuhinjo ste postavi ščedilno ognjišče in v sobo železna pečica. Ta koča ne bo oskrbljena z živežem. Ključe do nje imajo vsi oni, kakor za Orožnovo kočo, razen njih pa tudi planšar na Velem Polju.
Meteorologična opazovalnica na Kredarici. S pričetkom letošnje sezono otvori Slov. plan. društvo na Kredarici me-teorologično opazovalnico, katero izdatno pospešuje centralni meteorologični zavod na Dunaju in slavna tukajšnja deželna vlada. Opazovalnica bode imela sledeče instrumente: Aneroiden barometer, dva termometra, poli-meter (higrometer), dežemer in snegomer, vetrnico, solnčno uro, kompas ter termometer za maksimum in minimum. Večino teh predmetov in tiskovine posodi brezplačno imenovani Dunajski zavod. Opazovalnica bode druge vrste. Opazoval bode novi gospodar naše koče na Kredarici ter redno poročal na Dovje. Za to opazovalnico, ki bode velike
važnosti, je živahno zanimanje. —V prihodnji številki priobčimo večji članek o meteorolo-gičnih opazovališčih.
Triglavske koče. Prvi teden tega meseca je šel neki Dunajčan z vodnikom Šmercem iz Mojstrane skozi Kot v Dežma-novo kočo, kjer sta prenočila. Koča je bila znotraj zelo vlažna, tudi v lesenem novem predelu, posebno pa v zgornji spalnici. Drugi dan sta šla proti Triglavu, pa sta se radi obilega snega morala vrniti. Šla sta potem črez Kredarico ter si mimogrede ogledala Triglavsko kočo našega društva. Vse je bilo v njej suho in v dobrem stanu, najmanjše plesnobe ni bilo nikjer opaziti. Dunajčanu je koča in nje lega prav zelo ugajala. Okoli koče je vse kopno. S Kredarice sta šla k Marije Terezije koči. Le streha ji je gledala iz snega, ker stoji jako neugodno v kotlini, blizu zraven pa je lepa planica kakor nalašč za kočo. Od tam veter takoj odnese sneg, koča v kotlini pa mora biti vlažna. — črez Sedmera jezera nista mogla iti, ker je bil sneg premehak; šla sta torej črez Velo Polje, kjer leži še mnogo snega, le okoli naše Vodnikove koče je kopno, ker stoji nekoliko vzvišeno.
Reklamni plakati za, Triglavsko pogorje. Naše društvo je dalo napraviti reklamne plakate za Triglavsko gorovje s slovenskim pa nemškim, angleškim in francoskim tekstom. Gotovi bodo skoraj. V prihodnji številki omenimo o njih več zanimivih podrobnosti. Plakati bodo nameščeni po postajah državne in južne železnice ter po hotelih, gostilnicah in drugih lokalih, koder se mude hribolazci domači in tuji.
V Bledu je postavilo Slov. plan. društvo novo tablo pred „Litrom" z napisom: V Ribno 1/2 ure, v Bodešče 3/4 ure, v Radovljico 1ure. — Blejci so se nadejali, da bode letos na jezeru stalno koncertoval oddelek vojaške godbe iz Ljubljane. Zal, da se jim ta važna želja ne izpolni, ker višje vojaško oblastvo ni dovolilo godbe. m
Spominski knjigi je razpoložila „Sa-vinska podružnica" v gostilnici g. Alojza Kle-menšeka na Ljubnem in pri g. Janezu Ples-niku v Logarjevi dolini, kjer so tudi sobe za prenočevanje.
Poročilo markacijskega odseka
—	„Savinska podružnica" je ta mesec za-znamenovala pot iz Mozirja k Sv. Urbanu, na Creto, Sv. Jošt in popravila zaznameno-vanje dalje na Lipo in v Šmartno. To za-znamenovanje pota je bilo zelo potrebno, ker se na Dobrovlju poti križajo na vse strani in je malokdo pravo pogodil, od Orete naprej pa vodi pot po velikem gozdu. Potovanje po Dobrovlju je od Sv. Urbana zelo prijetno. Steza vodi med vrtačami, to so majhne kotline, in med griči po ozkih dolinicah skoraj vedno enako visoko. V bližini Sv. Urbana je podzemeljska jama „Vračka zijalka", pri Sv. Joštu pa druga „Štubirnica", katero imenujejo na Vranski strani „Žlebirnica". Ves popisani pot je rdeče zaznamenovan in je 5 ur hoda po njem.
Prof. dr. J. Frischauf je bil dne 11.
in 12. t. m. v Savinskih planinah, da si je ogledal cesto iz Luč v Solčavo, Logarjevo dolino in črez Pastirkov Vrli v Železno Kapljo.
Veselica v Hudi Luknji se je na
binkoštni ponedeljek še precej dobro obnesla. Udeležilo se je je več udov „Savinske podružnice" iz Celja, Mozirja in od drugod. Nadvojvode Ivana jama je sedaj že mnoga dalje dostopna, ker jo nje marljivi lastnik, gospod J. Vivod, vedno dalje preiskuje. Zlasti zanimiv je slap v jami ter prostori nad njim.
—	Vsakemu obiskovalcu Velenja priporočamo, naj tudi obišče Adamovičev grad, v katerem je vsa dragocena oprava starinska, po stenah in hodnikih pa orožje in oprava vitezov. Takih stvari je le redkokje videti. Rodbina Adamovičeva je zelo prijazna in jo celo veseli, ako si hoče kdo starinske stvari ogledati. Vzorno gospodarstvo, zlasti živi-narstvo pa utegne zelo zanimati kmetovalce.
Gledališka predstava v korist našemu društvu. Pevsko in bralno društvo „Triglav" v Radovljici je priredilo dne 13. t. m. gledališko igro „Revček Andrejček" na korist „Slov. plan. društvu". Igra je bila skrbno pripravljena in s skrajnjo požrtvovalnostjo uprizorjena, Zato pa se je igralo baš ta večer tako precizno in z nekakim navdušenjem, da moramo igralnemu osobju le čestitati ter klicati: le tako naprej! Mnoga večja mesta na Kranjskem se niso še tako povzpela. Žal, da je bila udeležba pičla,
nekaj vsled izredno lepega dne, nekaj pa — tudi vsled malomarnosti članov podružničnih — kakor smo oni večer čuli, večina članov niti po večkratnem opominu ne poravna društvenine. To so žalostni pojavi. Rodoljubom po Radovljiškem okraju pa naj povemo, da je brez vsacega opravičila, ako Plan. društvu in pa požrtvovalnim igralcem nasproti ravnajo tako brezobzirno. Predstavo sta počastila umetnika g. Borštnik in njegova gospa soproga z Zagrebškega narodnega gledališča.
Za popravilo ceste iz Luč v Solčavo je obljubil deželni odbor štajerski okoli 900 gld. podpore občinama Lučam in Solčavi, ako popravita cesto po poslanih načrtih, inženirja pa da jima ne more poslati, ker mu nedostaje tehničnih sil(!). Ali ni to smešno, da deželni odbor nima strokovnjaka na razpolago?! Kje naj ga pa dobe ljudje v gorskih krajih? In ravno deželni odbor bi moral sam cesto popraviti, saj je on, oziroma voditelj zgradbe največ kriv, da je povodenj cesto poškodovala. Seveda, za Slovence" je druga mera.
Slap Savice je sedaj vsled kopnečega snega izredno močan in lep. Turisti prihajajo k njemu že dan na dan. Tudi v turi-stovski hiši ob Boh. jezeru so se naselili že tujci. Obeta se nam letos prav živahna sezona.
R.
Slap pod Rinko je začetkom meseca junija najmočnejši in najveličastnejši. V poletnem času se voda kmalu pod slapom izgubi v zemljo, sedaj pa je tekla kot močan potok skoraj po celi Logarjevi dolini. Od razpršenih kapljic nasičeni zrak se čuti več sto korakov pred slapom.
Kalender des deutschen und oster-reichischen Alpenvereins fiir das Jahr 1897 omenja razna planinska društva in planinske časnike, popolnoma pa je prezrl „Slov. plan. društvo" in „Plan. Vestnik". Gospoda nas sicer jako dobro pozna — saj se nas radi spominjajo s srditimi napadi v svojih listih — samo žal jim je, da ne zahajamo na svoje planine pod nemško firmo. Privadili so se počasi marsičemu, in upamo, da se bodo tudi napredovanju Slov. plan. društva, čeprav jih ne bodemo prosili dovoljenja.
Novo urejena lekarna
PRI MARIJI POMAGAJ
M. Leustek
v Ljubljani na Beseljevi cesti štv. 1
(poleg Mesarskega mosta) priporoča svoja zanesljiva, sveža in preizkušena zdravila, kakor tudi vse v farmacevtiško-higienično stroko spadajoče izdelke, kateri so v ?alogi vedno v najboljši kakovosti. Za turiste priročni lekovi v zavojih.
J. BONAČ,
v Ljubljani, v Šelenburgovih ulicah št. 6 zraven nove pošte,
priporočam vljudno svojo trgovino s papirjem in s pisalnimi potrebščinami. Vzorce
papirja pošiljam na ogled. V svoji ki«jigoveznici izdelujem vezi pri-proste in najfinejše.
y.yxyy..vy.xv>,y>*y>'xxxxy.xx.vy.xy.xx.v
l MARIJA PLEHAN, \
y svečarica in lectarica v Ljubljani >. j: na Sv, Petra cesti št, 63, £
X priporoča svojo veliko zalogo sveč ter X mnogovrstnega medenega blaga in slaščic. * X Kupuje med v panjih in vosek. X xv.xyy>,y>,x>.v..x>xv>..x>..x>x>..x>..x>.>.y.
Vinko Čamernik,
kamenosek v Ljubljani, v Parnih ulicah št. 9,
(zaloga spomenikov na Dunajski cesti nasproti bavarskemu dvoru),
priporoča svoj kametioseški obrt,
nosebno za cerkvene in druge stavbinsTce izdelke, marmorne plošče za hišno opravo i. t. d.
ISolidno delo, nizke cene. Ceniki in obrisi na zahtevo zastonj.
pleskarja c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice
v Ljubljani, v In-rtnr i M: ti n si.' ih ulicah St. 4,
prevzemata vsa v pleskarstvo spadajoča dekorativna, stavbinska in pohištvena dela,
Delo teelno in fino, imšitev točni In po najnižjih cenih.
HUGON IHL
v Ljubljani, Pred škofijo štev. 2, priporoča
svojo veliko zalogo vsake vrste suknenega in manufakturnega blaga na debelo in na drobno po liauižih cenah.
Vnanja naročila izvršuje hitro in natančno.
»Slovensko planinsko društvo,"
„Voduik za Savinske planine in najbližjo okolico"
s 7 slikami in načrtom Savinskili planin z zaznamovanimi poti. Spisala Fr. Kocbek in M. Kos. — Cena 60 kr., po pošti 5 kr. več.
Adolf Hauptmann
v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 41 in v Slo-novili ulicah št. 10—12. T ©-vama, oljnatih barv, firneža, laka in kleja.
Zaloga
slikarskih in pleskarskih predmetov,
jj*
| Andrej Ihuskovic.
*f trgovec z, železnino Ž	v Ljubljani,
S na Mestnem trgu št.. 10.
/Y	I*. H -ll »p	^ /p il i*.	1' /p Tv I1 'p T* T /p 'p T f\
Optični zavod.
^cJ. PH. GOLDSTEIN^
prej E. Rexinger
v Ljubljani, Pod trančo št. 1, priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, daljnogledov, kukal od 5 do 40 gld., barometrov, termometrov, kompasov itd. Vsakršni popravki se isvršnjejo hitro in ceno.
I JOSIP OBLAK,
umetni in gal. strugar v Ljubljani,
\	priporoča
^ svojo na novo urejeno de'avnico za Florijanslto cerkvijo v ulicali na grad št. 7. v na-■f: ročitev vsakovrstnih strngarskih koščenih, A roženih in drugačnih izdelkov, katere f: bode solidno in ceno izvrševal po načrtih ali brez njih.

Živež za livibolazce.
Maggijeve buljonske glavice in zavoji z Maggijevo juho, grahove klobase, jako krepčilne, vkusne in se mahoma pripravijo. Živila zavzemajo malo prostora. Dobiti pri Josipu Matiču v Celju.
Jul. Maggi & Co.
v Bregencu.
1 Ivan Soklič
H v Ljubljani, Tod trančo št, 1,
priporoča svojo veliko zalogo HJoVmkov, posebno U lodnastili za hribolazce in lovce iz tvornice Jos. fjv	in Ant. Pichlerja, c. kr. dvor. založnikov.
Članom „81. pl. društva44 znižane cene.
IVAN URAN,
izdelovalec glinastih proizvodov v Ljubljani, v Igriških ulicah št. 8,
priporoča veliko svojo zalogo izdelanih raznobarvnih peči za sobe, dvorane in razne druge prostore, dalje modelnasta
ognjišča in sploh vsakovrstne glinaste izdelke. Vse po najnižji ceni in priznano dobro.
Franc Čuden,
urar t Ljubljani na Mestnem trgu,
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih žepnih in stenskih ur ter budilnikov. Vsi izdelki so priznano izvrstni in po ceni. Popravila se izvršujejo natančno in dobro.
Cenovniki na zuhtevanje brezplačno^?
Živež za turiste.
Mesne konserve, Maggijeve buljonske glavice in povitke za julio, sir, kavo, eaj, čokolado, kakao, rum, konjak, slivovee itd. itd. prodaja in pošilja kar najboljše vrste
Josip Matie,
prodajalec špecerijskega blaga in delikites t Celju na Štajerskem ^Ceniki zastonj in franko
Vsakovrstne
napise na les, kovino in steklo
izvršuje natančno in po oeni
VINKO NOVAK
v Ljubljani, na Poljanski cesti !ii>.
^^ ^"""i" "1" .'i'"."^ ""i'" ^^ iv
* Tiskarna in kamenotiskarna
A. KLEIN & Comp.
v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 5,
se priporoča
v naroeitev vseh v to stroko spadajoeih del .u in za zalogo raznih tiskovin.	&
.................GfflČAR in MEJAČ............
v Ljubljani, v Slonovih ulicah št. 9, priporočata svojo bogato zalogo izgotovljene moške in ženske obleke ter najboljše perilo in zavratnice.
Zlasti opozarjata na nepremočna lodnasta oblačila in plašče za turiste.
Naročila po meri se izvršujejo točno in ceno na Dunaju, Iluštrovani ceniki se razpošiljajo franko in zastonj Članom ,,Sl. pl. društva" znižane cene.
Avgust Žabkar
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 7,
se priporoča
za vsake vrste ključarska dela,
katera izvršuje dobro, lieno in ceno.
Taristovske palice z močnimi jeklenimi ostmi, raznovrstne izprehodne palice, prav umetne izdelke iz rezljanega lesa, galanterijske in usnjene reči, bizuterijo itd. ter otročje vozičke vsake vrste
priporoča
flHH^B
7 Ljubljani na Eongresnem trgu v poslopju Tonlalle.
Novo! Novo! Žepr.e kozarce z
ALJAŽEVIM STOLPOM
priporoča
Peregrln Kaj zel j,
trgovec s steklom in porcelanom na Starem trgu v Ljubljani.
:......1
ril
Odgovoru, urednik Jos. Haaptuian. — Izdaja in zalaga „Slov. plan. društvo". — Tiska A. Klein 6 Comp. v Ljubljani