OVENSKI
Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32—, polletno din 16'—, četrtletno din 9—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603
LIST LJUDSTVU V POUK .N ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 31-13
Cene tnseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000—, četrt strani din 500 —, '/» strani din 250—, >/i« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 —
Ifinltarsfti la&or v Jeruzalemu
Zadnjo nedeljo se je vršil v Jaruzalemu v župniji Svetinje v osrčju Prlekije vni-čarski tabor, katerega se je udeležil naš voditelj in predsednik senata g. dr. Anton Korošec. Na tabor so prihiteli poleg domačih viničarjev iz Slov. goric viničarji iz Haloz, Frama in Peker. Sv. mašo in pridigo je imel g. poslanec Marko Kranjc, ki je govoril o težavah in nadlogah vini-čarskega stanu. Po službi božji je bilo zunaj prijazne cerkve zborovanje, katerega je otvoril strokovni tajnik Peter Rozman. Pozdravil je predsednika senata g. dr. A. Korošca, ministra Fr. Snoja, zastopnika organizacije Zveze združenih delavcev, banska svetnika Štuheca in Zadravca, dekana g. Bratušeka in še razne druge. — Ban dr. Marko Natlačen je poslal taboru pismo, v katerem je sporočil viničarjem, da bo izšel nov viničarski red, o katerem bo sklepal banski svet na izrednem zase-
NMlnskl lanor v Mariboru
Prečitajte v današnji številki objavljena i riboru, kateri se bo vršil od 29. junija do navodila za veliki mladinski tabor v Ma-' 2. julija 1939!
lopslue povoinfi in mmt posledice
danju 26. junija 1939. To vest so sprejele viničarske množice z največjim odobravanjem.
Glavni govornik na taboru je bil naš voditelj g. dr. Anton Korošec. V svojem govoru je orisal težnje viničarjev in jim je obljubil boljše čase. — Za njim je govoril g. minister Franc Snoj, ki je podčrtal dejstvo, da so prišli slovenski viničarji pod vlado dr. Korošca leta 1928 do svoje uredbe, katera jim je priznala pravice, katere jim gredo. — Sledili so govori zastopnikov strokovnih organizacij, Kmečke zveze ter fantovskih odsekov. — S tabora sta bih odposlani navdušeno sprejeti vdanost-ni brzojavki kralju in knezu namestniku Pavlu. Viničarske množice so bile najbolj vesele, da je počastil njihovo lepo uspelo zborovanje največji sin Slovenskih goric, g. dr. Anton Korošec, katerega so obsula dekleta v zahvalo s cvetjem.
Hudo deževje preteklega tedna je napihnilo vse potoke in reke na Štajerskem. Nekaj vod je prestopilo bregove in se razlilo po travnikih ter njivah. Nalivi so zalotili kmete ravno pri seneni košnji, katere ni samo zavrlo, ampak je pokošena krma na mnogih krajih segnila. Zelo prizadet je radi dežja fižol, ki spada h glavni prehrani. Preobilna mokrota je povzročila, da je začela fižolova rastlina gniti pri koreninah in se sedaj suši.
Na Štajerskem je trpela od zadnje po-vodnji najbolj Obsotlska dolina radi razliva Sotle in njenih pritokov. Vsak promet od Podčetrtka je bil nemogoč. Me-stinjščica je preplavila več kilometrov ceste ter vsa polja in travnike daleč naokoli. Most v Sodni vasi je vsled zadnje povod-nji tako razmajan, da je avtobusni promet mogoč samo do Podčetrtka. Avtobus bo moral voziti do poprave tega mosta skozi Slivnico in Loko pri Žusmu v Št. Peter pod Sv. gorami. Promet se bo vršil po istem voznem redu kot doslej. Treba je pomisliti, da je avtobusna zveza edina, katera veže spodnje obsotlske kraje s Celjem ter železnico in je že čas, da bi bil enkrat most v Sodni vasi toliko urejen, da ne bi onemogočala vsaka poplava prometa čezenj. — Cesta skozi Lastnic je bila več kilometrov na dolgo globoko pod vodo. V Šmarju pri Jelšah je prodrla voda v trgu do Katoliškega doma in občinske hiše.
Že drugič letos po povodnji opustošene
obsotlske kraje si je ogledal poslanec dr. Anton Ogrizek, ker je ljudstvo šmarskega kraja letos. po vremenskih nezgodah oškodovano do obupa in mu morata priskočiti na pomoč država in banovina, sicer bodo itak revni ljudje vsega tega velikega okraja stradali.
Nalivi zadnjega tedna so povzročili nepregledno škodo po Kranjskem. Po Dolenjskem so pretekli teden doživeli letos tretjo poplavo. Sava in Krka sta se razlili in ljudje sploh ne pridejo iz strahu pred poplavami. Najstarejši Dolenjci ne pomnijo tolikerih povodnji drugo za dru-do, kakor ravno letos. Za Dolenjsko je bila najbolj udarjena po najnovejši povodnji Ribniška dolina, katero sta spreminili Ribnica ter Bistrica v noči na 15. junij v eno jezero. Ob polnoči so bili po prizadetih vaseh plat zvona, ki je budil ljudi k reševanju, kar se še sploh dalo rešiti. Po dvodnevnem hudem deževju so prihrumeli izredno močni podzemski studenci na površje in so 14. junija preplavili župniji Struge in Dobrepolie, kjer ni bilo take povodnji o7 leta 1933.
Celo z Gorenjske so bila objavljena poročila, da so doživeli strašno noč od 14. na 15. junij. Po desetih zvečer se je raz-besnel strahovit vihar, nato je začelo liti kakor iz škafa. Zjutraj je po planinah nad 1200 metrov snežilo, v doline pa so grmeli plazovi. Pod Radovljico se je začela razlivati Sava, ki je bila pri Podnartu 15. junija zjutraj že široko razlita.
Kriufto dol!
Volk dlako menja, ne pa narave: tako pravi znana prislovica. Tak volk je socializem in komunizem. Spremenil je zadnja leta svojo taktiko, način nastopa in dela. Pomešal se je med meščanske stranke, z njimi ustvaril ljudske fronte, da bi se boril za »demokracijo in svobodo«. To pa ni bilo nič drugega kot menjava dlake. Po svojem bistvu je ostal volk, to je stari ropar in nasilnež. Kot dokaz hočemo navesti resolucijo, ki jo je sklenil kongres francoske socialistične stranke v Nantesu po-četkom tega meseca. V tej dolgi resoluciji zahtevajo socialistični deklamatorji o demokraciji in svobodi zoper katoliško Cerkev stroge izjemna sklepe. Za vlade ljudske fronte so socialisti in komunisti ponujali katoličanom »prijateljsko« roko in zavezništvo v borbi zoper kapitalizem z zatrdilom, da bodo spoštovali svobodo njihovega verskega prepričanja. Sedaj pa zopet ropotajo zoper nje kot sovražnike svobode, in najmračnejše nazaanjake. V navedeni resoluciji zahtevajo, da se morajo stari proticerkveni zakoni v Franciji z vso strogostjo izvajati in razširiti na Al-zacijo in Loreno. Državne šole morajo ostati strogo brezverske, zasebne verske šole naj se čim največ omejijo, v krajih z manj kot 3000 prebivalci sploh prepovejo. Državne in javne službe naj so dostopne samo takšnim, ki so obiskovali brezver-sko državno šolo. Povsod po državi naj se začne brezverska propaganda. Radio-pre-našanje verskih opravil, govorov in predavanj se mora prepovedati. Cerkev ne sme biti zastopana na državnih prireditvah; armada, mornarica in bolnišnice se morajo laizirati, kar pomeni stvarno raz-kristjaniti. Torej stari brez- in protiverski socialistično-komunistični volk, ropar pravic, zatiratelj svobode.
Tudi v naši državi menja socialistično-komunistični volk kaj rad svojo dlako. Meša se med množico pod krinko bojevnika za demokracijo, samoupravo in svobodo, za narod in državo. Slovenski voditelj dr. Korošec je o tem rekel na prvem slovenskem delavskem taboru v Ljubljani 4. junija tole: »Komunisti in socialisti nosijo zadnji čas tablice v sprevodih in trakove na prsih s patriotičnim napisom: Branimo državo! Branimo narod! A vsakdo ve, ki ni udarjen z duševno slepoto, da se to mora pravilno citati: Branimo državo ob strani drugorodnih komunistov! Žalostno pa je, da so povsod, pa tudi pri nas ljudje, ki so s tako slepoto udarjeni. Ljudski pregovor pravi, da včasih tudi slepa kokoš kako zrno najde, a pri političnih kokoših je to, zdi se mi, popolnoma izključeno.«
Med francoskimi katoličani so bile nekatere take slepe politične kokoši, ki so
pobirale od socialistov in komunistov na-crošena zrnja. Sedaj so tudi te kokoši spregledale. Upamo, da bo tudi v Sloveniji rr?!t spregledala vsaka slepa politična kokoš.
u zakrinkanem nastopu komunizma na Hrvatskem poroča sušaška »Istina« dne 14. junija med drugim to: »Opaža se, kako imajo komunisti v mnogih krajih po dva do tri svojih ljudi, ki vodijo pod plaščem hrvatstva glavno besede ter ob ugodni priliki ljudi terorizirajo. Ti posamezniki se delajo .velike Hrvate' in če se kdo dvigne zoper njihovo delo,, spretno ljudem prikažejo, da se dotični človek zoper nje dviga samo zato, ker so Hrvati. Tako postanejo v tem kraju celb mučeniki hrvatstva. Ni sicer v vseh krajih tako, toda v lekaterih ima glavno besedo nekaj kriča-ev, kratko rečeno: najslabši ljudje. Toda kaj moreš zoper nje, ko pa so ,dobri Hrvatje'! Jadno hrvatstvo, ko se takšni z njim zakrinku je jo! Mogii bi navesti več primerov, kako so na vodstvu najslabši
ljudje, toda iz posebnih razlogov tega nočemo storiti. Prišel pa bo čas tudi za to. Svoje prave rogove pa pokažejo ti ljudje, ko gre za duhovnika.« List potem opisuje, kakšne težave delajo ti ljudje duhovniku in kako vernike hujskajo zoper njega. Ako župnik v cerkvi samo ornem komunizem, ti kričači, ki so v cerkvi »službeno« —• saj drugače ne gredo v cerkev kot takrat, ko imajo »službo« špijonaže zaper duhovnika — takoj stopijo v akcijo, d& po cerkvenem opravilu med ljudstvom" duhovnika gmešije, psujejo in za-sramujejo. Če duhovnik' vpraša ¥ šoli otroka takšnega komunista, zakaj ne gre V nedeljo v cerkev, odgovori otrok: »Oče ne dovoli.« Dopisnik ob koncu sprašuje: »Zakaj dopuščamo, da takšni ljudje gospodujejo po raznih krajih?« Vprašanje tudi velja za nekatere kraje v naši slovenski domovini, velja pa tudi za nekatere časnike, liste in revije, v kojih uredništva m sotrudništva so se vrinili ljudje soerali-stično-komunistične^a mišljenja.
v MAMI BOHU
V DNEH OD QO.iUM.DO2. JUL.1Q39
Ne ie mladina., ampak vsa slovenska in kateSška javnost fco šfa na tabor!
Kakor pričajo dosedanje prijave, se jc velika množica slovenske mladine odločila, da pride v vlaribor na svoj tabor. Doslej je prijavljenega olizu 10.000 članstva, kar je vsekakor veliko število, ki ga zmore le naša slovenska in katoliška mladinska organizacija.
Nikakor pa ne bi bilo prav, če bi na tabor prišla le naša mladina. Čeprav nosi tabor naslov mladinskega tabora, je tako toplo vabljen kot naša mladina tudi naš starejši rod, ker iskreno želimo, da* bi na mladinskem taboru mladi in starejši rod skupno manifestirala za cilje naše mladinske organizacije, ki so izraz ne le hotenja naše mladine, marveč vsega slovenskega naroda. Zato pa naj na tabor prihitijo tudi naši očetje in matere!
Ni dovolj, če odseki in krožki agitirajo samo med svojim članstvom. Storiti morajo vse, da se bodo tabora udeležili tudi tisti, ki še niso članr naše organizacije, prav tako pa morajo poskrbeti za to, da se bo na taboru zbTal tudi naš starejši rod!
Posebni vlaki za glavni dan 2. julija
Za dovoz udeležencev v nedeljo, z. julija, ko bo sprevod po mestu in nastep-, bomo organizirali tudi posebne vlake. Vozni red teh posebni!» vlakov bomo pravočasno objavili v »Slbveneu«. Zato vestno zasledujte v»» poročila in navodila v »Sk>vencu«i
Stanovska zborovanja na mladinskem taboru v Mariboru
Najbolj važna stanovska zborovanja na taboru / Mariboru bodo zborovanja naših delovnih stanov: kmetov, obrtnikov in delavcev. Vsa tri se vršijo na preddan velikega mladinskega nastopa, v soboto 1. julija. Kmečko zborovanje bo ob desetih dopoldne v Karlinovi dvorani, obrtniško ob 10. uri dopoldne v dvorani Ljudske uni-verzoj delavsko pa isto tam ob 3. uri popoldne.
Kmetje, obrtniki, delavci, odzovite se polno-Stevilna povabilu, da bodo stanovski zbori veli-
častne manifestacije kmečke, obrtniške in delavske stanovske zavesti!
Bog raj živi kmečki, obrtniški in delavski stan!
Uvod v taborne dni
Ljudski oder v Mariboru se z vso vnemo pripravlja na uprizoritev Slavnostne igre ob mladinskih dnevih. Uprizorila se bo v Narodnem gledališču ljudska igra iz turških časov »i\Rklo-va Zala«, in sicer na praznik, 29. junija, in v petek, 30. junija, vsakokrat ob pol devetih zvečer. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji pri dnevni gledališki blagajni in v knjigarni Tiskarne sv. Cirila na Aleksandrovi cesti. Rezervirajo pa se lahko pri g. Brumenu v Mariboru, Orož-nova ulica 2. Opozarjamo okoličane, posebno pa meščane, da si vstopnice pravočasno oskrbijo!
Nujni poziv fantovskim odsekom in dekEškim krožkom!
Vse odseke in krožke, ki še niso vrnili izpolnjenih prijavnih pol, nujne pexiv:uHtt, da to takoj stoi«! Ne odlašajte ix storite svojo dolžnost;
Taborne knjižice
razpošilja pisarna pripravljalnega odbora le onim odsekom, krežkom in poedincem, ki so jih posebej naročili. Ako tega še niste storili, storite takoj, ker bo tabornih knjižic in znakov v kratkem zmanjkalo, brez knjižice in znaka pa nimate pravice do znižane voznine in tudi ne vstopa na taborne prireditve. Z naročilom nakažite tolikokrat po 8 ¿in, kolikor knjižic ste naročili.
Fantje in dekleta!
Tudi če nimate kroja, pridite na tabor, da bo« ste pri prireditvah, predvsem pa v sprevodu, pomnožili naše vrste!
Znižana voznina
' Navodila za znižano voznino na železnicah najdete v taborni knjižici. Preštudirajte jih natančno, da ne boste imeli nepotrebnih sitnosti! Danes še enkrat na kratko:
čiani, članice, mladei in mladenke imajo 75% popusta, morajo pa vsi pri nakupu voznega listka predložiti taborno knjižico ter člansko legitimacijo, ki jih prejmejo élani in mladci pri do-;mačem odseku, članice in mladenke pa pri svojem krožku. Poleg taborne knjižice in legitimacije pa moiau vsakdo zgoraj imenovanih imeti še železniški obrazec K-14, ki ga kupi za 2 din pri železniški agajni.
Vsem ostalim udeležencem (nečlanom) pa je dovoljena, polovična voraiina (5®% popust) proti predložitve taborne knjižice in železniškega obrazca K-13, ki stane 2 din.
Ne pozabite na žigosanje pred povratkom iz Maribora, in sicer legitimacij in železniških obrazcev K-1S in K-14 pri prireditvenem odboru, da ste se tabora res udeležili, in obrazcev K-13 in K-14 t» železniških blagajnah v IWariboru!
Godbe!
Fantje in dekleta! Skrbite, da ne ostane za naš tabor, I:i mu enakega v Mariboru še ni bilo, .nobena godba doma!'
Napori za pritegnitev Bolgarije k Balkanski zvezi. V zadnjem času stopajo v ospredje napori raznih državr da bi pritegnile Bolgarijo k Balkanski zvezi. Bolgarija zahteva pred vstopom, da ji odstopi Romunija južno Dobrudzo, katera jim je bila odvzeta ob prevratu, Grčija pa izhod na Egejsko morje. Nalogo posredovalca med Bolgarijo, Romunijo in Grčijo je prevzela na namig Anglije Turčija. Romunski zunanji minister Gafencu se je že mudil tozadevno v turški prestolnici Ankari. Za Ankaro je posetil Gafeneu Atene, kjer je bil štiri dni gost grške vlade. V Ankari je Gafeneu odklonil odstop južne Dobrudže Bolgarom. Grška vlada je pa izdelala poseben predlog, ki bi naj ustregel bolgarskim težnjam na ta način, da bi vzela Bolgarija v najem taisto ozemlje, ki ga hoče imeti od Romunije ter Grčije. Najemnina bi bila malenkostna, najemninska doba bi trajala 99 let. Na ta
predlog je pristala Bolgarija in se bosta zavzeli za njegovo udejstvitev Anglija in Turčija. Ako se bo posrečilo na opisani način pritegniti Bolgarijo Balkanski zvezi, bo ves Balkan združen in dovolj močan napram vsakemu vplivu ter pritisku od zunaj»
Novi madžarski parlament otvorjen s presiolniin govorom. Madžarski regent Horthy je otvoril 14. junija novo izvoljeni parlament z prestolnim govorom. Regent je uvodoma naglasil, da je novi madžarski parlament zastopnik povečane Madžarske,. ki je večja po številu prebivalstva in po ozemlju. Po 20 letih so se vrnili odtrgani kraji Madžarski brez vojne, edino po zaslugi »zmage pravice«. Dalje je Horthy povedal, da si želi Madžarska novih prijateljev in ostane zvesta starim, med katerimi sta Italija ter Nemčija. Madžari spremljajo z veliko pozornostjo vse, kar bi moglo koristiti ozračju medsebojnega
Le kovač zna skovati podkev
■kakor more perilo čisto oprati le dobro mila. Terpentinovo milo Zlatorog da gosto bela peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo truda fn perilo je snežno belo, prijetno poduhteva in oslane dolgo trdno.
cosko upravo. V angleški in francoski četrti tega mesta prebiva 4000 Angležev, 3000 Francozov in 45.000 Kitajcev. V Ti-encinu pa je tudi 40.000 Japoncev. Japonske oblasti so zahtevale od Angležev, naj jim izročijo štiri Kitajce, katere zasleduje japonska policija radi napada na nekega japonskega carinika. Ti Kitajci so se zatekli v Tiencinu v mednarodno naselje in angleška oblast beguncev ni izročila. Japonska vlada je sporočila Angliji in Franciji, da bo blokirala ali obkolila tiencinsko mednarodno ozemlje s svojimi vojnimi ladjami, če angleške oblasti ne bodo ugodile njeni zahtevi. Anglija se je izmikala s predlogom, naj e glede te zadeve vpo-stavi trojni odbor, ki bi spor prečkal. Japonci se za ta predlog niso zmenili m so
14. junija po predhodni napovedi blokirali angleško naselje v Tiencinu, kjer so nakopičene angleške banke in trgovine. Japonci od 14. junija ne dovoljujejo nobenega prometa z mednarodnim naseljem in odganjajo vsako ladjo, ki skuša kaj uvoziti za Angleže in Francoze v Tiencin. Sedaj gre za velevažno vprašanje: kaj bosta ukrenili Anglija in Francija, da obvarujeta svoj ugled na Daljnem vzhodu? Listi so poročali, da bi naj bil drzen nastop Japoncev v Tiencinu namig Angliji, naj ne sklepa vojaške zveze s sovjetsko Rusijo, ker bi zveza Anglije ter Francije z Rusijo proti Italiji ter Nemčiji rodila dejstvo, da bi se Japonska priključila vojaški zvezi med Nemčijo ter Italijo.
Odgovor Anglije na japonsko zaj&oro v Tiencinu. Zgoraj poročamo o sporu med Japonsko ter Anglijo in Francijo, radi katerega so odrezali Japonci z bojnimi ladjami mednarodno naselbino v Tiencinu od zunanjega sveta. Anglija je zagrozila Japonski 15. junija, ako ne bo ukinila za-
pore, da bo začela izvajati napram njej naslednje ukrepe: 1. Določila bo nove uvozne carine za japonsko blago, ki prihaja v angleške kolonije na Daljnem vzhodu, s čimer bo japonsko gospodarstvo silovito prizadeto; 2. prepovedala bo japonskim ladjam promet z vsemi velikimi angleškimi pristanišči na Daljnem vzhodu; 3. omejila bo uvoz japonskega blaga v Anglijo ; 4. povečala bo denarno in gospodarsko pomoč Kitajski. Vojaških ukrepov za zdaj angleška vlada ni izdala nobenih, ke upa, da bo to vprašanje z Japonsko ver. darle uredila po mirni poti. Pač pa im poveljstvo angleškega vojnega brodovj na Daljnem vzhodu pooblastilo, da vsa trenutek lahko ukrene vse, kar se mu zt potrebno za varstvo angleških koristi.
Prava slika japonskih uspehov na Kita' skem. Po dveletnih hudih bojih Japonce za posest Kitajske je objavilo francosk časopisje pravo sliko japonskih uspeho Opis te slike je poslal v Pariz posebi francoski poročevalec, ki se je razgovarj: o japonsko-kitajski vojni s kitajskim po kovnikom. Ta polkovnik trdi, da so Je. ponci sicer zasedli od Kitajske 795 okrajev, v oblasti pa jih imajo le 59. Japonci so se polastili le največjih mest in železniških prog, po katerih si pa ploh ne upajo razviti prometa, V 248 okrajih zasedenega ozemlja kitajska oblast nadaljuje svoje delo, v 489 okrajih pa Japonci krajevnih oblasti sploh ne nadzorujejo in so ti okraji še vedno v zvezi s kitajsko vlado. Radi ogromnosti kitajskega ozemlja so Japonci ogroženi od kitajskih armad in četnikov neprestano ter od vseh strani. Da ni položaj Japoncev na Kitajskem rožnat kljub zmagam in uspehom, je razvidno iz izjav Japoncev samih. Ker bosta potekli 17. julija dve leti, odkar je pričela vojna na Kitajskem, so objavili poveljniki japonske vojske obširno spomenico o razvoju japonskih vojaških kretanj na Kitajskem v tretjem vojnem letu. Spomenica poudarja, da bosta zatonili še dve do tri leta, preden bo uničena kitajska armada.
zaupanja med Madžarsko ter Jugoslavijo. Svoj govor je zaključil regent z željo, da bi bilo najbolje, če bi papež kot najvišja moralna osebnost predlagal sestanek velesil, da prouče sporna vprašanja v Evropi, ki živi prav sedaj v preoej napetem ozračju.
Predsednik romunskega senata odstopiL
Ostavko je podal predsednik romunskega senata Nikolaj Jorga. Jorga je predlagal, naj bi trajal mandat senatnega predsednika devet let. Ker je bila večina članov senata proti temu predlogu, je Jorga odstopil.
Uradna ugotovitev števila prebivalstva Velike Nemčije. Po podatkih statističnega urada znaša število nemškega prebivalstva po ljudskem štetju 17. maja skupaj s Klajpedo okoli 79,800.000 ljudi. Če se k temu prišteje 6,800.000 prebivalcev češkega in moravskega prot-ektorata, znaša celotno število prebivalstva na področju raj-ha 86,600.000.
Italijanski cesar in general Franoo obiščeta Nemčijo. Meseca septembra bo obiskal uradno Nemčijo italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel in bo gost nemškega kanclerja Hitlerja. Istočasno bo pri kanclerju Hitlerju tudi general Franoo, voditelj nove Španije.
Angleški kralj Jurij VI. zapustil Ameriko. Naš list je poročal o daljšem obisku angleške kraljevske dvojice v angleškem dominijonu Kanadi in v Združenih ameriških državah. Kraljevi par se je vrnil iz ameriške prestolnice Washingtona nazaj v Kanado in se je odpeljal od tamkaj 15. junija na Angleško.
Kasna vrnitev obiska. Ker sta angleški kralj ter kraljica obiskala ameriškega predsednika Roosevelta, namerava gospod predsednik vrniti obisk v Londonu šele prihodnjo jesen, ako bo to dopuščal mednarodni položaj. Roosevelt je odločen, da bo v tretjič kandidiral za predsednika Ze-, dinjenih držav in da bo tudi izvoljen.
Ukinitev važnega ameriškega zakonu Parlamentarni odbor za zunanje zadeve v, Washingtonu je sprejel z 12 glasovi proti 8 zakonski osnutek, kateri določa ukinje-nje sedanje zakonske določbe o nevtralnosti (nepristranosti), o prepovedi prodaje orožja ter streliva vojskujočim se državam. Prejšnji zakon o nepristranosti bo zamenjan z novo določbo, katera prepoveduje, da bi se ameriške ladje uporabljale za prevoz vojnega materiala v tuje države.
Izmenjava uradnih obiskov med Španijo fn Italijo. Iz Rima je izšlo uradno poročilo, da bo general Franco septembra obiskal Rim. Italijanski zunanji minister grof Ciano pa pojde v špansko prestolnico v Madrid julija in se bo udeležil 18. julija slavnosti ob triletnici začetka španske državljanske vojne.
Nevaren položaj med Anglijo in Japonsko. Skoro dve leti že traja japonsko-ki-tajska vojna, v kateri je prišlo že večkrat do napetosti med na kitajsko ozemlje pro-dirajočo Japonsko, ki je zaveznica Italije ter Nemčije, in med Anglijo, Francijo ter Ameriko, katere imajo največje zanimanje za Kitajsko in posebno še Amerika za Tiho morje. Kar divja vojna med Japonci in Kitajci, še ni bilo tako resnega spora, ¡kakor je izbruhnil v minulem tednu v kitajskem mestu Tiencinu, katerega imajo zasedenega Japonci in je tamkaj važno mednarodno naselje pod angleško in fran-
Nazadovanje. V celjski »Novi dobi« <dne 9. junija) je »dolgoleten Sokol« v zvezi z nastopom sokolstva v Celju objavil te-le ugotovitve: »Če primerjam število telo-vadečih sokolskih pripadnikov s številom v predvojni dobi pri celjskem Sokolu, me sedanje stanje nikakor ne more zadovoljiti. V predvojni iobi, ki je nam starejšim sokolskim pripadnikom še vedno dobro v spominu, je znalo takratno društve-
no vodstvo poiskati in pridobiti telovade-če društvene pripadnike zlasti tam, kjer je najmočnejši rezervoar naraščaja: v vrstah obrtnega, delavskega in trgovskega naraščaja ter med dijaštvom. V Celju imamo napram predvojnemu stanju ogromno povečano število dijaštva (za več sto odstotkov). Isto je glede obrtnega in trgovskega naraščaja. Če so rezultati so-kolskega u dejstvovanja Sokolskega dru-
štva v Celju med dijaštvom ter obrtnim in trgovskim naraščajem napram predvojni dobi v upadanju, moram glede sokolskih pripadnikov, aktivnih sodelavcev iz delavskih vrst ugotoviti, da je tukaj padec skoraj popoln.« Zanimive ugotovitve.
Po vzvišenih Tyrševih smernicah. »Slovenski narod« (14. junija) poroča o so-kolski prireditvi pri Sv. Antonu v Slov. goricah v nedeljo, 11. junija. Svoje poročilo zaključuje s to-le obljubo: »Sokolsk»
Kongres Kristusa Kralja ima dva namena: najprej se bodo zbrali učeni in pobožni možje iz vseh katoliških dežel in se več dni posvetovali, kaj naj krščanski narodi store, da preprečijo temne načrte, ki so jih zasnovali sovražniki Kristusa Kralja, in kako naj katoličani delajo, da bo • Kristus res postal Kralj vsega sveta. Potem pa bomo na kongresu z vsem sijajem manifestirali za Kristusa Kralja. Vsemu svetu hočemo javno pokazati, da je Kristus res naš Kralj in da hočemo za vedno ostati njemu zvesti. K tej slovesni manifestaciji pa je poklican posebno naš slovenski narod, v čigar središču se vrši ta pomembni' kongres. Čim več pobožnega ljudstva se bo tedaj zbralo v Ljubljani, tem lepše in veličastnejše bo, tem bolj bomo pokazali posebno tujcem, kako naša srca gorijo za Kristusa Kralja.
Cerkvene razmere v bivši Avstriji razsvetljujejo gotova dejstva. Med ta dejstva spada vpeljava novega cerkvenega davka. Doslej je k vzdrževanju duhovščine in h kritju raznovrstnih gmotnih potreb Cerkve prispevala država, ki je duhovnikom plačevala za njihovo delo primerno plačo, nadalje razne ustanove, občine, patronati itd. Z novo odredbo so vsi ti prispevki odpravljeni, dovoljen pa je samo en vir dohodkov, to je nov cerkveni davek, ki je vpeljan od 1. maja t. 1. dalje. Ta davek, ki je bil doslej v nekdanji Avstriji neznan, plačajo vsi polnoletni člani Cerkve; kdor izstopi iz Cerkve, za njega preneha obveznost tega davka tri mesece po prvem dnevu meseca, ki je sledil iz-
Novice
edinica pri Sv. Antonu bo neustrašeno nadaljevala svojo pot po vzvišenih Tyrševih smernicah.« Kakšne so te smernice? Te smernice službeno tolmači »Sokol«, vest-nik sokolskih žup Ljubljana-Maribor-Novo mesto, v svoji številki dne 1. aprila 1. 1. s temile besedami: »Ne moremo umeti moralne moči sokolstva, če ne razumemo njegovega izvora iz brezverskega svetovnega nazora husitstva in Tyrševe protiverske, zgolj razumske in proticerkvene morale.«
stopu iz Cerkve. Cerkveni krogi se tega davka nič ne veselijo, ker predstavlja novo dajatev v sedanjih časih, ki so že tako preobremenjeni z davki, ter bo zopet raz-palil gonjo za izstop iz Cerkve. Vrh tega pa mora cerkveno predstojništvo za vsak izdatek, ki ga napravi iz dohodkov tega davka, prej dobiti dovoljenje državne oblasti. — V Salzburgu (Solnogradu) je stara zgodovinska palača, ki je last Cerkve in ki v njej prebiva solnograški nadškof. Zgodilo pa se je koncem majnika, da je sedanji nadškof dr. Waitz bil na obisku na Dunaju. Pri tej priliki je tajna državna policija zasedla to palačo ter odstopila njene prostore kot glavni stan S A (napadalnim oddelkom), ki so se takoj vselili ter razobesili strankino zastavo. Nadškof dr. Waitz, kateremu so pustili v uporabo samo tri sobe, je poslal pismen protest
Dober obrtniški stan porok našega narodnega napredka
................................ 'I' HilMIH.IMimiirilf fill
kanclerju Adolfu Hitlerju. — Dunajski nadškof kardinal dr. Innitzer je naročil duhovnikom svoje škofije, naj v bodoče v javnosti nastopajo samo v civilni (nedu-hovniški) obleki. Tako bodo obvarovani napadanja in sramotenja ter jim bo olajšano njihovo dušnopastirsko delovanje. Isto naročilo je tudi bilo izdano pripadnikom raznih samostanskih redov, moških in ženskih.
i
Gregorja Špes s Tinja na Pohorju pri podiranju drevja. Drevo je padlo nanj in mu je raztrgalo čreva. Zelo nevarno poškodovanega so oddali v mariborsko bolnišnico.
Otrok padel iz zibelke in si zlomil nogo. V Šmartnem na Pohorju je padla iz zibelke desetmesečna hčerkica cestarja Štur-ma in si je zlomila desno nogo. Otroka so oddali v mariborsko bolnišnico.
Zopet huda nesreča na železniškem pre« lazu pri Medlogu v okolici Celja, železniški prelaz v Medlogu pri Celju, ki je bil pred leti pozorišče grozne avtobusne nesreče, je zahteval zadnji petek zopet dve žrtvi. V trenutku, ko sta hotela tovarniški delavec Franc Kuder in posestnik Jožef Golavšek, oba iz Sešč pri Št. Pavlu, na koleslju se popeljati preko omenjenega prelaza, je pridrdral večerni savinjski vlak iz Celja. Lokomotiva je zadela v voz in ga je raztreščila na dvoje. Medtem ko je vlekel stroj en del voza s Kudrom še nekaj sto metrov naprej, je pognala lokomotiva drugi del voza v jarek ob železnici. Golavšek je obležal nezavesten in opraskan po vsem telesu ob tiru. Mnogo hujše poškodbe je dobil Kuder, katerega je stisnilo med odbijača lokomotive in ima prebito lobanjo in hude zlome kosti. Rešilni oddelek je prepeljal oba v bolnišnico. Lokomotiva je zadela tudi konja in mu je zdrobila zadnjo nogo, da ga je moral ko-njač ubiti na mestu.
Dva otroka utonila. V Prevaljah so se igrali otroci na betonskem zidovju ob strugi pri elektrarni. Petletnemu fantku delavca Fužirga je spodrsnilo, omahnil je v deroče valove narastle Meže in utonil. Fantka so potegnili poltretji kilometer niže pri Vrenčurniku iz vode. — V Tomaž ji vasi pri Škocjanu na Kranjskem je padla hčerkica posestnika Jožefa Šketa v nezavarovano lužo in so jo potegnili iz kotanje utopljeno.
Pod kolesi železniškega vagona. Na postaji Jesenice se je zgodila 15. junija huda nesreča. Franc Zupan, ključavničarski vajenec in sin progovnega čuvaja iz Loga pri Kranjski gori, je skušal doseči odhajajoči vlak proti Kranjski gori. Padel je pod kolesa vagona, ki so mu presekala obe nogi. Fant se je po nesreči onesvestil in so mu podelili borečemu se s smrtjo sv. poslednje olje. Kmalu za tem so ga peljali z rešilnim avtomobilom domov, a je revež umrl med prevozom.
šofer ponesrečil. Stanko Seršen, 23 letni šofer iz Spodnje Hudinje pri Celju, je šo-firal star avto v Maribor. Na klancu pri Slov. Bistrici je odpovedal na avtomobilu motor. Avtomobil se je zaletel v drevo ter se poškodoval. Pri sunku si je zlomil Seršen levo nogo v kolenu in je dobil precejšnje poškodbe po glavi ter rokah. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
Nesreča pri padcu. Na železniški postaji v Zidanem mostu je padel 55 letni železniški progovni delavec Jože Zupančič in si je zlomil desno nogo v stopalu.
Dve nesreči na Dolenjskem. Novomeški kovač Franc Mirtič se je mudil po opravkih s kolesom v Birčni vasi. Na povratku se je hotel na nekem klancu izogniti ženski, a ga je silovit sunek pognal v loku preko kolesa v lesen steber ob cesti. Ko-vača-kolesarja so spravili v novomeško bolnišnico s strto spodnjo čeljustjo ter s pretresenimi možgani. — 16 letni Alojzij Plut iz Preloga se je podal na delo v do-
Osebne vesti_
Duhovniške vesti. Umeščena sta bila gg. Anton Ravšl, provizor v Št. Uju v Slov. goricah, kot župnik istotam, in Fran Močnik, župnik v Sv. Štefanu pri Žusmu, kot župnik v Stoprcah. — Postavljeni so bili ?g.: Ivan Atelšek, župnik v Braslovčah, za upravitelja dekanije Braslovče; Franc Križan, kaplan v Braslovčah, za provizor-ja v Belih vodah; p. Viktorin Šivavec, kaplan v Marenbergu, za provizorja v Zagorju; Jožef Petrovič, kaplan pri Sv. Trojici v Halozah, za provizorja v Sv. Štefanu pri Žusmu; Jožef Vošnjak, kaplan v Šmartnem ob Paki, za provizorja istotam. — Nastavljeni so bili gg. semeniški duhovniki: Štefan Čergulj za kaplana v Št. flju v Slov. goricah; Dušan Dogša za kaplana v Marenbergu; AlojzijFeguš za kaplana v Braslovčah; Simon Vrhovšek za kaplana pri Sv. Juriju pod Taborom. — Dopust se je dovolil g. Ivanu Ogulinu, pro-
vizorju v Belih vodah, obenem se mu je dodelilo službeno mesto 2. kaplana v Šoštanju. — Upokojen je bil g. Alojzij Šoba, kn.-šk. duhovni svetovalec in žiinnik na Zdolah.
Nesreče
Sklad desk polomil delavcu obe nogi. V
mariborsko bolnišnico je bil prepeljan z zlomom obeh nog 60 letni delavec Jožef Pavlin iz Bočne pri Gornjemgradu, na katerega se je zrušil sklad desk.
Podlegla poškodbi. Ana Zima, 33 letna žena kovača državnih železnic iz Hotinje vasi v župniji Slivnica pri Mariboru, je padla radi sunka tovornega avtomobila z voza v obcestni jarek in si je zlomila hrbtenico ter je podlegla poškodbi. Smrtna žrtev prometne nesreče zapušča tri nepreskrbljene otroke.
Drevo se podrlo na posestnika. Huda nesreča je zadela 56 letnega posestnika
mač vinograd ter je vzel s seboj steklenico kave. Spotoma mu je spodrsnilo, padel je in steklenica se je razbila. Stekleni drobci so fantu hudo ranili prsa. Zdravniško pomoč mu je nudila bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu.
Žrtev neprevidnega ravnanja s staro puško. Pri vasi Brezje blizu Novega mesta so stikali pastirji po gozdih za ptičjimi gnezdi in so naleteli na staro lovsko eno-cevko, ki je bila gotovo last kakega divjega lovca. Že itak nabito puško so fantini še enkrat nabili in sprožil jo je 17 letni Franc Bevc. Stara puška se je radi prehudega dvojnega naboja razletela in so drobci hudo poškodovali neprevidneža, katerega so oddali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer upajo, da mu bodo ohranili življenje.
Čebele nevarno opikale ogrebača. Posestnik Martin Andrej čič iz Telčic pri Škocjanu na Dolenjskem je ogrebal čebele. Medtem ko je pripravljal panj, mu je hotel neki dečko čebele pogrniti v panj z veje z metlo. Čebele so padle namesto v panj ogrebaču na vrat ter za srajco in so ga opikale po vsem telesu do nezavesti, iz katere se je predramil šele po dveh urah.
POŽARI
Med nevihto je udarila strela v noči v cerkev sv. Antona v Kovači vasi pri Starem trgu ob Kolpi. Ker je bila streha iz deščic in strop lesen ter samo ometan, je bila koj po udaru vsa cerkvena streha v objemu plamenov. Domači so oteli z velikim naporom po razsulu strehe iz notranjščine kipe ter svečnike, vse drugo pa je uničil požar, škoda znaša 70.000 din, zavarovalnina pa borih 5000 din.
V Dragi pri Višnji gori je uničil nočni požar posestniku Janezu Zupančiču hlev, svinjak, skedenj ter šupo. Zgoreli so tudi vozovi z orodjem. Komaj so oteli živino. Gasilci so obvarovali hišo ter sosednja poslopja. V tem primeru sumijo požig.
Na Zg. Hajdini pri Ptuju je pogorela posestniku Jakobu Vrbnjaku 20.000 din vredna domačija.
Za gospodinjstvo skrbite vi . . . pa za vašo kožo i
ruii/r i y
CREME 1
Ni dvoma, da gospodinjska opravila škodujejo koži. Toda bodite brez skrbi, ker Vas NIVEA varuje pred škodljivimi vplivi. NIVEA Vam namreč krepi kožno sta-ničevje, ohranja kožo zdravo in svežo ter ji daje mladostni izraz. Toda samo NIVEA vsebuje EUCERIT, okrepčevalno sredstvo za kožo!
Na Planjskem vrhu pri Ptuju je vpepelil ogenj celotno imetje posestniku Antonu Zimi, ki je oškodovan za 20.000 din.
Razne novice
Tretja bakrena krsta najdena v gramozni jami pri BetnavL Pisali smo že, da so zadeli letos v gramozni jami pri Betnavi v Mariboru na dve bakreni krsti. Tamkaj
Velik delavski stan velika narodova bodočnost
je stala luteranska molilnica s pokopališčem. Tretja bakrena krsta je najlepša od vsoh izkopanih. Na krsti sta križ in napis, v njej pa je borova krsta s slikanim križem in na tem orodje, s katerim so mučili Kristusa, ter ražni venec z Marijinim
monogramom. V krsti je počivalo truplo Helene Herberstein, rojene Schiffer, ki je bila svakinja rajne, katero so izkopali v bližini kot drugo v bakreni krsti. Pri tretji naje Ji s. še oh. ar- ni v kito spleteni plavi lasje, spodnja volnena obleka, ki je bila zgoraj zaključena s čipkami. Čipke so iz volne ter zek lepo delo. Preko te obleke je bila obleka iz tančice, nogavice so volnene in čeveljčki domače delo iz svinjske kože. Obleko bodo ohranili. Tretja krsta je datirana z d em 12. aprila 1636.
Društva! Za tombolo kolesa, motorji najceneje pri Šket, Vransko!
V trgovini Hinko Sax v Mariboru na Grajskem trgu je pozabila neka stranka z dežele zavoj. Ker že dolgo časa zavoja nihče ne pride iskat, se dotična stranka na to opozarja.
Vse različne tiskovine
naročajte v
Tiskarni sv. Cirila — Maribor
Podgane ustavile promet
V bližini Bentleya pri Altonu na Angleškem se je za dalj časa usta-v" ves cestni promet, ker so se na cestah nenadno pojavili velikanski tropi podgan. Bile so na pohodu v določeno smer. Na poedinih krajih so našteli 5000 do 10.000 živali, ki so se pomikale proti reki Weyu. Zanimivo je, da so podoben pohod podgan opazovali v bližini Bentleva že pred nekoliko leti. Pravih vzrokov teh selitev niso dognali. Potovanja miši in drugih glodavcev niso redka. Tako vemo o mogočnih pohodih flemin-gov v severni Evropi. Trdili so, da tečejo te živali proti Atlantskemu oceanu in da se poženejo vanj, pri čemer sledijo staremu instink-
V mrežah greha
24
16.
Ko se je dan razprave približal, se je napetost v zavodu s. Benigne stopnjevala do najvišje stopnje. Sestra, Alojzija, gojenke in varovanke so dan za dnem molile za srečen konec. Vsem se je zdelo, da so ravno tako prizadete ko Štefan sam in mati, ki je sedaj tudi bila med njimi. Zadeva jih je tembolj zanimala, ker je Alojzija kot Kellyjeva tipkarica pri njej sodelovala.
Mati in Alojzija sta vsak dan prisostvovali razpravi. Vsak dan sta šli že navsezgodaj, da sta si preskrbeli sedeže. Potem sta dolge ure'sedeli druga ob drugi in z napeto pozornostjo sledili vsemu, kar sta videli in slišali.
Prvi dan sta hlastno opazovali obraz sodnika Harrisa, v nadi, da morda zasledita na njem vsaj najmanjši znak usmiljenosti. Alojziji se je zdelo, da je ta častitljivi delivec pravice kuštravih las, nabranih obrvi, ki so senčile velike oči, in dvojne brade, ki se je stiskala med trd ovratnik, podoben nagačeni sovi. Na njegovem obrazu ni bilo niti ene črtice, ki bi pričala o kaki sočutnosti. Obrazi porotnikov so dajali še manj upanja na usmiljenost. Vsi so bili mrki, brezčutni in človeku se je dozdevalo, da se ne bi spremenili, četudi bi bilo treba izreči smrtno obsodbo nad lastno materjo.
Štefan in njegov zagovornik sta sedela čisto spredaj za majhno mizo. Alojzija je vedela, koliko
se je Kelly zadnji čas trudil in je često izrekla zanj kako kratko molitvico, da bi mogel razviti vse svoje zmožnosti, ko bo nastopil kot zagovornik. In ona je bila edina med zbranimi, ki je vedela, kako važen dokaz je dobil Kelly od tistega zdravnika, ki je zadnji govoril s Kazimirom.
Pet minut pred pričetkom razprave so se odprla stranska vrata in na pragu se je pojavil Skanlon s sladkim smehljajem na obrazu. Z igralsko kretnjo se je obrnil in priklonil osebi, ki mu je sledila. V naslednjem trenutku je vstopila Nina, opiraje se na Skanlonovega mladega pisarja. Fant ji je nekaj za-šepetal, nakar se je nekam izzivalno nasmehnila.
»To bolj daje videz poroke kakor sodnijske razprave,« je tiho pripomnila Alojzija.
Štefanova mati je močno stisnila ustnice in ni spregovorila.
Nina je imela na sebi tesno plavo obleko in klobuk s peresom, ki je pri vsakem gibu glave veselo pokimavalo.
Alozija je z začudenjem ugotovila, da Ninin pojav ni nikakor v soglasju z grozno neusmiljenostjo, s katero je izvršila umor.
»Ta Nina,« je razmišljala v sebi, »je obenem odvratna in privlačna. Prava zloba. Zdi se, da so ženske, ki jih vodijo samo nagoni. Kar storijo, je za nje vedno dobro. Če jim zaradi dejanj preti zlo, skušajo prepričati svet, da niso storile nič slabega, o gotovih dejanjih pa sploh nočejo vedeti, da so jih storile. Taka je tudi Nina. Umorila je Kazimira, a
Obžalovanja vredni slučaji
Pobeg iz jetnišnice se je maščeval z je-tiko. 18 letni Franc Mulec od Sv. Trojice v Slov. goricah bi bil moral prestati osemmesečno kazen radi vlomov in tatvin. Iz mariborske jetnišnice je utekel in se je skrival en mesec v mrzlem ter deževnem vremenu po gozdovih. Pobeg mu je nakopal neozdravljivo naglo jetiko, katera ga je pobrala zadnje dni v jetnišnici mariborskega okrožnega sodišča.
Radi sovraštva uboj. V Trsteniku pri ivanjkovcih se nista nič kaj prijazno gledala soseda Matija Vajda, kateri se je priženil pred leti k vdovi Prenholcovi, in če v ljar Franc Škorjanc. Vajda ni bil na dobrem glasu, je že bil predkaznovan in je parkrat napadel Škorjanca in njegovo ženo. Te dni se je vrnil Vajda pijan s košnje in je prišel na Škorjančevo dvorišče, kjer je prišlo do prepira. Škorjanc je oddal s praga svoje hiše dva strela na Vaj-do, ki se je zgrudil mrtev. Škorjanc je navedel orožnikom, ko so prišli ponj, da je navalil nanj Vajda z nožem in se je s puško samo branil. Ustreljeni zapušča vdovo ter pet nepreskrbljenih otrok. Škorjanc ima ženo in štiri otroke v starosti od enega do šest let.
Roparski napad ua tri ženske. V Gorenju pri Mozirju so vdrli v noči skozi streho stanovanjskega poslopja 75 letne Frančiške Žolnir neznani tolovaji. Žolnirjeva je na glasu petičnosti, ker se je vrnila pred leti iz Amerike z dolarskimi prihranki in radi tega je prišlo tudi do roparskega napada. Z Žolnirjevo živi 15 letna vnukinja Berta Žolnir ter služi pri njej še 70 letna c"ekla. Tolovaji so se lotili po vstopu v sobo najprej Berte in služkinje. Ženski sta trdno spali in sta prepoznali, za kaj gre, ko so ju lopovi vrgli s postelje ter ju pretepli. Lotili so se tudi gospodinje, katero so v sosednji sobi zarili v rjuho in so jo onesvestili z udarci. Tolovaji so svetili z električno svetilko in so našli 4000 din gotovine ter odnesli zlatnine in srebrnine za
2000 din. Preplašene ženske so si s časom toliko opomogle, da so poklicale 17 letnega fanta, kateri je prenočeval v gospodarskem poslopju. Ta je odbrzel v noči po sosede in duhovnika, ki je previdel Žolnirje-vo gospodinjo, koje življenje je ogroženo Drzni zločin je hudo razburil vso okolico, ker je Žolnirkina hiša zatočišče za berače in brezposelne. Orožniki so prijeli več sumljivih oseb.
Tat odnesel dragocenosti za 10.000 din. V Štepanji vasi pri Ljubljani je odnesel tat gostilničarju Francu Kregarju raznih dragocenosti za 10.000 din.
Posestniku ukradli konja s kolesljem. Posestnik Alojzij Hočevar iz Dobruške vasi na Dolenjskem ima svojo domačijo na samotnem kraju in oddaljeno od sosedov. Te dni je o polnoči še napojil konja, a zjutraj ni bilo v hlevu ne konja in ne koles-lja v šupi. Neznanci so mu odpeljali neznano kam konja in voz. Da bi se pa Hočevar ne prebudil radi ropota, so nametali okrog hiše in po kolovozu od hiše proti cesti gnoja.
Par konj ukradenih. Iz Ribnice na Dolenjskem sta pripeljala orožnika cigana Antona H. v Kranj in sta ga pustila čez noč v policijskih zaporih. Drugo ->'utro sta ga odvedla v Preddvor, kamor je prodal cigan 10.000 din vreden par konj, kateri je bil ukraden posestniku Podkrajšeku v logaškem okraju.
Stanovski zbori v Mariboru bodo m? mies tirali duševne in gospodarske naše moči
Jzpred sodišča,
Na 14 let obsojen morilec. Franc Pre-
jac, 26 letni hlapec, rojen v Gradcu in uslužben v Krčevini pri Mariboru, se je mudil v nedeljo, 10. aprila, v gostilni pri Volfcetlu nad Tremi mariborskimi ribniki.
Radi dekleta in plesa je izzval prepir ter pretep. Izzivača sta pretepla ter vrgla iz gostilne: vrtnarski pomočnik Ferdinand Mlinaric iz Ribniškega sela in njegov prijatelj Gašper Goričan iz Maribora. Prejac se je zatekel k svojemu gospodarju po vozno ročico in je prežal, kdaj se bosta njegova nasprotnika podala proti domu. Dočakal ju je v noči in jima sledil. V gozdu nad Ribniškim selom ju je dohitel in je oba pobil z dvema udarcema po glavi. Drugo jutro so našli ljudje Mlinarica mrtvega, Goričana pa močno poškodovanega. Raztelesenje je ugotovilo, da je bil Mlinaric z udarcem samo omamljen in ga je storilec nato še zadavil. Morilca je obsodil veliki senat v Mariboru 16. junija na 14 let težke ječe.
Podstrešna podgana obsojena. Mali senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 16. junija na tri leta strogega zapora 24 letnega Jožefa Poša iz Delavske ulice 11 v Mariboru. Obsojeni je bila prava podstrešna podgana, ki je zagrešil po obtožnici 16 vlomov na podstrešja, s katerih je odnašal perilo in sploh vse, kar se je dalo po vlomu in tatvini vnovčiti.
§f*¥
SLOVESNA OTVORITEV PREKMURSKEGA TEDNA
Zadnjo soboto je bil v Soboti slovesno otvor* jen Prekmurski teden, katerega je otvoril ban dr. Marko Natlačen. Okrog- tri četrt na deset 17. junija se je pripeljal g. ban iz Ljubljane. Pri mostu se je ustavil avto in g. bana je pozdravil v imenu Sobote g. župan Hartner. Ko se je peljal g. ban v mesto, ga je narod živahno pozdravljal. G. bana je nagovoril murskosoboški župan g. Kartner, nakar je g. ban v daljšem govoru čestital Prekmurcem k prireditvi z iskreno željo, da bi Prekmurski teden v vsakem pogledu kar najlepše uspel in da bi v prebivalstvu Slovenske Krajine čim bolj utrdil slovensko narodno zavest in užgal gorečo in nikdar usahljivo ljubezen do
ker se boji posledic, je vso krivdo zvrnila na šte-jko zavoha plen, se je odločno postavil zoper njega fana. Morda si je dopovedala, da je res nedolžna in iker je med obema zagovornikoma njega smatral za
J
vse
Štefan izvršil grozni zločin.« Razprava je že tri dni trajala. Skanlon se je na načine trudil, da bi ovrgel dokaze, ki so obremenjevali njegovo varovanko. Najbolj se je boril zoper tisto zamazano, zmečkano kuverto, ki je na njo umirajoči Kazimir napisal besede: »Nina Ma teskas, od tvoje roke zadet bom moral umreti. Povejte Stanislavu. Pisano v petek zevečer. Jaz Kaz. Pav...« V dvorani je zavladala smrtna tišina, ko je litvanski tolmač prestavil te besede. Vse oči so bile obrnjene v Nino. Obtoženka je z dvoumnim smehljajem vračala te poglede.
Skanlon je odločno ugovarjal temu, da bi te besede sodišče vzelo za dokaz. S povečalnim steklom je gledal pisavo in medtem majal z glavo, kakor da bi hotel izraziti, da se iz teh besed ne da nič določiti. Nato je začel trdo izpraševati tolmača.
»Ali morete dokazati, da je to Kazimirova pisava? Da ali ne? Ali to ni spretna potvorba? Kje ste se usposobili za tolmača? In kje ste študirali? Na kaki srednji šoli? Ah, tako? Niste obiskovali erednje šole? Hm, hm, hm ...«
Tolmača so Skanlonova vprašanja zmedla in razjarila. Umolknil je in ni hotel odgovarjati. Skanlon se je zmagoslavno obrnil k predsedniku razprave in porotnikom.
Skanlonu je vkljub vsej premetenosti trda
bolj nevarnega. Neizkušenega Kellyja je zaenkrat pri miru pustil. Zoper Štefana dosedaj še ni bilo dokazov. Ninino ime pa se je venomer ponavljalo. Če je Stanislav izpovedal, da mu je Kazimir pred smrtjo razločno povedal, da ga je Nina zvabila k smreki, mu zakrila oči z robcem in nato večkrat ustrelila nanj. Žepni robec, dva samokresa, britev, kuverta so bili na mizi razstavljeni in so močno ogrožali Ninino prostost in življenje.
Zoper Štefana je Stanislav samo eno stvar izpovedal. Pod prisego je izjavil, da mu je Kazimir na vprašanje: ,Ali je še kdo bil tam?' odgovoril: .Štefan Kmicic. Nina j- bila pa ponoči in zjutraj.'
Mati je vsa obupana poslušala to izpoved. Alojzija pa je upala, da bo zdravnikova izpoved odtehtala Stanislavovo. On je Kazimira tik pred smrtjo izpraševaL Stavil mu je sledeča vprašanja: ,Kako veste, da vas je Kmicic ustrelil, ko ste sami rekli, da je stal za vašo glavo. Ali ste ga videli?' Kazimir je odgovoril: ,Ne, a Nina je tako rekla.' K starki se je sklonila in jo tolažila ter zagotavljala, da bo zdravnik, ki je zadnji govoril s Kazimirom, drugače pričal.
Nadaljevanje razprave so odložili na naslednji dan.
Ko je Alojzija naslednjega dne v spremstvu Štefanove matere stopila v dvorano, je takoj opazila,
predla. Državni pravdnik, ki ie bil podoben zveri, Ida vlada med množico precejšnja razburjenost.
tu, ki izvira še iz časa, ko je imela severna Evropa kopno zvezo s kakšno pogreznjeno celino ali pa morda tudi z Anglijo.
Ura v kravjem želodci« V vasi Nerehau blizu Dresdena v Nemčiji »o pri nekem kmetu zakiali izredno debelo kravo, ki ji vsa živinozdravniška pomoč ni mogla urediti želodca in prebave. Kako se je klavec začudil, ko je v njenem želodcu našel moško žepno uro, ki je bila še dosti dobro ohranjena. Očividno jo je nekdaj kakemu gospodarju s cunjami vred požrla, prebavila je pa najbrž samo eunje. Doslej še niso našli pravega gospodarja ure, ker temu gospodarju, ki je kravo dal zaklati, ni napravila te škode.
naše skupne domovine — kraljevine Jugoslavije.
G. ban je otvoril Prekmurski teden s klicem: »Naj živi močna in velika Jugoslavija! Naj živi naš kraljevski dom Karadjordjevičev! Naj živi naš kralj Peter II. in kraljevi namestnik Pavle!«
Navdušeni živio-vzkliki so bili odmev govora g. bana, nato pa je godba zaigrala državno himno. župan g. Hartner je za tem prečita! pozdravne brzojavke, ki jih je dobil Prekmurski teden od predsednika senata dr. Antona Korošca in od Slovenske akademije v Ljubljani.
Po začetni slovesnosti so si gostje ogledali Prekmurski teden.
Ob 11 so se zbrali vsi odličnilci v dvorani grajskega kina v murskosoboškem gradu, ki je bil lepo okrašen, župan Hartner je imel daljši govor, v katerem je prikazal velike zasluge g. bana za Slovensko Krajino. Murska Sobota je v znak svoje hvaležnosti imenovala lani 20. junija g. bana za svojega \stnega občana.
★
Mladinski tabor v Murski Soboti. V nedeljo, 25. junija, bo v Murski Soboti velik mladinski tabor kot spomin na 20 letnico priključitve Slovenske Krajine k naši državi. Tabor bo pričel s sprevodom ob desetih, nakar bo služba božja na prostem v mestnem parku s pridigo, za tem bo pričel mladinski tabor, na katerem bo glavni
govornik g. gradbeni minister dr. M'ha Krek. ★
Murska Sobota. Kakor smo zvedeli iz precej zanesljivega vira, je kredit za gradnjo novega gimnazijskega poslopja že odobren. G. ban je že podpisal tozadevni odlok, zato so že vse predpriprave za gradnjo v polnem teku. Nova gimnazija bo stala v parku nasproti vile g. dr. Vu-čaka. Z gradnjo se bo verjetno začelo že letos, že skrajni čas je, da dobimo novo gimnazijsko poslopje, ker dosedanji prostori še daleč ne zadoščajo vsem potrebam. — Športni klub Mura, ki zelo častno zastopa naš nogometni šport, bo priredil 9. julija svojo tombolo, ki ima precejšnje število prav lepih dobitkov, saj bodo srečni dobitniki imeli priliko odpeljati 56 koles, a je še mnogo drugih dobitkov. Ker je to edini predstavnik športa v Prekmurju, ki je ponesel slavo tudi preko mej naše države, ga materialno podprite s tern, da posetite tombolo, kjer vas mo-
goče čaka sreča. — Za namestnika državnega tožilca na okrožnem sodišču je imenovan Bogdan Lendovšek, doslej sodni oficial v Varaždinu. — Letos 12. in 13. julija, 10., 11. in 12. avgusta ter 14. in 15. septembra se bo vršilo pri nas pregledovanje in žigosanje sodov, na kar že sedaj opozarjamo imetnike nežigosane posode, zlasti pa naše gostilničarje.
Tnrnišče. Letos so se po daljšem presledku zopet pojavile po naših njivah poljske miši, ki po nekaterih krajih, zlasti »gornjih njivah« delajo neprecenljivo škodo, človeka kar srce zaboli, ko vidi lepo žitno polje skoraj popolnoma uničeno. — Naš rojak g. Ludovik Terboča, ki je bil doslej uslužben na okrajnem glavarstvu v Murski Soboti, je bil prejšnji teden premeščen v Beograd v kabinet g. ministra Snoja. Veseli nas, da si je naš rojak pridobil toliko zaupanja pri naših voditeljih, da mu poverijo tako odgovorno službo. Na takem priznanju mu častitamo in mu želimo na novem mestu obilo uspehov!
Rakičan. Danes je po vseh krajih mnogo delo-mržnežev, ki se ne lotijo nobenega poštenega dela, zato skušajo priti do življenjskih sredstev na nepošten način. Tako je pred kratkim neki uzmovič ukradel iz stanovanja dninarja Horvat Ignaca ves njegov prihranjeni zaslužek s hranilno knjižico, ki ga je imel spravljenega v nezaklenjeni omari. Storilec je splezal v sobo skozi okno v času, ko so domači bili odsotni, vendar mu pa sreča ni bila posebno naklonjena, ker so mu orožniki že prišli na sled, zato bo prejel za-rluženo kazen.
Veščica. Pred nedavnim je neki č. J. ponoči vlomil v čebelnjak Ijianfi Franca ter iz njega
Živeli delovni silusovi našega naroda: kmetje, obrtniki, delavci!
odnesel večje število okvirjev s satovjem ter razne druge predmete, ki so mu prišli pod roko. — Isto noč je verjetno isti storilec odnesel iz čebelnjaka Dani Franca različne predmete, a pri svojem tatinskem poslu je razbil štiri steklena ckna za panje. Pri Banfiju so bile izvršene slične tatvine tudi že lani.

A v
jtjr

Jafo ftotredrno
neprestano opozarjati na »8ayer«-je* križ na A s p i r i n - t a b t e f a h i Pač, kajti vedno znova se pojavljajo patvorbe z nakano, okoristiti se s sve, tovnim slovesom Aspirin table».
A S P I R j N
TABLETE
Oglai ,eg. pod S. brojem 32A08 od 8 XI. 1938.
črnelavci. Preteklo nadalje, 11. junija, smo imeli precejšnjo slovesnost. Na katoliškem pokopališču smo imeli namreč blagoslovitev novega križa. Za to svečanost so se prav lepo pripravili tudi naši cigani, ki so prav dobro oblečeni prišli k sv. maši v Mursko Soboto, a potem so se vsi vrnili k bJagoslovitvenim obredom v črnelavce.
Cankova. Tudi pri nas bomo letos imeli novo sv. mašo, ki jo bo Vsemogočnemu 9. julija daroval g. Zelko Anton, član salezijanske družbe, čeprav naše Prekmurje daje mnogo duhovniških poklicev, je še vendar v vinogradu Gospodovem vedno premalo delavcev.
Tišina. Z veseljem smo vzeli na znanje vest, da je naš rojak g. dr. Zeltan žokš bil imenovan za asistenta na medicinski fakulteti ljubljanskega vseučilišča. K temu priznanju in uspehu mu iskreno častitamo! — Za časa zadnjega deževja, ko je večina rek prestopila svoje bregove, smo imeli na večih krajih mnogo ribičev, ki so ribarili brez tozadevnega dovoljenja, za kar se morajo sedaj pred oblastvom zagovarjati.
Potemkinova razsipnost
Knez Potemkin, mi-ljenec ruske carice Katarine II., je bil strašen razsipnik. Njegova kratka uloga, ki jo je igral v bivši carski državi, je požrla milijone in milijone rubljev ter je spravljala ljudstvo v bes. Ko se je leta 1791 mudil v Petro-gradu, mu noben kuhar ni mogel ustreči. Marsikateri je morili službo pri njem zapustiti. V štirih mesecih je mož potrošil v tem mestu bajno vsoto 1,200.000 rubljev. Njegovi obedi so veljali dnevno skoraj tisoč rubljev, samo krožnik njegove najljubše juhe je stal 300 rubljev. Ko se je mudil v Jasiju, je odposlal br-zega sla, ki je jahal noč in dan, da bi privedel kuharja, ki je edini
Kelly je bil nekam pobit. Državni pravdnik je trdo hodil sem ter tja in grizel konec svinčnika. Sodnik je bil podoben razdraženi stari sovi, ki so jo nenadoma potegnili iz temne luknje na svetlo. Samo Skanlon je bil na videz miren.
Prvi se je oglasil državni pravdnik. Iz njegovih besed je občinstvo kmalu izvedelo, kaj se je zgodilo. »Jutranji list« je priobčil neko pismo, ki je bilo naslovljeno na Nino in njenega zagovornika Skan-lona. V pismu je Nini nekdo s smrtjo zapretil, če ne bo priznala, da je samo ona ubila Kazimira. Litvansko pismo je bilo tako sestavljeno, kakor da bi ga bilo pisalo neko tajno društvo, ki je v njem tudi Štefan bil včlanjen.
Državni pravdnik je z gromkim glasom obsodil Skanlona, ker je pismo dal objaviti. Dokazoval je, da je to postopanje bilo protizakonito in je imelo namen, javno mnenje pridobiti za obtoženko in vplivati na sodni zbor. Omenil je tudi možnost in verjetnost, da je pismo zlobna potvorba. Svoj govor je končal z besedami:
»Ta razprava stane državo dvajset tisoč dolarjev, a ni dovedla do najmanjšega uspeha. Po vsem tem, kar se je zgodilo, se pred tem porotniškim zborom ne more nadaljevati, zaradi tega zahtevam, da se prekine ter obravnavata pri naslednjem porotni-škem zasedanju. Za gospoda odvetnika Skanlona pa zahtevam ukor zaradi njegovega neprimernega postopanja.«
Sodišče je ugodilo zahtevi državnega pravdnika in razpravo za nedoločen čas odložilo.
#
17.
Po neuspeli razpravi so Štefana prepeljali iz po iicijskega zapora v državno jetnišnico. Jetnik se za spremembo ni zmenil. Že nekaj tednov sem je bil za vse otopel. Ob spominu na potek razprave mu je vse bolj upadel pogum. Zdelo se mu je, da se je vse zaklelo zoper njega.
V ubijajoči enoličnosti je mineval teden za tednom. Edina sprememba v enoličnosti so bili Aloj-zijini obiski. Njej se je Štefan smilil, zaradi tega ga je večkrat obiskala.
Ob koncu marca je Štefan doznal, da se bo na daljevanje razprave začelo 5. aprila. Ta vest ga je vzdramila iz otopelosti. Kellyjeva zagotovila, da stvar zanj dobro stoji, so mu vlivala pogum in upanje.
Dan razprave je napočil. Sodna dvorana je nudila skoraj isto sliko kakor pri prvi razpravi, samo porotniki so bili drugi.
Borba med državnim pravdnikom, Skanlonom in Kellyjem se je takoj od začetka zaostrila. Državni pravdnik je oba obsojenca hotel spraviti na vislice. Mirno, ironično je govoril in se nikdar ni razburil. Dokazal je, da je pisava na ovitku Kazimirova. Dokazal je tudi, da je Nina vedela, kje ima Kasimir svoj samokres. In nazadnje je dokazal, da je v so-
m
| N
asi rajni
Sv. Marjeta ob Pesnici. Dne 2. junija je umrla v mariborski bolnišnici E r n e š e c Jera v starosti 50 let. Bila je prav dobra krščanska žena, ki je z veliko potrpežljivostjo prenašala bolečine svoje zadnje hude bolezni. Užaloščenemu možu najsrčnejše sožalje! Rajna naj počiva v miru!
Sv. Ana v Slov. goricah, žalostno so zapeli zvonovi pri naši farni cerkvi in nam naznanili, da je umrl na praznik sv. Rešnjega Telesa v 37. letu starosti Anton L a m p 1, viničarski sin. Pokojni Lampl je legel v prerani grob po mučni bolezni ravno v dobi, ko si je urejal svoja pota v srečnejšo bodočnost. S pokojnikom smo izgubili enega izmed najboljših borcev narodnih in verskih idej ob meji, ki ga bomo pač težko pogrešali. že od svoje rane mladosti se je pojavljal pokojni Lampl na vidnih mestih naše pro-svete v mladinskih organizacijah. Bil je duša mladinskega gibanja pri Orlu in kot tak se je odlikoval tudi skozi leta, ko tej organizaciji ni bilo dovoljeno delovanje. Njegova zasluga je bila ogromna pri gradnji Prosvetnega doma pri Sv. Ani, kjer je doprinesel ogromno žrtev, ki jih je položil katoliško-prosvetnim idejam v gmoten naroden blagor. Zadnjih osem let se je zlasti mnogo udejstvoval pri gasilski četi, katere je bil vseskozi požrtvovalen član. Več let je opravljal tudi službo poštnega sela in občinskega sluge z vso marljivostjo in vestnostjo; bil je mirnega, toda šegavega značaja in bil rad vesel v pošteni družbi. Pri vsem tem pa tudi ni opuščal svojih verskih dolžnosti. Njegov pogreb je pokazal njegovo priljubljenost pri faranih, ki so ga v veli-
kem številu spremljali na zadnji poti. Zadnje pozdrave so mu izrekli ob odprtem grobu zastopniki prosvetnega in gasilnega društva in mu počastili zadnji spomin. Pevski zbor mu je zapel v slovo žalostinko. Rajnega marljivega prosvetnega delavca bomo ohranili v trajnem spominu. Naj mu sveti večna luč! — Preostalim sorodnikom naše sožalje!
Ptujska gora. Stari korenjaki umirajo. V kratkem času smo spremili k večnemu počitku kar štiri možakarje: Matevža žnidarič, nad 20 letnega grobarja, kateri je pripravil rajnim nad pet sto mrzlih ležišč. — Sledil mu je Pavel Šalamun, bratranec p. Bernardina, in hvale vreden zidar. — Smrt je kosila naprej, oglasila se je pri Antonu F i d e r š e k , naposled je pretrgala nit življenja Štefanu P 1 a v č a k , kateri je bil daleč naokrog znan kot dober gospodar in skrben oče, globoko veren. Da so bili ti korenjaki verni katoličani, čitali katoliško časo-
pisje, priljubljeni pri ljudeh, je pokazal vsakokratni pogreb. Rajni nam ostanejo v prelepem spominu. — žalujočim naše najprisrčnejše sožalje!
Braslovče. Umrl je pretekli petek, zadet od kapi, Miha M a r o t, posestnik na Obramljab. Bil je dolgoletni cerkveni ključar, član načelstva Ljudske hranilnice in posojilnice v Braslovčah, predsednik Sadjarske podružnice, odbornik Hmeljarske zadruge in član vseh drugih društev, bil je tudi dolga leta občinski odbornik. Kako je bil spoštovan, je pokazal njegov lepi pogreb. Na grobu se je od njega poslovil dekanijski upravitelj g. Atelšek in g. šnuderlj. — Prav tako, skoro isto uro in dan ob tednu, je umrla zadeta od kapi Marija Mogel, posestnica v Podgori. Bila je zelo dobra krščanska mati, usmiljena do revežev in siromakov; v njeno hišo so imeli dostop le krščanski časopisi. Rajna naj počivata v miru — žalujočim domačim pa naše sožalje!
NI NEDELJE — BREZ »NEDELJE«,
ki je edini verski tednik Slovencev. Če le moreš, si ga naroči. Mnogi ga naročijo svojim v tujino ali če gredo po svetu, pa so v nevarnosti, da bi pozabili na sveto vero. »Nedelja« je list vsake katoliške družine! Piši po izvod na ogled na upravo: Maribor, Koroška cesta 5!
MLADINA ZBORUJE
Minulo nedeljo, 18. junija, so se zbrali vsi katoliško misleči, predvsem pa katoliška mladina posavske doline
v Loki pri Zidanem mostu
k blagoslovitvi prosvetnega doma. Prireditev je počastil poleg drugih odličnikov tudi minister g. dr. Miha Krek, ki je po blagoslovitvi doma imel na zborovalce navdušen govor. Verski nagovor je imel g. dr. Hanželič, dr. Capuder je pa govoril o naših borbah za svobodo. — Pri popoldanski prireditvi mladine je bila navzoča še večja množica ljudi, katerim je govoril g. dr. Benedičič.
Nastop mladine v Vojniku
je bil ravno tako nadvse lep. Prireditev se je začela z dopoldanskim sprevodom in s sv. mašo. Sledilo je zborovanje, na katerem je govoril g, senator Franc Smodej ob navzočnosti podpredsednika poslanske zbornice g. Alojzija Mihelči-ča in g. kanonika Žagarja. Za g. Smodejem je
govoril še g. dr. Benedičič, podpredsednik celjske podzveze ZFO. — Popoldanski nastop mladine se je vršil ob navzočnosti senatorja g. Smo-deja, poslanca g. Mihelčiča, okrajnega načelnika g. Zobca, policijskega komisarja g. dr. Hartma-na, g. arhidijakona Tovornika, g. kanonika Žagarja, g. kapetana Toša in drugih. Govoril je predsednik fantovskega okrožja Vrabl Vanči. Za vsako točko sporeda so gledalci mladino nagradili z burnim ploskanjem, kar je dokaz, da je naša mladina v vsakem oziru na višku in dobro
pripravljena na svoj veliki tabor v Mariboru. *
Sv. Marko niže Ptuja. Fantovski odsek in de kliški krožek sta 21. maja priredila lepo uspeli tabor. Na tem mladinskem dnevu sta vsej jav-
Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ogl. reg. S. br. 30.474/35.
boto po prvem streljanju v Seligmanovi zastavljalnici kupila še en samokres.
Seligman je Nino spoznal, in sicer tem boij, ker je nosila prstan, ki je bil kupljen v njegovi trgovini. Prstan je tudi med razpravo imela na roki. Trgovec je pri zasliševanju ponovil razgovor z Nino. Najprej ga je vprašala, kako je treba sprožiti. Potem: »Ali so krogle dovolj velike? Ali morejo usmrtiti človeka?« On jo je vprašai: »Ali hočete koga ustreliti?« — nakar je odgovorila: »O, ne, samo zoper vlomilce ga bom rabila.«
Za Seligmanom -so bile zaslišane priče, ki so Nino in Štefana videle v soboto zjutraj. Med temi sta bili trgovka Pakensen in babica Dugan.
Za temi je prišla na vrsto neka dvanajstletna deklica, ki je izpovedala, da je Nino videla v petek zvečer na poti proti smreki. Ona je bila na travniku in je nabirala cvetlice za sestro, ki je imela naslednji dan obletnico rojstva. Nina je hitela. Spotoma se je za hip ustavila in iz nogavice potegnila neki svetel predmet. Njej se je zdelo, da je bil nož.
Skanlon je začel križem-kražem izpraševati deklico. Iz žepa je potegnil žensko podveznico, jo tresel pred dekletovimi očmi in zavpil:
»To si videla, kajne? Gospodična si je popravljala nogavico, to je vse.«
Deklica je zajokala in rekla, da ne ve.
Štefan je sedel na robu stola in nestrpno čakal na trenutek, ko bo tudi on mogel govoriti. Do sedaj še ni imel posebnega vz*"oVa 7.^ strah. Kazimirova
medla izpoved je bil edini dokaz zoper njega, a ta izpoved po Kellyjevem zagotovilu ne bo važna, ker jo bo zdravnik ovrgel. Državni pravdnik je za enkrat napadal samo Nino. Morda zato, ker je čutil, da bo imel s Štefanom lažji posel in je zaradi tega predvsem hotel doseči, da bi Nino obremenil. Štefan je šele deveti dan razprave prišel v večjo nevarnost. Ta dan je bila Ninina mati zaslišana.
Starka je govorila v slabi angleščini. Povedala je, da je Nini branila prijateljstvo s Štefanom in želela, da bi hči vzela Kazimira. Mnogo je izdala za hčerino izobrazbo in ni hotela, da bi se poročila s človekom, ki nima premoženja in primernega zaslužka. Nekega večera je celo rekla Štefanu: ,Če bo Nina dobila otroka in vi ne boste imeli zaslužka, ali naj jaz skrbim za vse tri?' Štefan se je razburil in zavpil: ,če Nina postane Kazimirova žena, ga bom plehnil ko zajca.'
»O!« je začudeno vzkliknil Skanlon. »Tako je rekel? Ali ste prav slišali?«
»Tako je rekel! Še sedaj mi zvenijo njegove besede v ušesih.«
»Ali je obstojal med Kazimirom in Štefanom kak spor?« je dalje izpraševal odvetnik.
»Da. Zaradi Nine sta se nenehoma prepirala. Nekaj dni pred umorom sta se pri vhodu v hišo sprla. Štefan je v jezi vpil: .Pustite pri miru Nino, sicer bo Kazimir nesrečno končal.' Dobro sem si zapomnila te besede.«
znal to juho pripravljati tako, kakor si jo je knez zaželel. Neredko je nori razsipnik vsako češnjo plačeval po 10 do 15 rubljev.
Tričetrt stoletja v postelji
Rimski listi poročajo o edinstvenem primeru ženske, ki od leta 1864 dalje ni več zapustila postelje. V Pieve di Ma-sacioccoli živi v neki kmečki hiši Bettina Pie-ri, ki ima že 75 let glavo na blazinah. Bilo ji je 15 tet, ko ji je neki zdravnik dejal, da trpi za »neozdravljivo« boleznijo. Odredil ji je z vso strogostjo, da mora v posteljo in se predati božji milosti. Od tistega časa čaka danes prastara ženica z angelsko potrpežljivostjo in na duhu popolnoma zdrava svojega bližnjega konca
Stran 9
■ UMini— MŽ»
KMEČKA ŽENA — poznaš mesečnik »Kmečka žena«, list za tebe, da ti pomaga podpirati tri vogle pri hiši? Ako ga ne poznaš, piši upravi lista: Maribor, Koroška cesta 5, da ti pošlje list na ogled!
nosti pokazala svojo sposobnost in katoliško narodno zavednost. Vkljub dežju in blatu je prireditev sijajno izpadla. Prav lepo se je postavila naša mladina dne 8. junija, na presv. Rešnjega Telesa dan. V procesiji je korakalo nad tri sto belo oblečenih deklic, ki so trosile cvetje Najsvetejšemu na pot. Pred njimi je korakala četa naših fantov v krojih z domačo godbo na čelu; za njimi je šla četa deklet, tudi v krojih. To je bila zanimiva slika zavedne in katoliško organizirane mladine. Fantje in dekleta, le po tej poti pogumno naprej!
Šmartno pri Velenju. V nedeljo, 26. junija, nas obiščejo igralci Prosvetnega društva iz št. Andraža, ki bodo ob treh popoldne priredili v tukajšnjem društvenem domu dramo v treh dejanjih (10 slikah) »župnik iz cvetočega vinograda«. K predstavi vljudno vabljeni!
Sv. Rupert nad Laškim. Na binkoštno nedeljo so fantje fantovskega odseka igrali na prostem med cerkvijo in župniščem pretresljivo igro iz svetovne ojne »Njega ni.. .«. Igra zahteva za naše male razmere veliko notranje in zunanje priprave; a vrli Adam Mušerlin kot vodja fantovskega odseka se ni ustrašil težav, zato pa so nam igralci tudi podali tako žive in obenem pretresljive slike nepopisnega gorja vojne, da smo vsi v srcu vzdihnili: strahote nove vojne, reši nas, o Gospod! Predstava igre se je morala naravnost boriti z deževnim vremenom, ki je skoraj ves čas med igro nagajalo. Fantje, dobro ste jo odrezali, le pogumno naprej!	N
Dopisi
št. Janž na Dravskem polju. (Novomašnik iz Dalmacije bo primiciral pri nas.) Novomašnik g. Tome Bašič iz siromašnega Prugova pri Splitu, za katerega je »Družina božjega sveta« v Ljubljani podvzela nabiralno akcijo, ki je našla pri blagih Slovencih razveseljiv odziv, je prejel mašniško posvečenje v nedeljo, 18. junija, v šibe-niški stolnici in pride v nedeljo, 25. junija, v Št. Janž, kjer mu je blagi g. župnik, svetnik Franc Polak, na pobudo svoje tete, znane »mamice no-vomašnikov«, ljudomile gospe Antonije Goriča-nove iz Ljubljane, pripravil dom in oltar za no-vomašno slovesnost, ki bo na praznik sv. Petra in Pavla, šentjanžani se veselijo te, za njihovo faro tako redke slovesnosti in so ponosni na svojega g. župnika, ki je z vso ljubeznijo izpolnil srčno željo dalmatinskega novomašnika, da bo mogel prvo sveto -našo peti v Sloveniji; hvaležni so mu, da je s tem dal novomašniku priliko, da more s svojo novomašno slovesnostjo odlikovati ravno šentjanško župnijo. Ljubezen svojemu g. župniku in g. gostu-novomašniku pa kažejo župljani v dejanju: z vsem razumevanjem marljivo pripravljajo in prispevajo za novomaš-
no slavnost in za prihod novomašnikov priredijo novomašniku prisrčen sprejem. Naj bi bilo bivanje v Št. Janžu novomašniku v veselje in zado-voljnost, nova maša pa župniji v blagoslov in srečo! Vsi, od blizu in daleč pa, ki čutite z no-vomašnikom, ki pride iz sončne Dalmacije v naša drago mu Slovenijo, pridite na Petrovo v št. Janž po novomašniški blagoslov!
Berkovci. Prostovoljna gasilska četa priredi v nedeljo, 25. junija (v primeru slabega vremena pa na Petrovo, 29. jiunija), na vrtu g. žajdela Jožefa v Berkovcih veliko javno tombolo z lepimi dobitki. Cena tombolski karti samo 2 din. Prijatelji gasilstva od blizu in daleč ste vljudno vabljeni!
Sv. Rupert nad Laškim. Tukaj pravi ljudstvo, da pšenica na binkoštno nedeljo gre k mašam; ako je tako ugodno, sončno vreme, se je nadejati obilne žetve. Letos je ta nedelja nepovoljno pokazala; že predpoldne se je ulil dež in potem ga ni hotelo biti ne konca ne kraja. V sredini junija, ko poljedelec najbolj želi in potrebuje toplote in svitlobe, pa smo imeli ves čas naravnost novembrsko meglo s hladom, da smo se boječe
»NAŠ DOM« — je družinski list za vse, zanimiv, poln slik in povesti. Vsako društvo ga ima, oglej si ga! Lahko pa ti ga pošljemo tudi na ogled, piši upravi: Maribor, Koroška cesta 5.
ozirali, kdaj bodo zaplesale bele snežinke, vmes pa strahotne nalive podnevi in ponoči, ki so napravili nepopisno škodo na setvah, najbolj na rži in pšenici, ki je po mnogih krajih naravnost pomandrana v tla. Češnje so letos tako lepo pokazale; za premnoge, zlasti male posestnike, bi bile lep dohodek, ki bi prinesel vsaj nekoliko olajšave v hudi denarni stiski; a neprestano deževje je večino tega vabljivega sadu uničilo, plodovi gnijejo, ko so komaj malo pordečili, ali pa kar trumoma odpadajo. Tudi vse drugo sadje — ki je spomladi s svojim obilnim, prelestnim cvetom vzbujalo najlepše nade na tako potrebno dobro letino — je po neprestanem dežju uničeno, posebno jabolka. Če še pomislimo, na kolikih krajih v Sloveniji je strahovita toča pobrala žito, sadje in vino do fermenta, potem se pač našemu kmetu bliža nadvse strašljiva jesen in zima.
Vransko. Kakor je »Slov. gospodar« že poročal, nas je zabila kot orehi debela toča, ki je klestila dobre pol ure. Uničeno je vse. Najhuje so prizadeti: Vransko, Brode, Tešovo, čreta, Se-lo. Kmet s strahom gleda, kaj bo, ako ne pride od nikoder pomoč. V nedeljo, 11. junija, si je ogledal nesrečo g. minister Snoj v spremstvu narodnega poslanca g. Mihelčiča ter okrajnega načelnika in še drugih. Daj Bog, da bi priskrbeli kakšno podporo!
Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, zaradi česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči zaradi zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek.
Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485, 25. V. 35.
Z odvetnikom ni dobro češenj zobati Odvetnikov pes je odnesel iz mesnice večjo množino klobas. Mesar je šel k odvetniku in ga je premeteno vprašal:
»Gospod odvetnik, če kak pes kaj odnese iz moje mesnice, ali njegov gospodar za to odgovarja?«
»Da. On je dolžan škodo poravnati.«
»Hvala lepa za pojasnilo. Vaš pes je odnesel iz moje mesnice za 200 din klobas. Prosim, plačajte mi 200 din!«
»Dobro. Cena klobas je 200 din, moje pojasnilo pa stane 300 din — dolžni ste mi torej še 100 din.«
' Kreppapir en gros za trgovce najugodneje v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila Maribor in Ptuj.
»Ali je Štefan rekel to?«
»Da, Štefan.«
Nato je Skanlon pokazal materi kuverto in vprašal:
»Je to Kazimirova pisava?«
»Ne! Ni podobna njegovi pisavi.«
Skanlonu se je tajalo srce od zadovoljnosti.
»Kako veste, da to ni njegova pisava? Ali ste kdaj videli njegovo pisavo?«
»Seveda. Često. Nino je učil litvansko pisati. Oh, Kazimir je bil dober človek!«
»Dovolj!«
Mati se je vrnila na svoj prostor.
»Nina Mateskas!« je zaklical zapisnikar.
Obtoženka je vstala in se nekam izzivalno ozrla po sodnem zboru in poslušalcih.
Štefan je vzdrhtel. Sedaj bo spet slišal Ninin glas. Nagnil se je naprej, usta odprl, kakor da bi hotel prositi. V srcu mu je za hip vzplamtelo upanje, da bo Nina skesano priznala, da je samo ona kriva in mu bo s tem vrnila prostost.
Toda že prve Ninine besede so vzele upanje. Obtoženka je ravnodušno odgovarjala na vprašanja, ki jih je z očetovsko nežnostjo stavljal Skanlon.
Štefan in Kazimir sta se prepirala, kakor je že mati povedala. Tudi to je res, da je Štefan zapretil Kazimiru, in sicer ne le enkrat, marveč najmanj dvakrat.
Na odvetnikovo vprašanje, ali je Štefan vedel, kje ima Kazimir samokres, je odvrnila:
»Seveda je vedel. Nekega dne se je potikal okrog hiše in ko je mati odšla od doma, je šel v Kazimirovo sobo in ko je videl, da kovčeg ni zaprt, ga je odprl. ,Rad bi videl, kaj ima ta norec v kov-čegu,' je dejal in vzel iz njega samokres. Jaz sem mu rekla: ,Štefan, daj nazaj samokres, jaz se bojim orožja!' Štefan se je smejal in položil samokres v kovčeg.«
»Sedaj pa povejte, kako je bil izvršen umor. 4
»V petek po obedu sem se namenila v najbližnjo pristavo, da bi kupila belice. Na ulici sem srečala Kazimira. Vprašal me je, kam grem. Ko sem inu povedala, se je ponudil za spremljevalca. Med živahnim pogovorom sva prišla iz mesta. Kazimir se je takrat slučajno obrnil in zagledal moža, ki je Sel za nama. ,Kdo je ta mož, ki nama sledi?' je vprašal. Nato sem se tudi jaz obrnila in videla, da je hitel za nama mlad mož, s suknjo na roki. Bil je Štefan Kmicic. Ali je šel za nama ali po kakih drugih opravkih, ne vem. Nisem se menila zanj in sem tudi Kazimiru rekla, naj ga pusti. Zavila sva v gozd in pri smreki sedla, da bi se nekoliko ohladila, ker sva bila razgreta. Tam sva sedela kake pol ure. Kazimir je spočetka bil miren, čez čas pa je začel siliti vame: najprej me je lovil za roke, potem pa se je nagnil k meni in me je hotel objeti. Jaz sem se mu iztrgala. Vstala sem in hotela zbežati. V tistem trenutku so počili streli. Najprej sem otrpnila ©d groze.	(Dalje sledi)
NEKAJ O NAŠIH KMEČKIH TEŽNJAH IN ZAHTEVAH
L. C. — Dravsko polje
V	Sloveniji je 63% prebivalstva kmetskega stanu, ki plača 30% vseh davčnih bremen. Res je to:rej naš kmet steber naroda in države, kar vedno čitamo. Toda v primeri z drugimi stanovi ima Dcmet najmanj razvito socialno zakonodajo, nima uzakonjenega eksistenčnega minimuma, njegovi pridelki so brez cene, čeprav so kot pre-hransv vsakomur potrebni; zato ne more korakati vzporedno s svojimi stanovskimi tovariši v drugih državah, skratka, kot najmočnejša sestavina slovenskega naroda daleko ne uživa tistega ugleda in socialno-političnih dobrot, do katerih ima po svojem visokem številu in važnem ¡pomemi pravico.
V	naslednjem hočemo opozoriti javnost na nekaj nujnih potreb kmetskega prebivalstva, zlasti tega z Dravskega polja, v svrho zboljšanja gospodarstva na Dravskem polju in s tem zboljšanja narodnega gospodarstva vse Slovenije.
1. Javni in privatni nameščenci ter ročni delavci imajo eksistenčni minimum, to je minimalno mezde za delo, določeno in merjeno na .ure; naš kmet rad dela in je na delo ponosen, kar je prav, toda njegovi pridelki so brez primerni cene. Vem, da je vprašanje minimalnih cen zielo kočljivo, toda z dobro voljo, kmeta rešiti in mu zagotoviti trajno boljše življenje, bi tudi šlo. Zakaj pa gre to pri industrijskih izdelkih? Na Dravskem polju je največji izvozni pridelek krompir — štajerski krompir je vendar znan po svoji kakovosti in priznan! Naš kmet potrebuje poštenega kupca in bi se rad znebil prekupčevalcev, ki imajo pogosto pri svojem po-
slu oderuške dobičke! Minimalne cene pa nikakor niso edini izhod, ampak pomaga enako tudi izvoz pod kontrolo javne oblasti, kakor se to vrši pri izvozu sadja le da je tu namen znižati režijske stroške na najpotrebnejše. Cena n. pr. za 1 kg krompirja 1 din, za 1 kg žita 1.50—2 din, 1 kg goveje živine 5—T din, 1 kg svinjskega mesa mrtve teže 7—& din, 1 liter mleka na vaseh na debelo 1.50 ali 2 din v mestu na drobno, so najmanjše, po katerih sme prodajati naš kmet svoje pridelke, če hoče napredovati. Obenem pa te cene za uradništvo in ostale ne predstavljajo zvišanja življenjske ravni, kmetu pa pomenijo ključ k zboljšanju celotnega gospodarstva.
2.	V tesni zvezi s tem je zadružništvo. Naše zadruge potrebujejo na tržiščih več upoštevanja m zaščite ob enakih pogojih privatnih ponudnikov. Bolnišnice, sirotišnice, vojaški zavodi itd. (takih zavodov je v Mariboru veliko), naj pri svojih nabavah dajejo zadružnim organizacijam vsekakor prednost.
3.	Dravsko polje je le na svojih zapadnih obronkih in v smeri Ptuj-Sv. Vid elektrificlrano. Elektrarna Fala se Izgovarja, češ da nima industrije. Banska uprava je v tem oziru že pokazala pripravljenost, da sama prevzame elektrifikacijo Dravskega polja v svoje roke. Vse Dravsko polje jo iskreno prosi, naj vendar to čimprej izvede.
4.	Na Dravskem polju se nahajajo veliki gozdni kompleksi, žal, da se Iz teh gozdov preživlja mnogo — gozdnih tatovi Kar v vagonih pošiljajo fižolovke in hmeljske police ter kole za vinograde in s tem uničujejo najlepše gozdne nasade. Prosimo oblast, da čimprej izda pravilnik za izvajanje uredbe o gozdnih čuvajih nedržavnih gozdov!
V freh feflsiita Srdfa peteomica ponesrečila
Dne 15. junija se je zgodila v razdobju treh tednov tretja nesreča s podmornico. Tokrat je zadela nesreča potopitve moderno francosko podmornico »Feniks« ob indokitajski obali, ki pripada Franciji. Podmornica »Feniks« je imela omenjenega dne zjutraj skupno z drugo podmornico in z raznimi drugimi edinicami vajo precl Kamprano v Indokini. Ko se je spustila, pod morsko površino, se ni več pojavila. Iskanje se je začelo takoj in je trajalo 24 ur. Iskala je ponesrečeno podmornico vsa francoska mornarica v Indokini in vse vojno letalstvo. Na kraju nesreče je morje 100 metrov globoko in za to glo-
bočino je bila »Feniks« tudi zgrajena za pritisk več ko 10 kg na kvadratni centimeter. »Feniks« je bila dolga 101 meter in je imela 1300 ton ter je spadala med najbolj moderne in največje podmornice. V stometerski morski globini je doletela smrt zadušenja 71 mož posadke, od katerih se ni nihče rešil.
Nesreča je že tretja v teku zadnjih treh tednov. Najprej se je potopila ameriška podmornica, iz katere so rešili polovico posadke, potem se je potopila angleška podmornica, iz katere so rešili od sto mož posadke samo tri, in sedaj je prišla na vrsto še francoska podmornica.
Poslednfe vesti
N1EMČIJA ZAHTEVA VEDNO BOLJ VRNITEV GDANSKA
Nad Evropo visi že dalje časa nevarnost izbruha vojne radi mesta Gdansk, Gdansk (Danzig) je prišel po mirovnem sklepu pod pokroviteljstvo Društva narodov: in je pristanišče za Poljsko. Nemčija zahteva že dalj časa vrnitev tega mesta in cestno zvezo skozi koridor ali prehod med zapadno ter vzhodno Prusijo. Ta koridor je v poljskih rokah. Minulo soboto m nedeljo se je mudil v Gdansku nemški propagandni minister dr. Gdbbels, ki je ¡prisostvoval tamošnji otvoritvi nemškega kulturnega tedna. Ob tej priliki je imel nemški minister na Gdančane nagovor in je med drugim tudi tole povedal:
»Nemško prebivalstvo Gdanska pripada istemu plemenu, istemu narodu in usodi kakor Nemci ob Renu. Gdanski Nemci so tirdno odločeni, da se povrnejo k Nem-
čiji in je postalo iz tega vzroka gdansko vprašanje mednarodno. Poljaki trdijo, da je Gdansk poljski, ker leži ob izlivu Visle v morje, katera teče skozi Poljsko. Iz istega vzroka bi moral biti nemški Rotter-dam, ker leži ob Renu, ki vendar teče skozi Nemčijo. Poljski prenapeteži zahtevajo zase vzhodno Prusijo in Šlezijo. Naj postavijo še zahtevo, da se potegne meja Poljske ob Renu, potem bodo sosedje Angležev, kateri trdijo, da se njihove meje raztezajo do Rena. Poljaki hočeio Nemce premagati v bodoči vojni pri Berlinu. Ne smemo pa pozabiti, da sta potrebna k taki zmagi dva činitelja: taki, ki zmagujejo, in taki, kateri so premagani.«
Gčbbels je dalje razlagal, da trdi Anglija, da je mogoče rešiti vprašanje Gdan-skega na miren način, istočasno pa daje Poljakom jamstva za vse, ker Varšava hoče in poskuša obkrožiti Nemčijo ter Ita-
lijo. Ne sme se pozabiti ter prezreti, da poseda Nemčija ravno sedaj najbolj mogočno armado, katera je sploh kdaj obstojala na svetu. Nemčije ne vodi več meščanstvo brez moči, ampak Adolf Hitler. Fiirer je povedal jasno v svojem zadnjem govoru, da je Gdansk nemško mesto in hoče nazaj k Nemčiji. Prebivalstvo Gdanska lahko zre mirno v bodočnost, ker se
ne bo ustrašil Hitler nobenih groženj. *
OKROG RESNEGA SPORA NA DALJNEM VZHODU MED ANGLUO IN JAPONSKO
Spredaj poročamo, da je prišlo med Anglijo in Japonsko do resnega spora v velikem kitajskem in od Japoncev zasedenem mestu Tiencin. Japonci so popolnoma zaprli angleško ter francosko četrt in ne pustijo nikogar v ta mednarodni del in nikdo ne sme oditi. Japonci so celo že poostrili to zaprtje ali blokado in so se zaloge živil blokiranih precej skrčile. Vzporedno z ...aprtjem angleškega in francoskega dela v Tiencinu in mednarodne koncesije ah dela v Kulangsu je že občutiti nastop Japoncev in Kitajcev napram tujemu izred -mu noložaju na vernem Kitajskem. Isto ofenzivo kakor proti Angležem so začeli Japonci tudi proti Francozom. Nemške in italijanske državljane na Kitajskem pustijo Japonci pri miru in spoštujejo po\ sod njihov: zastave. Kljub temu, da je položai na Daljnem vzhodu zelo resen, upa angleški zunanji minister Halifax, da bo tiencinsko vprašanje rešeno na miren način. Na Japonskem so prepričani, da Anglija ne to dopustila, da bi se resnost položaja še bolj zaostrila brez pomoči Francije ter Združenih ameriških držav. Povsem verjetno je, da se Velika Britanija z ozirom na napeto stanje v Evropi ne čuti sama dovolj močno, da bi spor na Daljnem vzhodu zase zmagovito zaključila. Vodilni možje na Japonskem zrejo povsem mirno na razvoj resnih zadev v vzhodni Aziji. Vrhovni poveljnik francoskih bojnih sil v Indokini, general Martin, se 'je pripeljal 18. junija z letalom v angleško trdnjavo Singapur v vzhodni Indiji, kjer se posvetuje o omenjenem sporu z drugimi francoskimi častniki in z angleškimi poveljniki na Daljnem vzhodu. Gre namreč za skupen nastop angleškega
in francoskega vojaštva v vzhodni Aziji. ★
Novice iz drugih držav
Strašna avtomobilska nesreča. Pri Heiligenblut na Tirolskem je izpeljana na Velikega Zvonarja avtomobilska cesta, po kateri se radi vozijo domači Nemci in tujci radi izredno krasnega razgleda z nekaj tisoč metrov visokega vrha. Zadnjo nedeljo se je zgodila na tej cesti strašna nesreča. S potniki napolnjen avtobus je zdrknil v 30 metrov globok prepad. Grozna nesreča je zahtevala deset mrtvih ter 16 hudo ranjenih.
Vsled eksplozije bombe 10 mrtvih in 25 ranjenih. V Haifi v Palestini, kjer so najhujši in neprestani spopadi med judi in Arabci, je dne 19. junija zjutraj na trgu za zelenjavo eksplodirala bomba. Pri priči je bilo ubitih 10 Arabcev, 25 pa hudo ranjenih in bo od teh še več umrlo. Atentat preiskujejo angleške oblasti, ki so prepovedale ves poulični promet.
Vrh ognjenika zletel v zrak. Iz San Francisco v Združenih ameriških državah poročajo: Ognjenik Benjamin, ki že bruha nekaj tednov, je dosegel višek razfcesnelosti. Pri Izbruhu dne
18. junija je zletel vrh ognjenika, kateri se je doslej dvigal 2240 metrov nad morjem, v zrak. Pepehiat dež se je razširil na stotine milj daleč. Ognjeni steber, ki se dviga proti nebu, je videti Od zelo daleč.
Domače novice
Tombola, Zveze Maistrovih borcev. V nedeljo, 25. junija, ob 15 priredi odsek Zveze Maistrovih borcev v gostilni tov. Franja Resnika v Sv. Juriju ob Pesnici veselico s tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za podporo revnim članom Maistrovih borcev. Prevoz z avtobusi ob 14 z Glavnega trga v Mariboru. Cena vožnje za vsakega člana ZMB v Sv. Jurij in nazaj in za člana njegove družine po 6 din od osebe. Za članstvo ZMB so znižane cene pri jedi in pijači. Udeleženci naj se prijavijo za avtobusno vožnjo v pisarni ZMB v Narodnem domu in je plačati 6 din za vsakega prijavljenca, nakar prejme vozni listek. čas prijave v nedeljo do 12. ure. Tombolska karta po 3 din. Kolo sreče bo razdelilo 14 krasnih tombol, dva ~->oška in dve ženski kolesi, ter že 400 drugih dobitkov. Maistrovi borci, prijatelji in tovariši! Poslužite se ugodne prilike za lep tovariški sestanek in udeležite se prireditve pol-noštevilno!
Razni poškodovanci, Id so se zatekli po zdravniško pomoč v mariborsko bolnišnico. V Grušovi pri Sv. Petru pri Mariboru je ravnal 14 letni posestniški sin Maks Kranjc tako neprevidno s puško, da se je sprožila in je naboj odbil fantu nos. — V Središču je padel 26 letni telovadni učitelj Ivan Boh pri vaji na krogih tako nesrečno na tla, da si je nalomil hrbtenico. — Na Kapli ob severni meji je zbila na tla izpodsekana bukev 57 letnega drvarja Karla Vollmajer, ki je obležal z zelo nevarnimi notranjimi poškodbami. — Pri št. Janžu na Dravskem polju je podrl avtomobil 48 letno preužitkarico Rozalijo Dre-venšek in ji je prizadejal hudo poškodbo na hrbtu. Imenovani poškodovanci so se zatekli v mariborsko bolnišnico po zdravniško pomoč.
Nevaren žepar prijet. V neki mariborski ma-nufakturni trgovini sta se pojavila zadnjo soboto dva moška pod pretvezo, da bosta kupila sukno. Medtem ko je eden izbiral blago, je skušal drugi skriti pod plašč 6 m sukna. V trgovini so tatinsko početje opazili in so predali nevarnega kupca policiji. Policija je prepoznala v izročenem dolgo zasledovanega žeparja Dušana Novakovič iz Beograda. Mož je že presedel šest let po ječah in je bil pred leti aretiran na Mariborskem tednu kot član nevarne žeparske bande.
Krvava napada. V Kamnici pri Mariboru se je
zapletel zadnjo nedeljo državni nastavljenec Vin-cenc Krois s pijanimi pivci v prepir. Krois je dobil zabodljaj v prsa. — Podoben primer se je zgodil v nedeljo tudi na Teznu pri Mariboru, kjer se je spri 18 letni viničarski sin Franc Hlod-njak s svojim sorodnikom in je bil zaboden v hrbet. Oba poškodovanca sta bila oddana v bolnišnico.
Novi most pri NazarjBs v delu. Na posredovanje cestnega odbora v Gornjem gradu, Nazar-čanov in ravnatelja uprave Marijinega gradu g. mž. Lojzeta žumra je odobrila banska uprava za gradnjo novega železobetenskega mosta pri Nazarjih poldrug milijon dinarjev. Pri dosedanjih delih je zaposlenih že 50 domačinov. Z novim mostom bo odpravljen cetri in veliki ovinek pod gradom s preložitvijo ceste. Konstrukcija glavnega mosta bo iz žel?zobetona. Glavni most, ki bo dolg 55 metrov in s hodniki šest in pol metra širok, bo stal 800.000 din. Nosilnost glavnega mosta bo 18 ton. Dela stranskih objektov so že skoraj končana in bodo začeli kmalu graditi glavni most. Za vzdrževanje prometa je zgrajen zasilni most za največjo težko 6 ton. Istočasno
so v teku regulacijska dela od izliva Drete navzgor. Za regulacijo Drete je odobrenih 100.000 dinarjev.
Gospodarsko poslopje zgorelo. V Sobetincih
pri Sv. Marku pri Ptuju je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika in mizarja Franca žniderič, kateremu je zgorela tudi delavnica. Zgorelo je tudi tele in več svinj.
Po enem letu pojasnjena skrivnost z izginut-jem otroka. Malemu posestniku Francu Oson-karju v Velikem Mislinju je zginil lani 14. maja neznano kam sinček. Kljub temu, da je oblast pridno pozvedovala za otrokom, ga niso našli in je bilo vse prepričano, da so ga odvedli cigani. Zadnje dni pa so naleteli gozdni delavci pod črnim vrhom v Velikem grabnu v grmovju na otroško lobanjo. Takoj so obvestili Osonkarja in skupno z orožniki so zbrali ostale dele okostnjaka in nekaj obleke, ki je bila raztrgana. Oson-kar je izjavil po obleki, da gre za ostanke njegovega otroka. S tem je dokazano, da se je fantek zgubil v gozdu, umrl od lakote in njegovo truplo so oglodale razne zveri. Mesto, na katerem so zbrali kosti, je oddaljeno od najbližje hiše ter ceste 6 km. Po gozdu tavajoči otrok je sigurno klical na pomoč, a ga ni nikdo slišal radi oddaljenosti.
Podlegla poškodbam. Na cesti na celjski grad je padla s češnje na plot 8 m globoko 37 letna delavčeva žena Marija Podrepšek iz Celja. Priletela je s trebuhom na plot in obvisela. Prepeljali so hudo poškodovano v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu umrla.
Smrt pod vozom. Anton Kotnik, 33 letni posestnik iz Vrhpolj pri Kamniku, se je odpravil zgodaj zjutraj z dvovprežnim vozom v Tuhinj po krhlikovino za smodnišnico v Kamniku. Radi razrvanih kolovozov se je težko naloženi voz prevrnil na Kotnika in mu je lestva voza zmečkala glavo. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo s sinčkom.
Vlom v trgovino. V noči na ponedeljek so vlomili neznani storilci z dvoriščne strani v trgovino Ivana Cydricha, trgovca na Mariborski cesti v Gaberju pri Celju. Odnesli so raznega blaga za 10.000 din.
Nasilni roparski napadalci. V noči na zadnjo nedeljo krog ene ure so vdrli trije moški v hišo posestniee Frančiške Romove na Pohilah pri Celju. Razbojniki so se splazili v sobo, v kateri sta spali hčerki Marija ter Fanika. Ko so začeli tolovaji brskati po omarah, sta se zbudili hčerki in sta klicali na pomoč. Radi krika je eden od storilcev udaril Marijo s polenom po glavi in jo tako poškodoval, da je morala v bolnišnico. Ropot je predramil 78 letno mater Frančiško in njenega sina Toneta, ki sta spala v sosednji sobi. Kakor hitro sta se pokazala ta dve v veži, je vrgel eden staro ženico na tla, nakar so vsi trije tolovaji pobegnili praznih rok.
Priletel s kolesom v avto in se ubil. V šmart-»
nem pod Šmarno goro na Gorenjskem je zadnjo nedeljo smrtno ponesrečil kolesar in ključavničar Pavel Kosec. Na klancu ni zavrl kolesa in je zadel z vso silo v avto iz nasprotne strani. Kosec se je pri zaletu v avtomobil tako hudo poškodoval na glavi in na znotraj, da mu v bolnišnici niso mogli več pomagati in je umrl.
Društvene vesti
Makole. Na splošno zahtevo udeležencev pri nedeljski večerni predstavi »Slehernika« je soglasno navdušenje gledalcev sklenilo, da se mora igra na vsak način ponoviti. Zato javljamo, da bomo »Slehernika« ponovili 25. junija, zvečer. Začetek bo točno ob devetih. Ljudi tz bližnje in daljne okolice opozarjamo, naj ne zamude prelepe prilike in naj -ne podcenjujejo velikanske volje igralcev, ki so v najhujšem delu žrtvovali cele noči in se izšolali v spretni režiji gdčne Ger-
SVOJCEM V TUJINI —
najsi bodo kjer koli po svetu: v Nem* čiji, Franciji, Ameriki itdv pošiljajte »Slovenskega gospodarja«, ker jih bodo zanimale domače novice. Pošljite nam njihove naslove! Naročnina za kraje izven naše države znaša celoletno 64 din, polletno 32 din.
zinčičeve do take igralske rutine, da se niti razvajeni zagrebški letoviščarji niso mogli načuiditi splošnemu nastopu in režiji, kakor lepoti podajanja posameznih igralcev, če bo od šeste ure dalje zelo slabo vreme, predstava odpade.
Lopata pri Celju. Prosvetno društvo je vprizo* rilo v nedeljo, 18. junija, pod Brežnilcovim kozolcem na Lopati veseloigro »Dva para se ženita«. Prireditev je dobro uspela in je nudila gledalcem nekaj zelo živahnega in veselega. Zato se je odbor odločil, da ponovi to igrov šmartnem v Kožni dolini 9. julija popoldne v dvorani Slomšeko-vega doma. šmarčani, pripravite se! Smeha bo na cente!	,
Dopis	V
Lopata pri Celju. V nedeljo, 25. junija, ob tr^i popoldne bo pri gasilskem domu na Lopati tombola prostovoljne gasilske žete. Glavni dobitki: dva plemenska bika, kuhinjska oprema, divan, 2000 kg premoga, seženj drv, blago za moško obleko, vreča moke, moška in ženska verižica ter še nad 400 drugih lepih dobitkov. Tablice po 2 din. Prijatelji, pridite!
NOVE KNJIGE
Letao poročilo Kmetijske zbornice za dravsko banovino v Ljubljani za I. in II. poslovno leto. Uredil Fran Erjavec. Izdala in založila Kmetijska zbornica. Ljubljana, 1939. Strani 216, cena 50 din. — čeprav je kmečki stan pri nas najštevilnejši, je dobil svoje zakonito stanovsko zastopstvo, Kmetijske zbornice, šele pred pičlimi dvemi leti. Njih prvo leto je prešlo še v ustanovitvenih organizacijskih delih, tako da so začele s svojim pravim življenjem prav za prav šele lansko leto in še to tako tiho, da jih je širša javnost komaj opazila. Navzlic temu imajo pa pokazati že na delo, na katerega so — vsaj naša slovenska — lahko in po pravici ponosne. Dokumentirano izpričevalo za to nam nudi ravno to letno poročilo, ki nudi mnogo več, nego bi pa, na prvi pogled sld-epaii po naslovu. V prvem delu sta Fran Erjavec in dr. T. Risrtič očrtala zgodovino kmečkih stanovskih zastopstev ter naših jugoslovanskih in slovenske kmetijske zbornice ter njenega urada posebej. Drugi del prinaša uredbo: o Kmetijskih zbornicah in pravila naše slovenske Kmetijske zbornice, nadalje izčrpna poročila «2 vsem izredno bogatem, mnogostranskem in resnem delu vseh zborničnih organov ter proračune in ohračune za prvi dve poslovni leti Za vsakega, ki se količkaj zanima za naša gospodarska vprašanja, bo pa še prav posebno zanimiv zaclnji, najobšimejši del poročila, ki prinaša več temeljitih študij, in sicer dr. Lavričev »Prerez gospodarskega položaja za leto 1938«, potem Erjavčevo >0 izobrazbi kmečke mladine«, dr. Pergarje-vo »Zavarovanje živine« in inž. Jože Suhadolčeva »Umetna gnojila«. Prav za vsakega javnega delavca bo izredne važnosti tudi podrobni statistični pregled »Slovenskega uvoza in izvoza«, ki ga je sestavila zbornica in ki smo ga doslej vsi tako: pogrešali. Končno je temu bogatemu poročilu priložen še lep in pregleden zemljevid govudo-rejskih pasemskih okrožij v Sloveniji s poročilom inž. J. Suhadolca. Na knjigo opozarjamo vec našo javnost.
Avgust Šenoa;
Povest iz vaškega življenja
V	tem času je hitel moški od Save ob vasi gor. Mudilo se mu je. Urno je skakal čez jame, stopal čez preloge, razgrinjal grmovje. Sprva je šel po stezi, potem je udaril skozi živo mejo na polje. Poznal je tod vsako jamico, vsako brazdico. Zdaj je dospel do hiše, ki je stala sama na koncu vasi. Krčma je to; ko bi bil dan, bi videl nad vrati brinovo vejo. Pred hišo je ležal pes; še z uhljem ni mignil, gotovo je prišleka poznal. Moški je stopil v hišo, iz katere nisi čul niti najmanjšega glasu, kakor da ni žive duše v njej; toda bila je.
V	prostorni, nizki sobi sta sedela za dolgo hrastovo mizo dva moška. Nista govorila nič, strmela sta predse v veliko steklenico rujnega vina. Plamenček v mali svetilki je trepeta je mežikal na gole stene, na dva tri pisane svetnike, na veliko zeleno peč, nad katero je viselo povesmo in nekaj storžev koruze, zraven te pa je zdehala in predla debeluhasta stari-kava ženska in kimala z rjavim mačkom vred, ki se je ob njej mudil; — čudno je plesala luč gostoma po licih.
Eden je bil kmet, to je kazala odrta torba in oguljena obleka. Z lakti si je podprl glavo. Rumenkasto lice se mu je žalostno nasmihalo. Gube so se mu vile okoli debelega rdečega nosa, iznad tolstih ust je imel kratke, mačje brke, goste obrvi so se nad nosom zraščale, čela niti nisi videl, pokrivali so ga kuštravi lasje. Kak hip je zaprl oči, nato jih je spet odprl in švignil s pogledom proti vratom. Kmet je bil to, župan Janko.
A njegov tovariš? Vrag bi ga vedel! Ne veš, od katere strani bi ga prijel. Kratek, tankonog vetrnjak je bil, da bi ga odpihnil. Kmet ni. Po izlizanem mo-drikavem suknjiču, ki se je pri vsakem šivu svetil, bi sodil, da je meščan. Glava mu je bila kakor jabolko: rdeča, gladka, na temenu utisnjena. Gola je bila ko dlan, samo izza uhljev sta mu štrlela dva črna šopa, lice je bilo nabuhlo, drobne oči so se mu sukale kakor kolesca, obrvi so se sklepale in razmikale, tenki, šiljasti nos je trepetal, široka usta so se zvijala od ene na drugo stran. Sukal se je in presedal, kakor da ga kdo zbada, popravljal si je rdeči ovratnik, pokašljeval in pljuval.
»Hvaljen Bog, ljudje!« je pozdravil z zamolklim glasom prišlek in s širokega klobuka stresel deževnico. — Oba sta se zdrznila.
»O ti, kum Luka!« je zajecal Janko. »Pošteno te je opral dež.«
»Bogme, pošteno!« je potrdil Luka.
»Prav pri zadnjem požirku sva. Pozno je, sem rekel, ne bo ga več.«
»Ne bo ga!« se je nasmehnil Luka, sedel za mizo in zagnal premočeni klobuk na tla. »Ali me že kdaj ni bilo, če sem rekel, da pridem? — Ej, Jana, kuma! Vina in luka in sira!« je zaklical ženi, »volka bi pojedel.«
Ženska je leno vstala in odšla.
Luka je bil suh, koščen mož, ne velik in ne majhen. Obraz mu je bil upadel, truden in rumen, tak, moj ljubi Bog, kakor jablanov list sredi zime, po njem pa je bila posejana redka rjava brada kakor požeto strnovje. Gledal je izpod oči, stiskal vrat med ramena, kazal zobe, zamahnil včasih mimo levega ušesa ali po kuštravih kratkih laseh. Oguljena obleka s sto krpami mu je že jela razpadati, usnjena torbica je bila mastna, klobuk poln lukenj, srajca pa Bog si ga vej kdaj oprana. Siromak, da bi mu dal krajcar!
»Luka!« je zapiskal oni napol pijani možic, »varuj se! Ti hodiš ponoči po vražjih stezah. Glej, da te vrag kdaj ne odnese! Cigani so blizu, blizu je Sava.«
»Eh, eh!« je pokazal Luka svoje bele, šiljaste zobe. »Čuj ga, Janko, čuj! Vraga se bojim! Kaj sem jaz? Revež, ki pobira krajcarje. Cigani imajo druge opravke. Ali ti, prazna buča, še škrabljaš? Hvali
Boga, da si živ! Tebe, da, tebe nosi ali angel ali vrag, ko se vsako božjo noč vlačiš tak v svoje gnezdo; saj noge ti niso kos.«
»Ne nosi me ne angel ne vrag. Če sem vražji, pa sem lahek kakor pero, tebi pa je tvoja torba polna. Pero plava, svinec pa se potopi. Kaj jaz? Živim od božje milosti kakor vrabec na vsakem smetišču in čivkam ,živ! živ!'. Hvala Bogu, še je dosti usmiljenih norcev na svetu.«
»Res je, res!« je potrdil župan z glavo, mali njegov tovariš pa je nadaljeval:
»Ti pa, moj Luka, veljaš v svojih cunjah več kakor marsikateri gospodar v vasi, ki ima dva jarma volov. Na prste si lahko vse Jelenčane prešteješ, ki jih ne držiš na svojih vajetih. Vsi so ti dolžni. Le vprašaj svojo mastno torbo! Mar ti nisem jaz pisal vse obligacije in zadolžnice, mar se ni Janko kot priča pod vse podkrižal?«
»Res je, res!« se je Janko nasmejal neumno. »Pa še to: nas enega tirjajo za državne davke, za občinske doklade, za roboto pa za biro. Kdo pa tebe kaj vpraša, moj Luka ? Ali je tebi kdaj toča pobila, Sava poplavila, slana požgala?«
»Solit se pojdi!« je udaril Luka s pestjo po mizi. »Kateri zlomek te je kaj vprašal, čenča čenčasta? Mar smo se zaradi tega sešli tu, da se prepiramo za kozjo brado, kaj? Moji groši vama rojijo po glavi, kaj? Da, ti groši so rastli na moji dlani in moja torba ni rešeto. Ali sem jaz kriv, da vama žepi nimajo dna, da vama je grlo kakor suh pesek? Ali ti nisem vsakokrat pošteno plačal za vsako pismo? Kolikokrat pa si se ti, Janko, napil na moj račun za ta svoj križ?«
»Da, da!« je pokimal Janko, zamežiknil in cmok-nil z jezikom, »nisi mi ostal dolžen ne enega križa, jaz pa sem to kar tako rekel, ker je beseda nanesla. Prav praviš; kaj bi se ljudje grizli zaradi nič! Dajmo, zaradi česar smo prišli, pa pijmo in Bog!«
Medtem je Jana prinesla vino. Luka ji je mahnil z roko in ženska je spet odšla iz sobe.
»Brez zamere,« je dvignil mali kupico, »trčimo, kum Luka! Vem, dober si in dobro plačaš. Samo te prosim, ne dotikaj se me! Večkrat znaš človeka tako zbosti kakor s šilom, jaz pa imam po materi tenko kožo, po očetu hudo kri. Obdrži si svoje lepe nauke, mene je življenje dovolj grdo izučilo. Pa sam povej, če ni sramota: dve latinski šoli sem napravil, z mestnim sodnikom sem hlače v šoli trgal — zdaj pa sedim v tem blatnem gnezdu, s tem tepcem, s tem Jankom moram piti. Uh! Ali ni sramota? Povej po duši!«
Janka je po obrazu spreletelo, jezno je ugriznil v kratko cev svoje pipe in jo del na mizo. S pestmi se je uprl ob mizo in počasi vstajal, strmel je v malega, sklonil glavo in dejal z zamolklim glasom:
»Ti, ti, Mikica, nisi vreden toliko ko moj pljunek s tisto latinsko šolo vred, kar si je ti osmradil. Mar smo te mi vabili v to blatno gnezdo, ha? Povej! Uh, ko bi se mi te kapljice ne zdelo škoda, ko bi je bil ti vreden, izvedela bi tvoja buča, kaj je ta steklenica! Glej ga no! Ko bi bilo po pravici, davno že bi ti sedel v drugi šoli, v Lepoglavi1, ker tega mila ni v vsem mestu ne, ki bi ti opralo tvoje umazano lice. Ti — ti kuga ljudska!« je izjecal Janko in počasi zopet sedel.
»Mir!« je zagrmel Luka, »ali te je, Mikica, stekel pes ugriznil?«
»Čakaj me!« je zaškripal Mikica.
»Mir! ti pravim,« je tresnil Luka s pestjo po mizi, da je Mikica kar zazijal in stisnil glavo med rameni.
»Norca!« je nadaljeval Luka, ves rdeč od jeze in vina. »Ali mislita, da utegnem gledati, kako se pobijata? Ali smo se zaradi tega sešli? Norca! Pamet si posodita, če je imata kje! Imam dela za vaju: dela in denarja.«
1 Kaznilnica.
Nov redilni prašek za prašiče. Za 1 prašiča zadostuje samo 1 zavitek za 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 5 zavitkov naprej 12 din.
MOSTIH %JŽ
Moštna esenca Mostin za izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov 20 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 steklenici 15 din.
JABLIN
za izdelovanje domače pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 20 din, a poštnino 26 din.
Prašek za pitanje goveje živine. Pospešuje močno rast in hitro zdebeljenje govedi in telet. Veliki zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 zavitek 6 din, za več zavitkov 12 din.
f G	DVE Dih 1
	L
JT^l
Prašek za pomnožite/ ¡n izboljšanje mleka pri kravah ter izvrstno hranilno in redilno sredstvo. 1 zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din.
106
flTunFIffn
Konjin povečava pri konjih apetit, jih vzdrži sveže in bistre ter preprečuje najpogostejše konjske bolezni, posebno katar 1 zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din.
Pravi Redin, Govedin, Mlekin, Konjin ter Mostin se dobi samo v zavitkih z gornjimi slikami in ga prodaja samo
Drogerija KANC,
Maribor, Slovenska ulica
Zaloga v Celju: Trg. Loibner, Kralja Petra cesta 11
Zaloga v Ptuju: Drog. Skočir,
Slovenski trg 11
Kmečka trgovina
Reševanje vinske krize v Italiji
Italija za Francijo pridela največ vina, Ker pa Italiji primanjkuje goriv, so sklenili, da bodo pomanjkanje premoga nadomestili z alkoholom Vina. Izšel je odlok vlade, po katerem bodo morali italijanski vinogradniki 10% svojega pridelka odstopiti državi. Od celotne količine vina, ki ga vinogradnik pridela, se odbije na vsakega člana družine 1 hI, od preostale količine pa dobi država 10%. Država da za to vino odškodnino, in sicer za 1 hI, ki ima 10% alkohola, 40 lir (okrog 90 din). Na ta način bo država vsako leto dobila od vinogradnikov okrog 2,400.000 hI vina, iz katerega dobi okrog 240.000 hi čistega 100% alkohola, ki ga meša z bencinom kot gorivo.
Navedeni ukrepi italijanske vlade se zde na prvi pogled kot breme za prebivalstvo. Vendar ima tudi to svoje dobre strani, in sicer: ker je v Italiji mnogo več vina, kot se ga porabi doma, se preostalih 90% vina veliko laže in po boljši ceni proda. Dalje država pri odvzemu vina ne gleda na kakovost in dobroto vin, njo zanima le alkohol, radi česar lahko vinogradniki oddajo državi najslabša in celo pokvarjena vina. Ker je državi le za vinski alkohol, bodo vinogradniki lahko oddajali državi tudi alkohol, pridobljen iz vinskih tropin in drož. Doslej je namreč radi davkov na žganje bilo skoraj onemogočeno pridobivanje alkohola iz vinskih tropin, ki so šle radi tega navadno v pogubo. Tako se bodo ponovno izkoriščale vinske tropine, z vinskega trga bodo pa izginila vsa slaba in pokvarjena vina. Sicer izvajanje odloka, ki se je začelo v tekočem letu, naleti na težkoče, toda prisilna oddaja vin državi bo :r>-"'a ugodne posledice na celoten italijanski vinski trg.
Dobro bi bilo, da bi se tudi pri nas našel kdo, ki bi preštudiral možnost uporabe vinskega alkohola kot goriva, posebno, ker smo tudi mi navezani na uvoz bencina. Ce bi se to začelo na drug način tudi pri nas, bi brez nadaljnjega la hko vnovčili vina samorodnic, predvsem šmarni-ce, ki nekaterii dela tako sive lase. Kot gorivo bi menda alkohol samorodnic še bolje služil kot pa alkohol ž'ahtne vinske trte.
Sadna letina v Bosni
Po sedanjih izgledih računajo, da bodo leto": v Bosni pridelali okrog 30.000 vagonov sliv. Pri čakuje se, da se bodo sveže slive plačevale v Brčkem po 1—1.50 din kg, to pa zato, ker Kalifornija, ki prav tako pridela zelo mnogo sliv, zahteva za kilogram okrog 3 din, radi česar mislijo, da bodo trgovci bolj iskali bosanske slive. Nasušiti nameravajo okrog 3000 vagonov sliv, ki bodo imele ceno 3 din kg. Tudi orehi so v Bosni dobro obrodili; pravijo, da jih bodo pridelali okrog 200 vagonov.
Sladkor se bo pocenil
Ker bomo morali uvoziti okrog 1300 vagonov sladkorja, na katerega je visoka državna trošarina, bo finančni minister radi dobljene trošari ne pri uvozu sladkorja lahko znižal trošarino na sladkor v državi, in sicer za 3 din pri kg. Po napovedih finančnega ministra g. Vojina Gjuri-čiča bo torej sladkor pri kilogramu za 2.70 do 3 din cenejši kakor je bil doslej. Naše državne finance ne bodo s tem nič trpele, ker v kolikor bodo manj prejele od trošarine doma, toliko bo nadomestil češkc-moravski protektorat, ki nam bo sladkor nabavil, s tem, da bo plačal uvozne carine. Ce bi še tvornice sladkorja malo popustile pri svojih cenah, bi se lahko sladkor pocenil za okrog 4 din pri kilogramu.
Gospodarske zanimivosti
Angleži se zanimajo za naše živinske kože. Neka angleška tvrdka se je jela zanimati za naše surove živalske kože, ki jih potrebuje angleška industrija kože. Te dni so že bile poslane prve pošiljke telečjih in lažjih govejih kož na Angleško, če bodo Angleži z našimi živalskimi kožami zadovoljni, bodo jeli Angleži na veliko kupovati pri nas surove živalske kože.
Koliko se je lani pridelalo vina? Po podatkih mednarodnega urada za vino v Milanu je znašal lani pridelek vina 205 milijonov hektolitrov od česar odpada na Francijo 58, Italijo 45, francoski Alžir 22, Španijo 16, Portugalsko 10, Romunijo 9,5, Argentino 9, Rusijo 5, Čile 4, Grčijo 3,6, Nemčijo z Avstrijo 3,5, Madžarsko 3 milijone hektolitrov.
Nemci bodo kadili krajše cigarete. Radi pomanjkanja denarja Nemci kolikor le mogoče zmanjšujejo uvoz tobaka. Zato so tvornice v Nemčiji, ki predelujejo tobak v cigare in cigarete, zmanjšale težo cigar, dolžino cigaret pa skrajšale za 10%.
Japonski proračun se je povečal v letošnjem letu za 100 milijonov funtov. Omejili bodo prehrano prebivalstva, da bodo izvozili več konzerv in drugih živil, da tako dobe prepotrebni denar za vojno na Kitajskem.
Cene goveje živine
Voli. Maribor debeli 3.75—5 din, poldebeli 3.25 do 4 din, plemenski 4.50—6 din, Ptuj 4—4.50, Ljubljana 4.50—5.50 din, Novo mesto 5—6 din, Črnomelj 5—5.50 din kg žive teže.
Mladi voli (junčki). Brežice 3.50—4.50 din, Novo mesto 4.50—5 din kg žive teže.
Brki. Maribor 3—4 din, Murska Sobota 4.50 do 5 din kg žive teže.
Krave. Maribor klavne 3.50—4.25 din, plemenske 3.25—4.50 din, za klobasarje 2.25—3 din, molzne 4—5.50 din. breje 3.50—4.50 din, Ptuj 3 do 4 din, Murska Sobota 2.50—3 din, Ljubljana 4—4.50 din, Črnomelj 4.25—4.50 din.
Telice. Maribor 4—5.50 din, Ptuj 4—4.50 din, Ljutomer 4.50—5 din, Ljubljana 5.50—6 din, Novo mesto 4—5 din, Črnomelj 4.50—4.75 din.
Teleta. Maribor 4.50—6 din, Ptuj 6 din, Ljutomer 6—7 din, Murska Sobota 5—6 din, Ljubljana 6.50—7 din, Novo mesto 7—8 din, Črnomelj 5.50—6 din kg žive teže.
Svinje
Plemenske. Maribor 5—6 tednov stari prašiči 90—115 din, 7—9 tednov stari 120—140 din, 3 do 4 mesece 200—280 din, 5—7 mesecev 310 do 460 din, 8—10 mesecev '470—515 din, eno leto 710—920 din za glavo; kg žive teže 6—8 din. V Mitrovici na Hrvaškem so se prodajale dve -leti stare svinje po 500 din komad in je cena na tem sejmu padla v zadnjem času za 100 din pri komadu. V Ptuju so bili 6—12 tednov stari prasci 100—140 din, v Brežicah odstavljeni pujski 70 do 90 din komad, v Novem mestu pa 120—125 din komad.
Pršutarjl (pruleki). Ptuj 7—7.50 din, Ljutomer 7 din, Murska Sobota 8—8.50 din, Ljubljana 7—8 din, Črnomelj 8 din kg žive teže.
Debele svinje (špeharji). Murska Sobota 10, Brežic» P 50 ^'n. Ljubljana domači 8.50—9 din, sremski 9—9.50 din, Črnomelj 9 din kg žive teže.
Vino
Okolica Ptuja. Navadno mešano 4.25 din liter, sortirano 8 din, staro navadno 5 din, finejše sortirano staro vino pa 10 din liter.
Okolica Ljutomera. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—5 din, finejše sortirano 6—8 din liter.
Tržne cene
Perutnina. Maribor: kokoš 18—28 din, par piščancev 18—60 din, gos 25—30 din, raca 15 do 20 din. Mitrovica na Hrvaškem: kokoš 12—15, par piščancev 8—30 din, race 12—15 din, mla-
DOBAVLJA-
POPRA VL]A
motore in vse vrsle elekiričnih sirojet
Domača tovarna
IVAN PASPA 1 SINOVI
Zagreb, KoturaSha 69
da račka 5—10 din, mlada goska 7.50—20 din.
žito. Cene so se dvignile za okrog 12 par. Ba-natska pšenica 152—154 din, bačka 158—162 din, banatska koruza 110—112 din 100 kg. V nadrobni prodaji pa je bila pšenica 1.75 din, rž 1.75, ječmen 1.50 din, koruza 1.25 din, oves 1 din, proso, 1.75 din, ajda 1.25 din, fižol 2—3 din kg.
Krma. Maribor novo seno 45—50 din, staro 65 din, pšenična slama 37 din 100 kg. V Ptuju je seno po 50—75 din, slama 25—30 din q, 'v Ljutomeru seno 45 din, slama 30 din q, v Murski Soboti seno 60 din, slama 35 din q, v Ljubljani seno 100 din, slama 60 din q.
Drva. V Novem mestu stane kubični meter drv 50 din.	♦
Mlečni izdelki. Maribor: liter mleka 1.50 do
2	din, smetana 7.50—10 din, kg surovega masla 24 din, čajnega 28—32 din, domačega sira 8 do 10 din. — Mitrovica na Hrvaškem: mleko 1.50 din liter, ovčji sir kg 14—20 din, nedozorel ovčji sir 10 din, kravji sir 5 din, maslo 28—36 din, smetana 10—15 din liter.
Jajca. Maribor 0.50—0.75 din, Ljutomer 0.60, Murska Sobota 0.50 din, Ljubljana 0.65—0.75 din komad.
Sadje, češnje v Mariboru 4—10 din kg, liter 1.50—3 din, višnje v Mitrovici 5—6 din, češnje 1—3 din, vrtne jagode 5—6 din kg, gozdne jagode 2—3 din liter, suhe slive 8—12 din kg.
Zelenjava: glava zelja 2—5 din, kumara 2 do 6 din, karfijola 1—8 din, ohrovt 0.50—2.50 din, zčlena 0.50—3 din, buča 2—4 din, glavnata solata 0.50—1 din, redkev 1 din; kg krompirja 0.75—1.25 din, hrena 8—10 din, kislega zelja
3	din, špargelj 10—12 din; kg fižola v stročju 14—16 din, graha v stročju 6—8 din, liter lu-ščenega graha 7.50—10 din. Ostala zelenjad v kupčkih po 1 din.
Sejmi
26. junija svinjski: Središče — 27. junija svinjski: Ormož; živinski: Maribor; tržni dan s svinjami: Dolnja Lendava — 28. junija svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 30. junija svinjski: Maribor; živinski in kramarski: Gomja Radgona — 1. julija svinjski: Križevci (okraj Murska Sobota), Brežice, Celje, Trbovlje; živinski: Jur-klošter, Podčetrtek.
★
I. M. Sevnica. Listne stenice ali šoštarje na zelju zelo težko zatiramo. Edino 2—3% raztopina mušjega lesa in mazovega mila jih demo uniči in prežene. Pa še to sredstvo moramo rabiti jako previdno radi nežnih zelnih listov. Drugih sredstev (strupenih) radi tega, ker zelje uživamo, ne moremo uporabljati. Bolhe pa ovira pri razvoju edino vedno prerahljana zemlja, ker jih luknjice ovirajo pri skakanju.
Razmeri i našimi narofitilfl
Vojaška pilotska šola. P. A. ZraKoplovna podčastniška šola se nahaja v Novem Sadu. Gojence sprejema po predhodnem natečaju, ki se navadno objavlja julija meseca in se vlagajo prošnje na poveljnika šole do 1. septembra, šolske izobrazbe zadoščajo štirje razredi ljudske šole, po možnosti pa izučenje kakega obrta (mehaničar-skega, električarskega, mizarskega ali ključavničarskega). Lani so bili sprejeti letniki 1918, 1919 m 1920, letos predvidoma 1919—1921. Razen krstnega lista in šolskega spričevala je treba priložiti domovnico, nravstveno spričevalo, samski list in dovoljenje očeta ali varuha. — Sprejeli smo le Vaše pismo z dne 3. junija, prejšnjega pa ne. Odgovor na drugo vprašanje bomo objavili, čim dobimo potrebne podatke.
Pogoji za službo policijskega stražnika. I. P. Kandidat za policijskega stražnika mora izpolnjevati sledeče pogoje: 1. da je državljan kraljevine, 2. da je dovršil 21. leto in da še ni prekoračil 30. leta starosti, 3. da je telesno in duševno zdrav, 4. da je neoženjen ali vdovec brez
otrok ali sodno ločen od žene brez otrok, 5. da je neomadeževanega vedenja v preteklosti, 6. da zna pisati, čitati in računati, 7. da se pismeno zaveže, ostati v policijski izvršilni službi najmanj tri leta in v primeru samovoljne oddaljitve iz službe plačati državni blagajni polovico vseh prejemkov, ki bi j;h bil prejel v teku one dobe, ki je ne odsluži. Razen tega mora biti visok najmanj 172 cm in mora imeti odslužen rok v stalnem kadru v eni izmed glavnih vrst orožja vojske ali mornarice. Minister za notranje zadeve sme poedine kandidate v posebnih, upoštevanja vrednih primerih izjemoma oprostiti pogojev, navedenih pod točkama 2. in 4. Prošnjo se lahko vloži vsak čas pri banskl upravi v Ljubljani, ki jo bo obdržala v evidenci, dokler se kako mesto ne izprazni. Je pa mnogo prosilcev, mest pa malo.	,
Odvetnik-zagovornik zahteva 5000 din nagra,. de. Priziv? D. B. Ako je odvetnik svoj zahtevek zoper Vas iztožil in je sodba pravomočna, ni možno vložiti priziva, pa tudi ne doseči obnov»
postopka, ker v opisanem prime«! ni razlogov.
za dovolitev obnove. — Odvetnik Vas je smel tožiti pri sodišču v Laskam, ker imate v tam-sodnem okolišu svoje domovališče. — Ako so bili odveinikiTvi etroski -odmerjeni le s sklepom napram Vam kot lastni stranki, tak .sklep Se ne tvor! izvršilnega naslova in bi moral odvetnik vlnžiti aGper ViLs še posebno tožbo na plačilo telil stroškov in nagrade. — Stroške zagovornika v kazenskem postopanju mora trpeti obdolženec EEr.i, «fco zastopa -obtožbo državni tožilec; le v priirasr.u, ako zasiepa -obtožbo subsidiarni ali zasebni težitec, hi mmral jsladnji v primeru, ako ¡bi bil obdolženec oproščen, povrniti obdolžencu stroške zagcraiioniiia. — V opisanim -primerni hi Vi mogli .zahtevati ®d soseda povrcačilo Vaših stroškov te, ako mu tlakažete, da Va3 je (oblafitvu csvadil lažno zoper svoje prepričanje. Ako je to .sicri! z namero, da hi .-so začelo zoper Vas kazensko pcatopanije, je zagr-ešil piasetopok po § 129 ksz. .zakona. J&iajhafirj eHBSta-vna .bi bilo, ako bi državno (tožilstvo (osa Vašo prijavo, ki pa mora biti podprla. c dokazi!) uvedio zaper soseda kazensko postopanje hi tbi ¡tail «esed spoznan tari-■vim; v tem pnimarai itoti bila Vnia odškodninska •tožba uspetata. V prijavi navadita, da se eventualnemu kaaenekeRHi .pesiapanju .pridružite kat zasebni udeleženec z aaiifcevikcrm, da se sosed iob sodi na povračilo Vaših stroškov. V tem piiimern imate pravico — ;aiio 3ai državni tožilec ne pokre-itil iiflaenolsega postopka ali ed že pakrflnjonsga •odstopil — da sami kot avibsidiarai tožilec jtrzto-žžte pregim. -Seve .se s ±sm izpostavit; neviir:-_o--sti, da iboete msirali, aka bi «i nosed -najsi zagovornika ir. bi ga kaaocslio .sedišče sprostilo, marali scssdu povrniti strošlie sagessorni-kai
Sioni «oseii (ia^NSC) se «Bovoti poprave ■votiriih jaškov. š. i. -Pited 11 Iciii Vam je s&beu dovolil, da si smete napeljati vodo iz njegovega ¡gozda, nakar .ste tak^mli jaaka in položili cevi. Sejluij je ta sosed pcsBstvo protia-i. ¡kupec pa Vam noče 'dovoliti popravijati jarke, laadir bo -zadelani. Vprašate, ali je novi lastnik lEpr-aviča® prepovedati Vam navedeno popravljanje. — Važno je, ali Vam je prejšnji sosed dal cm en j eno dovolj raje te začasna iio preklica, ali morda za stalno, ali -z obvezo le zase aJi tudi za ««oje naslednike. Ako je bila Vaša pravica le začaana, odnos no dana od soseda obvezno Ve zanj ošabna, tedaj Vam novi lastnik gozda -sme prepovedati popravljanje jarkov in -pneprečiti napeljalo	— .-sicer pa ne., Pravica delavca do pokojnine. C. 3. £*otlj);»'a -eb onemoglosti. Ste 60 let star, že 30 let uslužbeni kot delavec pri istem podjetju, plačujete že 25! let prispevke v bolniško blagajno in bi radi -ve-l •deli, kdo Vam je -dolžan plačevati pokojnino, iiail •delodajalec ali bolniška blagajna. — Najbrž ste: zavarovani pri OUZD in ste do 30. -avgrasta it03-7| plačovali prispevlce le za zavarovanje zoper .bolezen in nezgode, šile od 1. septembra 1937 naprej se pri OUZD plačujejo prispevki -tudi za za-' varovanje zoper starost in one-mogleet. Pri tem; zavarovanju Vam pripada starostna renta šele z; dovršenimi 70 leti in še to pod pogojem, da -štej dotlej na predpisani -način plačali prispevke za starost in onemoglost skozi pet sto tednov. Znese, pa ta renta 12 kratni znesek povprečnega, na leto. plačanega prispevki.. Ker znaša prispevek 3~' zavarovane mezde, bo znašala renta približno eno tretjino zavarovane mezde. — Delodajalec Vam -hrez kakega posebnega zadevnega dogovora ni dolžan plačevati pokojnine. — V primeru, ako obnemorete pred dovršenimi 70 leti, Vam pritiče invalidna renta in to pod pogojem, ako ste plačevali zadevne prispevke vsaj skozi dve sto tednov. Ta renta znese osemkratni znesek povprečnega letnega prispevka, ako pa ste vplačevali prispevke vsaj pet sto tednov, pa se zviša na 12 kratni znesek prispevka. — Za onemogle je smatrati tiste delavce, ki zaradi bolezni, starosti ali drugih napak ne -morejo izvrševati dela, kakor bi ga sicer po svojih močeh in sposobnostih, z -ozirom na svojo izobrazbo in dosedanji svoj poklic, ne zaslužijo niti tretjine tistega, kar zaslužijo zdravi delavci iste vrste dela in z enako izobrazbo ter v istem kraju. — Izjemoma podeljuje na prošnjo podpore SUZOR v Zagrebu iz podpornega sklada za onemoglost In starost, in sicer ostarelim in onemoglim delavoem, ¡ki po gornji razlagi še niso dosegli pravice do invalidnine, odnosno starostne rente. Za podelitev podpore pa se zahteva, da je onemogli prosilec bil po 1. juliju 1925 zavarovan pri OUZD za primer bolezni (torej ni treba, da tudi za onemoglost in starost) najmanj 250 tednov, 70 let stari prosilci pa, da so bili zavarovani (za primer bolezni) najmanj 500 tednov.
Zastrupljen je psa. F. S. Imeli Ste psa-čuvaja, ki je rad podil divjačino v tujem revirju; sedaj Vam je poginil in sumite, da mu je sosed pod-
taknil strup v bližini hiše. — Pse, ki pohajajo po lovišču, smejo lovski lastniki in zakupniki, pa tudi lovsko osebje v svojem lovišču ubijati. Zastrupljati je dovoljeno le nezaščiteno divjačino in zverjad samo lovskim upravičencem in le; z izrecno dovolitvijo občega upravnega oblastva I. stopnje ter samo na krajih, ki so izrecno označeni v -dovaJilu.
Prošnja za državnega Ali bsnovinskega cestarja. I. S. Banovinske cestarje nastavlja banska uprava, državne pa okrajno načeistvo, odnosno je pri -stednjam vložiti prošnjo. Pogoji za »prejem so: jugoslovansko državljanstvo, douraitev najmanj .ljudske šale, starost najmanj 23 jn ne več kakor 30 let, dUševno in telesno zdravje, dobro razločevanje barv ter odslužitev vojaške službe. Za državne cgetarje se razen tega še zahteva, da so pravega vedenja (nravstveno spričevalo), da niso bili obsojeni radi kaznjive-ga dejanja iz koristoljubja, da niso v kazenski preiskavi in ne pod skrbstvom. — Ali je mo-mentano kako mesto prosto, nam žal ni znano. Poizvejte pri banski -upn-avi. Naj Obdrže Vašo eventualno prošnjo v evidenci, dokler se kako -mesto ne izprazni.
Izterjanje posojil od brata. "S. F. Bratu Ste posodili leta 1931 večji znesek za čas, dokler denarja s strni ne boste potrebovali, pri čemer pa je brat na zadevni listini napisal, da ga bo vrnil, kadar ga ho mogel. Leta 1937 ste mu posodili nadaljnji znesek proti enomesečni odpovedi. Sedaj potrebujete denar, pa Vam ga brat ne vrne vzlic obljubam. — Posojilo iz leta 1937 ne spada pod zaščito in Vam ga mora "brat po preteku enomesečnega odpovednega roka vrniti v celoti z dogovorjenimi obrestmi vred. •— Glede dolga
iz leta 1931 pa bi bratu olajšave po uredbi o likvidaciji -kmetfikih dolgov le tedaj ne pritikale,
ako bi bil v boljšem gmotnem položaju nego Vi, Pri ugotavljanju gmotnega položaja se ne vpo-števa le gola velikost posestva, marveč tudi višina dolgov, število nepreskrbljenih otrok, obveza vzdrževanja prevžitkarja in podobno, tako da je dolžnik morda v slabšem gmotnem položaju nego Vi, čeprav ima večje posestvo nego Vi. — Ako ste bratu posojilo v letu 1931 dogovorno dali le za 'čas, dokler strmi denarja ne boste potrebovali in je -en le -samolastno pripisal, da Vam ga ho vrnil, kadar ga bo mogel, tedaj pripis ne vel;a in Vam mora posojilo vrniti tako; seve, ^3to si izposlujete odločbo sodišča, da je on v %- sem gmotnem položaju nego Vi. Ako pa te odločbe nimate, pri biče bratu zaščita fin Vam je dolžan plačati le anuitete za polovico znižanega dolge. Preden niste namenjali stare dolžniške listine z novo, ni dolžan dolžnik ničesar plač iti; ako ste mu novo listino že izročili pred "2. meroem 1939, Vam mora plačati doslej zapadle tri : mitete, ako pa postopka za zameno dolžniške listine	sprožili do 2. marca 1939, "bodo posamejm«' anuitete pričele teči šele s prihodnjim prvim novembrom. — Ako ste morda soglašali 3 tem, da Vam brat vrne posojilo iz leta "931 kadar ga bo mogel, boste morali očividno čakati še dolgo, ker so imovinske prilike Vašega brata glasom Vašega popisa zelo slabe. — Izgleda, "a plačila dolga iz leta 1937 ne "bo možna drugače izterjati nego s prisihlo dražbo posestva, c£~8t pp. Vann ne nasveturiemo. Tre-ta fca dobiti flov-H.-rnie ^b^dajo kakih parcel.
Ana 'Kunčič. Odgovor na Vaše vprašanje najdete v »Slov. gospodarju« z dne 7. junija.
(Nadaljevanje)
Skrivališče
Kako poldrugo uro -od Stične izvira pod skalnatim hribom reka Krka. Blizu njsnega izvira je velika podzemeljska jama, ka-
usodi in se hudovali na gospodo, -ki se sama zapira v gradove, kmeta pa prepusti samemu sebi.
Taki smo Slovenci
Možaki okrog velikega ognja so bili vedno glasnejši, zato se jih je tudi vedno več zbiralo okrog njih. »Vse je res, kar pra-
kršnih je na Krasu vse polno. Ta jama je bila v nekdanjih časih okoliškim kmetom pribežališče in zavetje pred Turki. Tako si je tudi tokrat v njej poiskalo zavetja mnogo ljudi. Pred jamo sta stala na straži dva kmeta, v njej pa je okrog mnogih ognjev sedelo in ležalo za tri vasi ljudi. Pri velikem ognju blizu vhoda pa je bila gruča mož, ki so se pomenkovali o svoji
vite, možje!« se vmeša v pogovor starejši mož. »Pa bom vendar jaz še eno rekel. Nič ne pomaga, če se mi hudujemo na gospodo in na cesarja. Bodo že sami zase odgovor Bogu dajali. Jaz pravim, pomagajmo si sami, možje!« — »Tako je! Vsi gremo nad Turke, jutri na vse zgodaj!« Tako so vsi pritrjevali. — »Le pojdite,« se spet oglasi tisti, ki se je prej najbolj hudoval na gospodo. »Le pojdite, saj boste vsi razbite buče prinesli nazaj!« — »Strahopetec si sam, pa bi rad še nas preplašil!« mu vpade drugi v besedo. — »Kdo •je strahopetec?« vzkipi oni in zgrabi za gorjačo. Takoj sta si bila v laseh in komaj so ju drugi ločili.
(Dalje prihodnjiC)
MALA OZNANILA
Cenik malim oglasom.
Vsaka Beseda malem oglasu stane Din t.—. (Pfcklici, Po-»laDO, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava osebej do velikosti 20 cm2 Din 1.—, do velikosti 50 cm* Jin 2.50. — Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava, lisia prijave« doplača se^ Din 5.—. — Mali oglasi se morajo: brezizjemno: plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor: hoče odgovor ali: naslov.- he malih inseratov, mora priložiti znamke za Din. 2.-—» sicer ae n» odgovarja.
BI
SLUŽBE:
Kovaški pomočnik-začetnik išče službo. Alojzij šlamberger,, Pekel, Poljeane.	1034
Iščem čednega^ poštenega, zanesljivega, do 30 let starega hlapca, ki zna tudi kaj popravit pri hiši, ni pijanec in ne surov z živino. Služba stalna, plača dobra, nastop takojšen. Mariborska koča, pošta. Hoče.	1035
Iščeta se dva konjska hlapca, oženjena, pridna, _gž|nesljiva iu marljiva. Nastop službe s 1. julijem 19®. «grjtščiira Turniš. Ptuj._M82
Sprejmem kmečko dekle za vsai dela, Jš^le^nife Anton, Nebova 20, Sv. Peter pri Mariboru. 1644
RAZNO:
Zlato ira srebro Vam dobro plača grajski urar Jan, Maribor.	1049
Madrace, žične vložke, afrik, žimo, vato, volno, kapo k kupite najceneje pri »Obnova« F. Novak, Jurčieevai «>	973
Proda sae šivalni stroj,, malo rabijen, omare miza, nočna omara, postlane postelje, stoli, kovčegi, vsa kuhinjska posoda, podobe, razni predmeti za 6000 din. Naslov v upravi. 1046
Pridite po lepo in močno blago ter obleke, postregli Vas bomo. najceneje! Manufaktura Grajske starinarne, Maribor, Vetrinjaka- HJ;
1052
Klobuke, najmodernejše, dobite v vseh kvalitetah in barvah, kakor tudi kozje čope (Garns-bart), okraske iz srnjakove dlake, planike in razne lovske znake. Popravila izvršujem od 10' do. 25 din. Nepremočljjvo impregniram vsak kijobuk. Priporočam se Vlado Babošek, lilobur čar, Maribor-, Vetrinjska 3.	1041
Priden in pošteni fant, okrog 14 let star; se sprejme. Plača po dogovoru. Rihterie,. Gačniky Pesnica.	1047
Kovaški pomočnik se sprejme. Budja Ciril, Sv. Marjeta ob Pesnici.	1048
Takoj se sprejme samski konjski hlapec in hlapec za govejo živina, ki zna pravilho molsti. Uprava Brandhof, Studenci pri Mariboru. 1050
Ali že veste, da želim par znamk koles z dvojnimi jnufhi original torpedo opustiti ter iste po lastni Čenl "nr^ia-ti po 660 din? — fflgt. Vransko.	_ lJS»
t	peñU v rax-
tSflg&SA
Kmetje in izdelovatelji sadnih mlinov pozor! Valčke za sadne mline vseli velikosti naročite pri M. Ribizel, Šmartno ob Paki. Isto tam dobijo delo kamnoseki._1036
Sprejmem Žagarja. Vred, Zg. BEbče 34.
1056
Pekovski vajenec in mlad hlapec se takoj sprejmeta. Kapel, pekarna,. Rače.	1058
Vsaki osebi — družini nudimo doma stalni dobsr zaslužek — eksistenco. Pišiter »ANOS« Maribor.	383
POSESIVA:
Ugodno prodam potočni mlin, dva tečaja, hišo, •gospodarske pc3fcpje, gozd, njive, travnik, sa-donosnik, trta na brajdah, dve uri od Maribora. Cena 62.000 din, hipoteke 23.000. Naslov v upravi.	1037
Gostilno s petimi stanovanji, blizu železniške postaje pri Mariboru, ugodno na prodaj. Naslov v upravi.	1029
pKJčftim posestvo-. Sp: Verjane' št. 3; SV. Trojica v Slovenskih goricah.	_ 1043
Prodam posestvo, hiša, 5 oralov zemlje, vinograd, njive, travnik; cena 2T.000: Martin Bobek, Ga-bernik, Podplat.	1054
Lepo posestvo na prodaj v trgu Sv. Lenart, Slov. gorice, Ptujska cesta 40; meri okrog 10 oralov, lep sadonosnik, njive, travnik, gozd, poslopje s petimi sobami in gospodarsko poslopje. vse v dobrem stanju.	_1053
Prodam srednje, lepo posestvo, lo- minut od lesnice; cena 4'5.000 din. Kregar Franc, Pijo^ ve«, pošta Šmarje pri Jelšah.	1055
Prodani malo posestvo. Partinje št. 67, Sv. Jurij Slov. gorice.	1057
Novi voziti red!
VeKfca. količina normalnih- ltoe iz prvovrstnega jekla po 15 irr 29 din prodaja tvrdka Justin Gustinčič, Maribor, Tasttenbachova 14.. 1031
Mosfcín za¡ napravljanje izvrstne domaČe pijače. Steklenica 20 din. Drogerija. L Thür, Maribor, Gesposka ulica, 19'.	_1016
Cunje, krojaške» odpadke, star papir., ovčjo volno; dlako aravce,, staro železje, kovine; baker; medenino kupi' in plača najboljše: Arbeitec, Maribor, Dravska ulica 15.	1000
čevlje,, ostanke raznih fazon, poceni prodaja Stermecki, Celje.	949
Kmetice! Bučnice in druga oljnata semena zar menjate nafjbolje v tovarni olja; Maribor, pri mostu. Za krave in svinje prgo in otrobi; 958
Mostna esenca, izvrsten izdelek,, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače" pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka XI.	843"
iffebolenik od 5> litrov naprej, in domači kis vsako količino dobita v trgovini Scnčar, Mala Nede-kjer tudi' vedno najugodneje zamenjate rips, sončnice in bučnice za prvovrstno olje.
983
Dobro vino napeadaj. Večja količina,, zmerne cene-.. Cerkveno predstojniafrvo- Sv. Lovrenc v Slo i venskih" goricah, p: Juršinci.	990
Občni /.brtr »ILjudške samopomoči« v Maariboru. se vrši potom delegatov v nedeljo, dne 2. ju-lija, ob 10. uri v lastni palači.	1051
Vetja od l'5i maja 1989
Voeni red v lepi žepni izdaji stane samo
2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema:
IISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Hju v Slov. goricah, r. z. % n. z., se vrši v nedeijo, dne 9. julija, ob 8;. uri v uradni- sobi Slavem-skega doma. Dnevni red:: 1. Citanja- zapUraSka» zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in. nadzorstva. 3. Potrditev računskega, zaključka zx leto 198 S. 4. Volitev načelstva in nad' zoratva. 5. Prilagoditev pravil novemu zadVužs-mmit zakonu. 6. Slučajnosti. Aha- bi ta. občni-zbor ne bil sklepčen; se vrši pol ure pozneje na istem mestu drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki veljavno sMbpa. ne glede? na število navzočih članov. — Načelstvo. 1045
Občni zbor Hranilnice in posojilnica v Slatini, r. z. a n. z., bo 29. junija 1989 v hranilničnem prostoru ob osmih zjutraj. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za leto 19.iS. 3. Giteuvje revizijskega poročila. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. 1033
POMLADI — LETOl — OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak. Paket serija »H« V3ebina 18—21 m oxfordov, cefirjev, touringov in frenžet za močne moške sragee v najlepših vzorcih paket 136 dih. Paket serija »M« vsebina 16 do 20-m- pralnega blaga za ženske obleke in dečle, kretona in druka za predpasnike, delena, kre-pa, cvirncajga in palsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi, paket 130 din. Pakete »H« in »M« razpošiljam tudi mešano vsakega polovico. Paket serija. »Z« vsebina 3—3:20 m dobrega štofa za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer »Z-l« 130 din, sZ-2« 160 din, »Z-3« 200 din, sZ-4« 250 din, sZ-5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko pa kakovosti 80, 100 in 120 din. Vsak paket poštnine prosto. Prepričajte se in pišite takoj KazpošiljaJ-nici»JSosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Oglejte si povečano zalogo in ugodne cene! 988
ñrnm sitim® le od itn
c&okler traja zaloga, se dobi pri L. Trpinu, Mantos*, Vetrinjska 15. 676
EessAnilci srecEc !
Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavni ali , večje dobitke, česar pa še. ne vedo. — Lastniki srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami na naslov: »Novice o srečkah«, Maribor; Cankarjeva ulica? 14. Priložite tri znamke po din 1.50!	816
kakor kuhinjske prtiče, namizne prte, posteljno perilo itd., vam predtisnemo na platno v prodajalni TISKARNE SV, CIRILA, PTUJ, SSovensS* trg 7
■■MMVMirAkM
Če hočete biti zares dobro CESK? MAOASI1V, kfr ****
in poceni oblečeni, obiščite ■nifMinifiiiTmtirtttinrimiTifiHtiirrrtirriiitfiiittntiiifiTrtffiirtitififrtirTtiriiHTrtiririitirfTfttrTfftitrfrtr»«	^¡gf^ Naj^olfša LXvLt Foio-
868	manufakturo MARIBOR, pri glavni policiji', vtčfra cena ostankom!' Krojaške potrebščine!
Hranilnica Dravske banovinellaribor
Ccntraia. Maribor
* lastni novi palati na ofilu
Gosposhe-Siovcnske ulice.
*
Podružnico: Celic
nasproti pošle, prej Južnošfa
jersha hranilnico.
*
Sprejema vloge na knjižice in teko« račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
Klobuki,
obleke, 441 perilo, čevlji
i. t. d. i. t. d. velika izbira in najugodneje v konfekciji
Jakob Loti, Maribor, 01. trg 2
Krapinskc toplice
Starodavno, znamenito radioaktivno kopališče in zdravilišče. Uspešno zdravi revma-tizem, išias, giht, ženske bolezni itd. Zdravljenje z blatom, kopanje v hiši, novo zidani veliki bazen na prostem, dobra hrana, nizke cene, znatni popusti za čas pred in po sezoni, pavšalne kure, lasten avtobus na postaji Zabok-Krapinske toplice, brezplačna železniška vožnja ob povratku itd. Zahtevajte prospekte!	709
Okraski in predmeti za veselice
razglednice za šaljivo pošto itd.
v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj
Za mesec junij
Vam nudimo sledeče kipe:
SRCE JEZUSOVO: visok 20 cm 20 in 65 din; visok 30 cm 35, 37, 42 in 85 din; visok 35 cm 94 din; visok 40 cm 56, 60, 70, 75 din; visok 55 cm 100 din; visok 90 cm 310 din; visok lm 1720 in 2150 dinarjev.
SRCE JEZUSOVO Z RAZPETIMI ROKAMI: visok 25 cm 100 din; visok 30 cm 90 in 130 din; visok 40 cm 120 din.
Pri naročilu napišite velikost in ceno. — Priporočamo se za naročila!
Tiskarna sv. Cirila Maribor - Ptuj.
¥se za moške in ženske obleke
srajce, kombineže, nogavice v največji izbiri — reklamne cene — le v	1040
OBLACILN1CI
MARIBOR, Glavni trg 11.
Kupujte pri naših inserentili!
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
ZAVARUJE
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO
nezgode:
ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.


najbolje in najvarneje pri
SpofliUcSfajerski ljudski posojilnici
Gosposka «lica 23 f ffttFliMIFif
Ulica 10. oktobra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 —.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru