Leto V.» šiev. 113. V Celju, so&ola dne 6. oktobra 1923. Postnina piačana b gofovini. 1 «-'¦' t^S^K H^H^^H i^BBP^ «xVA^ ^\aH^^M^^^^^^^^^^& ¦ ^^^^H^K ^^B^^^B ^h^^^^^L- ^^H^^hP L&'«\9HK - H^Bfl^ß. ^,,iu*<' ¦•/'¦"'¦""*.'.v— Stane Ittno 60 Din, me^oljcj^kia. iribzemstvo 240 Dfn. Qglasi za/nm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din. Posamezna Stevfllcai stane 1 Din. Izhafa j vsaK torete, četrieH fin sobolo. | Uretinlštvo : Strossmayerjeva ul. št. 1,1. pritličje. Teles. 65. llpravnlštvo: Strossmayerjevau.št.!, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.666. 1SKRENO POZDRAVLJENI JUGOSLO-j VANSKI ZADRUGARJI! Takoj po našem narodnem osvo- bojenju in končncm ujedinjenju vseh treh jugoslovanskih piemen v našo veliko in mogočno državo je kmetiisko zadrnžništvo začelo misliti na skupno organizacijo. Ta organizacija bi naj imcla dvojno naloqo: organizirati in izpopolnjevaii kmctijsko zadružništvo dorna, pospeševati našo zadružno za- kouodajo in zastopati interese za - družništva pri vladi in konečno stopiti kot reprezentantinja jugoslovanskega zadružni.štva pred svet in iskati tarn zvezc s sorodnimi organizacijami. Kajti zadnižništvo m vcč kak sporstfjičen pojav, nego jc svetovnn instüuciia, je docela uova gospodarska religija, ki bode polagoma spremenila. in prekva- sila cclo naše ekonomsko življenje. Zadružništvo jc nosiltc nc le gospo- darskoga tiapredkn malih in siabih, ono je tudi nosilGc mini iti sprave, ono gre preko vseh političnih in na- rodnih nasprotij za svoiim zvišenim ciljeni: pomagati onemu, koji je pomoči potrebcn, kateri bi si rad ustvaril člo- vc!;a vrcdno gospodarsko i;i socijalno eksistenco. Zadr.sžništvo je idealno, nesebično delo — in ravno zbog tega dobiva dan za dncvoin novih apostolov in novih pristaScv. Jugoslovansko zadn:žništvo še dancš nikakor ni to, kar bi moralo biti. Slovenci imamo dobro kreditno za- družništvo, ki je poleg tcga, da jc ustvarilo cksistenčne pogoje našernu kmetijstvu, obrtnistvu in raali trgov- vini, doseglo tudi dosti dobro razviti čut za štedenje. Po štiridcsetletnem delu in hudih bojih, ki so jib uprizar- jali proti njemu vsakojaki nezadružni dcnami zavodi, jc doseg'o naše kre- ditno zadružništvo neomejenozaupanje v narodn. Zadruga je v sijsgoviii očeh prav tako varna shranjevalka prihra- jenega denarja kakor vsaka hraniinica ali banka. Da, kažc sc cclo zavest, da je treba dajati prihrankc mahh ljudi v zadruge, ker niii tudi one ediiievslw- čaju sile iz zadrege pomacjajo. Kajti kaj štejejo pri rur:oglh nezadružnih zavodih pridne roke in poštenjc, ako nimaš drugega jamstva? Kaj je ka- pitalistu na gospodarskcm in socijal- nem napredku siromaka? Ti prevdarki množc vloge po kreditnih zadrugah, ki bodo vsled tcga mogle v dogled- neni času oskrbovati vcs naš mali krcdit. Poleg kreditnega zadružništva imajo Slovenci tudi še precej kon- zumnega zadružništva, a to še ni dosti razvito, ker naš konzument še ni prišel do spoznanja, da je edina pomoč proti prekomejnemu dražetiju živil, obiekc in vseh življcnskili po- trebščin v skupnsm nakupu potom zadrug. Obrtniško in kmetijsko pro- duktivno zadružništvo pa je razun par častnih izjem še le v povojih, isto- tako kmetijsko nabavno in prodajno zadružništvo. Tu čaka slovenske za- družne dclavcc še mnogo, mnogo dela. Hrvatska ima dobro kmetijsko nakupno zadružništvo, trudi pa sg z vscmi silami, da si ustvari tudi dobro kreditno zadružništvo. Isto je v Bosni in skoro ir»to ladi v prejšnji kraljcvini Srbiji. V feh dcžclah z dobro zemljimi in skorajda neome;enimi inožnostmi kmetijskc produkcije je glavni pro- blem gospodarstva naravno ta, da se to produkcifo izpopolni in poviša ter da sc kmetijskc produkte spravi v dob.ri fovrni in z'č dob'.:r dcnar na svctovni trg. Hrvatsko kakor srbsko zadruž- ništvo se mnogo t.rudi za zboljšanje in povišanje kmctijskc produkcije, kolikor t?:ore to storiti s teoretičnim podii?fom in sistcruatično dobavo kmetijskih strojcv, ni pa šc moqlo vzcM v rokc našega eksporta, kcr ::iu maiijUa dsnarnih sredstcv. Ako sem povdaril poprej, da je zadružništvo element niiru in sprave, vclja to ne lc za niednarodne stike, teniveč dancs v ncki mcri tudi za nušo državo. Zadrugarji so prvi usta- novili organizacijo, ki obsega vsa tri pleniena, vse tri za tako malenkostne stvari skrcgane brate. Kolikor smo poduceni, se jc ideja obncsla. Dosegel se je v (3ZS forum, pred katerim se obravnavajo ne lc 'strokovriG zadružnc zadeve, tičočc se tako Slovenccv, kakor Hrvatov in Sr- bov, temvGč fudi druga važna gospo- darska vprašanja, V Splitu sc. je lani na kongrcsu razpravljalo o našeni ri- barstvu in vinarstvu, v Ceiju sc letos lTicd drugi'ii govori o tcmeljnih na* čelih našc bodoče davčne zakonodaje, torcj o probicmu, ki jc, kakor znano, eden najvažnejših za dosego ravno- vesja v našcm državnern proračunu in — mcnda vA preveč rečcno — rniru v naši državi. Vsa ta vpraSanja se obravnavajo v diilr.i pomirljivosti in medscbojnega razumevanja -— človek bi mnogokrat res ne verjel, da so to zastopniki istih piemen, ki po kričanju v parlamentu in lisiih bojda silijo na- razen. Isto skušnjo kakor zadrugarji, imajo industrijalci, in zdi se mi, da tudi posamezne stanovske organiza- cije. In vendar se giblje -- znaki so to za pomirjenje in ozdravljenje naših razmer. Ker je pa zadružništvo naj- obsGžncjša in najboij popularna naša gospodarska organizacija, bi mu mi od'srea žclcii, da bi vodilo svojo ak- cijo za mir i:i spravo med nami še zanaprej. Slovenci, osobito šc Celjani, se pa sedanjega kongresa veseliino še tern bolj, ker ga je sklical GZS v naše niesto 6b časn, ko obhaja tukajšnja domača zadružna organizacija svojo Stir'idcsetlctnico. Kaj pomenja Zadružna Zvcza v Celju za naše narodno go- spodarstvo in našo gospodarsko osa- raosvojo, o tem razpravlja v listu drug člankar. Vcsclje naše ob tej obietnici je toliko vcč)c, ker ga praznajcrno z brati iz cele kraijevine. Zato, iskreno naoi dobrodoLli! MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU. Repertoar: 5. petek »Pelikan«. Debut g. Kokotu. A. 7. nedelja »Kozarec vode«« lzven. 8. pcndeljek fOperni večer«. A. SBdeßidBSBtlBi^icis lüSFOdnega deifivcB dr. Fr. lunm. V Ptuju slave te dni sedemdeset- letnico zaslužne^a narcdnega delavca dr. Fr. Jurtele. Mož se je takoj od za- četku svojega samostojnega delovanja začel zanimati za narodno delo svojih rojakov, katerim je kmalu stopil na vtio in jih vodil dolga leta. Rojen J. 1853 pri Sv. Andražu v Slov. goricah je prišel v osnovno solo v Ptuj, odkoder je odSel v gimnazijo v Maribor in jo dovrSil ). 1875. Ko je dokonča! pravoslavne študije v Grad- cu, se je povrni! v ptuj in stopil v odvetniSko pisarno dr. r'ichtenaua. Z malijrj presledkorp. od 1891 do 1897, ko se je preselil v Šmarje, je živel in deioval ves čas v Ptuju med ožjimi svojimi rojaki. Po dovršeni odvetniški praksi ie vleklo sree dr. Jurtelo sicer na Ko- roško, da bi deioval med koroäkimi Slovenci, ki so posebno potrebovali požrtvovalnih in vztrajnih narodnih de- lavcev. Ali v Piuju si je fail doslej pri- dobil že toliko zaslug, da ga niso mogli več pogreSati. Postal je neiz- ogibno potreben tudi v Ptuju, kjer }e bilo tudi malo vnetih narodnih delav- cev. Tako je 1. 1886 prevzel po umrlem odvetniku ptujskem dr. Al. Gregoriču njegovo odvetniško pisarno. V njej je potelcalo odslei njegovo življenje in delovanje, v njej deluje 5e danes. V časih, ko je začei delovati dr. Jurtela, je ceni.ralna vlaoa na Dunaiu nekoliko popustila v boju proti Slo- vanom ter jim dovol'evala nekatere pravice. Zato pa so se zasebno začeii Nemci organizirati, da obdrže svoje narodne predpravice in jih kolikor mo- goče še razširijo. Slovenci so se moraii trdo boriti za vsako drobtinico svojih pravic. Te razmere so se jasno zrcalile tudi v Ptuju. Narodna čitalnica, ustanovljena 1. 1864, v kateri so se zbirali izprva vsi, ki so želeli izobrazbe, tudi Nemci, ob začetku Jurtelovega prihoda v Ptuj skoraj ni mogla za drag denar dobiti primernih prostorov. Nemštvo se je v 70 letih organiziralo in začelo ostro nastopati proti Slovencem. Slovenci niso smeli popustiti proti pe5ici pravih, proti večini »umetnih« Nemcev. Prvi pogoj, da se morejo nemo- teno zbirati in delovati. je bil, da dobe lastne proslore. Kupili so zato 1. 1882 »Hotel zur Stadt Wien«, ki so ga pre- ustrojili v sedanji »Narodni dorr;*'. A odkod dobiti potiebni denar? Čital- nični tajnik Ivan Urbanec in dr. Jur- tela sta prevzela težko naiogo ter na- brala precejš»n del potrebne vsote. Velike važnosti za gospodarski razvo), pa tucii narodni so bili na Šta- jerskem okrajni zastopi. Ti so voliii okrajne šolske svete, kateri imajo odločevati pri nastavljanju učiteljev. Dotlej je bil ptuj^ki okraini zastop v nemških rokah. če so Slo- venci hoteli napredovati, «o ga moraii dobiti v svoje roke. Dr. Jurteia je bil tisti inož, kate- remu se je po večletnem trudu to po- srečilo. Ko so I. 1883 pri volitvah v okrajni zastop Slovenci propatili, so uvideli, česa potrebujejo za zmago. Treba je bilo praviJnega katastra vele- posestniSke skupine, tr^ba pa je biio tudi slovenske volilce, ki so bili gmot- no odvisni od Nemcev, osvoboditi nem- Skega terorja. Saj so Nemci 1. 1883 zmagaH le na ta način, da so zagro- zili vsem slovenskim volilcem z gmot- nim upropašČenjem. Pri rešitvi teh te- žavnih nalog je odliČno sodeloval dr. Jurtela. Ker ni sodišče sproti v red spravljalo zemljiške knjige, saj so še pradedje bili vpisani za zem!ji?ke fast- nike, so moraii Slovenci s pomoČjo raznih oseb (župnikov, županov ltd.) dognati, kdo je veleposestnik. Skoro 3 leta je neki geometer Čeh urejeval veleposestniški kataster, da ga je spravil v soglasje z zemljiSko knjigo. Da pa slovensk-e voJilce in sploh slovensko Ijudstvo tudi gmotno osvo- bode nemškega pritiska in prevelikega odiranja, sp 1. 1883 osnovaii dr. Jur- tela in drugi hranilno in posoiilno dru- štvo, kateremu načeljuje dr. Jurtela še danes. Tako pripravljeni so I. 1886 pri volitvah v okrajni zastop zmagali Slo- venci kljub veliki moči in pritisku na- sprotnikov. Dr. Jurtela ie največ pri- pomogel k tej zmagi, njega so izvolili tudi za načelnika. On je bil takrat Major üojiü Fopfič—lrMM sojBoüa l'üli. (Konec.) Po bitki pri Kumanovem je bil s svojimi četami v predhodnici prve ar- made ter se udaležil bitke pri Velesu, Mukošu, Prilepu, Bakarnem Gumnu in Bitolju, kjer je s četniki prebil nekaj časa v vodi. Po zavzetju Bitolja se je napotil preko Resna, Ohrida, Struge in Džukusa do Elbasana, povsod pred regularnimi četami. Vuk je s svojimi Četami vko- rakal v vsa omenjena mesta prvi. V srbsko-bolgarski vojni je pove- lieval 5. dobrovoljskim bataljonom ter se boril na srbsko-bolgarsko-turški m«ji. V albanski pobuni je igral voj- voda Vuk veliko vlogo in udušil po- buno v krajih okoli Bitolja, Resna, Ohrida in Struge. Za c!asa svetovne vojne je poveljeval dobrovoljskemu od- delku, ki se je formiral v polk. Imel je štiri bataljone, vsak po štiri čete in nad 2500 borcev. Začetkom svetovne vojne je imel vojvoda Vuk nalog, da prepreči prehod Avstrijcev preko Drine. Krvave in dobro znane so bitke pri Ložnici, Leš- nici, Samurovidža Adi, Jarku i. t. d. V bitki pri Ložnici je bil lahko ranjen, a Vuk se ni pomišljal, da ostavi bitko in svoje borce. Pri LeSnici je bil težko ranjen v trebuh in prenešen v valjev- sko bolnico in nato v aleksinačko. Ko je čui, da začne kmalu ofenziva, je za- pustil Vuk s še neozdravljeno rano bolnico, prevzel znova poveijstvo, se udeležil ofenzive in prikorakal prvi v Beograd. Nato je odSel v Požarovac, odtod v Makedonijo, v Strumnico in KoČane, kjer je Cuval mejo proti Bol- garom. Pred navalom treh sovražnih armad smo bili prisiljeni se umakniti, tudi Vuk se je umaknil prvikrat v življenju. Za časa umikanja je bil zvest čuvaj naše vojne, umikajoče se preko Leskovca, Lebana, Pristine, Peči Andri- jevice, Skadra, San Giovani in Drač>. On, ki je bil prvi pri napadanju, je bil zadnji pri umikanju. Vojvodi Vuku je pač tam mesto, kjer je največja ne- varnost — biti prvi pri sovražniku. Pri Dečanu so ga obkolili Arnavti. 5 svojo hladnokrvnostjo in hrabrostjo se mu ni le posrečilo rešiti eel svoj oddelek brez izgub, temveč je rešil tudi cstale jetnike v deČaniSkem sa- mostanu. Na Krf je prepeljal okoli 2000 borcev. Na solunsko fronto je bil poslan prvi s svojim oddelkom, kjer je čuval doi?o črto Lerin-Pisoder-Korča. Tu je stal na straži vojvoda Vuk, dokler niso dospele še ostale čete. Udejstvoval se je v bitki na Kajma- kčalanu in s svojim oddelkom zajel 6 topov. Drugi dan je na čelu svoiih . četnikov napadel sovražnike na *Sivi steni«, kjer je našel smrt 16. novembra 1916. leta. Z revolverjem v roki se je bližal sovražniku, kar je priletela bolgarska bomba in ga ranüa v roko, krvaveč ni hotel zapustiti bitke, kar je ustreli! nanj neki bolgarski vojak iz zasede. Poslednje njegove besede so bile: »Ne pustite me Bolgarom !« Njegove zemske ostanke so prencsli in pokopali v Solunu. »Poginil je Vuk, zopet je ugasnila ena zvezda, zopet se je zlomila ena sablja«, so javijali srbski časopisi. Ža- lost je bila splošno velixa. Smrt voj- vode Vuka je dirnila vsa srea, cela srbska vojska ie z žalostjo klonila glavo. Kajti padel je njen največji iunak, silen kakor najsilnejši grom, ki je kdaj trga! vrhove Kozjak-planine. Pred par dnevi so prepeijali zemske ostanke velikega junaka iz Skoplja v Beograd, kjer so se vršile pogrebne slavnosti ob navzočnosti mnogobroj- nega občinsfcva. Stran 2.____________________________________________________»NOVA DOB A <___________;____________________________________Stev 113 tista oseba, ki je največ delala in se upala javno nastopiti za domače ijud- stvo. Slovenski uradniki, kolikor jih je bilo, so malo delali in še to na tihem, slovenskih obrtnikov in trgovcev skoro ni bilo, a tudi med drugimi sloji ni bilo dosti zavednih mož, najmanj pa takih, ki bi si upali javno nastopiti proti drugim. Zato je toliko večja za- sluga dr. Jurtele, ki se v svoji mladi navdušenosti in vztrajnosti r.i ustrašil teh ovir. Kaj čuda potemtakem, da so še istega leta 1886, ko je umrl znani in zaslužni poslanec Božidar Raič, pro- glasili dr. Jurtelo za njegovega nasled- nika in ga tudi izvolili v deželni zbor štajerskr. V tem zboru je odslej delo- val 23 let do I. 1909. Trudil se je vestno, da doseže kar največ koristi za svoje volilce in slo- venski del s'tajerske dežele. Ako ni mogel toliko doseči, kolikor bi bil rad, ni bil kriv on, nego neugodne razmere, v katerih so delovali slovenski poslanci v Gradcu. Da pa je užival velik ugied med svojimi tovariši, moremo videti že iz tega, da je bil večino let tudi namestnik deželnega glavarja. Z ustanovitvijo lastnega Hranilne- ga in posojilnega društva, s pridobit- viio okrajnega zastopa pa je bilo dr. Jurteli ustvarjeno tvorišče, na katerem se je razvijala njegova plodovita de- l izposojevanja«. Z ozirom na krizo na denamem trgu se je sklenilo, uvesti za globe mesto di- narskc kronsko veljavo, da ižposoje- valci ne pridejo v gmotne škripce. Za hišni red in mir bodo razun policije skrbeli viničarji in viničarke. Za tclcsni blagor je na razpolago eskadra mar- Ijivih natakarjev, ki so se ob enakih prilikah sijajno obnesli. Skratka, ve- selični odbor je storil vse, da bode zabava prisrčna in neprisiljena. Če bode lepo vreme, je edino primerni izlet pod brajde v Narodni dom, ako pa dežuje, pa itak ni drugega izhoda, kakor da pridete tjakaj vedrit. Sokolsko društvo v Celju raz- glaša, da so članskiznakipošli. Društvo si jih namerava nabaviti le v zelo ome- jenem številu. Ponovno se znaki ne bodo več izdajali. Zloraba znakov je mogoča, ker dani in članice ne pazijo dovolj na nje, jih izgubijo in pridejo tako čestokrat v roke nepoklicanim. Sokokka tombola v nedeljo, 21. oktobra pred Narodnim domom. Na mnoga vprašanja radi dobitkov poro- čamo, da še tajnik ni gotov s sezna- mom. Skrbelo se bode, da se izvrši objava pravočasno. Po dobitkih, ki jih društvo prejema, lahko rnirno trdimo. da bode to ena največjih tombol. Za sedaj moremo priporočati edino, da segate marljivo po tombolskih kartah. Dobitkov |e iepo število in pride gotovo vsals- na svoj račun. Brez tablic sevedy ne. Pred očmi ie treba imeti : čim več tablic, tern vec dobitkov. Orjuna v Ce)ju ponovno opozarja na izredni občni zbor, ki se vrži v pondeljek, 8. oktobra ob 8. uri zvečer v mali civorani Narodnega doma. Dol- žnost vsakega člana in članice je, da se vabilu odzove. Der deutsche Arzt. Tako se za- čenja epopeja nemskim zdravnikom v Sloveniji v zadnji številki celjskega nemSkega lista. Pri voütvah v zdrav- nisko komoro so namrec slovenski zdravniki, ki so v ogromni večini, iz- volili svoje slovenske tovariSe v svojo zbornico ter niso glasovali za 2 nem- ška zdravnika, ki so jih kandidirali Nemci. To straSno nezaslišano nasilje se je zgodilo tistim nernškim zdravni- kom, ki skozi vs?. dolga desetletja niso poznali svojih slovenskih kolegov, in li nekdaj tako nepoznsni siovenski zdravniki, ki oficiehio niso v Avstriji nemške pravičnosti imeü ni!kih krogih vlada veliko ogorčenje radi zakasnitve tokratne dobave tobaka v Celju. Da ne bo napaenih domne- vanj, smo dobili od nierodajnc strani sledeče ugotovilo: Vrednost tokratne dobave tobaka je znaäala 591.000 Din, od tega zneska je nakazala založnikova celjska bančna zveza po Oekovnem zavödu znesek 400.000 Din, ostalih 191.000 Din se je nakazalo po naj- večji zagrebški banki. Iz ček. računa založnikove celjske bančne zveze se je odpisalo 400.000 Din in izplačalo v gotovini tobačni tovarni glasom če- kovnega izvlečka računa št. 10591, dne 22. 9. 1925, dočim je zagrebška banka izvršila nakazila z obremenitvijo z dne 26. 9. 1923. Tobak je došel v Celje dne 5. 10. 1923. Iz predsioječega si naj blßgovoli vsak vstvariti pravo sliko in dognati, kje leži vzrok za- kasnitve tokratne dobave tobaka. Na godovanju brata Franceta Sakside v Narodnem domu se je na- bralo za Sokolsko društvo v Celju 207 Din 75 p in je meel drugimi da- roval g. Franjo Krajnc, brivec v Celju 90 Din. Hvala lepa. Grozenpretep v Škofljfvasi. Med vojniškimi in škofljiškimi fanti je vla- dalo že dalje časa precejšnje sovra- štvo. Prejšnjo nedeljo zvečer ob 11. uri je nastal med plesom prepir; ki je končal s pretepom, iz katerega je eden odnesel zlomJjeno desno roko. eden pa je bil tako pretepen, da bo najbrže ležal kakih 6 tednov v postelji. Narodno gospodarst vo. H M E L J. XXV11. tržno poročilo: Žalec, 4. 10. 1923. Zelo živahno razpoloženje, prav čvrste cene do 125 Din za 1 kg. DopisL j Naraščajskl dan v Žalcu. Jesen- j sko solnce je pokücalo vse svoje zlate | žarke v nedeljo, dne 30. sept. tl. naši j vzhičeni mladini in vsem onim bliž- njim in daljnim gostom, ki so pohiteli počastit svojo deco. Naraščajski dan se je otvvori! s sokolsko povorko, ki se je pomikaia po žalskih ulicah od kolodvora do relovadišta, Kjer se je vršila nato javna telovadba. pri kateri je sodelovala ceijska železničarska godba. Vspored javne telovadbe je bil zelo obširen. Najprej \-i nastopila v prostih vajah ženska deca z zastavica- mi, nato moški narašČaj, potem člani na orodju, ženski naraščaj in člani s prostimi vajami. Zelo je ugajal ženski in moški naraščaj na orodju. Izvajale so potem članice vaje s kiji prav Iepo. Tudi moška deca ie krepko tekmo- vala s prostimi vajami. Čeden je bil dr. Murnikov »Carmen«, ki so ga raz- vijali Celjani. Elitna točka vsporeda sobiü celjski »konjički«. Pester vspored je zaključila ženska deca v prostih va- jah s praporci. Zasluga na giobokem utisu, ki ga je dobilo občinstvo pri krasnem teicvadnem programu, gre v prvi vrsti Celjskemu Sokolu. Njemu na požrtvovalnosti in bratski ljubavi pri- srčna zahvala. Ogromna množica Ijud- stva je po telovadbi napolnila Rob- lekov vrt in blokirala «saletel«, v ka- terem so sckolske sestre nudile sla- SČice v najokusnejših varijacijah, kakor tudi razne prigrizke, cvetice in tobak. Pohvaliti mo ram tudi Žalskega Sokola, ki je pogostil z jestvinami in pokali- cami ves sokolski naraščaj, kar smo pogrešali pri enakih prireditvah drugje. Po solnčnein zatonu so se preselili Stevilni gostje v dvornno, karnor so jih zvabili blagoglasni, deloma pa tudi debeloušesni akordi celjske godbe. Na odru dvorane smo zapazili dva lična šotora za buteljke in kavarno. OkoM teh se je razvil živahen pro met. V od- morih pa je pel žalski pevski zbor. V dvorani je godba marljivo igrala, mla- dina pa je plesala. Škodljiva želodčna masaža v obliki šimija, fokstrota za paradne plesače bi lahko izostala. Solnčna stran večera je bila zbirka g. dr. Bergmanna, k: je nabral 25 (dvaj- setpet) kamenov po 100 dinarjev za Sökolski dom v Žalcu. Živeli sokolski zidarji! Dnema kromka. Novi zdravnlk v Šoštanju. Kakor doznavamo, se naseli te dni v Šoš- tanju po dolgem času nov siovenski zdravnik, g\ dr. Ferdo Korun. Po- zdravljamo to iz narodnega stališda prav toplo, saj je sedaj tarn edino en zdravnik, ki je zagrizen nem- škutar in kot tak ce!o distriktni zdrav- nik ! Srednješolsld zakon. Dne 4. tm. je zaključila sekcija, ki se bavi s sre- dnješolskim zakonom svoje delo. Kate- rim udruŽenjem smejo pristopati sre- dnješolski učenci, je bilo re5eno tako, da določajo o tem profesorski sveti. Nernškemu poslancu Täubelu ie na vpražanje, kdaj se bodo otv^rile po- polne nemške sole, odgovoril mi- nister prosvete, da je zato potreben poseben sklep vlade. Odbor za Malgajev spomenik v St. Juriju ob j. žel. Častilci junaka Malgaja bi bili neprijetno presenečeni, če obiščejo njegov grob. Prevelika pri- prostost tega groba je v prav kričečem protislovju z nacrti, ki se snujejo za njegov spomenik drugod. Tu v rojstnem kraju Malgaja obstoji že od početka sem odbor za Malgajev spomenik. Nekaj časa so temu odboru prihajali prispevki, axprekmalu so prenehali. Vsega vkup se je nabralo 5535 K. Kakor je bilo že svoj čas izkazano v časopisih, se je od te vsote porsbilo za slovesni prevoz in pogreb, spominsko ploščo na rojstni nisi itd. 4032 K. Eden del ostanka se je porabil za nagrobno kamenito ploščo ;: napicom in sicer 1596 K, tako daje primanjkljaja 93 K. Namen postaviti posebni spomenik se je moral opustiti, ker je pripadla temu odboru tudi skrb za dostojno olepšanje groba. Treba je vsaj vzidati nagrobno ploščo, kakor tudi izpopolniti napis na njej. Toda za ta namen ne dostaja sredstev. Prosi se torej za nadaljne prispevke. Priredi se pa tudi od tukajšnjega orkestra koncert dne 14. oktobra, čigar dobiček naj bi služil za olepšavanje Malgajevega groba. Obilen obisk te prireditve bi primerno počastil proslavljenega roiaka. Odbor za Malgajev spomenik v at. Jurju ob jul žel. Nove gasilske uniforme. Notranje ministrstvo je odredilo, da se morajo gasilske uniforme primerno spremeniti in modernizirati. Nadvojvoda Jožef odpotoval v Monakovo. Kakor poroča »Abend« je 1. tm. odpotoval nadvojvoda Jožef v spremstvu svoje soproge, tajnika, ene dvorne dame in enega policijskega svetnika iz Budimpešte v Monakovo. Nadvojvoda je odpotoval pod imenom grof Csaky in se ni na Dunaju nič ustavil. Branting v Berlinu. Več voditeljev socijalistične internacijonale, med njimi Branting in nekaj angleških politikov je dospelo v Berlin, kjer se razgovar- jajo /L nemškimi socijalističnimi vod?- telji. Novi nemiri v Maroku. >Deily Ekspress« javlja iz Tangerja, da so ustaši otvorili proti Špancem te dni ofenzivo. Obkolili so španske postojan- ke in pridobili precei na prostoru. Poneverjenje državnega denarja. V Pančevu je poneveril davčni uradnik Jelekič 750.000 dinarjev. Posodil je denar večim osebam, med drugimi tudi veleposestniku Sanu ki je dobil 600.000 dinarjev. Posestvo Sana je vredno več rnilijonov, a je tako zadolženo, da bo napovedal v kratkem konkurz. Poso- jena svota bo najbrže zgubljena. Bla- gajnik Jelekič in San sta biia aretira- na, a je bil zadnji zopet izpuSčen. Jugoslovanska ladjedelnica. Vla- da misli na Jadranu zgraditi veliko la- djedelnico, v kateri se bodo gradile trgovske in vojne ladje. Več ponudb in načrtov je ie predloženih. ObČlnske volitve izven Srblje. V notranjem ministrstvti se pripravlja material za občinske volitve severno Save in Donave. Volitve se bodo vršile v novembru. Trošarina na žganje omejena. Vsled sklepa mir.istrskega sveta se bo plačevala v bodoče trošarina Ie v kon~ zurnu preko prodajalcev in ne od pro- izvajalcev. Razburjenje vsled penzijoniranja višjih oiiclrjev. Javnost se razburja nad tolikim številom umirovljenih vi- Sjih oficirjev. Demokratski poslanci bodo zahtevali poiasnila od vlade, ka- teri razlogi so bili merodaini za umi- rovljenje. Zlasti je napravil neugoden utis umirovljenje generalov Maistra in Pliveiiča. »Tribuna« graja to ponesre- čeno poiitikö in piše, da sedaj Slovenci in Hsyatje nimajo nobenega g-enerala v vojski. Merodaini faktorji morajo dati pojasniJa, zakaj sta bila ta dva generala penzijonirana. V Ljubljand je utonil mitniški paznik Sancin. V temi je zašel na breg struge in zdrknil v vodo. Na mestu, kjer je utonil ie voda globoka samo tri prste. Preiskava je dognala, da je kak zločin izključen. Ziobüost. V noči od nedelje na pondeljek so razdrli neznani zlikovci most na državni cesti v Rošpohu. Sko- da znaSa 15.000 dinariev. Pripetila bi se lahko velika nesreča, ako bi se bil pripeljal kak voz ali avtomobil. Vlom v Ljubljanski muzej. Nez- nani zlikovci so vlomili v nedeljo po- noči v Ljubljanski muzej ter odnesli več kep zlata, kepo samorodnega sre- bra, dve kepi čistega srebra, en briljant, nekaj živega srebra, kepo jantarja in sedem starih kelihov vskupni vrednosti 75.000 K. Posledice pijarjčevanja. Posestni- ca i. Podlinšek iz Gomilskega je pro- dala svoj hmelj za 20.000 Din ter se vsled veselja nad dobro kupčijo napo- jila z vinsko kapljico. Ko se je doma streznila je opaziia, da ji je med po- tjo izginil ves denar. fihotapec milijonov arstiran. Budape.štanska policija je aretirala v brzovlaku Budapest—Dunaj odvetnika Friderika Podorja, ki je imel pri sebi valut za 355 milijonov kron. Fodor je hotel to svoto vtihotapiti na Dunaj. Valute so zaplenili, Fodorja pa zaprli. NesreČa na morju. Vsled velike megle na Oceanu se je pripetilo veliko nesreč na morju. Največ so trpele francoske ladje. Angleški parnik »Chi- tia« je trčil v drugi parnik in se potopil. Francozi zasedajo rudnike. Iz Düsseldorfa javljajo, da je bilo pri zadnjem incidentu 60 ranjenih. Fran- coske oblasti so odredile stroge repre- salije, zasedle so tudi rudnike v Alt- essenu. Delavstvo je pričelo z delom. Močan potres na Formozi. »Petit Parisien« javlja iz Londona, da se je Čutil preteklo nedeljo na vzhodni obali Formoze močan potres. Mesto Tahito je zelo poSkodovano. Veliko je cloves- kih žrtev. ''»nxc. 4,___________________________________________________»NOVA DOB A*_________________________________________Štev. 113. Razne vestL Števllo stÄVk v Arneriki pone- huje. Leta 1916 je bilo v Atnenxi 547 stavk v kovinarski stroki 1. 1922 samo še 81. V rudnikih je bilo 1. 1916 416 stavk, I. 1922 le še 48. Krojaäkih stavk je biio 1. 1917 495, 1. 1922 sa- mo 209. V letu 1922 je Dilo zaposle- >'ill v Severni Ameriki poldrugi mili- jon delavcev, med tem ko lih je bi!o ). 1919 41/2 mihjona. DoUIica dvakral umrla. Angleški zdravnik Violet Winifred Leonard po- roča v nekem strokovnem listu o slu- čaju, da je otrok pri operaciji umrl in kmalu zopet oživel; Otrok, deküca, je bila že ponovno operirana. Pri zadnji operaciji, pa ji je naenkrat zastalo srce in deklica je umrla. Srce so z roko masirali, nakar je začelo zopet biti, začetkom počasi in nejednako- merno, pozneje pa močneie in enako- merno. Boinica je živela Še 45 minut nato pa izdihniia. Cloves 'o tcio produclra alkohol. ČeSki piofesor dr. Juiij Stoklasa je pred 20. leti dokazal, da se «Skrob in sladkor pretvarjata v našem telesu vsled delovanja gotovih kvasov v al- kohol. 0 tem bode predaval učeni kemik strokovnjakom v Parizu in Ame- riki. Kaj bodo rekli k temu Amerikanci, kadar bodo čuli, da nosi vsak človek s seboj malo tvornico špirita? Otrok utosii! v gnojnici. V Po- Ijanah nad Skofjo Loko je padel v gnojuo Jarno dveletni sinko ondotnega trafikanta in utonil. VeH«: požar. V občini Äda v Vojvodini je v ncdcljo izbruhni! gozdni požar v kompleksu, ki mcri 6000 oralov gozda. Kljub gasilni akciji se ogenj vedno bolj razširja. Prvi dan je zgorelo čez sto oralov gozda. Pri kuhanju žganja se opekel. 43letrii kmet Konrad Muhič v Stude- nicah pri Poljčanah je kuhal žganje, nenadoma je počila cev, vrela teko- čina je brizgnila Muhiču v desno nogo in roko ter ga močno opekla. Nov zračui rekord. Francoski vodljivi zrakoplov »Dimerite« je na- stopil 25. septembra svoio pot okrog severne Afrike, 29. septembra zvcčer se je vrnil na Francosko. Prevozil je 7000 kilometrov, ne da bi se spustil na tla in 108 ur nazaj'ter je dosegel kar tiče časa in daljave največji sve- tovni rekord. Poatne pristojbine v NernČij?. Pismo iz Nemčije v lüozemstvo je sta!o do 1. cktübra le 750.000 mark. Od 1. oktobra so se ps zvišaie poštne pri- stojbine in sicer stane poito >:a Nem- čijo 2 milijona mark, za inozemstvo j pa še enkrat toliko. Velik kos srebrne rude so našli pred kratkim v kanudskih sivörnih rudr.ücih v Kcely. Kos tehta n*.d 2 tcni in vsebuje čistega srebra 600 kg-. Kos ne bodo raztopili, ker ga namerava kanadsfca vlada spraviti kot dragocen spomin za poznejšc rodove. Strahovit požar. V bolgarskem mestu Vratca je požar upepelil čez 250 hiš, zdelo se je, da gori celo vratcan- sko polje. 100 ljudi je našlo smrt. Skoda je ogromna. Vzrok požara je političen. Uboga Bolgarska se ne more porniriti in upokojiti. Železniški Hstkä za dijake znl- žani. Prometno ministrstvo je izdalo novo določbo, po kateri bodo imeli dijaki četrtinsko vožnjo po nasi državi. Šaljivi Mussolinž. V Turinu izha- jajo.i list »Piernonte« je razpisal na- grsdo za naiboijšo definicijo o gospo- du Mussoliniju. Ko je ministrski pred- sednik o tem zvedel, je brzojavil na prefekta v Turinu in mu ukazal, da mora izdajatelj nagrado preklicati ter je dostavil, da gospod Mussolini sam ne ve, kako je z r.jtm. Popolnoma ne- mogoče je torai, da bi t'.a drug boliše poznal in podal točp.o definicijo. Na- gr&da naj se razpiše šele čez 50 let, tedaj bo definicija lažja. Zadnji »Uradni List« prinaSa sp!o5na doloüla za uprave javnih bol- nic v Sloveniji, razglase zdravstvenega odseka in driiKih uradov. S otetnl starec ni ša vldel želez- nlce. V Moutiers je umrl 101 leto st;:r mož kmet Friaux, ki celo živlienje ni zapustil svoje vasi, ker je imel pri- dobitve naše dobe za hudičevo delo. Tudi v par ur oddaljeno mesto ni hotel iti, ker bi moral mimo železnice. Čuden padec. V Trstu je padel 9-letni Nikolai Osilla z okna tretjesa nadstropja na neko leseno lopo, po- krito s tsnkimi deskami, ki so padec tako oblažile, da si je zlomil samo desno roko, drugače ni dobil noberie druge poškodbe. Minister ve* in duhovništvo. Ko se je razgovarjal minister ver dr. Vo- jislav Janjič v Subotici s svečeniki raznih veroizpovedanj glede njihovejra gmotnega položaja, so vsi tozili o slabih gmotnih razmerah. V splošno začudenje pa je izjavil rabinec Gersan, da imajo židovske cerkvene občine do- volj razpoložljivih sredstev. da lahko dobro plačujejo svoje duhovnike, zato rabini ne potrebujejo nobene materiel- ne podpore od države» Tudi značilno! [zenačenie koledarjev. S 1. okt. je uvedia pravoslavna cerkev gregori- janski koledar. S tem se izenačijo tudi prazniki, kar je velikega praktičnega pomena. Proglas Društva RdeČega Krlža Srbov> Mrvatov in Slovencev. Ne- sreča, ki je vsled potresa zadela ja- ponski narod, presega, po številu člo- veških žrtev, po ogromnosti materijal- ne škode, po uničenju kulf:urnih pri- dobitev ki so se v dobi tisočietij z veliko težavo zbirale, ta nesreča pre- sega vse slične nesreče kar jih zgo- dovina pozna. Mesta živeča lisoč let so postala v trenutkih razvaline v ka- terih je našlo tisočerih bitij mučiniško smrt. V mnogih centrih, kjer je še nekaj trenutkov pred katastrofo bučalo življenje,"kjer so se v nepretrgani borbi za biti ali nebiti vseh in vsakega v polnem naporu aktivnosti kresale brezštevilne umske, duSevne in telesne energije, v teh ^entrih je v enem tre- nutku nastala pustinja, kaos, kakor- šnega zgodovina ne pomni. Kako straš- ni so morali biti ti trenutki in kako grozne scene so se morale odigravati! Nemogoče nam je misliti, da bi tudi iunake, ki so drugače zrli smrti v od, te strahote ne pretresle v dno duše. Naš narod, plemenit in družaben ni nikdar zatisnil oči pred nesrečo svojih sobratov. In če je dosedaj in v toiikih prilikah pokazal s koliko nežnostjo in čiovekoljubnostjo zna pomagati nasreč- r.irn in trpečim, tedaj bo tudi sedaj v tej redki priliki, ki mu jo nudi ta strašna nesreča, pokazal pred celim civilizovanim svetom svojo dobrosrč- nost. Z?.to se obrača Giavni Odbor Dri'.stva Rdečega Križa Srbov, Hrvatov in Slovencev kot predstavnik medna- rodne ustanove, ki zastopa pred vsem čisto naše ljudske interese a neguje tudi humana čuvstva napram vsem, tudi napram neprijateljem na vse dr- žavljane naše kraljivine, na Srbe kot na lirvate in na Slovence s prošnjo da zbirajo denarne prispevke za ne- srečne Japonce. Ko je v poslednjih i vojnah stal nn5 narod oborožen in krvaveč na bran ku naše domovine, tedaj je japonski narod preko iapon- skega RdeČega KriŽa mnogo pomagal našim burcem in našim ranjencem z bogatimi denarnimi prispevki in raz- nim materijaJom. Giavni Odbor, ki vse to dobro ve, teg a ne iznaSa zato, da bi naSirn državljanom vzdobii še večjo željo pomagati — saj je na! nyrod Že po pri:odi nežnofuten in usmiljen — Giavni Odbor navaja to ie zato, da dokumentira, kako so ustanove Rde- čega Križa smatrale za svojo dolžnost, da v irnenu naroda kateremu pripadajo, hite na pomoč nesreCnim in rrpečim samo le zato, ker so to po usodi naši bratje. Giavni Odbjr Rdečega Križa Srbov, Hrvatov u\ Slovencev ponovno prosi vse naše driavljane, da prihite na pomoč Japoncem ki sedaj preživ- Ijajo svoje najteXje dneve. G'avni Od- bor Društva Rdečega Križa Srbov, lirvatov in Slovencev. 18-8 Lokal oaksipi brivec Koštomaj. Odgovorni urecinik: Lie. Edvard Širanic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskama v Celiu. Posestvo ^.^ se proda v Liubečni, zidana hiša in opekaiMis, 6 oralov zeinljišča, njiv in travnikov. Nataačneje se »zve pri Franc Jesenik, Mariia Dobje 18, p. Dratnlje. Na prodaj je malo posestvo .na Blagovni, s krasnim drevoredorn. Več se izve pri KuČanda Florijan, Št. Jurij ob iužni Železnici. 6—3 Shlačevino, modrovino, šifon, razno perilo, no- gavice itd. itd. ter vse 11 krojaške potrebščine kupite po najnižjih kcenah v manufaktur- ni in modni trgovini n MM Pšeničnik (prej Karol Pajk) Ö GeIjc, RroljB Fetro c. 5. ___' 10-9 Ce«o se takoj proda: 2 postelji z vlogo in žimnice, tudi posamezno, 2 mizi, 1 pisalna miza ter 1 otroško pisalno mizico. Jinder, Ma- riborska cesta 1. KUP1M manje posestvo v lepem Yxx\\\ na Sp. Štajerskem po tnogocnosti blizu kolodvora. Ponudbe z natančnim opisom posestva in kraja ter cene je poslati na : Zupanc Vencelj, Faroška loka 13 pri Kranju. 2—1 I ) M I I OSBAM.. |:v::.:.:.,,."-; ^ I OS RAM / /W ^Z^JWC , , v *% tj\ \ N.TRA J . .,„ --jy Kgo hoce ^ a--"^ä^SIPS ii Imk se bati •;? % mm w i i P. ^^k stpoškov./ Proda se obiteljska hiša v Ceijii tar lepa, Se skoraj nova jedilna soba zaradi preselitve. Naslov v upravniStvu. Pi-iporoča se brivnica Matija Bukovcaei, Celje — Kralja Petra cesta 27. Prvovrstno britje in striženje las. Za dijake in otroke v torek in četrtek posebne cene. Sprejema tudi britve v brušenje. Pristna vina ! se dobe pri Wann Bizjak, Prešernova ulica (vhod Zagat3 št. 1). Cene od 32 do ,'>2 K 10—9 liter. !/ v \ , , r ...bi»« \ e_ Pečnik, Rlauni wU Pos,an I CeJje S5 __________________ najboljših kakovosti v najpopolneiSi dovršenosti Oežniki Foriiara Qiavni trg št. 15. Ceije _ ._______. _ .------ - ^--------------, . . . m «^ Stev. 113.______________________________________________»NOVA DOB A«_________________________________________________Stran 5. jÄMKO LESNICäR: v v (Dalje) CRTICE IZ ZGODOVINE ZADRUZNE ZVEZE V CELJU. Naj se v vsaki sari založnics ali posojilnica napravi in sicer na tak način, da so vsi vložitelji primerno s svojimi vlo- gami interesirani...« Navaja v teh člankib tudi pravila čeških »založen« (smichovske). Posledice teh člankov so sc kmalu pokazalc: preidemo k početkotn kmetijskega, ali bolje rečeno, za dobrobit vseh naših stanov za- snovanega narodnega slovenskega zadruž- •ništva. IV. V šestdesetih letih sc na slovenskem Štajerskem ni le osnoval prvi nemSki za- družni kreditni zavod v smislu Schulzejevih intcncij, temveč se je osnovala tudi cela vrsta nemških hranilnic in sicer ravno v najvažnejših gospodarskih centrih dežele. Nastale so kar zaporedoma hranilnice v Mariboru, Ptuju in Radgoni (v 1. 1862.), v Cclju (1865), Slov. Bistrici in Slovcnjgradcu (1868) in v Brežicah (1870). Boljši kakor prejšnje brezmejno privatno oderuštvo so ti zavodi vsekakor bili. Pri ljudstvu so si pridobili ti zavodi tudi radi tega ugled, ker so jamčile za nje bogate mestne občine, odiiosno okraji, ker so vlagala vanje sodišča svoj pupilaren denar in ker so jim načelo- vali razni veljaki, ki so bili sicer Nemci, imcli so pa vsled svojega premoženja ali ¦družine ugled v celi okolici. Priporočali so jth oblasti, cerkev in celo govorniki na ta- borih.* »Kmet je imel zategadelj,« pravi Iv. Mohorič,** »v te zavode vsled svoje gospodarske primitivnosti brezrnejno za- upanjG.« Bil jc kajpak za to zaupanje še en razlog, hi Smo ga zadrugarji čutili še veliko desetletij, rekel bi, vse do danes: hranilnice so dajale v prvi vrsti hipotecni kredit, ki je stanju našega kmetijskega go- spodarstva zclo ugajal. Kajti obratni kredit ugaja le intenzivnemu, modernemu ktneto- vanju, do katerega se pa le težko in po- lagoina prerivarno. Taboritska doba je odprla marsikomu oči, v kaki qevarnosti smo se nahajali, i nacijonalno, i gospodarsko. Raicevi in pa dr. Vošnjakovi spisi so zalcgli roliko, da so znčeli naši domoljubi na mejah misliti na slcvenske denarne zavode. To se je ures- ničilo z ustanovitvijo posojilnice v Ljutomeru (1872) in. Sv. Jakobu v Rožni doiini (1873). Oba zavoda dclujcta hot zadrugi šc danes. Dočim smo vidcli v Ljubljani snovaii prvi, na principu samopornoči sloneči de- narni zavod obrtnike, nastopijo v Ljutomeru kmetje. Sedaj že osiveli tajnik ljutomerske Okr. posoiilnice v Ljutomeru, g. Ä. Misja*** ^poroča, da so bili v »osriovalnern odboru« za ustanovitev ljutomerske posojllnice poleg dveh tržanov sami kmetje, med pristopiv- •šimi člani pa prvi starosta slovenskih za- družnih delavcev g. Ivan Lapajnc, sedaj solski ravnatelj v pok. in načelnik Okrajne poso- jilnice v Krškem, Ivan Kukovec, načelnik okrajnega zastopa v Ljutomeru in posestnik istotam (dolgoletni odlični voditelj narodnega pokreta v ljutomerski okolici); Ivan Kryl, učitclj v Ljutomeru; Vid Spindler, kmet v .Krapju; Josip Gomilšek, odvetniški uradnik v Ljutomeru in prvi tajnik [jutomerske po- sojilnice ; Ivan Rajh, kmet in župan na Cvenu itd. Zavod je bil docela slovenski in je prvi nosil ime ¦¦»posojilnica«. Zato mu bodi odkazano v zgodovini našega zadruž- .ništva posebno častno inesto. (Glej o tern tudi čianek g. Lapajneta v tern spisu.) V. V prejšnjih odstavkih omenjeni zavodi so bili podvrženi cesarskernu patentu iz leta 1852. Ta patent je urejeval društvene za- deve in se je po njem prve naše zadruge smatralo za društva. Patent je imel dve islabe strani: po njem je morala država do- voliti ustanovitev kake zadruge in jo je tudi imela pravico nadzorovati. To je bila seveda težka ovira za ustanavljanje samopomočnih * Dr. Ivan Geršak: OrmoSki spomini. ** Ivan MohoriC : Razvoj kreditnega zadruž- niStva, Veda 1913, str. 37. *** Dvajsetletnica slovenskih posojilnic, str. 11 in sledeče. i denarnih zavodov v Sloveniji. be osem let , po uvedenju zadružnega zakona je stavil v Celju predsednik okrožnega sodišča Hein- i richer registriranju celjske Posojilnice vse . mogoče in nemogočc zapreke*. Rekel je- : »Das Kapital und die Intelligenz in Unter- : steier sind deutsch und müssen deutsch bleiben«. Prvi uradni dan celjske Posojilnice se je imel vršiti due 6. aprila 1881. In prejc omenjeni Heinricher je poklical predsednika nove posojilnice Mihaela Vošnjaka ravno isti dan kot nadomestnega porotnika na so- dišče, da bi se ne mogel udeležiti prvega uradnega dneva. Kako težko bi šele bilo, ako bi ostalo pri ozkosrčnem, polieijskem društvenem patentu in 1. 1852.! Druga težava gledc tega patenta pa je obstojala v tem, da niso bile urejene privatnopravne razmere pridobitnih in gospodarskih zadrug niti v katerem drugem zakonu. Določila takrat veljavnega trgovskega prava so sc omeje- vala le na družbe, obstoječe iz gotovih oseb, kar seveda ne more veljati pri zadrugah, kojih članstvo ni omejeno na ene in iste gotove osebe**. Takratna vlada je konečno uvidela, da so te razmere nevzdržne. Tako je pred- iožila po vzorcu enakega zakona v Prusiji z dne 4. julija 1868, ki ga je izdelal in pred- ložil v pruskem državnem zboru sam Schulze- Delitzsch v zasedanju v ietih 1868 in 1869, načrt zakona o delniških družbah in za- drugah, ki pa ni bil obravnavan. Stiri leta kasneje, to je 4. marca 1872. je vložil ta- kratni minister za notranje zadeve pl. Lasser (ki drugače osobito na in Slovencem ni v dobrem spominu) nov zakon, ki se je tikal samo gospodarskih in pridobitnih zadrug. Debata se je sukala v poslanski zbornici okrog tega, ali se naj pripusti zadruge z omejeno zavezo alt ne, v gosposki zbornici pa okrog vprašauja, ali naj ima država pra- vico na razpust zadrug ali ne. Zakonski predlog je potoval ponovno iz poslanske v gosposko zbornico in nazaj, dolder ni bilo doseženo v marcu 1873 soglasje in je bil ta, z dne 9. aprila 1873 datirani, pri nas Se vedno veljavni zakon 17. maja 1873 v državnetn zakoniku št. 70 razglašen. V ve- Ijavo je slopil dne 1. julija 1873. 0 revi- zijskem zakonu in o stremljcnju po reformi tega zakona born še sprcgovoril kasneje, žg radi tega, ker je bilo precej tesno zdru- ženo s težkočami, ki so se pokazale v celjski Zvezi. VI. Novi zadružni zakon je snovanjc na- rodnih denarnih zavodov sicer olajšai, ni ga pa posebno pospešil. Dr. josip Vošnjak si je, kakor sem že popreje ornenil, koncem 60tih in v začetku 70 tih let muogo priza- deval za snovanje novih zadrug. Takoj po razglašenju zadružnega zakona ste bili vsled njegovega dgla ustanovljeni posojilnici v Mozirju (ta je bila prva kot zadruga po predpisih novega zadružnega zakona dne 18. avgusta 1874 registrirana} in SoStanju (registrirana 2. oktobra 1. 1874.). Sledila je Metlika, kjer je deloval za ustanovitev po- sojilnice povsem samostojno gosp. Kapelle (1. 1875.) in leta 1876. je bila ustanovljena »Ormoška posojilnica« v Ormožu (delo ta- mošnjega notarja dr. Ivana Geršaka). Od teh zadrug 'ne eksistira več Posojilnica v Soštanju, ki je inorala radi vclikih nered- nosti, povzročenih po njenem načelniku, v likvidaeijo. V Ljubljani se pretvori »Obrtno pomožno društvo« v zadrugo (1874) in se ustanovi še »Hranilno in posojilno društvo« (1875). S tem je bilo organizaeijsko delo 70ih letkončano. Bilo je težko:*** »V mestih in trgih se je inoral organizirati razen nem- škega hranilništva osebni zadružni kredit. Treba je bilo pridobiti s požrtvovalno agi- taeijo ljudstvo za novo gospodarsko orga- nizaeijo, vzgajati pojm solidarnosti in * Dvajsetletnica slov. posojilnic, str. 16. ** Glej: Dr. Neudorfer, Grundlagen des Ge- nossenschaftswesens, str. 35 in sl. *** Ivan Mohorič, Razvoj kreditnega zadruž- ništva, Veda 1913/37. vzajemnosti, udejstvih zadružnost kot za- htevo razmer, vstrajati preko kriz, napadov in težkoč začetncga razvoja, vzdržati neza- nesljivost in egoizem mase s previdnim ravnanjem za splošuim, enotnim ciljem«. Poleg tega so bile politične in splošno go- spodarske kritike v teh letih izvanredno težke. Na Dunaju je gospodarilo Äuersperg- Lasserjevo ministrstvo, ki je preganjalo v naših deželah vse, kar je bilo narodno. Vse one pravice, ki smo si jih bili priborili v uradih in šolah, so sie po vodi. V slovenski politiki je vladala apatija in nedelavnost. Poleg velikega dunajskega kraha je došel še polom zavarovalne banke »Slovenije< v Ljubljani, katerega so naši narodni nasprot- niki v boju proti slovenskim denarnim za- vodom temeljito izrabili. Božidar Raič piše v »Slov. Narodu« iz 1 1878., St. 34*: »Kvar za toliko lepo ime, da se je toliko napačno zlorabilo. Sedaj rnarsikateri vnemarnež in lahkovcrni dobičiiik zdihuje po krvavo in potno zasluženih izletevših peticah, pa za- stonj, glas je na Slovenskem slišan, plač in joe in evil rnnogih ..« Ako je padla iz ust narodnjaka, kakor je bi! pokojni Raič, tako ostra beseda, kaj šele so govorili in pisali nasprotniki! Kljub temu se kaže tu in tarn še nekaj poguma. »Slovencc« piše 13. marca 1879:** »Odveč je, gledati le na propsd »Slovenije«. Snovati je treba posojilnice, poglejmo šoštanjsko. Samo da se naš narod v materijalnem, gospodarskem oziru na svoje noge postavi in iztrga iz rok oderuhov in nemškutarskih ali tujih denarnih zavodov.« Osobito so kmetjß padli v nezaslišano rev- ščino. Začctkom I. 1877. je bilo prodano v kostanjeviöki okolici posestvo, cenjeno na 1080 goldinarjev, za 2 goldinarja davkariji v Kostanjevici, ker ni nihče licitiral..« Ko se iznebimo more siromaštva, ki nas tlači od dobc denarnega poloma sem, še le tačas smemo upati, da se bo ljudstvo začelo za- nimati tudi za politična (alias narodna) vpra- šanja, da si bo začelo staviti višje namenc..^ (*Slovenec« 28. marca 1878). Za ozdravljcnje takih razmer jc bil potreben eel rnoz, ne mož besed, remveč mož dejanja. VII. In dose! je Slovencem v osebi »očeta slovenskega zadružništva« — Mihaela Voš- njaka. Dokaj obširen njegov životopis se nahaja že v knjigi »Dvajsetletnica Zvqzq slovenskih posojilnic v Celju« od strani 26 naprej. Ker je ta knjiga že poSla, ponovim vsaj glavne podatke. Mihael Vošnjak je bil rojen 18. sep- tembra 1837 kot mlajši brat preje večkrat omenjenega znamenitega slovenskega poli- tika dr. Josipa Vošnjaka. Stariši so se bavili z usnjarijo; ta obrt je ostala v rodbini do danes in se je celo razvila v veliko indu- strijo. Burne dni 1. 1848. je doživel Mihael VošnjaJ^ kot dijak v Celju. Nosil je takrat na Cepici slovensko kokardo in »demon- striral« s tovariši vred po ccljskih ulicah. Iz Celja je prišel M. Vošnjak na višje štu- dije v Gradec in na Dunaj, kjer je 1. 1857. dovršil politehniko ter se je kot inženjer po- svetil železniški službi. Bil je izvrsten ma- tematik in se je že kot dijak skoraj izključno zanimal za gospodarska vprašanja. V želez- niški sluzbi je ostal Mihael Vošnjak od leta 1858. do 1879., ko je šel radi bolehnosti v pokoj in se je kot upokojenec stalno naselil v Celju. S temi se prične njegovo delovanje^ na gospodarskem polju. 2e v prejšnjih poglavjih sem skušal po- dati neko splošno sliko žalostnega stanja, v katercm se je nahajalo naše gospodarstvo koncem 70 tih let. Mihael Vošnjak je kot realist in globoko gospodarsko naobražen človek takoj uvidel, kje treba začeti z delom. * Dr. Iv. Prijatelj: Janko Kersnik in njega doba, Vi.'II, 81 in sledeCe. ** Dr. Ivan Prijatelj: Ravno tam. (Dalje prihodniič.) registrovana kreditna in stavf»ena zadirnga z omejeno zavezo, Prešernova ul. 15- J komada Pleta'"a vstrniseu, siovenüa ^_________________________ ' r x h L H *- r. z. z o. z. Stanovanje preskrbljeno. Sprejema hran. vloge In jth ©br. po 6'/3% to j« 6 50 Din cd sto, proii oslpovedt do 8 Din od sto. Pri več|in naložbab po dogovcru Rik°ow adoSmač°ega°fzddkaapoSnajn^h 5~5 Del° Sta]r'°' Rental davek p?*6a zadfu^tep we ne zaračuni vlagateijcml cenah. Sprejema in izvršuje vsa po- «•••ÄVMWW/nin4i*^««»«#iSBs«t«W*uai Stran 6.__________________________________________________»NOVA DOB A«________________________________________________§tev. 113 Dobro vpeljana zavarovalvica oddaja za celo Savinjsko dolino. Služba nudi lepo eksistenco. Ponudbe je takoj staviti na upravništvo. JETIKÄ! to Dr. Pečnik zdravi bolne na CELJE sä Kralja Petra cesta 22 ,:: CEUE ^ ^^ Posreduje pri proitaji ozir. nakup» zemljižč, his, vil, gradov, veiikih in 4$& jvs. malih posestev, industrijskin oodjetij ltd., itd. vesino in ločno. 50—19 J2&i Razprodaja wozov polkritih, Iovskih, družinskih eno in dvovprežnih, radi velike zaloge Jos. Sfaapaca, Ljubljana SSeivnšficova uSica 6« lstotam se proda tudi več avtomobilov in 3 denarne blagajne. filed, uniu. dr. ferdo Korun praktični zdravnik v Šošfanju ordinira vsak dan v hotelu PiJugoslavija^ II« nadsfr. Primai^ij dr. Raišp zopef Off»dinipa, Zahvala« Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam izkazali tako prisrčno in tolažilno sočutje povodom prebridke izgube našega nepozabnega očeta, gospoda Franca Mrawljaka veleposestnlka in iupaoa pri Sv. Antonu na Pohorju se tern potorn iskreno zahvaljujemo. Posebno hvaležnost in za- hvalo dolgujemo č. duhovščini, gg. govornikom, Sokolom in pev- cem za pretresljive žalostinke, zastopnikom uradov, korporacijam Sol, sploh vsem, ki so darovali pokojnemu krasne vence ter ga s tako veliko ljubeznijo in sočustvovanjern na spremili njegovi zadnji poti. Sv. Anton na Pohorju-Vuhred-Celje, dne 4. okt. 1923. Rodbina NLVavEjak. ¦ oBHHaaDmiBBRnnBürjiaraaQEanBRiBnBiKia.EiniaBaacianBiRnan.nianiDBa Vinsko poskušiijci priredijo ob času »Jugoslovanskega zadruž- negakongresavCelju«, tj. 5^6. in 7« oktobra v deükatesni trgovini in zajutrkovalnici Freqe & Plahuta ülzHsandFova ulica 7 Cg|jg BlEiisaniirooa ulicn 7 Vinarska zadruga v Celju, Kletarsko društvo v Mariboru, Vinaria v Ptuju. St a r a in nova v i n a v sodu in s t e (c I e n i c a h. Firma Frece I Flahuta bo nudila ob \z\ priliki izho^iic delikatess. Slavcnsha banha d.d. Zagreb Oelniika glavnioa in rezerve VffiffiüSl^HITfS llPlIR VIoge öes dinariev D^n 5o,o&onooo'-. I UUi UCllllUU UUfiJU I255oo©3ooo-—. Reserve preko Din (12s5oo.ooo"—- f>odružnlce: Beograd, Bjslovar, Brod na Savi, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Šabac, Vršac, Wien, Novi Sad. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice. Agencije: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afilijacije: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslovanska industrijskabanka d. d. Split; Izvröuje vso bančne pc&tžle nalliuSa^nteje« Vajenec poštenih starišev se sprejme takoj pri Josip Zabukošek, krojažki moj- ster v Celju, Glavni trg. 2—1 Qnt. Lečnik I O urar in juvelis* O i Celje, Elayni trg št. 41 (w&i PacchiaffoK 06 1 Proda se um&tni miin na stalni. močni vodi. Naslov v upravi. '1-1 Ilnrniifln riiiinifl treznesa p°ste- ILUvItCP VUVUJtt _J2LajJIL--- kociiGza i hlapca jp^r. Majdič, Sp. Hudinja. ¦?!¦.:v. 1 ;3.__________________________________________________;__________________»NOVA DOB««________________________________________________\_____________________Stran 7. Pes in volk. Paul Margueritte — J. Napotnik. Noč je bila svetla, kopala se je v rr.esečini kot v čisti vodi. Skozi napol odprta okna je prihajal sveži zrak. Doktor Ludeau ni spal, dasi je bil utrujen. Imel je Se pred očmi zelene travnike in pisane cvetlice, posejane po p.jih. Ves je bil Še prevzet od po- mladanskega solnca, v očeh je 5e čutil vedro jasnino neba in lahke, brze oblačke pod njirn. Na Rjavcu, svojem starem konju, je obiskal tega dne pet vasi; zatisnil je oči očetu Lemotu, sedemdesetletnemu starčku, ki je umrl mirno in udano ; bil je pri rojstvu deklice, petega ctroka, ki ga je imela Ravodovka ; skoro ves svo' denar pa je pustil pri revnih So- rikodovih, katerim je gospodar grozil, da jih iztira iz hiše. Tako je opravil syojo dolžnost danes, kakor jo bode jutri. Daleč okoli so ga čisiali radi niegove požrtvovalnosti in dobrega srca. Lahko se je z mirno vestjo vračal do- rnov v svoio postelj. Danes pa ni mogel zaspati. Duhal je vonj rož \z vrta; slišal je tihe sto- p'Tiie svojega psa B!aka iz dvorišča. Blak ga je strnžil zvesto v tej samotni hišici na koncu vasi. Vendar pa ga je ' njegova gospodinja, mati Rahinovka, predno je zvečer odšla, opozorila na odkrušeno kamenje v zidu, ki je ločil hiev od dvorišča. »Kak potepuh ! Palno jih ;¦-' po okraju,« je dejala. Nič strahu, če je na strazi Blak, ki je udan, ki ni bojazljiv, ki ne pozna biča, a razume na besedo. Skoro člo- vek, kar se tiče razuma, kar značaja, se več. Naenkrat je Blak zalajal, silno in srozeče. Temu je sledil lint in bolesten knk. Nekje se je zJomila veja ... Zdravnik je skočil h postelje, se naglo oblekel, zgrabil za okovano gorjačo in planil na dvoriSče. »Blak, pojdi sem !« Toda Blak ga ni slu§al. Skakal je okoli lipe, na kateri je čepelo nekaj črnej;a, kakor zvit in temen klopčič, iz katerega se je zasvetil nož. Zdravnik je prižgal svetilko in posvetil na drevo; u?ledal je človeka, bradatcga in pre- strašenega, ki je gkripal z zobmi in si »^____ vendar ni upal pobegniti. V očeh se mu je zasvetilo poželjenje planiti dol in ubijati. Nož se mu je tresel v des- nici; iz levice, kjer ga je bil ugriznil Blak, mu je curljala kri. Bil je kakor volk v pasti. »Odkod prihajate?« je zaklical doktor in se približal. »Kako ste prišli notri ?« Mož ni odgovoril. Odkrušeno ka- menje v zidu ga je obtoževalo. Prišel je krast, mogoče tudi ubijat. Da ni bilo Blaka . . , »Vrzite proč svoj nož,« je nada- lieval zdravnik. Mo5 je molčal. KonČrio pa je rekel s hripavim giasom : »Po- kilčite svojega psa! Raztrgal mi je roko!« Zdravnik je poklical psa in rekel, ko se je neznanec se obotavljal; »Pes vam ne bo storil iiič več žalega, tudi jaz ne. Vrzite nož proč in obrnite svoje žepe!« Mo/, je ubogal, nož se je zapičil v zemijo, padlo je še dleto in pila. Doktor je pobrai vse in rekel: »Zdaj pa zlezite dol! Blak, lezi!« Pes je legel renčaje. Ko se je mo2 spustil na zemijo, se je zdravnikov glas spremeni! -. zdaj je videl pred se- boj le človeka, nesrečneža. »Zakaj ste prišli tod? Lahko bi bili potrkali na vrata ob cesti, ali pa na okno. Nisem spal, bil bi vam od- pri. lzvolili ste si slabo pot.« Resno, pa vendar biagohotno je nadaljfva! : »Prišii ste kof sovražnik, zato vas je Blak ugriznil. Če bi bi!i prišii kot prijatelj, bi se vam bil dobrikal. Kaj ne, Blak?« Prijel je moža za krvavečo roko in jo potipai : »0, tudi na laktu ! Dva silna ugriza ; da vas ni drevo rešilo ...« In kot zdravnik, ki zdravi, ki lajša trpljenje, je dodal: »Obvezati Vas ho- čem.« Predno se je moz zdramil iz za- Cudenja, ga je zdravnik porinil v sobo, mu nato izmil rane in povil roko z vato in platnom. In roka, ki je hotela ubijati, je bila zdaj nerodnä in okorna j kakor puža v povojih. | »Ste li lačni ?« je vprašal zdravnik. I Ne da bi čakal odgovora, mu je po- | nudil stol. I iz omarice je vzel kruha, ostenek if mrzle pečenke in načeto steklenico. Položil je pred moža krožnik in vilice. Videč, da si ne more pomagati z eno roko, mu je odlomil kruha, razrezal meso in mu natočil vina: »Jejte in pijte, kolikor vam je drago 1« Divje poteze na neznančevem obrazu so se spremenile v potrto po- nižnost. Pogiedal je na meso, vino in na zdravnika, ki ga je opazoval z ža- lostnim, a dobrohotnim obrazom, in na Blaka, ki je ležal na tleh in ga Se vedno nezaupno motril. Počasi je začel jesti. Toda krnalu ni mogel več po- žirati, meso mu je obtičalo v grlu. Zdravnik mu je ponudil kozarec : ( »Pijte, prijatelj!« Toda mož ni rno^el piti. Težek vzdih se mu je izvil iz prsi in dve de- beli solzi sta mu spolzeli na brado. Poskusil se je nasmehijati. Z roko si je otrl oči in je rekei s čudno ironijo, kakor to store včasi reveži : »Da, gotovo, zgrešil sem pot. Po noči ni dovolj svetlo.« Zdravnik je prikimal, njegovo usmiljenje se je Se poglobiio : »Da, ni dovolj svetlo po noči . .. Koliko je mračnih vesti, koliko teme v sreih, ki bi jo mogoč.2 pregnalo nekoliko ju- tranje zore, nekoliko človeške pravič- nosti in usmiljenja. — liočete li zdaj spati? Odidete lahko jutri.« Nezaupanje se jc zniskrilo v n?- znančavem pogledu : »Če ste tako dobri, da mi dovolite oditi -- rajše takoj.« »Hočete denarja? Tu imate !« Dal mu je v roko dva novca po pet fran- kov. Reveža je to tako ganilo, da se niti zahvaliti ni mogel. Zdravnik ga je spremil do vrat in odprl. Cesta je bila bela in sadonosnik v cvetju. Noč je biia mila in polnavonj« rož iz vrta. Vsa ta sladkost je mehčala sree. Potepuh je bil vsega pomilovanja vreden radi svoje obvezane roke in sključenega hrbta. Blak ga je motril tiho in resno. Zdravnik pa je rekel priiateljsko, božajoč Blaka po glavi : »Prihodnjič potrkajte na vrata! Zdaj veste za pravo pot.« V MÄKS ZABUKOŠEK^ I krojaški mojster V \ Ccljc — Cankarjeva ulica 2 / / sc priporoča 10—8 \ Pripcročam se za izdelovanje modernega pobistra iz vsakovrstnega tuzemskega, kakor tudi inozemskega iesa. Brza in solidna po- strežba. lOletna garancija in veiiko znižane cene. Sggalroe sclbe ved- no w zafogi! Franjo Korun {Wagner*} Št. Juwj ob Tabor>u (S. d,). Križevska opekarna A. LUMiR & DRUG, UUBLJANA nudi po konkurenčnih cenah. 11—9 Pisarna: Ljubljana, Prule 19. priporoča samo ^8nffl&^^HflLj| R.Stcrmecki, Ce!je, W^ ^HjjjH ako hočete res do- JSWbBB§& bro in poceni kupiti «"*«a«i| ČEVLIE ročno, domaČe delo, kakor tudi fine I tvorniške, obleke za ženske, moške in I otroke, perilo, klobuke, pletene jope, | Čepice in sale, kravate, rokavice, npga- I vice in sploh vso modno robo za dame I in gospode. — Trgovci engros-cene. | •iminiMiw........¦im—¦¦¦—T wK mm WM ui B» Jm ma iSff W> *SwH ftX qu0 naznanja svojim vSožnikotn. da obrestuje od dne I» juiija 1923 naprej hranilne vloge na knjižice ali v tekočem računu po oziroma (vezane) po O/g in L /i% ¦¦ Vecje in trajne vloge po dogovoru tudi visje.--------— Upravni swef. ; Stran 8.__________ > u \ A DOB A -. ________ __________ '»> .113 ............ MAR0DN1 DOUR (MA OGLli). ............ D>ngnnimtinmiiBii»i»tPmminnwniiiBgiinBH»>Bii»KBliail