^ Ptuj, torek, :c-- 21. marca 2006
letnik LIX • št. 22 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ï^ cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov _ ISSN 7704-01993
as
V
Štajerski
Ptuj • Pomladni muzejski vikend
čisto majčkene cene. ^
Popu« do «00.000 SIT	v^l
Barvali cvetlične lončke,
Don
> d.o.o., Zadniini ti« 8, 2251 Ptuj
02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
SSK"
V soboto in nedeljo je na ptujskem gradu vrelo od mladosti in prihaj^ajOče pomladi, ki je včeraj tudi že uradno prišla. V okviru pomladnega muzejskega vikenda je Pokrajinski muzej gostil otroke in starše. Barvali so ' cvetlične lončke, sejali zelišča in oblikovali izdelke iz PayMaisa, pisanih valjčkov ^ iz naravnih materialov, ki jihje ^podarila' trgovina Pikapolonica, je povedala Metka Stergar, kustodinja pedagoginja Pokrajinskega muzeja Ptuj.
/r

Majda Goznik
Obiščite naš
prenovljen spletni portal
www.tednik.si
i
Sport
Nogomet • V Novi Gorici blestela dvojica Birsa - Burgič Stran 7
Kolesarstvo • Božič v rumeni majici od starta do cilja
Stran 9
Foto: Črtomir Goznik
Aktualno	Po naših občinah	Po naših občinah	Reportaže	Zanimivosti
Denacionalizacija	MČ Center • Mesto	Lenart • Izredna	Gorišnica •	Ptuj • Med
v Halozah • Kje je	in Direkcija proti	seja, tokrat brez	Računati na državni	dobrotami kmetij tudi
prava resnica?	krajanom	sklepov	denar je utopija	Drnovškov kruh?
Stran 3	Stran 4	Stran 4	Stran 12	Stran 13
Ptuj • Občni zbor Društva Sožitje
Še več socialnih in rehabilitacijskih programov
Društvo Sožitje je medobčinsko društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, sedež ima v Rajšpovi ulici 20 na Ptuju. V dneh okoli občnega zbora, ta je zasedal 9. marca, so namenu predali pralnico perila, prtov, brisač, ki deluje v okviru Varstveno delovnega centra Sožitje. Center deluje že četrto leto, dnevno pa ga obiskuje 21 članov društva. Njihova želja je, da bi lahko tovrstno možnost aktivnega preživljanja časa ponudili še drugim članom društva.
Za zdaj pralnica deluje poskusno, v njej dela sedem varovancev. Prvi odzivi so spodbudni, varovanci so veseli, da lahko nekaj koristnega delajo. Ureditev tega oddelka naj bi denarno podprla tudi država. Prav tako načrtujejo tudi ureditev stanovanjskih enot za duševno prizadete, da bi lahko čim bolj samostojno bivali. Ko jih je pred kratkim obiskal minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič, so ga seznanili tudi s potrebami razvoja različnih neinstitucionalnih oblik pomoči vsem tistim, ki pa niso vključeni v varstveno-delo-vni center. Tudi zato so se aktivno vključili v pripravo Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva v obdobju 2006/2010. Žal pa ugotavljajo, da v nadaljnjih fazah obravnave resolucije pripombe Zveze društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije niso bile upoštevane, opravljeni so bili le minimalni popravki pri obsegu načrtovanih storitev mest v varstveno-delovnih centrih. Osnovna pripomba društev Sožitja pa se je nanašala tudi na to, da bomo zaradi obsto-
Uvodnik
ječe demografske strukture v naslednjih letih potrebovali zelo veliko število mest za namestitev tistih odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki danes niso vključene v nobeno organizirano obliko varstva in živijo pri svojih že ostarelih starših. Ocenjujemo, poudarja predsednik Društva Sožitje Ptuj Janko Šuman, da bo v naslednjih letih ta problem eden izmed najbolj perečih na področju socialnega varstva v Sloveniji, ki pa ga Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva v trenutnem besedilu povsem minimizira. Manjši popravki načrtovanih kapacitet v Varstveno-delo-vnih centrih še zdaleč ne bodo zadoščali za vključitev vseh tistih, ki jim zakon o družbenem varstvu odraslih duševno in telesno prizadetih oseb zagotavlja to osebno pravico.
Nacionalni program poglablja neenakost
»Omejevanje obsega storitev je že doslej ustvarjalo neenakost med upravičenci, ki pa jo že omenjeni predlog nove Resolucije o nacional-
Pomladni šopek je tu
Zima je premagana, včeraj je v deželo tudi uradno prišla pomlad. Potem ko se bo sneg v celoti poslovil, se bodo razgalile takšne in drugačne slike ravnanja v okolju. Bolj vidni pa bodo postali nekateri posegi, ki jih je to območje že dolgo čakalo. Že nekaj mesecev poteka gradnja Puhovega mostu, gradijo se priključne in na-vezovalne ceste, največji trgovski center na Ormoški. Tik pred zdajci pa je začetek gradnje hotela v Termah, investitorji se trudijo uloviti roke za sofinanciranje iz evropskih virov. Tudi na Mestnem stadionu naj bi se nekaj gradilo, zasebni kapital je pokazal interes, da pospeši gradnjo II. in III. faze, ki se ob realnih možnosti mestnega proračuna lahko zgodi šele čez deset let. Pojavili pa so se apetiti po več, po tistem, kar projekt ne vključuje, ker se sicer ne bo gradilo v interesu športa. Na Mestnem stadionu mora biti prvi šport, šele potem se lahko zgodijo poslovni prostori. Razmere pa so takšne, da javni viri usihajo, da bo nekatere poteze mogoče v bodoče vleči le z javnimi in zasebnimi partnerstvi, znotraj katerih bo moral biti dosežen konsenz. Glede na občutljivost projekta lahko zadeva kaj hitro pade, v tem primeru bodo nekateri nadstandardi, ki jih želijo imeti nekateri, padli še prej, kot so se zgodili. V pomladni šopek zagotovo sodi tudi investicija v Mestno gledališče, zgodil pa naj bi se tudi Zvonček na Bregu (novi vrtec), ker bo starega, ki so ga postavili takoj po II. svetovni vojni, potrebno v kratkem odstraniti tako ali drugače. V tem trenutku pa že ogroža vse, ki ga uporabljajo, otroke in vzgojiteljice. V pomladi, ki je komajda prišla, pa si želimo tudi bolj jasnih slik vsega tistega, kar nam bo prinesla prihodnost. Nekatere napovedi so že takšne, da nas je lahko strah, da nam socialna država, ki je sicer zapisana v ustavi, vedno bolj polzi iz rok. Poceni? Učinkovito? Prijazno? Pod temi besedami se skriva vse prej kot obljubljena lepša prihodnost Slovenije.
Majda Goznik
nem programu socialnega varstva na noben način ne zmanjšuje, nasprotno, le še povečuje razlike. Zato protestiramo in v imenu 14 tisoč članov v slovenskih društvih Sožitje upravičeno zahtevamo, da se bodo naša dosedanja opozorila in zahteve, ki
temeljijo na realnih dejstvih, upoštevali. Dokler smo vsaj po ustavi socialna država, ki upošteva načelo enakih pravic, ne moremo sprejeti dejstva, da se v normativnem delu urejanja posameznih področij življenja državljanov ta načela načrtno omejujejo,« še
posebej poudarja Janko Šuman, predsednik Društva Sožitje Ptuj, kjer razvijajo nove možnosti bivanja oziroma sobivanja svojih članov. Ptujsko medobčinsko društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju združuje 283 članov, od tega jih je 96
Foto: Črtomir Goznik
Zamisel o izgradnji oddelka pralnice je ob svojem obisku pozdravil tudi minister za delo, družjno in socialne zadeve mag. Janez Drobnič (levo), ki si je v družbi predsednika Društva Sožitje Janka Šuma-na (desno) z zanimanjem ogledal delovanje VDC Sožitje Ptuj.
z motnjami v duševnem razvoju. Slednjim je tudi namenjena njihova največja skrb. V društvo je vključenih tudi 133 staršev oziroma njihovih skrbnikov. Zelo pomembna za delovanje pa je tudi pomoč 54 zunanjih strokovnih sodelavcev.
Leto 2005 je bilo za Društvo Sožitje Ptuj zelo dejavno leto. Člani društva so se udeleževali različnih oblik izobraževanja in seminarjev, ki so že stalnica njihovega dela. V bodoče pa bi radi še več poudarka dali razvijanju različnih socialnih in rehabilitacijskih programov. V zadnjem času uspešno razvijajo tudi t. i. posebne socialne programe. Na občnem zboru 9. marca so se zahvalili nekaterim donator-jem in sponzorjem, ki jim že tradicionalno pomagajo pri njihovem delu. Ponosni so na dolgoletno sodelovanje s ptujskim Rotary clubom, ki jim je letos podaril 300 tisoč tolarjev od izkupička že tradicionalnega pustnega plesa, ki ga organizirajo v humanitarne namene. S sto tisoč tolarji pa jih je razveselila tudi pustna skupina Mozarti, ki jim je podarila svojo nagrado za osvojeno prvo mesto. Od lani pa imajo v svojem športnem kotičku postavljeno fitnes tekaško stezo, darilo Spara.
MG
Gornja Radgona • Sejem Inpak se poslavlja za dve leti
Prireditev privabila 1600 ljudi
Minuli petek popoldan se je končal že 15. mednarodni bienalni sejem Inpak, ki je tri dni s tehtno poslovno in strokovno razstavo ter aktualnimi strokovnimi posveti družil strokovnjake in poslovneže ter končne porabnike povezanih področij embalaže, grafike, tehnike in tehnologije pakiranja, ravnanja z embalažo in odpadno embalažo ter logistike in okolja. »Sejem Inpak se je tudi letos dokazal kot prireditev, ki uspešno povezuje ponudnike in uporabnike embalaže, grafike, tehnike, tehnologije pakiranja in logistike.
Vse tiste, ki so odgovorni tudi za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo. Posel in stroko je dejavno družil v prizadevanjih za varovanje neokrnjenega okolja. Inpak je s poslovno in strokovno razstavo ter spremljajočimi forumskimi dogodki privabil 1600 poslovnežev in strokovnjakov, ki po odzivih razstavljavcev predstavljajo pravo ciljno skupino obiskovalcev,« je v imenu Pomurskega sejma povedal predstavnik za stike z javnostmi Miran Mate.
Prireditev je v razstavnem delu prikazala proces od zasnove embalaže, materiale za embalažo, razne vrste embalaže, tehnike in tehnologije pakiranja, etiketiranja, tehnologije za zagotavljanje sledlji-vosti, strojno in programsko
opremo za oblikovanje in razrez embalaže, strojno in programsko opremo za digitalni
tisk ter ponudbo grafičnih in tiskarskih storitev. Naravos-lovnotehniška fakulteta Uni-
Foto: Miha Soštarič
Sejem Inpak bodo v Gornji Radgoni pripravili znova leta 2008.
verze v Ljubljani, Oddelek za tekstilstvo, je predstavila študijske programe na področju grafičnih in medijskih tehnologij ter oblikovanja. Predstavljeni so bili načini ravnanja z embalažo in odpadno embalažo: oprema za zbiranje embalaže, oprema za zmanjševanje prostornine odpadkov, oprema za zbiranje in ponovno uporabo embalaže, organiziranje in izvajanje prevzema, razvrščanje, predelava in recikliranje odpadne embalaže ter sodobni logistični procesi. Na sejmu se je na površini okrog 3000 kvadratnih metrov predstavilo 86 razstavljavcev iz 12 držav, sejem Inpak pa bodo v Gornji Radgoni pripravili znova leta 2008.
Miha Šoštarič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabi^aimk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabi^aimk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Denacionalizacija • Primer Danijele in Marije Krajnc
Kje je prava resnica?
Labirinti denacionalizacijskih postopkov so včasih resnično tako zapleteni, da se človek komaj lahko znajde v njih, še posebej, če jih začnejo zapletati vsi vključeni in prizadeti. Eden takšnih je gotovo denacionalizacija približno 50 hektarjev zemljišč s stavbami na Majskem Vrhu in v Vareji.
Na čudna ozadja vračanja velikanskega premoženja je na novinarski konferenci javno opozorila Danijela Krajnc, hči najemnice ene od vrnjenih hiš v Vareji 23, Marije Krajnc: »Moja mama je že od leta 1947 najemnica te hiše, ki je bila z delno določbo vrnjena - po mojem prepričanju - neupravičeni osebi. Do lani je plačevala najemnino za hišo podjetju za stanovanjske storitve na Ptuju, potem pa so jo obvestili, da je z delno določbo ta hiša postala last denacionalizacijskega upravičenca.«
Kdo je bil dejanski lastnik ?
Danijela, ki je s pisno izjavo matere prevzela reševanje te zadeve, nato pravi, da se kot lastnice velikega imetja, vključujoč hišo, kjer živi mama, pojavljajo tri osebe: Slovenki Natalija Pestiček Krjuk s sestro iz Maribora ter nemška državljanka Martina Mehr-mann Schmidt ter trdi, da obe slovenski državljanki nikakor ne moreta biti upravičenki, pač pa bi to lahko bila edino Schmidtova. Zakaj naj bi bilo tako, pojasnjuje Krajnčeva tako: »Zemljiškoknjižna lastnica vse te zemlje v času podržavljanja je bila Elza Oeltjen, poročena z Janom Oeltje-nom. V Vareji 23 sta živela do leta 1944, ko so morali vsi Ne-slovenci zapustiti Jugoslavijo. Elza je odšla v Nemčijo, kjer je istega leta umrla, Jan pa na Ptuj. Zakonca sta imela hči Ruth, ki se je že leta 1935 poročila z ruskim priseljencem Aleksandrom Krjukovim, rodil se jima je sin Peter Krjuk, onadva pa sta se ločila leta 1944. Peter Krjuk je v svojem zakonu dobil edinko Martino Mehrmann Schmidt.«
Tu pa se začne zgodb zapletati; namreč: Aleksander Krju-kov se je po ločitvi ponovno poročil s Slovenko in dobil, poleg sina Petra iz zakona z Ruth Oeltjen, še dve hčeri; ena od teh je Natalija Pestiček Krjuk. Kar pomeni, da sta obe Krjukovi pravzaprav »polteti« Martine Mehrmann Schmidt. To ni sporno, zato pa je toliko bolj sporno vprašanje, kdo je bil lastnik zemljišč v času podržavljanja. Po vpisu v zemljiški knjigi je bila to Elza Oeltjen in če bi to obveljalo in bi sledili tej veji dedovanja, potem je resnično edina dedinja imetja Schmidtova. Veliko vprašanje pa je, če bi kot dedinja to tudi dobila, saj se po zakonu lahko vrača le tisto imetje, ki je bilo v času podržavljanja v rokah jugoslovanskih državljanov. Elza Oeltjen je bila nedvomno nemška državljanka, ker pa je bila v času podržavljanja že pokojna, bi se torej moralo ugotavljati državljanstvo njenih pravnih naslednikov prvega dednega reda; torej moža ali hčere Ruth.
Vendar pa v tem primeru ni šlo tako; namreč odločba o podržavljanju imetja iz leta 1946, ki jo je spisala takratna agrarna komisija, se glasi na ime Aleksandra Krjukova, torej (že ločenega) zeta Elze Oeltjen in dedka Martine Mehrmann Shmidt. Vzrok, da so takrat podržavljali imetje Aleksandru Krjukuvu, je bilo verjetno tudi dejstvo, da je pred tem Elza že umrla, po izjavah prič pa je del njenega premoženja predala zetu Aleksandru, ki je takrat v Vareji še živel in delal. Dejstvo pa je, da prenos lastništva ni bil vknjižen v zemljiško knjigo.
Izjave prič v prid Krjukovu
Vlogo za denacionalizacijo oz. vrnitev velikega imetja na ptujsko upravno enoto je v zakonitem roku, pred več kot desetletjem, vložila hči Aleksandra Krjukova. Kot je povedal načelnik UE Ptuj Metod Grah, so v postopku ugotovili, da je ZK lastnica Elza Oelt-jen, ki je umrla pred podržavljanjem imetja, nato pa so v nadaljevanju postopka, leta 2000, kot pričo poklicali najemnico hiše Marijo Krajnc, ki je na zapisnik podala izjavo, da je mož Elze Oeltjen, kolikor je pač njej znano, izročil del posestva zetu Aleksandru Krjukuvu in zato je bilo njemu kasneje tudi podržavljeno: »Takšna uradna izjava potrjuje, da se najemnica strinja s tem, da je bilo imetje takrat v rokah Krjukova. Poleg tega je vnukinja Aleksandra Krju-kova v Nemčiji pred notarjem dala overiti svojo izjavo, v kateri pravi, da v celoti priznava potrdilo komisije za agrarne reforme, kjer je zapisano, da je bilo razdeljeno posestvo Elze Oeltjen in da je dodeljeno zemljišče, gozd in inventar po zakonu last Aleksandra. Krjukova. To pomeni, da je bil imetnik vsega, kar je bilo podržavljeno, prav ta Krjukov.«
Takšni dve izjavi sta seveda izpodbijali lastništvo Elze Oeltjen, zato je UE odločila, da naj se najprej ugotovi obseg lastništva nepremičnin Aleksandra Krjukova in so vlagateljico zahtevka Natalijo Pestiček Krjukov napotili na sodišče. Okrožno sodišče na Ptuju je februarja 2004 izdalo sodbo, v kateri je navedlo ogromno nepremičnin, katerih lastnik je bil Aleksander Krjukov in med katerimi je tudi hiša v Vareji 23.
»Takšna odločba sodišča je bila merodajna za nadaljevanje postopka denacionalizacije. Ker je bil Aleksander Krjukov v času podržavljanja po sodbi sodišča lastnik imetja in jugoslovanski državljan, ni bilo zakonskih ovir, da se imetje ne bi vrnilo. Tako smo z delnimi odločbami vrnili kmetijska zemljišča, nato stavbišča s hišami, potem pa
Marija in Danijela Krajnc pred hišo v Vareji 23, ki po odločbi pripada dedičem Aleksandra Krjukova: "Sestri Krjukov sta si pridobili lažni zapis od Martine Mehrmann Schmidt, v katerem ta vedoč lažno trdi, da je njena babica Ruth Oeltjen leta 1947 podarila vso zemljo in hiše v Majskem Vrhu in Vareji v last bivšemu možu Aleksandru Krjukovu!"
še odškodnino. V pripravi je trenutno še zadnja delna odločba za kmetijska zemljišča na Majskem Vrhu, kjer pa bo šlo v skladu z dogovorom za zamenjavo za enakovredna zemljišča.«
Pri pojasnjevanju postopka denacionalizacije v tem primeru pa Metod Grah opozarja na pomembno dejstvo: »Vse naše odločbe o vračilu imetja se nanašajo na Aleksandra Kr-jukova, saj se je imetje po odločbi sodišča takrat vzelo njemu. Na nobeno od naših odločbi ni bilo nobene pritožbe z nobene strani! Kdo in kako si bo zdaj razdelil to imetje, ni naša stvar. Ali je dedič en sam ali jih je deset, v tem kontekstu ni pomembno. To je stvar sodišča oziroma zapuščinske razprave!«
UE je bila tudi seznanjena s pritožbo Danijele Krajnc, ki jo je poslala na ministrstvo za javno upravo - upravni inšpekciji: »Ministrstvo je od nas zahtevalo pojasnilo, mi smo ga poslali z opisom vsega
postopka in to je vse. Jasno je, da smo se morali opreti na sodbo sodišča, nismo delali po svoje ali si sami nekaj razlagali. To, kar gospa Krajnc zdaj govori o lažnih izjavah, je pač njeno mnenje in tega mi ne moremo reševati. To je stvar sodišča in če hoče dokazati svoj prav, torej da so izjave o lastništvu Krjukova lažne, lahko sproži ponoven postopek za ugotavljanje lastništva na sodišču!«
Krajnčeva trdi, da je bila izjava lažna!
Postopek denacionalizacije je torej bil izveden brez napak, Danijela Krajnc pa vseeno zahteva njegovo takojšnjo ustavitev: »Gre za to, da sta si sestri Krjukov pridobili lažni zapis od Martine Mehr-mann Schmidt, v katerem ta vedoč lažno trdi, da je njena babica Ruth Oeltjen leta 1947 podarila vso zemljo in hiše v Majskem Vrhu in Vareji v last
Načelnik ptujske UE Metod Grah ima v rokah notarsko overovljeno izjavo Mehrmannove, s katero potrjuje zapis komisije, ki je imetje leta 1946 zaplenila Krjukovu.
bivšemu možu Aleksandru Krjukovu. Na osnovi te lažne trditve si obe Krjukovi urejata pridobitev zemljišč. Da gre za lažni dokument, potrjuje izpisek iz historične zemljiške knjige na Ptuju, kjer je leta 1946 kot imetnica teh zemljišč že vpisana takratna država. O tem, da je dokument o darovanju zemljišča lažni zapis, mi je osebno povedala in tudi večkrat zatrdila sama Martina Mehrmann Schmidt. Ker sama ni bila jugoslovanska državljanka, ni bila dena-cionalizacijska upravičenka, verjetno pa tudi njen oče Peter ni bil jugoslovanski državljan. Pav te informacije pa Schmidtova še nima. Če bi bil oče Peter jugoslovanski državljan leta 1945, bi ona lahko bila denacionalizacijska upravičenka, ne pa tudi obe omenjeni Slovenski.«
Danijela takšno obnašanje Martine Mehrmann Schmidt imenuje taktiziranje, s katerim lahko slednja kot dedinja pride vsaj do dela imetja, če že ne more do celotnega, zato naj bi tudi po besedah Krajn-čeve napisala lažno listino o darovanju zemlje: »Osebno se mi zdi nepojmljivo in neverjetno, kako je mogoče v Sloveniji pridobiti denacio-nalizacijsko zemljišče, če nisi niti upravičenec, niti bližnji sorodnik, oz. kako se na osnovi lažnega dokumenta to lahko izvaja!«
Letnice se pri vsej tej zgodbi res ne ujemajo, vendar pa so velike »luknje« tudi v pripovedi Danijele Krajnc. Namreč, tako njena mama kot Schmidtova sta podali uradne izjave, da je bilo imetje dano v last oz. v času podržavljanja (torej leta 1946) že v lasti Aleksandra Krjukova. Četudi Danijela Krajnc zdaj trdi, da ji Schmidtova priznava, da je
dala lažno izjavo, mora to najprej dokazati na sodišču, se pravi, da mora ponovno sprožiti postopek z dovolj trdnimi argumenti, kar med drugim pomeni, da mora Schmidto-va uradno - pred sodiščem - preklicati svojo izjavo.
Odkup Krajnčeve hiše brez soglasja lastnika ni možen
V	primeru obnove sodnega postopka za ugotavljanje lastništva je možnih več izidov: če se izkaže, da ima Krajnče-va prav, bo treba ponovno ugotavljati pravnega lastnika imetja v času podržavljanja in če bo kot tak ponovno priznan Aleksander Krjuk, bo rezultat enak kot danes. V drugem primeru, odvisno od državljanskega statusa novo ugotovljenega lastnika imetja v času podržavljanja, sta možni le dve rešitvi: ali bo imetni-ca nepremičnin ostala država ali pa bo upravičenka res le Martina Mehrmann Schmidt.
Ne glede na vse morebitne izide zapleta ostajata Marija in Danijela Krajnc le najemnici hiše v Vareji 23. Za njiju se torej formalnopravno v tem pogledu ne spremeni nič. Možno pa je ugibati, vendar res le ugibati, da bi v primeru državnega lastništva ali lastništva Schmidtove lahko izvedli odkup hiše, kar si Danijela želi, v kar pa Natalija Krjuk, glede na že poslano najemno pogodbo, očitno ne pristaja. Žal pa je, kot vse kaže, Marija oz. pooblaščena hči Danijela, izgubila možnost zakonskega uveljavljanja pravice do odkupa hiše na podlagi vloženega denarja v obnovo in posodobitev. Danijela sicer zagotavlja, da hrani račune za ves nabavljeni material, vendar to ni dovolj, kot pravijo na UE Ptuj.
Danijela Krajnc se zdaj obrača na številne institucije, od varuha človekovih pravic do evropskega sodišča in na vodjo ptujskega tožilstva, da bi dokazala, kot pravi, lažnivost izjav o lastništvu imetja. Nadvse pa jo razburja tudi to, da si, kot pravi, Krjukovi hčeri že lastita vse imetje, čeprav naj še ne bi bilo zapuščinske razprave, da grozita tamkajšnjim prebivalcem in zahtevata plačilo najemnine ter da se je izvedel samovoljni ogromni posek gozdov na teh ozemljih. Zakonitost teh dejanj je res vprašljiva, sploh kar zadeva goloseke, toda o tem lahko odloča pristojna gozdna inšpekcija.
V	konkretnem primeru pa se človeku nehote postavlja vprašanje, ali bi do pritožbe, najsi bo upravičena ali ne, prišlo, če bi se Danijela Krajnc z dediči imetja Aleksandra Kr-jukova uspela dogovoriti za odkup hiše, v katero je nedvomno vložila precej denarja.
SM
Foto: SM
MC Center • Maistrova še vedno buri duhove
Mesto in Direkcija za cesto proti krajanom
Mestna četrt Center je neke vrste »glavno« mesto MO Ptuj, kjer se tudi nahajajo vse terciarne in kvartarne dejavnosti, ki so pomembne za mestno občino Ptuj in širše. Gre tudi za daleč največjo gostoto prebivalstva na m2 površine, s 4000 prebivalci je najvišja v občini. Mesto tare veliko problemov, ekoloških in prometnih, daleč največ je prometnih, neurejen je prometni režim, neurejeni sta avtobusna in železniška postaja, tranzitne ceste, neurejen potok Grajena in še bi lahko naštevali.
Že dobro leto pa je znana zahteva prebivalcev Maistrove ulice od 1 do 18 o postavitvi ovir za umiritev ovir na tej prometno zelo ogroženi cesti, ki je doslej terjala več smrtnih žrtev. Tudi na 25. seji sveta MČ, ki je bila 16. marca, so govorili o tej problematiki. Nezadovoljni so, da so na projektne pogoje za pripravo projektne dokumentacije za prometno ureditev ukrepov za umirjanje prometa, izdelala jo je Projekta inženiring Ptuj, plačala MČ Center, dobili negativen odgovor. Direkcija Republike Slovenije za ceste jim je odgovorila z že znanim odgovorom, prejeli so ga že lani, da jim je bila »neprimernost izbire objektov za umirjanje prometa sporočena že 6. junija 2005.« Predsednik sveta MČ Center
Foto: Črtomir Goznik
V Maistrovi ovir ne bo, zdaj so na potezi občani, da povedo, kaj si mislijo o oblasti, ki njihovim zahtevam ni pripravljena prisluhniti.
mag. Metod Grah je v zvezi s tem na seji povedal, da je »odgovor posledica pregovorno dobrega sodelovanja z občinsko upravo na Ptuj, ker ne veš, ali resno mislijo ali te kdo zafrkava.« Člani sveta MČ Center so prepričani, da je bil predlog dobro pripravljen. Zanimivo pa je, da sta bila opravljena dva ogleda Maistrove na Ptuju s strani DRSC, en sestanek je bil v Ljubljani, nikoli pa vabilo ni prišlo v MČ Center, ker se je vedno »ustavilo« nekje v MO Ptuj. »Kljub izrecni obljubi župana, da bomo zraven, ko bo šlo za Maistrovo ulico, so nas enostavno pozabili povabiti. Od drugih udeležencev ogledov oziroma pogovorov pa smo lahko izvedeli, da je bila MO Ptuj proti postavitvi ovir, prav tako tudi DRSC,« je
še zadevo dodatno pojasnil mag. Metod Grah. Proti negativnemu mnenju DRSC, ki je upravljavec te ceste, pritožbe ni, ker je stvar upravljavca, za kakšne ukrepe se bo odločil; tu je četrt brez moči, četudi so jih v četrti predlagali kot začasno rešitev do končne rešitve, ki je v krožišču. Trenutni podatki kažejo na to, da Maistrova prometno ni najbolj ogrožena ulica na Ptuju, je pa na vrhu po številu izrečenih glob s strani policije. Boris Miočinovič, član sveta MČ Center, je ob vsem, kar se dogaja z Maistrovo, dejal, da je »žalostno, da handlamo z življenjem«, gre za popolno odsotnost političnega čuta v letu lokalnih volitev.
MG
Zavrč • Prva prostorska konferenca
Se letos gradnja Obrtne cone Zavrč
in širitev tamkajšnjega mejnega prehoda
Na prvi prostorski konferenci za občinski lokacijski načrt za okoli 3 hektarje veliko območje, namenjeno izgradnji obrtne cone v Zavrču, so ugotovili, da bodo zaradi pridobitve evropskih sredstev morali pohiteli; izgradnjo naj bi pričeli še letošnjo jesen.
Stane Napast iz Skupne občinske uprave in župan občine Zavrč Miran Vuk sta udeležencem 1. prostorske konference pojasnila, da je Obrtna cona Zavrč, ki je predvidena na okoli 3 hektarjih zemljišč na desni strani pred mejnim prehodom Zavrč, podrobneje opredeljena v prostorskih aktih občine Zavrč, ter dodala, da so o tem že izvedli posvet z lastniki zemljišč, ki so se s predlaganimi načrti občine v celoti strinjali. Ker se je občina s tem projektom prijavila na razpis za evropska sredstva
iz strukturnih skladov, pa morajo pohiteti, saj mora biti lokacijski načrt pripravljen do letošnjega poletja. Kljub izredni časovni stiski in kljub strogim zakonskim predpisom so izrazili prepričanje, da bosta lokacijska načrta za dograditev mejnega prehoda in obrtne cone Zavrč izdelana pravočasno.
Jernej Šoemen iz Komunalnega podjetja je opozoril, da bi bilo pri snovanju projekta odvoda fekalnih voda smotrno načrtovati enotne odvode za mejni prehod in obrtno cono, oziroma ne vsa-
kega zase, župan Miran Vuk pa je ob tem pojasnil, da Občina Zavrč že pripravlja projektno dokumentacijo tako za čistilno napravo kot za kanalizacijo. Lucija Remec in Mitja Valič iz Ministrstva za javno upravo, kjer pripravljajo lokacijski načrt za mejni prehod, sta pojasnila, da so osnovne zahteve občine uskladili že na septembrskem sestanku s predstavniki občine Zavrč, ter opozorila, da se je plato obrtne cone skoraj preveč približal mejnemu prehodu, kar naj bi bilo v nasprotju s schengen-
skimi normativi. Tudi ona pa je se je strinjala, da bi izgradnjo snovali tako, da se v določenih segmentih ne bi bilo treba ponavljati. Marija Lubšina Tušek iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je opozorila, da je gradnja Obrtne cone predvidena na arheološkem območju, možno je tudi, da je tod vodila stara rimska cesta, zato bodo pred pričetkom gradnje svoje opraviti tudi
arheologi, stroške pa bo moral pokriti investitor, oziroma Občina Zavrč.
Franc Sevšek iz Telekoma Slovenije je opozoril na dejstvo, da bodo pri snovanju dokumentov morali upoštevati tudi to, da je prav to ha-loško območje slabo pokrito s telekomunikacijami.
Sklepna ugotovitev udeležencev konference je bila, da je potrebno čim prej pristopiti k izdelavi potrebne
dokumentacije, da bodo lahko arheologi pričeli izvajati površinske izkope. Tako naj bi že do začetka maja sklicali drugo prostorsko konferenco, konec junija ali v začetku julija naj bi opravili javno razgrnitev lokacijskega načrta, gradnjo pa naj bi pričeli takoj po izdaji gradbenega dovoljenja, vsekakor pa še letošnjo jesen.
M. Ozmec
Lenart • Izredna seja občinskih svetnikov
Seja brez sklepov
V torek, 14. marca, so se svetniki občine Lenart sestali na 3. izredni seji. Govorili so o pobudi krajanov dela naselja Zg. Porčiča, ki ne želijo v novoustanovljeno občino Sv. Trojica, ampak želijo ostati v občini Lenart.
Foto: M. Ozmec
Obrtno cono občine bodo zgradili na okoli 3 ha velikem območju desno od mejnega prehoda v Zavrču.
Krajni dela Zg. Porčiča so že večkrat izrazili željo po izločitvi iz KS Sv. Trojica, prvič že leta 1990, potem leta 1994. O njihovi tretji pobudi pa je leta 1999 razpravljal tudi občinski svet občine Lenart. V pobudi so zapisali, da so življenjsko povezani z občino Lenart, in sicer je zanje primarnega pomena prometna povezava z mestom Lenart, nato sledi vključenost prebivalcev ter njihovih predšolskih in šoloobveznih otrok v OŠ Lenart ter druge vzgojno-
izobraževalne zavode (knjižnica, glasbena šola). Ta del Zg. Porčiča pa spada tudi pod župnijo Lenart. Na pokopališču v Lenartu pa tudi pokopavajo umrle. Nenazadnje sodijo pod pristojnost pošte Lenart, saj zanje velja poštna številka 2230 Lenart. Krajani pravijo, da iz navedenega izhaja, da so na mesto Lenart in KS Lenart ter občino Lenart vezani že desetletja ter je tako ustrojeno življenje več generacij prebivalcev tega območja.
Po dobri uri razprave za in proti so svetniki ugotovili, da sklepa ne morejo sprejeti, saj na seji ni prisotnih 2/3 članov občinskega sveta, kolikor je potrebno za spremembo statuta občine. Po zaključeni razpravi je župan občine mag. Ivan Vogrin točko umaknil z dnevnega reda in povedal, da bodo o pobudi krajanov Zg. Porčiča razpravljali na eni izmed prihodnjih sej občinskega sveta.
Zmago Šalamun
Slovenska Bistrica • Deveti praznik občine
Kjer si preteklost in sedanjost podajata roko
Na gregorjevo, 12. marca leta 1311, je nastal pravni dokument - listina, ki Slovenski Bistrici potrjuje obstoj mestnih pravic. V spomin na ta prelomni zgodovinski dogodek je občinski svet z odlokom določil 12. marec za praznik občine Slovenska Bistrica. Letos ga praznujejo devetič.
Omeniti velja nabito polno viteško dvorano bistriškega gradu, kjer se je svečanost odvijala, saj so se je ob številnih domačinih udeležili še pomembni gostje, ob županji Ireni Majcen minister dr. Ivan Žagar, državni poslanec Jožef Jerovšek, državni svetnik Milan Ozimič ter župani nekaterih sosednjih občin. Smiselno je bil izbran tudi kulturni program. Prispevali so ga Tamburaši Kavkler (Sandi je bil med prejemniki priznanj) ter Oktet Planika - dobitnik listine Občine Slovenska Bistrica.
Po krajšem ogledu zanimive turistične razglednice občine Slovenska Bistrica z zgodovinskim, gospodarskim, kulturnim in turističnim prikazom krajev med Pohorjem, Bočem, Dravinjskimi goricami in Halozami je županja Irena Majcen v svojem nagovoru ob osrednji svečanosti devetega občinskega praznika nizala zgodovinske dogodke od prve omembe kraja v pisanih virih leta 1227 pa vse do današnjih dni. Omenila je še, da je letošnje praznovanje zadnje v takšnem obsegu občine, saj so se krajevne skupnosti Ma-kole, Studenice in Poljčane odločile, da bodo naslednje leto zaživele v samostojnih občinah. Ob pregledu dosežkov občine v zadnjem letu je omenila uspešno poslovanje številnih podjetij, obrtnikov, ob novih naložbah pa je občina pridobila tudi nova de-
Prejemniki javnih priznanj občine Slovenska Bistrica za leto 2005. Od leve: Ivan Pučnik, častni občan občine Slovenska Bistrica, Ana Ačko, dobitnica priznanja, Stanislav Kovačič, dobitnik priznanja, Ignac Pančič, umetniški vodja Okteta Planika, ki je dobitnik listine Občine Slovenska Bistrica, in Sandi Kavkler, dobitnik priznanja.
lovna mesta. Uspešni so bili tudi športniki, gasilci, glasbeniki, prav tako kulturna, planinska, vinogradniška, čebelarska, kmetijska društva in aktivi. Uspešni so tudi zavodi, razvijajo se turistični centri, vse bolj poznani tudi po turistični ponudbi. Leto, ki je za nami, je bilo v občini izredno investicijsko naravnano, letos pa bo največ pozornosti namenjene dokončanju del v Podjetniški coni Bistrica, južne obvoznice ter ureditvi krožišča ob priključku z avtoceste na Ljubljansko cesto, izgradnji mostu čez
Dravinjo v Krasni, proti koncu leta pa bodo začeli graditi drugo osnovno šolo v mestu Slovenska Bistrica.
Ob občinskem prazniku podelijo priznanja posameznikom in društvom, ki so v zadnjih letih največ prispevali k razvoju občine. Letos so podelili tri priznanja. Prejeli so jih Ana Ačko s Slovenske Bistrice, Stanislav Kovačič s Poljčan in Sandi Kavkler z Jelovca pri Makolah. Listino Občine Slovenska Bistrica so za številne glasbene dosežke tokrat podelili Oktetu Planika. Posebej svečan trenutek
je bil razglasitev častnega občana občine Slovenska Bistrica. Za zasluge pri snovanju slovenske države in uveljavljanju demokratičnega političnega sistema je ta naziv tokrat pripadal Ivanu Pučniku s Črešnjevca. Naziv častni občan so v občini doslej podelili trikrat. Prvič sedaj že v nekoliko odmaknjenem letu 1981, prejel ga je pisatelj Anton Ingolič, domačin s Spodnje Polskave, leta 2000 ga je prejela dr. Zora Janžeko-vič in letos Ivan Pučnik.
Vida Topolovec
Ptuj • Sodelovanje ptujskih in finskih dijakov
Ustanovitev učnega podjetja
V sredo je župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan sprejel delegacijo finskih dijakov in profesorjev, ki so na obisku na Ekonomski šoli na Ptuju. Ptujski župan je z zanimanjem prisluhnil sodelovanju obeh šol in pohvalil mlade podjetnike za nove mednarodne izzive.
Pogovarjali smo se tudi z ravnateljico Ekonomske šole Ptuj mag. Branko Kampl Reg-vat, ki nam je povedala, da so se s prijatelji s Finske lotili
projekta Ustanovitev učnega podjetja. Gre za sodelovanje mladih podjetnikov iz Slovenije in Finske, ki je sad skoraj dvoletnega sodelovanja med
Ptujski župan dr. Stefan Celan je sprejel delegacijo s Finske.
Šolskim centrom Ptuj in izobraževalno inštitucijo Salpaus iz Lahtija. Začetki tega sodelovanja segajo v leto 2004, ko so predstavnice Salpausa prvič obiskale Ptuj. To je bil kratek, a hkrati produktiven obisk, na katerem so predstavniki obeh šol ugotovili, da so si v marsičem podobni in da bi to podobnost lahko izkoristili za oblikovanje skupnih projektov, ki bi dijakom iz obeh držav omogočalo ob medsebojnem druženju še usvajanje vseživljenjskih znanj in spoznanj, ki jih bodo spremljala skozi življenje.
Dogovorili so se za skupni projekt. Kasneje sta ptujska ravnateljica in učitelj angle-
škega jezika Aljoša Bradač obiskala Lahti. Tam je nastala ideja, da bi dijaki, ki se učijo praktičnega podjetništva, ustvarili skupno učno podjetje, ki bi predstavljalo obe državi. Izvedba takega projekta zahteva seveda tudi veliko sredstev, zato so se obrnili na evropske institucije in v okviru projekta Leonardo da Vinci pridobili sredstva, ki danes omogočajo ustanovitev skupnega učnega podjetja.
Dijaki so že pripravili predstavitve svoje države in svojega kraja, sedaj bodo v mešanih skupinah izdelali poslovni načrt za skupno učno podjetje.
Franc Lačen
Od tod in tam
Cerkvenjak • Seja občinskega sveta
Svetniki občine Cerkvenjak so na zadnji, 18. redni seji soglašali s sklenitvijo koncesijske pogodbe za izvajanje javne gospodarske službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini. Pogodbo bodo sklenili s podjetjem Letnik-Saubermacher za obdobje desetih let. Z njo dokončno urejajo odstranjevanje odpadkov, zato ni nujno, da v sklopu Cegorja iščejo deponijo, saj podjetje Letnik-Saubermacher obdelane odpadke izvozi v sosednjo Avstrijo. Svetniki so potrdili tudi program subvencij in drugih ukrepov na področju kmetijstva za letos, za katere namenjajo 3,5 milijona tolarjev. Potrdili so tudi letni program športa, za katerega namenjajo 2,5 milijona tolarjev, in izdali soglasje k ceni efektivne ure za uporabnike storitev pomoči na domu starim osebam; cena ure ostaja 926SIT na uro. Svetniki so soglašali tudi s prodajo nepremičnine, ki jo je občina pridobila na podlagi vpisane pravice prepovedi odtujitve premoženja pokojne zaradi obveznosti plačevanja stroškov oskrbnine v domu za ostarele občane. Na seji so sprejeli tudi kriterije za sprejem otrok v vrtec.
Svetniki so se tudi odločili, da letos izvedejo tako imenovano raboto, ki bo 8. aprila na območju celotne občine. Občani se ta dan zberejo na delovni akciji in ob asfaltiranih cestah porežejo veje, počistijo prepuste, mulde in poberejo smeti, na makadamskih voziščih pa spravijo nazaj na vozišče gramoz, ki se je preko zime zaradi pluženja nabral ob robu vozišča. Svetniki so se seznanili tudi z varnostjo na območju občine, kjer podatki kažejo, da se ob vikendih povečujejo tatvine. Tarča kar nekajkratnih vlomov je bilo tudi župnišče, saj nepridipravi vedo, da je prazno, ker v tem trenutku v Cerkvenjaku nimajo farnega župnika.
Zmago Šalamun
Sv. Andraž • Sprejeli proračun
V torek, 14. marca, so se na 23. redni seji sestali svetniki občine Sv. Andraž. Najprej so se seznanili z varnostjo na območju občine in s poročili inventurnih komisij, v nadaljevanju pa sprejeli proračun za letošnje leto. Prihodki znašajo 362 milijonov tolarjev. Odhodki so višji za dobrih 130 milijonov in znašajo 492 milijonov tolarjev. Za investicije je planiranih 75 odstotkov vseh odhodkov. Od tega je največ sredstev namenjenih za nadaljevanje gradnje šole, vrtca in telovadnice, nekaj sredstev pa namenjajo tudi izgradnji zdravstvene ambulante. Med investicijami so predvidene tudi delne posodobitve cest.
Zmago Šalamun
Destrnik • Potrdili rebalans proračuna
Svetniki občine Destrnik so se v petek, 10. marca, sestali na 26. redni seji. Stotnik Vladimir Vindiš in višji vodnik Rudolf Pulko, pripadnika vojske, sta jim predstavila prostovoljno služenje vojaškega roka in možnost zaposlitve v Slovenski vojski. Svetniki so sprejeli odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov. Sprejeti odlok je osnova za razpis, na katerem bodo občine na Ptujskem za obdobje 10 let izbrale koncesionarja. Potrdili so nove cene za odvoz komunalnih odpadkov, novost so pavšali za počitniške hiše. Jožico Zelenko so imenovali za predstavnico v svet zavoda Lekarne Ptuj. Potrdili so rebalans proračuna, ki so ga narekovale zakonske spremembe, spremembe izračuna primerne porabe in sredstva za pripravo projektov za investicije v ceste, turistični center, športne in kulturne objekte, vrtec, vežico... V letu 2007 načrtujejo na državni ravni različne razpise in za uspešno prijavo nanje morajo imeti kakovostno izdelano dokumentacijo. Razpravljali so o možnostih za pridobitev zobozdravstvene ambulante v okviru mreže ZD Ptuj. Zobozdravnik naj bi na Destrniku pričel delati 1. junija letos. Svetniki so se seznanili s trendi varnostnih pojavov v občini.
Zmago Šalamun
Ptuj • Na obisku podpredsednik Državnega zbora
Na povabilo Mestnega odbora Slovenske nacionalne stranke Ptuj sta v soboto, 25. februarja, Ptuj obiskala podpredsednik Državnega zbora Sašo Peče in poslanec Boštjan Zagorac. V delovnem delu obiska so razpravljali predvsem o ključnih projektih za MO Ptuj in vlogi Ptuja kot spodnjepodravskega regijskega središča. Govorili so tudi o problematiki mladih športnikov v MO Ptuj in vlaganjih v šport na državnem nivoju. Sašo Peče je ob tej priliki obljubil, da se bo osebno aktivno angažiral na teh področjih. Gosta sta ocenila, da je delo Mestnega odbora SNS Ptuj odlično in da so dobro pripravljeni na jesenske lokalne volitve. Prijetno sta bila presenečena tudi v neformalnem delu obiska - na zabavi v karnevalskem šotoru, je povedal predsednik MO SNS Ptuj Miroslav Letonja.
Ur
Foto: Fl
Ptuj • Novo vodstvo ptujske Knjižnice
Direktor Matjaž Neudauer
V torek je novi direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj mag. Matjaž Neudauer (pred tem je osem let vodil Dijaški dom Ptuj), povabil na kavico novinarje, da bi javnosti razkril program dela te ptujske kulturne ustanove, ki jo je ob mestni občini Ptuj ustanovilo še enajst občin iz Ptujskega.
Uvodoma je novi direktor dejal, da je bilo ob njegovem imenovanju vzdignjenega precej prahu, češ da naj bi imenovanju botrovala politika, kar pa se mu ne zdi smiselno, saj se sam s politiko ne ukvarja in tudi ni član nobene politične stranke.
Mag. Matjaž Neudauer je dejal, da so nesporazume, ki so nastali ob koncu leta, z nekaterimi delavci Knjižnice, ki jim je zaradi nepodpisa pogodbe o zaposlitvi grozila odpoved delovnega razmerja, razrešili in z njimi sklenili nove delovne pogodbe, ki so jih tudi podpisali.
Sedaj je glavna naloga vodstva Knjižnice, da podpiše pogodbe z občinami ustanoviteljicami in s tistimi, s katerimi ustanova pogodbeno sodeluje, za financiranje delovanja Knjižnice. S pogodbami nekoliko zamujajo, saj naj bi bile pripravljene in podpisane že oktobra lanskega leta, da bi občine lahko dejavnost Knjižnice vključile v svoje proračune za leto 2006.
V Knjižnici so pripravili tudi popravek gradiva za raz-
Direktor mag. Matjaž Neudauer in namestnica Lidija Majnik
pis za nakup knjižnega gradiva, saj je bil prejšnji projekt slabo pripravljen.
V zvezi s polemiko o razpisu za direktorja je Matjaž Ne-udauer dejal, da svet zavoda ni mogel dati drugačnega razpisa, kot ga je dal, saj se je ravnal po odloku ustanovitelja. Očitno pa odlok ni bil usklajen z aktualno zakonodajo. (Vprašanje je, kdo je odgovoren za zakonitost, oziroma legalnost odloka, ali ustanovitelj, ki odlok sprejme, ali
direktor zavoda.)
Februarja je prevzel vodenje ptujske Knjižnice mag. Matjaž Neudauer, ki je izvedel tudi določene kadrovske rošade v delovanju zavoda. S 6. marcem je v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj zaposlena tudi Lidija Majnik, nekdanja direktorica, ki opravlja dela višje knjižničarke, obenem pa je tudi namestnica direktorja. Prejšnja direktorica Tja-ša Mrgole Jukič je prevzela vodenje bibliobusa, Vladimir
Kajzovar pa je vodja Študijske knjižnice.
Vodstvo Knjižnice se je odločilo, da bo v bodoče ostalim kulturnim prireditvam namenjalo nekoliko manj pozornosti, na prvem mestu pa bodo prireditve, ki so več ali manj povezane z delovanjem Knjižnice, pomeni, da bodo prednost dajali promocijam novih knjižnih del, manj pa tistim dejavnostim, s katerimi se tako in tako že ukvarjajo druge kulturne inštitucije na Ptuju.
V Knjižnici se bodo prijavili za evropska sredstva za zaposlitveni sklad, nujno bi potrebovali sistemskega administratorja. Sicer je v Knjižnici sistematiziranih kar 10 delovnih mest več, kot jih je trenutno zasedenih. To bodo poskušali postopoma doseči z dogovori z občinami-usta-noviteljicami.
Novi direktor še ni uspel stopiti v stik z drugimi ptujskimi kulturnimi ustanovami, nadeja pa se, da bo sodelovanje med kulturniki tudi v bodoče dobro in ustvarjalno.
Franc Lačen
Skorba • Gremo v gledališče
Nastopilo je devet dramskih skupin
Prejšnji petek je Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti Ptuj, skupaj s Kulturnim društvom Skorba in Zvezo kulturnih organizacij Ptuj, pripravila območno revijo otroških in mladinskih gledaliških skupin pod naslovom Gremo v gledališče. V krajevni dvorani v Skorbi se je tokrat predstavilo kar devet gledaliških skupin.
Otroška gledališka skupina Kulturnega društva Skorba je z mentorico Simono Ha-zemali predstavila igrico Nade Križnar Prijateljice. Dramski krožek OŠ Juršinci in režiserka Ksenija Žmauc
so se odločili za Princeso na zrnu graha Hansa Christiana Andersena. Nataša Lačen, učiteljica v OŠ Markovci, je napisala in zrežirala igrico Zakaj čebelam ni nikoli dolgčas. Igrico so odigrale Čebelice iz
OŠ Markovci. Iz OŠ Markovci pa smo gledali še eno igrico v izvedbi Dramskega krožka, ki ga vodi Marjeta Kocuvan. Mladi igralci so predstavili igrico Urške in še tisoč drugih skrbi Vike Grobovšek. Največ
Čebelice iz Markovcev so odgovorile, zakaj čebelam ni dolgčas.
gledaliških skupin je prišlo iz Vitomarcev. Otroška gledališka skupina Kulturno umetniškega društva Vitomarci je pripravila dve predstavi. Najprej smo videli Zaljubljenega zvončka, pozneje pa Volka in sedem kozic. Igrico je po bratih Grimm priredila Valerija Ilešič, ki je obe predstavi tudi režirala. Mladinska gledališka skupina Kulturno umetniškega društva Vito-marci pa se je predstavila s Kraljično na zrnu graha. To igrico je Valerija Ilešič priredila po Hansu Christianu Andersenu, režiserka je bila Valerija Ilešič.
Mladinska gledališka skupina Kulturno umetniškega društva Majšperk se je odločila za Mojco Pokrajculjo. Igrico je režirala Petra Novak.
Časovno najdaljšo igrico so predstavili Jezični dohtar-ji Otroške dramske skupine Prosvetnega društva Cirkov-ce, ki so zaigrali Pet Pepelk Žarka Petana. Igrico je režirala Lilijana Brglez.
Revijo je strokovno spremljala režiserka Andreja Kovač, vodila pa Nataša Petrovič.
Fl
Na knjižni polici
Paul Barz Mozart
Tržič. Učila International, 2006
MOZApn
iLůman g neiii;~cin	. •
glasbenega giřmja	v^f^^
O Mozartu je bilo toliko napisanega, da v tem smislu biografski roman nemškega pisca Paula Barza ne prinaša nič novega. Mozart buri našo domišljijo kot glasbeni genij, čudežni otrok, ki v svojem času ni prejel zasluženega priznanja, in okrog katerega prerane smrti so se spletla ugibanja in skrivnosti, še do danes nerazrešene. Biografski roman ob 250. obletnici rojstva je poskus še enega dela na temo, kjer se pisec drži znanih dejstev iz literature in prav proti koncu pridobi zgodba nekaj več dramatičnosti.
Pripoved se prične, ko je Joseph Schikaneder napisal besedilo za Čarobno piščal in iskal skladatelja. Mozart je veljal za ošabnega, zmedenega, vendar je bil genij. V tistem času ni bil zagotovilo, da bo napolnil gledališko blagajno, poleg tega je bil težaven in hudo zadolžen. To je bil čas, ko je Jožef II. sovražil svojo mater Marijo Terezijo, Evropa pa se je tresla na političnem polju, v literaturi, glasbi, naravoslovni znanosti, miselnosti. Ob Čarobni piščali se vrnemo v leto 1756, ko se je 27. januarja ob osmih zvečer rodil v Salzburgu Joannes Chrysostomus Wolfgangus Te-ophilus (polatinjeno Amadeus) Mozart kot sedmi in drugi preživeli otrok. Ljudje so hodili gledat čudežnega otroka, za Mozarta jim je bilo figo mar. Na njem so bile najlepše velike, sijoče, modre oči. Nikoli ni pozabil nobene note, ki jo je zapisal. Oče Leopold je bil strog, tepeža pa ni maral. Njegova misel je bila, da je v kraljestvu zvokov lahko vsakdo sam svoj kralj. Pri štirih letih je Wolfgangerl potreboval pol ure, da se je naučil novo skladbo, pravzaprav jih je kar vsrkal in napisal že svoj prvi koncert. Tudi starejša sestra Nannerl je skladala. Wolfgang ne sme postati namestnik kapelnika, ampak najboljši glasbenik. Potovali so po svetu in razkazovali svojo nadarjenost. Johann Christian Bach, najmlajši sin slavnega skladatelja, londonski dvorni skladatelj, je v Mozartu videl pomanjšanega odraslega moža, ob njegovem igranju je ostal brez besed. Mozart pa je bil v vsakdanjem življenju vendarle otrok. Nannerl je imela že štirinajst let, za njo pa je nastopil palček. Kako je igral! Glasba je iz njega kar vrela. Ni pa prenašal večnega stiskanja in cmokanja navdušenih dvornih dam. Kakor je viharno osvojil londonske dvorane in salone, tako je zanimanje zanj pojenjalo, se razblinilo. Je bil v katerem mestu srečen? Oče je želel, da bi postal dvorni kapelnik v Salzburgu, česar sam ni mogel doseči. Njegove sence se Wolfgang ni mogel nikoli otresti. Leopold Mozart seje bal, da bi ob izgubi sina ostal nepomemben. Postelje v prenočiščih so bile trde, in to v boljših, v prostorih je bilo ali preveč vroče ali mraz, zjutraj so bili popikani od bolh. Italija ni bila sanjska dežela. V gledališču si lahko princ, čarodej, lepa vila, velikan, resničnost pa je drugačna in kruta. Tudi Dunaj se je spremenil, naklonjenost cesarice je uplahnila in se preusmerila k poročnim načrtom. Za Mozartove je dejala, da jim lastni otroci pomenijo samo dober posel in nič drugega. Ponovno na poti in odziv občinstva v Italiji je bil veličasten. Pot do glasbila so morali Wolfgangu utirati tudi mišičnjaki. Deček, čeprav kozav in v prekratki srajci, je bil čudežno bitje, koje začel igrati na klavir, čembalo, orgle ali na gosli. Raje bi sicer posedal po gledališčih in se učil, kako so mojstri besede in glasbo združili v celoto. Prstan na roki, narejen iz zlata z ametistom, je bil njegov talisman. Resnicoljubni skladatelji so vedeli, da bodo ob dečku vsi polagoma zbledeli. Nadvojvoda Ferdinand bi ga vzel v svojo službo, cesarska mati na Dunaju pa mu je odsvetovala druženje z nekoristnimi ljudmi, ki jih najdeš na vsakem vogalu. Nič več ni bil Wolfgangerl, samo še Wolfgang. Iskal je srečo, ki je morda za temnimi vrati, skozi katera moramo vsi oditi. Rad je uporabljal vulgarne besede in se cvileče hihital med posameznimi stavki. Mozart je bil svetovljan in z današnjega gledišča prva pop zvezda! Potreboval je hrup in življenje. Odločil seje proti očetu in nadškofu, ne za Salzburg, ampak za Dunaj. Aloysia ga je zavrnila, ona, vzhajajoča zvezda naj vzame propadlega organista? Vzel je njeno neizobraženo sestro Constanzo. Nabito polni Burgtheater s cesarjem v prvi vrsti je bil velikanski uspeh. Še Napoleon je menil, da se revolucija ni začela z zavzetjem Bastije, temveč pet let prej, na dan premiere Figarove svatbe! Italijanska opera ni hotela z Dunaja, nemške so igrali v predmestnih gledališčih. Kot učenec se mu je ponudil debelušen in skuštran šestnajstletni fant Ludwig van Beethoven, ki je igral divje in drzno.
Tedanji svet je Mozarta ogoljufal za slavo in vplivno mesto. Na njegovo glasbeno pot se je vedno vsiljeval Salieri, ki pa je vendar dejal: »Kot opera vseh oper bo večno zvenela vaša Čarobna piščal!« Dunajčani niso razumeli njegove glasbe, a so mu hkrati priznavali genialnost. Ne Berlin, Pariz, London, Dunaj, Praga je bila njegovo mesto. Nazadnje je prišel kamniti gost in naročil Rekviem.
Vladimir Kajzovar
Foto: Fl
Foto: Fl
Rokomet
Vino ni za avtomobiliste
Stran 8
Rokomet
Gorišničani v mirne vode, remi V. Nedelje Stran 8
Kolesarstvo
Božič v rumenem od starta do cilja
Stran 9
Judo
Za Dravo štirje finali in dva naslova
Stran 9
Šolski šport
Dekleta OŠ Destrnik v finalu DP
Stran 10
Mali nogomet
Tomaž v ligo za obstanek
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL - liga Simobil - 20. krog
Dvojica BB znova blestela
Hit Gorica - Drava 4:0 (3:0)
STRELCA: 1:0 Birsa (15), 2:0 Burgič (25), 3:0 Birsa (38), 4:0 Birsa (78)
DRAVA: Dabanovič, Šterbal, Berko, Petek, Lunder, Gorin-šek, Kelenc, Zečevič (od 59. Drevenšek), Trenevski, Chiet-ti (od 83. Osaj), Bosilj (od 46. Kronaveter). Trener: Milko Đurovski.
Nogometaši ptujske Drave so na svojem drugem zaporednem gostovanju (tokrat pred
TV-kamerami), pri ekipi državnih prvakov HiT Gorica v Novi Gorici doživeli visok poraz. Domačini so imeli edino težavo s tem, da je njihov strateg Pavel Pinni srečanje moral gledati (voditi) s tribune, na igrišču pa tega ni bilo opaziti. Ptujčani so v minuli sezoni dodobra namučili Goričane in si ustvarili sloves kot zelo neugodna ekipa za ekipo državnih prvakov, zato so šli optimistično na to gostovanje.
V prvem polčasu je bilo upov na presenečenje konec, saj so domači nogometaši kre-
nili odločno in na polovici, ki je pripadala Dravi, je bilo večkrat zelo vroče. Že v 11. minuti so se razveselili goriški navijači, saj je mladi domači up Valter Birsa uspel prvič premagati gostujočega vratarja Dabanoviča. Čez slabih štirinajst minut je žoga še drugič končala za hrbtom ptujskega vratarja. V 38. minuti pa je s svojim drugim zadetkom Valter Birsa pokopal vse upe Ptujčanov. Njegov strel z razdalje približno 25 metrov je končal v zgornjem kotu Mladena Dabanoviča, ki je s parado hotel preprečiti žogi pot v mrežo,
a je bil strel zelo natančen.
Tudi v drugem polčasu ni bilo veliko boljše. Če pa že vodiš s tremi zadetki, potem lahko igraš sproščeno in samo čakaš na napake nasprotnika. Dvanajst minut pred koncem tekme je Birsa dosegel še svoj tretji zadetek na tem srečanju. Najboljši napadalni dvojec v državi (Birsa-Burgič) je tako spet potrdil sloves vrhunskih napadalcev, ki bo s svojimi potezami, v to smo prepričani, v tem delu prvenstva še večkrat navduševal ljubitelje nogometa. Porazi so sicer sestavni del športa, vendar ni vseeno, kako izgubiš. Točkovno sicer za Dravo še ni nič izgubljenega, saj so razlike do tretjega mesta majhne. Potrebno bo strniti vrste in se zbrati, da bi takoj prekinili niz porazov. Tudi iz porazov se
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 20. KROGA: HIT Gorica - Drava 4:0 (3:0), Bela krajina - Primorje 0:1 (0:1), Nafta - CMC Publikum 0:0, Rudar Velenje - Domžale 2:0 (2:0), Maribor Pivovarna Laško - Koper 0:1 (0:1)
1.	HIT GORICA 20 12 5 3 44.17	41
2.	DOMŽALE 20 11 7 2 47:17	40
3.	PRIMORJE 20 9 3 8 32:26	30
4.	MARIBOR PIVOVAR. LAŠKO 20 8 5 7 26.22	29
5.	NAFTA 20 9 2 9 28:27	29
6.	KOPER 20 8 3 9 25:29	27
7.	CMC PUBLIKUM 20 8 3 9 21:27	27
8.	DRAVA 20 8 3 9 22:30	27
9.	BELA KRAJINA 20 4 7 9 17:35	19
10.	RUDAR VELENJE 20 2 4 14 12:44	10
moraš kaj naučiti.
Emil Šterbal: »Res je, da je to naš drugi zaporedni poraz. Nismo igrali tako, kot smo se dogovorili v slačilnici, kar pa proti ekipi državnih prvakov
ne gre. Iz tega poraza se moramo kaj naučiti, ga čim prej pozabiti in se pripraviti na naslednje domače srečanje proti Beli krajini.«.
Danilo Klajnšek
Foio. čiiomil Goznik
Takšno akrobatsko figuro sta na tekmi v Novi Gorici ustvarila Sebastjan Berko (Drava Ptuj, beli dres)
in Milan Burgič (HIT Gnrica. mndri dres).
Nogomet • 2. SNL
Gol Eteroviča dovolj za zmago
REZULTATI 15. KROGA: Aluminij
-	Factor 1:0 (0:0), Supernova Triglav
-	Dravinja 1:3 (0:0), Zagorje - Livar 1:0 (0:0). Srečanji Svoboda - Tinex Šenčur in Koroška Dravograd - Krško bosta v sredo 29. marca.
1.	DRAVINJA
2.	KRŠKO
3.	ALUMINIJ
4.	S. TRIGLAV
5.	FACTOR 6 ZAGORIE
15 10	3 2
14	6	6 2
15	6	5 4 15 5	7 3 15 6	4	5 15 5	5 5
7.	TINEX ŠENČUR 14	3	6 5
8.	LIVAR	15	3	5 7
9.	K. DRAVOGRAD 14	2	5 7
10.	SVOBODA 14	3	2	9
30:15	33
19:14	24
17:13	23
18:11	22
14:16	22
16:16	20
16:23	15
16:20	14
13:39	11
11:13	11
Aluminij - Factor 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Eterovič (64) ALUMINIJ: Pridigar, Čeh, Topolovec, Tomažič, Šeruga,
Mlinarič, Vrenko, Rozman (od 46. Đakovič ), Dugolin, Etero-vič (od 82. Trstenjak), Fridauer (od 74. Fruk), Veselič. Trener: Edin Osmanovič.
Nogometaši Aluminija so v prvi tekmi spomladanskega dela prvenstva v 2. SNL dosegli pomembno zmago. Pred srečanjem so imeli kar nekaj težav glede poškodb in kartonov; proti Factorju niso nastopili M. Rozman, Golob, Kuserbanj, Dončec, Marinič in Sagadin. Vsaj po začetku sodeč ni to kaj veliko vplivalo na igro domačih, ki so srečanje pričeli dobro, bili boljši nasprotnik in resno ogrožali gostujočega vratarja. Od 16. do 19. minute so se v polpriložnostih znašli Veselič, Eterovič in Fridauer.
Domači trener je v drugem polčasu v igro poslal napadalca
Đakoviča, ki je poživil igro v napadu ter imel v 49. minuti lepo priložnost. Dve minuti kasneje so gostje zahtevali najstrožjo kazen, saj naj bi po njihovem mnenju žoga v roko zadela igralca Aluminija Dugolina, vendar je sodnik samo odmahnil z roko. V 64. minuti pa je padla odločitev o zmagovalcu: Etero-vič je bil hitrejši od gostujoče obrambe in je uspel premagati vratarja Factorja Krizmaniča. V 80. minuti je iz prostega strela igralec gostov Usnik zadel levi prečnik. Do konca srečanja so oboji zelo hiteli in bili nervozni, gostje pa so v 84. minuti ostali brez Vidmarja, ki je prejel drugi rumeni karton. Kljub ne najbolj prepričljivi igri je zmaga na koncu zasluženo pripadla Kidričanom.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Aluminija (v rdečih dresih) sn (takn kaže posnetek) prevladovali na tekmi s Factnriem.
Rokomet • 1. A SRL (moški, ženske)
Vino ni za avtomobiliste
1. A SRL MOŠKI
REZULTATI 20. KROGA: Jeruzalem Ormož - Cimos Koper 35:34 (19:16), Prevent - Termo 36:25 (17:12), Ribnica Riko hiše - Slovan 34:34 (16:18), Rudar EJV Trbovlje - Trimo Trebnje 29:31 (12:15), Celje Pivovarna Laško - Krka 42:22 (23:8), Gorenje - Gold club 26:27 (12:14)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO	20	18	1	1	37
2.	GORENJE	20	15	0	5	30
3.	GOLD CLUB	20	13	1	6	27
4.	TRIMO TREBNJE	20	12	2	6	26
5.	PREVENT	20	10	2	8	22
6.	CIMOS KOPER	20	9 1	10	19
7.	JERUZALEM ORMOŽ	20	9	0	11	18
8.	RUDAR TRBOVLJE	20	7	3	10	17
9.	RIBNICA RIKO HIŠE	20	6	5	9	17
10.	SLOVAN	20 3 5 12 11
11.	KRKA	20 2 4 14 8
12.	TERMO	20 3 2 15 8
Jeruzalem Ormož -Cimos Koper 35:34 (19:16)
JERUZALEM: G. Čudič (8 obramb), Cvetko, Dogša, Belšak, Korez, Koražija 9 (2), Bezjak 7, Bogadi, Ivanuša 6, B. Čudič 5 (2), Blažević 7, Gri-zolt 1, Hrnajdović, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik.
CIMOS: Vončina (4 obrambe), Vran (10 obramb); Brož 2, Kranjec, Praznik 4, Doborac 8, Cunjac, Hrvatin 1, Nadoh 3, U. Rapotec 8, R. Rapotec 3, Kojić 5(2), Grandič, Vukovič. Trener: Igor Poklar
Tistim, ki so sobotni predvečer preživeli v družbi roko-metašev Jeruzalema in Cimo-sa, zagotovo po končani tekmi ni bilo žal, saj so spremljali eno lepših rokometnih predstav v tej sezoni na Hardeku. Začetek tekme je minil v znamenju »jeruzalemčkov«, ki so z domiselno igro v napadu brez težav prebijali obrambo zaspanih Primorcev. Tako je bil trener Cimosa primoran že v 12. minuti pri vodstvu gostiteljev s 7:3 vzeti minuto odmora. Vendar niti ta poteza Koprčanov ni zmedla razpoloženih »vinarjev«, ki so do odhoda na odmor držali prednost treh do štirih zadetkov. V 33. minuti je David Koražija svoje moštvo popeljal do največje prednosti na tekmi, petih golov, 22:17. V nadaljevanju je koprski ladji uspelo po zaslugi nekaj odličnih obramb Vrana ujeti Ormožane in izid je bil prvič na tekmi izenačen v 52. minuti na 30:30. V dramatični končnici, ki je spravila dvorano na noge, so rokometaši Jeruzalema ohranili mirnejše živce ter za razliko od Koprčanov manj grešili in povedli s 35:33. Pri tem je golman Vran za potrditev ormoške zmage zaustavil najprej protinapad Koražiji, Bojan Čudič pa je zgrešil stoodstotno priložnost po »sprehodu« skozi sredino koprske obrambe. Gostom je uspelo znižati preko Uroša Ra-potca, domačini pa so do konca tekme brez težav zadržali žogo v svoji posesti. Zmaga Jeruzalema je še toliko večjega pomena, saj tokrat svojega dne nista imela vratarja Gregor Čudič (8 obramb) in Maks Dogša, ki je za nekaj trenutkov zamenjal starejšega kolega.
Bojan Čudič, Jeruzalem Ormož: »S Koprom igramo zmeraj dobre tekme, ki zadovoljijo gledalce. Bilo je napeto
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalema Ormoža in Cimosa Kopra so na Hardeku odigrali izredno dramatično srečanje; izkazal se je tudi Marko Bezjak.
in dramatično, mislim pa, da smo bili danes boljši nasprotnik in smo si zaslužili zmago. V Novem mestu v naslednjem krogu želimo prekiniti neugodno tradicijo in nadaljevati serijo dobrih rezultatov v drugem delu prvenstva.«
Uroš Rapotec, Cimos Koper: »Upam, da so gledalci uživali v tekmi. Gostitelji so še enkrat več pokazali, da gre za neugodnega nasprotnika na tleh športne dvorane Hardek in so zasluženo zmagali, za kar jim čestitam.«
Uroš Krstič 1. A SRL ŽENSKE
REZULTATI 21. KROGA: Izola - Eu-roprodukt Brežice 27:29 (16:14), Mer-cator Tenzor Ptuj - Olimpija PLK 25:29 (14:14), Burja - Loka kava 19:32 (7:18), Celjske mesnine - Maks 51:19 (30:7). Tekma Krim Mercator - Anubis Kočevje bo odigrana v sredo, 29. 3.
1.	KRIM MERCATOR	19	19	0 0 38
2.	CELJSKE MESNINE	21	14	2	5	30
3.	INNA DOLGUN	20	14	2	4	30
4.	OLIMPIJA	21	14	1 6 29
5.	CELEIA ŽALEC	20	12	0 8 24
6.	KOČEVJE ANUBIS	20	10	1 9	21
7.	LOKA KAVA KSI	18	9	3	7	21
8.	MERC. TENZOR PTUJ 21	9	2	10 20
9.	EUROPR. BREŽICE	20	6	2	12	14
10.	IZOLA	21 3 2 16 8
11.	POLJE MAKS 20 3 1 16 7
12.	BURJA ŠKOFIJE 21 1 0 20 2
Mercator Tenzor Ptuj - Olimpija PLK 25:29 (14:14)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajšič, Majcen, Šijanec 3, Ciora 3, Ramšak 2 Strmšek 7, Lazarev, Potočnjak 2, Bru-men, Murko 2, Kelenc, Raško-vič, Hameršak, Derčar 6 (2). Trener: Mišo Toplak.
OLIMPIJA: Vokič, Ilic, Zajec 3, Jakovčič 6 (1), Čigoja 3, Markovič 4, Vinčič 4, Zec, Gojkovič, Ivanc 2, Fajdiga 7, Čebular, Puš 7, Martinčič. Trener: Janko Pernar.
SEDEMMETROVKE: Mer-cator Tenzor Ptuj 5 (6), Olim-pija PLK 1 (1)
Rokometašice ekipe Mer-cator Tenzor Ptuj so se s porazom poslovile od svojih naj-zvestejših pristašev v letošnji tekmovalni sezoni; v zadnjem krogu namreč gostujejo v Žalcu pri ekipi Celeie. Sobotno srečanje je bilo zanimivo in polno dinamike, čeprav je bilo že pred tem srečanjem jasno, da Ptujčanke ne bodo igrale v končnici, medtem ko so si »zmajčice« to že priigrale. Začetno vodstvo domačih s 4:1 ni zmedlo gostij, ki so igrale, kot da se ne bi nič zgodilo
in v 16. minuti prvič povedle 6:7. Vse do konca prvega polčasa so vedno vodile rokome-tašice Olimpije, domačinke pa so vedno uspele v svojih namenih po izenačenju, kljub velikemu številu storjenih tehničnih napak.
V drugem polčasu sta bila igra in rezultat izenačena do 40. minute, nazadnje pri rezultatu 19:19, nato pa je sledilo obdobje napak Ptujčank. Preveč podarjenih žog gostjam, slabi zaključki strelov, predvsem iz krilnih položajev, je nagnilo tehtnico na stran gostij. Ravnotežje sta nekako držali Martina Strmšek in Mojca Derčar. Veliko delo za Olim-pijo je v teh trenutkih opravila Vesna Puš. Vodstvo gostij 20:24 so domačinke še enkrat ujele v 50. minuti, nato pa so spet popustile. Bilo je še nekaj priložnosti za hitre nasprotne napade, ki pa so se po pravilu zaustavljali in v tem času so se Ljubljančanke že uspele vrniti v obrambo. Z delnim izidom 1:4 pa je bilo vseh upanj konec, da bi se domačinke izognile porazu.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Mojca Derčar (MT Ptuj, modri dres) se počasi vrača na rokometna igrišča, čeprav jo poškodba še močno ovira pri igri.
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL
Gorišnica v mirne vode
Velikonedeljčani so v Krškem osvojili pomembno točko.
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 17. KROGA: Gorišnica
-	Sevnica 30:24, Atom Krško - Go-rišnica 34:24. MIP Gorica Leasing
-	Istrabenz plini Izola 36:25, Dol TKI Hrastnik - Cerklje 40:37, Sviš - Dobo-va 29:25, Pekarna Grosuplje - Mitol Sežana 40:25
1.	VELIKA NEDELJA 16 12 2 3 26
2.	SVIŠ	17 12 2 4 26
3.	DOBOVA	17 11 3 5 25
4.	SEVNICA	17 9 3 5 21
5.	DOL TKI HRASTNIK 17 10 1 6 21
6.	GORICA LEASING 17 8 4 5 20
7.	ATOM KRŠKO 17 6 7 4 19
8.	ISTRABENZ IZO^ 17 7 3 7 17
9.	PEKAR. GROSUPLJE 16 5 1 10 11
10.	GORIŠNICA 17 5 0 12 10
11.	MITOL SEŽANA 17 3 0 14 6
12.	CERKLJE	17 0 0 17 0
Atom Krško - V. Nedelja 34:34 (17:17)
V. NEDELJA: Kovačec (5 obramb), Klemenčič (2 obrambi), Munda (1 obramba); Mesarec 5, Cvetko, Han-želič 4, Krabonja, Kukec 9, Planinc 5 (1), Kokol, Ivančič 11 (3), Vrečar, Korpar, Kumer. Trener: Ivan Hrupič.
Velika Nedelja je na vročem gostovanju v Krškem osvojila pomembno točko. Moštvi sta prikazali borbeno igro in na koncu bi lahko zmagali obe ekipi, tako da je delitev točk še najpravičnejša. Veliki Nedelji je za zmago ostal zadnji napad, toda poskus Mesarca z desnega krila je zaustavil eden boljših vratarjev v 1. B-ligi Boris Brili. Tokrat svojega dne niso imeli vratarji Ne-deljčanov, ki so skupaj zbrali pičlih 8 obramb. Zanimivo, da se je tudi tekma v prvem delu prvenstva končala z remijem (28:28) in tako so Krčani zaenkrat edini, ki letos proti Veliki Nedelji niso okusili grenkobe poraza. V soboto k Veliki Nedelji prihaja velik dolžnik iz Nove Gorice. Prav slednji so bili prvi, ki so na kolena spravili Veliko Nedeljo v tem prvenstvu, kar je dodaten motiv ob tem, da zmaga proti Novo-goričanom pomeni ohranitev prvega mesta, ki ga Velika Nedelja z istim izkupičkom točk zdaj deli s Svišem.
UK
Gorišnica - Sevnica 30:24 (15:10)
GORIŠNICA: T. Valenko, Šterbal, Bratuša, M. Kelenc, D. Kelenc 2, Zorli, Štorman 1, Žuran 10 (6), Lozinšek 2, Bu-zeti 2, Vincek 5, Halilovič 3, M. Valenko, Pisar 5. Trener: M. Valenko
V sobotnem srečanju proti Sevnici so rokometaši Goriš-nice naredili veliki korak k osnovnemu cilju v letošnji sezoni: k obstanku v 1. B SRL.
Srečanje so Gorišničani dobro pričeli, saj so že na začetku povedli in si z igro 5-1 v dvajseti minuti priigrali prednost sedmih zadetkov. Sevničani so do odhoda na odmor to prednost uspeli nekoliko znižati.
Začetek drugega polčasa se ni odvijal po željah domačih rokometašev, saj so gostje v 41. minuti uspeli rezultat izenačiti na 21:21. Sledilo je nekaj odličnih obramb Tomaža Valenka, ki je na celotni tekmi zbral kar dvajset obramb, Vincek pa je bil uspešen v nasprotnih napadih in prednost Gorišničanov je ponovno narasla. Tokrat so bili domačini močnejši za Simona Buzetija, kar pa se je v igri precej poznalo. Sedaj imajo rokometaši Gorišnice štiri točke prednosti pred prvim zasledovalcem Mitol Sežano in bodo lahko v preostanku prvenstva zaigrali bolj mirno, kar pa lahko prinese še kakšen uspeh.
Danilo Klajnšek
1.	B SRL - ŽENSKE
Ketting Ajdovščina
-	Ptuj 34:21 (18:12)
PTUJ: Žvegla, Sok, Štem-bergar 3, Korpar 1, Gregorec, Notesberg 1, Strel, Ozmec 3, Senjor 2, Leben 11. Trener: Milan Baklan.
Mlade ptujske rokometašice so v Ajdovščini doživele novi poraz. Nastopile so sicer brez nekaterih igralk, vendar bi tudi v kompletni sestavi težko iztržile ugoden izid.
Danilo Klajnšek
2.	SRL (od 9.-15. mesta)
REZULTATI 4. KROGA: Drava Ptuj
-	Chio Kranj 20:29, Aleš Praznik
-	Mark Olimpija 22:21, Radovljica
-	Arcont Radgona 34:28. V tem krogu je bila prosta Grča Kočevje.
1.	GRČA KOČEVJE	2	2	0	0 14
2.	CHIO KRANJ	2	2	0	0 11
3.	MARK OLIMPIJA	4	2	0	2	9
4.	ALEŠ PRAZNIK	4	1	0	3	8
5.	RADOVLJICA	3	2	1	0 7
6.	ARCONT RADGONA	4	1	1	2	6
7.	DRAVA PTUJ	3	0	0	3	2
MRK Ptuj - Chio Kranj 20:29 (9:15)
PTUJ: Štumberger, Bezjak 1, Belšak 2, G. Bračič 3, M. Bra-čič 3 (2), Ferk, Predikaka 3, Oprešnik 1, Pislak 1, Kotar 4, Vajda 2 (1), trener M. Muhič.
V nadaljevanju je trener Muhič ostal brez obeh bratov Bračič in Opresnika, ki so morali v slačilnico zaradi izključitev in nešportnega obnašanja. Preostali igralci so se trudili zmanjšati razliko, toda ob razigranih gostih jim to ni uspelo.
anc
Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (ž, m)
Benedičanke v sredo za polfinale
1. DOL ŽENSKE - KONCNICA
ČETRTFINALE KONČNICE - POVRATNE TEKME:
Luka Koper - Benedikt 3:1, Šentvid - Nova KBM Branik 0:3, Sloving Vital - TPV Novo mesto 0:3, HIT Nova Gorica - Hitachi Izola.
V polfinale so se z dvema zmagama že uvrstile Nova KBM Branik Maribor, TPV Novo mesto in HIT Nova Gorica, za preostalo mesto v polfi-nalu pa se bosta v sredo v tretjem srečanju pomerili še ekipi Benedikta in Luke Koper. obe ekipi sta dobili domačo srečanje.
Danilo Klajnšek
Luka Koper -Benedikt 3:1 (14, -21, 24, 23)
BENEDIKT: Rajšp, J. Borko, Fekonja, Kutsay, T. Borko, Vrbančič, Klasinc, Bernjak, Ju-reš, Vajt, Hauptman.
Odbojkarice Benedikta niso izkoristile prve priložnosti, da bi si po dveh četrtfinalnih dvobojih z Luko Koper zagotovile uvrstitev med štiri najboljše ekipe v državi. Po zmagi na prvi tekmi v Benediktu s 3:0 v nizih so tokrat v Kopru slavile odbojkarice tamkajšnje Luke. O potniku v polfinale bo tako odločala jutrišnja tekma v Benediktu, ki se bo pričela ob 19. uri.
Dvoboj v Kopru so gostiteljice pričele izvrstno ter povsem zasenčile »neogrete« odbojkarice Benedikta, ki so v nadaljevanju le uspele vzpo-
staviti ravnotežje in osvojiti drugi niz. Preostala niza sta sicer pripadla Koprčankam, vendar bi lahko bilo tudi drugače. Ekipi sta bili večji del obeh nizov izredno izenačeni, na koncu pa so odločale malenkosti. Primorke so si tako izborile še eno potovanje v Benedikt, kjer se bo tako jutri odločalo o zadnjem potniku v polfinale. Po dveh četrtfinal-nih dvobojih so si uvrstitev med štiri najboljše že priigrali HIT iz Nove Gorice, TPV iz Novega mesta in Nova KBM iz Maribora.
MŠ
2. DOL ŽENSKE
REZULTATI 20. KROGA: Prevalje
-	Pomaranča bar Ptuj 0:3, ŽOK Kočevje - Comet Zreče 3:1, Partizan Škofja Loka - Formis Bell 3:1, Broline Kamnik - Mislinja 3:0, Čulum, s. p., Valšped - Ecom Tabor 3.0, Braslovče
-	Aliansa Šempeter 0:3
1.	POMARANČA BAR PTUJ	20	19	1	57
2.	ŽOK KOČEVJE	20	14	6	43
3.	PREVALJE	20	14	6	42
4.	BROLINE KAMNIK	20	14	6	42
5.	COMET ZREČE	20	14	6	40
6.	PARTIZAN ŠKOFJA LOKA	20	10	10	31
7.	MISLINJA	20	8	12	25
8.	FORMIS BELL	20	8	12	23
9.	ALIANSA ŠEMPETER	20	8	12	22
10.	ECOM TABOR	20 6 14 17
11.	ČULUM S.P. VALŠPED 20 4 16 10
12.	BRASLOVČE	20 1 19 8
Prevalje - ŽOK Pomaranča bar 0:3 (-26, -22, -23)
ŽOK Pomaranča bar Ptuj: Lorber, Cvirn, Robič, Draškovič, Andjelkovič, Bila-
novič, Kos, Ljubec
Ptujčanke so v 16. krogu v 2. DOL za ženske na gostovanju v Prevaljah premagale drugo uvrščeno ekipo iz Pre-valj. Oslabljena ptujska ekipa, manjkali sta Sara Vidovič in Nastja Švajger, v dramatični tekmi, kot se za derbi spodobi, gostiteljicam ni prepustila niti enega niza. Posamezni nizi so se zaključevali z zelo tesnimi izidi.
Trenerka Sergeja Lorber: »Tekma je bila zelo težka, moram pa povedati, da tudi na račun sodnikov, ki sta dosodi-la kar nekaj nerazumljivih odločitev. Z oslabljeno ekipo je bilo potrebno kar precej improvizacije, da nam je uspelo. Sem pa malce razočarana nad igro nekaterih posameznic, saj sem morala prepogosto odgovornost prevzeti nase.«
UG
2. DOL MOŠKI
REZULTATI 20 KROGA: TAB Mežica - Svit 0:3, SIP Šempeter - Partizan Fram 3.0, MOK Kočevje - Hoče 3:0, Termo Lubnik - Astec Triglav 0:3, Tele-mach Žirovnica - Logatec 0:3, Prigo Brezovica - Kekooprema Žužemberk 3:0
1.	ASTEC TRIG^V 20 17 3 51
2.	LOGATEC	20 15 5 48
3.	PRIGO BREZOVICA 20 16 4 45
4.	SVIT	20 15 5 45
5.	TERMO LUBNIK 20 14 6 39
6.	PARTIZAN FRAM 20 9 11 27
7.	SIP ŠEMPETER 20 7 13 24
8.	KEKO. ŽUŽEMBERK 20 8 12 23
9.	TELEMACH ŽIROVNICA 20 7 13 21
10.	TAB MEŽICA	20 7 13 20
11.	MOK KOČEVJE 20 5 15 17
12.	HOČE	20 0 20 0
DK
Judo • DP za mlajše člane/članice
Za Dravo štirje finali in dva naslova
Koper, 18. 3. 2006. Na državnem prvenstvu za mlajše člane in članice smo videli odlične boje slovenskih tekmovalcev. Pri mlajših članih so vseh 7 naslovov prvaka osvojili judoisti iz različnih klubov, pri mlajših članicah pa so bil najbolj uspešni JK Drava Ptuj, JK Duplek in JK Bežigrad s po dvema naslovoma državnih prvakinj.
Tekmovalci JK Drava iz Ptuja so nastopali zelo uspešno, saj so osvojili dve prvi, dve drugi in dve peti mesti. Pri mlajših članicah sta državni prvakinji postali Lea Murko do 78 kg in povratnica v JK Drava Ptuj Sendi Lešnjak do 52 kg. .
»Državnega prvenstva za mlajše članice sem se udeležila v polni pripravljenosti, saj sem bila teden prej na pripravah v Zagrebu, kar se mi je zelo obrestovalo. Pred borbo z mojo glavno konkurentko Tino Kukec sem bila zelo motivirana in sproščena, saj sem vedela, da jo lahko znova premagam; in to mi je tudi uspelo,« je dejala Lea ob svojem prvem naslovu prvakinje med mlajšimi članicami.
Podprvaka sta postala Rok Tajhman do 73 kg in Jože Šimenko (oba JK Drava Ptuj) do 100 kg. Roka je po pričakovanju v finalu čakal Marko Prodan iz JK Šiška in gledali smo negotov dvoboj
Foto: Sebi Kolednik
Rok Tajhman je na državnem prvenstvu osvojil 2. mesto.
za naslov prvaka vse do izteka časa. Sodniki ptujskemu tekmovalcu niso sodili kar dveh zelo prepričljivih metov za točke, kar je na koncu botrovalo, da je Rok nekoliko popustil in dobil shido ter izgubil z minimalno razliko (0:3). Jože je uvodoma zmagal dve borbi, kar je zadostovalo za finale kategorije do 100 kg, kjer je izgubil in osvojil srebro.
V najtežji kategoriji nad 100 kg je Mitja Jenuš (JK Železničar) v finalu ugnal Damjana Frasa (JK Gorišnica).
Rezultati:
Mlajši člani: -60 kg: 1. Kristjan Crnič (JK Impol), 2. Dorijan Jamnišek (JK Duplek); -66 kg: 1. Rok Drakšič (JK Sankaku), 2. Mark Faflja (JK Olim-pija), 7. Danijel Rus (JK Impol); -73 kg: 1. Marko Prodan (JK Šiška), 2. Rok Tajhman (JK Drava Ptuj); -81 kg: 1. Marko Petrič (JK Olimpija), 5. Uroš Tajhman, 5. Ervin Vinko (oba JK Drava Ptuj); -90 kg: 1. Denis Štih (JK Olimpija Krmelj), 5. Žiga Unuk, 7. Tadej Brence (JK Impol); -100 kg: 1. Robert Pesjak (JK Jesenice), 2. Jože Šimenko (JK Drava Ptuj); +100 kg: 1. Mitja Jenuš (JK Železničar), 2. Damjan Fras (JK Gorišnica).
Mlajše članice: -48kg: 1. Kristina Vršič - JK Duplek; -52 kg: 1. Sendi Lešnjak (JK Drava Ptuj), 2. Anja Peč-nak (JK Sankaku); -57 kg: 1. Tajda Ketiš (JK Duplek); -63 kg: 1. Tina Razinger (JK Bežigrad), 5. Nastja Pri-stavnik (JK Impol); -78 kg: 1. Lea Murko (JK Drava Ptuj), 2. Tina Kukec (JK Olimpija Krmelj).
Sebi Kolednik
Kolesarstvo • 4. trofeja istrske pomladi
M ^m^	m	■■ ■ ■
Bozič v rumeni majiCi od starta do cilja
Druga zaporedna zmaga Božiča na »magistrali«, tretja perutninarjev - Ptujska ekipa kolesarila na čelu glavnine vse tri dni - »Po teh uspehih lahko v prihodnje nastopamo precej sproščeno,« je povedal zmagovalec dirke
AVA lAG«
red bat
Borut Božič (KK Perutnina Ptuj, v sredini) je zmagal na dirki v Istri.
Z nedeljsko tretjo etapo se je končala letošnja 46. Dirka po Jadranski magistrali, ki šteje za trofejo istrske pomladi. Najboljši so bili tudi letos kolesarji ptujske Perutnine, saj so odnesli etapno ter skupno zmago in dve drugi mesti. Najuspešnejši slovenski kolesar začetka letošnje sezone Borut Božič je bil tudi tokrat najboljši. Rumeno majico vodilnega kolesarja je oblekel po uvodnem četrtkovem prologu in jo obdržal vse do konca. S tem je ponovil lanski uspeh, po zmagi Jureta Golčerja ped štirimi leti je to tretja ptujska zmaga na tej dirki. 25-letni Idrijčan je še osvojil drugo mesto v prvi etapi, Boštjan Mervar pa je bil drugi v prologu, tako da so Ptujčani dirko začeli z dvojno zmago.
V prologu je med prvimi kolesarji startal kranjski kolesar, Grega Bole in postavil zelo dober čas, ki ga dolgo nihče ni uspel izboljšati. Veter, ki je pihal kolesarjem v prsi, je proti popoldnevu postajal vse močnejši in izgledalo je, da bo Bole dosegel prvo letošnjo zmago. Spremembe na vrhu pa so prišle prav ob koncu. Najprej je najboljši čas za sekundo izboljšal Boštjan Mer-var. Lanski zmagovalec Borut Božič je startal zadnji, progo pa je prevozil še dve sekundi prej kot Mervar. Vodja ekipe Martin Hvastija je bil seveda zadovoljen z dvojno zmago svojih varovancev.
Prvo etapo je zaznamoval dolg pobeg dveh kolesarjev, Norvežana Sommersetha ter Čeha Radka. Tekmovalca sta bila v ospredju vse od uvodnih kilometrov, si prikolesari-la več kot pet minut prednosti, kljub temu pa ju je ekipa vodilnega ujela 15 km pred ciljem. V težkem sprintu je bil na vrhu Labina prvi Čeh Fal-tynek iz ekipe PSK Whirpool pred nosilcem rumene majice ter Norvežanom Steensem. Božič je v skupnem seštevku
ohranil skupno vodstvo.
V sobotni najdaljši etapi je v cilj prišla skupina treh kolesarjev le osem sekund pred glavnino, kjer so bili vsi najboljši. Ptujčani, na čelu z Božičem, so sicer ubežnike poskušali ujeti, brez pomoči drugih ekip pa so bili le-ti premočni.
Zadnji dan je Ptujčane čakalo zelo težavno delo, saj so bili po mnogih kilometrih na čelu glavnine že precej utrujeni, vse ekipe pa so z napadi še poskušale spremeniti vrstni red pri vrhu. Po borbi skozi celo etapo jim je uspelo v ciljni sprint pripeljati glavnino skupaj. Borut Božič, ki sta mu pred etapo dihala za vrat Fal-tynek in Klinger, je z drugim mestom na prvem letečem cilju in dvema bonifikacijskima sekundama še povečal prednost v skupnem seštevku. Ob koncu je njegova prednost pred zasledovalcema znašala
Foto: Marjan Kelner
sedem in devet sekund. Na splošno so bile razlike med tekmovalci zelo majhne, saj je Mervar na desetem mestu za klubskim kolegom zaostal 16 sekund. »Zmagati je bilo precej težje kot lani, saj je bila konkurenca zelo močna. Zraven tega smo imeli majico vodilnega na vseh etapah. Res se moram zahvaliti ekipi, ki je storila ogromno dela. Čeprav smo vedeli, da bo težko, si nihče ni predstavljal teh naporov. Po teh uspehih lahko v prihodnje nastopamo precej sproščeno, čeprav smo ob nekoliko slabših zadnjih dirkah imeli tudi ogromno smole. Zaenkrat sem v zelo dobri formi in velik del odgovornosti pade name, so pa tudi ostali fantje odlični in verjamem, da bomo s takšnimi rezultati nadaljevali,« so bile besede dvojnega zmagovalca dirke.
UG
Rezultati 46. Jadranska magistrala, 2.2 UCI:
Četrtek, prolog Pazin-Pazin, 1.45 km
1.	Borut Božič (Slo, Perutnina Ptuj), +2.03
2.	Boštjan Mervar (Slo, Perutnina Ptuj), +2.05
3.	Grega Bole (Slo, Sava), +2.06 Petek, 1. etapa, Poreč-Labin, 149 km
1.	Jan Faltynek (Češ, PSK Whirlpool), 3.48.23
2.	Borut Božič (Perutnina Ptuj)
3.	Andre Steensen (Nor, Team TMB)
6.	Simon Špilak (Adria mobil)
7.	Kristjan Koren (Sava), vsi isti čas Sobota, 2. etapa: Poreč-Poreč, 189 km
1.	Martin Riska (Svk, PSK Whirlpool), 4.33.10
2.	Devis Miorin (Ita, Team Endeka)
3.	Tim Klinger (Nem, reprezentanca)
4.	Davide Bragazzi (Ita, Team Endeka), +0.08
9.	Simon Špilak (Slo, Adria mobil)
10.	Dean Podgornik (Slo, Plast - Recycling), vsi isti čas Nedelja, 3. etapa: Poreč-Poreč, 139 km
1.	Gerald Ciolek (Nem, reprezentanca), 3.00.23
2.	Bochler Joachim (Nor, Team TMB)
3.	Grega Bole (Slo, Sava)
10. Jure Kocjan (Slo, Radenska Powerbar), vsi isti čas Skupni vrstni red:
1.	Borut Božič (Slo, Perutnina Ptuj), 11.23.59
2.	Jan Faltynek (Češ, PSK Whirlpool), +0.07
3.	Tim Klinger (Nem, reprezentanca), +0.09
5.	Grega Bole (Slo, Sava), +0.10
7. Simon Špilak (Slo, Adria mobil), +0.14 10. Boštjan Mervar (Slo, Perutnina Ptuj), +0.16
Mali nogomet • 1. slovenska futsal liga
Tomaž v ligi za obstanek
1. SFL
REZULTATI 18.KROGA: Slovenica Ag.Kravos - Extrem 14:4 (2:4), Tomi Press Bronx - Gip Beton MTO 4:1 (1:0), Dobovec - Oplast Kobarid 3:4 (0:2), Puntar - Tomaž 9:3 (2:1), Svea Lesna Litija - Nazarje Glin IPP 7:1 (3:0).
1.	GIP BETON	18	14	1	3	92:53	43
2.	SLOVENICA	18	9	3	6 66:62	30
3.	O. KOBARID	18	9	3	6 60:45	30
4.	TOMI PRESS	18	9	2	7	64:55	29
5.	DOBOVEC	18	8	4	6 74:63	28
6.	SVEA L. LITIJA	18	8	4	6 77:63	28
7.	PUNTAR	18	8	2	8 64:66 26
8.	NAZARJE GLIN	18	5	4	9	59:65	19
9.	TOMAŽ	18	3	3	12	46:84	12
10.	EXTREM 18 3 2 13 55:101 11
Puntar - Tomaž 9:3 (2:1)
^ STRELCI: 1:0 Drole (12), 2:0 Čujec (14), 2:1 Gašparič (16), 3:1 Čujec (26), 3:2 Bohinec (30), 4:2 Čujec (30), 5:2 Kovač (30) 6:2 Rutar (31), 7:2 Kovač (37), 8:2 Kovač (37), 8:3 Lah (37), 9:3 Drole (40).
TOMAŽ : Bedrač, Magdič, Go-ričan, Bohinec, Gašparič, Cvetko, Lah, Horvat, Majcen. Trener: Marjan Magdič
Moštvo Tomaža je v Tolminu doživelo visok poraz, čeprav še deset minut pred koncem tekme
ni kazalo na tako klavrn zaključek. Odločitev je padla v pestri 30. minuti, kjer so zadetki padali kot po tekočem traku. Najprej je za Tomaž znižal Bohinec, nato pa so Čujec, Kovač ter Rutar svoje moštvo popeljali v vodstvo s 6:2. Tomaž je neuspešno zaigral z vratarjem v polju, kar so izkoristili »uporniki«, ki so do vrha napolnili mrežo vratarja Tomaža Bedrača. Razplet tekme v Novi Gorici, kjer je Slovenica z 12:4 premagala neposredne tekmece Tomaža za izpad, Extrem iz Ribnice, je našemu predstavniku skupaj s Puntarjem (4 točke) in Nazarjami (2 točki) ponudil še
Strelstvo • 6. krog državne mladinske lige
Ptujčani do druge zmage v sezoni
V nedeljo, 12. marca, je na 40-mestnem elektronsko opremljenem strelišču v Portorožu potekal predzadnji, 6. krog državne mladinske lige, ki že počasi daje odgovore na vprašanja o skupnih zmagovalcih za to sezono.
Pri mladincih s pištolo je že šestič zapored zmagal Simon Si-monič, SD Juršinci, s 375 krogi, in tako postal tudi skupni zmagovalec z neulovljivo prednostjo 74 točk. Ptujčan Domen Solina je dosegel 349 krogov in zasedel 9. mesto. Pri mladinkah s pištolo je slavila Ptujčanka Mojca Lazar s 360 krogi, ki ima najboljše možnosti, da že drugič zapored postane skupna zmagovalka mladinske lige v svoji kategoriji. Na četrto mesto se je uvrstila juršin-ska strelka Petra Simonič s 338 krogi pred Ptujčanko Matejo Levanič s 335 krogi na 5. mestu. V ekipnem delu je slavila mladinska ekipa SK Ptuj, ki je dosegla 1044 krogov in prevzela vodstvo v skupnem seštevku z eno točko prednosti pred Juršinčani.
Pri mlajših mladincih s pištolo je prav tako že šestič zapored zmagal juršinski strelec Rok
^otfc "lilií-
Pučko, ki je tokrat dosegel 364 krogov in tako proslavil že svojo tretjo zaporedno zmago v skupnem seštevku posameznikov. Najboljšo tekmo v tej sezoni je odstreljal Ptujčan Jan Lešnik, ki je dosegel 340 krogov in osvojil odlično 3. mesto.
Pri mladincih s puško je
Mali nogomet • Šport mladih
Luka Kokot najboljši igralec turnirja v Slovenskih Konjicah, Robert Kurež pa v Međugorju
NS Poli Drava Ptuj
Pretekli vikend je v Slovenskih Konjicah v organizaciji Nogometnega društva Dravinja potekal nogometni turnir v malem nogometu, na katerem so tekmovali otroci, rojeni leta 1999 in
mlajši. Udeležilo se ga je skupno šest ekip, po dve iz nogometnega društva Dravinja in Nogometne šole Poli Drava Ptuj in po ena ekipa iz NK Publikuma in NK Petrovče. V spremstvu trenerja Milenka Potočnika so prvo ekipo Drave sestavljali Lovro Čondič,
Foto: 5imeon Gone
Mladinska ekipa SK Ptuj je v Portorožu dosegla nekaj letošnjih najboljših rezultatov; z leve: Jan Lešnik, Mateja Levanič, Domen Solina in Mojca Lazar s trenerjem Zlatkom Kostanjevcem
Ormožan Tadej Horvat dosegel 383 krogov in osvojil 4. mesto, vendar ima v skupnem seštevku še vedno velikih 9 točk prednosti pred svojim najtesnejšim zasledovalcem Maticem Baričem iz Grosupljega, ki je tokrat slavil s 388 krogi. Gregor Kmetec, SD Kidričevo, je s 364 krogi osvojil
Urška Bratuša, Tomaž Brumen, Luka Kokot, Bor Pahor, Alen Pih-ler, Nino Šalamun, Marko Šegula in Matic Vršič, v drugi skupini pa so tekmovali Miha in Jaka Ko-stanjevec, Timi Jerenko, Andraž Rozman, Matija Zagoršek, Matic Pihler in Jan Težak.
Foto: UK
Tomaž Bedrač (KMN Tomaž)
možnost za obstanek v 1. SFL. Prvo tekmo v ligi za obstanek bo Tomaž odigral 31. marca v Tolminu pri Puntarju.
UK
12. mesto.
Med pionirji s puško je nastopil tudi kidričevski strelec Uroš Mohorko, ki je dosegel 174 krogov in zasedel 12. mesto. Ormoški pionirji Tadej Ivanuša, Thierry Savora in Grega Ivančič so dosegli 170, 152 in 142 krogov ter zasedli 18., 46. in 53. mesto ter se v ekipnem seštevku uvrstili na 12. mesto.
2. liga - pištola
Ekipni rezultati:
1.	SD CELJE	1635 60
2.	SD JUTEKS ŽALEC 1630 44
3.	SD GROSUPLJE 1629 64
4.	SD IK KRANJ	1626 53
5.	SD VREMŠČICA 1625 49
6.	SD TRZIN	1620 58
7.	SD GORENJA VAS 1609 30
8.	SD D. POŽENEL II 1587 40
9.	SK PTUJ PETLJA 1587 27
10.	SD JURŠINCI II 1566 10
11.	SD I. POH. BAT. RUŠE 1553 16
12.	SD ŠTEFAN KOVAČ 1092 41 Posamezni rezultati:
1. Jure Frelih (SD Izolacije Kepic Kranj), 565, 4. Ludvik Pšajd (SD I. pohorski bataljon), 552, 20. Dušan Krajnc (SD Juršinci II), 535, 21. Franc Bedrač (SK Ptuj Petlja), 535, 27. Simeon Gonc (SK Ptuj Petlja), 531, 30. Mateja Levanič ml. (SK Ptuj Petlja), 521, 32. Janko Berlak (SD Juršinci ii), 443, 34. Petra Simonič ml. (SD Juršin-ci II), 532 krogov
Simeon Gonc
Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah:
SKUPINA A: ND Dravinja I -NK Drava II 5:0, NK Drava II -NK Publikum 0:2, ND Dravinja I -NK Publikum 3:2
SKUPINA B: ND Dravinja II -NK Drava I 0:8, NK Drava I - Pet-rovče 4:0, ND Dravinja II - Pet-rovče 1:0.
V finalu sta se tako pomerili prvi ekipi NŠ Poli Drava Ptuj in Dravinja. V atraktivni igri je domače moštvo s 4:2 premagalo NŠ Poli Drava Ptuj. Za najboljšega igralca turnirja po izboru nogometnih poznavalcev pa se lahko upravičeno pohvali Luka Kokot iz Nogometne šole Poli Drava Ptuj.
KONČNI VRSTNI RED: 1. ND Dravinja I, 2. NŠ Poli Drava Ptuj I, 3. NK Publikum, 4. ND Dravinja II, 5. NŠ Poli Drava Ptuj II, 6. NK Petrovče.
NK Aluminij
Zadovoljni obrazi nogometašev drugouvrščene ekipe NS Poli Drava Ptuj
Ekipa starejših dečkov Aluminija (U-14) je v začetku marca sodelovala na zelo močnem mednarodnem turnirju v Međugorju (BiH) ter v konkurenci več kot trideset klubov iz BiH, Hrvaške, Slovenije, Avstrije in Madžarske zasedla 9. mesto. Naziv najboljšega strelca je osvojil prav igralec Aluminija - Robert Kurež.
jm
Mali nogomet
oŠ Destrnik v finalu!
Polfinale osnovnošolskega DP za dekleta
V sredo, 15. marca, so učenke OŠ Destrnik - Trnovska vas zopet dokazale, da niso zaman dobile imena »vražja dekleta«. V Murski Soboti so se v konkurenci starejših deklet pomerile na polfinal-nem tekmovanju OŠ v malem nogometu in vnovič pometle z vso konkurenco. Pomerile so se s tremi ekipami: OŠ Rada Robiča Limbuš pri Mariboru, OŠ Neznanih talcev Dravograd in III OŠ iz Murske Sobote.
Po neprepričljivem in nervoznem začetku v tekmi proti dekletom iz OŠ Rada Robiča Limbuš, ki so jih premagale z rezultatom 1:0, so nadaljevale veliko bolj odločno in zanesljivo. V drugi tekmi proti OŠ Neznanih talcev iz Dravograda so pokazale vse svoje znanje in strelsko spretnost ter tekmo zanesljivo dobile z rezultatom 7:0. Na koncu jih je čakala še najtežja preizkušnja in
odločilna tekma za vstop v finale s III OŠ iz Murske Sobote. Velja omeniti, da so dekleta iz te šole petkratne državne prvakinje in so bile tudi favoritinje tega turnirja, saj so igrale pred svojim občinstvom in na svojem terenu. Vendar se jih naša dekleta niso ustrašila. Igro so začela zelo odločno in borbeno, kar se jim je na koncu obrestovalo. Zmagala so z rezultatom 2:1. Veselje je bilo neizmerno, tudi solzam sreče se niso mogle izogniti.
S temi odličnimi nastopi - od medobčinskih tekmovanj do področnega tekmovanja in polfina-la - so se uvrstile med štiri najboljše osnovnošolske ekipe in se bodo za naslov osnovnošolskih prvakinj v kategoriji starejših deklic pomerile v sredini aprila. Zahvaljujemo se organizatorjem za odlično organiziran turnir na III OŠ v Murski Soboti.
Dekleta OŠ Destrnik obljubljajo srčno borbo tudi v finalu.
Športnipedagogi OŠ Destrnik
Igralke OS Destrnik: Urška Arnuš, Martina Potrč, Anja Janžekovič, Laura Arnuš, Doroteja Topolovec, Ines Svarc, Katja Nežmah, Doroteja Muršec, Alenka Murko, Katica Muršec, Nina Podhostnik, trener Gorazd Voglar in ravnatelj Drago Skurjeni
Športni napovednik
JUDO
POKAL PTUJA 2006
JK Drava Ptuj organizira v soboto in nedeljo v športni dvorani Center zanimivo tekmovanje v judu za mlajše kategorije - Pokal Ptuja 2006.
V soboto, 25. 3., bodo od 10. ure naprej nastopali mlajši in starejši dečki in deklice ter kadeti in kadetinje (U12/17), v nedeljo, 26. 3., pa bodo na blazine stopili še mladinci in mladinke.
Na Ptuju organizatorji pričakujejo tekmovalce in tekmovalke iz Madžarske, Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Italije, Češke, Romunije, Slovaške, Bosne, Srbije in Črne gore, Poljske, Francije in Slovenije. Tekmovanje se bo odvijalo po KUP sistemu z repasaži, v kategoriji, kjer bodo prijavljeni štirje tekmovalci ali manj, pa se bodo pomerili vsak z vsakim.
Rokoborba
Med zmagovalci Vogrinec in Čiričeva
V ljutomerski športni dvorani je ADSC Kverneland Ljutomer organiziral 13. mednarodni ro-koborski turnir. Nastopilo je 130 tekmovalcev iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Nemčije, Slovaške in Slovenije, ki so se pomerili v grško-rimskem in prostem slogu. Za Slovenijo sta zmagi zabeležila Dominik Vogrinec iz Murske Sobote ter Mihaela Čirič in Niko Horvat iz Ljutomera. V ekipni konkurenci je slavila Slovaška, ljutomerski ADSC Kverneland pa je bil peti. Niko Horvat je bil
proglašen za najboljšega slovenskega tekmovalca turnirja. Rezultati: mlajši dečki, do 38 kg:
5. Domen Jagarinec (Lenart); do 48 kg: 3. Rok Perc (ADSC Kverneland Ljutomer); starejši dečki, do 42 kg:
2. Uroš Horvat (Lenart), 3. Uroš Hlebec (ADSC Kverneland Ljutomer), 5. Rok Pregrad (ADSC Kverneland Ljutomer); kadeti, do 63 kg: 1. Dominik Vogrinec (Slovenija), 2. Rok Košnik (Lenart);do 76 kg: 3. Sašo Smolkovič in Martin Plemenič (oba ADSC Kverneland Ljutomer); člani, do 84 kg: 3. Milan Plemenič, 4. Stanko Makoter, Marko Horvat (vsi ADSC Kverneland Ljutomer); ženske, do 55 kg: 1. Mihaela Čirič (Slovenija).
Miha Šoštarič
AvtoD^M
Mercedesov razred R nekoliko podrobneje
Mercedes razreda R je posebnež in predstavlja novo kombinacijo že videnih idej. Združuje lastnosti enoprostor-cev, vozil za zabavo in prosti čas, velikih limuzin in tudi športnih avtomobilov. Je odraz sodobnih trendov, ki težijo k čimbolj vsestranskim vozilom, oblikovne poteze pa povzema po konceptih vision R in grand sports tourer. Gre za prestižno, šestsedežno limuzino, ki se zaradi oblike in višine »spogleduje« z enopro-storci. Mercedes razreda R pravzaprav ni eden, temveč sta dva. Osnovnega so namenili predvsem ameriškemu trgu, za Evropejce je na voljo tudi skrajšana izvedba. Dve različni dolžini avtomobila spominjata na Renaultovega grand espa-ca, ki ga Mercedes navaja kot konkurenta, v kolikor razred R pojmujemo kot enoprostorsko vozilo. Dejstvo, da naj bi razred R ponujal temperament športnih vozil, se nanaša na zmogljive motorje. Vstopni je 3,0-litrski turbodizel, bencinska pa sta 3,5-litrski šestvaljnik in 5,0-litrski osemvaljnik. Zmogljivosti so primerne motornim prostorninam in zato med vožnjo ne občutite, da gre za avtomobil, ki tehta 2,1 tone. Razred R je izdelan na osnovi terenca ML, šest sedežev pa je razporejenih v tri vrste. Kot pri večini novejših enoprostorcev se da zadnje sedeže pospraviti v dno prtljažnika. Prostornina prtljažnika takrat naraste na 2400 litrov. Na seznam serijske opreme je vključena tehnična »poslastica«; in sicer 7-stopenjski samodejni menjalnik 7G-tronic, obsežna
varnostna oprema, pa tudi štirikolesni pogon 4matic. Pri Mercedesu smo že vajeni, da je spisek dodatne opreme daljši od spiska serijske, tako da pri nas skorajda ne najdemo dveh enakih modelov. Opcijsko zračno vzmetenje airmatic omogoča, da avto v prid vožnji po slabih cestah dvignemo za 5 centimetrov. Za razliko od bolj terenskega razreda ML lahko R v višjem položaju vozi le do 40 km/h, pri višjih hitrostih pa se samodejno spusti. Za doplačilo je na voljo tudi samodejno hidravlično odpiranje vrat prtljažnika, različne vrste usnjenega ob-lazinjenja, navigacijski sistem ^ Zelo nenavadno je, da filter za delce za dizelski motor ni serijski. Novost med doplačili je paket Simbio, ki vključuje vnaprej plačane prve štiri redne servise. Razred
R izdelujejo v Alabami, kjer poteka tudi proizvodnja mercedesa ML, s katerim si deli podvozje; seveda je le-to prilagojeno večjemu udobju. R je velik avtomobil, ki nudi veliko udobja šestim potnikom in predstavlja odraz sodobnih smernic križanja razredov in novega hišnega oblikovanja.
Citroen C1 za potrebe kupcev majhnih avtomobilov
Pred dobrimi petimi leti so začeli Peugeot, Citroen in Toyota razvijati majhen mestni avtomobil, leto kasneje pa je projekt tudi fizično stekel. Rezultat omenjenega sodelovanja je majhen avtomobil, ki so ga pri Citroenu poimenovali C1, pri Peugeotu 107 in pri Toyoti aygo.
Seveda si bodo »trojčki« na trgu konkurenčno stali nasproti.
C1 je po svoji zasnovi prepoznaven mestni avtomobilček, ki še posebej pristoji mladim voznicam. Deluje veselo in igrivo, na njem pa najdemo tudi nekaj dinamičnosti. Za mestno okretnost skrbijo že zunanje dimenzije, ki s 3,6 metra dolžine in 1,6 metra širine poskrbijo, da C1 zleze tudi v parkirne prostore, ki so premali za večje avtomobile. Da gre za mestni avto, odkriva tudi notranjost ci-troena, kjer je vse podrejeno prostornosti v kabini, manj pa v prtljažnem prostoru. V njem je prostora za 139 litrov prtljage, pa še ta je zaradi visokega prtljažnega roba težje dosegljiv oziroma neprimeren za nalaganje okornih in težkih kosov prtljage. Kadar tudi pri mestnih opravkih potrebujete večji prtljažnik, lahko zložite polovico ali celo naslonjalo zadnje klopi in dobite do 750 litrov prtljažnega prostora. Z dodatnim parom vrat zadaj je dostop do zadnje klopi precej lažji, zato petvratno izvedbo še posebej priporočam. Kljub skromnim dimenzijam ponuja C1 udobno in ergo-nomično voznikovo okolje, kjer ni težko najti ustreznega položaja za volanom. Za pogon skrbita dva motorja: bencinski agregat z litrom prostornine razvija 68 KM, 1,4-litrski turbodizelski štirivalj-nik pa 54 KM. Oba motorja delujeta v kombinaciji s petstopenjskim ročnim menjalnikom, bencinski motor pa je lahko proti doplačilu opremljen tudi z robotiziranim menjalnikom sensodrive. Citroen C1 je lahkotno vodljiv avto, ki ne razveseljuje le pri parkiranju, temveč tudi pri nekoliko hitrejši vožnji. Njegova glavna tekmeca sta v prvi vrsti kar »enaka« peugeot 107 in toyota aygo. Pa tudi kia picanto, hyundai atos in renaultov twingo. Vsi omenjeni privabljajo kupce s prisrčnim izgledom, vsekakor pa ima C1 še kakšno drugo odliko.
Danilo Majcen
Zdravniški nasvet
Čeljustna kirurgija
Poškodbe maksilofacialnega področja - II. del
Pri zlomih zgornje če-Ijustnice moramo biti posebej pozorni še na obnosne votline, nos in vid, saj je to področje med seboj povezano in le pravilna diagnoza pripomore k pravilnemu in pravočasnemu zdravljenju.
Zelo pogoste pa so tudi poškodbe zob. Ponavadi veliko slišimo in vidimo o poškodovanih čeljust-nicah, manj pa o poškodbah zob. Prav zaradi tega predstavljajo poškodbe zob v maksilofacialni travmatologiji posebno poglavje, ki pa je pomembno za pacienta in terapevta. Zaradi delovanja tope sile pride do različnih poškodb posameznih zob ali pa celo zobnih skupin. Pri poškodbi zob je lahko poškodovana
krona zoba, korenina zoba ali pa cel zob. Pri poškodbi krone zoba jo lahko po predhodni oskrbi zobnega živca s sodobnimi materiali nadomestimo. V kolikor pa je zobna krona odlomljena, jo nadomestimo s pomočjo fiksno protetičnega nadomestka.
Na splošno razlikujemo prelome zob, majavost zob in udarce zob.
Čeprav opažamo frakture zob pri vseh starostih, so vendar pri starejših zobje bolj krhki zaradi večje mineralizacije. Razlikujemo prelome zobne krone in zobne korenine. Zdravljenje preloma zobne krone smo že omenili, če pa pride do preloma zobne korenine, to delimo v tri segmente. Če je prelom zobne korenine v višini vrška zobne korenine, pristopimo k operativnemu posegu v smislu odstranitve dela
Foto: Črtomir Goznik
Lojze Arko, dr. dent. med., spec. maksilofacialne kirurgije
zobne korenine, če pa je prelomljena zobna korenina v srednji ali zgornji tretjini korenine, pa je potrebno zob odstraniti. Do poškodbe zob lahko pride tudi na ta način, da udarec potisne zob v kost, kar opazimo pogosteje v zgornji čeljusti, kjer je zobni nastavek tanjši in manj odporen. Prav v zgornji čeljusti pa ponavadi in to predvsem pri otrocih pride do izbitja zoba. Če je to stalen zob in je v celoti izbit, se po-
služujemo reinplantacije, to pomeni, da zob ponovno vsadimo in fiksiramo, vendar je treba poudariti, da to ni trajna rešitev, saj z leti pride do topitve zobne korenine vsajenega zoba. Po lastnih izkušnjah lahko povem, da je življenjska doba ponovno vsajenih zob po izbit-ju 5 do 12 let. Pomembno časovno obdobje, ker pri mladostnikih v tem času premostimo puberteto in istočasno estetski videz, saj pred 16. letom ni dovoljeno izdelati fiksno pro-tetičnega nadomestka in ne kovinskega vsadka.
Pri zdravljenju poškodovanih zob nas mora voditi pravilo, da ohranimo vsak poškodovani zob, ki ima dobre pogoje za obstanek, s predpostavko, da je rehabilitacija pacienta funkcionalna in estetska, zato se zavzemam za timsko delo in sodelovanje ustreznih strokovnjakov, predvsem ortodontov.
Lojze Arko, dr. dent. med., spec. maksilofacialne kirurgije
Moje cvetje
S počasnimi koraki, pa vendarle, prihaja k nam pomlad
Prvi pomladanski dan se je letos res tudi časovno pokril s prihodom toplejših dni in več sonca v naše kraje. Saj smo vsi že kar pošteno naveličani zime in mraza. Vendar moramo ravno sedaj še malo potrpeti, preden se resno lotimo dela na vrtu. Zemlja se mora najprej posušiti, drugače z delom naredimo veliko več škode kakor koristi. Tople dneve pa izkoristimo za prekopavanje in urejanje kompostnega kupa, tisti, ki imate še vedno tople grede, pa se lotite dela z njimi.
Sobne rastline
Tople dneve lahko izkoristimo tudi za presajanje sobnih lončnic. Po dolgi kurilni sezoni bodo za presajanje zelo hvaležne. Prav posebno pa tiste, ki ste jih kupili ali dobili v dar med zimo in jih še niste presadili. Z izjemo orhidej in cvetočih lončnic vam svetujem, da presadite vse. Orhidej ne presajamo pogosto, nekatere, npr. Cim-bidium, cvetijo le, če se v loncu tiščijo. Tudi za klivijo je značilno enako, zato jo presadimo samo v nov substrat, ne pa v večji lonec, vendar šele po cvetenju.
Foto: Misa Pušenjak
V stanovanje si pomlad prinesemo s pomladanskimi čebulnicami. Prikukale so že na prosto, zato jih preprosto posadimo v lončke, obdamo z mahom. Vendar jih ne smemo dati takoj v tople prostore. Dokler se ne pokažejo cvetni popki, morajo biti še vedno v hladnejšem in svetlem prostoru. Šele ko se prikažejo popki, jih damo v dnevne, ogrevane prostore. Takoj, ko odcvetijo, pa jih presadimo ven, na vrt, da si opomorejo. Enako velja, če kupite čebulice, ki so namenjene siljenju. Najprej jih damo za 10 do 14 dni v hladilnik, nato jih posadimo ali v zemljo ali v vodo (kot je narisano na nekaterih embalažah). Posajene v vodi lahko še vedno pustimo v hladilniku, dokler ženejo samo korenine. Ko prične rasti listje, jih damo v hladen in svetel prostor. Šele ko vidimo cvetni popek, jih lahko damo na toplo. Bolj bo toplo, krajši čas bodo cvetele. Po cvetenju jih spet prestavimo na hladno ali kar presadimo ven, v naravo.
Balkonske rastline
Skrb za higieno in zračenje prostorov, kjer imamo potaknjence in posodovke, je sedaj nujen ukrep, na katerega ne pozabite.
Intenzivno je potrebno razmišljati o tem, kaj bo poleti krasilo naše balkone in okenske police. Da bodo zasaditve še bolj pestre in zanimive, jih popestrimo tudi s strukturnimi rastlinami.
Do sedaj smo spoznali sivolistne strukturne rastline. Ostale so nam še pisanolistne in zelenolistne. Zelo zanimiva vrsta, ki jo lahko krasno izkoristimo v zasaditvah, je sladki krompir. Pri izrazu krompir bomo morali postati zelo previdni, saj poznamo vsaj štiri rastline s podobnim imenom, ki pa med seboj niso v sorodstvu. Med okrasnimi najdemo dve: sladki krompir ali latinsko Ipomea batata in okrasno krompirjevko, ki je povešava rastlina z belimi ali plavimi cvetovi. V zadnjih letih smo tudi v Slovenijo dobili veliko različnih sort sladkega krompirja, ki se med seboj razlikujejo po barvi ali obliki lista. Pomembno je vedeti, da je rastlina močna in robustna in potrebuje velike posode. Najbolj se razraste sorta, ki ima rumeno-zelene liste; nekoliko manj sorta s temno vijoličnimi listi, zelo nežna in primerna za roza kombinacije pa je sorta s pisanimi listi, v katerih se preliva bela, rožnata in lila barva. Rastline lepo dopolnjujejo korita, uspevajo na sončnih in polsončnih mestih, v jeseni pa nas ob pospravljanju korit čaka še eno presenečenje. V zemlji se skrivajo gomolji. Ti bodo dobrodošli predvsem za otroke, saj so sladkastega prijetnega okusa, po katerem je rastlina tudi dobila ime. Zato gomolje pojejte, rastline pa razmnožite za naslednje leto s potaknjenci.
Miša Pušenjak
Gorišnica • Posvet o prihodnosti športa
Računati na državni denar je utopija
»Tisti, ki mislijo, da bo država financirala šport, se motijo! Zelo! Denarja bo vedno manj! Za rekreativni šport je morda še nekaj rezerv v proračunih lokalnih skupnostih, profesionalni šport pa se bo moral financirati iz sponzorskih sredstev,« je odkrito in brez dlake na jeziku v svojem prepričljivem tonu povedal Rajko Šugman na nedavnem srečanju v Gorišnici, namenjenemu perspektivam razvoja športa v Sloveniji.
Naravnost, brez okolišenja pa je Šugman v svojem kratkem nastopu povedal še nekaj stvari: »Naš zakon o športu je potreben temeljite revizije. Poleg tega smo mi edina država, kjer se s športom ukvarja šolsko ministrstvo! Lepo vas prosim, kakšna ureditev pa je to?! Eno je šolska športna vzgoja, drugo pa rekreacijski ali profesionalni šport! Perspektiva športa se ne more naslanjati in graditi na ministrskem proračunu. Potrebno pa je povečevati število športnih društev in članov, izboljšati programe, omogočiti strokovno izpopolnjevanje kadrov, infrastrukturo, predvsem pa uveljaviti športno dejavnost kot tržno storitev!«
Nadalje je Šugman še povedal, da je slovenski šport nasploh na zelo nizki ravni in svoje teze razvoja športa pojasnil tako: »Zavedati se moramo, da bo tudi za rekreativni šport treba plačati tako, kot če se odločite, recimo, za smučanje. Dobro veste, koliko vas stane oprema in smučarske karte in podobno bo moralo začeti veljati za vse vrste rekreacije. Tu je sicer še rezerva v sofinanciranju lokalnih skupnosti, da bodo »žepi« občanov pač manj obremenjeni. Prav tako si ne metati peska v oči, da je za sponzorje zanimiv rekreacijski šport, ker ni! Sponzorji so lahko in morajo biti finančni steber profesionalnega športa!«
Bolj leni sole Italijani in Španci
Potem se je razprava osredotočila na vprašanje rekreacijskega športa, torej dela društev, predvsem na področju vzhodne Štajerske. Boris Sila s katedre za športno rekreacijo na Fakulteti za šport je med drugim predstavil nekaj zanimivih rezultatov strokovnih raziskav. Tako je bilo ugotovljeno, da je zdravje ljudi kar v 51 odstotkih odvisno od življenjskega stila, le dobrih 15 odstotkov nanj vplivajo dedni dejavniki, še manj zdravstvo in okoljski dejavniki. Ugotavljal je tudi, da se delež Slovencev, ki se vsaj občasno ukvarjajo s kakšnim rekreativnim športom, konstantno povečuje, da pa smo Slovenci v primerjavi z ostalimi prebivalci evropskih držav še vedno na repu, saj so manj aktivni od nas le Španci in Italijani. V naši državi so sicer med rekreativnimi športi najbolj priljubljeni in
Rajko Šugman: »Perspektiva športa se ne more naslanjati in graditi na ministrskem proračunu. Računati na državni denar je utopija!«
Boris Sila: »Slovenci smo v primerjavi z ostalimi prebivalci Evropskih držav še vedno na repu rekreacije, saj so manj aktivni od nas le Španci in Italijani.«
Dušan Gerlovič: »Na Fundaciji za šport do pred dveh, treh let praktično ni bilo niti ene vloge s strani športnih društev s tega konca Slovenije. Zdaj že prihajajo, problem pa je v tem, da so nepopolne, slabo pripravljene, pomanjkljive in zato na razpisih ne uspejo ter tako ostanejo brez denarja.«
zastopani: hoja, sprehodi, plavanje, kolesarstvo, smučanje, planinstvo, gorništvo, tek, gimnastika, ples in badminton. Na koncu je Sila predstavil še rezultate študije, kateri rekreativni športi bi se najbolje vključevali in promovirali turistično ponudbo Podravja: »Med vodilnimi so hoja, smučanje, plavanje in
kolesarjenje, pa tudi tenis in odbojka.«
Društva se ne znajo prijavljati
na razpise
Predsednik ŠZ Gorišnica Zlatko Sok pa se je problematike športne aktivnosti lotil z
lokalnega nivoja in opozoril predvsem na dejstvo, da se v društvih brez velike požrtvovalnosti in prostovoljstva ne bi dogajalo prav veliko, da pa imajo nadpovprečno dobro, upoštevajoč slovensko povprečje, urejeno infrastrukturo.
Problem pomanjkanja denarja za delo društev bi se sicer po prepričanju Dušana Gerloviča lahko omilil tako, da bi se društva prijavljala na javne razpise za dodelitev sredstev: »Na Fundaciji za šport do pred dveh, treh let praktično ni bilo niti ene vloge s strani športnih društev s tega konca Slovenije. Zdaj že prihajajo, problem pa je v tem, da so nepopolne, slabo pripravljene, pomanjkljive in zato na razpisih ne uspejo ter tako ostanejo brez denarja. V največji meri tako ostajajo odvisni od lokalne skupnosti, s tem pa se pojavlja nevarnost velike odvisnosti od politične ali gospodarske samovolje posameznika.«
Iz državne blagajne le 1,5 odstotka vsega denarja
Vendar pa tudi državna blagajna ni ravno posebno »velikodušna«, kar so dokazovali podatki iz leta 2003: skupno je bilo za vse vrste športnih dejavnosti porabljenih 97,2 milijarde tolarjev, pri čemer so javni izdatki oz. prispevki znašali dobrih 12 milijard, zasebni pa kar 84,7 milijarde tolarjev!
Kaj to pomeni? Konkretno to, da je država dala za šport le 1,5 milijarde tolarjev, lokalne skupnosti 10,1 milijarde tolarjev, podjetja 11,2 milijarde, vso razliko pa gospodinjstva oz. posamezniki! Največ denarja je šlo za nogomet, smučanje, košarko in rokomet, sicer pa se je med »dražje« športe uvrstil še alpinizem in avto-moto šport.
Da tudi na ožjem ptujskem s športom in rekreacijo ni vse tako, kot bi lahko bilo, je bo koncu povedal še Simon Starček s Športnega zavoda: »Možnosti za razvoj različnih oblik rekreativnega športa so velike, precej smo v zadnjem času že naredili, tudi načrti so velikopotezni, omejitve so pa že znane: premajhna podpora lokalnih skupnosti, slaba kadrovska struktura, prenizek delež vlaganj države itd. Poleg tega se v našem okolju srečujemo še s specifično težavo; to je izredno visoka stopnja nezaposleno-
Pa brez zamere
Ljudski praznik
Planica in slovenska ljudska bit
Pretekli vikend je minil v znamenju "ljudskega praznika", "romanja", kot je zdaj že ustaljeno medijsko poimenovanje planiškega vikenda. Pa je ta naziv pravilen, se pravi, ali je teh par dni poletov res tako neposredno povezanih s slovensko bitjo, da lahko pritrdilno prikimamo temu nazivu ter začnemo zbirati podpise za referendum, s katerim bi petek pred in ponedeljek po planiškem vikendu razglasili za državni praznik in dela prost dan?
Najprej bi lahko razlog, zakaj planiški vikend poimenovati "ljudski praznik", videli v dejstvu, da smo Slovenci že po definiciji smučarski narod. Da radi smučamo. Pa je to res? Oziroma, ali je to še vedno res? Zdi se, da je. Slovenci še vedno smučamo. Še posebej ob takih zimah, kot je bila tale, ki se, upamo, zdaj končno poslavlja. A vendar, ob dejstvu, da se Slovenija pospešeno približuje modelu socialne razslojenosti, ko bodo redki imeli (relativno) veliko, mnogi pa malo ali nič, se zamaje tudi ideja o smučanju kot nepogrešljivem delu nacionalne biti. Seveda, ko imaš že za golo preživetje komaj dovolj, je nabava smučarske opreme in vedno dražjih vozovnic ena izmed zadnjih stvari, na katere pomisliš, tudi če je zima dolga kot tale. V tako dolgi zimi namreč zimski del financ zagotovo prej porabiš za kurjavo, kot pa za dilce in spuščanje po puklih. Tako da ta argument ne stoji (več) na najbolj trdih temeljih.
Kar se tiče argumenta, da ljudske množice pod Ponce privabijo konstantno dobri uspehi naših smučarjev skakalcev, ni treba posebej poudarjati netočnosti tega prepričanja. Pretekla sezona govori zase. Če je pri skakalcih kakšen mik, ki vleče tukajšnje prebivalstvo v Planico, je to prej fascinacija nad rečmi, ki jih (še posebej na velikanki) počnejo atleti. Nekateri vsekakor prihajajo tudi zato. A precej je tistih, ki pravzaprav sploh ne pridejo zaradi skakalcev, ampak zato, ker pač prihajajo vsako leto. Vendar samo zato Planica še ni slovenski ljudski praznik. Saj imamo tudi druge prireditve, katerih se udeleži približno enako število obiskovalcev, pa jih zato ne razglašamo za neke ljudske praznike.
Ostane še zadnja možnost, zakaj bi Planica lahko bila "ljudski praznik". Etanol. Splošno znano dejstvo je, da se v Planici pije. In to konkretno. Organizatorji si sicer vsako leto z novimi in novimi pogruntavščinami prizadevajo omejiti narodu dostop in tankanje alkohola, a zdi se, da je ljudstvo vedno korak pred njimi. In potem lahko poslušamo ali beremo, da so jih toliko in toliko spet morali odpeljati na črpanje ali jim kako drugače nuditi medicinsko pomoč. Ja, tukaj pa je mogoče trditi, da alkohol imamo Slovenci v sami biti. Imamo ogromno vinogradov, pesmi, kjer je omenjen alkohol, še za državno himno smo si izbrali pesem, povezano z alkoholom. Seveda v državni himni ni dela o alkoholu, a vendar vsak, ki količkaj pozna Prešerna, ob zvokih ter besedilu himne takoj tudi pomisli na pesem kot celoto, ne pa samo na tisti del, ki je v himni. Alkohol in Slovenstvo sta torej povezana. Seveda, in to je treba posebej poudariti, alkohol v razumnih mejah, saj nihče ne zagovarja teze, da nas recimo Zdravljica nagovarja ali celo sili, da se ga napijemo do mrtvega. A saj veste, kako je s temi stvarmi. Množica si jih rada razlaga po svoje, kakor si tudi obisk Planice razlaga kot neomajno povezan s prekomernim tankanjem. In tukaj se zdi, da povezava stoji precej trdno.
Planica je torej ljudski praznik. Vedno. Če pa kak naš še odlično skoči, pa še toliko bolj. Ni pa tole zadnje nikakor nujno. Kajti mnogi v Planici raje kot po puklu gorgledajo v flašo dol. Mnogi sicer tudi ne, ampak o teh tako nihče ne piše ali poroča.
Gregor Alič
sti, kar se seveda negativno odraža tako na ekonomskem kot socialnem vidiku - splošna življenjska klima je bolj negativna, kupna moč prebivalcev pa je nizka.« Starček je med težave, ki ovirajo širok razmah rekreacije na Ptujskem, uvrstil še informacijsko nepovezanost, ki ima za posledico organizacijo več velikih prireditev ob istem času, neizkoriščene naravne danosti in projektno nepovezanost športnih akterjev: »Konkretno pa med največje neizkoriščene tako športne kot turistične potenciale na Ptuju gotovo spada Ptujsko jezero, nepovezane ter slabo
označene kolesarske in po-hodniške poti.«
Nasploh pa se je v dolgi razpravi vseh prisotnih pokazalo, da so težave v celotni SV Sloveniji na področju športa in rekreacije približno enake, da je bistvena težava v pomanjkanju denarja, kaj vse bi (teoretično) bilo nujno postoriti, da športno društveno življenje ne bo šlo rakovo pot, malo oz. nič pa ni bilo slišati o konkretnih potezah, kako denar res dobiti, če bo že država zapirala blagajno. Šugmanov realistični uvod je tako izzvenel bolj v prazno.
SM
Foto: SM
Ptuj • 17. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Med dobrotami tudi Drnovškov kruh?
V Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj že nekaj časa potekajo intenzivne priprave na 17. razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo v minoritskem samostanu na Ptuju od 19. do 22. maja. Na razpis za sodelovanje, ki je bil objavljen v zadnjem tednu v januarju in zaključen 24. februarja, se je v ocenjevanje z izdelki v okviru trinajstih skupin prijavilo okrog 600 slovenskih kmetij in kmetij iz Slovenske Koroške, okrog 100 pa jih bo sodelovalo tudi v predstavitvah posameznih pokrajin. Nosilna pokrajina je letos Gorenjska.
Z ocenjevanjem posameznih skupin izdelkov so pričeli 2. marca; na Biotehnični fakulteti, katedri za tehnologijo rastlinskih živil v Ljubljani, so v prvem ocenjevanju ocenili sadne sokove in suho sadje, v drugem pa kise in konzervirane izdelke iz zelenjave. V prvi skupini je bilo 25 zlatih priznanj, 11 srebrnih in 7 bronastih, 6 vzorcev
pa ni prejelo priznanja. V drugi skupini so podelili 17 zlatih, 13 srebrnih in 10 bronastih priznanj, 9 vzorcev pa ni prejelo priznanja. Komisija je ugotovila, da je kakovost sadnih sokov dobra, kakovost sušenih izdelkov pa izredno visoka. Sadni kisi so morali imeti vsaj 4 odstotke ocetne kisline, vinski kisi pa 5 odstotkov ocetne kisline. Kako-
vost kisov se je izboljšala, saj jih večina dosega parametre kakovosti, ki so po vstopu v EU poostreni. Konzervirani izdelki iz zelenjave pa so bili odlične kakovosti z dobro izbranimi surovinami in pestro ponudbo. 23. marca bodo ocenili marmelade in kompote, 29. marca žganja, 4. aprila olja, 6. in 7. aprila mesne izdelke, 13. aprila sadno vino,
tó^ - ^
Foto: Črtomir Goznik
Slovenske kmetije so letos v ocenjevanje prijavile blizu tisoč Izdelkov, prve vzorce so te dni že ocenili. Podatki o kakovosti so spodbudni.
Štajerski TEDNIK
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: PESTIČ, LUTULI, APARAT, SALOMA, TRAP, GREGOR, ARON, LAT, STALIN, UJNA, ORTIZ, ŠTEJN, ORTIZ, ŠTEJN, TARČA, IR, EG, EBI, LAVIGNE, SEBEOK, LEON, KRUM, MILOST, ATTU, ACOSTA.
19. aprila vina, 10. maja sire in 17. maja krušne izdelke, ki jih je tudi največ, okrog 370. Kmetije iz Slovenske Koroške so letos v ocenjevanje prijavile žganja, olja, mesne in krušne izdelke. Ob zadnjem obisku na Ptuju je obisk letošnje razstave Dobrote slovenskih kmetij obljubil tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek. Organizatorji ga bodo povabili, da na razstavi sodeluje tudi s svojim kruhom, so za Štajerski tednik povedali Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora, Felicita Domi-ter, ki je odgovorna za vodenje obdelave podatkov in promocijo razstave, ter Terezija Meško, vodja razstave.
Že po tradiciji bodo pripravili bogat spremljevalni program, v strokovnem delu pa opozorili na aktualna vprašanja kmetijske pridelave oziroma življenja na podeželju. 8. aprila pa se bodo na skoraj 60 stojnicah na Pogačarjevem trgu v Ljubljani v okviru prodajne tržnice predstavile s svojimi dobrotami nekatere slovenske kmetije, ki že tradicionalno sodelujejo na ptujski razstavi, ter vabile k ogledu 17. razstave. Prijave še zbirajo, sodelujejo lahko le kmetije, ki so registrirane tudi za prodajo.
MG
Zanimivosti
Egiptovsko Sfingo bodo obnovili
Kairo (STA/AFP) - Strokovnjaki restavratorji se bodo lotili obnove kairske Sfinge, enega najbolj znanih spomenikov faraonskega Egipta. Obnovili bodo najbolj občutljiva dela, vrat in prsi, kjer so sledi erozije najmočnejše. Zadnjič so spomenik obnovili leta 1996. Sfinga s telesom leva in glavo faraona Kefrena s kraljevsko frizuro, je dolga 73, visoka 20 in široka 14 metrov. Spomenik, ki stoji na območju velikih piramid v Gizi blizu Kaira, si bodo turisti kljub obnovi lahko ogledali.
Novorojenčica varščina za neplačane račune
Jeruzalem (STA/dpa) - Jeruzalemska bolnišnica je eno od rojenih trojčic obdržala kot varščino pred morebitnimi neplačanimi računi. In šele ko je posredovalo izraelsko ministrstvo za pravosodje, je lahko mama dobila tudi zadnjo od svojih dva meseca predčasno rojenih trojčic. Račun za medicinsko oskrbo nedonošenih trojčic v bolnišnici Al Mokased na vzhodu Jeruzalema je bila namreč tako velik, da ni bilo gotovo, če bo zavarovalnica stroške tudi poravnala. Vodstvo bolnišnice se je zato odločilo, da bodo eno od trojčic obdržali kot varščino.
Od tod in tam
Ptuj • Rez na grajskem hribu
V petek, 17. marca, je bilo na grajskem hribu živahno. Opravili so rez modre kavčine - žametne črnine, potomke najstarejše trte, ranfola in zirfahndlerja, ki rastejo na grajskem dvorišču, ter renskega rizlinga v mestnem in minorit-skem vinogradu, kjer pa so rez opravili samo simbolično, ker jo bodo dokončali dijaki Kmetijske šole Ptuj. Za boljšo rez so zapeli člani kvinteta DUR iz KD Rogoznica, na harmoniko pa je zaigral Janko Kocmut. S pozdravnimi nagovori so se oglasili ptujski "graščak sicer direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, ptujski župan dr. Štefan Čelan, prva ptujska vinska kraljica Svetlana Širec in direktor Kmetijske šole Ptuj dr. Vladimir Korošec. V Grajski kavarni so rezačem in predstavnikom partnerjev v projektu mestnega vinograda postregli z obilno malico, ki so jo zalili z ranfolom letnik 2005, ki ga je v svojem vinogradu pridelal mestni viničar.
MG
Hajdina • Nova samopostrežna prodajalna
Foto: Črtomir Goznik
Poslovno-stanovanjski center Hajdina se počasi polni. Po odprtju dostavne pošte Hajdina so drugo vrvico simbolično rezali v Mercatorju SVS, d. d., Ptuj, ki so 17. marca predali namenu novo samopostrežno prodajalno Hajdina. Graditi so jo pričeli lani, gradbeno-obrtniška dela so stala 60 milijonov tolarjev, oprema pa 13 milijonov tolarjev. Nova samopostrežna prodajalna je za 100 m2 večja od prejšnje, ki je bila zgrajena leta 1988 in leta 2001 delno obnovljena. V novi Mercatorjevi trgovini so zaposleni štirje, poslovodkinja je Anica Rožmarin. V ponudbi je okrog 5 tisoč izdelkov market programa, dodatni magnet za nakup pa je tudi urejeno parkirišče. V sklopu objekta, v katerem je samopostrežna prodajalna, bodo uredili tudi sodoben gostinski lokal. Naložbo bo izvedel eden od znanih zasebnih gostincev na Ptujskem. Haj-dinčani so se nove trgovine zelo razveselili, to je pokazal tudi dober obisk kratke petkove otvoritvene slovesnosti, na kateri so govorili hajdinski župan Radoslav Simonič, predsednik uprave Mercatorja SVS, d. d., Ptuj Samo Gorjup in direktor maloprodajnega območja I. Mercatorja SVS Milan Stegne.
MG
Ptuj • Vesela pomlad
Foto: Črtomir Goznik
Marčne sobote v Supermestu na Ptuju so vabljive tudi za otroke. 11. marca je v avli hipermarketa Mercator potekala otroška zabavno poučna prireditev Vesela pomlad. Otroci so skupaj s starši spoznavali prve pomladanske cvetlice. Ob pomoči cvetličarske mojstrice so se navduševali nad zvončki, telohi, mačicami, trobenticami, hijacintami, narcisami in drugimi pomladnimi rastlinami. V ustvarjalni delavnici pa so jih zatem z različnimi tehnikami izdelovali. Pomladno vzdušje so pomagali ustvarjati tudi Party kids iz Plesne šole Natke Geržina. Najbolj prizadevne pomladne navdušence so nagradili s cvetličnimi nagradami. Minulo soboto pa sta otroke navdušila Maja in Bunči v glasbeno-animacijskipredstavi Maje Kokol in Janija Lipič-nika.
Ptuj • S skupščine združenja šoferjev in avtomehanikov
V regionalni organiziranosti so večje možnosti
Na 55. letni skupščini ptujskega združenja šoferjev in avtomehanikov, ki povezuje 230 članov, so v soboto, 11. marca, v dvorani restavracije Gastro sodeloval tudi sekretar združenja ZŠAM Slovenije Zlatko Zaletel ter gostje in predstavniki iz združenj iz lani ustanovljene Štajersko-Pomurske regije.
Kot je na skupščini poudaril predsednik ZŠAM Ptuj Franc Gril, so v minulem letu sicer sodelovali na vseh začrtanih akcijah in srečanjih, žal pa ugotavljajo, da se v aktivnosti vključuje premalo njihovih članov. Posebej uspešni so bili na regijskem tekmovanju šoferjev in avtomehanikov v Slovenski Bistrici, saj so zmagali v vseh treh disciplinah in si s tem prislužili prehodni zmagovalni pokal. S svojim programom in praporom so sodelovali tudi v povorki uniformiranih na Avto Showu v Celju. Po izbiri najboljšega ponudnika so v stavbi združenja ob Novi cesti uredili in napeljali centralno ogrevanje na plinsko gorivo, zaradi česar so pregradili tudi garažo. Udeležili so se regijske proslave v Slovenski Bistrici ob 13. juliju, dnevu šoferjev, nekoliko pozneje pa tudi tradicionalnega srečanja šoferjev na Rogli. Med najbolj odmevne akcije pa sodi udeležba 13 uniformiranih članov ZŠAM v 14-dnevni jesenski preventivni akciji za večjo varnost šolarjev ob pričetku šolskega leta.
V dogovoru z vodstvom ZŠAM Slovenije so v Ptuju pripravili delovni sestanek, na katerem so v skladu s programskimi cilji slovenske zveze ustanovili Pomursko-Štajersko regijo, v katero so vključena ZŠAM Poljčane, Slovenska Bistrica, Maribor in Ptuj, izvolili pa so tudi regijski odbor in njegovo vodstvo. Slišali smo, da bo za vse potrebne informacije tudi letos na voljo predsednik združenja, ki bo za člane dosegljiv v prostorih združenja vsako sredo med 9. in 12. uro.
Sicer pa se bodo med nalogami v letošnjem letu posvetili večjemu sodelovanju s člani, zato bodo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri v prostorih združenja redni članski sestanki. Pri svojem delu in akcijah pa bodo tudi letos sodelovali s Policijsko postajo Ptuj ter Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj.
Na razgibano dejavnost 63 uniformiranih članov ZŠAM Ptuj je opozoril Marjan Pšajd, ki se je za izredno aktivnost posebej zahvalil praporščaku združenja Jožetu Capudru. Nekaterih izboljšav in povečane aktivnosti, ki so zagotovo tudi posledica reorganizacije ZŠaM, je bil vesel tudi sekretar ZŠAM Slovenije Zlatko Zaletel, ki je poudaril, da nova organiziranost po regijah daje večjo moč posameznim združenjem, hkrati pa omogoča tudi boljšo zastopanost v organih zveze.
Za sodelovanje v akciji za večjo varnost ob pričetku šolskega leta se je članom ZŠAM zahvalil pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj Boris Kozenburger in ob tem opozoril na spremenjeno prometno zakonodajo,
ki je z lanskim letom naložila policistom nove, odgovornejše in težje naloge. Sicer pa je za razliko od stanja v Sloveniji prometnovarnostno situacijo v minulem letu 2005 na območju PP Ptuj ocenil kot eno najugodnejših v zadnjih 10 letih. Ne samo, da se je precej zmanjšalo število prometnih nesreč, manj je tudi telesno poškodovanih, prvič po 10 letih pa se je pripetilo, da sta zaradi posledic prometnih nesreč umrla samo 2 udele-
ženca; pa še to je preveč.
S pozdravi iz svojih sredin ter najboljšimi željami po uspešnem delu in sodelovanju so se oglasili tudi predstavniki ZŠAM Slovenska Bistrica, Celje, Poljčane, Ljutomer in Gornja Radgona ter predsednik Gasilke zveze Ptuj Franci Vogrinec.
Za člana upravnega odbora ZŠAM Slovenije so izvolili Jožeta Capudra, za člana predsedstva ZŠAM Slovenije pa Franca Grila. Zaslužnim
članom so se za uspešno in večletno delo v društvu oddolžili s priznanji in stažnimi značkami, pri čemer so posebej zaploskali štirim članom, ki so v ZŠAM Ptuj že 55 let; to pa so Marjan Mesarič, Luka Varvoda, Stanko Šerona in Edvard Šeruga. Ob koncu pa so za častnega člana proglasili Konrada Mahoriča, ki je v ZŠAM Ptuj že od leta 1952, dolga leta pa je bil ptujski občinski šofer.
M. Ozmec
cr		
		
1*	tosii^	
Cvet mo v Euri

Modne smernice letošnje pomladi in poletja si oglejte no Europarkovi modni reviji v četrtek, 23. marca 2006. ob 17.30. Glasbeni gost bo zmagovalec letošnje Eme, Anžej Dežen, Oblačila, obutev in modne dodatke iz prodajaln v Europarku bodo predstavila znana imena slovenske modne scene.
Nakupovalno središče Maribor doživelje nakupov
Foto: M. Ozmec
Franci Gril, predsednik ZSAM Ptuj, je člane pozval k večjemu sodelovanju.
Foto: M. Ozmec
Med 231 člani zŠam Ptuj je posebej aktivnih 63 uniformiranih šoferjev in avtomehanikov.
KRI & ZA, živinozdravniška ambulanta, d. o. o. Cirkovce 50, 2326 Cirkovce, tel. 02 7890170
OBVESTILO
Obveščamo vse lastnike psov v občinah Kidričevo, ^idem pri Ptuju in Podlehnik, ki imajo pse, starejše od štirih mesecev, da so po Zakonu o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) in Pravilniku o izvajanju sistematičnega spremljanja bolezni in cepljenj živali v letu 2006 (Uradni list RS, št. 3/06) dolžni privesti pse na cepljenje. Z obveznim cepljenjem psov proti STEKLINI po naslednjem seznamu bomo pričeli:
V ponedeljek, 27. 3. 2006
Ob 8.00	Njiverce vas	pri Podgoršku
Ob 9.00	Kungota	pri gostilni Mlakar
Ob 10.00	Starošince	pri Domiterju
Ob 11.00	[ikole	pri Kotniku
Ob 12.00	Stražgonjca, Sp. Gaj pri Pragerskem	pri zbiralnici mleka v Stražgonjci
Ob 12.30	Pongrce	pri Jožetu Lahu
Ob 13.00	Zg. Jablane	pri kmečkem turizmu Medved
Ob 13.30	Sp. Jablane	pri Gasilskem domu
V torek, 28. 3. 2006		
Ob 7.00	Cirkovce	v veterinarski ambulanti
Ob 8.00	Dragonja vas	pri Roziki Sagadin
Ob 8.30	Mihovce	pri Jožetu Pernatu
Ob 9.30	Pleterje - zgornje	pri strojni lopi
Ob 10.30	Pleterje - spodnje	pri avtobusni postaji
Ob 11.00	Župečja vas	pri Kozodercu
Ob 12.00	Lovrenc na Dr. polju	pri KZ Lovrenc
Ob 13.00	Lovrenc na Dr. polju	pri kapeli iz smeri Apače
Ob 14.00	Strnišče	pri [kafarju
Ob 14.30	Kidričevo	pri samopostrežni Merkator
V sredo, 29. 3. 2006		
Ob 8.00	Apače	pri gostilni Kopušar
Ob 9.30	Sela	pri gostilni Svenšek
Ob 10.00	Lancova vas	pri gostilni Emeršič
Ob 11.00	Jurovci	pri Stanku Zajcu
Ob 11.30	Popovci	pri gostilni Habjanič
Ob 12.00	Zg. Pristava	pri Petroviču
Ob 12.30	Dolena	pri Francu Mariniču
Ob 13.00	Dolena	pri Antonu Domincu
Ob 13.30	Rodni Vrh	pri stari šoli
V ~etrtek, 30. 3. 2006		
Ob 8.00	Pobrežje	pri zbiralnici mleka
Ob 9.00	Pobrežje	pri domu krajanov
Ob 9.30	Zg. in Sp. [turmovci	na križišču pri Bedraču
Ob 10.30	Podlehnik	pri Kmetijski zadrugi
Ob 11.30	Zakl	pri Novi cerkvi
Ob 12.00	Kozminci	pri trgovini
Ob 13.00	Zg. Gruškovje	pri Zajšeku
Ob 13.30	Zg. Gruškovje	pri Kruljcu
V petek, 31. 3. 2006		
Ob 8.00	Tržec	pri Gasilskem domu
Ob 8.30	Vareja	pri avtob. postaji (na var. bregu)
Ob 9.00	Soviče	pri gostilni Vrček
Ob 9.30	Dravci	pri Korpiču
Ob 10.30	Ljubstava	pri Kastnerju
Ob 11.30	Sedlašek, Podlehnik - del	pri Antonu Trafeli
Ob 12.00	Sp. Gruškovje	pri osemenjevalni postaji
Ob 13.00	Videm pri Ptuju	pri KZ Ptuj
Ob 13.30	Dravinjski Vrh, Majski Vrh	pri Antonu Zemljaku
V soboto, 1. 4. 2006		
Ob 8.00	Sp. Leskovec	na križ. za Cirkulane (pri avt. post.)
Ob 9.00	Zg. Leskovec	pri KZ
Ob 9.30	Strmec	pri Francu Stopajniku
Ob 10.00	Mala Varnica	II. avt. postaja, osemenjevalnica
Ob 10.30	Velika Varnica	pri avtobusni postaji
Ob 11.30	Ložina	pri transformatorju
Cena cepljenja psa proti steklini je 7800,00 SIT z DDV (32,548 evra). Lastniki morajo s sabo prinesti certifikat o cepljenju (rumeno ali modro knjižico) in značko, ki so jo dobili ob prejšnjem cepljenju. Psi, ki bodo letos prvič cepljeni in so skoteni po 1. 1. 2003, bodo ob cepljenju označeni z mikročipi brez doplačila. Pse morajo privesti odrasli in jih obvezno voditi na vrvici in z nagobčnikom.
Pse lahko cepite tudi v Cirkovcah vsak delavnik od 7. do 9. ure ter v torek in četrtek od 15. do 17. ure.
torek • 21. marca 2006
Oglasi in objave
StajerskiTnïïOK 15
Prireditvenih
Torek, 21. marec
17.00 Ormož, Mladinski center, Bralni krožek 18.30 do 20.00 Ormož, prostori Gimnazije, badminton 19.00 Slovenska Bistrica, lutkovno gledališče Koruzno zrno, lutkovna predstava, Kdo je igral na okinomrah? 19.30 Maribor, SNG, Mačka na vroči pločevinasti strehi, StaDvo, za
abonmaje Drama torek 6, 7, 8, 9, 10 in izven 20.00 Maribor, SNG, Živalska farma, MalOd, za abonma Drama torek 2 in izven
20.00 Slovenska Bistrica, lutkovno gledališče Koruzno zrno, predstava Kaleidoskop
Sreda, 22. marec
17.00 17.00 17.30
19.30
Hajdina, prostori Občine, predavanje na temo Nasilje v družini Kidričevo, restavracija Pan, Tedenski tematski pogovori Slovenska Bistrica, v telovadnici srednje šole, prireditev S pesmijo in plesom v pomlad ob prazniku občine Slovenska Bistrica
Ptuj, Stara steklarska delavnica, predavanje filozofa in teologa Gorazda Andrejča o Da Vincijevi šifri in zgodnjem krščanstvu
Četrtek, 23. marec
11.00
15.00 18.00
18.00
19.30
Ptuj, slavnostna dvorana gradu, predavanje Rimskodobna keramika, predavala bo dr. Verena Vidrih Perko Makole, Dom kulture, prireditev Turizmu pomaga lastna glava Slovenska Bistrica, projekcija dvorana gradu, Predavanje in predstavitev knjige Kralj sveta - Sprehod po zimskem Tibetu Ormož, glasbena šola, Zelena dvorana, koncert učencev Glasbene šole Ormož
Ptuj, Stara steklarska delavnica, predavanje filozofa in teologa Gorazda Andrejča o Da Vincijevi šifri in zgodnjem krščanstvu
V okviru akcije KLIC SRCA vas vabimo na predavanje
DA VINCIJEVA ŠIFRA IN ZGODNJE KRŠČANSTVO
Predava filozof in teolog Gorazd Andreje.
Predavanje bo v sredo, 22. 3. 2006, in v Četrtek, 23.3. 2006, ob 19:30 v Stari stel(larsl(i delavnici na Ptuju. Vstop prost!
Organizator: DruStvo prijateljev Svetega pisma
Že dve leti v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Tam, kjer si ti, ni sonca ne lu~i, le sve~ka ti v spomin gori.
SPOMIN
Danes, 21. marca, mineva dve leti žalosti, ko nas je zapustila
Kristina Kostanjevec
IZ GRLINCEV
Hvala vsem, ki se je spominjate z lepimi mislimi.
Vsi njeni
Mali oglasi
STORITVE
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
KMETIJSTVO
PRODAJAMO bele piščance, domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM nov mešalec za gnojevko, prašiče težke od 100 do 120 kg ter kupim drva na rasti. Tel. 031 410 209._
KOMBAJN Claas Dominator 98 SL, 3,9 m adapter in petvrstni koruzni adapter prodam. Tel. 041 331 931.
TRAKTORJE Dojc Far 3,9 4x4, letnik 1989, 75 KM, Johan Dire 28 50 4x4, letnik 1994, 88 KM, Case Internaci-onal 4x4, letnik 1986, 73 KM, prednja hidravlika in kardan, cisterna za gnojevko (6000 l) in obračalni plugi prodam. Tel. 041 331 931.


f
POP 7 TOP
I .Ans. SLAPOVI - Zapojte z nami
2.	Ans. ŠTIRJE KOVAČI - Vaške čenče
3.	SLOVENSKI ZVOKI - Čistilka Zlatka
4.	ZAKAPA NE-V jutranji zarji
5.	Ans IDILA - Fašenska poika
6.	Ans. CEGLAR - Veseli Dolenjci
7.	Ans. BOJANA KUDRA - Zavist
1.	MARJAN ZGONC - Arija očeta
2.	BRIGITA ŠULER - Lepa rožica
3.	WERNER - Debeia deM'ca
4.	FREYTON - To smo mi prijatelji
5.	PETELINI - Za ka pa ne
6.	TURBO ANGELS - Daj, daj, daj
7.	IVO MOJZER - Sonja iMarija
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
h na nafllav: MEGA MARKETING d.a.o.,p.p. 318, 22S0Ptuj
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrajenec: Galun Marija Stogovc114 2323 PTUJSKA GORA
KOMBAJN Claas Dominator 98 SL Maksi 3,9 m, adapter in šestvrstni zapiralni koruzni adapter oruš letnik 1992, klima, prodam. Tel. 041 331 931._
SEJALNICA olt, dvoredna, rabljena 10 ha, in predsetvenik, 2,2 m, z enim valjem, prodam.Tel. 02/790 7111
NEPREMIČNINE
PRODAM hišo v Zabovcih. Tel. 0049 7420 14 55.
V NASELJU GRAJENŠČAK ob potoku Grajena prodam starejšo stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in 5,8 ha zemljišča, cena 12 milijonov. Telefon 031 299 888.
PRODAM 3,5-sobno stanovanje, 94 m2, II. nadstropje, obnovljeno, Kvedrova ulica 1, telefon 772 95 541.
DELO
ČASOPISNA HIŠA Delo in Slovenske novice razpisujeta prosta delovna mesta zastopnika naročniškega oddelka na terenu (lahko tudi mlajši upokojenci). Pogoj: izkušnje v prodaji, smisel za delo z ljudmi, osebna urejenost, poštenost, pisne prijave pošljite v 8 dneh na naslov Delo, d. d., predstavništvo Maribor, Stross-mayerjeva 26, 2000 Maribor, s pripisom "Za zastopnika"._
NARODNO-ZABAVNI ansambel išče izkušeno pevko. GSM 070 516 023.
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
.prilogo
V	reviji SAD marec lalil<o med ostailm preberete o varstvu jablan v letošnjem
ietu s škropilnim načrtom za celo leto, o fltoplazmah sadnega drevja,
o reduktivnih procesih vvinu, o vinogradnikovih opraviliti V marcu,
V	priiogi Vrtnine pa o pridelavi gratia.
Revija Sad - 17 let z vami. Naročila: 040 710 209.
Usoda je hotela to, da ustavilo se srce mlado. Zdaj ostaja praznina, v srcih naših bole~ina.
V SLOVO Francu Horvatu
IZ PREŠERNOVE 15, PTUJ
Prijatelji: Zdravko Ivanuša, Branko Šešerko, Joža Podgoršek, Dušan Plohl, Bojan Strmšek
Tišina je - boli, odkar te, mama, ve~ ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene in dobre mame
Nežike Horvat
IZ ŽETAL 69
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Bolnišnice Ptuj, pogrebnemu zavodu Mir, g. župniku za opravljene molitve in obred, g. Krivcu za govor, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, sodelavcem Farme Sela. Iskrena hvala družini Petrovič.
Žalujoči: mož, sin in hčerke z družinami
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, ostali so sledovi pridnih rok, nam pa žalost in praznina ter velika bole~ina. Le srce in duša ve, kako boli, ko te ve~ ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
Franca Valenka
IZ MALE VASI 10
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali sveče, cvetje ter za svete maše. Hvala vsem za izrečena sožalja. Hvala govornikoma za izrečene besede slovesa, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir.
Posebna zahvala gre GD Mala vas in GD iz sosednjih vasi.
Žalujoči: vsi njegovi
www.radio-tednik.si nabiralnik@radio-tednik.si
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
ABR(I)BIKe
www.aerobika.net
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_________
NA™caza ^íí^ye^j^í tednik
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, WDBA ZA MALČKE,

IME IN PRIIMEK
Andrej Korošec
Ribiška pot 18,8850 Ptuj
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Ptuj • Občni zbor Društva diabetikov Ptuj
Za čim manj zapletov
Sobotnega občnega zbora Društva diabetikov Ptuj, ki vključuje diabetike s Ptujskega in Ormoža, se je udeležilo blizu 250 članov in drugih gostov. Dvorana Narodnega doma na Ptuju je dobesedno pokala po šivih. Že po tradiciji županov občin, iz katerih prihajajo sladkorni bolniki, ni bilo, razen župana občine Videm Friderika Bračiča in podžupana mestne občine Ptuj mag. Mirana Kerina, ki je zastopal ptujskega župana dr. Štefana Čelana. Iz sosednjih društev diabetikov, s katerimi ptujsko društvo že tradicionalno dobro sodeluje, sta se občnega zbora udeležila predsednika društev diabetikov iz Maribora in Ljutomera ter Štefan Hari, predsednik društva diabetikov Lendava, ki je občni zbor pozdravil v imenu odsotnega predsednika Zveze društev diabetikov Slovenije Janka Kušarja. Ptujsko bolnišnico, kjer ima društvo sedež, ki ga uporablja brezplačno, je zastopal direktor Lojze Arko, ki je tokrat poskrbel tudi za malico. Območno združenje RK Ptuj je predstavljala predsednica Tilčka Šuman.
Foto: Črtomir Goznik
Letošnji prejemniki priznanj
Ob aktualnih novicah iz Zveze društev diabetikov Slovenije je Štefan Hari še posebej opozoril na zakon o pravicah bolnika, ki je v razpravi, in na-
stajajoči nacionalni program za zdravje. Tudi po zaslugi Zveze društev diabetikov Slovenije v zakonu o zdravilih ni člena o medsebojno primerljivih
Foto: Črtomir Goznik
Stefan Hari je občni zbor pozdravil v imenu Zveze društev diabetikov Slovenije.
zdravilih, saj bi v primeru, da bi ga zakon ohranil, nekaterim zmanjkalo denarja, če bi se še naprej želeli zdraviti z zdravili, ki so jih uporabljali. V zvezi si prizadevajo, da bi načrtovane reforme in spremembe čim manj prizadele sladkorne in druge kronične bolnike.
Pohvalil je delo ptujskega društva diabetikov, ki je eno najdejavnejših v Sloveniji in tudi eno najštevilnejših z okrog osemsto člani. Sobotni občni zbor Društva diabetikov Ptuj je imel tudi slavnostni prizvok, saj so podelili več priznanj za dolgoletno delo v korist sladkornih bolnikov. Zahvalni listini sta prejeli medicinski sestri Danica Korošec iz zasebne Diabetološke ambulante Hajdina in Metka Rašl iz ptujske bolnišnice, bronasti plaketi Anica Magdič, članica izvršnega odbora Društva diabetikov Ptuj, in Tončka Trop, dr. med. spec. iz Diabetološke ambulante ptujske bolnišnice, zlati plaketi pa Zalika Vučak, tajnica Društva diabetikov
Napoved vremena za Slovenijo
če je bilo na Jožefovo (19.) Lepo, bo tudi koruza obrodila lepo.
Danes bo v severovzhodnih krajih še jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Ponekod v zahodnih, hribovitih krajih se bo začel pojavljati rahel dež. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 2, ob morju do 5, najvišje dnevne pa od 8 do 13 stopinj C.
V sredo bo oblačno, dež se bo od zahoda postopno razširil nad vso Slovenijo. V četrtek zjutraj bo večinoma ponehal, ponekod se bo čez dan delno zjasnilo. Zapihal bo severovzhodnik, na Primorskem šibka burja. Nekoliko hladneje bo.
Ptuj, in Marija Velikonja, predsednica Društva diabetikov Ptuj. Posthumno pa so bronasto plaketo podelili magistru Antonu Velikonji, ki je bil vedno tam, kjer so ga potrebovali, je med drugim povedal podpredsednik Društva diabetikov Ptuj. dr. Jože Bešvir. Občni zbor so diabetiki s Ptujskega in Ormoža že tradicionalno obogatili z zdravstvenim predavanjem. Medicinska sestra Suzana Klampher je govorila o diabetični nogi in kaj lahko diabetik sam stori za zdravje svojih nog, da ne pride do razjed na nogi. V prvi vrsti je potrebno skrbeti za urejenost sladkorne bolezni, urejenost krvnega tlaka, za čistočo stopal. Nog si diabetik nikoli ne sme greti s termoforjem, priporočljiva je raba volnenih nogavic, tudi zakrpane nogavice lahko povzročijo razjede, zato naj se takim nogavicam izogiba, ker lahko robovi povzročijo razjede. Trde kože na podplatu pa naj se vedno loti s plastično pilico, je bil še eden od nasvetov, ki jih morajo upoštevati diabetiki v skrbi za zdravje svojih nog.
Za lepe trenutke pa so poskrbeli ljudski pevci in tamburaši iz Cirkulan. Tudi v letošnjem programu dela bodo največji poudarek dali izobraževanju in osveščanju sladkornih bolnikov oziroma za čim bolj urejeno sladkorno bolezen, s čimer bodo zmanjšali možnosti za kronične zaplete, ki so pogosti spremljevalci sladkorne bolezni, je v predstavitvi programa dela za letos povedala predsednica Društva diabetikov Ptuj Marija Velikonja, ki društvo uspešno vodi že 15 let.
Osebna kronika
Rodile so: Slavica Šijanec, Bolehnečici 29, Sv. Jurij ob Ščavnici - Filipa; Tatjana Pišek, Lovrenc na Dravskem polju 111/a - Luka; Petra Toplak, Vičanci 13, Velika Nedelja
-	Majo; Petra Furman, Rogaška c. 11, Ptuj - Jureta; Simona Majcenovič, Turški Vrh 69, Zavrč - deklico; Anja Mesarič, Ul. Heroja Lacka 13, Ptuj - Emo; Klaudija Kolar, Mala vas 6, Gorišnica - Lariso; Mateja Miklošič, Cesta 8. avgusta 2, Ptuj - Elo; Lidija Kvar, Ul. 5. prekomorske 15, Ptuj - Saro; Marjeta Lešnik, Jiršovci 19/a, Destrnik - Nino; Katja Anžel, Kraigherjeva 19, Ptuj - Blažko; Ivana Plajnšek, Zakl 30/e, Podlehnik - Tjašo; Jelka Krajnc, Ob železnici 4, Pragersko
-	Jasno.
Umrli so: Franc Kovačič, Zg. Velovlek 12, rojen 1924
-	umrl 7. marca 2006; Jožef Skela, Apače 113, rojen 1938
-	umrl 8. marca 2006; Martin Žuran, Cirkulane 76, rojen 1928 - umrl 8. marca 2006; Marija Bervar, rojena Lah, Ulica Šercerjeve brigade 2, Ptuj, rojena 1932 - umrla 10. marca 2006; JanezPlohl, Sobetinci 31, rojen 1928 - umrl 8. marca 2006; Friderik Milošič, Na postajo 9, Ptuj, rojen 1943
-	umrl 8. marca 2006; Anton Šeruga, Podlehnik 84, rojen 1937 - umrl 10. marca 2006; Stanislav Marinič, Placerovci 29, rojen 1949 - umrl 11. marca 2006; Zdravko Plohl, Breg 16, Središče ob Dravi, rojen 1949 - umrl 13. marca 2006; Franc Valenko, Mala vas 10, rojen 1916 - umrl 12. marca 2006; Leopold Bele, Kočice 65, rojen 1923 - umrl 10. marca 2006; Anton Vajda, Velika Nedelja 29, rojen 1910 - umrl 11. marca 2006; Frančiška Pšajd, rojena Bračič, Jiršovci 31, rojena 1922 - umrla 11. marca 2006; Janez Simonič, Sovre-tovapot 13, Ptuj, rojen 1923 - umrl 10. marca 2006; Hilda Mohorko, rojena Kojc, Gorca 81, rojena 1914 - umrla 10. marca 2006; Marija Mislovič, Borovci 42/a, rojena 1933
-	umrla 9. marca 2006; Neža Horvat, rojena Kunstek, Že-tale 69, rojena 1922 - umrla 11. marca 2006; Ana Murko, rojena Krajnc, Apače 203, rojena 1929 - umrla 11. marca 2006; Franc Medved, Lovrenc na Dr. polju 122, rojen 1912
-	umrl 9. marca 2006; Matevž Černenšek, Draženci 45, rojen 1910 - umrl 13. marca 2006; Elizabeta Valh, rojena Va-upotič, Hajdoše 8/a, rojena 1924 - umrla 15. marca 2006; Lucija Levačič, Za kolodvorom 16, Ormož, rojena 1911
-	umrl 15. marca 2006.
Crna kronika
Hotel se je še pretepati
Ormoški policisti so 16. marca ob 6.45 do iztreznitve pridržali 45-letnega moškega iz okolice Ormoža, ki se je v gostinskem lokalu v Ormožu nedostojno vedel, opozoril policistov, da preneha s kršitvijo, pa ni upošteval. Podobno se je zgodilo tudi 55-let-nemu kršitelju iz okolice Šentilja, ki je istega dne v gostinskem lokalu v Šentilju kršil javni red in mir, saj je v njem pretepel 60-letno žensko, doma iz Maribora, in lokal zapustil. Po približno eni uri se je vrnil v lokal in jo nameraval ponovno pretepsti, kar so policisti preprečili.
Voznik pod avtomobilom
Izven naselja Zgornja Polskava se je 15. marca zgodila prometna nesreča, ker 23-letni voznik osebnega avtomobila hitrosti vožnje ni prilagodil svojim sposobnostim in lastnostim ceste, ki poteka v desni, dolgi, pregledni ovinek, po klancu navzgor. Ob izteku ovinka vozila ni več obvladal in je zapeljal v levo na na-sprotnosmerno vozišče, nato pa na bankino, kjer je trčil v betonski propust. Po trčenju se je vozilo prevračalo in nato trčilo še v aluminijasto ograjo. Voznik je pri prevračanju padel iz vozila in obležal vkleščen pod vozilom. Voznik je v nesreči zadobil hudo telesno poškodbo in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v SB Maribor.
Trčil med prehitevanjem
Na regionalni cesti v naselju Preloge se je 14. marca ob 17.20 zgodila prometa nesreča, v kateri je bilo udeleženih pet oseb, ena izmed njih je bila hudo poškodovana. 20-letni voznik osebnega avtomobila alfa romeo iz okolice Slovenskih Konjic je ob 17.20 vozil iz smeri Slovenske Bistrice proti Tepanju. Med vožnjo po klancu navzdol je dohitel in nato prehiteval kolono vozil, ki je vozila pred njim v isti smeri, tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal 49-letni voznik osebnega avtomobila, ki kljub umikanju v desno ni mogel preprečiti trčenja. Zaradi poškodb je bil voznik osebnega avtomobila alfa romeo z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Maribor.
Požar v Tovarniški ulici v Kidričevem
V torek, 14. marca, nekaj pred 18. uro je zagorelo v delavnici - skladišču podjetnika Franca Šalamuna v Tovarniški ulici 22 v Kidričevem. Na mesto požara so prihiteli gasilci Taluma, PGD Apače, Lovrenca na Dravskem polju in kasneje še iz PGD Šikole ter preprečili veliko materialno škodo, saj bi se ognjeni zublji lahko razširili na stanovanjsko hišo Franca Šalamuna in sosednjo hišo.
www.radio-ptuj.sj