Leto IV., štev. 222
V LJubljani, sobota dne 22. septembra 1923
Poftalna paTlaltraiu«
Cena 1-30 Din
ii!h»l» o" • «|utr»l.
Stane mesečno 12-60 Din t« inozemstvo 25-— . neobvezno
Oglasi po tarifa. Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon St. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnl&tvo!
Ljubi)ana, PreSernova
ul. št 64. Telef. »t 38.
Podružnice:
Maribor. Barvarska vL ti
Tel. »t. 22. Cel|e, Aleksandrova &
Račun pri poitn. čekorv zavodu št o v. 11.842.
LJubljana, 21. septembra.
V parlamentu je bil danes žalosten dan. Z napetostjo in skrbjo je vsa javnost pričakovala, kaj odgovori ju-goslovenskh vlada na vprašanje posl. Grisogona glede dogodkov na Reki. Vsi stojimo pod utisom, da se jo v reškem sporu izvršil usodepol-ni prcokret, odkar je Rim zadušil zadnje vsaj lormalne ostanke neodvisnosti toga nesrečnega mesta ter brez sramu pred seboj, pred nami in vso Evropo raztrgal stojo slovesno obveze. Ni ga političnega otročaja v Jugoslaviji, ki bi no razumel, kaj pomeni postavitev političnega generala Giardinija, rimskega senatorja za poglavarja Reki in če je kdo za trenutek hotel verjeti sladkim besedam laško diplomacije, treba mu je bilo lo lOgledati na vrh Snežnika, kjer tež-:e italijanske baterije pripravljajo rijateljskl sporazum . . . Gospoda Jlnssolinl ln Pašič si pisarita pisma in dogovarjata se o nadaljnjih pogajanjih — v senci laških topov in pod zaščito laških divizij, ki stoje pripravljene, da nas prisilijo na kolena.
Taka je situacija. Brezbrižnost, nepojmljiva malomarnost in nesposobnost današnjega režima jo je ustvarila. Morda bi so v zadnjem trenutku dalo še kaj rešiti. Vsa Evropa b skrbjo gleda na razvoj konflikta in četudi korektni državniki molčijo, časopisje vseh narodov vendarle priznava, da jo pravica na naši strani, Zveza narodov najvišja internacionalna inštanca zboruje, rapallska pogodba je pri njej registritana in ves svet pričakuje, da bo Jugoslavija zakričala na pomoč za svoje pravice. Odločna beseda bi v tem kritičnem trenutku bila od največjo važnosti ne le napram zunanjem« svetu, temveč tudi za nas same. Dvignila bi v narodu moralo ter ga spasila mukepolnih misli, ki danes navdajajo Široke mase: da se naša država suma prostovoljno vklone vsakemu nasilju in da nima niti nobenega smisla za lastne življenjske interese.
Mesto odločne besede, ki bi bila Italiji svarilo, prijateljem poziv, vsem poštenim pojasnilo, nam samim r vzpodbudo, je morala zbornica slišati, kar smatra gospod Mussolini za dobro in pravo. Odgovor jugoslovenskega ministra na upit posl. Grisogona se čita kakor ofi-cijozen komunikč Agenzio Štefani. Naravno je izzval ogorčenje v opoziciji in na mah potrdil vse, kar so je zadnje dni vedno razločnejše šepetalo: da je Reka izgubljena, rapallska pogodba dejansko raztrgana in da nadaljni razgovori z Italijo nimajo drugega cilja, kakor preprositi Mussolinija, da nam z velikodušno gesto vrne vsaj našo suvereniteto nad Barošem in Delto, ki sta kot integralna dela jugoslo-renske kraljevine v oblasti italijanske države, ter nam privošči morda šo par sto kvadratnih metrov Kastavšči-f.e. Morda bo gosp. Mussolini prijazen in popustljiv, saj skriva za hrbtom še eno presenečenje: demilitarizacijo naše jadransko obalo. Jugoslavija ne hi po njegovem naziranju smela imeti ne obmorskih trdnjav, ne vojno mornarice, kajti sicer Italija po krasno doseženem prijateljskem arar.žma-»u glede Reke no bi mogla več spati. In trajno vendar ne morejo biti na »ogah artiljerija na Snežniku, divizi-ie v Istri!
Današnji odgovor naše vlade je žalostno priznanje žalostne politike t :ži-ma, ki zna biti okreten, brezobziren, lokav in pazljiv le, kadar skrbi za svoje partizanske interese in kadar Preganja politične nasprotnike. Parlament bo imel priliko, da obračuna-Na dnevnem redu ene prihodnjih !r"j je interpelacija Demokratskega kluba o zunanji politiki vlade in preko poslancev bo takrat govoril vjg narod. Takrat bodo uzurpatorji z neke spoznali, da so morda daio delati kravje kupčije z nesposobnimi ju-foslovenskimi diplomati in državniki, " pa z jugoslovenskim narodom.
Pašičevo pismo Mussoliniju
NAMIGA VANJA IN GROŽNJE ITALIJANSKIH LISTOV.
Rim, 21. septembra, g. «Agenzia Sto-fani» javlja: Jugoslovanski poslanik An-tonijevid je izročil včeraj zvečer Mussoliniju pismo ministrskega predsednika Pašiča. Pismo, ki jo sestavljeno v zelo prisrčnem tonu, poudarja nujno potrebo nadaljnjih direktnih pogajanj med obema vladama za rešitev reškega vprašanja.
Uradni komunike, ki govori o Pašlčc-vem pismu, ne dopušča vpogleda v posamezne detajle, vendar pa le lasno razvidno, da zahteva direktno ureditev brez vmešavanja kake tretje sile. Pašičevo pismo bo kmalu objavljeno. Po želji beograjske vlade naj bodo pogajanja javna In naj se prlčno šele tedaj, če bo Musso-linljev odgovor na beograjsko pismo dal povod za nadaljna pogajanja. «Agenzia Volta« Izjavlja, da le Izrazil min. predsednik Pašič željo, naj se pogajanja vrše direktno, ker sta obe stranki najbolj zainteresirani na gospodarski sanaciji Reke. Po Izročitvi pisma se je poslanik dr. Antonljevlč dalj časa razgovarjal z Mus-sollnljem.
Rim, 21. septembra. 1. »Corrlere d' Ita!ia» govori o raznih ugibanjih glede skorajšnjega sporazuma v reškem vprašanju in Izjavlja, da se ni udajati preveč optimizmu, ampak treba računati s hladnim preudarkom. O dovršenem načrtu in prijateljskem sodelovanju obeh držav govore samo oni, ki podpirajo Sforzino politiko, ki je prinesla Italiji že toliko škode. Razgovori glede nadaljevanja pogajanj so v teku. Ce privedejo do pozitiv nega rezultata, se bo atmosfera to- In onstran Jadrana zboljšala. Neprestano in neumestno le, udajati se pretiranim na-
dam In govoriti o dalckopoteznem sporazumu, ne da bi se upoštevalo splošne evropske politike. Vse vesti o skorajšnjem sporazumu na Jadranu so zaenkrat najmanj preuranjene.
Trst, 21. septembra, n. »Plccolo della Sera» poroča iz Rima: Po zadnjih semkaj prispelih vesteh »o je jugoslovanska vlada žo približala idejam Italijansko vlado, ker je prišla do prepričanja, da ji zavlačevalna taktika no more prinesti nobenih koristi. Potrjujo se, da izroči danes visok funkcionar jugosl. zunanjega ministrstva poslaniku Antoni je viču sklepe ministrskega sveta, da jih odda italijanski vladi.
ltim, 21. septembra, J. <Tribuna» svari ob priliki izročitve beograjskega pisma pred onimi beograjskimi (?) vestmi, ki govore o podrobnostih jugoslovansko-ita-lijanskega sporazuma, ker je treba o teh vprašanjih šele razpravljati. Res je, da sta obo stranki pokazali dobro voljo, toda pogajanja bodo šo dolgo trajala. <Giorna-le d' Ilalia» piše, da so vsled Mussolinije-ve politike pričeli tudi v Beogradu iu Ljubljani jasno presojati položaj iu uvide-vati, da zavisi rešitev od nazorov in duha onih, ki bodo pogajanja vodili. Možni ste dve najrazličnejši rešitvi: lojalno sodelovanje ali pa fatalne komplikacije. Toda Pašič in Mussolini sta se odločila za prvo alternativo. Vprašanje je, kakšno konkretno rešitev bosta našla, da ugodita obem stankam.
Rim, 21. septembra. J. V tukajšnjih krogih govore o prihodu državnega pod-tajnika v francoskom zunanjem ministrstvu v Rim, kjer bo imel važne razeo-vore z Mussolinijem.
»Reka je izgubljena"
FATALNA IZJAVA VLADE O REŠKEM SPORU. — OGORČENJE JAV NOSTI. — RADIKALI DOLŽIJO MINISTRA DR. NINClCA.
(Glej tudi 2. stran.)
Beograd, 21. septembra, p. Na uvodnem mestu objavlja »Politika* članek pod naslovom: »Reka je izgubljena« in primerja okupacijo Reko z avstrijsko okupacijo Bosne, kateri je sledila aneksija leta 1908. Vlada so sicer trudi, da so pokaže optimistično, doda Evropa jo drugega mnenja. Vsak dan prihaja v Beograd in na Reko veliko '.število francoskih in angleških novinarjev. Vsi glasovi so edini v tem, da vaša vlada dosega neuspeh za neuspehom. Reško vprašanje so bo rešilo tako, kakor hoče Italija. Vlada je nujno pozvala dr. Ninčiča v Beograd, da por,oča o svojem delu.
Beograd, 21. septembra, d. Vesti pa rišljega časopisja o osnovi sporazuma med-Juf&slavijo in Reko so v tukajšnjih po litičrfih krogih označujejo kot verjetno. Ker (pa ni izgleda, da bi se moglo v kratkem ^asu priti do podrobno pogodbe, naj bi se>i>o mišljenju italijanskih državnikov ustvsrrtl provizorij v sledeči formi:
Reka ostano Italiji;
Baroš in Delta so izročita Jugoslaviji;
izreče so medsebojna pripravljenost na kompenzacijo in bi Italija se ne upirala, da dobi Jugoslavija oni del kastavske ob čino, ki jp po rapallski pogodbi pripade, Reki;
na podlagi načela demilitarizacije iztoS ne jadransko obale bi so med obemia
državama napravil vojaški aranžman.
Rapallska pogodba se ima smatrati za konzumirano.
Obe državi soglašata, da vodita potrebna pogajanja dirobtno ter izključujeta vsakršno vmešavanje ali pozivanjo tretje strani.
Beograd, 21. septembra, r. Izjavo zastopnika zunanjega ministra na vprašanje dr. Grisogona o reškem sporu so v vseh političnih krogih sprejeli z velikim ogorčenjem. Izjava ni zadovoljila nikogar v parlamentu, celo članov vladino večine ne.
Radikalni klub je imel danes popoldnb seji, na kateri se je razpravljalo o interpelaciji o reškem vprašanju. Opaža se poostritev med posameznimi skupinami radikalnih poslancev, ki ne gledajo enako na vodstvo zunanje politike. Jaka skupina poslancev iz Dalmacije in Bosne vali vso krivdo neuspehov na dr. Ninčiča, češ, da je registriral rapalisko pogodbo brez Pa-šičevega odobrenja ter je tako izzval Italijo k koraku od 17. t. m.
Rim, 21. septembra. d. V rimskih krogih je vzbudila veliko pozornost vest, da so jo pred Splitom zasidrala angleška križarka <Bryon» z admiralom Lee na krovu. Smatra so, da ima angleški admiral nalogo opazovati krotanje italijanskih vojnih ladij ter poročati svoji vladi o splošni situaciji v Jadranu.
Nova nemška marka
Bruselj, 21. septembra, n. General Degoutte, 'vrhovni ->oveljnik francoskih čet v Poruhrju, je izjavil korespondentu lista «Le SoirS da ie pasivni odpor Nemcev v Poruhrju pred koncem in da vlada v vsem zasedenem ozemlju popoln mir. i Berlin, 21. Soptembra. s. Kakor doznava «LokalanzOiger», so razgovori med državnim finan,<$oim ministrom in zastop-
niki finančnih strokovnjakov o ustanovitvi valutno banko žo v toliko zaključeni, da jo odprto samo So vprašanje, po kakem tečaju bo uvrščena sedanja papirnata marka za drobiž v novi valuti. Novi denar se bo imenoval «Bodcnmark» ki bo krit z rentnimi pismi v zlatih markah, ki jih bo izdala nova valutna banka.
PRINC PETER NJEGU5 V BEOGRADU Beograd, 21. septembra, p. Danes dopoldne je dospel v Beograd s svojo soprogo črnogorski princ Peter, sin pokojna črnogorskega kralja Nikole. Ob 10. "i dopoldne so jo princ Potrovič Njeguš JPisal v dvorsko knjigo. Smatra so, da !« s to gesto definitivno rešen spor, ki {5 vladal mod dinastijama Petrovič in '■iradjordjevič.
MARKO STOJANOVIČ t Beograd, 21. septembra, r. Danes dopoldne je umrl podguverner Narodne I «nke Marko Stolanovb)
Mediara-ka izzivanga
Bukarešta, 21,. septembra, d. Neprestane madžarske provokacije in subver-zivno delovanje madžarskih agentov na Sedmograškem so rumunsko vlado prisilile, da je vse zloišine proti državi posta vila pod vojaško siodišče. Zadnje dni je znatno ojačila svoje- obmejne posadbeob madžarski granicl.
Budimpešta, 21. septembra, j. Iz do-brq Informiranih krogpv se doznava, da jo prejela madžarska vlada od poslanl-ške konference novo noto, v kateri se opozarja, da mora striktno vršiti določbe trianonske pogodba Madžarska vlada v svojem odgovoru izjlivlja, da Izpolnjuje vse obveznosti In dji so vse po Mali antantl Inkriminirane slučaje zakrivili n toni podrejeni organi;
Budhnoešta. 21. sedtembra. L Neka
vest »Chicago Tribune* Iz Trsta zatrjuje, da je italijanska vlada priporočila madžarski, naj apelira na Zvezo narodov, ker jI Jugoslavija onemogočuje trgovino in ne dovoli Izvoza in uvoza po svojem ozemlju preko Reke. Madžarska sicer zelo obžaluje, da ne more dobiti po mirovni pogodbi zagotovljenega prehoda, vendar pa dobro ve, da bi Imela vsaka mednarodna akcija za dosego tega prehoda malo uspeha. V vseh akcijah ima Madžarsko slabe skušnje In se vsled tega ne bo več izpostavljala. O kakem Italijanskem koraku radi tega tukaj ni nič znanega. Tudi o kaki madžarski inicija-tivi, da bl se pritožila pil Zvezi narodov, ni znano, ker je vsled odsotnosti ministrskega predsednika Bcthlcna In zunanjega ministra DaruvaTyja o zunanjepolitičnem položalu le malo informacij na razpolago,
Poostritev notranje-
poličnega položaja
Beograd, 21'. septembra, d. Današnji burni dogodki v zbornici so znatno poostrili politično napetost. Vsled pristranskoga postopanja predsednika Jovanoviča so odnošaji opozicije celo napram vodstvu parlamenta jako poslabšani. Opažati je, da postopa opozicija precej enotno, ker se manjše opozicijonalne skupine ravnajo po demokratskem klubu, ki jo odločen voditi borbo proti nesrečnemu, vso upropaščajočemu radikalskemu režimu do skrajnosti, V radikalski stranki sami so stara nasprotstva izza poletnega zasedanja noizglajena in spravljajo vlado v kritičen položaj. Vlada bi hotela čim preje zaključiti zasedanje, da se vsaj šo za nekaj tednov drži nad vodo. Iz radikalRkih vrst se širijo glasovi, da tudi oktobrsko zasedanje ne bo dolgo. Pašič da bo zahteval od krono mandat za razpust parlamenta in nove volitve. To so le pobožne željo onih, ki vidijo v novih volitvah edino sredstvo, da se očuva edinstvo radikalske stranke.
Demokratski klub je nocoj sklenil, poslati predsedniku parlamenta Jova-noviču sledečo pismo: Demokratski poelaniški klub jo ugotovil, da Vašo današnje zadržanjo na seji parlamenta ni odgovarjalo položaju, katerega zavzemate kot predsednik narodne skupščine. Vaša prva dolžnost jo, biti ob-
jektiven in z dostojanstvom voditi se« jo. Ko ste rekli g. Pribičeviču: Bodita razumen gosp. Pribičovič in ko sta isto rekli gosp. Davidoviču, ki je za. htoval besedo k duovnemu redu za prihodnjo Bojo, ste v prvem slučaju izrekli žalitev, v drugem Blučaju pa kršili pravo, zagotovljeno v pravilni' ku. Zato je demokratski poslanišitj klub sklonil, da Vas opozori na to, da bo klub, ako so bo to postopanja nadaljevalo, izvajal konsekvence, kakršno bo smatral za najumestnejše, da so ohrani ugled narodne skupščii no in zavarujejo prava njenih članovj Beograd, 21. septembra, p. Nocoj |< prodsednik narodne skupščine Ljuba Jo. vanovlč dolgo časa konferlral s Pašlčem« Predmet razgovorov jo bila zelo težka parlamentarna situacija, prod katero sto< ji radikalska stranka. To sc je posebna videlo na današnji skupščinski seji. Del radikalskih poslancev Iz Rankovičeva skupino uganla pasivno rezistenco proti vladi ter javno pripoveduje, da je treba sedanji režim strmoglaviti. Zato sabotU rajo delo vlado In nočejo priti na sela skupščine, da bl vlada ostala v manjšini Radikalska vlada je razventega zašla tu« di v krizo radi zunanjega položaja. Pa. šič in Jovanovlč sta se sporazumela, da bosta dala demokratom zasebno poro-čilo o sporu z Italijo toda s pogojem, da to poročilo ostane tajno.
Kmečka revolucija na Bolgarskem
London, 21. septembra, r. Tukajšnji tisk prinaša senzacionalne vesti o revoluciji v Bolgarski. V Radomlru In okolici se vrše borbe med vladnimi četami in kmetsko maso. Na obeh straneh je več sto mrtvih Id ranjenih. V Radomlru so zemljoradnlkl proglasili revolucionarno vlado. Vse železniške zveze so prekinjene, tako da >o vladne čete odrezane od zaledja. Borbe se vodijo tudi okoli Samokova, kjer so kmetske In komunistične čete potisnile vladne čete nazaj. V Tarnovu se vodijo ljute borbe.
London, 21. septembra, s. Kakor javljajo iz Sofije, so komunisti v Novi Zagori proklamirali sovjetsko vlado.
Beograd, 21. septombra. r. Danes jo semkaj prispel bolgarski zemljoradniški poslanec in urednik «Zcmljodelskega Znam,ia» Ivanov. Izjavil je, da so vso vesti o udušenju protirovolucjio tendon-cijozne in netočne. Vlada Cankova so nahaja v zelo težki situaciji. Zemljorad-niki imajo v rokah tri okrožja. Včeraj so zavojevali Staro Zagoro in prekinili vso železniške zveze med Okrugom in Varno. Vesti, ki so prispelo danos v našo notranjo ministrstvo, potrjujejo to informacijo. Poroča so, da jo 50.000 zem-ljoradnikov pod orožjem. V vsej državi jo pričel baje generalni štrajk železničarjev, poštarjev, telegrafistov in telefo-
nistov. Tudi v vojski jo Izbruhnil fcaja upor. Direktno vesti iz Bolgarsko še nk so prispelo.
Beograd, 21. septembra, n. Povzročitev lji nemirov v Bolgariji so zemljoradnikl, Cankova vlada pa širi vesti o komuni, stičnem prevratu, da bi na ta način dis« kreditirala pokrot pred Evropo. Res j« lo, — da so jo postavilo tudi nekaj komunistov na čelo kmetskih mas, ker sd mnogi zemljoradniJkl voditelji ubiti.
Dunaj, 21. septembra, n. Bolgarska brzojavna agencija javlja, da so v Stari Zagori komunisti napadli vojno posadko. Štirje komunisti so ubiti, šest jo ra< njenih. Isto noč so komunisti v Sirpo-vu napadli policijski komisariat, vendar so so morali umakniti, pri čemur jo bilo šest komunistov ubitih. Istotako so sa vršilo v Novi Zagori krvavo borbe med revolucionarji in vladnimi četami.
Caribrod, 21. septembra, r. Po vesteh', ki prihajajo lz Bolgarske, dobivajo zemljo, radniki vedno večje uspehe. Zavzeli sd sinoči Staro Zagoro in okoliške vasi, na« kar so takoj prekinili vse brzojavno zve« zo Sofijo z Burgasom. Sinočnl vlak, ki jd odšel v Burgas, so ustavili. Vest, da ja Stara Zagora zavzeta, je v Sofiji povzročila veliko vznemirjenje. Vlada je poslala nove čete proti upornikom.
PREDAVANJE DR. PITAMICA O NAŠI USTAVI NA DUNAJU.
Dunaj, 21. septembra, j. Na tukajšnjem visokošolskem tečaju je Imel danes ljubljanski univerzitetni profesor dr. Pitamic predavanje o Jugoslovanski ustavi. V prvem predavanju je orisal ustavo bivše Srbije in ustavni položaj dne 1. decembra 1918. Nato je govoril o postanku sedanje ustave In njenih določbah. Predavanje je bilo dobro obiskano. Med slušatelji je bilo mnogo dunajskih vseučillških profesorjev. V sredo bo govoril prof. Sta nojevič o postanku države SHS, pozneje pa še prof. Zivanovlč o zakonodaji kraljevine SHS.
ZAKON O USTROJSTVU SODIŠČ.
Beograd, 21. septembra, p. Danes je minister pravosodja predložil narodni skupščini načrt zakona o ustrojstvu sodišč.
GENERAL SEMENOV ŽETEV POTRESA V YOKOHAMI.
Varšava, 21. septembra, n. Po poročilih Iz Moskve je bil kot žrtev potresa v Yokohaml ubit tudi ataman Scmenov, bivši vodja ruskega protlrevolucijonarne-ga gibanja v Sibiriji, ki je po zavzetju Vladlvostoka s strani boljševlkov pobegnil na Japonsko.
MADŽARSKA IN TURČIJA.
Budimpešta, 21. septembra, s. Kakor poročajo, namerava madžarska vlada ustanoviti poslaništvo v Angorl. Za poslanika bo Imenovan najhrže bivši odpravnik dosIov v Pragi, Ladislav. Tahy,
Inozemske borze
21. septembra:
CURIH: Berlin 0.0000044; New-Yorlt 565.25; London 25.68; Pariz 33.30; Milan 25.30; Praga 16.95; Budimpešta 0.0305; Bukarešta 2.55; Beograd 6.10; Sofija 5.30; Varšava 0.0018; Dunaj 0.0079675; avstrijske žigosane krone 0.0080.
TRST, devize: Beograd 24.20 do 24.50, Praga 66.75 do 67.25, Berlin 0.25 do 0.40, Ncw-York 22.25 do 22.40, Dunaj 0.0313 do 0.0325, Bukarešta 10.50 do 11. Valute < dinar 24.30 do 2-1.60, dolar 22.20 do 22.30, carinski franki 87.50 do 88, avstrijske krone 0.0325 do 0.0335.
DUNAJ: Beograd 770 do 774; Berlin 0.50 do 0.55; Budimpešta 3.725 do 3.825; Bukarešta 318 do 320; London 321.900 do 322.900; Milun 8174 do 8186; Now-York 70935 do 71185; Pariz 4187 do 4203; Praga 2125 do 2135; Sofija 660 do 664; Var-šava 0.215 do 0.225; Curih 12.545 do 12.593; valute: dolarji 70.560 do 70.960; levi 638 do G46; nemške marke 0.525 do 0.575; funti 320.100 do 321.700; francoski franki 4140 do 4170; lire 3150 do 3170; dinarji 757 do 763; poljske marke 0.21 do 0.23; leji 310 do 314; švicarski franki 12.430 do 12.510; češko krone 2107 do 2123; madžarske krone 2.35 do 2.55.
BERLIN: Dunaj 1.546.12; Milan 4,887.750; Praga 3,291.750; Tariz 6,-163.800; London 498,750.000; New-York 109,725.000; Curih 191,351.500; Beograd 1,197.000.
NEW-YORK: London 451.375; Paril 596; Berlin 6.002; Milan 449.75; Curib' 39.30; Praga 301.50; Dunaj 0.14125; Beograd 103.50.
Izjava vlade o reškem sporu
JALOVE FRAZE MESTO JASNIH IN ODLOČNIH BESED.
Beograd, 21. september, r. Na da-taSnji seji narodne skupščine, ld je bila otvoriena ob pol 11. dopoldne, so je predsednik Ljuba Jovanovič spominjal strahovite potresne katastrofe na Japonskem, nakar jo bila na predlog posl. Dimltrijeviea odposlana japonski vladi so žal na brzojavka.
Nato je podal minister pravde dr. P e r i 6 kot namestnik zunanjega ministra na vprašanje posl. dr. Grisogo-na (dem.) glede reškega vprašanja sledečo izjavo:
«Gospodje poslanci! Čast ml je odgovoriti, da je vodila kraljevska -la-da po članih paritetne komisije z vlado kraljevine Italije pogajanja glede izvršitve rapallske pogodbe in santa-margherltskih konvencij v duhu obojestranskih interesov dveh sosednih In prijateljskih držav. Pogajanja na našo iskreno žalost niso uspela, nakar je izvršila kraljevska vlada registracijo rapallske pogodbe pri Zvezi narodov, kar je storila tudi vlada kraljevine Italije. Registracija pogodbe |e izpolnitev obveznosti, ki jo ima vsaka država kot član Zveze narodov, da se more v slučaju spora in nesoglasij radi izvršitve pogodbe, poslužiti odredb pogodbe o Zvezi narodov. V trdnem prepričanju, da je v interesu obeh držav, da se spor radi reškega vprašanja in Izvršitve rapallske pogodbe reši sporazumno in prijateljski, je vlada izjavila svojo gotovost, da se nadaljujejo pogajanja direktno. Vlada kraljevine Italije pa je imenovala medtem na Reki vojnega guvernerja generala Glardina, in sicer radi var-Btva miru v mestu (Smeh pri opoziciji), vendar pa je istočasno tudi uradno obvestila kraljevsko vlado, da njen korak ne pomeni nobene pravne izpre-membe v tem spornem vprašanju. (Viharni protesti demokratov ln klici: «GIardino ni samo general, ampak tudi senator in torej politična oseba.») Ker pogajanja med obema vladama niso prekinjena in pričakuje vlada
mirne rešitve spora, zato nI smatrala za potrebno niti umestno, da Izvrši druge korake, ki bi na škodo Interesov obeh držav ovirali pravilni razvoj rešitve tega vprašanja. (Buren protest opozicije.) Ravnajoč tako, je kraljevska vlada trdno prepričana, da budno spremlja in čuva interese svoje države in svojega naroda. (Klici: «Tako se ne čuvajo Interesi države!«) in bo tem Interesom tudi v bodoče posvetila vso svojo pozornost.
Gospodje poslanci! Dovolite, da Se pristavim, da je o istem vprašanju stavljena še Interpelacija In dobi skupščina pri tej priliki podrobno obvestilo. (Protesti opozicije.)*
Posl. dr. Grisogono jo izjavil, da se ne zadovoljuje z ministrovim odgovorom, ker je prepričan, da v vsem narodu ni človeka, ki ne bi smatral, da je kraljevina Italija s tem nasilnim činom na Reki pogazila rapallsko pogodbo in santamargheritske konvencije. (Klici: »Tako je!») Vse časopisje, ne samo naše, ampak tudi ostalo evropsko, je polno člankov o tem činu, ki ga nikdo ne opravičuje, nego samo naši merodajni krogi. (Burni klici: »Tako je!«)
Nato je bila sprejeta nujnost Interpelacije posl. Davidovida in tovarišev o reškem vprašanju, na katero dobi skupščina odgovor pred vsemi drugimi interpelacijami. Posl. Voja L a -z i 6 je zahteval imenom zemljoradnl-fckega kluba, da se stavi ta interpelacija že danes ali najkasneje jutri na dnevni red. Radikali, Nemci in Turki so to odklonili. Ko je predsednik objavil, da je predlog odklonjen, so nastali viharni prizori, ki so trajali dalj časa. Predsednik je zaman zvonil in poživljal poslance, naj se pomirijo.
Po še nekaterih formalnostih je bila seja skupščine ob pol 12. med burnimi protesti zaključena in sklicana prihodnja za p o n d e 1 j e k ob 10. dopoldne.
Manifestacija Ob 15 letnici naših narodnih mučenikov
V	nedeljo, dne 23. septembra prirede narodna prosvetna in obrambna društva manifestacijo ob 15letnici na-.•odnih žrtev na pokopališču pri Sv. Križu. Udeležniki naj se zbirajo na pokopališču pred pol 11. dopoldne. Prireditev vodi in nadzoruje vse redi-teljstvo gosp. ravnatelj Saplja. Ob pol 11. dopoldne zapoje ob grobu Adamiča in Lundra »Zveza pevskih društev* fcalostinko, nato izpregovori imenom društev gosp. dvorni svetnik Engel-bert G a n g I na zbrano narodno občinstvo kratko spomenico, potem pa capoje zopet »Zveza pevskih društev*. >— Manifestacija se konča s polaganjem vencev in cvetic na grob in z defili-ranjem pred groboma.
Narodno občinstvo ee vabi k obilni ndeležbi, da dostojno počastimo spomin padlih narodnih mučenikov-
BRATJE!
V	nedeljo, dne 23. septembra se vrši žalna manifestacija septembrskih žrtev iz leta 1908.
Sokolstvo so udeleži manifestacije C kroju.
Poživljamo vsa ljubljanska in oko-fiška sokolska društva, da se udeleže polnoštevilno žalnega slavja.
Sokolstvo se zbira točno ob pol 10. dopoldne pred Narodnim domom, odkoder odkoraka na pokopališče pri Sv. Križu, kjer bo slavje ob pol 11.
Udeležba v kroju obvezna. Članice naj pridejo v navadni obleki s sokol-skim znakom. One ne korakajo s člani v kroju, temveč se zbirajo točno ob 10-15 pred pokopališčem.
Starešinstvo Jugoslovenskega
Sokolskega Saveza. *
ODBOR SOKOLSKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI IN SOKOL I.
poživljata vse svojo članstvo, da se udeleži žalne manifestacije za septembrskimi žrtvami iz leta 1008 v nedeljo, dne 23. septembra. Bratje v kroju ob pol 10. dopoldne pred Narodnim domom, odkoder odkorakamo skupno na pokopališče.
Politične fieležfoe
4- Javna varnost. Iz Trbovelj nam pišejo: Poskušeni grozni atentat na uradnike »Trboveljske premogokop-ne družbe* je znova posvetil v rano, ki se je začela razvijati pod nesrečno vlado Ivana Hribarja in so sedaj gnoji naprej. Imamo grupo prevratnih komunistov, ki uprizarja z moralno pomočjo klerikalcev in Štefanovičevih radikalcev akte nedopustnega socijal-nega boja. V Trbovljah jo po imenovanju proslulega Korena, ki je svoj Čas potoval v Moskvo k Ljeninu, za gerenta ustvarjen položaj, ki jo v za-smeh državni avtoritoti, javni varnosti in preti povrh za dolgo lot uničiti finance občine trboveljske. Občina namešča in plačuje za prazen nič vse mogoče sumljivo individue. Gospodari se tam z občinskim denarjem, zlasti z dobljenim posojilom hujše kakor svinja z mehom. Fraterniziranio radikal-
skili in moskovskih komunistov je na dlani. Mi opozarjamo velikega župana na njegovo posebno odgovornost za vse te pojave. O škandalu v občini Trbovlje ne bo dajal računa kakšen Štefanovič, ne Koren, ampak gosp. L u k a n. Po sreči neuspeli dinamitni atentati so uničujoča kritika sposobnosti naše uprave. Če kje Orjunaš v narodnem navdušenju zavpije, je ves aparat na nogah. Tu pa je pred očmi pokrajinske uprave bilo aranžiranih več atentatov, med njimi taki, ki jim ni primere v naši državi. Rožimsko-klerikalni tisk zamolčuje ta dogodek, ki bi moral pretresti vsakega, ki mu je za rod in varnost v državi. To da misliti. Treba storiti korake, da se pokrajinska uprava opozori na dolžnost, da reši trboveljsko občino pijavk in ljudi, ki dajejo potuho nasiljem.
+ Laž ima kratke noge. Ko je začelo rasti ogorčenje radi neopravičenih upokojitev, je znana klika, ki bi rada ščitila vlado, začela uporabljati »Slovenca*, da vanj razširi nekaj laži stilizovanih v obliki citatov, da bi nepoučen bralec bolj verjel. Najprej so prinesli izmišljen citat, da je bil dr. Žerjav proti sprejetju avstrijskih orož-niških oficirjev, ki so služili med vojno v Sloveniji. Trditev jo slučajno v stvari istinita. Istega mnenja so bili vsi člani tedanje deželne vlade in dr. Korošec. Zdaj »Slovenec* citira še nekaj imen n. pr. majorja Svetiča, češ, tudi proti njim so bili. To je seveda laž. Gosp. Svetič ni pod Avstrijo bil pri žandarnieriji. Vrhu tega je bil z drugimi častniki vred sprejet na enoglasno izjavo deželne vlade. A pozneje ga ie izrinil gosp. Vidic, ki je bil eden onih avstro - ogrskih orožnikov, proti kojih sprejemu se jo izjavil dr. Žerjav, za kojega pa so jo zavzela SLS. »Slovenec* sedaj svoje zlagane citate popravlja in vrlin tega še laže. da deželna vlada ni bila dovolj hitra z reševanjem vprašanj, katere je stavila dravska divizija. Resnica pa je, da je v skoro vseh slučajih bil odgovor dan v teku 48 ur. »Slovencu* svetujemo, naj si svojo informatorje natančno ogleda. Če že lažete, lažite previdnnje, da se ne bo na vseh koncili in krajih oddaleo videlo, da ste lažniki. Sicer bomo pa mi tudi začeli priobčovati razne zanimivosti. Morda je SLS znano, kako je deželna vlada aprila 1020 prosila (ko so padli nesrečni streli na Zaloški cesti) dravsko divizijo, da naj se za varstvo deželne vlade, kjer je bila na krmilu samo klerikalna vlada, in Katoliške tiskarne pošl jejo izključno — srbijan-ski vojaki.
+ V strahu za radikalski režim, ki se nahaja v obupnem položaju je starinsko glasilo »Slov. Narod« Izven sebe. Včeraj le objavil članek »Arnavtl v Sloveniji*, kj dolži demokrate — političnega banditstva, ker so baje klerikalci se izrekli za skupno taktično postopanje parlamentarne opozicije proti radikalske-mu terorju. Starinski klevctnlk gre celo tako daleč, da vidi demokrate s klerikalci — v objemu! Uvodne besede njegovega članka pa moramo čitateljem od besede do besede citirati: »Kaj so Arnavti v politiki? Strankarji, ki živijo od dneva do dneva, od situacije do situacije, brez načel in nrneramov. s snlctknmi la arn-
vratnostmf, z naimodrovanlr, sJcratfta ljudje brez doslednosti In politične zna-čajnostl. Ali Imamo take politične Arnav-te tudi v Sloveniji?* To Je, vsakdo nam bo priznal natančna fotografija politike »Slov. Naroda*.
Hvala Bogu! Demokrati se že zopet »cepijo*. Tako doznava beograjska »Tribuna* ln po njej zagrebški blokaški listi. V laseh sta si — kakor že običajno — »levica* in »desnica*. Pribičevič in Davidovič se že kmalu no bosta pogledala, ker no vesta, kdo ie prav za prav kriv »cepljenju*. Hvala Bogu, da je tako, a še lepša hvala »Slovenskemu Narodu*, ki prinaša razveseljivo vest, da »klerikalci snubijo demokrate*. In klerikalci nimajo slabega okusa.
+ Radlčev polom v Londonu. »Rl-Ječ* prejema od svojega londonskega dopisnika informacije, ki govorijo o Imenitnem Radičevem fjasku v znanem Carl-ton-klubu, kjer sc sestajajo članj sedanje vladne (konservativne) stranke. Radič je bil povabljen v klub lz kurioznosti. In ko je začel razlagati svojo Ideologijo, so mu vsi ugledni politiki, predvsem pa Chamberlain z ostro Ironijo segali v besedo. Najblažjl nasvet, ki ga je Radič dobil po zaključeni debati, Je ta, da naj se vrne v domovino ter začne aktivno sodelovati na konsolidaciji notranjih razmer v JugoslavlJI, In so mu še povedali, da pot k temu vodi preko parlamenta,.. Radičcv »Slobodnl Dom* medtem že objavlja najnovejša Radičeva pisma Iz Lon dona, toda v njih nI niti besede o njegovem »uspehu* v Carlton-klubu. Pač pa navaja, da bo člmpreje sprejet od »enega naupllvnejših poslancev konservativne stranke* — In to bo, »ako Bog da, nekaj več kakor dosedanje čajanke*. Sa-plenti sat, ker potemtakem Bog doslej Radiču v Londonu sploh nI bil naklonjen. Najznačilnejše za Radičevo akcijo je pač nastopno: Radič se je v svojih pismih že parkrat pohvalil o svojih stikih In razgovorih z znanim publicistom g. Seeton VVatsonom. Seda) je Seeton Watson pismeno zaprosil zagrebško »Novo Evropo*, da kategorično domantlra vse vesti o njegovem sestanku z Radičem v Londonu, kajti g. Watson že od junija prebiva na severnem Škotskem, 800 mili oddaljen od Londona...
+ Fanatiki ali norci? Ves svet je že sprevidel, da je Radič s svojim potovanjem v London popolnoma pogorel In se samo osmešil, samo glasllce naših ultra-avtonomlstov tega ne uvideva in piše: Radič Je sedaj na Angleškem. Tam se seznanja z ljudmi, ki imaio v stvareh sveta važno besodo, bodisi kot publicisti, pisatelji, parlamentarci In podobno. Danes ni nobenega dvoma več, da je njegova misija uspela na vsej črti. Po njegovi zaslugi je dobilo hrvatsko vprašanje mednarodni pomen... itd. Fanatiku glasllca samo to ni prav pri vsem tem, da sc ni našel Slovenec, ki bi šel tudi v London In stavil »slovensko vprašanje* pred med narodni forum in dosegel ustanovitev slovenske republike od Gorjancev do Triglava in od St. Ilja do Rakeka. Naj gre kar pisec te limonade in se bo vrnil bla-miran, kakor se kmalu vrne tudi njegov idol Radič.
»Jutrov* novi senzacUonaln! roman
„LUC1FER"
prične Izhajati sredi prihodnjega tedna.
)>od]etnIM njih zafiteve io odklonili. Končno eo tudi občinski tajniki ii Bur-genlanda najavili štrajk, ako vlada ne ugodi njih zahtevam glede plač do dne 27. septembra.
Sokolstvo
SOKOLSTVO MARIBORSKE ŽUPEI Danes popoldne na pogreb itaroste br. dr. S e r n e e a. V krojih. Zbirališče pred Narodnim domom. — Predsedstvo.
SOKOLSTVU CELJSKE ŽUPEt
Predsedstvo celjske sokolske župe poziva članstvo, da se v krojih udeleži pogreba staroste br. drja, Vladimirja S e r n e c a danes ob 4. popoldne v Mariboru. Zbirališče v Narodnem domu.	Predsedstvo CS2.
Sporf
Lahkoatletske tekme za prvenstva Slovenije se vrše letos v dneh 22., 23., 26. in 27. t. m. na prostoru Ilirije. Danes in jutri se prične miting ob 16. uri. Ženska tekmovanja sc vrše v sredo 26. t. m. Prijave so zelo mnogobrojne, v vsaki točki tekmuje 6 do 14 atletov. Med klubi Prlmorie, Ilirija in Jadran Je pričakovati zopet <£|re borbe za najboljšo celotno klasifikacijo. Vsaka posamezna točka bo zanje največje važnosti; lansko leto ie zaostala Ilirija za Primorjem za eno samo točko in Jadran za 3 točke za Ilirijo. Udeležba znanih intcrnaciionalcev Per-parja In Valtriča daje sicer tudi letos najboljše žatise SK. Primorju, vendar tudi zmaga Ilirije ali Jadrana nikakor ni vnaprej izključena.
Nogometno prvenstvo II. razreda. Jutri ob 14. se vrši na Igrišču Ilirije zelo važna prvenstvena tekma II. razreda. Izvrstno moštvo Slovana se sestane z agilnlm moštvom Laska. Po zadnji prijateljski tekmi, ki je, kakor znano, končala z lepo zmago Slovana, moramo pričakovati, da bo nedeljski bo) med obema kluboma hud, ker bo Lask skušal rešiti važni dve točki zase! Prodnost damo vsekakor Slovanu, toda nikakor ne smemo podcenjevati naših akademikov, ki so s svojo kombinacijsko igro že večkrat pokazali svoje lepe zmožnosti.
Olimpijski dan v Zagrebu |e prinesel približno 50.000 Din čistega dobička.
Hermcs v Zagrebu. Ob priliki 15. obletnice obstoja zagrebške Grafike Igra ljubljanski klub Hermes v nedeljo v Zagrebu nogometno tekmo z moštvom Gra-llke.
ooouooooooooooooooonnonooo n«.. ... . . . oooouii o» V nede o tombola oo«ooo
oo«oooo«ooooooooooooonoooo v korist sDortu «<»»««>'!
v iwi1» °rul lu oooourf
»Ollll« 4MMMIO IIOOIMI OIMMMI
........»w»o»oooo»»aoouooouw»»
iSSS KuPuite tabllce! H
oow»o»»«»oooo»o»oou»oo»oou
trgovca iz Re«e, *i se Tiavi »mo z m zom In Izvozom. Govoril |s Kako prem'
čevalno, da je šla cela vrsta trgovcev ni lim. Zanimal se Je zlasti za krompir fj žol in Jabolka. Pelllccettl lei prvotno pu čal nekaj blaga, da s| je pridobil zaupa nje, končno pa Je vse osle^iaril In zjjju brez sledu. Bil Je čisto n»iv»den agent veseljak in zafiravljivec. Izrabil Je od tr, govcev Josipa Šerca v Mm rlboru, Rudoi! fa Pevca v Mozirju, Nlfc/ole Bičenca v Bjelovaru in tvrdke CeijfeT & Comp. v Ljubljani blaga za skupi*> ceno 2,200.005 K, oškodoval tvrdko Patt;rnost in Remi; v Ljubljani za 104.700 K, Gospodarsko zvezo v Ljubljani za lflfc .220 K In špedj, cljsko tvrdko Orlent z6, 50.876. Oskodn! vanci so iskali premebsuega sleparja dol. ga leta ln mu prišli Ifcončno na sled \ Gradcu, kjer je bil airetiran In lzročea sodišču v Mariboru. F ašist Pelllccettl jc bil že 16, Junija 192JJ pred mariborski poroto, a je bila ta/rrat razprava radi zaslišanja neke priče/ preložena.
Porotniki so danfes potrdili vrašanjs hudodelstva goljufija, nakar je bil Pefflc. cettl obsojen na 2 'teti težke leče.
Sah
Brzoturnir v Ljubljani. Včerajšnjega, brzoturnirja v kavarni »Evropi* so jai udeležilo 13 tekmovalcev in so dosegli; dr, Milan Vidmar 22, Ciril Vidmar 19, Josip Vidmar 15, Lenar 13, Sajovic 1)2 in pol, Mrzlikar 12 točk. Mojster dj; Vidmar, ki je igral brez Tal je doMl kljub temu vse partije. Tekma je trajala tri ure.
Po svetu
—	Alojz Konečny t. V Brnu je umrl dne 19. septembra Član češkega senata Alojz KonečnJ v starosti 65 let-. Senator Konečny po poklicu učitelj je znan premnogim Jugoslovenom izza časa svojega delovanja v dunajskem parlamentu, kjer je bil poslanec od leta 1011. tor se je vedno z vso vnemo zanimal tudi za naša, posebno pa za slovenska vprašanja. Pripadal je češki socialistični (preje narodno-socialni) stranki.
—	VVilson kandidira. Po novih poro čilih iz Washingtona namerava Wibon, ki si jo zdravstveno dobro opomogel pri predstoječih volitvah prozidenta nastopiti kot kandidat demokratske stranke. Njegove šanse so smatrajo precej ugodne, ker so propagandni uspehi demokratov po Hardingovi smrti zelo napredovali.
—	Merilec ruskega carja v Berlinu?
»Berliner Lokalanzeigor* poroča, da so bivši tehnik industrijskega podjetja v Uralu, Jakovljev, na katerega povelje je bila svoj čas umorjena ruska carska družina, zdravi sedaj v nekem berlinskem sanatoriju. Jakovljev trpi na prikaznih. Zasledujejo ga slike iz noči umora, pred katerimi jc zbežal v sanatorij. Sovjetska vlada ga na vse mogoče načine podpira, mu da na razpolago velike vsote in stalni avto za brezplačno uporabo.
—	Strajkl v Avstriji. Komaj je na Dunaju končana 6tavlta ICino-nastavljencev so pojavlja kar naval stavk vseli mogočih strok in panog. Gledališča bodo zaradi visokih zahtev svojega osobja morala v doglednem času prenehati s predstavami. Od včoraj je stopilo v štrajk 15.000 dunajskih krojaških pomočnikov in krojačic. Šoferji so isti dan predložili podjetnikom kratkorokl ultimat glede povišice plač in skoro gotovo izbruhne tudi tu sološna stavka, kor so
Porota
Maribor, 21. septembra.
Po 12 letita odkrita požigalfcu
Stari ljudski pregovor »Nič nj tako skrito, da bi ne bilo kedaj očito* Se je uresničil tudi glede 44 letne pre\jJifikari-ce v Obrcžu, Roze Tropove.
Dne 16. avgusta 1911 zvečer jfc: začelo goreti pri obreškem županu Ivarip 'Ravšlu in mu jc pogorelo gospodarska poslopje z žitom in krmo vred. Škoda jc znašala takrat ogromno vsoto 10 —■ 12.000 K. Dejanja Je bil osumljen sIaboui(rmi Alojzij Kolarič, čegar sorodniki pa so. takoj dokazali njegovo nedolžnost, nak;ar o zadevi celih 12 let nI bilo slišati **eč besede. Dne 14. junija 1923 pa jo ovadila orožnikom v Središču Ana Dog9? svojo sestro Rozo Trop, da je ona .'zanetila leta 1911 pri Ravšlu ogenj. Tropova jI je takrat sama Izjavila, da jc storila svoje dejanje iz maščevanja, ker; .'je Ravšcl kot župan leta 1910 v pra\*fi radi ločitve zakona z njenim možem Franccm Tropom stal na moževi strqqi. Tropova je takrat tudi prosila svojo sestro, naj tega nikomur ne pove in Domova je v resnici molčala celih 12 let. Da iva je prišel konč no zločin le na dan, je vzrok ta, da sta se začeli sestri prepirali radi prevžitka, ki ga je imela dobiti obdolženka od Dog-šove, ki Je tudi natančno povedala, kako ie njena sestra Roza -zanetila ogenj. Na potu iz Pašine v Obit;ž Je zažgala gobo, Jo zavila v papir, ker; je smrdela in vrgla potem skozi nekcy odprtino v podstrešje gospodarskega npslopja župana Rav-šia, kjer je bila slani a. Še isto noč Je izbruhnil požar. Tropfova je skušala sedaj naprtiti svoj zlečiji svojemu ločenemu možu, 'kar pa se 4I. ni posrečilo. Dognalo se Je namreč, da 3e bil France Trop takrat v Ameriki.
Rozalija Trop fcs stavila med razpravo novo dokazne prtjdloge, nakar je senat razpravo preložit in pride zadeva torej pred zimsko portfito.
Premeteni italijanski slepar.
Koncem 1. 192|I se je pojavil v naši državi Italijanski 'državljan Guerlno Pellic-celti in se izdaial povsod za bogatega
Dopisi
CERKNICA. Sfitalska veselica v Cerknici je izpadla V moralnem kakor tudi v gmotnem ožim. najsijajnejše. Hvaleino je omeniti zlasti, vollkodušen dar gospo, da tovarnarja Tienka mlajšega. V Cerknici se sedaj piridno deluje za razne na. predne prireditve in večere, želeti je le, da bi tukajšnja učiteljstvo pokazalo m: lo več agilnoMti. Po trgu »traše t radikaici. Radikalna stranka je postavi-la za svojega diktatorja znanega klerikalca »Janei&ka*, ki se predstavlja « veleučenega, Inženjerja stavbenika la i:-delovalca Jpuaktičnib ln plodonosnih načrtov. Baje je »Janezek* dobil od radikalne stranke tako moč, da že roti d«, mokratskvn uradnikom, da jih bo prestavil v Srbijo. »Janezek* je pa dobil tako hudo moralične lekcije, da ee ne upa ve$ niti v gostilno in tako sedaj do. ma spi. <in sanja o — radikaliji,
ST. VID PRI GROBELNEM. »V 6t Vidu veselje šele zasledim, na travnik pred ir<Io priteče in za njim*, tako bi rekel na.š pokojni sosed Slomšek. Siut smo pi vsi obiskovalci ljudske veselici gotovo istega mnenja. Bila je krasni prireditev, polna dušnega in telesnega okrepila! Praznovanje 10-letnice CM podružnice v St. Vidu pri Grob. dne 2, septembra je dan, ki ostane zapisan I zlatijtni črkami v knjigi kulturnega dela v Iftkajšnji okolici. Slavlje se je vršile na, .pioBtem. Med mlaji in zelenjem so s« vTjttili Šotori — 9 po Številu. Vse je bi lo prav okusno in všečno prirejeno. T06 nc» ob 15. uri je zaeviral godbeni kvar tefc iz Slatine ter vabil cenjene goste »Pozdravljeni in dobrodošli* jim je kli oM slavolok pri vhodu. Obiskali so na ,;ySlatinčani z vrlo čebelico gospo Pod ?kra.išokovo, sosedje Smarčani, št. Pelei čani. Ponkovljani, St. Jurčani, Slivniča ni, Ločani, Celjani itd. Celo Ljubljani Maribor in Zagreb so bili zastopan Tudi domačo občinstvo je bilo mnog( številno zastopano — saj take veselic St. Vidčani še niso videli v tuk. kraji Obširni prostor se je polnil — povso vrvenje in zabava — vmes pa je zaor la pesem vrlih St. Jurčanov in domaČi fantov. Posebno nas ja razveselil nasto šmarskih in šentjurskih Sokolov, ki ! s konjenico na čelu prikorakali k nar Proste vaje ženskih in moških telova« cev so bile temeljito Izvajane ter že splošno polivalo. Tudi na drogu so bi vaje smotrene in so kazale veliko čilo in vztrajnost mladega Sokola. Srečok je bil bogat — 240 zelo lepih dobitko Vse mize pri »Žlahtni kaplji* in »Ves lem godcu* so bilo gosto zasedene. Vi ce in pivo je gasilo žejne grle moški mamico pa so srebale okusno kavif mladenko in otroci slaščice, plesažel; parčki pa so se bližali plesnemu odi kjer so se vrteli ob prijetnih zvok Zbrano množico jo v imenu družbe I zdravil tajnik gl. dr. g. Skulj. Z vnet in preprostim govorom je orisal dcloi njo in cilj CMD. Bučen aplavz je sle navdušenim besedam govornika. Vesi so tekle urice, hladna noč je razpros la temna krila. Na visokem svetilni se je zasvetila obločnica ter svetila I stom v nadaljnji zabavi. Pri šotorih zalesketali pisani lampijončki in Žida volje so bili kupci in prodajalci, kate skupiček je postajal vedno večji. Da je slavnost tako lepo razvila in zaklji ia, je seveda delo podr. odbora, ki Ee trudil, da bi bila 10-letnica čim lepše sijajnejše praznovana. Čast in hvala lemu šentjurškemu pev. zboru in So lom. Iskrena hvala vsem nabirale vsem darovalcem denarnih in st*1" prispevkov, s katerimi so ee pose' odlikovali Celjani. Prav pridni in del ni so tudi bili domači fantje in deki ki bo imeli s postavljanjem šotorov,! jev in pletenjem vencev delo. Splob bil ves delokrog dobro in spretno jen. Seveda tudi mičnih prodajalk o in srečk ne smemo pozabiti. Kot kr metuljčki so letale od mize do miz« ponujale, hvalile in prodajale. Izb< je bil uspeh 10-letnice — moraler gmoten dobiček za prekoristno Ciril todarijo. Šteli smo in šteli — Tilki so žarela lica, a no od vročine, an nad vsoto, ki se jo kupičila na njeni žici. Čez 11.000 Din kosmatega dolio kaj ne, veliko za podeželsko vosel Sicer pa je glavna družba tudi zado na s poslano vsoto 7500 Din.
Prttoffa „Jutru" St. 222, dne 22. septembra 1923.
Politični odmevi
lltKnl stroji. Komunisti so Izdal! poseben proglas na uradništvo. Po drugI strani so storili isto Hackenkreuzlerji, ki posebno v Berlinu in ostalih večjih mestih skušajo zastavljati mreže v kalnem.
V Berlinu je poulični tempo vedno naglojši, nervoznejši. Navzlic temu gro celotna funkcija šo v precojšnjem redu daljo. Mesto izvoščkov se uvedejo trikolesna vozila po vzorcu japonskih rikšav; človek bo služil mesto fijakerskega konja . . . Vsak gleda, da si kjerkoli prisluži za dnevno življenje.
Glasom statistike za četrtletje april-junij, je število berlinskega prebivalstva znatno padlo. Porodi nazadujejo; bilo jih jo komaj 9-5 na tisoč, smrtnih slučajev pa 12 na tisoč.
Medtem marka še vseeno notlra In stopa naprej mod visoke milijone. Danes: funt 950 milijonov, dolar 210 milijonov. Jutri: par milijonov več ali pa manj — vseeno. Produkcija bankovcev napreduje neovirano . . .
Iti Poruhrje? Tu grozi nov strahovit poraz iluzij. Financiranje odpora postaja radi poloma papirnate marko vedno bolj nemogoče. Razkriva se nov ogromen panama z milijardami in bilijoni, darovanimi v pomoč po-ruhrskemu prebivalstvu, toda podporo so ogabno izkoriščali ljudje, ki jih ni niti malo zadela težina francosko okupacije. Ogromne vsoto pristradanih milijonskih podpor so v Poruhrju pogoltnili poedini podjetniki, ki pod
francosko oblastjo ne čutijo nobene škode, redili bo bo tisočeri paraziti, ustanavljala so se celo stalna krokai-ska omizja, renovirale so se cerkve in farovži, — vse na račun onih milijard, ki jih jo Nemčija v skrajni požrtvovalnosti za »zatirane brate» iz-mozgala iz sobo. Korupcija, strahotna korupcija na vseh koncih in krajih!
Končanje pasivnega odpora v Poruhrju stopa v odločilni Stadij. Po Stresomannovih posvetovanjih z zastopniki poruhrskega delavstva in uradništva se je v četrtek, dne 21. t. m, vršila seja državnega kabineta, ki jo potekla zelo burno. Slednjič jo bilo zaključeno, da 6e molče konča pasivni odpor. Probivalstvo Poruhrja lahko toroj zopet stopa v delo, kar jo žo v teku. — Toda povodom toga vladno-nega sklepa se klika glavnih izkori-ščovalcev pripravlja na novo legendo, da bi zamogla iz zopetne kampanje v Poruhrju molzti neizmeren dobiček, kakor doslej, saj je boj v Poruhrju Nemčijo dosloj dnevno stal 40 milijonov zlatih mark! Z druge strani pa so javljajo ogorčeni glasovi, da naj vlada zahteva od štovilnih izkoriščevalcev, ki so si s poruhrskimi podporami opomogli, nazaj ugrabljene vsote.
Takšen jo danes položaj v nekdanjem kajzerjevem rajhu. Ljubezen do domovine, ki so jo ljudstvu pridigali krivi preroki, je narod zavedla na taka pota, s katerih dozdevno ni več nobene rešitve.
Naši kraji in ljudje
Knez Mihajlo
(Te dni so slavili v Beogradu lOOletnlco roistva kneza Mlhajla.)
Knez Mihajlo spada med najznamenitejše srbske vladarje preteklega stoletja. V Beogradu stoji pred Upravo Fondova njegov spomenik: knez je na konju, s potegnjeno sabljo. Ta knez je bil velik Jugoslovan in samo smrt mu je onemogočila, da ni vsaj velikega dela osvobo-jenja, ki ga je imel vedno pred očmi, tudi Izvršil.
Rojen je bil knez Mihajlo 17. septembra 1823. v Kragujevcu. Ker se je prestolnica menjala, Je preživel nekaj časa s svojim očetom, knezom Milošem, v Požarevcu, končno se ie pa stalno nastanil v Beogradu. Tu je I. 1839. dočakal abdikacijo svojega očeta na prestol. Njegov starejši brat Milan, ki je nasledil očeta, je umrl po dvajset dnevih in knez Mihajlo je stopil na kneževskl prestol 26. junija Istega leta kot šestnajstleten mladenič. Mihajlo se ni mogel držati; notranji meteži so mu prevrnili prestol in mladi knez je bil prlmoran zapustiti Srbijo. Na njegovo mesto je prišel knez Aleksander.
V Srbiji je začela perioda ollgarhijske uprave, ki v prvih letih ni bila tako ne-podnosna. V tem času je žvel Mihajlo najprej v Bukareštu, a odtod je odšel v Berlin, kjer je študiral vojaške predmete in končno je prišel na Dunaj, kjer se je stalno nastanil ter se 1853. tudi poročil z grofico Julijo Hunyady.
Na dan sv. Andreja leta 1858. se le sestala narodna skupština v Beogradu, •ki je poklicala zopet starega Miloša na prestol. Leta 1860. je Milošu sledil Mihajlo. Z novim prihodom kneza Mihajla na mesto državnega poglavarja jc pričela doba velikopotezne zunanje politike. Program kneza Mihajla je bil, da iz male, vazalne Srbije napravi krepak center, ki se bo razvijal in širil na vse strani, da doseže veliki cilj: ujedinjenje vsega slovanskega juga! Spravil se je na organizacijo prosvete in narodnega gospodarstva, v prvi vrsti pa je gledal na to, da okrepi vojsko, ki naj bi izvedla velike njegove načrte.
3. junija 1862. je prišlo v Beogradu do spoTa med Srbi in Turki, ki so živeli v trdnjavi. Turki so bombardirali Beograd iz trdnjave. Za to je Srbija po dolgih razpravah dobila popolno satlsfakcijo In
potem Je nastopila perioda živega vojaškega pripravljanja, ki ga je vršil vojni minister, francoski polkovnik Hipolltc Mondaln. Tudi diplomacija nI počivala. Knez |e s svojimi državniki, posebno z Garašanlnom in Ristlčcm vztrajno delal v Carigradu na to, da dobi srbska mesta, v katerih so se še vedno nahalale turške vojaške posadke. Na jesen leta 1866. je zahteval od Turčije, da mu izroči mesta. Po dolgih pogajanjih je Turčija v to privolila. Knez Mihajlo se je podal v Carigrad, kjer jo bil sprejet z velikimi častmi, ko pa se ie vrnil v Beograd, mu ie 6. aprila 1867. poveljnik beograjske trdnjave Ali Rlza paša Izročil — ključe beograjske trdnjave.
Za Srbijo je napočila nova doba. Na Kallmegdanu le zavlhrala srbska zastava, v državi je pričelo novo življenje, pa tudi nove liude borbe. Knez Mihajlo je smatral, da široke politične svoboščine še niso za njegov narod in njegova vladavina Je bila na znotraj v znamenju ♦prosvltljencga absolutizma«. Usodepol-no za kneza Mihajla Je postalo vprašanje njegove druge ženitve. Po ločitvi zakona z JuliJo Hunyady se je stari knez zaljubil v svojo mlado nečakinjo Kate-rino, kar je Izzvalo obilo nasprotstev. Stvorile so se koterlje, pritisnili so od leve In desne osebni ncprijateljl in sre-
di velikega snovanja fe pa<Jrt Mffiafto 19)
maja 1868. kot žrtev zarote. Bil je ubil na sprehodu v Topčlderu. Njegova smrf je odgodlla veliko nacijonalno vprašaj nje za dolgo vrsto let. Se le po prihod^ Petra Karagjorgjevlča se Je pričela vfrl lika pot znova In tokrat —• do kraja, ,
Mihajlovi državniški načrti
Knez Mihajlo Je z veliko vnemo ssrai val načrto za veliko državo, sestaviJeJ no lz Srbov in Bolgarov. Pogajanja 4 Bolgari Je vodil v Bukareštu, kjer sc( se nahajali predstavniki bolgarske naj rodne organizacije. Bolgarska sama J4 biLa takrat še pod turškim gospodstvom,
S temi predstavniki Je bil sestavljen In podpisan 5. aprila 1867. leta naslednji protokol:
Cl. 1. Ujedlnjujejo so Srbi In Boleari v eno državo pod Imenom »Jugoslovem sko carstvo«.
Cl. 2. pravi, da sestavljalo «jugos1x vensko carstvo« Srbija In Bolgarija * TracIJo in Macedonljo.
Cl. 3. predvideva kneza Mihajla za n« slednega vladarja.
Cl. 4. Narodna zastava tn denar bo* dlta skupna z obeležji obeh narodov.
CL 5. V službenem Jeziku obvarujeta obe strani svoje narečje in zato bodq uradniki in onega kraja, V katerem služijo.
Cl. 6. Država sprejema do sedaj spre* jete zakone v Srbiji, s tem, da se oni prestavijo tudi na bolgarski jezik, bodo« či zakoni In naredbe so Imajo izdati v( obeli jezikih.
Čl. 7. Državna vera Je pravoslavna, alf sicer vlada verska svoboda.
Cl. 8. Na čelu cerkve Je neodvisen sfa nod, sestavljen lz predstavnikov obetf narodov.
Cl. 9. Člani vkide morajo biti vedno U
obeh narodov.
Cl. 10. Narodno predstavništvo se hnJ sestavljati po principih veljavnih ■* Srbiji.
Cl. 11. Narodno predstavništvo trni odločiti o tem, kje bodi prestolnica.
Izvoljena ie bila takoj začasna bolgar< ska narodna uprava sodmorlce Bolga« rov v Bukareštu, katerih naloga Je bila delati na vstvarjenju pogodbe, ki Je z« obe strani obvezna, ko Jo odobri srbska vlada, od katere se pričakuje, da bo da* la vso moralno in materljalno moč.
Ta zgodovinsko zelo važni protokol si končuje z naslednjimi besedami: «Bog Oospod naj bo zaščitnik ln pomočnik tega našega svetega sklepa, 5. aprila 1867» lcta.»
Miliajlova smrt Je vso te načrte poko* pala. Bolgare Je potem leta 1878. osvobodila Rusija, med njimi in Srbi pa js pod kraljem Milanom bil 1. 1885. otvorjen prepad, ki se Je širil, širil do grozne dimenzije današnjih dni.
Toda navzlic vsemu: Mlhajlov proton kol morda nI mrtva črka in veliki zgodovinski dogodki dozorevalo po genw racijah.,«
Kulturni pregled
Slovenska pesem na pohodu skozi Italijo
Trst, septembra. Pevski zbor Zvezo slovenskih učiteljskih društev v Julijski Krajini si jo nadel težko in odgovorno nalogo, da izvrši turnejo po večjih mestih Italije. Najprej nastopi zbor v Benetkah, Vidmu in Bo-lonji, o Božiču pa v Milanu, Rimu in Florenci ter še morda v kakšnem drugem bližnjem mestu.
Učiteljski zbor jo šo mlad: obstoja komaj dve leti in je sestavljen iz slovenskega učiteljstva Jul. Krajino. Razumljivo je, da jo zbor sestavljen iz najboljših pevskih sil; kar jo bilo šibkega, je moralo odpasti. Večina Članov jo tudi teoretično dobro podkovano; mnogo izmed njih so izurjeni pevovodje manjših podeželskih pevskih zborov. S takim materia-
lom jo seveda delo lažjo.	, A
Zbor vodi pianist Srečko Kumar, moZ železno voljo in silno energije, neumoren delavec, impulziven, bogat v načrtih in kar jo mnogo vredno: optimist, da mu težko najdeš para. Kumar ima pri zboru colo kopico dobrih pomagačov, ki ga vsaj deloma razbremenjujojo.
Zbor jo nastopil prvič o počitnicah' preteklega leta in sicor o priliki učitelj, skega zborovanja v Gorici v Trgovskem domu. Pozneje je nastopil tudi v Trstu, v Vipavi, na Kontovelju in zopot v Trstu. Letos pred počitnicami jo priredil koncert pri Sv. Jakobu v Trstu, na katerega so bili povabljeni ital. glasbeni strokovnjaki. Koncert jo uspel izborno, povabljeni strokovnjaki niso mogli za-molčati priznanja in vsi ital. listi brci izjemo so so pohvalno izražali o zboru in o slovenski pesmi. Tako si je zbor
Pred petnajst leti
Preko noči po usodnih strelih se Je Ljubljana zavila v črnino. Z vseh poslopij so se vile črne zastave. K sv. Krišto-jU, kjer sta ležali obe žrtvi na mrtvaškem odru, so romale ves dan valujoče množice, s cvetjem In venci v rokah, z globo tugo v srcu. Ob mrtvaškem odru, ki je bil kmalu ves obložen z grmado [rakov in cvetja, so se videli pretresljivi prizori. Obiskovalci so Jokali na glas. Po vsej Ljubljani je vladala mračna po-blfost. In z LJubljano vred Je žalovala vsa domovina, po vsem bratskem jugu je naša narodna drama vzbudila globoko sočustvovanje in daleč do severa je v slovanskih srcih našla trpek odmev... Le na Dunalu so se ministri z doslednim ciničnim protežiranjem nemške in nem-škutarske gonje mobilizirali zoper Ljubljano in posledico njenih črnih dni.
Pogreb narodnih žrtev se je vršil dne }2. septembra popoldne. Bila Je največja žalna manifestacija cele Slovenije. Na tisoče Je v Ljubljano dospelo slovenskc-ja ljudstva, deputaclj iz vseh krajev, društev In zborov. Sprevod se je pomika! po Dunajski cesti, Prešernovi ulici, Marijinem trgu, In po Sentpeterski cesti proti sv. Križu. V njem je bilo nad 40.000 oseb, nad 60 vencev. Ob ulicah pa je vseskoz tvorila nepregledna množica gost špallr. Pri Sv. Križu Je Sokolstvo ob ogromnem navalu vsega ljudstva vzdr žalo red. Nagrobni govori In žalostinke so dramile pretresujoče glasno žalovanje. Po končanem pokopu se Je vsa množica v redu razšla. Dušila Je v sebi gnjev In maščevanje. Zato so domišljene izgrede in demonstracije zastonj čakali v pripravi ljubljanski vojaški oddelki ter posebni vlaki konsigniranlh dragoncev in čet v Oradcu, Mariboru in Celovcu. V LJubljani Je bil že sestavljen tajen »Združeni narodni odbor» vseh strank, ki je kot vrhovna narodna Instanca vzdrževal red in vodil enotno slovensko fronto proti Nemštvu.
Konsekvcnce tragedije so rasle po se-ti. Na LJubljano Je še nadalje letel z avstrijskega severa ogenj in žveplo, toda ob tem se Je sporedno razvijalo notranje nacionalno prerojenje, keteremu so sep-temberskl dogodki kot nekaka apoteoza slovenskih muk dali največji vzgon. V Ljubljani so izginili nemški In dvojezični napisi.
Ob slovenskem odporu se Je odbijal neprestani pritisk z Dunaja. Toda tedaj je klerikalizem nastopil svojo najklaver-nejšo vlogo In razkosal vrste lastnega naroda. Tragedija )e pričela znova. Slovenstvo Je dobilo svojega najljutajšega nasprotnika v samem sebi.
Odlikovanje Bitolja
Minule dni ie praznoval Bitolj imeniten obisk. Maršal d'Esperay, nekdanji komandant solunske armade, se je pripeljal iz Francije, da počasti spomin okrog Bitolja padlih in tamkaj pokopanih francoskih vojakov in da izroči mestu Bitolju častno odlikovanje, križ častne legije. Slovesnosti so se izvršile kar najbolj svečano, maršala so množice burno pozdravljale, proslavljalo se Je irancosko-jugoslovansko zavezništvo. Te dni se je vojvoda d'Esperay vrnil v Francijo.
Odlikovanje je Bitolj krvavo zaslužil. Mesto je Jeseni leta 1915. med poslednjimi prišlo v bolgarske roke. Naslednje leto so Bolgari in Nemci okrog Bitolja zbrali velike množice vojske, kajti an-tanta se Je odločila, da drži za vsako ceno Solun, kot bazo za poznejšo ofenzivo v notranjost polotoka, ki naj bi imela za smoter osvobojenje Srbije. Začele so prihajati v Solun francoske in angleške čete In tudi restavrirana srbska armada se ie vrnila; razvila se je fronta od ustja Strume do Ohridskega Jezera.
Jeseni leta 1916. in sicer v oktobru Je :— —
A. P. CEHOV:
Poizvedba
Bilo je poldne. Posestnik Voldiirev, visok, močan mož z ostriženo glavo in zi-iaiastimi očmi je slekel suknjič, otrl z mehkim robcem znoj s čela in stopil v irad. Tam so škripala peresa--
—	Pri kom bi mogel tu dobiti infor-1® matije? — se Je obrnil k slugi, noseče-" mu iz dna dvorane podstavek s čašami. :r' - Moram se Informirati ln dobiti prepis
žurnalne odredbe.
—	Izvolite prosim! K onemu, ki sedi "k M oknu! — je rekel sluga, in iztegnil 08 Podstavek proti zadnjemu oknu.
'r' Voldirev je zakašljal in stopil dalje, la: Pri oinu Je za zeleno, progasto prevle-čeno mizo sedel mlad človek. Imel Je na J® Slavi štiri čope las, sredi obraza dolg, re mozoijast nos, na sebi pa obledelo ob-i'1 leko. Svoj veliki nos je zaril med pa-Plrje in pisal. Okoli desne nozdrvl Je - brenčala muha, In on je neprestano ste-f Koval spodnjo ustnico In si pihal pod ic nr>s, kar Je dajalo njegovemu obrazu Ic Mubipolen Izraz.
r1 — Ali morem tu — pri vas — ga je ai Ogovoril Voldirev — dobiti informacije m o neki zadevi. Voldirev se pišem. — Po-k" '"ebujem kopijo žurnalne odredbe od marca.
>1< Uradnik Je namočil pero v črnilo ln Pogledal če se nI prijelo preveč tinte. Ko se ie prepričal, da kaoiia ne visi od ve-
pričel prv| veliki ofenzivni suneK, ki naj bi prodrl bolgarsko-nemško bojno črto. Napad na) bi se Izvršil v smeri na Bitolj — Prilep — Veles. Začeli so se silni boji po gorovju na obeh straneh Bl-toljske ravnine; francoske In srbske čete so v Junaškem naletu prodrle več kilometrov daleč In osvojile Bitolj, v katerega so vkorakale zavezniške čete dne 6. novembra.
Toda nadaljni napadi niso uspeli; Bolgari in Nemci so se mogli obdržati na višinah tik severno od mesta, ki Je potemtakem ostalo v srbsko-francoskl bojni črti. Od tega časa so se začeli strahotni dnevi za Bitolj. Šrapnell, granate, zadušljivl plini in drugI Izstrelki, vse Je padalo na mesto in ga rušilo. Kar je pri nas preživela Gorica, to Je na Jugu prestal Bitolj. Otroci, starci, žene, so umirali prav tako kakor vojaki pod strašnim orožiem. Prebivalstvo si je sprva pomagalo z begom, toda nekai mesecev begunskega življenja Jim je bilo dovolj, da so se raje vrnili nazaj pod topovsko točo. Bilo je tako hudo, da niti niso imeli prilike pokopati mrliče na pokopališčih, marveč so jih provizorno shranjevali v kleteh. Po dveletnem neizrečenem trpljenju Je bil Bitolj kup razvalin; ledno veliko selo so ga imenovali domačini po zaključku vojne.
Konec strašnemu razdejanju Je prinesel šele proboj bolgarske solunske fronte dne 15. septembra 1918., katerega petletnico smo praznovali baš te dni. Toda ta drugI, to pot posrečeni ofenzivni sunek se ni izvršil preko Bitolja, marveč v gorovju na sredi med Bito-ljem in Vardarjem, na ozemlju, ki Je za vojne operacije težavnejše, a ki nudi v slučaju uspeha mnogo ugodnejše možnosti za definitivno zmago. Zmaga na Vetreniku je prinesla zares proboj sovražne fronte, ki so Je v sledečih dneh zrušila v celoti. Bolgari In Nemci so morali opustiti svoje položaje med Bl-toljem, ki je po dveh letih strahovite more zopet svobodno zadihal. Izgubil Je sicer skoro polovico prebivalstva, aH novo življenje se Je v nJem vendarle pričelo.
Kaos v Nemčiji
Obupna borba za obstanek. — Panama v Poruhrju.
Berlin, 21. septembra.
Tokom zadnjih treh dni je Nemčija zdrvela v obupni ples. Marko ni ve draginja je nepopisna, glad preti od vseh krajev in sili v vsako hišo. Strajki naraščajo, valovanje zmedenih množic pa tira nebrzdana agitacija nacijonalistov (Hackenkreuziorjev) in komunistov v množeče se tumult« in konflikte. Vlada resignira; zunanjepolitična stremljenja so zašla na mrtvo točko, kajti Poincarž zahteva brezpogojno kapitulacijo.
V notranjem kaosu tvori najbolj akutni moment val draginje, iti se neprestano poglablja. Iz mnogih mest prihajajo poročila o pogromih in ple-nitvah. Meščanstvo beži na deželo, da pride do vsakdanjega živeža. Obilo nasadov v mestnih okolicah je že popolnoma izropanih. Kmetje branijo svojo posest z orodjem in orožjem.
Posebno opasno je vretje v prolc-tarskih plasteh. Berlinskim delavcem in nameščencem, kolikor jih ni v štrajku, pavšalno odpovedujejo službo. Veliki koncerni se hočejo skratka rešiti vsega zla in sabotirajo vladne naredbe. V večini industrijskih revirjev so delavstvo nahaja v generalnem štrajku. V LOrachu, Plauenu, Bremenu in drugod se množijo izgredi in krvavi spopadi. Za delavstvom stopa v štrajk tudi privatno uradništvo. Posebno agitacijo vodijo bančni uradniki. Pričakuje se generalna stavka vsega nemškega bančnega uslužbenstva. Te tresljaje gospodarskega življenja skušata izkoriščati obe ekstremni po-
resa, Je začel pisati. Ustnica se je stegnila, vendar pihati ni bilo več treba, muha Je sedla na uho.
—	Ali se morem tu informirati — Je ponovil Voldirev. Pišem se Voldirev, posestnik sem. —
—	Ivan Aleksjcjič! — ie kriknil uradnik v zrak kot da ne bi opazil Voldireva. — Povel kupcu Jalikovu, kadar pride, da moram napraviti pismeno potrdilo za kopijo naznanila na policijo! 2e tisočkrat sem mu naročil!
—	Qre za pravdo med menoj in mod nasledniki kneglnje Gluginske! — je za-mrmral Voldirev. — Zadeva Je jasna. Ponižno vas prosim za trenutek posluha!
Še vedno ne meneč se za Voldireva, je uradnik viovll na ustnici muho. Ogledal jo je z zanimanjem In Jo vrgel proč. Posestnik je zakašljal in se glasno useknil v pisano ruto. Vendar tudi to ni pomagalo. Oni ga nI ne poslušal, ne slišal. Molk Je trajal kaki dve minuti. Voldirev je privlekel iz žepa rubelj ln ga položil pred uradnika na odprto knjigo. Uradnik Je nagrbančil čelo, potegnil knjigo s skrbipolnim obrazom k sebi in šel z roko čez lice.
—	Malo informacije---Hotel bi
le zvedeti, na kaki podlagi nasledniki
kneginje Gluginske---Ali vas
smem nadlegovati?
Uradnik pa, zatopljen v svoje misli, .vstane, se nonraska po lakti in stool k
omari. Čez minuto se vrne k mizi in se zopet začne baviti s knjigo, na kateri Je ležal rubelj.
—	Nadlegoval vas bom le minuto — Moram poizvedeti samo---
Uradnik ni slišal; začel Je nekaj prepisovati.
Voldirev Je grbančll čelo In brezupno zrl na pišoče bratstvo v uradu.
—	Pišejo! je pomislil ln vzdihnll. — Pišejo, da bi jih vse vrag pobrali
Stopil Je proč od mize, se ustavil sredi sobe in brezupno spustil roke k životu. Sluga, ki se je vrnil s čašami, Je najbrž opazil obupani Izraz na Voldiro-vem obličju; stopil Je bližje ln ga tiho vprašal:
•— Kaj torej? Ste se informirali?
—	Sem se informiral, a nočejo z mano govoriti! '
—	Dajte mu tri rublje! — je šepnil sluga.
—	Dva sem že daL
—	Pa še dajte!
Voldirev se je vrnil k mizi ln položil na odprto knjigo zelen bankovec.
Uradnik Je zopet potegnil k sebi knjigo, začel listati po nji, In je nenadoma, kakor slučajno, pogledal Voldireva. Nos se mu Je zasvetil, zardel In se razširil v smehljaj.
_ Ali---želite prosim? le vprašal.
—	Hotel bi se Informirati radi svoje zadeve — •--- Pišem se Voldirev.
—	Me izredno veseli! V zadevi Gluginske? Izvrstno! Torej kaj je prav za prav z njo?
Voldirev je razložil svojo prošnjo.
Uradnik jo oživel kot bi ga hipoma zgrabila vihra. Dal mu je informacije, odredil, da se mora napraviti kopija, ponudil prosilcu stol — vse to v enem samem hipu. Zinil Je celo o vremenu in povprašal po ženitvl. In ko je Voldirev odhajal, ga je spremil po stopnicah, smehljajoč se prijazno in spoštljivo, z izrazom kot da jo vsak trenutek pripravljen poklekniti predenj. Voldireva je to neugodno dlrnilo. Nekako instinktivno Je segel v žep In izvlekel iz njega rubelj ter ga podal uradniku. Ta se Je venomer klanjal In smehljal, vzel rubelj po glu-maško, kakor da Je prifrčal po zraku.
—	No, ljudje!---Je pomislil Voldirev, stopil na ulico ln si otrl znojilo čelo z robcem.
LEV TOLSTOJ:
Sen
Stal Je, bel Iu ponosit, na čudovito vzvišenem kraju, visoko nad množico, velik ko morje. Govoril In s pogledom velik ko morje. Govoril jc In s pogledom vsem, kar jo vlliarllo njegovo dušo, tudi o rečeh, katerih se sam dotlej še ni bil zavedal. Njegove misli so bile čudne, sanjam podobne, ampak v take vnete besede oblečene, ln tako žareč le bil zvok
njegovega glasu, da se Je množica zlila z njim v eno samo bitje In popolnoma podlegla čaru, ki je dihal iz njega. In občutil je v sebi to moč nad ljudmi, in Je videl, da je ta moč brezmejna. In vzvišeni kraj, na katerem je stal vladajoč-ga je dvigal še vedno više in više.
Toda nenadoma, sredi zmagujočega! govora Jc občutil, da je pogled nekoga počival na nlem. Ta pogled Je bil čudno svoboden in vse drugačen kot pogledi očarano množice. Med trumami se ie namreč nahajala neka ženska, ki pa ni bila od množice, ln v njej, v tei ženski, jc bilo utelešeno vse, kar je vredno po-željenja.
K njej ga Je sladko in bolestno vlekla ncodoljlva sila. Gledala ga Je, potem Jo okrcnila obraz od njega in v njenem pogledu je blestela nežna Ironija In komaj sluteno pomilovanje. Njegovega govora pa ni Tazumela, samo smilil se Ji Je. Sram ga je bilo njenega pogleda. Hotel Jc govoriti še naprej, pa ni več našel besed. Vse njegovo bitje je težilo k nlej in na noben način nI mogel odgnati od sebe ognja njenih oči. Ona pa je bil? srečna, ker ni potrebovala človeka.
Toda on Je občutil, da mu brez nje nI več mogoče živeti. AH temina Jo jo ločila od njega. Razjokal se Je. Plakai Je po prošll, nepovratni sreči In po bodoči ncmožnostl srečo tudi za druge. V, nicgovih solzah pa je bila sreča. —i — .
polagoma klesat pot v svot. Klesal, pravim, zakaj kdor pozna težavon položaj primorskih Slovencev, ta vo, kaj so pravi nastopiti pred Italijani s slovensko pesmijo! Za tako podjetjo je troba hladne krvi, voliko moro samozavesti, drznosti in volje do življenja.
Zaničevani, razteponi, potlačeni In po-hojeni primorski Slovenci hočojo pokazati italijanskim mestom, da imajo toplino v ercih, da imajo ljubezon do svoje pesmi, da imajo umotnost, ki se drzno meriti z vsako tujorodno. — člani zbora so razkropljeni po ccli Primorski. Zbor je mešan in šteje 00 članov. Proračun stroškov za skupne pevske vaje in šest koncertov turneje znaša okrog 25.000 lir. — K. S.
Ljubljansko gledališče. Govorilo in pisalo se je, da bo otvori gledališka sezona okoli 15. septembra. Toda začetek se je zavlekel in oporna sezona se otvori bržčas šole okoli 1. oktobra z Blecho-vo komično opero »Zapečatene!« in Si-rolovo »Novelo o Stancu««. lirama pripravlja Pregljovo svetopisomsko dramo »Azazel« in llebbolovo Bvetopieemsko tragedijo »Judito« (z gdč. Marijo Vero). — Ker je garderobar g. Dobry odšel na dopust, s kateroga se ni vrnil, treba novega garderobarja. Za »Aido« šivata zdaj dva civilna krojača pod vodstvom ge. Waldsteinove. — Gosp. upravnik M. Bubad je odpotoval vnovič angaže-vat. Ker baje ga. Thierryjova no sprejme več poslov prve mezzosopranistke, se išče namestnica, in takisto za go6p. Balabana naslednika. Tudi koloraturkino mesto še ni zasedeno. Tako torej treba potrpeti, da se vse uredi.
Šentjakobski gledališki oder otvori sezono 1923./24. danes dne 32. septembra. Kot otvoritvena predstava Be uprizori drama pred kratkem umrlega hrvatskega pisatelja Ul. Donadinija »Igrača viharja*.
Izprememba v vodstvu ljubljanske drame. Ravnatelj naše drame g. Pavel Golia, odide v pondeljek za intendanta Nar. glodališča v Osijek. Za časa njegove odsotnosti ga bo nadomeščal dosedanji tajnik g. Milan Pugelj.
Osiješko gledališče je otvorilo letošnjo sezono z Vo.movičevim »Ekvinoci-jem», v katerem jo igrala glavno vlogo pa. Vavra, starega kapetana pa rožiser Aca Gavrilovič. Prva operna predstava je bila »Carmen« z gospo Pospišilovo, ki je gostovala. Uprizorila se ja daljo «Ha-6anaginica«, v kateri je ustvaril Basa-nago g. Mihajlo Markovič, znan po tej vlogi tudi Ljubljančanom; Sofoklejeva »Elpktra«, v Ilofmannsthalovi predelavi, »Bajadera« in opereta »Jesenski manevri«. Gledališko zadeve je spravil v red na pravi tir starosta zagrebških igralcev g. Markovič, ki je ostavil Osijek in bo vrnil v Zagreb. Agendo gledališkega upravnika je predal g. Mirku Poliču.
Usoda splitskega gledališča. Vlada v Beogradu jo splitskemu gledališču odbila zaprošeno podporo. Vsied tega odpadeta v prihodnjo opera in opereta in eo bo gojila samo drama.
Narodno gledališče v Sarajevu je otvorilo letošnjo sezono dne 15. septembra z Rostandovo komedijo »Romantične dušo«. Za upravitelja gledališča je imenovan prof. D. Gjukič.
50-letnl jubilej varaždinskega gledališča. Dne 25. septembra praznuje varaž-dinsko gledališče 50-Ietnico svojega obstoja. Pred 50 leti so jo uprizorila Ku-kuljevičeva »Poturica«. V proslavo 50-letnice bo v Varaždinu gostovalo zagrebško gledališče. Spored, ki si ga je izbralo za to priliko, je drugo dejanje iz »Smrti majko Jugovičev« in drugi del «Du-brovačke trilogije« (Suton) od Vojnovi-ča. Če bodo razmero dopuščale, sa uprizori tudi Zajčeva opera »Zrinjski«.
Zagrebško marijonetno gledališče otvori evojo šesto sezono v soboto dne 22. 6optnmbra. Repertoar izkazuje celo vrsto lepih mladinskih iger in pripovedk med katerimi je prispeval dvo nedavno
umrli dr. Ogrlzovič: »Zlatokosf kraljevič« in »Dugonja, Vidonja 1 Trbonja«. Ponovi »e tudi dol reportoarja iz prošlo sezone.
Beograjska »Komična družina« v 81-benlku. Te dni je z volikim uspehom gostovala v Šiboniku beograjska »Komična družina« g. Milana Hržiča. Uprizorila je komodije: »Hoče žena da mi 60 ubijo«, »Transformator«, »Ileroji iz pozadine« ter »Doktor in advokat«.
Gledališka šola moskovskega Komornega teatra v Berlinu. Na jesen bo v Borlinu otvori šola moskovskega Komornega teatra. V tej šoli bo bo na široki podlagi poučevala režija, dramatur-gija in tehnika izvajanja del na odru. Sola bo imela več tečajev in bo trajala tri leta.
Pevska šola prof. dr. Pavla Kozine.
Pokrajinska uprava, oddelek za pros veto in vero, jo odobrila z odlokom štev, 3349 z dne 10. soptembra 1923. II. del omenjeno učna knjige, ki je namenjena za ljudske, meščanske, srednjo in glasbene šole. V knjigi je nad 70 narodnih pesmi v duru in molu; na njih so pojasnjene vso stopnje dvo- tro- in čvcteroglas-nega petja. Ker je podlaga večglnspomu petju dvoglasno potjo, zato je to poglavje najširše obdelano. Začenja g »kana-nom« ter preide v dvoglasno po tja v tercah in eokstah; za tem bo posuli r različnih intervalih. V tem pogliv.u »o pojasnjoni različni intervali in soroda',vo tonovih načinov. Da je knjigi harmorič-na podlaga je razvidno pri tro- in čve-teroglasrdh posmih. Tr oglas no pesmi Iva jo Bledeča poglavja: 1.) troglasne pesmi s spremljevanjom tonike in dominante; 2.) troglasne pesmi s spremljevanjem tonike, dominante in subdominaote in 3.) troglasne pesmi v sorodnih tonovih načinih. Pri prvih čveteroglasnih peemih imamo tri zvoke na toniki, dominanti in subdominanti, pri ostalih bo pa uporabljene drugo harmonijo. Drugi del te knjige obravnava pesmi v molu. Pojasnjena je razlika in sorodstvo med durom in molom ter vrste molskih ekal. Knjiga stana 26 Din. Iz knjige so ponatisnjeno dvo- tro in čveteroglasne pesmi v treh snopičih, od katerih stane. vBak R Din. Knjigo eo naroča pri založbi »Jug« v Ljubljani, Pred škofijo 21, I. nadstr. Dobi eo pa tudi po knjigarnah.
Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Cenjeni gospod urednik! Moj članek o razstavi v Jakopičevem paviljonu je bil predmet razprave pri sinoč-nji soji Narodne Galerijo. Tekom razprave sem bo prepričal, da je bila prireditev te razstave, kakor tudi sestava juryje sklenjena v odborovi seji, pri ka-tori slučajno nisem bil navzoč. Oni del članka, ki bi utegnil zbuditi mnenje, da so nekateri odborniki Narodne Galerije priredili omenjeno razstavo na lastno post, popravljam toroj v tem smislu, da jo razstavo priredila Narodna Galerija. Zaradi tega jo jasno, da razstava no moro imeti one tendenco, ki sem jo predpostavljal, kajti N. G. jo vzvišena nad umetniškimi Etrujami. Ocena razstavljenih umetnin zadeva torej juryjo. Z odličnim spoštovanjem — S. šantel. — V Ljubljani, 21. septembra 1921.
Razstava naših karikaturistov v Beogradu. Svojedobno Bmo poročali, da se v Beogradu zavzemajo za prireditev razstave jugoslovanskih karikaturistov. Po najnovejših vesteh se razstava otvori dne 12. oktobra. Trajala bo osem dni.
Hrvatska Matica izda povodom proslave 1000-letnice hrvatskega kraljestva spominsko knjigo, ki bo obsegala književna dela vseh vrst: pesmi, prozo in članke. Na sodelovanja so vabljeni vsi hrvatski pisatelji.
Dve novi izdaji Učiteljske tiskarno v Ljubljani. Učiteljska tiskarna je zadnje čase začela posvečati pažnjo narodnim pravljicam in pripovedkam vseh ljudstev. Prej je že izdala češke in srbske pravljice, sedaj pa nam je doposlala Manico Komanove <Narodne pravljico in legendo (vez. 18 Din) ter F. Erjavčeve
cKitajsko narodne pripovedke* (26 Din). Obo knjigi sta lično opremljeni; slog Manice IComauove je prikupljlv in otrokom primeren. O Erjavčevem tega ni mogočo trditi; težak je, ker jo narejen. Tiskarna bo jo potrudila, da je obema knjigama dala posnemanja vredno zunanje lice.
Kriza zapadne kulture. V nedeljo, dno 16. septembra Be je v Sarajevu vršilo zanimivo predavanje. Veeuč. prof. iz Zagreba dr. Vlad. Dvornikovič je govoril o »Krizi zapadne kulture«. Predavatelj je v začetku zanimivo in psihološko analitično očrtal bistvo in jedro zapadne kulture, katero jo imenoval individualno, brez religijozno-filozofskih idealov In brez duše. Tipični predstavniki te kultu-
Francoski esprit
Lah Francozu nI simpatičen. Bili so zavezniki in bo še, toda to jo realna politika, ki tohta in štejo ter ne gleda na čustva. V ostalem pa jo Lah Francozu predmet pikre satire. Francoz je ljubosumen na svojo »gloire« in prezira ter zasmehuje Laha, ki bi ee rad poleg nj«-ga repenčil in — ki bo tako naglo množi... Nebrzdani južni laški temperament in iz njega izvirajoči vročekrvni čini so Francozu stalen vir »meha ln zabavljanja, laški prepotentnl cezarskl imperializem izziva francosko Jcgavoat. Zato lete v manjših francoskih listih neštete bolj ali manj ostre puščice oa Lahe, zlasti na fašiste in v Mussolinija, kateremu Francozi ne morejo odpustit, da ee je primerjal samemu Napoleonu. Najnovejša je vesela francoska amešni'-a o Mj»-soliniju na Krfu. Diplomati in novinarji v Ženevi (kjer Be pravkar vrši zasedanje Zveza narodov) ne govore o Jadranu, Reki, Krfu, Grški, Museoliniju itd. v glavni dvorani. Vse te kočljivosti se smejo omeniti le pri buffetu, n. pr. v vprašanju, ki ee v frano. jeziku glasi enako, čeprav se obakrat ne piše enako: »Mussolini, est 11 en Corfou?« (Ali je M. na Krfu?), — ali pa: »Mussolini, est il eneore fou?» (»Ali M. še vedno nori?).
Japonska hiia
japonska hiša je kakor stavba Iz lepenke. Les, iz katerega je napravljena, jc tako fin, da se ti zdi, kakor bi ga prodirali topil solnčnl žarki. Lahek spodnji del stavbe pokriva velika streha. Ta stre ha napravlja na zunaj vtis, kakor da ie hiša v svoji notranjosti stisnjena liki steber, na katerem počiva ogromen klobuk.
Mesto oken Ima japonska hiša balkone. T) so razvrščeni vsenaokolu. Okenskih okvirjev ne vidiš nikjer, kajti japonska hiša no pozna oken v tečajih, marveč samo lahka, premična okna, ki se premikajo sem in tja kakor steklena vrata. Sploh le na japonski hiši nekaj neizrekljivo nežnega. Zdi se, da ni napravljena lz tramov in lahkih desk nego iz debelejšega in tanjšega papirja. Obrtniki, ki so zidali japonske koče v pro-šlostl, so bili pravi mojstri v rczbarlji. Zato so starejše japonske hiše prave umetnine, izgotovljene z gracioznimi rokami, katerih kultura se pozna na vsaki liniji Izdelka.
Notranjost japonske hiše ima kakor zunanjost na sebi nekaj čarobnega. Vse je diskretno, vse se medsebojno spaja v eno. Stanovanje je vedro. Podoba je, kakor da se vse kreta, da nič ne stoji na mestu, toda vendar je vse v najlepšem redu. Vhod v Japonsko hišo ie samo eden. Cez prag stopiš v nogavicah. Kmalu dospeš v male, pravokotne hodnike, kjer ti je samo treba odriniti premična vrata, pa se žc nahajaš v sobani. Stene so premične ter moreš potom njih prostor vsak hip izpremeniti v vcTando ali pa ga poljubno zmanjšati.
Na Japonskem nimajo pohištva v evropskem pomenu besede. Stoli so ljudem
ra so AngTosaksf: Bahon, Darnln, Nlt-
sehe in •Stirner. Produkt to kulturo jo svotovnai vojna. Zapadui znanstveni kulturi nasprotno stališče zavzema kultura orijenta, polna religijozno-idojnega metafizičnega idealizma. Predstavniki to kulture- bo Slovani: Mečnlkov, Tolstoj, Dostojevski. Jugoslovani se nahajamo v sredi med obema kulturama; zapadne vplive izpopolnjujemo i lastnostmi elo-vanske duše.
•Proljetnl Balon* v Zagreba je 16. septombra otvoril novo razstavo Bvojih članov. Razstavili bo: Sreten Stojanovič (kolektivno) kiparska dola, Milo Miljuno-vič, Voljko Stanojevič, Vladimir Bečič, Jovan Bijelič, Hinko Juhu, Milivoj Uze-lac in drugi Blike.
nepotrebni, ker sede Japonci na tleh. Postelje Japonec ne pozna. Spat leže na tla ki so pokrita z mehkimi preprogami. Omar ne potrebuje, ker je hiša tako napravljena, da so prostori za obleko In druge potrebščine vdelani v stene. Mizo nadotnestuje majhna priprava, sllčna ta-buretu. Ta japonska mizica sa pristavlja samo kadar se zavžlva hrana, drugače stoji v kotu. Noben prostor nima določene svrhe. Spalnice, obednice, budoarja In drugih .takih prostorov Japonec ne pozna. Ko nastopi noč, se prižge lampijon, svetilka iz papirja z medlo svečavo, raz-vrste se blazine in spalnica je v redu. Po dnevi se predmeti menjajo. Velike blazine zamenjajo manjše, pripravneiše, ki so postavijo poleg pečic in prostor ie zopet v redu. Kakor v bajki potrkaš na steno, In okusno počesana postrežnl-ca se pojavi ter te postreže z vsem česar potrebuješ.
Za naš okus ln naše pojme |e Japonska soba seveda prazna. Prazna radi tega, ker v nje) nI običajnega pohištva, katerega je vajen Evropejec v lastnem domu, prazna, ker le preprosta in ne pozna nobenega razkošja. Zato pa tudi deluje povsem harmonično. Vsaka malenkost v sobi je linija In ritem zase.
Japonec okrašuje svojo sobo z najpreprostejšimi sredstvi. Nikjer ne manjka rož. Podob svetnikov v japonski hiši ni mnogo. Kadar pa so, so to smejoče se podobe, ki napravljajo tako pomirljiv vtis, da preide njih ugodje tako) tudi nate. Večkrat nego podobe svetnikov najdeš v japonski hiši kako rezbarsko delo, okrašeno z bogatimi fantastičnimi orna-mentl.
V splošnem Ima japonska soba znača) intimnega miru In zadovoljstva. Zadnje čase je sicer med Japonce prodrla tudi evropska kultura zidanih hiš, toda tudi v taki stavbi si Je Japonec uinel obdržati svoje. Kolikor Je sploh sprejel evropsko kulturo, jo je sprejel z rezervo, samo na zunaj, ne da bi pri tem uničil svoie lastne tradicijonalne tekovine. V sobi modernega Japonca najdeš danes električno luč In telefon ter tudi peč. Vse to pa ne jemlje japonski hiši onih čarov in dražestl, katere Instinktivno zaslutiš takoj ko prestopiš prag japonskega doma.
O ruskem futurizmu
Najmodernejše umetniške smeri so se dandanes ugnezdile najprej v Rusiji, čemur ss pa nI čuditi, ker je bila ta skozi in skozi revolucijonarno nadahnjena dežela tudi že pred veliko revolucijo najbolj naklonjena pojavljajočlm se novota-rijam, katere Je ostala Evropa mrzila. Nekaj podatkov o razvoju futuristlčne literature nam je zbral Ivan Faludi v nemški literarni reviji »Das blaue Heft«.
Futurlzem so uvedli v Rusiji kmalu potem, ko ga je bil »iznašel« Italijan Ma-rincttl. Prvi ie izdal na Ruskem zbirko futuristlčnih poemov Viktor Hlebnljkov leta 1910. Dve leti za nJim Je dobil dva vrla pristaša v znanem Majakovskem in Ourl. Leta 1914. so Imeli v Peterburgu že prvo futuristično revijo ln ruski mari-
nettllancf so Istega leta irvedll maske in
šminko v literaturo. To so sicer čudno sliši, pa je le natanko tako. Upeljali s0 tako zvane poezokoncerte, neke vrste re. citacijsko večere, na katerih so pesniki ntaskiranl In pošmlnkanl čltall poslušal, cem svoje pesmj.
Na ruske odre ie prišeJ futurlzem leta 1915. s Kručonlkovo opero »Premagano solnce«, h kateri le naslikal dekoracije proslull futuristlčni slikar Maljevič. Fu. turisti so se trudili, da bi iznašli nove nezaslišane besede, neskončno čudne pri! mere In nesramno slovnico, kar se i^J je večinoma posrečilo, ker ta reč n| tako težka. Tisti, ki so pa resno mislili, n|sc s futurlzmom prišli dalje kakor do tam" kjor so nehali slmbollstl. Treba S| js oglodati le osebe iz drame »Tragedija Majalsovskega«, katero le sebi na Jast spisal Majakovsklj, Med temi osebami nastopijo mož brez ušes, dama s solzami v očeh, mož z gnilimi mačkami, In »znana dva metra visoka dama, ki ne govoru, '
Poznejši moskovski futuristi so se spt-. clallzirall predvsem na primitivno pesni, štvo, ki naj bi bilo operiralo s Izključno Jezikovnimi sredstvi. Iznašli so tako nc. ke vrste «viseč» stil s tem, da so se spa. kovali takole: rekli so namesto »nalezljive bolezni razgrajajo« enostavno »nabo-raz«. V tej smeri Je najznamenitejša po. java zopet Majakovsklj. Poleg futuristov so se začeli že leta 1913. uveljavljati tudi takozvanl adamlstl z Gunllevom in Ooro. deckim na čelu. TI so bili zaljubljeni v svet objektov. Ce Je šel amerikapskl pes. nik Walt Whltman tako daleč, da Je te. kel, da ima človeški smrad raišl od vseh čudežev tehnike, so rekli adamisti, da jj črepinia nočne posode neprimerno lepša od vseh Puškinovih spisov in Petrarkovih sonetov. Nalnovejša literarna smer v Ru. siji so imaginisti, pristaši teorije o brez-žični fantaziji. Največji imaginist Vladi, mir Seršenovič pesni samo še v enačbah. Mojstrsko delo v tem ozira le njegova pesem »O očeh Lucije Kusikove«, ki se glasi: »Oči te dame so kakor akvarij, y katerem zlate ribice očeajlh Jabolk nemirno švigajo od enega senčnega obrežja trepalnic do drugega. So kakor še nepri-žgani dve cigareti v zanirtl dozi očesne votline, potem se začno svetlikati kakor vosek in končno se ustavijo in umirijo kakor dva vlaka na postaji očesne be-line«-
Kako se ljudje včasih jedli
Da so si bogati stari Rimljani včasll privoščili čudne delikatese, n. pr. Jezik slavcev ali flamingov, pečene pave a možgane fazanov, vetrno še iz gimnaziji Vemo pa tudi, da so rimski reveži žive še slabše nego dandlanašnji. Ko le post; Juti Caesar pontliejs maximus, je priri dil banket, na katetrem so Jedli: morsi pajke, surove ostrige, razne školjke, dre ge s špargll, pitane piščance, ragu školjk in ostrig, črne in bele maron kljunače, srnino, divjo svinjino, vin svinj, svinjsko gtavo, domače in div race, zajce, močnate Jedi In kruh. I so pili vino, se razume. Ootovo so p več vrst vin. Dasl ta banket n! bil pr; nič poseben in ga presega marsikakm dernl obed, so pisali rimski satiriki, < se je naravnost pregrešno žrlo in zapri IJajo. V sredinem veku so uživali l gradovih večinoma prekajeno meso divjačino. Se pod Henrikom VIII. (152 so na Angleškem le plemiči jedli bel p? ničen kruh. Klancem 17. veka so uživ; na Angleškem celo boljši ljudje le dv krat na teden sveže goveje meso, sle pa le preka/jeno svinjino aH govedi: Artičoke, šijarglje, razne vrste sočlv salate 1. dr« so spoznali na Angleški šele po letu, 1660. Jedila so bila prlre na prlprosio, zato pa so ljudje uživ večje mnofeine. Apetit je bil menda vi če ogromen. Na gradovih Je obsto zajtrk iz juhe, surovega masla, sira, ] lenovke, 'slanikov ln piva. Navadno bili vitez}, že po zajtrku pijani. Zato nedeljah in praznikih niso zajtrkovall pa so zjfvžili le kako malenkost. K r
Iz življenja in sveta
O izvoru in pomenu
športa ter o olara-• • 1 • • 1 •• pijski ideji
(Konec.)
Šport pa ne more pogrešati iekem, ki so vir voCga napredka. To je že pred skoraj 40. leti uvidel francoski športnik baron Plerre de Coubertin, ki je vsied tega smatral za potrebno, da se šport postavi na mednarodno podlago in da sc na mednarodnih tekmah ne omogoči le tekmovati posameznim športnikom temveč celim narodom, ki naj krešejo svoje moči in ki se naj tako čim bolj izpopolnjujejo v svoji telesni vzgoji. Kot primerno sredstvo je smatral obnovo antičnih iger. In s tem prehajam na ollm-nijsko Idejo.
Misel, ki jo je zasnoval baron Coubertin, je šele po 8 letih obrodila svoj sad. Dne 16. junija 1894. se je v pariški Sor-boni vršil pod predsedstvom barona Cur cela mednarodni športni kongres, ki se ga jc udeležilo nad 2000 odposlancev iz vsega olikanega sveta. Na predlog barona Coubertina je sklenil obnoviti olimpijske igrp, ki se naj vrše enako kakor svoj čas v Olimpijl vsako četrto leto. Obenem ie takoj Izvolil mednarodni olim pijskl odbor, kojega člani so danes odposlanci 34. držav. Jugoslavijo zastopala, prejšnji odposlancc Srbije podpolkovnik Djukič in eden naših najplodovltci-ših športnih pisateljev pref. dr. Franjo Bučar iz Zatrrcba. Izvedba modernih
olimpijskih iger so naslanja na klasični vzor. V načrtu najdemo maratonski tek, pentatlon, petoboj in dckatlon, deseto-boj, pa tudi vse moderne športe in športne igre. Tekmovale! so lahko samo amaterji. Profesionalk ki sc po poklicu in za zaslužek posvečajo športu, so torej izključeni. Zmagovalci dobe poleg olimpijskih kolajn tudi diplome. Vsak zmagovalec pa pribori s svojo zmago točke za svojo državo. Država, ki si je po svojih športnikih priborila na olimpijadi naiveč točk, dokumentira vidno svoj visoki razvoj športa, kar bo v bodoče tudi znak višine kulture aoličnega naroda.
Dosedanje oiVtnljade.
Nočetn podrobno naštevati vseh dosedanjih olimpijad, omenim naj le nekatere. Prva se je vršila leta 1896. v Atenah, kjer Je bogat Grk dal na svoie stroške zgradi;! stadion iz belega grškega mra-morja s prostorom za 80.000 gledalcev in ga je podaril svojemu rodnemu mestu. Vsa prva mesta so odnesli Američani, le v maratonskem teku, pač posebnem grškem ponosu, je zmagal Ork. Tudi na drugi olimpijadi leta 1900. v Parizu so razven treh Angležev, po enega Francoza In Madžara držali vse discipline Američani. Na četrti olimpijadi leta 1908. v Londonu so Angleži odnesli nekaj mest, ki so bila skoraj pridržana Američanom, tudi Francozi so se odlikovali. Ena najlepših in najznamenitejših olimpijad Je bila peta leta 1912. v Stock-holmu. Stadion so grr..;il! skoraj dve leti lz surovega švedskega granita. Stroški
so znašali 1 milijon švedskih kron, ki so jih pokrili z Javnimi zbirkami, državnimi in mestnimi prispevki ter s pripo-tnočjo raznih športnih organizacij in po-cdinccv. Tu je odnesla prvo mesto Švedska s 133. točkami, na drugem mestu Je bila Am- :!:a z 132. točkami. Sledile so Anglija s 76., Finska s 52. točkami. Šport ki je bil do takrat že jako razvit, je dobil nove impulze. Ne Ie v nordijskih deželah, temveč tudi povsod drugod so se pokazale ugodne posledice olimpijskih iger. Na tej olimpijadi Je bilo šc tudi 60 Cehov, ki si pa še niso mogli priboriti točk. Sedma olimpijada sc Jo vršila leta 1920. v Anvcrzu. Prinesla je presenetljiv rr-ultat. Za zmagovalci Američani, ki so dosegli 209 točk, so stali na drugem mestu Finci s 107. točkami. Mala skoraj nepoznana Finska jc postala na mah slovita tn vse Je Iskalo podatke o njej. Na olimpijadi v Anvcrzu je vprvič nastopila tudi Jugoslovanska nogometna reprezentanca. Ce prav Je bila poražena, pa ie s svojim nastopom vendar dosegla, da sc jc začelo na mednarodnem polju uvaževati tudi Jugoslovane. Prihodnja olimpijada se vrši leta 1924. v Parizu. Po poročilu vseh držav so priprave za bodočo olimpijado v polnem teku. Vsi narodi smatralo Igre za prireditev svetovnega pomena In pripravljajo mrzlično svoje nalboljše moči za mednarodno konkurenco, Naš mlad! toda krepki narod čuva brezdvomno mnogo še neodkritih atletskih vrlin. Jugoslovanski olimpijski odbor, ki mu Jc pokrovitelj Njegovo Veličanstvo krali Aleksander, lc pridno na
delu, da omogoči našim športnikom nastop pred svetovnim razsodiščem. Treba Je, da ga na vso moč podpiramo.
Propagandni pomen športa.
Ako hočemo dosegati uspehe in v svetu kaj veljat!, moramo biti realisti. In kbt takim nam je treba priznati, da uživa danes šport v mednarodnem svetu morda več uvaževanja In zanimanja, kakor pa veda in znanost in uspehi z orožjem. AH menite, da so veliki angleški listi, namenjeni širši publiki, keda-J prej toliko pisali o Cehih In CeŠkl, kakor lani, ko Je bil v Pragi tepen angleški nogometni prvak »Celtic« alf pa ko sta želi praška »Slavija« In »Sparta« svoje tri-umfe po zapadni Evropi? In koliko smo že zamudili, ker se še nismo mogli meriti z drugimi narodi na mednarodnem polju. V živem spominu nam je še, kakšno zanimanje sc vzbudili na zadnji ollm pijadi v Anvcrzi finski športniki s svojimi nepričakovanimi uspehi. Cesar niso mogli doseči finski državniki, to se le posrečilo finskim športnikom, popularizacija Finske po vsem kulturnem svetu« V tem pogledu pripada tudi našemu športu izredno važna naloga.
Olimpijski dan.
Prireditve, k! se po prlzadevanfu J(u-goslovanskega olimpijskega odbora vr!5e po vsej državi, na| poglobe zanimanje za šport In za olimpijado !n naj gmotno podprejo fond za pot naših atlei(ov v Pariz. Drage države žrtvujejo v ta namen oeromne vsote. Francija ie dovo-
lila prirediteljem VIII. olimpijade 10 lijonov- frankov podpore, 1 milijon in tisoč fronkov pa je razdelila med spi ne in gimnastične saveze po številu i udele&ukov na Olimpijadi. Francoska Italija, sta dalje odredili, da se v vo in mqrnarlcl odberejo naiodličnejšt t nasti in atleti, da se namestijo v vo gimntnstičnih zavodih v Parizu in Rl kjer se bodo na državne stroške treni in pripravljali za nastop na ollmpii-tekmovanjih. Celo izmozgana Nem je teta 1921., ko je nemška marka v< la fše pol dinarja in več, žrtvovala milijonov mark za gradbo športnih l štorov, Igrišč in kopališč, 70 milile mark pa za nabavo športnih potrebi S tem sem hotel navesti le par pr' nov. Jugoslovanski športniki smo bil dlej navezani na lastno silo, oprti na lo število zvestih prijateljev. Upamo ismo si danes pridobili novih. Kon pa s pričakovanjem, da bodo v doi nem času tudi naši merodajni Javn nitcljl, vlada in narodni poslanci, znali v športu to, kar je v resnici, k telesnemu in duševnemu ozdravi naroda in da ga bodo podpirali r idealno temveč tudi materijelno. Te' in moralno vzgajati posameznike tem celoto, lačatl narodovo zdrav; narodovo odpornost, Je naloga, ki z žl vso podporo, zlasti ako gre za n k! Je več aH man) navezan na lastne moči in ki čuva še toliko i kritih zakladov kakor naš narod slovanski.
Dr, Demeter Blc
51 so morali namreC prihajati trezni. Pruglč so l0*111 že ob desetih, tretjič pa r,b petih popoldne; kasneje so si privoščili še »Untortruiik*, a ob osmih končni ,Schlaitrunk». Jedlo ln pilo se le to-ft-j ogromno.
Dr. M. Kemmerlch poroča v .Tages-postl», da se le na svatbi nekega češkega plemiča z neko princeso badensko I. 157$ tekom 7 dni trajajočih pojedin po-uJilo: 40 jelenov, 50 divjih koz, 50 sodov nasoljene divjačine, 20 divjih pras-Kv, 2130 zalcev, 250 fazanov, 150 pitanih volov nad 500 telet, 1326 klobas, 150 pitanih prcšlčcv, 450 koštrunov, 395 jan-ttv, 5735 pitanih gosi, 450 piščancev, 2356 kopnnov, 18.120 krapov, 6380 po-itrvl, 5200 rakov, 200 Ilpanov, 890 jegulj, 30.947 Jajc, 35 stotov surovega masla, 29 stotov masti, 15 stotov medu, 1100 čebrov vina, 903 sode piva itd. Koliko ic bilo svatov ni znano. Niti ni zapisano, koliko so pokradli kuharji in sluge. Taka gostija Je požrla celo premoženje. Ker pa so imeli plemiči po mnogih graJSCinah velikanska gospodarstva In so jih morali zalagati tudi tlačanje, se trojki za take požrtije niso niti čutili. Le tlačanje so Imel potom prazne kurnike to hleve. Na to se plemiči niso ozirali.
vezala beseda, m ie zafer govoriti v sentimentalnem razneženju in se spremljal z nervoznim gestikullranjem. S svečanim glasom Je citiral Jacobscnn: »Brutalno nerazumevanjo sveta odmetuje poedince kakor pleve, medtem ko se duševna praznota često smatra za zlato pšenico.* Počasi so je razvnel in prešel v ostro lilipiko proti ljudskemu egoizmu, kl ie ljudi v pohlepu za denarjem dovedel tako daleč, da so pozabili tudi na najpTiml-tlvnejše dolžnosti napram genijem, kakor Je na prlmcT on. In še mnogo tega Je povodal lunak, stoječ na svojem preprostem piedestalu. Nato Je vzel dve svoji najnovejši sliki, ju omotal v novlne In hotel vse skupaj zažgati. Toda na glasne proteste množice in na intervencijo policaja ic moral opustiti svojo namero. Njegova gesta ie med ljudmi takoj vzbudila sočutje. Možje in še bolj dame so se začele poganjati za kupnino. Razvila se jc živahna licitacija. V par minutah so bile prodane vse genijeve umetnine, dovršene
In nedovrtene, razumljivo In nerazumljive. Toda šlo Je še dalje. Neka dama jc v entuzlazm« meccnsko odkupila tudi par njegovih antlkvarlčnlh čevljev... S polno mošnjo dolarjev, pa brez vsakega Inventarja sc je koncem koncev umetnik v avtu odpeljal v bližnji hotel, kjer se bo hotelir žc potrudil, da ga ob prvi priliki zopet postavi na ulico. Ocnil bo medtem delal — neumorno, noč in dan — in po deložiranju razprodal svoje najnovejše umetnine brez konkurence...
Zgodba ne bi bila amerikanska, da ji niso prisostvovali ncizbc/.ul kinematografski operaterji. In film bo dobrodošel vsej širši newyorškl publiki, kl tona strašno rada domače, pa resnične senzacijo. Simpatični, a doslej nerazumljivi genij Je na ta način pridobil toliko popularnosti In — razumevanja, da v nežnih pismih poleg lepih besed prejema tudi bančna nakazila..., Karijera jo dosežena.
naj pod našo zastavo opravljale izselje-niško službo, obenem pa začelo poslednji boj proti našemu brodarstvu, kl ima Izginiti. Ena točka v tem programu Jo tudi uničevalno delo »Jadranske bnuke* v »Oceaniji*, koje ladje to nam v Trumbič-Bartolinljevem ugovoru priznane. Upravni svet »Oceanijo pa mesto, da bi preselil družbo v Jugoslavijo, gospodari tako, da zapravlja brod za brodom, za preselitev pa nI storil nobenega koraka. Seveda italijanski nadzorni oblasti Jo milo, da ae premoženje Jugoslovanov uničuje, v Jugoslaviji pa bi gledali gospodom na prste. Dela se nn lo, da bi vsi jugoslovanski delničarji »Oceanijo po malem zn cenen denar prodali delnice in bi na la način naenkrat »Oceanija* bila na zunaj jugoslovanski, na znotraj pa italijanski zavod.
Opozarjamo merodajne kroge nn nevarnost, da preko »Jadransko banko prldo Italija v dejansko posest našega hro-darstva.
Gospodarstvo
Karijera nerazumnega genija
Ta slučaj se je nedavno prlgodll v Ameriki in je lahko poučen tudi za druge, za vse tiste, ki so žrtve ljudskega egoizma. Vpraša se seveda samo, ali je ,v vsaki državi mogoče ono, kar je mogoče v Ameriki. Vseeno. Zgodba Je vendar vredna tiskane besede.
Mr. Cliilde D' Harcourt je v Newyor-*u že renomirana upodabljajoča veličina. Ampak pred dnevi se mu je dogodila mala nezgoda. Hišni gospodar ga Je po-tlavil na ulico, tako, radi večmesečnega taostanka neplačane najemnine. V ostalem se to ne dogaja samo upodabljajočim umetnikom, toda mr. D' Harcourt le resnično pozabljiv človek.
2e par mesecev pa Je on, nerazumljivi Ceni], delal uprav neumorno, podnevi In ponoči. Olad ln delo sta rasla, mojster tam pa Je ostal pri starem: nikdo se nI nit| pobrigal zanj. Končno ga Je obiska! hišni gospodar in velel oba kovčega, trojo parov precej doslužeuih cipel (iz lepih starih časov) ter še ostale podrobnosti slikarjeve imovine iznesti na cesto. Bedni mladi genij pa se ni pognal v obup niti nI vložil ustnega aH pismenega »Poslanega* na ministra za socijalno skrbstvo, temveč se je, brez gospodarjeve pomoči, še sam potrudil za svojimi stvar mi in se pred hišo vsedel na svoj večji kovčeg. Ko se je okrog njega zbralo dokaj radovednežev, se je slikarlu raz-
Jubilej kmetijske šole na Grmu
Dne 18. septembra je poteklo 50 let, odkar imamo na Kranjskem kmetijsko šolo. To pomenljivo obletnico je praznoval zavod na Grmu dne 20. septembra t. 1. Slavijo se je pričelo dopoldne s tem, da so je ob navzočnosti gostov položil na novomeškem pokopališču venec s primernim nagovorom ua grob pokojnega vodjo R. Dolenca ln z aspargom novomeškega prošta.
Ob U. dopoldne Be Je začel slavnostni spored na šoli. V lepo ovenčani šolski dvorani je v navzočnosti učiteljev in učencev pozdravil ravnatelj zavoda, kmetijski svetnik Skalicky došle goste in razvil zgodovino plodonosnega delovanja zavoda v zadnjih 50 letih. Spominjal so je dosedanjih ravnateljev in učiteljev, ki so delovali na zavodu in poudarjal veliko važnost kmetijskih zavodov v vzgojnem, narodnem in gospodarskem oziru. Zaklical jo slednjič trikratni Zivio Nj. Velič. kralju, kraljici in prestolonasledniku. Veliki župan dr. Lukan se je zahvalil za pozdrav. Bivši ravnatelj kmetijski svetnik Rohrman pa je na kratko označil delovanje in razvoj prvega zavoda na Slapu ln sedanjega na Grmu in proslavljal pokojnega vodje Dolenca kot začetnika na polju kmetijskega Šolstva m prvega ravnatelja obeh teh zavodov,
Po končanih govorih so si gostje ogledali šolske prostore in razne gospodarsko naprave zavoda, ki so se zvršile od zadnju petindvajsetletnico grmskega zavoda sem, ki se je vršila leta 1911. Nato so ae podali
k slavnostnemu obedu, ki se je priredil zn goste in učence v lepo oldnčanem pro štoru pred učilnicami. Ob najboljšem ras položenju in ob zadovoljstvu nad uspeiu slavnosljo bo so vrstile tekom popoldneva številne napitnice na navzočo funkcionarje, na kmetijsko šolstvo tu učiteljstvo itd.
Eksponenti Italije
Ži lansko leto smo poročali o namenih italijanske gospodarske ekspanzije na naše parobrodarstvo zlasli z ozirom na iz-seljeniško Blužbo. Za to se Jo posebno potegovala »Navigazione Generale Maritti-nia>, ki jo prav za prav polofioijelna ustanova za gospodarski boj Italije. Ta velika družba je takoj izpočetka vrgla oči na našo obalo, stoječ na stališču, da Je gospodarstvo na Jadranu privileg Italije.
Storila je razne korake proti naši gt»-spodarski samostojnosti. Ko je videla, da se je »Assicurazioni Generalu potom »Jadranske banke* kot posrednika in Stroh-maima posrečilo uriniti se v jugoslovan sko zavarovalništvo v obliki družbe »Sava*, Je smatrala ta zavod 'primernim, oa ji odpre pot na našo obalo. Imenovala ga je svojim glavnim zastopnikom.
Nato je začelo delo za to, da bi »Navigazione Generale Marittima* dobila mo nopol za transport jugoslovanskih izso Ijencev. Pritiski se vrše službeno in po tom gospodarskih krogov, kl zopet s svoje strani pripravljajo novega trojanskega konja, ki bi pod kako na videz domačo firmo v resnici bil čisto italijanski, tako, da bi bilo nekaj italijanskih ladij na zu
TRŽNA POROČILA.
Zagrebška blagovna borza (21. t. m.) Pšenica: 10 — 80 kg, 1 odst., Slatina, 365. Oves: bosanski, rešetan, Prljc-dor, 230 — 235. Koruza: baška, 275, srem ska 280. Moka: baška »0* 585, banatska «0t, Pančevo 580 — 590, slavonska »0., 1 vagon, 575. Otrobi: pšcnlčni 145. Fižol: pisani 4S7.5.
Novosadska in beograjska blagovna borza danes nista poslovali
HMELJ.
Žatec (Češkoslovaška), 20. septembra. Radi židovskega praznika mirno. Cene 2800 do 3200 Kč za 50 kg.
Žalec (Savinjska dolina), 21. septembra. Cene nelzpremcnjene. Hmelja jc prodanega že nad dve tretjini.
= Konference v prometnem ministrstvu. To dni bo je vršila v bengrojski železniški direkciji konforenca, na kateri so jo razpravljalo o letošnjem sezonskem prometu. Konforcnco so so udeležili načelniki In šefi vseh prometnih od-dolkov. To dvodnevnih posvotovanjih so bili atorjcnl potrebni sklepi, da so železniški promet olaj?a ln da so v čim krajšem času uredo direktno zvezo a inozemstvom. Na konferenci so jo tudi razpravljalo o dodcljovanju vagonov izvoznikom, ki žele izvažati svojo prolz-vodo v inozemstvo.
= Sanacija južne železnice In avstrijska republika. Dr. Zimmcrmann je v Genfu dosegel koncesijo, po katerih bo avstrijski stroški za sanacijo južne železnice tokom prvih pet let zmanjšajo za 30 odst. onega, kakor je prvotno bilo predvideno. To pomeni olajšanje za 7 milijonov zlatih kron.
= Nova kmetijska šola v Dalmaciji.
Na projnfo pokrajinsko upravto za P.ifl uiaeijo jo ministrstvo za poijcJclstva odobrilo kredit r znesku pol. milij -na dmarjov z.\ nakup zomljišffi v Blatu (Dalmacija), kjer naj se ustanovi kmetij-, tka šola, v kateri lil se obiskovalci pri« pravljall tooretično iu praktično na ivi ciocalnem obdelovanju zemljišč.
— Zvišanje carine na luksuzno blago. V generalni direkciji carin jo izvršena revizija dosedanjih carinskih tarifov. Kakor nam poročajo iz Beograda jo v krallccm pričikovati znatneja povišanja carin na luksuzno blago..
= Avtomobilski promet preko meje. Finančno ministrstvo jo lcikor znano odobrilo Fklep carinskega sveta, s katerim so ukinja zabrana avtomobilskega prometa preko granie našo kraljevine v inozem6t vo. To odobrenjo |-a volja snino za državljane Nemčije, Avstrije, Belgije, Albanijo, Zcdlnjenlb držiiv, Francije, Anglije, Grčije, Madžarske. Italije, llo-landije. Portugalske, Ilusije, Ruinunijo, Švedske, Švice, Češko in Poljsko.
Naš Izvoz suhih gob. V preteklem letu so jo izvozilo iz sam« Slovenije okoli 50 vagonov gob in ako računamo povprečno za 1 vagon 1 milijon, tedaj vidimo, da je znašala vretj nost izvoza gob okoli 50 milijonov kron. Tudi to leto je na gobah zelo bogato in zaradi toga se cene prav naglo izprorpinjajo. Spomladi so gobo doseglo ceno 300 kron za kg, ker ie prevladavo nabiranje, da bo to leto siromašno za golje. Ko pa se jo pokazala obilica blag.i, so cene takoj padlo na 100 kron za kg. Sedaj so plačuje ta kg gob priblitno 180 do 200 K, Po vesteh iz Franciji«, Italije in Češkoslovaške so bo tudi v teh državah pojavilo gobo v velikih količinah.
= Madžarski promet na Jadrana Madžarski konzul v Trstu je sestavil statistiko o lanskoletnem madžarskem prometu na Jadranu. Iz te statistike jo razvidno, da so je uvozilo z Trsta na Madžarsko 130.000 metrskih stotov blaga, • obratno Izvozilo v Trst le Sb.OOfl metrskih stotov blaga. Ta količina odgovarja 10 odst. mirovnega prometa.
= Trgovinska konvencija s Poljska V ministrstvu za. trgovino in industrijo je žo redigiran tekst trgovinsko konvencije med našo :,-n poljsko državo. Našo konvencijo so izdelali dr. Velizar Jan-kovič, dr. Slavko Šečerov in predstavniki poedinih ministrstev, a ▼ imenu poljsko vlado Okenski, poljski poslanik v HeogTadu, Sifrnsburger in drugi. Kon-^ venoija garantira i/.voz našega vina, al Poljska so obvezujo uvažati nam sladkor in nafto. Naša država pa tudi ne smo zabraniti izvoza rud in «irori'i kož. Konvencija bo v kratkem predložena vi odobritev narodni skupščini.
Pisalni stroji, potrebščine
Mehanična delavnic«
(nopravljalnica)
LJUBLJANA
upa ulica 6/1.
L. BARAGA.
SmTtno potrt Javljam vsem sorodnikom In znancem pretužno vest, da mi Je v četrtek, 20. t. m., ob 3. uri popoldne umrla moja predobra ženka
Zofko 3iima roj. Zore
Pogreb nepozabne se bo vršil v soboto, 22. t. m. ob pol 5. uri pop. iz hiše žalosti, Poljanska cesta 6, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJubljani, dne 21. septembra 1923.
Žalujoči: Jurca Adolf s sinkom.
Vsi ostali sorodniki.
Odbor odvetniške zbornice Slovenijo naznanja pretužno vest, da je njen ugledni član in disciplinarni svdtnik, gospod
odvetnik v Mariboru
dne 20. t m. izdihnil svojo blago dušo. Pogreb bo v soboto, 22. t m., ob štirih popoldne v Mariboru.
Stanovski tovariši ohranijo pokojniku trajno najlepši spomin.
LJUBLJANA, 21. septembra 1923.
Mesto vukeg« ebvesUlt.
t
Potrtim srcem nafcnanjamo, da je danes nepričakovano preminul naš blagi soprog: oz. oče, brat, stric, svak, gospod
dr. Vladimir Semec
odvetnik v Maribora iu občinski svetovalec star 44 let.
Dragega pokojnika bodemo v soboto, dne 22. septembra 1923 ob šestnajstih od Narodnega doma spremili na staro mest-, no pokopališče k zadnjemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v pondeljek, dne 24. septembra 1923 ob 7-ih v župni cerkvi sv. Magdalene.
Maribor, dne 21. septembra 1923.
RODBINA SERNEČEVA.
v©', i ■-}■■ '--v'' ^ ".'■."■.(vr-i-M i
.__—
- - rzunr-------------
rTT^TTV-.
rvv ' ii'
Mariborska demokratska organizacija
Je v četrtek dne 20. septembra zgubila svojega odličnega borca in mandatarja
irneca
odvetnika v Mariboru, odbornika kraj. org. JDS, člana mariborskega občinskega sveta, okr. zastopa, mestnega šolskega sveta, ravnateljstva Posojilnice itd.
Slava spominu njegovega idealnega delovanja!
MARIBOR, dne 20. septembra 1923.
Oblastno načeistvo JDS.
willtliliiiiiifiiiliiiiiiiiiiiiiiuiTiiinMiTiitr°
Posojilnica v Mariboru objavlja prežalostno vest, da je nie dolgoletni član ravnateljstva, gospod
odvetnik v Mariboru
danes po kratki bolezni preminul.
Pogreb se vrši v soboto 22. t. m. ob 16. uri iz Narodnega doma na staro mestno pokopališče v Mariboru.
Bodi velezaslužnemu delavcu na narodnem in gospodarskem polju ohranjen časten spomin! V Mariboru, dne 20. septembra 1923.
Ravnateljstvo,
ia AfllJ U ' j i llxjj(.lXXXtl^XiA
Veliki inkvizitor
Toda <selo on je postal žrtev metliške zavisti. Tožili so ga, da je kri-voveree in zaradi prevelike tolerance napram lulerancem. Leta 1528. so ga vrgli v jeoo, v kateri je tičal do leta 1534. Izpustili so ga zaradi formalnega pog-reška v njegovem procesu. Res je, da je inkvizitor pozabil ali namenoma oinust.il obvestiti najvišji sodni dvor, cu je Ivan Avilski obtožen in zaprt. Njegova osvoboditev pa je bila le čin spretne politike: najvišji svčt je sicetr kompromitiral avtoriteto Inkvizit.orjevo, toda hkratu je v ljudstvu zbudil vero v poštenost in pravičnost sv. toficija. Bržčas pa so delovali za I varili Avilskega tudi posebno močni vplivi in strah pred ljudstvom, ki je obtoženca ljubilo kot dobrotnika.
Ivan Avilski je umrl v Montili šele 65 let star. Ohranjena so njegova pisma na nasdov velikega pridigarja in meniha Ivaina od Boga, ki je ustanovil v Špani ji okoli 60 bolnišnic za gobavce, sifilitike in razne neozdravne bolnike. Ivan Avilski in Ivan od Boga sta bila prijatelja, ki sta složno delovala le v b!ag;or in uteho bednikov in nesrečnikov.
Tudi Rodriqu ez de Valero je historična oseba in njegov značaj je očrtan po resnici. Bil jti aragonski plemič ter je živel v dobi Karla V. in Ivana Avilskega. V mladosti je bil neugnan lehkoživec in za pravljivec. Toda naenkrat je postal vnet luteranec, ki je neprestano čital sv. pismo. Bil je tako predrzen, da jo na cesti ustavljal menihe ter jih ošteval, da ne žive po evangelijskih naukAh. Cesto je po ulicah in trgih pridig.oval v luteranskem duhu. Inkvizicija j;a je smatrala za prismojenega in tudi ljudstvo ga je zvalo prismojenca. ISjegove pridige in zbadanja pa je rado poslušalo. Končno
je dala Inkvizicija zapreti tudi njega ter ga kot krivoverca in laži-apostola obsodila v dosmrtno ječo. Vse imetje mu jo inkvizicija zaplenila.
Valero je hodil zanemarjen ln revno oblečen, a odlikoval se je z izredno energijo in smelostjo, ki mu jo pridobila mnogo prijateljev. Med njimi je bil tudi dr. Egidius, kesneje škof v Tortozi. Tudi njega je zaprla inkvizicija ter je umrl kmalu potem, ko ga je rešil ječo sam Karel V.
Don Estevan de Vargas je zgodovinska oseba; bil je potomec mavrske rodbine iz rodu. Venegasov, iz katerega priimka je po pokristjanjenju nastal novi priimek Vargas. Estevano-vega očeta je Filip I. imenoval za člana kastilskega državnega Bveta. Don Estevan pa je imel brata, Podra do Vargas de la Santa Cruz, ki je postal inkvizitor. Ta Pedro je ii; verskega fanatizma preganjal brata Estevana, ki se je rešil smrti le s tem, da je pobegnil iz Španije. Pisatelj je uporabil Estevana le doloma historično, deloma pa kot tip mavrskih plemičev v borbi proti inkviziciji in kot žrtov, kakršnih je bilo brez števila.
Dolores, hči gubernatorjeva, je izmišljena oseba, kakor njen oče Manuel de Argoso. Njena usoda pa se je ponavljala v neštetih resničnih primerih. Inkvizicija je preganjala, mučila, zapirala in morila vsakogar, tudi nune in duhovnike, celo škofe in kardinale ter plemiče in plemkinje najodlič-nejših španskih obitelij. Da so inkvi-zitorji in drugi uradniki sv. oficija da^ jali odvajati zakonske žene in dekleta ter so jih po ječah zlorabljali, je bilo opetovano dokazano. Ko se je dvignila Cordova in je moral 1. 1508. inkvizitor Deza pobegniti, je ukazal njegov naslednik, inkvizitor Ximenes Cisueros, da je kaznovati s smrtjo vse osebe, sodnike in uradnike sv. ofioija, ki so posiljevali ženstvo po inkvizicijskili ječah ... Da bi se bil ukaz izvršil, pa ni znano. (L' lorente, »Zgodovina
Inkvizicije*). Zgodovinar Marfana Je opisal orgije pri nadškofu Toledskem v Burgosu, ki so se jih udeleževali kastilski škofje in prelatje.
Marija Burgundska je bila 85 let stara, ko jo je neki Idapec ovadil, da je rekla: »Kristjani nimajo niti zvestobo niti vere.» Obtožena je bila kot judaistka. Dokazov ni bilo. Zato so jo držali v ječi in jo opetovano na vse načine mučili. Umrla je nad 90 let stara v ječi ter do poslednjega vzdiha zagotavljala, da je katoličanka. Vendar so jo še po smrti obsodili na grmado ter sežgali njeno truplo. Veliko njeno imetje je bilo zaplenjeno za inkvizicijo in fiskus. Njeni potomci so ostali v bedi in »večni« sramoti. Obsodba se je izvršila v Murciji pod inkvizitorjem Valdezom in kraljem Karlom V. (»Zgodovina inkvizicije*) Starka je bila po vsej Španiji spoštovana in ljubljena kot izredna plemenita dobrotnica.
Prancoise de Lerma ni zgodovinska oseba, nego tip, poosebljanje opatk one, a tudi kesnejše dobe. Ne le v 16. veku in ne le inkvizitor ji so rekali pri spovedi: »Bog dovoljuje ustrezati potrebam čutil, ako se to zgodi z božjim služabnikom in brez javnega pohujšanja.* Te besedo je navajala v Toulousu neka nuna iz samostana sv. Antona v tožbi proti duhovniku, ki jo je zapeljal, in je zahtevala odškodnino. Da z duhovnikom telesno občevati sploh ni greh, pa verjamejo ne-številne ženske še dandanes.
Ivana Sanchez je zgodovinska oseba. Bila je beatka in obsojena zaradi lu-teranstva na smrt. Ko je izvedela, da bo sežgana, si je v ječi prerezala sama grlo in umrla »neskesana*. Njeno truplo so 1. 1559. v Valladolidu sežgali.
Juan Perez pl. Saavedra je bil pustolovec, ki jo znal čudovito spretno ponarejati vsako pisavo. S pomočjo nekega jezuita je uvedel 1. 1552. na Portugalskem inkvizicijo in jezuitski
red. V to svrtio Je ponaredil pisma papeža in Karla V. ter princa Filipa, kesnejšega kralja Filipa II. Toda Sa-avodra ni podpiral le koristi inkvizicije in jezuitov, nego jo obogatil tudi samega sebe. Njegova sprotnost, ponarejati kraljevsko nakaznice in državne zadolžnice ter različne menico zasebnikov, mu je prinesla velikanske vsote. Generalni inkvizitor Tabžra jo dal končno tega lopova prijeti v tro-notku, ko je v Malagi prišel iz cerkve.
Toda inkvizicija, ki jo dala na tisočo in tisočo nedolžnih ljudi in najboljših poštenjakov sežgati ali zapreti v dosmrtno ječo, je Saavedro obsodila le na desetletno galersko robstvo. Toda vse, kar je na sleparski način uvedel, je ostalo v veljavi, in vsi lopovi, ki jih je Saavedra nastavil za inkvizi-torje ali uradnike, so svoja službena mesta obdržali. Cerkev je žela pač najbujnejše sadove iz semena, ki ga je vsejal Saavedra.
Devetnajst let kesneje, 1. 1562. je pozval kralj Filip n. tega lažnega papeževega nuncija celo na svoj dvor. Saavedra se je nato sam imenoval za škofa, nuncija in legata a latere. Ko je 1. 1575. umrl v Madridu, jo imel še 400.000 zlatnikov.
Don Carlos de Seso, plemič iz Ve-rone, je bil sin piačenskega škofa in zelo omikan mladenič. Zaprli so ga, kor je odkrito izpovedoval luteran-stvo; po enoletni ječi so ga sežgali. A še na gTmadi je ponavljal, da je luteranec in sam zahteval, naj zažgo drva pod njim. Izdihnil je v Valladolidu oktobra 1. 1559.
Antonlo Herrezuelo, advokat v Toru v Stari Kastiliji, je umrl takisto brez strahu na grmadi 1. 1559. Ko je že gorelo okoli njega, je psoval svoje krvnike. Zato ga je stražar zabodel s sulico.
Franc Dominik de Boxas, domini-kanec, je bil luteranec, ki je v mučilnici vselej preklical kar je učil poprej; kakor hitro pa ni trpel več, je znova
Izjavljal, da je luteranec. Njegov® oseba jo torej takisto historična, kakor prejšnje. Bil je končno vpričo kralja Filipa II. in sijajnega dvora od-veden na grmado. Ko so jo zažgali" je Boxasu upadel pogum; prosil j0 zj spovednika, prejel odvezo in bil «p0. miloščen»: zadavili so ga. (P Loreate" »Zgodovina inkvizicije*, pogl. V. V del).	' '
Viljem Franco, meščan sevilj&ki, je živel v času inkvizitorja Valdeza, Neki duhovnik mu jo zapeljal ženo, Ker je dejal, da »ni treba drugega pekla, ker ga ima pri svoji ženi <j0. volj*, je bil po inkviziciji kot lutersu nec obsojen na dosmrtno ječo.
Tomaž de Torrequemada je bil tak verski fanatik, da se je pred vsako smrtno obsodbo, ki jo jo imel izreiSi nad »krivoverci*, postil ter se do krvi bičal. (Ponce de Leon, »Življenje Tor. requemade».) Bil je spovednik kralji, čin in je z njeno pomočjo dosegel, da je postal generalni inkvizitor. Kralj je Torrequemadi odstopil v Soviljl svoj grad za »el santo offizio*. Med vsemi inkvizitorji je bil Torrequema< da najkrvoločnejši.
Mavri. Okoli 1. 1493. je veliko Sto-vilo plemičev iz mavrskih rodov Aben-cerragov, Gomolov in Gazulov ostavilo Granado in se pokristjanilo. Katoliški kralji so jim s posebnimi zakoni za. jamčili velike privilegije in jih odliko, val. Novi kristjani so postali iskreni rodoljubi, hrabri junaki in vzorni državljani. Pod general, inkvizitorjem Dezo pa so začeli potomce teh vite-zov psovati s priimkom »marranos« (svinje) ter jih preganjati kot krivo, verce in upornike. Ker so bili večinoma vsi zelo imoviti, se je inkviziciji to preganjanje vedno prav posebno izplačalo. Rekli so jim tudi mavreski. Judaisti pa so bili bivši Judje, ki so se pokristjanili. Tudi te so psovali »marranos* ter jih preganjali kot kri-voverce; večinoma le zato, ker so bili imoviti trgovci.
(Koneo prihodnjič.)
ARKO COGNAC ME
Knjigovodja
tmožen bilance, z daljšo prakso, sposoben in verziran
se sprejme v tvornici Narcissus, Zagreb
poštanski pretinac 227.	mo
Več
4946
za boljše delo sprejme Cevijarna „ADRIA", Celje.
POSOJILO
t vknjižbo na posestvo išče do zneska 100.000 dinarjev firma, ki želi povečati promet Plača dobre obresti, vzame tudi družabnika. Ponudbe pod ,.Sigurnost" na ALOMA COMPANY, Ljubljana.	4945
ZAHVALA.
Za mnogobrojne dokaze sožalja, izraženega nam ob priliki bridke izgubo naSega brata, oziroma strica
profesorja v pok.
se tem p6tem najsrčnejše zahvaljujemo.
Posebej so še zahvaljujemo častiti duhovščini za tolažbo v bolezni in zadnje spremstvo, zastopnikoma pokrajinsko uprave za Slovenijo in višjega šolskega sveta, zastopnikoma univerze v Ljubljani, predsedniku Matice Slovenske, zastopnikoma profesorskih zborov v Ljubljani, kakor tudi vsem zastopnikom bližnjih občin, državnih uradov in šol.
1 rav posebno se zahvaljujemo tudi združenemu pišeškemu in bizeljBkemu pevskemu zboru za ganljive žalostinko ter vsemu mnogoštevilnemu občiustvu, ki je spremilo pokojnika na njegovi zadnji poti.
V Plieoah, 20. septembra 1923.
5011	Žalujoči ostali.

Priporočamo knjigo Dr. Jos.Tičar
Nalezljive bolezni.
Opisi važnih nalezljivih bolezni z narodih za nego bolnikov.
S slikami.
Cena ■ poštnino vred 20 Din 50 p.
Haroia se prt Tiskovni zadrugi
v Ljubljani, Preiernova ul.84.
I ur hoče kaj prodali Kdor hoče kaj kupiti Kdor tiče sfuZbe itd. i naj inseilra » Julru" i
£ Brata Rohlin in drug
tvornica
vlasnlc, houlnastih gumbov, hljuhlc In rinile zn čevlji Ljubljana I, poštni predal IZB,
■prejema vsa naročila, ki ee takoj lu t vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in ceniki Pri večjih naročilih popust.	130
n
Odobreno od ministrstva Narodnega zdravja novoiznajdeno in klinično preizkušeno zdravilo kot najboljše sredstvo proti renmatizmu je
RADIO -BALSAMICA"
dr. Ivana Rahlejeva.
Zdravilo je patentirano in zaščiteno z znamko v naši državi in v vsem kulturnem svetu. Izdeluje in razpošilja se po vsem svetu samo iz laboratorija dr. Ivana Rahlejeva iz Bleda, sedaj preseljenega iz Ljubljane v Beograd. Za informacije in naročila se je obrniti na laboratorij dr. Ivana Rahlejeva, Beograd, Kosovska ul. 43.	4918
Stadjonarna, vrofeparna
okomobil
fabrikat
Lanz-Mannheim 1915
7 atmosfer, 40/50/60 P%
ugodno naprodaj.
VpraSanja in ponudbe na Kriievsko industrijsko d. d., Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 9.
Poslovodjo
za irgiino z mešanim blagom «« sp*w tvrdka LOURO PETOUHR. Ivanjkovci.
Prevzamem
tmoTi i
mri«
v najem. ^
Ista mora imeti vsaj 75.000 Din mesečnega prometa, kateri se mora dati dokazati, če mogoče, naj bo s stanovanjem skupaj v eni hiši. — Ponudbo do 28. septembra pod »Takojšnji prevzem" na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
Podružnica večjega denarnega zavoda v Ljubljani išče za takojšnji nasto;
veščega korespondenta ~ ali korespondenci
z daljšo bančno prakso. — Reflektira se le nt prvovrstno moč. — Ponudbe z navedbo refe renc pod brojem 10.583 na upravo „Jutra"
JLa.
LJUBLJANA, Mestni trg 19
Izdeiovatelj dežnikov.
Na drobno!	Na debelol
Zaloga sprehalalnlh palic) Popravila toeno In solidno I
Sodarstvo Pichlei
Maribor, Frančiškanska cesta 11
poleg merolzkusnega urada
priporoča za vsa v to stroko spadajoi a, kakor tudi vsakovrstne nove In stat sode po najnižjih cenah.
se
dela,
TKG0¥SKA BANKA B. B., LJUBLJANA
PODRUŽNICE: |
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenj gradeč Slovenska Bistrica
"dJLicsač&j	3L ekspoziture:"]
KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000—•
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavlt Trgovska	Telefoni« 139, 146, 458
Konice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)
Domače vesti
BUM!
Megla ln zaspanost sta. včasih vla-'iala nad Ljubljano in vso Slovenijo. Toda časi so se temeljito spremenili. Pred petnajstimi leti smo prvikrat vzrojili, in bili so to takrat ogromni dogodki. Prej smo sicer malo polivali Auerepergov .spomenik s tinto, na Jerici so enkrat dva tumorja pretepli, pa so bili potem vsi križi dol. Zato smo jih pa dobili v Celju, v Trstu, v Ptuju, v Celovcu, dobili smo jih po grbi v Gradcu in v Brežicah, v Kočevju in na dunajskem ringu in »karfiolci* so nas 6icer izza kazinskih oken gledali z debelimi očmi, kakor žabe iz nilake.
To je bil naš »milijd*. Takrat smo tirali Malovrhove romane ln gospod Hribar so v svoji črni suknji bili vi-gek spoštljivosti.
Danes živimo drugačno življenje. Kmalu po ptujskih in ljubljanskih dogodkih je prišla aneksija Bosne, potem balkanska vojna. Povsodi »Onam, onamo!» in v vseh rokah Oražnova brošura »Med ranjenimi srbskimi bra-
Potem atentat, omladinski proces, ljubljanski grad, pol stotine vojnih napovedi, previat v Brcih, v dušah, glavah . . .
In v čustvih.
Danes imamo dobo atentatov. Pa-jel je junak Draškovič, poskušen je bil atentat na kralja, na Pašiča, —
— v času, ko so izven nas imeli serijo atentatov, na Esad pašo, Clemen-ceaua, Ražina, Hardena, Rathenaua, Daskalova, in ko je na Madžarskem, v Nemčiji, Italiji in drugih takšnih nemirnih deželah vsak dan kje gorelo ali pokalo.
V veliki dobi ne smemo držati križem rok — Mi.-Ne bomo se zadovoljili s Korenom ali Lemežem in vso radikalsko • komunistično teorijo. Dovolj besed, sedaj dejanja govore! In f o šli in sestavili dva peklenska stroja in jih poslali ravnateljem industrijskega podjetja.
Jutri
utegne dobiti takšno pošilja-tev n. pr. g. Kalan od hudega gostilničarja, ali kaplan Hudaklin od prve cerkvene pevke, ali profesor Kljnkač od užaljenega repetcnta demokrat od radikala, urednik od navdušenega naročnika, telefonistka od vznemirjenega abonenta. sv. Martin od berača, kateremu manjka pol plašča, in župan v Zgornjem Kašlju pa od svojega soseda radi filiposa.
Odpirajo se nam brezmejne perspektive. Kaj če bi si n. pr. Pašič in Mussolini . . . toda to bi prišlo v roke carinikom. In kar prido tem v roke ...
Pravijo, da ni na svetu večjega nmstvenega ali čustvenega pokreta, ki bi ne bil tudi pri nas zapustil svojih tledov. Bo že res. Danes je trumf «bum!» V Zagrebu imajo Galoviča in flanaovce, pri nas pa so vadijo z di-namitom. Chacun a son pout. Vsak po svoje, je rekel tisti, ki je s svedrom kravo drl.	M. A. C. •
*	Dr. Vladimir Sernec na mrtvaškem odru. Včeraj dopoldne so prepeljali truplo dr. Vladimirja Senieca u mariborske bolnice v Narodni dom, kjer eo ga položili v avli na mrtvaški oder. Mariborski Sokol je prevzel ob krsti častno stražo. Občinstvo je ves ton prihajalo kropit priljubljenega so-kojskega delavca in prinašalo vence in rože. Raz Narodni dom in mestne hiše vihra črna zastava. Pogreba, ki se vrši danes, v soboto, ob 4. popoldne izpred Narodnega doma na staro mestno pokopališče, sc udeleže vse vrste Sokola, deca, naraščaj in članstvo v kroju ter se zbirajo ob 3. popoldne pred telovadnico državne realke. Tja imajo prispeti tudi sokolska društva mariborsko župe. »Glasbena Matica in »Drava* bosta zaneli žalo-stinke, svirala pa bo tudi godba ♦Drave*. Radi priljubljenosti umrlega ie pričakovati pri pogrebu ogromne udeležbe. Krasne vence so doslej položili na krsto: demokratska stranka, Sokol, Slovanska čitalnica, Orjuna, Posojilnica in mestna občina ter številne rodbine. Žalni sprevod se bo pomikal danos popoldne ob 4. od Narodnega doma skozi Tattenbnchovo ulico na Glavni trg, kjer obstoji pred mestno hišo, da se imenom občine poslovi od marljivega občinskega svetovalca namesto odsotnega župana g. podžupan Druzovič. Nato gre sprevod po Koroški cesti in krene po Stross-mayerjevi ulici na mestno pokopališče. Sokol ima po pogrebu v veliki dvorani Narodnega doma žalno skupščino.
*	Poveljnik dravske (ljubljanske) divizije pukovnik Milan V u č k o v i č je, kakor nam javljajo iz Beograda, premeščen v Beograd.
*	Iz advokature. V odvetniški ime-"ik je z 20. septembrom vpisan gosp. dr. Vladimir K n a f I i č, ki bo posloval skupno z odvetnikom gosp. dr. Josipom K 1 e p c e m. (Pisarna v Ja-n e z a T e r d i n e ulici št. 8, poleg •Zveze slov. zadrugi v bližini sodišča.)
*	Cercle francais v Ljubljani. V četrtek se je vršil občni zbor ljubljanskega francoskega krožka, ki deluje že "'1 leta 1909. Glavni njegov cilj je, buditi zanimanje za francoski jezik in francosko književnost. V tem ' pravcu le krožek imel mnogo lepili uspehov, kajti vsi prireieni jezikovni tečaii so
bili prav dobro obiskani fn tudi z uspehom zaključeni. Ker je dosedanji predsednik, ravnatelj dr. Korun odložil predsedstvo, je bil za predsednika izvoljen sedanji tajnik prof. Dete-la. Občni zbor je dr. Komna v priznanje njegovih zaslug izvolil za častnega člana.
*	Nove zdravstvene ustanove v Celju. Ministrstvo narodnega zdravja ustanovi v Colju Pasteurjov zavod za Slovenijo, ki se bo zgradil pri celjski javni bolnišnici. V to svrho so došle iz Nemčijo že Deckerjovo barako iz naslova reparacij, tako da jo upati, da se zavod še letos otvori. Po inicija-tivi zdravstvenega odseka v Ljubljani se otvori nadalje v Celju tudi pro-tituberkulozni dispanzer. V Invalidskem domu se bo v to svrho adaptiral potreben prostor. Bolnišnica dobi za lastno uporaho daljo dva avtomobila. Celjska javnost pozdravlja to vest, ki kažo zopet velik korak k izpopolnitvi sanitarnih ustanov v Sloveniji. Za to zaslugo smo dolžni zahvalo v prvi vrsti načelniku ministrstva narodnega zdravja gosp. Štamparju in sanitetnemu šefu zdravstvenega odseka v Ljubljani Katičiču, ki sta pokazala že opetovauo mnogo smisla in zanimanja za izboljšanje sanitarnih razmer v Sloveniji.
*	Osebna vest. Premeščen je lz Celja
kot upravnik carinarne v Sarajevo revizor celjske carinama g. Mirko Mijuiko-vič. Bil je ves čas svojega bivanja v Celju organiziran in vnet pristaš demokratske stranke ter po simpatičnem nastopu v vseh narodnih krogih zelo priljubljen. Na njogovem novem mestu mu želimo obilo sreče.
*	»Uradni list» pokrajinske uprave za Slovenijo prinaša v št. 89. med drugim: razglas o izplačevanju četrtega kupoua
7 odst. investicijskega posojila, tedenski izkaz s prenosnih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo in razglas o izpremembah in dopolnitvah železniške inrife za prevoz potnikov, psov, potniške prtljage in ekspresnega blaga.
*	Likvidacija pokrajinske uprave v Dalmaciji. Splitsko časopisje poroča, da bodo do konca tega meseca likvidirali vsi oddelki pokrajinske upravo za Dalmacijo.
*	Smrtna kosa. Včeraj ob petih popoldne jo umrla v Ljubljani po dolgotrajni bolezni ga. Terezija Š u m a n, roj. Za-bukovšek, vdova po dvornemu svetniku, mati gospo Bogomile šušteršič, soprogo g. dr. Ivana Šušteršič a, in dr. Janka S u m a n a, šefa patentnega urada v Boogradu. Pogreb bo v nedeljo dno 23. septembra ob 4. uri popoldne iz Miklošičovo ceste (i na pokopališče pri Sv. Križu. Blagi pokojnici bodi ohranjen trajen spomin, težko prizadeti rodbini pa naše najiskreneje sožalje. — Naduči-telju g. Niku Einepielerju v Sv. Juriju pri Grosupljem je umrl dno 20. septembra v nežni starosti 8 mesecev 6inček M i 1 u t i n. Pogreb bo danes ob pol 5. uri popoldne na domačo pokopališče. — V četrtek jo umrla v Ljubljani gospa Zofka J ur ca, roj. Zore. Pogreb bo danes iz Poljanske ceste 6 na pokopališče pri Sv. Križu. — Blag jim spomin!
*	Odlikovanje zaslužnega moža. Za svoje obilne zaslugo kot šolnik in mladinski pisatelj je bil odlikovan z redom sv. Save g. Ljudevit Černej, okrajni šolski nadzornik v Celju. Izročitev reda se je izvršila povodom zborovanja celjskega učiteljske ga društva dne 20. t. m. V krasno okrašeni dvorani mestne osnovno šole so je zbralo učiteljstvo celjskega okraja polno-šlevilno. Prihiteli so pa tudi tovariši od sosednjih učiteljskih društev, da prisostvujejo odlikovanju priljubljenega gospoda nadzornika. Društveni predsednik nadučitclj Sivko jo v kratkih besedah poudaril pomen dneva, ko prejme odlikovanje z najvišjega mesta mož, iskušen šolnik, priznan mladinski pisatelj in najboljši tovariš. Nato omenja g. vladni svetnik dr. Žužek vrline g. nadzornika in mu izroči odlikovanje, za katero se je odlikovani ginjeno zahvalil. S himno cBožo pravdo* se je zaključila ta skromna, a prisrčna' slavnost, ki je pokazala, kako prisrčne vezi vladajo med nadzornikom in učiteljstvom, kateremu je odlikovane*, predvsem' tovariš in prijatelj. Po zboro vanju je predaval prof. dr. Pivko iz Maribora o materinski ljubezni v Cankarjevih romanih. Za sveja krasna Izvajanja je žel od slušateljev obilo pohvale.
*	Osemdesetletnica gospe Zofijo Harin-gove v Črnomlju. V nedeljo obhajajo r Črnomlju skromno, a prisrčno slavje — osemdesetletnico gospe Zofije Ilaringove Čraomeljska narodna društva 6e bodo spomnila svoje dolgoletne članice in podpornice z lepo spomenico, podružnico <Pro-bude* pa bo poklonila zvesti čuvarici iu zbirateljici narodnih umetnin diplomo, na kateri so narisane najbolj tipične stva ri iz krasne zbirke gospe Haringove. — Predvsem so posebno dragoceni starinski otirači, ki nam hranijo celo vrsto najlepših belokranjskih ornnmentov, ki prihaja jo danes zopet do svoje veljavo. Metliški sokolski prapor jo narejen po enem izmed teh otiračev in je po mnenju Čehov eden najlepših praporov v domovint sploh. Glede noš, običajev in tudi zgodovine naše lepe Belokrajine nam Ja ohranila zaslužna gospa marsikaj, kar se je zabeležilo in tako otelo pozabljenju, kakor se žal godi skoraj povsod pri nas. Kot rojena Ljubljančanka Je prišla s svojimi starši v otroških letih v Metliko, kjer ji je bil njen oče /skrbnik Komende Inib Janez Kapelle je Belokranjcem v častnem suomlnu. Za gospodarstvo ima bla-
gopokajni velike zatiuge. Kot dober ekonom je imel posestva v najboljšem stanju in skrbel tudi za splošni blagor. S pokojnimi: Ganglom, Fleischmanom 1. dr. jo ustanovil <I'rvo dolenjsko hranilnico in posojilnico* v Metliki, zavod, ki se je dvignil do enega prvih. Malokateri zavod je mogoče storil toliko za povzdlgo domače kulture kot ravno metliška hranilnica, vzlic temu pa je trden do svojih temeljev. V dobi čitalnic jo bil Kapelle tudi med ustanovitelji metliške, okoli katere se je sukalo vse narodno življenje. Bivše čase je dobila Metlika tudi svojo godbo. Belokranjci se bodo vedno s hvaležnostjo spominjali blagopokojnega Janeza Ka-pelleta. Svoja mlada leta je prebila gospa Ilaringova v Metliki. S svojo omožitvljo jo prišla v sorodstvo Jan "ev, ki so bili svoj čas črnomeijskl me' . Eden izmed njih: Jože Janežif, rojen .. .a 1777., je bil mestni sodnik črnomeljski in posestnik cViniškega dvorca* (Gilt \Voiniz), ki jo danes last gospe Haringovo. Dvorec stoji šo danes v Črnomlju, preden se pride do hotela Lakuer od kolodvora. Prvotno je bil pritličen. Leta 1816. so ga dozidali za eno nadstropje. Ta zgradba je po svoji arhitekturi iti notranji opremi zanimiva. V veži so naslikani razni grbi in orožje, za vrati pa preži Poljanec v narodni noši s tKuburo* (pištolo) na prišleca. Stanovanje gospo Haringovo hrani lepo zbirko narodnih umetnin in starin, ki jih je jubi-lantka zbrala tekom dolgih let in jih rešila pred sigurnim propadom. Posest <V1-niški dvorec* jo imela svoj grb z obranj-benim poljem na rdeče-modrem polju s zlatimi zvezdami. Podložne vasi: Hrast, Nova Lipa, Stara Lipa in Zapudje so dajala tlako in desetino, vendar pa so bili Janežiči znani po svoji pravičnosti in lju-domilostl. Želimo jubilantki, ki jo dočakala svojo osemdesetletnico še vsa čila in zdrava še dolgo vrsto let, zlasti sedaj v osvobojeni domovint. Na mnogaja ljela!
B. lt.
*	Izleti udeležencev zdravniškega kongresa. Dno 19. t. m. je dospelo v Novi Sau 60 udeležencev subotiškega zdravniškega kongresa. Goste je spremljal predsednik novosadskega zdravniškoga društva doktor Jovan Nenadovič. Iz Novega Sada so kongresisti odpotovali v Sremske Karlov-ce, a nato v samostan Krušedol in Grge-tek. Preko Fruške goro so se izletniki vrnili v Novi Sad, kjer jim jo mestna uprava priredila svečan banket. V Novem Sadu so si zdravniki ogledali državno bolnico ter novo zgradbo oddelka za pobijanje nalezljivih bolezni, nakar so se vrnili na svojo domove.
*	Anketa gostilničarjev o zakonu o taksah iu pristojbinah. V četrtek se jo vršila v Zagrebu ankota gostilničarjev, na kateri so jo razpravljalo o osnutku zakona o taksah in pristojbinah. Ankoti so prisostvovali poleg zagrebških gostilničarjev, delegati ftovilnih hrvatskih gostilničarskih zadrug ter delegati iz Ljubljane iu Celja. Zborovala so glasno protestirali proti visokim taksam in pristojbinam, ki so predvidene v uovam zakonu za gostilniško obrt. Sklepe anketo bo posebna doputacija gostilničarjev izročila v nedeljo merodajnira faktorjem v Beogradu.
*	Novi župan r Ormoža. Po odstopu župana g. dr. Strelca je bil izvoljen za župana trgovec g. Ivan Veselič.
*	Izseljeniške vesti. VI. zvezek »Izseljc-ničkih vijesti*, službene izdaje izseljeni-škega komisarijata v Zagrebu, vsebuje razne naredbo in predpise, ki se nanašajo na izseljeniško službo, kakor ludi razna navodila in informacije za naše izseljence.
*	Jugoslovani v Avstraliji. Po poročilu angleškega ministrstva za kolonije se nahaja v Avstraliji na peodlagi statističnih podatkov 611 Jugoslovanov, in sicer moških 502 in žensk 109.
*	Sneg na Kamniških planinah. V Ljubljani iu okolici je zavladalo prav hladno vreme, čomur pa se ni čuditi, saj je na naših planinah po zadnjem deževju zapadel sneg, ki je pobelil vse vrhove.
*	Velika eksplozija smodnika v Saraje vu. Dne 20. t. m. ob-3. zjutraj je zbudila prebivalstvo Sarajeva močna detonacija iz spanja. Ljudje so mislili, da je potres ter so v paničnem begu zbežali na ulice. Kmalu se je zvedelo, da se je izvršila eksplozija v trdnjavi Zlatištu. V skladišču jo eksplodiralo 10 zabojev smodnika. Večje škode ni bilo.
*	Ostra kon'rala na naših mejah. Beograjsko časopisje poroča, da so dobile naše obmejne oblasti od ministrstva za notranje zadeve ukaz, da strogo pazijo na vse osebe, ki prihajajo v našo državo, ker se jo v zadnjem času dogajalo, da so dobili pristop na naše ozemlje največji nasprotniki naše države.
*	Fadanjo Donave. Donava je te dni padla v Novem Sadu na 107 cm, kar se še ni zgodilo nikoli v zadnjih dvajsetih letih. Zaradi plitve vode je ves rečni promet zelo olcžltočen in ponekod tudi ustavljen.
*	Gospodarski muzej. Ministrstvo za trgovino in industrijo namerava v sporazumu s poljedelskim ministrstvom staviti vladi predlog, da se zgradi v Beogradu velik gospodarski muzej, ki bo obenem služil našim strokovnjakom za razna proučevanja na redkih predmetih, ki jih dobavlja naša država.
*	Divji prašiči v Konjiškem Pohorju. V Zgornjih Slemenah pri Konjicah je po sestnik Ivan Prislavnik ustrelil v svojem lovišču divjega prašiča in divjo svinjo. Prašič jo težak okoli 80, svinja pa 70 kg. Dragocen lov je pripeljal Prislavnik IS. septembra v Konjice na razstavo. Živali so se najbrž zateklo v Konjiško Pohorje iz hrvaškega gorovja. Eden prašičev pa jc baje šu ušel Prlstavnlku.
*	Boj i medvedom. Zanimiv 60] se le
vršil v Bosni med medvedom in oseni-najstletnim kmetskim fantom Lanušičeni. Pred dvema letoma je LanuSič kot šestnajstletni fant ubil s sekiro divjega
prašiča in ko je šel te dni po planini, Jo zapazil medveda, ki je hodil vzravnan na dveh nogah. Fant se ni dolgo pomišljal, temveč je napadel medveda s sokiro, ali tokrat je imel smolo. Modved ga je prijel za roke s tacami, z zobmi so mu je pa zagrizel v nogo. Fant je ostal vseeno zavesten in so je delal, kakor da je mrtev, ker je znano, da medved mrtvega človeka pušča pri miru. Kes, medved je tudi mladega Lanušiča pustil in odšel dalje, fantu so je posrečilo, četudi je bil močno razmesarjen, oditi do bližnje železniško postajo Raštenica, kjer so ga dejali v vlak in odvedli v Sarajevo v bolnico.
*	Logarjeva lovska sreča. V nedeljo 16. t. m. jo ustrelil Logar iz Srednje vasi v Dragi pri Loškem potoku lepega starega volka, ki ni redka prikazen tam-kajšujih gozdov. Ob pogledu nn zver se šelo more ceniti junaštvo dragarskega ovčarja Jožeta, slabiča petnajstih let, ki je več kot desetkrat med letošnjo pašo zrl zveri iz oči v oči. Res, da mu je volk odnesel deset ovc, toda dva koštruna Je pa le olol volčjemu žrelu na talo način, Volk skoči na koštruna, Jože, iie bodi len, pobere kamen in ga zažene požrešnežu v glavo, da kar odskočl ter zbeži v gozd. Drugič je bil Jože še večji junak. VolK skoči koštrunu za tilnik. Jože, to videči, priskoči ia pograbi koštruna za zadnjo noge. Tako ga vlečeta volk za sprednje, Jože za zadnji konec. Zmagal je Jože in prignal koštruna živega, le hudo prestrašenega iu z veliko rano domov.
*	Tihotapstvo i vžigalicami in cigaretnim papirjem jo v zadnjem času na naši sevorni meji močno razvito. Največ blaga vtihotapijo v našo kraje avstrijski strojevodje, ki Ra skrijejo med premogom. Mariborska policija je te dni pri koroškem kolodvoru zasačila več tihotapcev. Enemu je odvzoia vžigalice, katere je že prodal za 1000 Din.
*	Kaj vse so prinesle zadnjo volitve. Če prideS popotnik skozi Drago pri Loškom potoku po poštnem žigu pri Rakeku — vidiš na gostilni, kjer je imel tik pred zadnjimi volitvami drž. poslanec SLS. Skulj svoj shod, staro tablo, kjer stoji na prvem mestu: Sparkasso in Suchen, ki je morala ob prevratu v kot med staro Saro, po zadnjih volitvah je pa zopet dobila pogum, priti na svetli dan. Lahko bi me. rodajni faktorji žo poskrbeli, da so Suchen spremeni v Drago.
*	Nenadna smrt. V četrtek popoldne je umrl nenadoma v Celju v hotelu »Evropa* Aladar Schvvarz, zastopnik lesno tvrd. ke Ban i drugovi v Starem Bečcju. Komi sija, ki je prišla na lice mesta, jo ugoto vila, da je nastopila smrt radi zastrupljen ja od zoba in zadušen Ja radi zobno otekline. Kljub zdravniškim opominom Jo Schvvarz omalovaževal navidezno neznatno obolenje v ustih, kar je moral popis čati s smrtjo.
*	Zvesti hlapec. Posestnik Resnik \ Radvanju pri Mariboru jo pred par dnevi poslal v Maribor svojega hlapca Jurija Petriča s konji in vozom. Hlapec pa so ni več vrnil in jo najbrž voz s konji vroa prodal.
*	Rodbinska tragedija r Beogradu. V
Beogradu se je te dni odigrala rodbinska tragedija, ki je močno vznemirila prebivalstvo. V mestu jo dolgo vrsto let mirno živela Milena Mardevac s svojo 141etno hčerko. Pred 14 dnevi je dospel I; rodbini 56ietni trgovec Dobromir Pejič, oče štirih otrok. Zvabil je k sebi 14Ietno deklico Milenko ter je odpeljal v Zemun, jo tam oskrunil in nato prodal v neko javno hišo. Pri deklici je ostal še teden dni in se nato vrnil k svoji ženi. Ko je ta zvedela, kaj so jo zgodilo, si je hotela končati življenje v valovih Donavo. Ribiči pa so opazili njeno nakano in jo rešili gotovo smrti. Za ženino početje pa je zvedel ludi mož, ki je doma pobral vse imetje iu neznano kam zginil. Oblasti pohotneža, kakor tudi njegove žrtve doslej še niso izsledile. Sumi se, da obstoja dobro organizirana družba, ki se bavi z nečislo obrtjo.
' Društvo cAtcna*. S 1. oktobrom prične društvo <Atena» z redno telovadbo, in sicer se bodo sprejemali dečki in deklice do 10. leta. Vpisovanje se vrši v ponedeljek in torek, t. j. 2-1. in 25. t. m. na I. državni gimnaziji od 6. do 7. zvečer. Vpisnina znaša 3 Din., ukovina mesečno 15 Din. za prva dva otroka, tretji in četrti pa 10 Din. Sprejemajo se tudi damo v damski telovadni odsek. Podrobnosti se poizvedo istotam.
*	Koncert moškega zbora akademikov univerzo v Krakovem so vrši, kakor že javljeno v torek, dno 25- t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani bolela Union. Pevski zbor bo izvajal celo vrsto originalnih poljskih umetnih zborov in več narodnih pesmi. Koncert, za katerega se prodaja vstopnico v Matični knjigarni, toplo priporočamo našemu občinstvu.
*	Čudili se bosto uspehom, ki jih dose-žete z cltofanl* hranilno moko za dojenčke in otroke. Glavna zaloga: Drogorija cAdrija*, Ljubljana, Solenburgova ulica.
157
*	Higijcnična čcsalniea za damo. 0. FeUieh-Frankhcini, Ljubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulacljn. IJnr-vanje z L'Orcal llennd. El. masaža lica. Manikura. Izvršuje vsa lasna dela. Kupuje odpadene in odrezane lase po najvišji dnevni ceni. Parfumerija.
*	la Hanafko moko in emajlirano posodo po znižanih conah zamorele dobiti edino le pri tvrdki <Forluna» Bizjak in drug, Ljubljana, Krekov trg 7—S, polog Meslneea doma.	" 1409
Obiave
V Člani Orjune se pozivajo, da se tj nedeljo dne 23. septembra ob trlfietrt n« 10. zbore jo korporatlvno pred Narodnim
(lomom odkodor odidouio na pokopališča k Sv. Križu, da so poklonimo grobovom Lundra in Adamiča. Člani, ki imajo kroj naj pridejo v kroju, bližnje organizacije, ki Imajo prapor, p« tudi 6 praporom. —< Oblastni odbor.
X Sokol I. opozarja, da so upravičena nabirati prispovko ia Sokolski dom na Taboru lo tiste osebe, ki so poverjena z uradnimi, od društva v to sviho izstavljenimi tiskovinami, Ki so označene z zaporedno številko, žigom društva za zgradbo ln podpisi društvenih funkcio. narjov. Ker so nepoštenost in sleparstvo danes rado vrino v vsako dobrodelno akcijo, se opozarja občinstvo, da izroča donosko lo osebam, ki se izkažojo s poprej opisanimi tiskovinami. — Odbor.
X Pevci ljubljanskih v »Zvezi« včlanjenih zborov! Skupna pevska vaja danes, dno 22. ceptembraotočno oh pol 8. url zvečer v jievski dvorani Glasbene Matice za petjo v počaščonjo spomina soptemberskih žrtev, ki so vrši v nedeljo dne 23. septombra ob pol 11. url dopol-dno na pokopališču pri Sv. Križu. Pridite gotovo vsi, — Odbor »Zveze«.
X 60-letnlca sokolskega društva V Ljubljani. Prodprodaja vstopnic za slavnostno akademijo v opernom glodališču 29. in 80. Beptombra 1923. so vrši pri. hodnji tedon, in sicer od torka 25. septembra do vključua petka £8. septembra, vsakokrat od ti. do 7. uro zvečer v pisarni v Narodnem domu. Pripominjamo, da so za obe akademiji določena operne cene.
X Vsi zavedni narodni Slškarji so zbiramo v nedeljo t ženami in otroci vred pred Čitalnica v Spodnji Šiški, odkoder odidemo ob četrt na 10. uro na pokopališče k Sv. Križu, da prisostvujemo proslavi spomina ob 15-letnici narodnih žr. tev.
X' Klub naprednih slovenskih akadc. mikov v Celju slavi v soboto dno 22. septembra 1928. v Narodnem domu s sodelovanjem celjskih narodnih druitev 15-letnieo spomina septemberskih dogodkov. Na sporedu so: slavnostni govor, dve krasni alegoriji, telovadno in pevsko točke. Slavnost bo obhaja pri po-grnjenih mizah. Začetek ob 20. uri. Valop prost.
X Sokolsko društvo na Polzeli priredi dno 23. septembra v vseli prostorih kolodvorske rostavracijo veselico z bogatim sporedom. Vrši ec ob vsakem vremenu. Ker jo Čisti dobiček določen zai zgradbo Sokolskega doma so prijatelju Sokolstva najuljudnejo vabi. — Odbor.
X Športna tombola. Ponovno opozarjamo občinstvo na javno tombolo, ki ea vrši v nedeljo dne 23. soptembra v korist, športnemu razvoju v Sloveniji. Tombola ima krasno dobitke; kot prvo je hrastova spalnica, dalje komplotna kuhinjska oprava, elegantni šivalni stroj, krasno luksuzno kolo, salonska ura in vrečo moke. Dol dobitkov je razstavljenih v trgovini Goreč, palača Ljub. kreditno banke. Tablico veljajo 10 K in ja torej vsakomur omogočeno z malim zneskom pridobiti si krasno darilo. FriSotek tombolo ob 3. uri popoldne. Scgajto pridno po tablicah.
X Pustavitev reklamnih kioskov oh državnih cestah. V torek duo 25. sep-temhra ob 3. uri popoldno so vrši komisijski ogled prostorov, ki bi event. prišli v poštev za postavitev reklamnih kioskov in stožirjev na Blelivelsovl, Gospo-svet-ski, Dunajski, Emonski, Karlovfki, Dolenjski cesti in na Sv. Jakoba trgu ter v Florijanski ulici. Vso posestnika ob navedenih costali, ki bi imeli proti postavitvi kako ugovore, so poživlja, da jih vlnžo pismeno pri Okrožni gradbeni direkciji, ali pa na dan obhoda pri vodji komisijo. Komisija so sestane navo-denega dno ob 3. uri popoldno na križišču Bleivvelsove in Ilimsko coste. Popis prostorov, na katerih so namerava posta-viti kioske, jo na vpogled med uradnimi urami pri imenovani direkciji,
X Častna izjava. Podpisani obžalujem, da sem gospodično Jakopin Angelo brez vsakega povoda žalil. Priznam, da jo neresnično kar sem govoril in so ji zahvaljujem, da mi jo odpustila. — Ljubljana, 20. septembra 1928. — Kocjan Franc.
X Važno za trgovce I industrialce. Ako želite tačnu i brzu otpremu Vaše roba preko Bakra, Izvolite so obratiti na ot-premničku tvrdku »Velocitas*, Bakar.
Domaie borss
21. septembra: Zagrebška borza. Na efektnem trži-šču je bilo danes zelo živahno poslovanje, tečaji so bili čvrsti. Tudi ua deviznem tržišču sc je živahno trgovalo, a osobito z devizami Praga, Dunaj In London. Devize: Amsterdam 3660 — 3700, Dunaj 0.13 — 0.1310, Budimpešta 0.50 — 0.55, Bukarešta 43 — 45, Italija 412 — 415, London izplačilo 420 — 422, London ček 421, Ncwyork kabel 92.50 — 93.25, ček 92.25 — 93, Pariz 540 — 545, Praga 277
—	280, Švica 1040 — 1G45. Valute: dolar 91.25 — 91.75, avstrijsko krone 0.1325, francoski franki 540, lire 40(i — 408. — Efekti: Eskomptua 180 - 183, Hipote-karna 142 — 152.5, Ljub. kreditna 220 —. 230. Obrtna 93 — 95, Praštcdlona 1167.5
—	1175, Slavonska 110.
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani Lastnik In Izdajatelj Kotizovcll »Jutra., Odgovorni urednik F.r, Brozovlt
•tan.lo • Mnta d«rto«i ni iM.r.1. vr.d da SO baaadl Din »aaka nadal|n|a baaada 60 par m*. — Plato m »dno napra) (lahko tudi • inamkahl. Na >pralan|a odgovarla upra.a la, ako |a vprolanju prtloiaaa anamka aa odgovor tor manlpulaollaka prlalolblna (I Din).
(dobe)
tlčiteljlco Italijanščine
JI čem aa trctjcSolca. Kon-vorzaclja popoldne dvakrat tedensko. Ponudbo pod Šifro i,Italijanščina" ua upravo ..Jutra".	10505
Dober kleparski pomočnik ln vajenec
le sprejmeta tako]. K. Bo-leik. TržlC.	10492
Učenca
poltenih starSev ee aprejme (V trgovino s mcSanlra blagom ln deželnimi pridelki. — Pojasnila pod F. Gradec > Bellkrajlnl.	10455
Vzgojiteljica
n sprejme k 2 ls pol letni deklici tn Dietnemu dečku. '— Cenjene ponudbe M proat na naalov: GJuro Val Jak, Maribor.	10449
Kuharico
k! razume samostojno roditi gospodinjstvo, 15Co dobro sl-tulranl samostojni gospod na deželi. — PlaCa postranska Btvar. Lepa bodočnost. Nastop takoj. Ponudbe po mogočnosti a sliko na upravo ,,Jutra" pod „Dobra goapo-dlnja".	1042«
Učenec
ta Čevljarsko obrt, se takoj aprejme. Za braco ln stanovanje preskrbljeno. K. Breza r, Čevljar, Klane pri Kranju. 10541 L-
PisarniSka moč
velCa tudi knjigovodstva, k! Iiua veselje do trgovine, se lSCe v mestu na deželi. — Ponudbe pod ..Takoj ali pozneje" na upravo ..Jutra".
10519
Fižol, suhe gobe, strd,
vosek Itd. kupuj« po najvišjih dnevnih cenah Karel R a J e r , Maribor, Aleksandrova cesta St. 57, I. nadstr.
10585
500 tračnic
u poljsko železnico, •• kupi (m fc 7 kff). — Ponudbo na upr. „Jutra" pod „TraCnlco" 10513
Jeklene ilčne vrvi
30 mm, 22 mm, 1B mm, 12 mm tor 10 voilSkov od ŽICno železnice, naprodaj. Interesenti na) poSlJejo svoj naslov pod Slfro ,,Ugodna prilika na upravo ..Jutra", nakar prejmejo natanCneJBa pojasnila.	10658
Hlev
s podstresjem ra seno, zasebni, za 2 konja, ae IftCo v sredini ali v najbližji periferiji meata. Zglasltl so pri Mirko StelanovIC, Oorupova cesta S, II. nadstr. 10324
Lokal
ali malo sobico ▼ sredlnt meata, v katerem bi lahko Izvrlovala avojo obrt, 1 S C e koncealjonlrana Steparlca za takoj ali malo pozneje. Rabim dnevno samo 10—12 ur. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Hvaležna". 1050T
V najem vzamem
dobro IdoCo trgovino. C« mogoče tudi z gostilniško koncesijo v prometnem kraju na Sp. štajerskem. — Ponudbo z navedbo pogojev pod „Pobra trgovina" na Aloma Com-pany, LJubljana. 10603
Glasovlr
za vpor&bo pri začetnikih, ae kupi. — Ponudbo na upravo .Jutra' pod SlJro „Qlasovlr".
10017
Dražba lova
gospodarskega odseka vasi
ReCica, obC. Bled. a« vrli v nedoljo 23. aeptembra ob 3. url popoldne v občinski pisarni ua Bledu.	10494
Na žago
sprejmem velijo količino hlodov ln komisijo. Welaabacher d. z. o. z.. Dunajska cesta St. 66. LJubljana. 10424
Proda se hiša
t Bredlnl mesta, pripravna I za vsako obrt ali tvornlfiko podjetje. Naslor pev« uprava „Jutra".	i06-1
Hiša
»lnogra-postaje
Moško kolo kupim.
Pohovakl. Uneo pri Rakoku.
10479
Hišo ali vilo
s prostim stanovanjem, kupim t Ljubljani. Cena K 1,000.000—t,500.000. Posredovalci IzklJuCenl. Pismeno ponudbe na J. Jelenlč, Ljubljana, Stara pot 1. 10439
Hlode kupim
Jalove ali smrekove, 4—S m dolge, najrajle na Južni ln dolenjski železnici. Ponudbe z navedbo najnižje cene za ,iis franko vagon, na upravo „ Jutra".	10066
Izurjenega Žagarja
k motorni oirkularkl, za rezanje drv. ae sprejme. Oglasiti se je pri Ludovlku Iler-I1C, lesna trgovina, FrlSko-rec, Ljubljana.	10563
(iščejo)
Izprašan strojnik
Strojni ključavničar tn Soter B večletno prakso, lSCe službo Ba takojšnji nastop ; gre tudi na deželo. Ponudbe se proat db upravo ,,Jutra" pod Šifro ^Izpraian".	10521
Izurjena šivilja
na obleko In parilo, IIC« delo po hllah, vzame pa tudi pa dom. Naalov pov. uprava jiJutra".	10463
Halo!
Blvit državni rudarski Tlljl paznik. HCe enako privatno službo, ali pa alICno s polo Benjem kavcije. Naalov povo uprava „Jutra" pod fllfro fcCrnl dijamanU". 10452
Suhe gobe
plaCuje najbolje
M. Geršak & Komp.
Ljubljana, Kongresni trg 10.
r*i»
Več motorčkov
za montirati za navadna kolesa ter tudi kompletni mali motorčki raznih tovaren. ae proda po nizki cenL Ljubljana. Karlovlka costa fltev. 4.
180
z dobro zasajenim dom, v bližini žel. . Ponikva pri Trebnjem. Je poconi naprodaj. V Mil Je soba, kuhinja, klet. polog hlev, svinjak, drvarnica. Zraven tudi velika z deteljo ob-sejana njiva ln nekoliko sadnega vrta. Več pove lastnica Helena Smrckar, Vilnjagora
Velik trgovski lokal
Izložbo, za banko, agentu-trgovlno, 5 svetlih prostorov, 85 m', na prometnem trgu LJubljane, ▼ neposredni bližini bodoCo borze, s 1- novembrom ali takoj sa oddati. Naslov povo uprava „Jutra".
10612
It. BI.
Enonadstropna vila
velikim obdelanim vrtom „ odstopom stanovanja ze kupca, v krasni legi ljubljan-
Posojilo 200.000 Din
proti vknjižbi na prvo mesto, lSCe mlad ln soliden trgovec 10560 I na deželi. Obresti po dogovoru. — Naslov pove uprava ..Jutra".	10605
Posodim 15.000 Din
ali ni na algurno mesto
skega' predmestja, ae takoj protl dobrim obrestim, za
poceni proda. - Ponudb« na upravo ..Jutra" pod ..Vila v predmestju".
10576
dobo 6 mesecev. Ponudba na upravo ,Jutr&' pod „Slgurno mesto".	10501
Hiša v LJubljani
v Bredlnl mesta, se proda. Posredovalci lzklluCenl. Lo | resne pismene ponudbe upravo ..Jutra" pod „Hlla s | takojšnjim stanovanjem^^
Enodružinska hiša
novo zidana, s malim vrtom, krasna lega, primerno »a kavarno, s takojšnjim etano-vanjem, radi odpotovanja poceni naprodaj. — VpraSa se: Celje, mestni park. ali Maribor. Horvat, Bamostanskn ulica 13.	10580
Amerikanci, pozor!
Kdo posodi dobro altulranemu trgovcu na algurno mesto, na prvo vknjižbo posestva 150.000 Din prott visokim obrestim. — Sprejme a« tudi brez aoudeležbe družabnik alt da dam posojltelju krasno stanovanje. — Ponudba na upravo ,,Jutra" pod „Varno naloženo".	8972
Lesotržci
In posestniki gozdov, pozor I Kdor hoče T gozdovih natančno izmeriti stoječe drevje, naj naroČi naCrte moje iznajdbe, na podlagi katerih bo lahko natanCno premeril razno stojeCo drevje. NaCrti se pošiljajo po celi Jugoslaviji. Zahtevajte pojasnit. KoroSec Dragotln, stavbenik, ReCica ob Pakl. 10312
Novf vinski sodi
(baCve) v vseh vellkostlh.se dobo ln popravljajo pri Fran U e p 1 C u, LJubljana, Trnovo 10413
.'V. zlr. jto. ik. jU ti'.
Otvoritev
Inserirajie v „]ufruw!
zaloge tapetniil) izdelkov.
Žima vseh vrst Morska trava. Vsi v stroko spadajoči
predmeti, Točna In solidno delo po naročilu In popravila.
Se priporoča
RUD. SEVER
tipfilk Is dekani«
Ljibljaaa, Gosposvetiki sisti 6 (prej Brata Sever).
VJV /Jv VJ\ VJV Vff "'"■«' "^S
6013
Majhno posestvo
b hllo ln gospodaraklm poslopjem, ao radi preselitve poconi proda. Vprala ea pri Francetu Koropec t Stu-denlcah pri PolJCanah. 10536
Dvokolesa
mali motorji, otroflkl vozički. Šivalni atrojl ln pnevmatika nnji-eueje. , .Tribuna". Ljubljana. Karlovaka cesta 4.	H7
Trgovski pomočnik
toeflan« stroke, dobra moC, ■Ur 27 let, želi vstopiti v veCjo trgovino v mestu aH na deželi. Gre tudi za skladiščnika. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe na Fr. R i ž n e r, Ptuj, Nova vas — Rogoznlca 77.	10436
Mlinar in Žagar
popolnoma lzvežban v obeh Btrokah, v polaganju ln kle-Banju kamnov, popravila v mlinu In žagi, lSCe primernega mesta. Nastopi po dogovoru. Ponudbe prosi pod: iJdlinar" na upravo ,Jutra' i	10370
Približno 300 kg
arnikovega cvetja In 600 kg orehov, prodam. Interesenti naj sc obrnejo na upravnistvo „Jutra" pod lllro „Arnlkovo cvetje".	10493
Železni štedilnik
belo emajltran. skoro nov, se proda. VpraSatl: Pot v Rožno dolino 10. 10484
Lesni manipulant
po&ten ln zanesljiv, z najboljšimi spričevali, želi spremeniti mesto. Ponudbe na upr. „Jutra" pod ..Manipulant".
10205
Učenka
boljllh starSev, 1SC. mesto v trgovini v LJubljani, event tudi na deželi, do 1. nov. — Ponudbe pod „CCenka" na upravo ,,Jutra".	10550
Gospodična
perfoktna v stenografiji in strojepisju, 11C e primerno službo v pisarni ali kot bla-gajnicarka, najrajfiev Mariboru. Naslov pod ..Blagajnl-Carka" na podruž. „Jutra" y Mariboru.	10578
Pozor! Ugodna prilika!
Proda se lepe stavbena parcela po ugodni ceni Posmre-ko ob Trža&kl cesti, obstoječa lz travnika tn njive.— VeC se poizve v Ljubljani. Sv. Petra cesta 8. v trafiki.
10465
Otroški vozički
po znižani ceni v veliki Izberi ln vsakovrstni modeli. Tribuna. Ljubljana, Karlov-ska cesta It. 4.	10223
Vila v Ptuju
z velikim vrtom, ae proda. Krasna lega. VeC pove gosp. Janko Likar, pisarniški ravnatelj v Ptuju.	9522
Zamenjam posestvo
na avstr. Koroškem za primerno v Jugoslaviji. — lito obsega Čedno hlBo s 5 soba-ml, 2 kuhinjama in trg. lokalom, manjSo blSlco, hlev, sadovnjake, vrtove, zaraSCen gozd. — Ponudbe pod ,,Kot-maravas" na Aloma Cotnpa-ut. Ljubljana.	10601
S kapitalom
40—60.000 Din se udeležim pri kakem obrtnem alt trgovskem podjetju. Ponudbe pod ..Soudeležba" na upravo ,.Jutra".	10616
Znanja želi
boljli gospod v.svrho poznejše ženitve b gospodično, ki je zmožna nemflclne. — Ponudbe pod ..NemSClna" na upravo „Jutra". 10609
Gospodična
stara 40 let, dobra gospodinja, mirnega značaja, ne omadeževane preteklosti, želi znanja z dobrosrčnim gospodom, v svrho ženitve. — Po-. *v ,,, , ,, nudbe Ce mogoCe s sliko pod Trgovska hiša na Vinici slfro .,Miren dom" na Upravo b	- ■ 1 ........10545
6006
Izurjena
strojepiska in stenografinja
popolnoma zmožna slovenščine in nemščine, dobi stalno mesto
v tovarni Šinkovec, d. d.
Grosuplje.
Potrti globoke žalosti naznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jo naš iskreno ljubljeni in nepozabni soprog, oče, brat, stric, svak in zet, gospod
ALOJZIJ JESENKO
trgoveo la posestnik
v četrtek dne 20. septembra 1923. ob pol 6. uri popoldne po dolgi in mučni bolezni v starosti 47 let preminul.
Pogreb bo v soboto dne 22. septembra 1923. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Stari trg št. 11, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga polože y lastno grobnico.
V Ljubljani, dne 20. septembra 1923
Joiioa Jeaenko, soproga.
Slavko, Blaiek, Joiioa, otroei-Stanko Jesenko, brat. Uarlja Jeaenko, svakinja, ln vsi ostali sorodniki.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za račune, ki jih dela moj sin Franco Zucchiati v Ljubljani in drugod. Anton Zucchiati,
oče
posestnik ▼ Medanl (dorliko.) 6012
kraj Varaždlna, na dobro prometnem mestu, kjer Je bila dosedaj trgovina, obstoječa lz pet aob ln kuhinje, se odda v najem. Zraven ae dobi tUdI lep vrt. Reflektantl naj se obrnejo na lastnika hifie: Tomo KovaCICa, mll-narskl obrtnik T Vinici, kraj Varaždlna.	106041
Ti
Jutra".
Dijak
tudi dva, ae sprejmeta dobro popolno oskrbo. Cena zmerna. VpraSa se v upravi ..Jutra" pod „Lepl dom".
10531
Radi ženitve
llče mlad trgovec, ki Je imel lastno trgovino, ki Jo Je moral vsled pretepenega roka opustiti, želi znanja v svrho Žonltve z gospodično od 18 do 28 let, poseetnlco trgovine ali hifie, pripravne za trgovino. Tajnoat strogo zajamčena. Ponudbe s sliko pod ,,Ugodna bodočnost" na podružnico „Jutra" v Mariboru.
10587
Lepa soba
z dvema posteljama v novi stavbi, se odda, ev. s hrano. Središče mesta. Naslov pove uprava „Jutra".	10529
Na hrano in stanovanje
se sprejme dijak, v bližini realke ln srednje tehn. šole. Naslov pove uprava „Jutra".
10516
Mesečno sobico
s posebnim vhodom in hrano iSče gospodična. Plača naprej Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Sobico oddam". 10373
Za špecerijsko trgovino
ceno naprodaj kompletna oprava. Proda se skupno ali posamezno. Naslov pove upr. ,,Jutra".	9987
Kot skladiščnik
t>l vstopil pri kakfinem podjetju. Kavcije bi vložil 80.000 K. čez en mesec fie enkrat toliko. — Eventuelno vstopim tudi kot družabnik. Cenjene ponudbe prosim poslati na podružnico ,,Jutra" v Mariboru pod Šifro ..Skladiščnik" 10580
Dobra knjigovodkinja
Jirva moč, želi premeniti službo kot taka. s preskrbo ,v hiši. — Ponudbe pod Šifro ,,Zanesljiva" na podružnico „Julra" v Mariboru. 105S2
Tehnik
fcadnjlh semestrov, vzame i
lnstrukcijo renlčane vseh letnikov iz vseh predmotov. -JSTaslov pove uprava „Jutra".
10575
Nujno se proda:
Nova amfrikanska pisalna miza, velika za banke, železna velika blagajna (Wert-heimer), popolnoma v redu pisalni stroj „Ideal C" ter gozd za lzsekatl v Izmeri od 3 ln tri četrt orala, eventuelno z zemljo vred, vse to po Jako nizki ceni. Osebno ali pismeno se zglasltl na naslov, kateri se izve ▼ upravi „Jutra".	9958
Motorni čoln
dobro ohranjen, 3—5 P. S se po ugodni ceni proda. -Ugodna prilika! Več ee irvo v upravi ,,Jutra". 10542
Stanovanje
dve sobi in kuhinjo, Iščem za takoj v novi ali stari hISi. Plačam do 3000 K mesečno. Ponudbe na Aloma Company, pod „G. J. Takoj". 10291
Resnega znanja želi
trgoveo ln posestnik na deželi, z inteligentno gospodično 20—28 let staro, v svrho ženitve. Pogoj: Blago srce, neomadeževana preteklost, miren značaj, čedna zunanjost ter nekaj premoženja. Trgovsko naobražene Imajo prednost. — Resne ponudbe s sliko in naslovom jc poslati na upravo ,,Jutra" pod ,,Sporazum 30". Tajnost zajamčena,	10533
Ženitna ponudba.
Trgovec, vdovec srednje starosti, želi znanja v svrho ženitve s trgovsko Izobraženo gospodično, v starosti od 28 do 35 let, čedne zunanjosti, dobrega srca, premoženje postranska stvar. — Dopise na upravo ,,Jutra" pod šifro ,,Lepa bodočnost". 10614
Večerni učni tečaj
za slov. stenografijo otvorl dne 6. oktobra na drž. trgovski toll v LJubljani višji upravitelj Badolf Blndsr, bivši nadučitolj stenografije na tukajšnji trgovski Soli. Prijave in informacijo (lo 1. oktobra, Ljubljana, Hrouova ulica 13./1. oil 3. do 6. pop.
5010
Pra^lioišeS za smučI ter lovski čevlji
vseh vrst se izdelujejo t inani solidni čevljarski delavnici
J. BRAJER
LJUBLJANA Turistki trg (Breg) 1.
Istotam se izdelujejo tndi vse vrste drugih obuval, od najpreprostejše do najfinejše izdelave. 126 Gene solidne! Postrežba toftna!
Theodolite, tachymetre, nivelacijske instrumente, planimetre, pantografe, nivelačne in trasirne letve, merilne trakove, libele, logaritmična raCui naia, šablone za pisma, triogiata, prizmatična in druga precizna merila S risalno orodje, risalne stole, aparate za svetli tisk, svetlobne, prozorni in druge tehniške papirje ima stalno v zalogi
Vil j em Sequardt
delavnica sa predane mehaniko	t»
Ljubljana, Šclenburgova ulica štev. 4 (na dvorišču). Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno;
4947
Proda se takoj
krasno posestvo z gostilno in trgovino
z rsera premičnim inrentariem, obsogajočim enonadstropno hllo, gospodarsko poslopje, vrtove in njive. Lep kraj t 81oveuiji. Odda so tndi v najem samo gostilna ln trgovina. — Potreben kapital za najem Din 100 000'—. Reflfktira se le na resne ponudnike pod „Krasno posestvo" na ALOMA COMPANY, anončna in reklamna družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg št. 3, kjer se tudi eventualno izve naslov.
NAJBOLJŠA MUDI
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sožalja, izraženega nam ob priliki bridke izgube našega dobrega očeta, gospoda
Josipa Borštnarja
se tem p6tom najarčneje zahvaljujemo.	,
Posebno pa se zahvaljujemo sokolskemu društva Litija-bmartoo za častno udeležbo, pevskemu društvu »Lipa. za v srce segajoče ža-lostiuke, gasilnemu društvu Litija za častno spremstvo, zastopn ka poštne direkcije g. Jazbecu, vsem darovalcem krasnih šopkov ter vsemu obilnemu občinstvu, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti.
5009
V Litiji, dne 20. septembra 1923.
ObltelJI Borštnar-Hojan.

Najraem stanovanje
novembra ali decembra — tudi v novi hiSl — 3 do 4 sobe s pritikllnami. Plačam na račun mesečnlne 40.000 K Ponudbe na upravo ,,Jutra' pod fllfro „Gorlčan". 10573
Znanja želita
dva mlada gospoda z dvema gospodičnama, v svrho ženitve. Dopise ln ponudbe s sliko na upravo „Jutra" pod ..Ljubezen".	10622
Dva zimska plašča
moški in žonskl, se predasta. Kje, pove uprava „Jutra".
Korespondentinja
ti obvlada popolnoma *lo-veuski in nomftkl Jezik, slovensko In nemško stenografijo ln strojepisje, kakor tudi druga pisarniška dela, Išče primernega me«ta, najraje v kakem denarnem zarodu, ev. tudi v večjem treovskom ali Industrijskem podjetju. Ponudbe t navedbo plače pod „Stalno" na upravo „Jutra" 1000S
Učenka
4«lt vstopiti v trgovino me-Banega blaga. — Je boljših starSev ln z 1 razr. meščan. Bol«. — Naslov nove uprava »Jutra"*	10539
Motorno kolo
..Pegout" 5—7 TIP. 2 cilindra, s 3 prestavami, prostim tekom in Kickstarterjem, taksometrom, skoraj nov. se po ugodni ceni takoj proda. G1 luška ulica 5.	10572
EleUtro-motor
220 volt, 1 in pol HP (Dreh-•trom), so po najnižji ceni proda pri Antonu Mervar, Trbovlje I.	10606
Zimski kožuh
popolnoma nov in dolg, za zdravnike ali avtomobil Iste, so proda po ugodni ceni. — Naslov pove uprava „Jutra'\ 10538
Soba
prazna aH opremljena, pripravna za pisarno, tokal ali idoča trgovina katerekoli stro' e v Ljubljani, se ifiče v najem aH se kupi, oziroma se ^-Istopa z gotovim kapitalom v družabnlštvo. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..ClmpreJ".	10577
Vpokojenec
želi dopisovanja a vpokojen-ko. Dopise pod ..Obrtnik" na upravo „Jutra".	10287
Mesečna soba
se tamo solidni gospodični zajtrkom odda. Naalov pove uprava „Jutra".	10552
Dopisovanja želijo
trije mladi, simpatični go spodje z enakimi gospodič nami v starosti 18—25 let. Če le mogočo, s sliko, radi poznejše ženitve. — Pismene ponudbe Je poslati na upr. .Jutra" pod: „Jurček, Mur-ček, Surček".	10547
Mesto posebnega naznanila.
•j*
Soba
elegantno opremljena v sredini mesta, s posebnim vhodom, se odda boljšemu, solidnemu gospodu. Poizve se v Realltetnl pisarni. Ljubljana, Poljanska ccsta St. 12.
10623
Dva čolnička
k! še malo let plujeta, po razburkanih valovih življenja, Iščeta zanesljivega, resnega in značajnega krmarja. — Ponudbe s sliko na upravo ..Jutra" pod „Blondinka" in .Drinetka".	10555
Stanovanje
dve opremljeni sobi In kuhinjo aH eno sobo ln kuhinjo. IS Čem za takoj sredini mesta. Ponudbe upr. ,,Jutra" pod ,,Deželna trgovina".	10613
Gdč. vitkega stasa
dobro eitulrana, veselega In poštenega značaja, želi korespondence z dobrodušnim gospodom v svrho kratkočasja. 2enltev Je izključena. Ponudbe pod šifro ..Sladke ko-ronlnlce" na upravo „Jutra" 10571
Moško kolo
dobro ohranjeno, se proda po zrlo nizki ceni. Ponudbe pod ,,Kolo" na upravo „Jutra".
10548
Prostor
pripraven za delavnico, ev. s stanovanjem, se Išče v sredini mesta. — Ponudbo na upravo „Jutra" ood ,,Delavnica"!	10511
U''
Glasbeni učitelj
daje pouk v klavirju, gosljh in drugih teoretičnih predmetih (glaab. teorija, harmonija, kont.rapunkt) po učni metodi konservatorlja. Ore tudi na dom. Naslov pove uprava ..Jutra". 10621
Globoko potrti po neizmerni žalosti, naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša predobra in preljubljena mati od-nosno tašča in stara mati, gospa
Terezija Human nj. ZaiinMeh
vdova po dvornem svetniku
po večletnem težkem in udano prenašanem trpljenju in večkrat pre-videna s svetotajstvi sv. vere, danes ob petih popoldne mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki predrage pokojnice se preneso v nedeljo dne 23. septembra ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta št. 6, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja pri o. o. frančiškanih.
Prebl. pokojnico priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
V Ljubljani, dne 21. septembra 1923.
Bogomila Šusteršič, dr. Janko Šuman, Olga Nich6, Melita Oastelger
kot otroci.	»
Dr. Ivan Šusteršič ln dr. Paul Gasteiger, kot zeta. - Zoilia Suman, kot sinaha. - Ferdinand Šusteršič, Ivo in Pavle Suman, Walter Nlch6.
kot vnuki. - Dr. Elsa Gastelger. kot vnukinja.




- - - v ' ■■■■'■v'