Juliana Trail doživlja v letošnjem "korona letu" izjemno priljubljenost in obiskanost. Hoja in poho- dništvo, ki ga moramo vendarle ločiti od pravega pla- ninstva ali gorništva, sta in. O novi pohodniški poti okoli Julijskih Alp je Planinski vestnik pisal že v času nastajanja poti, in sicer v decembrski številki letnika 2018, v aprilski številki letnika 2019 pa so bile daljinske poti tema meseca in takrat mi je bilo kar žal, da Juliana Trail (takrat sicer še ne uradno odprta) ni bila vključe- na v pregled. Juliana Trail Zakaj Juliana Trail? Ne boste verjeli, da so si v Trigla- vskem narodnem parku tako krožno pot okoli Julij- skih Alp zamislili že pred skoraj štiridesetimi leti. Celo poimenovanje poti je bilo enako – Juliana. Ideja je kot Trnuljčica spala dobra tri desetletja in se pred nekaj leti prebudila v življenje. V skupnosti Julijske Alpe, ki obsega enajst občin in Triglavski narodni park, so iz- delali trajnostni program razvoja turizma v UNESCO MAB biosfernem območju Julijske Alpe, v katerem je daljinska pohodniška pot Juliana Trail osrednji pove- zovalni cilj in simbol trajnostnega razvoja turizma v tem občutljivem ter visoko cenjenem in varovanem delu naše domovine – v njem in v okolici edinega slo- venskega narodnega parka. Krožna pohodniška pot okoli Julijskih Alp nudi po- hodniku drugačno doživetje Triglava in njegovega pogorja. Ponuja spoštljivo in obzirno občutenje Tri- glavskega narodnega parka nekoliko drugače. Na po- hodniški poti Juliana Trail spoznavamo kraje in ljudi ob vznožju gora, pogledi na Triglav in osrčje Triglava so mnogoteri in so pogledi od daleč. Juliana Trail po- nuja doživeto spoznavanje preddverja Julijskih Alp, vodi pod visokimi gorami in vanje le spoštljivo vabi. Pot Juliana Trail z vsemi svojimi obrazi je pot skozi drugačnost. Osrčje Julijskih Alp z visokimi vrhovi in strmo zarezanimi dolinami je le veduta v naših pogle- dih s poti, ki obkroža našo največjo gorsko skupino in Triglavski narodni park. Je krožna daljinska pohodniška pot, dolga 270 kilo- metrov in razdeljena na šestnajst etap. Etape so dolge povprečno med sedemnajst in dvajset kilometrov in zanje potrebujemo od pet do sedem ur hoda na dan. Priporočljive dnevne etape so zasnovane tako, da je v krajih na začetku oziroma na koncu etap mogoče MLADINA IN GORE Martin Šolar Pot okoli Julijskih Alp Daljinska pohodniška pot Juliana Trail V turobnem jutru zgodnjega poletja se po znameniti bohinjski progi z vlakom peljem v službo na Primorsko. Živahno je tokrat v vagonu in prisluhnem. Slišim imena Stržišče, Znojile, Obloke, Grahovo, Podmelec … Ali veste, kje je to? Tam nekje nad pozabljeno Baško grapo. Skupinica z navdušenjem pripoveduje o svoji hoji po Juliani. Danes je pred njimi etapa Grahovo–Most na Soči. Lepo z vlakom z Bleda in tako načrtujejo tudi vrnitev v poznem popoldnevu. Repečnikov rovt na Stari Pokljuki - 5. etapa Foto: Martin Šolar Članek o daljinski pohodniški poti Juliana Trail bo uporabljen kot dodatno gradivo tekmovalcem na državnem tekmovanju Mladina in gore januarja 2021 v Litiji. 50 prenočiti, se okrepčati ali nakupiti hrano in pijačo. Pot se začne in konča v Kranjski Gori oziroma jo poho- dniki lahko prehodijo v poljubni smeri, začno kjer koli in jo tudi prehodijo, kolikor je pač želijo. Etapo ali dve, morda vse, v enem kosu ali pa v več letih. Juliana Trail je zasnovana tako, da lahko pohodniki med prehoje- no etapo obiščejo še kakšno drugo zanimivost, ki je v bližini poti. Ne glede na napisano pa moramo bralce obvestiti, da snujemo nadaljevanje, ta julijski krog že- limo povezati s Kanalskim Kolovratom in Brdi ter pot pripeljati do Nove Gorice. Pohodniki bodo tako lahko v Julijske Alpe vstopali tudi po Juliana Trail z juga ozi- roma z Goriške. Na kratko lahko zapišemo, da nas osnovni krog Julia- na Trail vodi iz Kranjske Gore vzdolž reke Save Dolin- ke proti vzhodu, kar trikrat se dvigne v sončne Kara- vanke in šele v Radovljici, kulturni prestolnici Julijskih Alp, obrne nazaj na zahod in se skozi Bled vzpne v ne- drje gora, na Pokljuko in od tam v Bohinj. Iz Bohinja po starih poteh prekorači hribovito bariero med seve- rovzhodnim delom Julijskih Alp in podnebno milej- šim jugozahodnim delom, ki je zaznamovan najprej z Baško grapo in nato vse do Bovca s smaragdno Sočo. V  zadnjem delu kroga Juliana Trail skozi Log pod Mangartom in čez Predel poišče prehod na italijan- sko stran Julijcev ter čez Trbiž in Rateče sklene krog v Kranjski Gori. Opis poti Pot oziroma prvo etapo začnemo v Kranjski Gori, od koder se ob levem bregu Save Dolinke vzpnemo v slikovit in razgleden Srednji Vrh. Od tam se spusti- mo nazaj v dolino in od Belce naprej po desnem bre- gu Dolinke pridemo do Mojstrane, kjer etapo kon- čamo. Iz Mojstrane gremo spet v sončne Karavanke, čez Dovške Ravni po gozdnih cestah vse do Plavškega Rovta in Prihodov, od koder se spustimo v Jesenice do muzejske Stare Save in naprej do Slovenskega Javorni- ka, kjer prečimo Savo Dolinko, nadaljujemo na Lipce in čez Dobravsko polje v Moste, vas pod Stolom. Vasi pod Stolom od Žirovnice in vse do Rodin pove- zuje bogata kulturna dediščina, ki ji pot okrog Julijskih Alp v dobršni meri sledi. Z Rodin se povzpnemo na Svetega Petra nad Begunjami, ki nudi enega najlepših razgledov na Julijske Alpe z vzhoda, hkrati pa odpira pogled skoraj vse do Ljubljane. Naprej pot vodi sko- zi vasi Begunje, Dvorska vas, Gorica in Vrbnje do Ra- dovljice. Iz s kulturno dediščino bogatega mesteca se spustimo k Savi ter ob njenem levem bregu mimo so- točja obeh Sav, Bohinjke in Dolinke, prispemo na Šo- bec ter od tam na Bled. Pot nadaljujemo ob severni obali jezera pod Blejskim gradom do železniške postaje Bled Jezero in od tam v Gorje. Tu začnemo zahteven vzpon na Pokljuko, pot vstopi v Triglavski narodni park in vodi skozi naravni spomenik Pokljuška soteska čez planini Kranjska doli- na in Zajavornik na Goreljek na Pokljuki. Z Goreljka se spustimo skozi slikoviti vasi Gorjuše in Koprivnik v Bohinj. Krog po Bohinju začnemo v Zgornji dolini v Jereki, od koder se sprehodimo sko- zi vse vasi – Bohinjsko Češnjico, Srednjo vas in Studor do Stare Fužine prav na vzhodnem robu Bohinjskega jezera. Ob vzhodni obali pridemo do Ribčevega Laza, kjer začasno zapustimo zaselke in nadaljujemo pod vznožjem Bohinjsko–Tolminskih gora in čez razgle- dno Dobravo pridemo do Bohinjske Bistrice. V Bohinjski Bistrici se začne Pohodniška pot Juliana Trail okrog Julijskih Alp počasi poslavljati od Gorenj- ske. Vodi le še navkreber skozi Nemški Rovt in naprej po gozdnih cestah in poteh vse do sedla Vrh Bače. T u se za kar nekaj časa poslovimo od pogledov na Triglav. S sedla se spustimo v vas Bača in naprej v Podbrdo. Iz Podbrda se po planinski poti ponovno vzpnemo v vas Kal in skozi slikovite gorske vasi Kal, Stržišče, Znojile in vse do Oblok sledimo trasi znanega maratona štirih občin. Iz Oblok po poti pridemo na staro cesto in po njej v zložnem spustu na današnjo glavno cesto skozi Baško grapo. Po dobrem kilometru jo v vasi Koritnica zapustimo in se po klancu spustimo do reke Bače. Eta- po lahko končamo v Grahovem ob Bači. Iz Grahovega se moramo ponovno dvigniti – sledimo starim razglednim potem do kmetije Rovne in naprej do vasi T emljine, nato se spustimo v Knežo, od tam pa gremo kar po stranski cesti proti T olminu čez Hum do vasi Ljubinj. Malce pred vasjo poiščemo gozdno pot na levi, ki nas popelje na vrh Senice, imenitnega raz- gledišča na Sočo, okoliške gore in dolino. Še zadnji Na travnikih pod Stržiščem pod Črno prstjo - 9. etapa Foto: Martin Šolar Na Dobravi v Bohinju - 7. etapa Foto: Martin Šolar izraziti spust na primorski strani končamo v Mostu na Soči. Od Mosta na Soči pa vse do Bovca naše potovanje okoli Julijskih Alp nadaljujemo ob reki Soči. Najprej gremo po urejeni sprehajalni poti ob jezeru do T olmi- na, nato izmenično po poljskih poteh in stranski cesti "na sončni strani", kot pravijo domačini, do Kobarida, kjer pri odcepu poti za znameniti slap Kozjak poišče- mo stezo, ki nas mimo vasi Trnovo, Srpenica in Žaga po levem bregu Soče popelje vse do Loga Čezsoškega. Malo naprej, na mostu čez Sočo, nas s pogledom spet pozdravi očak Triglav. Od tu naprej ponovno stopimo na asfaltirano stransko cestico, ki ji mimo slapu Boka sledimo v Čezsočo in naprej v Bovec. Na italijansko stran nadaljujemo po cesti, ki pa jo že na tretjem ovinku zapustimo in nadaljujemo kar narav- nost naprej po stari poti v rudarski Rabelj. Iz Rablja na- daljujemo najprej po nasipih rudniške jalovine in nato nekaj kilometrov po cesti. Malo pred koncem doline poiščemo most čez reko in nadaljujemo po poljskih poteh do kolesarske in pohodniške steze, ki povezuje Trbiž in Kranjsko Goro. Po njej pridemo do državne meje v Ratečah. Nadaljujemo skozi vaško jedro Rateč, mimo izvira Save Dolinke v Zelencih in pod pobočji Vitranca v Kranjsko Goro, kjer Pohodniška pot Julia- na Trail sklene krog. Napotki pohodnikom Juliana Trail je na terenu označena s smerokazi in markacijami. Na smerokazih, ki so v rumeni barvi, je v logotipu Juliana Trail številka etape z navedbo kraja na konca ali začetku etape, ponekod je dodan še kakšen pomemben vmesni kraj. Smerokazi označujejo potek poti v obe smeri. Pot okoli Julijskih Alp povezuje ob- stoječe poti in poteka po lokalnih cestah med vasmi, delno po že označenih planinskih ter drugih turistič- nih in tematskih poteh. Na voljo je vodnik poti Juliana Trail z osnovnimi teh- ničnimi podatki, zemljevidom in višinskim potekom posamezne etape. Vodnik je na voljo v vseh turistič- no informativnih centrih v Julijskih Alpah. Prav tako lahko opise etap vključno s sledmi najdete na spletu https://julian-alps.com/en/p/juliana-trail/42271466/. Juliana Trail vodi po Unescovem varovanem Biosfer- nem območju Julijske Alpe, vodi okoli Triglavskega narodnega parka in vanj nekajkrat tudi vstopa. Zaradi narave, izjemne krajine s kulturno dediščino in zaradi ljudi, ki tu žive, ne pozabite, da ste na popotovanju po Juliani le gostje tega izjemnega okolja, ki naj po vašem obisku ostane tako, kot je bilo, ko ste vstopili vanj. m V Bovcu poiščemo zgodovinsko pot, ki nas mimo tr- dnjave Kluže in naprej ob reki Koritnici vodi v Log pod Mangartom, postavljen pod mogočne alpske zi- dove Mangarta, Jalovca in Loške stene. Iz Loga nas za Pokljuko in Bačarskim sedlom čaka tretji najvišji vzpon na našem krogu, tudi ta čez prelaz, tokrat Pre- del. T akoj za mostom na koncu vasi poiščemo stezo, ki nas popelje med slikovite slapove v soteski Predilnice, in ji sledimo vse do prelaza. Slap Zaročenca v soteski Predelice pod Predelom - 15. etapa Foto: Martin Šolar Smerokaz Juliana Trail - Na Predelu - 15. etapa Foto: Martin Šolar 52