Leto XVII. V Celju, dne 10. »prila l!H»7. Štev. 41. DOMOVINA Uretfalfttve je na SchlUerjevi cesti St. 3. — Dopise blagovolite fran-kirati. rokopisi ae ne vračaj. Vikala trikrat na teden, vsak peadelfek, »redo in petek icr velja za Avstrijo in NemčHo 12 kron. pol leta fi kron. H tačice 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor zna>a poMnina. nainre.-: Na leto 17 kron pol leta 8 kron .Vi vin. Naančnina s« po&ilja upravniku, pla^aje vnaprej. Za laserste »e piačuje od vsake petit-vrste po 'JO vinarjev za vsakokrat: za večje in-orate In mnofrokratnu inseriranj« znaten popust. Mo sočna priloga »Slovenski Tekni k". Socijalne naloge bodočega parlamenta. O nalogah bodočega, na temeljn splošne in enak« volilne pravice izvoljenega parlamenta je govoril na volilnem shodn na Sinihovem (v Pragi) vseučiliški docent dr. Bfetislav Foustka. Iz njegovega poučnega in temeljitega govora podajero vsebino onega dela. v katerem ae bavi s socjalnimi nalogami ljudskega parlam«'nta. Uverjeu sem. da s trm svojim čitalcem vst režem. ker jim dam priliko, da vsaj za trenotek dvignejo svoj pogled in svojo misel nad našo vsakdanjost in našo mizerijo. . Svoje socijalno vprašanje ima vsak stan: stanovi inteligentov in delavski stanovi. Aa Nemškem je bilo a. pr. dne 2. decembra 1895. I. brez poala 6187 uradnikov, med njimi 2150 olenjenih. Pri nas tudi Bi boljše. Treba je tadi tukaj rešiti socijalno vprašanje, treba urediti gmotne in alatbene razmere privatnih, avtonomnih in drlavnih uradnikov. (Govornik je ta zahteval odstranitev tajne kvalifikacije, uvedbo avtomatičnega postopa v plači, službeno pragmatiko. zboljšanje disciplinarnega reda. jamstvo za svobodno izvrševanje državljanskih pravic itd.) Ako moramo zahtevati, da bi ■oderno nradništvo stalo na višini svoje dobe, da bi moglo zadostiti njenim potrebam, težnjam in smerem, treba mu tadi pridobiti ali \stvariti temo primerile pogoje. Pojasnivši socijalno vprašanje za tako valnega, pa vender od vseh političnih strank tako zanemarjenega obrtnega stann. obrnil se j" dr. Fonstka k socijalni politiki v ožjem smislu besede: k skrbi za delavske sloje in sploh k skrbi za trpeče, zapostavljene in zanemarjene sloje piebivalstva. Socijalno vprašanje ni govorniku samo vprašanje osvoboditve iz gospodarske sntnosti. ampak ob enem vprašanje rešitve iz dnševne in moralne podjar-mljenosti. Poleg vlade kapitala in denarja. je vlada teme. Treba se je boriti proti nadvladi kapitala s primerno organizacijo dela. Tu je govornik naštel celo vrsto nujnih zakonskih reform od zakonite ureditve delavne dobe vse do raznmne spopolnitve zavarovalništva proti brezposelnosti. Problem brezposelnosti je vaten problem naše dobe in dr. Foustki gre zasluga, da je te prej nanj opozarjal češko javnost v predavanjih, brošurah in časopisih. Ne gre se pa samo za gmotno zboljšanje, ampak tudi za moralno in duševno dvignenje. Delavstvo ne zahteva samo kruha, ampak taui svetlobe prosvete. Tu naj najboljši duhovi pritigajo baklje. država in drulba imate velike naloge na polju Ijndske odgoje. katere naj vršita s snovanjem čitalnic, knjitnic. izobiale-valnih tečajev itd. Ko je govornik zaključil ta oddelek svojega govora z besedami: »V vseh teh vaših podjetjih, da sebi in svojim otrokom vstvarite boljše livljenje, da si priborite boljšo, bolj človeško usodo, višjo moralnost ia izobralenje, so moje simpatije z vami in moj trud za vas. prijatelji delavci," zaorila ma je pohvala od vseh stranij. delavci so čntili, da govornik odkritosrčno čnti z njimi in za nje. So pa tndi vrste prebivalstva, rekel je nadalje govornik, ki stoje pod socijalnim stališčem proletarijata: cele legije nesrečnih, zapuščenih, iz drulbe popolnoma izpahnjenih Ijndij. potepi n-skih in zločinskih Ijndij. obnpajočih in morečih se Ijndij. Tn stojimo pred telkim vprašanjem, pred bedo stotiso-čev in milijonov, pred materijalno in duševno bedo na dnu kulturnega blata Ta stojimo pred groznimi socijalnimi dejstvi katera bi morala silno pretresati vest človeške drulbe. vzbnjati vprašanje. ali vsi dovolj čutimo telo soodgovornosti za vsa U zla. Najslabša med slabimi je zapuščena, zanemarjena in zločinskamladina. V vseh teh strokah bode nova doba klicala in bo morala klicati na dcio za velike socijalne in zakono-dajske naloge. Govornik je bil sam ganen, opisujoč bedo in današnje ne-d.»statne socijalne uredbe, za katera so putebno značilne: odgon (Schub), zakon o potepuštvu ia nerazvita socijalna profilaksa. Videti je bilo, da stoji pred nami resen mož, ki vidi do globočin drulbe in išče reforme. Dr. Foustka zahteva ne samo ustanovitev ministrstva zadelo, ampak tudi ministrstvo za socijalna vprašanja, katerih naloga bi bila. odstraniti te nedostatke. To so bili novi toni. kakršnih nismo vajeni slišati v političnih govorih drugih strank. Prav take novo je bilo. da se je dr. Foustka zavzel za druzega do sedaj v človeški drutbi manj pravnega činitelja. za teno — ter zagovarjal ne samo nje politično ravnopravnost, ampak tudi ravnopravnost žene v vseh drugih strokah. Mogočno je upli- valo njegovo vzvišeno stališče v ženskem vprašanju in v nalogah, ki izvirajo od tod (med drugim obramba materstva. vdovsko in sirotinsko zavarovanje itd.). S teira vzvišenega stališča nasproti zakonu je utemeljeval potrebo reforme zakonskega prava ter tako vnaprej zlomil ostrino ugovorov prisotnih klerikalcev Novo je tudi bilo. da je dr. Foustka pokazal na potrebo nove politike, katera mora skrbeti tndi za zdravje državljanov. za blagodarni biologični razvoj naroda ter ae postaviti krepko proti raznim činiteljem moderne kulture, ki pospešujejo degeneracijo. V u uamen se mora osnovati posebno ministrstvo za javno zdravstvo. Svoj govor je dr. Foustka rvršil z besedami: .Naš cilj in naša svrha mora biti narod fizično izdaten, zelo saveden in naobraten, hnmanno ublažen, politično, gospodarsko in socijalno samostojen in temu idealu je posvečeno moje delo." S tem svojim kandidatom si je češka napredna stranka pridobila simpatije vseh inteligentnih volilcev. Taki motje bodo znali braniti prava svojega naroda in bodo večali njega ugled pred svetom Politični pregled. Oomate daiela. Češka napredna stranka je izdala na volilce obširen proglas, v katerem razvija delavni program, katerega si bodo prizadevali izvršiti nje poslanci v bodočem ljudskem parlamentu. LISTEK. Diogen. BrvaUki «pu*l A?f»«t Seaoa. pr*vedel dJ-(Ddj«J »Hud, da! Kolikor bo pač to mogoče", reče počasi grofica, a hit. o oa-daljuje. .Grof Adam se je odločil dvigniti trgovino z litom, hoteč koristiti prometu te lepe. blagoslovljene aemlje. »Res hvalevredno podjetje", pripomni kavalir. .Ne da?" prikima grofica z glavo bijoč s pahljačo po obleki. .Da vam celo stvar natančneje razjasnim: grof ima najboljšo voljo in je delaven. Vojaška služba ne prija njegovemu zdravju et vous consentirez (vi soglašate) da se mor« vojačenje samo za časa vojsko imenovati delo. O politiki nočem govoriti, kajti četudi te visoke umetnosti ne razumem, vender sem vsaj prepričala, da je to pot brez konca, posnta s trnjem, da je to mreta s stotino zanjkami, iz katere ni izhoda in se človek konečno sam zaplete. Vidite, na materijelno delo za napredek človeštva pa nihče ne misli, ljudje si mislijo, da je ta zemlja od Boga ustvarjen pragozd, ki rodi sam od sebe. deklamnjejo o idealnih ciljih — toda dovolj. Grof Adam se je vrgel na zvišanje dohodkov, odprl je hrvaški trgovini pot k morjn in vsled tega vam bo sedaj popolnoma naravno, kar vam je bilo morebiti prvi trenutek neumevno. Kavalir — pa trgovec z litom! Grof vam je hotel razjasniti to vso sam — slišal je namreč o lepih pridelkih vašega posestva. — toda nujen vojaški opravek — vi veste da mora imeti človek zaradi predsodkov ljudi neko navidezno formo vojaški opravek ga je torej silil drugam, in naročil je meni, da sklenem to kupčijo z vašim blagorodjem jaz. da vas drugič ne nadlegujemo." Ne vem", pravi smeje Jankovič. .ali naj H"«'1 hvalim radi nujnega vojaškega opravka, kateri mi daje prilolnost barantati s tako krasno trgovkinjo. ali pa naj se skesam, da lahko pridem še enkrat, da vas. grofica, vidim še drugič; gotovo pa me mika srce. naj opravim danes samo polovico opravka, a polovico drugič, to seveda, ako boste spet vi zastopali gospoda grofa Adama." »Kavalir. bojim se te trgovine, ker ste preveč dvorljiv trgovec, a taki ljudje so navadno trdi." .Au contraire comtesse! (O nasprotno. grofica!) Bojim se, da bo kupčija za mene neugodna, kajti vaše nepremagljivo (nedosegljivo) znanje zniža zanesljivo ceno mojemu žitu." .Ne čudite se mojemu znanjn. Z gospodarstvom sem se bavila. z gospodarstvom. Toda k stvari Koliko mernikov žita imate?" vpraša grofica in vzame papir in peresntk. .Nekoliko tisoč, dva tisoč menda, ako se prav spominjam." »Po čem mernik?" »Po en goldinar." »Velja, toda seveda pripeljano v Zagreb". .Da". .A koruza?" »Danes vam ne morem označiti zaloge, pač pa drugič." Grofica pogleda kavalirja, potegne iz nedrij papir in nadaljuje: »Pardon! Še nekaj! Grof Adam želi vsekakor jamstva glede roka za dostavljanje, ker ladje čakajo v Senju in Bakru. Zato običajno sklenemo z vsakim prodajalcem pismeno pogodbo po tem formularu naprimer". pravi grofica, nudeč grofu papir. »Prosim Vas. čitajte." Kavalir vzame papir, razprostrt' ga in začne citati, a na prvi pogled ostrmi Grofica pa je motrila sklonjene glave izpod dolgih trepalnic, pahljačo oprto v svoje zobke, prav pazljivo kavalirja. »Grofica!" vsklikne kavalir m skoči pokonci. »Kavalir. kaj pa vam je?" vpraša navidezno začudeno grofica. ll'uIjo prihodnjih ) Ta program je neizmerno zanimiv iu poučen. Tu navajam za vzgled. ; kako si hode stranka prizadevala plemeniti ustavo in državni nsiroj A v- t strije Proglas pravi I »o sedaj veljavna državna ustava, j katere ni češki narod nikdar priznal, i protivi se vsled svojega centralizma, svoje neljudskosti ii; nenaprednosti vsemu češkemu državnopravnenu nazi-ranju. Zato moramo delati ua to. da se ustava revidira (posebno da se odstrani > 14» in država na novo federativno organizira, kar bi vsem v njej prebivajočim narodom zavarovalo gospodarsko. soi ijalno in jezikovno ravno-pravnost Namesto centralizma mora stopiti napredno demokratična uprava. Zavarovana mora biti čir. največja samouprava. Pravomoč deželnih zliorov naj se bistveno razširi, načelnik* deželnih vlad. naj bodo deželnim zborom ustavno odgovorni. Dunaju nasproti naj bode vsem češkim strankam vzajemno prizadevanje priboriti popolno samostojnost češkega naroda v okvirjn svobodne, napredne zveze avstrijskih držav. Pridobiti si hočemo sebi primerni delež na vladi in moči v tej državi ter tem potem dospevati k lastni državni samostojnosti. Hraneč ravnopravnost vseh narodov se bodemo upirali nadvladi iu nadpravnosti kateregakoli naroda ter hranili načelo narodne samodoločhe. Na temelju narodne ravnopravnost i. ravnocenosti in narodne samodoločhe. kakor tndi na temelju važnih družabnih interesov v vprašanjih državljanskih svobod tudi v gospodarskih in socijalnih rečeh si bodemo odkritosrčno prizadevali, da se naroda češki in nemški spravita in pogodita. Zahtevamo, da bi osobito v jezikovnem obziru bila popolna ravnopravnost potom zakona zagotovljena in da bi posebno v osrednjih instancah upravnih, sodnih iu šolskih uradov (ftosebno v ministrstvih), v kolikor se dosedanja ustava ne premeni v federativnem smislu, bile osnovane n a-rodne sekcije. Mora se zavarovati pravilno štetje ljudstva na temelju narodnosti ter izdati posebni zakon v obrambo narodnih manjšin. Splošna, tajna in enaka volilna praviea z razraernim zastopstvom manjšin i»e mora uvesti za vse samo-npravne zbore, posebno za deželne zbore ter razširiti tndi na žene. Deželnim financam naj se pomaga s tem. da prevzame država bremena garancij za privatne železnice in troške za šolstvo, ali da prepusti deželam take dohodke, kateri bi pokrivali ta bremena. Tndi občinske tinance treba spraviti zopet v ravnotežje s tem. da jim država prepusti hišne davke. Ideja o federalizaciji Avstrije se širi tndi med Nemci. Predsednik nemške ljudske stranke dr. Chiari je na volilnem shodu v Šumperku na Morav-skem izjavil, da zamore biti avstrijska vlada proti Ogrski samo pod tem pogojem močna, ako se bode opirala na parlament. Predpogoj temn je pa storiti konec narodnim prepirom. Avstrijski narodi hrepene po narodni in državni samoupravi. Dr. Chiari se izreka za narodno samoupravo ter meni. da edina pot. ki vodi iz avstrijskih zmešnjav -je federalizacija narodov. V zvezi s tem je priporočal izvedbo narodnih katastrov (kakor na Morav-skem) in uvedbo narodnega davka, iz katerega naj bi vsaka narodnost pokrivala svoje knltnrne potrebe. — Te ideje so nam že mnogo bliže — nego vsenemški Wolfov ali Scho lererjev V ogrskem državnem /boru obalni- j i rajo nemadžarski poslanci proti novim šolskim zakonom. Na ogrskem parlamentu je vihrala včeraj samo madžarska zastava. Hrvatski poslanci so interpelirali zaradi tega predsednika .lustlia. zakaj je dal kasi-rati hrvatsko zastavo. Predsednik J ust h je najprej izjavil, da je hrvatska zastava saiuo ob takih prilikah na ogrskem parlamentu opravičena, ko so na dnevnem redu predmeti, zadevajoči tudi Hrvatsko: ogrski šolski zakou se pa Hrvatske ne tiče. zato je dal razobesiti samo madžarsko zastavo. Hrvatski poslanci so izjavili, da inujo pravico vsak hip staviti kak predlog ali interpelacijo, tikajočo se Hrvatsko in da mora v tem slučaju torej vihrati ua parlameutu tudi hrvatska zastava .lusth je na t^ vdal ter je dal razobesiti tudi hrvatsko trobojnico. ki bode vedno vihrala poleg madžarske na ogrskem parlamentn. Vitanje države. — Knsija. Angležki in za njimi nemški listi so prinesli pred nekoliko dnevi vest. da >;".ui car Nikolaj II. odstopiti. Njegov brat bi prevzel v imenn maloletnega prestolonaslednika regentstvo. To vest so takoj oficijozno dementirali. Angležki listi iu tudi prav resni listi — pa vzdržujejo svoje prvotno fmročilo. trdeč, da se bode vse to zgodilo še tekom enega meseca. — Romunsko. Kmetski nemiri so se polegli. Vlada si prizadeva izvesti vse obljube, katere je v kraljevem manifestu iu ministrskih govorih dala kmetskemu prebivalstvu |mi deželi Te obljube obsegajo dolg program o ureditvi kmetskega vprašanja. Italija. Italjanski kralj je z velikim spremstvom prišel v Atene, da obišče grškega kralja. Oficijelno se zatrja. da je to čisto prijateljski čin osebnega razmerja obeh vladarjev. Kdor opazuje smotreno postopanje italjanske diplomacije na Balkanu, katera je v kratki dobi pridobila v vseb balkanskih državah prav z.naten npliv. katerega italijanski kapitalisti in podjetniki na gospodarskem polju še bolj podkrepljajo. ne dvomi o tem. da bode imel ta poset tndi politične posledice in da bode čedalje bolj rastoči ugled in veljavo Italije na Balkanu samo povečal. Dopisi. Is BiflUf palja. Pisava »Slov. Gospodarja" postaja čedalje bolj neotesana. O tem svedoči dopis iz Ljutomera v eni zadnjih številk. Dopisnik imennje tam pristaše Narodne stranke .backe". Čeprav se naši Muropoljci. ki so do sedaj vedno zdrnženo korakali, cepijo sedaj v dve stranki, je pa to vendar neuknsno in neotesano svoje nasprotnike obkladati s takimi priimki. S psovkami ne boste nič napravili, baš nasprotno. Ako primerjamo pristaše obeh strank glede njih izobrazbe, moramo priznati, da pripadniki Narodne stranke v tem oziru nadkriljnjejo one .Slov. km. zveze". O tem priča tudi dejstvo, da se poslednji ogrevajo za petletno, oziroma celo samo triletno šolsko dobo. česar ne bode dandanes zahteval noben naobražen kmet. če noče iti za sto let nazaj. Kako hočejo v tako kratki šolski dobi usposobiti kmečko šolsko mladino za stanovsko kmečko izobrazbo, mi je uganjka. Nikakor pa nočem uditi, da bi bila nepotrebna vsaka prememba sedanje uredbe šole. Potrebna je, pa še kako! Pred vsem bi trebalo kmetijskemu ponku odmeriti več časa. S tem bi bilo kmetom veliko bolje ustre-I ženo, nego pa s tako močnim krajšanjem šolske dolžnosti Oirleimi si zdaj tnalo kmečki program krščanskih socijalc-v. ki so ga skleuili dne l<> I marca ob ogromni udeležbi ua stran- > karskem shodu na Dnnajn Tu naj sledi dosloven prevod tistega dela. ki govori o ljudski šoli. .Najvažnejše vprašanje za kmečki stan je šolsko vprašanje. Sicer se nam od gotove stiam odreka pravica, to vprašanje obravnavati. Ker pa šola spada k narodu in kmečki stan tvori največjo množino naroda, zato si ue damo te pravice kratiti. Obstoječa* osemletna šolska dolžnost s poletnimi olajšavami je ravno za kmečki stan škodljiva. Vsled teli olajšav so nčni nspehi v zadnjih dveh letih več kakor dvomljivi, knr potrjujejo celo izvrstui šolniki. Nasprotno pa se otroci, osobito v zadnjem šolskem letu. odtegnejo kmetijskemu poklicu ter zgubijo vse veselje do istega. Tndi u č n n t v a r i n a v ljudski šoli ni taka. da bi negovala in ohranjevala ljubezen in veselje do kmetijstva. Zn mnogo poklicev se otroci nalašč izobražujejo ter vsled tega zapnste že v 12. letu ljudsko šolo se da potem, v Višjih, strokovnih šolah vsjiosobijo za svoj poklic: to je nemogoče za kmečke otroke v sedanjih razmerah. In ravno dandanes je za kmečki stan strokovna izobrazba neobhodno potrebna, ker kmetijstvo zahteva popolno stroko vuo znanje. da si prisvoji vse pridobitve novejše dobe ter lahko sprejme težki gospodarski boj proti mnogim iu mogočnim sovražnikom Mi zahtevamo torej vedno in in povsod s pravico vpeljavo popolne sedemletne šolske dolžnosti brez vseh olajšav in strokovni kmetijski nadaljevalen pouk v zimskih mesecih za čistokmečke občine." (Burna pohvala.) (Ne torej .»-. oziroma :iletna. kakor pri nas.) Nadalje še govori program o šolskih bremenih, kjer popolnoma opravičeno zahteva, naj ista pomaga nositi šolskim občinam in deželi tudi država To je res program za pravo kmečko s t r a u k o. katerega podpišem tudi jaz Pri nas se sicer voditelji .Slov. km zveze" ogrevajo za krščanske socijnlce. a ne posnemajo jih v tem. kar imajo res dobrega v svojih načelih. Delovanje .SI km. zveze" je naravnost kmetom škodljivo in pogubno. To dokazujejo sledeča dejstva. Najprvo se je lotila v našem okraju volitev v okrajni zastop. Te volitve so tako izpadle, da je sam načelnik g. Kukovec v svojem zagovoru v .Slov. Gosp." nehote pripoznal da nedostaje v novo-voljenem zastopu sposobnih mož ter je bil zato prisiljen priporočati v izvolitev nemčurja Thurna namestnikom. Bil je tndi izvoljen. Ali je bilo to v korist in čast kmetom? Pristaši .SI. km zv." so tudi onemogočili, oziroma na nedo-gledeu čas zavlekli ustanovitev zimske kmetijske šole. Je li to v korist tako nnjno potrebni kmečki strokovni izobrazbi ? Pri občinskih volitvah so istotako prodrli večinoma mlačni in nezavedni možje, ki nikakor niso zmožni svoje naloge. Ali smo kdaj slišali, da bi se katera občina našega okraja odločno potegnila za pravice slovenskega jezika v državnih in deželnih nrndih. Krono na glivo pa si je postavila »Slov. kmečka zveza" s tem. da je proti neodvisnemu kmetu postavila za kandidata odvisnega c. kr. finančnega uradnika, zastopnika onega stanu, ki je pri kmetu po pravici najbol nepriljubljen, ker mu često po nepotrebnem dela stroške in pota. Oj. hinavci! dokaj še boste naše dobro slovensko ljudstvo vodili za nos? iz vsega do seda' povedanega pa lahko posname vsak mislec človek, k linu bolje pristoja tnaloča.Meu naslov, katerega sem omenjal v začetku dopisa. Slovenske novice. L(aj«rtko. — Čltateljem listka naznanjamo, da se v današnji številki nadaljnje .Diogen". tam. kjer je bil v štev. 23 pretrgan V štev. 39 smo |»omotonia objavili odlomek iz drnzega poglavja. — Gg. pevcem -Slov. del. pod p. društva v Olju** se cljiidno naznanja, da se vrši pevska vaja v četrtek, dne II. aprila ob s. uri zvečer v društvenih prostorih. Ob 9. tiri istotam odhodnica g. Jožeta Obiličnika. na katero se naj-iiljudneje vabi. — Imenik volilcev uie*ta Celja je :ia ogled tudi pri uredništvu .Narodnega lista" v (iraški ulici št. 1 v 1. nadstropju vsak dan od 9. do 12. m od 3. do H. ure. V o I i I c i pobrinite se zaradi svoje volilne pravice. Imenik je ne po po len. — Volilni shod Slovencev mestne skupine Olje - Ormož. Na prihodnjo nedeljo ob 2. nri popoldne je sklican v .Narodni dom" v Celju volilni shod Slovencev iz občin Celje mesto. Vojnik Konjice. Vitanje. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Studenci pri Maribora. Slatina. Rogatec. Sobota. Gortina. Vižiuga. Vu-zenica. Mota. Marenberg. Šoštanj. Slo-venjgradec. Slovenska Bistrica. Ljutomer. Brežice. Laško. Sevnica. Ormož. Vse slovenske volilce brez razločka stranke pozivamo, da se udeležijo tega našega shoda, ki je javen in vsakemu volilen pristopen. Vsaka izmed imeuo-vanih občin naj pošlje vsaj enega zastopnika. Naši volilci naj zanesljivo oskrbi jo do tega shoda tudi prepis volilnega imenika in poročajo o razmerju glasov v dotični občini. Na dnevnem redu je: določitev slovenskega kandidata in razgovor o postopanju pri volitvah v tem volilnem okraju. Slovenci storite svojo dolžnost. — Podporno društvo organlstov. je imelo od borovo sejo dne 4. t. m. v Olju. pri katerej se je aklenilo sledeče: Odposlala se je peticija na c. kr. ministrstvo za notranje stvari, da se tudi organisti sprejmejo v zavarovanje kot privatni uslužbenci. — Sprejela sta se dva na novo oglašena uda. Sklenilo se je. da se skliče v Ljubljani prijateljski sestanek organistov. da tndi kranjski organisti odpošljejo zgoraj omenjeno peticijo na c. kr. ministrstvo. Dotični sestanek naj bi se sklical dne 29. aprila. Odposlalo se je protestno pismo na »Orkv. Glasbenik", kor je o Pod p. društ. org. poročal jako prezirljivo in ga postavljal v slabo ime. Prihodnja odborova seja se bode vršila v GJižah pri Olju. — Tovarišem članom celjskega odseka .Prosvete14 naznanjam. da radi neugodnega časa in slabe udeležbe. ki se je obetala, nisem sklical o velikonočnih počitnicah občnega zbora. Mesca julija se bo vršil občni zbor, na katerem si vredimo svoje počitniško delo. S tovariškim pozdravom kand.fil.J. Prekoršek. tč. načelnik. Uradni popravek. Žaljenje »svetosti frankfnrtarice". Prejeli smo od c. kr. okrožne sodnije v Oljn sledeči dopis: Praes 1107 17/7. Po dovršenih poizvedbah vgotovi se, da v številki 4 tiskovine .Domovina" z dne 9. januvarja 1907 pod naslovom »Žaljenje avetosti frankfnrtarice" objavljena trditev: Sodnik c. kr. okraino sodni ie v Brežicah rekel b bil nasproti obdolžencu Severi nu Koprive besede .Vi ste tisti Koprive, ki je razžalil našo zastavo, našo svetost" ni resnična. Predsedništvo c. kr. okrožne sodnije. Olje. dne 7. aprila 1907 H urin ser. Zgodnja toča. V pondeljek popoldan se je vsula nad Celjem in okolico debela toča in je tudi grmelo. — Tudi v Ljubljani je padala isti dan toča. debela kot lešniki, da je bilo v nekaj minutah vse belo po tleh. — Gledališki večer. Kakor smo že '»merili, priredi .Bralno drnštvo v Gaberjih" v nedeljo, dne 14. apr. t. I. v salonu g. St. Strašeka (.zur Schwalbc") gledališki večer. Nu sporedu je: 1. .Bratranec". Burka v enem dejanju. 2. .linrek v strahu. Burka v enem dejanju. 3. Petje in godba. Po predstavi prosta zabava. Začetek ob pol k. nri zvečer. Vstopnina: Sedeži 1. iu 2. vrste po K 1'4U; 3. in 4. vrste po K 1'—: ostali sedeži po HO vin. Stojišča po 40 viu.: vojaki po HO vin. K obilni udeležbi vabi Odbor. — Občinska tehtnica na Te-barjih. Kakor čujetno. misli inuogo judi nu Teharjih na ustanovitev občinske tehtnice. Ako pomislimo, da so tam veliki živinski sejmi in morajo prodajalci goniti živino v Celje na vago. ker je ni na Teharjih. je pač jasno, da je taka vaga potrebna. Vrhu tega bode dajala občini tudi nekaj dohodkov. Šolske zadeve, Za delinitivno učitelju-" v Kalobjn je imenovana prov. učiteljica istotani gdč. Marica Gajšek. Stalno nmirovljena je učiteljica ročnih del v St Ilju in Velenjn gdč. Ana IVčovnik. — GoMilsko. .Bralno uruštvo" zajedno z zeleno vigredjo. ki po dolgotrajnem boju s trdovratno zimo zmagovito prihaja v našo lepo Savinjsko dolino, se je vzbudilo tudi naše .Bralno društvo" v novo življenje. Dočim je v zimskem času zabavalo in poučevalo svoje člane s svojo res izbrano knjižnico. hoče sedaj na pomlad stopiti pred javnost zopet z večjo prireditvijo. V uedeijo. dne 14. t. in namreč bodo naši izurjeni diletanti predstavljali Medvedov igrokaz .Na ogledih", novost, s katero stopijo izven ezkosrčnega ozračja tako-zvanih ljudskih iger kršč.-soc. zveze. Ker je predstava združena z dekla-macijami. srečolovom in prosto zabavo ia med posameznimi točkami svirajo priznani braslovški tambnraši. zato Vas tem potom vabimo, rojaki od blizu in daleč, da nas posetito v obilnem številn in tako gmotno zaslonite našo drnštvo. Vrši se veselica 14. t iu. ob 3. uri popoldne v prostorih gosp. Cnkala. — Posebna vabila se .ne bodo razpošiljala. • — Gornjegrajsko učit. društvo zboruje dne 9. maja 1907 na Rečici v tamošnji šoli ob 11. uri dopoldne. Na sporedu je poročilo učiteljskega zastopnika v okrajnem šolskem svetu in razgovor o letošnjih konferenčnih vprašanjih. Isti dan popoldan zbomje na novo ustanovijajoča se podružnica čebelarskega d. uštva. Predaval bode čebelarski potovalni učitelj g. Jurančič o racijonelni čebeloreji. katera stroka kmetijstva je za tukajšnje razmere velevažna. — Is gornjegngskega okraja. Neodvisni volilni odbor jo sklical dva volilna shoda na dan 14. t. m. t. j. v nedeljo in sicer ob 8. uri dopoldne v Mozirja (hotel Ilirija g. Vasle) ob pol 3. uri popoldne pa k Sv. Frančišku Ksaveriju (gostilna g. Slatinšek prej g. CasI). Na obeh »hodih se predstavi g. Vinko Ježovnik, kandidat neodvisnih kmetov in razpravlja o svojem programu. Volilci! Pridite poslušat kandidata! Ce Vam bode všeč. dajte mu pri volitvi svoj glas. če ne, pa ne. Vsak ima prosto voljo, zato m ti ni troba vsiljevati tega ali ouega. Razsoden volilec. bodisi kmet. delavec ali gospod se bode sam odločil za istega, ki mu prija. Narodna stranka sicer podpira ■Težovnika. ker je on kandidatom postavljen v Slovenjemgradcu na shodu zastopnikov vsega volilnegu okrožja skoraj soglasno < izmed 4<>o navzočih volicev sta bila samo dva — en kaplan in en rnežnar nasprotna! in ker je spoznala da je pripraven mož: ne sili pa nikogar, da mora tega voliti. Noče posnemati nasprotnike. ki letajo od hiše do hiše. prirejajo tajne, zaupne shode itd., in silijo ljudi: volite Robiča! Sicer pa — resnici na ljubo povedano imamo tudi v našein okraju več duhovnikov, ki se ne mešajo v volitve — saj do sedaj ne. Čast jim! — Iz Trbovelj. Pretečeni teden se je od nas poslovil trboveljski rojak g. Krnil Krammer dokončavši z najboljšimi uspehi svoje študije na ekspertni akademiji in je stopil v službo .Ljubljanske kreditne banke" v Spljetu. (■nje se. da je bil to prvi Slovenec, ki je absolviral eksport. akad. in se je posvetil za nas Slovence velevažni narodno - gospodarski stroki. Želeti bi bila še več enakih zgledov. Miademn prijatelju pa kličemo: .Bio sretan med brali Hrvati!" — Iz volilnega boja. Kakor je sedaj čitati v vseh listih, je bilo na shodu v Mestinjah do looo in še več ljudi. Tako neresničnih poročil, kakor jih priobčit jejo o teiu shodu v lepi slogi .Slovenec". .Slov. Gospodar" in .Siidflst. S ", pa še nismo čitali. Čudimo se. da .Km. zveza" in nje list s takimi sredstvi deluje. Ijaž je nevarno orožje, gorje lažnjivcn. ko ga ljudje razkrinkajo! — Shod v Galiciji pri Žalcu se je končal z velikim porazom dr. Povaleja. Kmetje ga niti niso marali poslušati. — Bolje se je godilo dr. Benkoviču na Blanci. ker niso dobili uasprotniki besede. V tem okraju kandidira tudi barou Mosron kot Sta jercijanec. — V Loki pri Zid. mostu so zborovalci tepli soc. dem. kandidata Čobala, ker je imenoval brambovce .krompirjevce". To so storili tudi že drugi pred čobalom. ne da bi jih bil radi tega kedo dejanski napadel. Dejanski napadi so nečuvena surovost, katere ni mogoče dovolj ostro in odločno obsoditi. — Dr. Korošec je imel v nedeljo dva shoda in sicer v Dobju in $t. Vidu pri Planini. — V Laporji se vrši 2H. aprila po večernicah ustanovni shod čebelarskega društva za slovenjebistriški okraj in sicer pri vsakem vremenu. — Predaval bo pri tej priliki o čebelarstvo g. J. Jurančič. — Istega dne ob pol 9. uri dopoldne pa predava g. Jurančič v šoli na Spod. Poljskavi. — Čebelarji slovenjebistriškega okraja. organi-znjmo se! — Iz ptujske okolice. Tukaj so se ustanovile štiri posojilnice in sicer pri Sv. Barbari v Halozah, Sv. Lov-vencu v Slov. goricah. Sv. Marjeti nad Ptujem in Sv. Marku niže Ptuja. Po zaslugi za slovenski narod delujočega nekega Žmavca so se vse štiri pridružile nemškemu .Verbandu" v Gradcu mesto naši domači .Zadružni zvezi". Obžalujemo, da so se mu tamošnji rojaki vsedli na nemške limanice! — Narodna čitalnica v Ptuju priredi v nedeljo, dne 14. t m. gledališko predstavo .Telegram". Čisti donesek je namenjen za nabavo novega čitalniškegu odra. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Ptuj. Spodbujeni od ugodnega uspeha zadnje predstave npajo si naši čitalniški diletantje v nedeljo, dne 14. aprila 11. zopet stopiti pred občinstvo ter vprizoriti veseloigro .Telegram". Vesel pojav imenujemo ta nastop naše mladine, ker smemo upati, da se ji morda posreči vpeljati v našo čitalnico vsaj nekoliko družabnega življenja. Da je to njih namen, je lahko povzeti že iz tega da hočejo ti pridni naši diletantje s čistim dobičkom svojih predstav postaviti čitalnici nov oder. ki naj bi služil cenim io lepim zabavam slovenskega ljudstva iz mesta in dežele. Glede na dobrodelni namen je pričakovati obilne udeležbe. — Nesreča. 13 letna hčerka železn. čuvaja na Bohovi pod Mariborom. Amalija Ferk. je šla na hočki postaj ravno pred prihajajočim vlakom čez tir. Stroj jo je zgrabil, vrgel ob tla. in dekle je dobilo taka notranja poškodovanja da je umrlo. — Zaprli so v Mariboru 20 letnega kovinskega delavca Jerneja Kar-ničnika iz $t. Vida nad Valdekoni ker je zlorabil 10 letnega dečka in 8 letno deklico. — Volilni shod v Kramu pri Mariboru (volilni okraj: Maribor desni breg - Slov. Bistrica - Konjice) v nedeljo, dne 7. t. m., na katerem se je predstavil neodvisni kandidat gosp. Viktor (■laser, se je dobro sponesel. Udeležilo se ga je okoli 250 mož. med temi je bil tudi g. župnik Muršec s približno 20 PiŠkovimi pristaši, kateri so se postavili okoli g. župnika Shod je otvoril g. Grizold iz Rač. predsedoval pa je g. Černe, kmet v Framu. G. župnik je sicer trdil, da g. Černe ni kmet ker je tndi posestnik mlina a ujegova vendarle ni hotela obveljati. Ljndje pač nočejo več biti .verni"! G. kandidat Glaser je naravnost očaral poslušalce s svojim nastopom in s svojim govorom. Nič ni obljuboval. temveč slikal je prav živo naše današnje struje ter povsod omenjal, kje, kaj in kako bi se moralo predrugačiti. da bi ustrezalo našim zahtevam. Nepopisno živahno navdnšenje in odobravanje je sledilo njegovim izvajanjem. Celo g. župnik se je pohvalno izrazil o Glaserjevem programu, vkljub temu pa je za Pišeka. ker je Pišek .veren, naroden in dober gospodar!" No. dokažite nam g. župnik, da Glaser n i .veren, naroden in dober gospodar", ali da vsaj ni tako .veren, naroden in dober gospodar", kakor je g. Pišek. pa se odločimo vsi za vašega kandidata! G. župnik je seveda tudi o g. Glaserju trdil, da .ni kmet", ker se bavi tudi z lesno trgovino! Uje, uje! G. Založnik iz Slov. Bistrice je v prav jasnem in stvarnem govoru poučil ljudstvo o novi volilni postavi in oso-bito o kazenskih določbah. Proti govorniku Stiblerju, ki je nekoliko osvetlil dosedanjo mariborsko komando v slovenski politiki je g. župnik med govorom tako rohnel, da so že njegovi pristaši zr.čeli majati z glavami. Nastopal je tako. da pode za slučaj ovadbe pod §, ki določa zapora od 1 do 6 mesecev! Kavno isto bi se zgodilo nekaterim njegovim kmetom, a teh tokrat še ne ovadimo, ker so bili zapeljani! Opozarjamo Vas gospod župnik pa že danes na to. da ne spravljajte ljudi v drugič v tako nevarnost! V bodoče ne bomo poznali več par-dotia! Da so neodvisne napredue volilce imeli župnikovi tudi za brezverce in krivoverce. to se raznme. A ravno s temi očitanji so naleteli na strašanski odpor. — Mi smo proti dosedanji zavoženi slovenski politiki, ne pa proti veri. Ko je bil shod zaključen, so zborovale' z nepopisnim navdušenjem pozdravljali kandidata Glaserja, samo 5 rok se je še vzdignilo za Piška! Tako se z duhov niško pomočjo zrak čisti! — Sprejemni izpiti na učiteljiščih. Naučno ministrstvo je odredilo. da se naj vrše sprejemni izpiti v I. letnik učiteljišč tudi koncem šolskega leta. kakor se že vrše na drugih srednjih šolah. Ta odredba stopi v veljavo že v tekočem šolskem letu. — Manjšinski odseki so se ustanovili. kakor poroča .Omladiua" v vseh treh narodno-radikalnih dijaških društvih. .Taboru" v Gradcu. .Sloveniji" na Dunaju in .Adriji" v Pragi. Ti manjšinski odseki imajo namen širiti med akademiki smisel za narodno obrambno delo in razširjati temeljito poznavanje narodnostnih razmer na Slovenskem. Posebno pozornost se misli obračati na način dela češke -Osrednje šolske matice" in drugih čeških obrambnih društev ter za nas pogubne .Siid-marke". Pozdravljamo z veseljem ta korak — naj bi bil resen opomin našim .merodajnim" krogom, da nam je nujno treba sistematičnega obrambnega dela. — .Sidmarkina- ljudska banka v Gradcu šteje sedaj 3937 zadružnikov-. ki so imeli za 410.280 K vplačanih deležev. Od čistega dobička se je razdelilo 21l»0 K in sicer je prejela .Sttdmarka" 1000 K. nadalje potom istega društva nemški .Studentenheim" v Kočevju 100 K. nemška šola na Pragarskem 100 K. S. podružnica v Ptuju 10O K. Graška podružnica .Schulvereina" je prejela 500 K, društvi za nemški narodni dom v Trstu in Brežicah po 100 K in šolski dom graške podružnice dunajskega .Lehrer-hausvereina" 100 K. — Poročena sta bila due 7. t. ra. v Graucu dež. sod. svetnik g. dr. Jos. Kronvogel in pok. finančnega svetnika hčer gospodična Ada Bregant. Bilo srečno! — Državne ustanove za oblsko vale« obrtalh šol. Za prihodnje šolsko leto razpisuje naučno ministrstvo več državnih ustanov za obiskovalce obrtnih šol Ustanove znašajo za ljubljaasko c. kr. nmetno obrtno strokovno šolo 40 K na mesec in veljajo za vso učno dobo. Te ustanove so osobito tndi namenjene obiskovalcem zimskih kurzov za stavbne obrtnike (zidarje, tesarje in kamnoseke). Prošnje za take ustanove je nasloviti na c. kr. namestništvo v Gradcu, vložiti pa jih jih je najkasneje do 15. maja L I. pri ravnateljstvu onega zavoda, v katerega želi prosilec vstopiti. Prošnji morajo biti pridjane naslednje priloge: Krstni list, domovinski list. učno ali delavsko spričevalo (če se prosilec zglasa za vstop v zimske karte za stavbne obrtnike), zadnje šolsko spričevalo in ubožni list — S tein opozarjamo naše čita-telje na zgoranje ustanove s pristav-kom. da daje vsa potrebna pojasnila v tej zadevi drage volje ravnateljstvo c. kr. nmetne obrtne stro tovne šole v Ljubljani — Lord Mater slavni angleški zdravnik in stvoritelj antiseptičnega sistema v kirurgiji je slavil dne 5. t. m svojo osemdesetletnico. Dr. J ose p h Lis ter rojen 1827 v Upton-u pri Ijondonu je postal 1860 profesor medicine na vseučilišču v Glasgowu. Vrarljivost v bolnicah, posebno po operacijah je bila takrat ogromna. Operacije so bile vedno sila nevarne, kajti še tako majhna rana katero je provzročiia operacija, se je koj lahko zagnojila ali vnela in pacijent je bil uavadno zgubljen. Slavni francoski zdravnik Pasteur je takrat dokazal, da so mali organizmi v zraku, kateri provzročajo gnojenje, vnetja in prisade na rauah. Dr. Lister je premišljeval, kako bi te male in nevidne sovražnike človeštva uničil. To se mu je posrečilo. Dognal je, da karbolična kislina tndi zelo razredčena te organizme uniči, ne da bi človeškemu telesu škodila Začel je bolnikom po operacijah spirali rane * razredčeno karbolovo kislino, kar je zaprečilo gnojenje in vnetja. vpeljal je antiseptične obveze in steriliziran; kirurgič-nih instrumentov - skratka vstanovi. je svoj antiseptični sistem v kirurgiji .blesteč v svoji preprostosti in veličasten v svoji milosti", ki pa pomeni is človeštvo največjo dobroto, kar mu jih je prinesla moderna veda. Dr. Lister je s svojim sistemom neštetim milijonom ohranil življenje. Angleški narod in država sta ga olsnla 7 vsemi ča-stmi. ki so jiraa na razpolaganj.:, spoštuje in časti ga pa vesolno človeštvo kot svojega dobrotnika. Ob njegovi osemdesetletnici se pridružujemo todi mi njegovim hvaležnim častilcem z besedami pokojnega amerikanskega poslanika llajard-a: ..M.vlord. ne en sam stan, ne en sain narod, ampak vesoljno človeštvo Vas z odkrito glavo pozdravlja'. Ktrsik*. — Slovensko delavsko draitva v Podslnjlvasl ima v nedeljo dne 14. aprila ob 4. nri pri Galparja svoj prvi letni občni zbor. Na dnevnem redu je tndi pončen govor. Radovedai smo. če bo Košičev Pepček tndi to draitveno zborovanje razbil Sicer pa se mn zdaj ne bo ljnbilo razbijati slovenska zborovanja Različne .kelnarce" mi namreč delajo neljnbe sitnosti Uko da je moral bojda prodati celo tisto .kobilo*, s katero je vozil po Rotn svoj tabrikat: sifon. Pa ie voz je šel rakom žvižgat in to vse za — mleko in iemlje. Tndi izobraievalno društvo na Radišah ima isto nedeljo mastno zborovanje z poučnimi govori. — T aedeljo, dae 7. aprila sta se vršila volilna sboda aa Kočanjah ia v Grebioiskem Kloitru. Govoril* sta kandidat g. Flor. EUendorler in tajnik pol. draitva Ekar. T nedeljo, dae 14. t m. je volilni sbod aa Pnatrici ia v Grebinju. kjer ispaasje kandidat (. EUeradorfer. Ce bodo ne«iki klerikalci storili svojo dolino« in pridao agitirali v okrajih Svinec in 8tari dvor, potom je tadi v velikovikem volilnem okraja zmaga prav lahko mogoč*. Skninje nas pa ačijo, d* ae nemiki klerikalci vkljab komprominov ie par-krat niso dosti pobrigali za Slovence. Zato bo treba v tem onim malo pozornosti in kontrole! — H* oMaem zbora političnega draitva v Celovca ao se določili za bodoče driavnozbonke volitve sledeči kandidati: g. deielni poslanec Franc Grafenaner za slovenski volilni okraj, g. Florijan Elleradorfer iapan v Grebinjn u velikoviki volilni okraj in mnsgr. Podgorc, vikarij v HarjaaiMa, tn celoviko okolico. Za mesto Celovec ne bo določU slovenski kaadidnt delavskega atann. T vseh dragih volilnih okrajih, v katerih volijo slovenski ia nemški volilci, pn bodo podpirali Slovenci kandidate nemikoklerikalne stranke. Pri oijih volitvah bodo seveda Slovenci v zvezi « nemikimi kričan skimi socijalci najmanj v treh volilnih okrajih odločilni ia srečna poteza, ki jo bo trebalo napraviti pnd oijo ve-litvijo ntegne zavdati nemikim nscijo-nalcem na Koroškem bnd ndsrec. Na vsak način pa nemškonaeijonalna stranka na Koroikem v bodočem driavnem zbora ne bo tako sijajno zastopana, kakor je bila zastopana v minuli drtavnozborski perijodi. Vsi driavnozborski mandati, 10 po Število, ao bili v rokah nemških nacijonalcev. — V (lllnjah pri Borovljah so zmagali pri občinskih volitvah v torek, dne S. aprila t. L Slovenci v II. razreda s 15 glasovi, v tretjem razreda pa s 6 glasovi večine. Sknpno je bilo oddanih v U. razredu 33. v III. raz- redu ps 133 glasov. V I. razredu so zmagali, knkor vedno, nemškntarji. Agitacija za občinske volitve je bila letos posebno živahna, Ilorovški nem-škntarji. njim na čelu župan in piloj Ogriz. so napeli vse moči. da bi spra* vili občino v nemčursko roke. Prirejali so posebno v Medborovniri volilna popivanja in agitirali noč in dan. Njih np na sijajno zmago je splavil po vodi. in vsi poparjeni so se vračali domu. Upajmo, da je v Medborovniri za vedno odklenkalo nemčnrskemn go-podarstvn in da si bodo sedanji obč. odborniki občino zasigurali. — Selfrie nemškonarljonalnl slovenskem volilnem okraja je najel nrednika .Ptujskega Štajerca", da bo za njega agitiral pri slovenskih kmetih in delavcih. Vsak polten kmet in delavec pa bo pokazal temo prigaujaču. ki je danes liberalec navdušen Slovenec, jutri socijalni demokrat, pojntrajšnjem pa nemško-nacijonalec in .tajčfreiheitlich gsint" vrata. Kandidat pivovarnar Seifric pa daje s tem, da mora imeti priganjača, ki za njega govori in agitira. sebi uboino spričevalo, katerega bi se moral vsak mol sramovati, posebno če se upa kandidirati v driavoi zbor. Prihodnji driavni zbor takih soL ki ne anjo govoriti, ne bo več štel mnogo. Kimovci in trmovci* so za vaalej obhavivsli" Slovenski kmetje in delavci. na dan 14. majaika vsi aa volišča za slovenskega kaadidata Grafen-aueija, ki je dober govornik, ki pozna teiave kmečkega in delavskega stanu na Koroikem in ki bo kot driavnozborski poslanec vašim ieljam gotovo bolj ustregel kakor veleposestnik in pivovarnar Seifric. ali pn kranjski socijalni demokrat Kristan, ki naših komikih Darujte dražbi $V. Cirila in Metoda! V Iren Sevnica se mltla /c več kol dvajset let obstoječa Milica j r vso opravo in orodjem ter stanovanjem, obstoječem iz dveh sob. Lulilnju in kletjo, od 1. julija 1.1, v naji ni. Več se izve pri A. Doklerju v Sevnici. vaah crnaH, pnparaja P. Kaallf s Calja. 'Prtjiinfiketjii pomočnika z dobro izobrazim se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom 1'l.ua t7.-i po dogovoru. t * FRANC GEREC PIŠECE PRI BREŽICAH. — Sleveaake kandidature v Trsta T slovenskem okraju trtaika okolica kandidira politično draitvo .Edinost" dr. O. Rjkafa. V Trstu samem kandidira dr. A. Gregorin. — Socijalao-dem. stranka kandidira v okolici Jernejčiča. — Proti novemu vMlIaemu reda za deielni zbor goriiki je vloiilo klerikalno draitvo .Sloga* protest aa nameotnlitvo v Trata, v katerem zahteva, aaj U zakonski načrt ne pred-loii v Najvišje potrjenje, ker .ai sad raaacfa političnega razmiiljevauja in spoitevaaja modemih zahtev o sploinl in eaaki neposredni in Ujni volilni pravici, marveč iirodek politične lah-kominslnouti. ki n nekaterimi frazami ia navidezno svobodomiselnimi določbami poostrnje krivico dosedanjega volilnega reda". Tako pravi protest klerikalnega političnega draitva Od-ločnejie obsodbe politike klerikalnih defelnih poslancev tadi njih nasprotniki ne morejo izreči. Čudno je le. dn no priili gospodje do tega spoznanja ie le sedaj, ko so Italjani edino le z njih pomočjo ie izvriili ta njih ne-čuven atentat na politične pravice slovenskegu prebivalstva na Goriškem. Sedaj, ko vidijo, dn vstaja cela deiela proti temn izdajstvu jih je strah in dn bi se vsaj nekoliko oprali te ve-like krivde, mc.ajo ae tudi sokrivci med one, ki protestnjejo proti političnemu iločinn klerikalnih poslancev. TrgoVtfega »pomočnica ki je dobro izvrtban * mannfaktarni stroki. rur-ft Itriisi. Podpisani izjavljam. da je ti*ti dopi«an, ki je v Siot. Gospodarju od 5. aprila t. I. pisal, da «va jaz in g. Kn*ec kriva, da m je oblina Slatina razdelila, dalje, da »va midva kriva, da ae je oblina kopaliife Rog. Slatina is kraj-nega ftol*kega svita lofila — Mvaiea lat »I k la ekrekevalee. Pioti takim ljudem kakor U dopisan, rofem sodnijsko postopati ter na kratko izjavljam: Dobro, da Bog ne uliti, kedaj osel riga. 8v. Krit. 8. aprila 19«.7. Vinko Župman siwnfl It mIm Mm uokltUtE^ priparada firma Karel Kocian tvornlea za sukno Tvornliko ooao. • Vzorci fraako. Občinskega tajnika sprejme žalska oblina s 1 majem t !. proti meserni plati Hi) kron. — Ponudite do 20. aprila t. I. ua županstvo trg Žalec. Deklica zmožna slovenščine in neni&ane. želi vstopiti v trgovino k<»t Prijazne ponudbe: «1. Zll|Nllir. ŠOHtanj. ra a-s Saazaeijoaalaa aovos« .__ISkulai »svslaskla. » «tane po priznanjih, katera dobivamo dan za dnevom, najboljše zdravilno milo pr»ti pekarn na licu in v dosego nežne, mehke kof£ in zdrave barve na obraza. omad po SO v je dobiti po vseh kktruk, drogerljab. trgovinah z dllmml Id milom ter pri fcrijitik. Lastnik: Konzorcij lista »Domovina*. Tisk društva PZvezna tiskarna" v Celju. Odgovorni urednik in izdajatelj Ljadevit Furlani.