Srednjeročno planiranje v krajevni skupnosti
Odlok skupščine SFRJ o pripravah srednjeroč-nega plana za obdobje 1981 — 1985 obvezuje tudi krajevne skupnosti.
V    ZVEZNI KONFERENCI SZDL je dome-njeno, da bo vsa aktivnost v zvezi s pripravami in sprejemanjem srednjeročnih razvojnih planov v okviru organizacij in konferenc SZDL.
Skladno z omenjenim odlokom je sprejet tudi rokovnik priprav srednjeročnih planov krajevnih skupnosti in sicer:
organizacijsko politične priprave, od sprejetja sklepa skupščine krajevne skupnosti o planiranju, do sprejetja programa družbene aktivnosti — april, tnaj 1979.
Pripravljanje dokumentacijske osnove za plan krajevne skupnosti in analiza o možnosti razvoja — do julija 1979.
Pripravljanje problemskih gradiv o možnosti razvoja malega gospodarstva, servisne dejavnosti, izgradnje cest in stanje v prometni povezanosti,
preskrba in družbeni centri itd__, gre za gospo-
darski, socialni in kulturni razvoj — avgust in sep-tember 1979.
Temeljne smernice in okviri ekonomske in so-cialne politike v KS, pripravljanje dogovora o hi-trejšem razvoju manj razvitih krajevnih skupnosti in osnutek samoupravnega sporazuma o osnovah plana krajevne skupnosti ter njegovo usklajeva-nje s TOZD, SIS in občino — poletje in jesen 1979.
Osnutek plana srednjeročnega razvoja krajev-nih skupnosti — februar 1980.
Sporazumevanje o osnovah planov krajevnih skupnosti, TOZD in SIS — julij 1980.
Priprava planov in usklajevanje — oktober 1980.
Sprejem plana — 1981. leta.
Akcijski dogovor temelji na enotnem stališču, da je vključevanje krajevnih skupnosti v sistem samoupravnega družbenega planiranja eden od bistvenih pogojev, ki skladno z ustavo omogočajo in zagotavljajo, da bo delavec tudi v resnici go-spodar nad rezultati svojega dela ter ključni usmerjevalec tokov družbene reprodukcije. Tak položaj delavca v združenem deJu je v skladu z uresničevanjem ustavne zamisli krajevne skupno-sti.
Ko smo v samoupravnih organih in družbeno-političnih organizacijah v krajevni skupnosti GOLO-ZAPOTOK razpravljali o omenjenih na-logah, smo se zaustavili ob nekaterih problemih, ki jih po našem mnenju v marsikateri krajevni skupnosti ne bodo mogli razrešiti sami in bo nujna temeljita razprava in strokovna pomoč strokovnih služb občine, zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organi-zacij.
Za razpravo navajamo nekaj problemov:
V  krajevni skupnosti ni nobene TOZD in ne enote SIS. Razen tajnika krajevne skupnosti, ki je hkrati referent za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in to šele nekaj mesecev, celotno delo temelji na prostovoljni družbenopolitični aktiv-nosti krajanov.
Izhodišče samoupravnega načrtovanja naj bo temeljita analiza iztekajočega se obdobja, iz ka-tere mora biti razvidna razvojna politika, cilji in ključne naloge za prihodnje obdobje.
S pomočjo sporazumevanja in dogovarjanja o osnovah planov TOZD krajevnih skupnosti, SIS, občine kot družbenopolitične skupnosti, je po-trebno zagotoviti celovitost planiranja, uskladitev interesov in dobiti materialno jamstvo za uresniči-tev razvojnih načrtov in ciljev. Ne gre samo za ma-terialni razvoj, marveč za vse vidike samouprav-nega in družbenega razvoja in življenja krajevne skupnosti.
Krajani so v delovnem odnosu v TOZD na ob-močju celotne občine in zunaj nje. Med krajevno skupnostjo in TOZD ni prave povezanosti. Delo-vanje sindikatov je še vedno tradicionalno ukleš-čeno in zaprto v zidove TOZD.
Vsi nosilci planiranja: TOZD, krajevna skup-nost, SIS, občina, naj bi čimprej sprejeli samou-pravne akte, s katerimi bodo začrtali sporazume-vanje in dogovarjanje o osnovah planov. Le tako lahko uresničimo zamisel o sočasni pripravi in sprejemanju planov.
Samoupravni odnosi, temelječi na delegatskih razmerjih omogočajo in terjajo, da postane plani-ranje razvoja DRUŽBENO GIBANJE, uresni-čevanje pravic in dolžnosti vseh delovnih ljudi in občanov. To odnosi ne vzdržijo preživelih metod planiranja, po katerih so imele odločilno vlogo v planiranju upravno-strokovne službe občinske skupščine. Le te morajo biti predvsem strokovna pomoč. Pri vsem tem so kadri osnoven problem.
Izmenjava izkušenj in spoznanj tudi prek po-svetov in seminarjev je primerna oblika spodbu-de, da pri opravljanju odgovornih nalog ne bomo kasnili, kar bi nas zapeljalo na površnost in forma-lizem, to pa sta velika sovražnika planiranja in samoupravljanja.                       '     ...            ¦     .
LUDVIK GOLOB