Izhaja rvečer vsak prvi in treOI ietrteic meseca. Ako je U dan praznik, Izide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Ineerati se sprejemajo is plačujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se poiiljajo: Uredništvu »Domoljuba*. Ljubljana, Semeniške ulice it ». Naročnina in inserati pa: Upravnižtvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitar jeve ulice it. >, Št 16. V Ljubljani, dnč 21. avgusta 1902. Leto XV. nmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiimiiiiiiHiHiimiiiHMHHiiiiiiiiiM Jta ljudski tabor v Ljubljano! Vodstvo katoliško-narodne stranke je sklenilo, da skliče v Ljubljano velik manifestacijski shod iz vse naše dežele. Ta shod, ki mora biti velik ljudski tabor, se bo vršil v nedeljo, dne 12. oktobra ob 3. popoldne. S tem shodom bo združeno veliko romanje na Sveto goro pri Gorici, da tako spominu velikega kardinala Missia, preporoditelju katoliških Slovencev, izkažemo dolžno čast in pomolimo na njegovem grobu. Katoliški Slovenci! Pripravite se za ta prevažni (lan! — Prihitite v ogromnem številu v Ljubljano, kjer boste liberalcem povedali v zobe, da si ne daste jemati svojih političnih pravic, in ne skruniti svojih najdragocenejših svetinj! — Agitirajte za ta shod med somišljeniki! V vsaki fari osnujte agitacijski odbor! - Priredite posebne vlake! - Komur je le količkaj mogoče, odtrgaj se za par ur od doma! — Mogočno, da ga bo slišati tja do cesarskega Dunaja, razlegaj se 12. oktobra v srcu Slovenije glas: Na dan z enako in splošno volivno pravico! Proč s privilegiji! Katoliškim Slovencem pravice, ki jim gredo! Ua shod nepolitiških društev! /x zadnjič smo vabili na ta važni shod' Danes še enkrat ponavljamo to v .vbito in dostavljamo s .Slovenskim listom": Domači brezverci naš; Lr^ubth so taJnji čut dostojnosti :n sramniIjivosu. Gorje našem- ljudstvu, če t: ljudje iztrgajo našemu ljudstvu versko prepričanje. Zgodovina nas uči. da narei. ki izgubi vero« L.*£ubi fjdi moč ohranit; svojo cai\\iiost Kaj čaje moč kruto .'a"arac:n Poljakom, ia s«: tako uspešno Vrv prve. pruskemu nemškemu nasil.-u. če ne iskreno ia oeločao katoliško versko prepričanje, k a t o 11 š k a vera' li kaj je ohranilo vrlim Ireem aarvviaost m materin jezik. če ne njihovo iocečo versko katol. $ ko prerr.čanje • iaman j i •e kr.:: procestantsk. Anglež mori. mučU m jim :a-plenjaval ;em'j:šča Irec. berač .n suženj krutisa Angleža v lasiai remiju -bran.:! ;e svojo narodnost ratv\ ker je ostal oe.očen kat.. čaa Tako nas uči -e?'-stranska .na e se pekleask m spletkam naš.: liberalcev pvsreči v n^se peščeno ljučstvo ranesti brmversk.. d_l jvrje slovenskim. aarvču Krna!, boee slovenska ijAiorja p a Sloveask.. narod j« bil . EV testi ra k sme pr.r x-4.ua_: m n_kuL Naša sveta icLhscts; k.-c Slovan n kec ka::ččaa_ sul: v na Ai.eeaeši bo- prve • v upadajo - resne pr.-c v«n ji Barveaesci naš. Jiruč.ti ateruae vse šs. S o naec. k. aeče pezaati nžaest. naseli časa ta ne »xci na brj-r.-S.-e nase najvirfcc.-oeaejše svetu e ia" . i.sieara versi;sa ttou ~an a. .eriut- m : rimo nase ucsi v. mu mc- eTLUK rrucore t rušo .-č. ua xve iscezaal: pri^ -č S.ek.. _iera.e: ravzan Neafcjrr. pruu-jaje * č- rcieki ared .iscv. t nocu em je p-a čer.o. *oik.vru ."čprec morim'; - č. ia reče * pri' j rar -u sv;i<; aa^cr.tačke. Telati ra aiorme uc ; t« s;!', ia te. ua ^ajcruiine nase :mčsr,v. V ieosne iručriiatc. ra^siae ■ aiisrrc. ";učsr*v. t je pr.$ra jeae .c. * her ra priT.ce. j> sičusie pvk či ; a s a i imu * ? s a k . ni. i a ? a i j i. p a p r a t t iju ji:jl:t.jt; . ; j ? r a : i t a i e iriitt;. lis. k : ju s*a:ščtl samo petuk t su mm.:. Nas čas atarca xv>č Nar.v nuš m.ri na zvsaeears«? hučet. rareč«r * betu za s*rr( .-escimis nvsitr.t: s* mo-iumii una cir. 'čocap? se našemu ju-usc-u a ieaaiSa T - Tasrr-:ailv;«- -xne a^manusa ir y?še ručsr"; n neiinnu'. t ji čaina se temu ni. Vlada našemu narodu ni bila nikdar pri-jxraa. nimamo šol in izobraievališe ki bi jih morala nuditi ljudstvu prijazna vlada Zato pa moramo skrbeti sami. Potom naših društev dot: cai ljudstvo izobrazbo, ki naj spopolnuje šolskostroko-.Tii pouk Versko apologetiški tečaji, čitanje dofcr.l-. ča-sop:sov m knjig obranijo naj ljudstvo prepr.Iaoo katoliško in narodno. Mnogo se tudi toii o p.ja.-.ie-vanju S pt\š;eno zabavo: veselice, petje, gledahške preiiave, swn se najv^f proti pi>ančevmj".. Kako vse to doseči? Dae 7 in sep-^mbn vr» se v Ljubljani shod nepolitiških naših dr jtev Naj bi na ta shod ne poslala samo dnina svcjiii pooblaščeneev. Prav bi bilo in iz t;;;, srca želimo, nij bi se iz vsake niše i u p a i j e. kj«r i« m obstoji Mi« društva a sestanek odposlal: talentirani a vanje ta vodstvo nepolitiških društev. Na^dis... ^ bodo :a delo: poučil: pa rud- kako roditi ir.\- ro d :rsa.. na: N. čruuiii tr; ba. .mena nato j« j m p«;iijejo vnopeice. V spored shoda je sl-eu eč. v n i d e ! j o. dn. " septembra : ?'.2 Depoldae ofc I im st saii a ,Pr:i »t Duh* v krJeva-ši: cerkv LVpoiiae oh 9 ah shod v dTocia. .*lii> Uiiža d.ma- s siedeom čne-n-m redo-m 1 O d o t r e a j e postovaika. 1 Pravno varstvo, poroča ir. E 1a č. S a o v a s j e ; a vodstvo i r u i t; t roii L Sm : ln_i_ir -1 Notranji poslovazji tz t ->: ■ \L M. šierc. Po c bei r e^.Luae . ur. a a d a 1; i ~ a a j t iz :i r. Gospodarska errii::a: ;t ?» - o dr J. Et i. Vcistrc š::i: i .a irtrji t: *-a . k : t. perrča " Gostačar H r * a t s k ; - j i 3 t j 2 j k a i e 1 a t $ k i : a -j t i a t; a porrča R frr; i i-čer :c < ar. t a « i: ia. V p : a i i i 1 • e k dae v atftsman r«:c»;učae ;č 5 ar jt. bi ji z s : T : * 2 f krvhi-T-šiki uerim. r«:g»:kiaji :č ar. a a 1 a l j ; t a a ; * i : č a t d-vriai JLrrL d.m»* S t r * k ; j a i :rgu n;.;! ? r.o ir It irat Niša .a T i a a j i k a - $ r i i a; a : - j : i aeroča it Mosteru -"asa i a r št -. poma J. ^ttik . - - ?'?at-rriri sčt-JT-JT '1 S: ajir j £ j r : §k-? i r riar rr« i ] 2. S k 1 c p n i govor. Popoldne ob ugodnem vremenu izlet v ljubljansko okolico. Katoliški Slovenci! Dne 7. in 8. septembra vsi, ki ste navdušeni za delo in izobrazbo našega ljudstva — v Ljubljano! Politični razgled. Državni zbor se snide med 22. in 29. septembrom. Med tem časom vlada upa uspešno končati pogajanja z Ogrsko in češko-nemško spravno akcijo. Zakon o odpravi državnih mitnic in uvedbi novega davka na železnične vozne listke je objavljen z dne 19. julija. Nagodba. Sedaj jc neki stalno določeno, da oba min. predsednika gresta 15. t. m. v Išl k cesarju. kjer sc vrši napovedani kronski svet, pri ka-lerem se morajo za gotovo rešiti ostale razlike ozir nagodbenih predlog in carinskega tarifa. Minule dni je bil dr. Kocrber v Ratotu pri Szellu, kjer se je baje ugladila pot za končne dogovore v l.šlu. Ti dogovori bodo že tretji pred vladarjem, in bržkone ne bo nobenih več. Če se proti pričakovanju še sedaj ne doseže edinost med našo in ogrsko vlado, potem smemo pričakovati kaj posebnega. V čem ne gre skup. to vedo le ministri; znano je le, da se do najnovejšega časa niso mogli sporazumeti glede velikih reči in so dogovori zelo počasi napredovali. Deželni »bori so končali svoja zasedanja, štajerski, moravski, koroški, gorenje in nižjeavstrij-ski ter predarlski tudi svojo šestletno dobo. Vobče je bilo precej mirno povsod, le na Kranjskem, Tirolskem in v Galiciji so si razburjeni duhovi dajali duška. Povsod se opaža, da vlada pritiska in krči deželno samoupravo; še vedno so deželni zbori nekaki občinski odbori, ki imajo pravico iz deželnih sredstev dovoljevati malenkostne podpore, graditi ceste ter vodovode in skrbeti za troške ljudskega šolstva. Vse važnejše zakonodajstvo je izročeno državnemu zboru. Ako se v tej ali oni deželi pojavi ljudsko gibanje, ki se ne strinja z višjo, nam večkrat z avstrijskega stališča neumevno politiko, takoj pritegne birokratični vijak, ki tlači in stiska pro-stejši razvoj ljudske volje in želje v stare modele. In če ne gre izlepa, mora iti izgrda. V Galiciji stavka poljedelskih delavcev zavzema vedno večje meje; kmalu skoro ne bo okraja, kjer ne bi bila organizirana močna delavska stavka. Zahteve stavkujočih so večinoma popolnoma opravičene, kajti v tako žalostnem stanju kakor v Galiciji ni delavstvo nikjer v Evropi. Le žal, da vodijo in organizirajo stavke socialisti, ki imajo pri tem svoje posebne namene. Tako n. pr. poslanec Breiter roma od vasi do vasi in na svojo pest s cerkvenim zvonom vabi kmete k sebi. Nov sad liberalizma na Ogrskem so dobili pri mestni upravi v Sobotki; prišli so na sled velikanski goljufiji, ki bo gotovo dosegla svoto desetih milijonov poneverjenega denarja, in brez dvoma bi bila sedanja mestna uprava docela ugono- bila mesto, da ni končno posegla vlada v to sršenovo gnezdo. Odstavili so brž župana in vse mestne uradnike ter uvedli proti njim disciplinarno preiskavo. Pri pregledovanju blagajniških knjig so našli, da v zadnjem času mestnih dohodkov sploh niso več sprejemali v glavno blagajno in tudi ne zabilje-ževali, marveč so si dotični denar „vzorni" funkci-jonarji lepo delili med seboj. V knjigah je najgrši nered, vse prepisano, prečrtano, brisano in sploh tako zmedeno, da bržkone še dognati ne bodo mogli, za koliko milijonov je ogoljufana mestna uprava. Tako je liberalno gospodarstvo na Ogrskem: v dobrem mesecu tri tako velikanske nerednosti. Koerherjeva vlada, ima sedaj najbolj neprijetni del parlamentarnih počitnic. Pričeti mora in za-vršiti v primeroma zelo kratki dobi do srede septembra veliko češko-nemško spravno akcijo, lki sta si resno v laseh ;n sicer zaradi carinskega tarifa, ki nima nikakor upana na rmago. Splošno prevladuje prepričanje, da ta državni rbor. ki mu re v juniju prih.vlnjega leta p*>-tcče rakonodajalna dob.«, nikakor ne bo spraul pod streho ogromnega dela. Drugo branje povsem ravno-tako počasi napreduje, kakor prvo in četudi ne napoči ministerska kriza. ki se vobče napoveduje, je nemogoče misliti na pravočasno rešitev. /)|Kr dirjante /ramasontk* rlade na Francoskem se je oglasil tudi sv. oče. IVed odločnostjo za početega katoliškega g:bana se je C^mbe-sora vlada jela nekoliko -mikati. Sicer zatvaranja rodovniških šol še n: ustavila, vendar svoj načrt iivršuje veliko bolj polagoma. kot je pričela v prvih dceb. Xm Š/mn*kem se je v Sant.agu minule dni vrsl šesti španski katoliški shod. katerega se je ud«.kik> nebroj ljudstva ir vseh delov države. Obravnavalo s« je o relo varnih vprašanjih. ki globoko scgi^o v vse javno hvljcn.e šp^rskega prifbitilstu. — \t:n pne^sedcik S a ga s ta se Neseni ikre 12 gre v Abcacte. T Ttirčtri se je vsled mren gc>spcxiirsrri soitiao^e vlade v ;adr.;t— ča>_ splošni notri r . jv-kvat stlno jwu:nl. Ni -;r.i strici delijo vUd: v- so preglavico Albicc . ki ; ~ tikik -r se = >re _krctrr_ r-i drap pa rejtw tik rvaai Madotarki. ki »:ctr del -jejo Kv; T.rč.^ 1 lohko ukvac?; To ti še rrarstki; dr_g£-gi s«, rre-d l-jisrrcn v; i; r r-TvV>\ ki se v itaoctl; kra; i kare Ž£ k.-t rsk: •ijv>r. 1: Hfgiidi proči. ži prečtvalsrr: nroe več plaoev-*n divkev. ker T>t ih Li kiie s KB svojo tir;,2xv Vladi s. irtrii r; m kakor ii ; rogaško sik« sbciscaje davke fVi st s :ixi Ijoisrro z: tetucga scarčia Fr. prtstr. t kra. s rckviis oočastJE citrar (i^oivjtl ia itcžsi ikofon vprafer a Lt njt at v rršj; naj:.;;ifa.i± ra gitTi. prsti tr rciat šedd it mediiat ia jaaii sv. Edvarda, na .katerem so bili doslej maziljeni vsi angleški kralji. Šele potem se je vršilo pravo kronanje Krasno kroro mu je dejal na glavo nadškof Ta trenutek so naznanili Angliji mogočni streli i2 topov v Tovveru. Od dolgih obredov je bil kralj že zelo bled in utrujen in le s težavo je ozdravljal množicam Slovesnost kronanja se je izvršila z vsem bleskom, ki je bil sploh mogoč. Od prvega do zadnjega vojaka je bilo vse v paradi, izmed ministrov in drugih dostojanstvenikov je bil pa najbolj slavljen lord Kitchener. — Isti dan pa so v Dublinu Irci priredili velik protestni shod, da bi bil Edvard kronan tudi ra irskega kralja Tako ima vselej čaša \eselja v sebi kapljo pelina. Barske roditelje Botho. De\veta in Iklareva je 10 a\gusta sprejel angleški kralj v avdijenci. Kruger sc ne p nrne v Transval. General Luka Mever je na p- :. Londona umrl Bivši transval>ki tajnik Kiiu i; avha. da v Južni Afriki ni nihče zadovoljen ; mirom. V>epv vsod doni klic: .Nismo se borili rata da b: se podali kot jagnjeta;- AntjItAkl min. predsednik Salisburv je cc-nad sa podal ostavko; na njegovo mesto pride lord Balf ur. v>>Jja spodnje zbornice. Menda ni temu \ rrok ra p- edaj ne popolnoma pojasnjen račin ski-njen. mir v južni Afriki. Nekateri so miši .1'. da prevzame njegovo dedščino naselbinski mi-mst-.r Chamberlain: toda kralj in njegovi svetovalci dobro ved da bi njegovo imenovanje nejgidn« vphvilo na razmerje n^pr^m Nemčiji. Rusiji in Krat-ci; Kralj Edvard k- nu malo leze po palici: kri)-nali gi 9. avgusta — V juirs Afriki so Angleži k' ma; ustavili i>geaj. :>kra še vedno tli in prej ali slej Bun zgrarj.' za orožje. Člani nar<«dne?i sveta, ki so se vdali Angležem, morajo veliko :rpeti od svojih sorojakov. Čez 400 let * Wytro. 143 milijooov krcn podani je m>$tu N;- ira na Odrskem nek pnjaUlj mesta Ti ve*t »e je tanla nedavno v Nvtii S aedje »o hoteli p:£.ti od zavisti m d^bri Nvtnčani veselili »o »e nad ▼s«. Sa: pn tak: veliktm daru j« gotovo, da bi jim ne bik trcba pla.'erau občinskih doklad. Toda njihovi iadtvtijtu cbrui p>§tali so dolgi, ko so zvedeli, kako jt d:brctn:k N; a*, g:ap:>d Fejfa'uwy, daroral me«tu navf^eoo cctjoid; sveto. Me«tu je daroval ^ " kron. v:da v dir:vi.n*no p smu navedel je k:t pog. J. »j *f U fr:u uicb na :bresti in obreauj skori 4 0 let: V :«n d:g-.;dn<-n .'asu dosegla bode glavnici svoto S.-4 ib .: :«►:v kr--n Dtbri Nvtnčani pa stdjj raču e.i>:, kako pr.-etn: bode čei — 400 let v NytrL Hotel za »ilijoMrje. ki naj bi bil najlepši hoUl a frtt. : pravden s vsem modern m komfortom. r^atnvh vr*d ta trrdka v odelka milnonarjev b9. frsae v Nt-sr Vorku Hotel imel bode 20 nadstropij -X fcoie sul :>.\-:»;»0.000 kr.-«. Hotel tode kakoi cttti r :T-»in:r s«.;lp v Paritu. Listek. "V Agitator. (Iz spominov ljudskega prijatelja.) (Zabilježil Podgoričan.) (Dalje.) »Tako ne seje denarjev ta prerok ?" poizveduje stara Krčanka za pečjo. „Kaj fie!.. . Saj ie sam nič ne premore. Tisto, kar zasluii, lahko porabi ... Pa njegovi nauki so več vredni kakor denar, katerega bi Dolenjci gredoč zapili .. . Jaz ne vem, kako da smo tako lehkomi-selni ... Ko bi moj oče — Bog mu daj dobro — ne bil tako pil brez vse skrbi, pa bi se me ni ne godilo tako hudo, kakor se mi. Pa kaj hočem !.. . Jaz varčujem kolikor morem, pa vendar ne morem naprej. Do letos sem dajal Orožniku obresti po dvanajst od sto in Sele sedaj mi je odnehal, da mu bom dajal po deset. Kadar imam pa kaj na prodaj, pa blago nima nobene cene, bodisi žito ali vino. Kadar peljam v mesto na trg, nas je ondi toliko — menda nam je vsem tako trdo za denar — da se nam kupci kar posmehujejo in na zadnje prodam rajši Flajš-manu, vsaj pota nimam v mesto." •Prav tako je, kakor praviš.* »Zalogarček pa pravi, da bi bilo lahko drugače, ako bi mi le hoteli." »Presneto radi, samo pove naj, kako!« »On pravi: Kmetje, združite se! .. . Začnite, mislite! .. . Učite sel. . . Bodite varčni in trezni!« „To je že lepo! ... Kaj pa bo potlej, ako bomo tifičali glave skupaj, kakor bige ... Kaj bomo imeli od tega... Kaj bom pa varoval, ako nič več ne premorem... In sedaj na starost naj se učim, ko se ie mlad nisem hotel!" „Brez nič pa ni nič!« ... nadaljuje kmet Hribar ... „Zalogarček pravi, da si pomagamo, ako si le hočemo . .. Postave so že take, samo poznati jih je treba in pa spolnovati jih, pa pridemo počasi na konja. Oderuhov se lahko ubranimo, ako si ustanovimo posojilnice, kjer bi si za nizke obresti in z malimi stroški izposojevali denar. Za prodajo žita, živine, prefiičev, vina in mleka si pa ustanovimo gospodarske zadruge, kjer bomo oddajali svoje pridelke brez prekupcev, ki spravijo nafie žulje, za večjo ceno, kakor je sedaj navada .. . Take zadruge pa tudi lahko naročajo potrebno blago za svoje zadružnike, zlasti po takih krajih, kjer kramarji nimajo nič vesti,« „I!ej, kako pa nam poje!... Človek bi skoraj mislil, da je ie res tako ... Gospoda si že lahko kaj takega privošči, ali kaj more kmet«, se smeje Kozarček. »Tudi kmet Bi pomaga, ako le hoče ... Voljo mora imeti in pa razumne može mora poslušati. Saj mi ne bomo prvi, najbrž zadnji v driavi, pa tudi v deželi. Povsod, kjer so kmetje bolj razumni, kakor pri nas, imajo take posojilnice, zadruge in mlekar-nice, pa tudi uče se radi iz dobrih knjig in časnikov, pa jim gre bolje kakor nam. Jaz sem ie večkrat bral o tem." »Pa nam povej, kar vefi, kako in kaj, da bomo tudi mi vedeli, kaj je v tistih knjigah in časnikih, ki jih dobivafi pri g. kaplanu in zmerom tičii v njih. In ako sta bila ie s prerokom skupaj, boš pač vse dobro vedel, gotovo te je navdihnil.. .« »0, bral sem že veliko o tem ... Pa bom povedal, kar vem ...« In Hribar jim je pripovedoval, kako imajo kmetje po svetu svoje posojilnice, zadruge, drufitva, v katerih se poučujejo, in da se hvalijo, da jim gre bolje. To je gotovo, da ne prodajajo več toliko zemljišč, da svoje pridelke dražje prodajajo, potrebščine pa ceneje kupujejo in da prihaja polagoma denar med ljudi in ni več tako hudo zanj, kakor je bilo prej... Vrhutega so zatrli oderuhe in sedaj so prosti. „Vidite, Zalogar je iivel v takih krajih. Tam je videl, kako koristno delujejo taki zavodi, kako se je povzdignilo ondi blagostanje; in to ga je tako navdušilo, da hoče tudi sam ustanoviti take posojilnice in zadruge, da se polagoma vrne blagostanje tudi v nafie kraje. Prepričan je, da si kmetje lahko še pomagajo, ako le hočejo, treba pa je, da se stvari resno lotijo. Pa pravi tudi, da bodo morali več misliti, pa manj piti, pa si bodo opomogli.« »btrela !.. . . Bo pa treba narediti obljubo k svetemu Antonu, da ga ne bomo več pili«, pravi Kozarček. »Dokler ga ne bomo imeli«, dostavi Smola. »Dobro bi pa bilo, ko bi več ne pili.« „Ej, da bi le ne pijančevali ne!« nadaljuje Hribar. „Pa kaj bi vam pravil, ker ne znam povedati tako, kakor bi rad .... V nedeljo popoldne pojdimo v Št. Jakob, pa bomo vse natančno izvedeli. Vsem bo ugajalo.« »Pa pojdimo pogledat, kako bo. Ako nam bo všeč, bomo pa ubogali preroka«, se jih oglasi več. Tisti večer so se potem še veliko razgovarjali. Vsi so bili teh misli, da tako ne morejo več naprej, da si morajo kako pomagati. Enakih misli je bil tudi Kozarček, samo nekaj pomislekov je še imel. „Mene pa samo to skrbi, ako ne bomo smeli več piti... Jaz ne vem, kako bo potlej na svetu... V nedeljo pojdcm pa vendar gledat, če prerok sam vino pije, k;i'i, nam pa vodo priporoča." II. Šaiitova gostilna v Št. Jakobu je bila polna »gospode." Poleg bogatega trgovca Fiajšm&na, ki jo imel nasproti cerkve veliko prodajalno in gostilno, je sedel in prijateljsko cbčeval njegov tekmec Moko-mercc, ki je imel za cerkvijo svojo prodajalnico in se drugokrati nista mogla pogledati zlepim o{es:m. Sodnik Salomon se je zaupljivo nasmehnil, ko se je privalil v sobo begatin Groznik, ki te je rad bahal z debelo knjigo, ki jo je nesil v nalašč napravljenem žepu na levi strani in jo cb pravi velji metal na mizo in se h\alil: „C'-'la lara je v teh bukvah!" Sodnik se je umaknil, ponudil Grčzniku roko in ga povabil k sebi. Zakotni pisač Podlipar je pa praskal kakor petelin okrog kokoši okreg žive notarjeve gospe, ki se je neznansko dolgočasila poleg svojega moža, ki je bil ves zaverovan v akte, a zanjo ni imel nobenega časa. Štacunarček Bibolez, ki ga je dema vsak pa-glavcc tikal, se je pa kar tresel srčnega veselja, ko so ga danes nazivalt vsi vprek .gespod Bibolez." Prišli so vsi iz c kraja, kar se šteje med gospodo, t. j. kar nima žuljavih rok, a vendar dobro živi med kmetskim ljudstvom, o čemer pričajo tolsti, gladki obrazi, inehke, bele roke in gosposka obleka. Pričakovali so dohtarja iz mesta. Tista pesem, ki je bučala preko polja in gor. užigala cbupna kmetiška srca ter jim prerokovala lepšo bedečnest, se je zdela tej »gospodi«, kakor oni grozni »d;es irac — dan jeze božje.« nVrag naj vzame tako postavo, ki daje vsem enake pravice«, se huduje Groznik. »Človek sedaj s svojim denarjem ne sme svobodno razpolagati.... Gospoda, meni se to ne zdi prav." »Vsak berač se že sklicuje na postavo", se oglasi Podlipar. »To je že pravcati punt. Tole, gospoda, se mi zdi potrebno pojasniti v naših časnikih.« »Ljudi, ki to razširjajo, naj bi pa zaprli, da bi ne mešali ljudem glave in bi bil potem mir", pravi 1'iajšman. »Gospoda, jaz pa pravim, da to gibanje vodi sama sebičnost", se oglasi pristav Prelec. »Jaz sem prepričan, da so voditelji nasprotnega mnenja ali sami sebičneži ali pa tepci!« »Tako je! . . . B;avo gospod pristav", je kričala družba in ploskala. Notarjeva gospa se mu je pa milostivo priklonila in ga pohvalila: »Izborno, gospod pristav!" »Hvala za priznanje milestiva, jaz govorim, kakor mislim jaz in moji somišljeniki«, se je zahvaljeval pristav, in tolsti, svetega rodoljublja in nese-bičnosti napihnjeni obraz mu je žarel veselja Podlipar pa ni bil zadovoljen, da se je milostivo solnce nagnilo k pristavu. Zato si je hotel ohraniti vsaj nekaj toplih žarkov njene naklonjenosti in je zavpil: »Vse skupaj je sleparija!« »Res je!« je zagromelo po sobi, in milobtivaje pripomnila: »To morate takoj objaviti v časnikih.« »Sleparija!.... Sleparija!« ponavlja (Jrožnik. »Pomislite, ljudje, ki ne premorejo toliko, kolikor je vredna moja suknja, ustanavljajo posojilnice!* »Grozno!" »In ko si pridobe denar — jaz ne razumem, kako jim ga morejo ljudje zaupati — pomislite, po-sojujejo kar na brado, brez varnostnih vknjižb, na same papirnate zadolžnice, ki si jih sami načtčktjo, kaj ne, gospod sodnik?« »To! .. . To!. .. Proti temu moramo nastopiti«, vpije notar in maha z rokami. »Kaj pa pravite k temu, gospoda, da ustanavljajo ljudje, ki se niso nikdar učili trgovine, proda-jalnice in tržijo na drobno in na debelo! ... 1 le, ali je to prav?« se razkorači Fiajšman. »Kje je pravica?' pritrjuje Mokomerec. »In izobrazba, gospoda, trgovska izobrazbi", vpije Bibolez, ki je pred dobrimi sedmimi leti Se bige pasel in je imsl vse knjigovodstvo na policah in predalih pisano s kredo in s svinčnikom .. .Vso bo vrag vzel!" se oglasi sodnik . . . »A proti temu smo mi nesebični prijatelji in rodoljubi", povzame pristav. ,Zito protestiramo v imenu svobede proti vsem organizacijam ljudstva,« katerimi ga oklepajo naši sovražniki in sovražniki napredka. Zato še enkrat: Mi protestiramo!« ..Protestiramo! .. . Protestiramo! .. .* Pristav ie zapazil, kako hvaležno in občudujoč« ga zro notarkine oči, zato je s tem večjim ognjem nadaljeval: »< lospoda, doživeti smo morali, da se je to gibanje, ki so ga provzročili le skrajno sebični ljudje, da služi Bamo njihovim namenom, zaneslo tudi v naše mirne, idilične dolenjske kraje in sedaj razburja brez vse potrebe ljudstvo s tem, da neti nezadovoljnost in redi napuh v kmetskem stanu, v druge stanove pa zanaša nemir, nezaupnost in strah pred bodočnostjo .. . Gospoda, to ni prav, in jaz ne razumem, kako more visoka vlada vse to mirno gledati.« . . . »Res je! Res je!" »V nedeljo, tako pravijo, bode imel tisti človek — ljudje mu pravijo prerok — shod celo tukaj v našem Št. Jakobu. Gospoda, to je skrajno predrzno! Mi amo ae z ljudmi prav dcbro razumeli. Vedno bo imeli v nas zaupanje, a sedaj!... gospoda, jaz imam dobre oči in tanka ušesa, — (klici: o, saj slišijo travo rasti). . . začeli so se obračati od nas in neki duh upornosti jih je navdal... Divno soglasje, ki je vladalo med nami, bode skoraj zrušeno, ako pustimo, da tuji, zunanji življi vplivajo na naše ljudstvo ... Gospoda, jaz gledam v bodočnost, in ta bode za nas gre zna, ako se ne upremo tem prevratnim idejam, ki hočejo vse Btaro postaviti na glavo. Pomislite, ljudje, ki nimajo denarja, ga bodo posojevali in kmetje, ki so ustvarjeni za trpljenje, bodo tržili. Kaj bode potem, ko ne bode hotel nihče več delati in trpeti ? Kaj bomo počeli mi, gospoda in naši inteligentni trgovci, kakor sta tukaj gospod Bibolez in Nlokomerec ? Kam pojdejo s svojim denarjem gospod Orožnik in tovariši, ki so morali toliko računiti, toliko šteti, toliko premišljevati, da so ga spravili skupaj! Ali ne bode to bridko?« „Ah!u. ... je vzdihnil Groznik in sodnik ga je Bočutno pogledal. »Jaz predlagam, da idejam, ki jih razširja tisti prokleti človek, in ž njimi samo vznemirja naše ljudstvo, zapremo pot v naš Št. Jakob." S temi besedami je pristav končal in se poklonil miloBtivi gospej; po sobi pa je završalo: »Živio l Zivio I... Tako je!« Med tem je bil prijezdil dohtar iz mesta in ker ni hotel motiti govornika in zborovavoev, je poslušal pred vrati. Pod pazduho je imel sveženj časnikov, v katerih so bili gromoviti članki proti ljudskim organizacijam. Sedaj pa je stopil v sobo, in gostilničar je za-vpil z orjaškim glasom, da je prevpil ves hrup in šum: .Gospod dohtar so tukaj!« Za hip je vse utihnilo, a kakor bi trenil, je vstal ves zbor in po sobi je zabučalo: „živio, živio!« ... da so se tresle stene. Priklanjali so se vse vprek dohtarju in mu Bezali v roke ter ga odvedli k mizi, a on, svest si svoje vzvišene naloge, katero vrši za ljudski blagor, stegne roko, in družba umolkne. On pa začne: •Sedaj ni čas razveseljevanja, sedaj je čas dela, gospoda moja! Valovi nasprotnega gibanja Be zgrinjajo okoli nas in ne manjka mnogo, pa bi se zgrnili nad našimi glavami in nas potopili. Zato vam kličem iz dna duše: Vsi na krov!" „Živio! Živio! Živio!« »Stal sem pred vrati in poslušal, kako vam je moj prijatelj navdušeno govoril in vas svaril in vas budil. On vam je govoril z našega gospodarskega stališča, a jaz vam govorim z višjega., političnega stališča . .. Gospoda, danes smo sami med seboj, zato se lehko pomenimo iz oči v oči in odkritosrčno, ker jasnosti nam je treba. Gospoda, doslej smo zmagovali pri volitvah mi, to je naš vpliv. Kakor hitro se pa naš vpliv zmanjša, tudi mi več izvoljeni ne bomo. Uprava in zakonodaja bpde polagoma prišla v roke nasprotnikov, in ti se bodo že iznebili bremen, ki jih sedaj tišče in jih bodo zvalili na naše rame. In potem smo uničeni! Kako je bilo sedaj lehko in prijetno pred volitvami. Gospod Groznik je poklical k sebi svoje dolžnike in jim slovesno zagrozil, da jim zavije vrat, ako ne volijo njegovega kandidata. In to je pomagalo, da Be je potem krasno volilo. Po drugih krajih so storili svojo dolžnost gospodje Flajšman, Mokomerec, Bibolez in vi gospodje uradniki, ako so pa bili kje posebno svojeglavni volivci, prijabal sem jaz med nje in jih omehčal. A poslej — ako nismo pozorni — bode drugače. Kdo se bode še bal gospoda Groznika, ako mu ne bo nihče ničesar dolžan; kdo se bode menil še za gospoda Flajšmana ali Biboleza, ako bode znal vsak prodati svoje pridelke in mu ne bo več hudo za denar. In tudi jaz — to odkrito pripoznam ne bodem imel več toliko vpliva, ako ne bodem — gospoda, jaz se nečem poviševati — vaš eksekutor. Zato sem prišel k vam, da vas navdušim za boj proti sovragu, zakaj gre se za mojo in vašo kožo ... Napisal sem nekaj izvrstnih člankov, ki so vsi prav dolgi, jih dal natisniti v našem glasilu in sem jih tukaj prinesel vam, da jih razdelite med naš dobri narod, da se pouči, in tako preprečimo uspeh shoda v tem ljubem St. Jakobu.« Svete stopnice pri sv. Joštu nad Kranjem. Vernemu kristijanu je drago vse, kar ga spominja na Kristusa in njegovo trpljenje. Sveti križ, žeblji, sulica, grobna tančica i dr. so nam dražji in ljubši kot zlato in biseri; tisti kraji, katere je Kristus posvetil s svojim trpljenjem, so bili vernikom od nekdaj predmeti hrepenenja in spoštovanja. Pa le malokateri so tako srečni, da bi mogli videti in počastiti te dragocene ostanke, ali obiskati kraje Jezusovega trpljenja; — začeli so jih torej posnemati in po raznih delih sveta postavljati njih podobe, da bi se pri pogledu na nje vzbujala v srce, kristijanov ljubezen do Jezusa in spomin na njegovo trpljenje. Tako so nastale oljske gore, Božji grobi Kalvarije, posebno križevi poti; tako so nastale tudi svete stopnice, ki niso sicer tako razširjene, kakor križev pot, pa so vendar povsod, kjer se nahajajo, vernikom zelo priljubljene. Ko jc Poncij Pilat Jezusa sodil, jc imel svoj sodnji stol na vzvišenem prostoru, imenovanem v sv. pismu „Litostratos". Do tega prostora so peljale visoke stopnice, in po njih je moral naš Gospod Jezus Kristus veliki petek dopoldan večkrat gori in doli iti. Ko so ga rabelji bičanega, s trnjevo krono na glavi pripeljali zopet pred Pilata, je s svojo sv. krvjo orosil te stopnice. Vrhu njih ga je Pilat pokazal ljudstvu rekoč: „Ecce homo", „Glejte človek". — Ko ga je obsodil k smrti na križu, so ga vojaki vlekli zopet po stopnicah navzdol, in zdolaj so mu naložili na rame težki križ. Pravljica pripoveduje, da je Jezus na 11. stopnici padel. Po pravici se toraj morajo te stopnice kot dragocen spomenik Jezusovega trpljenja v veliki časti imeti. Cesarica sv. Helena jih je dala leta 326. pripeljati v Rim, kjer so sedaj postavljene poleg late-ranske bazilike v posebnem svetišču. Neštevilne množice ljudstva, papeži, kralji in cesarji so jih obiskovali, so po njih kleče hodili in jih poljubovali s svetim spoštovanjem. Tako se bere o sv. Karolu Boromeju, da je leta 1575., ko je prišel v Rim zaradi sv. leta, skozi 15 dni vsako jutro tešč obiskoval svete stopnice. Pozneje so začeli tudi po druzih krajih izven Rima postavljati stopnice, enake sv. stopnicam rimskim; tako na Dunaju pri cerkvi o. minoritov leta 16%. Slovesnost ob posvečenji se je obhajala skoz osem dni, in vdeležil se je cesar z najvišjim plemstvom. Na Kranjskem se nahajajo sv. stopnice na treh krajih in sicer pri sv. Joštu nad Kranjem, v Novi Štifti pri Ribnici in na Žalostni Gori pri Mokronogu. Prve so bile postavljene pri sv. Joštu pred 150 leti. Takratni vodja te Božje poti, Simon \Vatschavnig, je šel dvakrat v Rim, še le drugič je dobil od papeža Benedikta XIV. dovoljenje, da sme postaviti svete stopnice pri sv. Joštu. Ker so pobožni verniki dajali obilne darove v ta namen in tudi pomagali z delom, so bile kmalu izvršene. Prizidali so k pročelju cerkve dolgo kapelico in vanjo postavili 28. stopnic iz rdečkastega mramorja, kakoršen se nahaja pri Škofji Loki. Vrhu stopnic so postavili lesen altar žalostne Matere Božje. Stene in strop je — najbrže slikar Jelovšek — okrasil s podobami iz Jezusovega trpljenja. Dne 30. aprila leta 1752. so bile posvečene od ljubljanskega škofa Attemsa, kateremu je streglo pri tem 28. duhovnikov. Kolika množica ljudstva da se je zbrala na ta dan pri sv. Joštu, lahko sklepamo iz tega, da je bilo samo birmancev 1275. Božja pot pri sv. Joštu je bila že prej zelo obiskana, ali sedaj so jele nepregledne množice romati sem gori. Leta 1752. je bilo samo obhajanih 55.000, kakor se bere v starih zapisnikih. Tudi sedaj še pobožni verniki radi obiskujejo cerkev sv.Jošta, posebno pa sv. stopnice, po katerih hodijo kleče in jih poljubujejo, tako, da je.mramor že zelo izlikan in oglajen od kolen pobožnih obiskovalcev. Velika brezobzirnost je to, ako pride kak predrznež, ki ne spoštuje svetosti kraja in pobožnih čutil ljudstva, in kar po nogah gre po sv. stopnicah, ter jih tako onesnaži s svojimi nogami, ko jih pobožno ljudstvo po-ljubuje. Nečast stori tak človek tudi svetinjam svetnikov, ki so vložene v posamezne stopnice. Ko so bile namreč te posvečene, so bile po škofu vložene v vsako na dveh krajih koščice svetnikov, vil. stopnico pa tudi na sredi košček lesa sv. križa, na katerem jc visel naš Gospod. Lani in letos so bile svete stopnice s pomočjo nekaterih dobrotnikov temeljito popravljene. Leseni strop, ki je bil že zelo strohnjen, se je nadomestil z zidanim obokom, napravila so se nova okna, slikar Matija Bradaška je na stropu naslikal nove slike, in stare slike na stenah prenovil. V kapelici vrhu stopnic je kamnosek Vurnik iz Radovljice postavil lep mramornat altar žalostne Matere Božje. Na sv. Ane dan, 26. julija so prišli premilo-stivi knezoškof ljubljanski sami in so posvetili novi altar. Bil je to lep, vesel dan za cerkev sv. Jošta 14. duhovnikov je spremilo svojega nadpastirja na goro in mu streglo drugi dan pri posvečenju altarja, in ako ravno delavnik, in čas najnujnejšega dela. se je zbrala velika množica ljudstva, da vidi in sliši svojega ljubljenega škofa Okrog 600 vernikov je bilo ta dan samo obhajanih; presvetli sami so pozno v noč in svete Ane dan od zgodnjega jutra naprej spovedovali. Pomenljiv je bil ta dan tudi zaradi tega, ker se je vpeljala bratovščina žalostne Matere Božje. Sprejetih je bilo vanjo nad 200 udov. Upati je, da se bo po ti bratovščini povzdignilo in poživilo češčenje žalostne Matere Božje, da bo marsikak romar, premišljujoč na sv. stopnicah trpljenje Kristusovo in žalost njegove matere, zadobil milost kesanja in poboljšanja in tudi tolažbo v svoji žalosti in nesreči. Dopisi. Iz Postojne. (N e 8 r e č n a smrt v podzemeljski strugi Pivke) je dohitela Ant. S i b e n i k a iz Postojne. Dne 2. avgusta sta »i hotela dva tuja gospoda ogledati podzemeljski tek reke Pivke od Otoške jame dalje proti Črni (Magda-lenini) jami. Za vodnika sta vzela dva s podzemelj skim svetom dobro seznanjena moža: omenjeneg* Antona Šibenika iz P o b t o j i n e in J o -iefa Vilharja iz Velikega Otoka. 8 seboj so imeli platnen čoln, da bi se prepeljali čez tolmune in jezera, ki jih tvori Pivka pod zemljo. Od OtoSke jame se prepeljejo ob pol 11. uri najpopreje vsi iti rje čez prvo jezero in pridejo srečno do suhe struge. Šibenik in Vilhar preneseta nato čoln do druzega jezera, ki je pa 600 do 700 m dolgo in jako globoko. Dogovorijo se, da najpoprej Šibenik le enega gospoda prepelje s čolnom čez jezero; hitro vst ipita in se odpeljata. Drugi gospod in Vilhar pa čakata tostran, dokler se Šibenik ne vrne, da se potem vsi trije odpeljejo. Čakata dve uri, a Šibenika Se ni nazaj s čolnom. Tu pravi Vilhar gospodu: »Gotovo se jima je pripetila nesreča, najbrie st* oba mrtva!« Pa gospod prigovarja, naj čakata še eno uro; tudi tretja ura mine, a Šibenika še ni. Zopet gospod prigovarja, naj čakata še eno uro, pa Vilhar noče več čakati, ampak se sleče, ovije si obleko okrog vratu in — hajdi v vodo! Jezero, čez katero so se poprej prepeljali, prebrede — voda mu je po-nekodi segala do vratu — visoko drži v roki gorečo svečo in tako srečno pride do skalnate stene, od katere so poprej odpluli. Po vrvi spleza visoko gori na vrh skale in hiti kar more skozi Otoško jamo domov v Veliki Otok. Tam povč svojemu bratu Luki, da se je dogodila najbrže velika nesreča. Oba napravita plav iz bičja in hitita na pomoč pod zemljo. Pripeljeta se do prvega gospoda, ki je čakal med prvim in drugim jezerom, in potem vsi trije veslajo na plavu po velikem jezeru, da bi kje našli drugega gospoda in Šibenika. Kličejo, a nihče se ne oglasi. Tu zagleda Jožef Vilhar v daljavi lučko in veselo vzklikne: »Hvala Bogu, vendar sta še živa!" Pa ko pridejo v bližino, najdejo samo gospoda, ki je sedel na velikanski skali in čakal sedem ur v neprijetnem položaju rešitve, a Šibenika — ni! Gospod pove, da se Šibenik ni mudil ondi 10 minut, pa se je odpeljal nazaj; torej se je najbrže ponesrečil. — Sedaj se vsi vrnejo na plavu in iščejo sledov po Šibeniku. In glej! Tu opazijo na vodi ostanke raz-bitego čolna, vesla in svečo, a Šibenika ni nikjer! Najbrže je prehitro vozil — bil je namreč jako drzen — in tako je zadel ob skalnato steno, čoln se mu je razbil, a on sam se je utopil. — Iskali bo ga v soboto do enajstih zvečer, a ga niso našli; dobili so čoln iz Malega Otoka in ga iskali še nadalje do petih zjutraj v nedeljo, a nika-kega sledu o Šibeniku; iskanje so nadaljevali v nedeljo popoldne, in zvečer se jim je posrečilo, da so potegnili Šibenika mrtvega sprebitim čelom iz globoke vode. Ponearečenje se je zgodilo najbolj gotovo tako le: Ker je bil čoln lahek, je plaval pra" vrh vode in se je torej lahko zgodilo, da se je prevrnil. Ko je torej Šibenik zadel ob skalo, se je čoln nagnil in je zajel vodo. Tu se je začel boj za življenje in smrt: ši benik se je krčevito oprijel čolna in se je zamotal v vrvice, pritrjene na čolnu in tako se je s čolnom vred pogreznil na dno menda šest metrov globoko. Zato so ga potegnili iz vode s čolnom vred in so morali vrvice prerezati, da so ga oprostili. Šibenik je znal dobro plavati. Ko bi bil torej čoln mogel pahniti od sebe in bi bil plaval, bi se mu bilo morda posrečilo, da bi bil dosegel kako skalo, na kateri bi se držal toliko časa, dokler bi ne bila prišla pomoč. Rajni Anton Šibenik je bil družinski oče, star 46 let in zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke. Po svojem stanu je bil zidar, jako dober in priden delavec ter i z -redno skrben za svojo družino. Bog potolaži vdovo in otroke ter bodi miloBtljiv njegovi duši! Pogreb se je vršil jako dostojno. Z družino ponesrečenca imajo ljudje veliko usmiljenje. Tudi turista sta vdovi izročila za pogreb 40 kron in se zavezala pomagati družini vsak z 2000 kronami. Poleg tega bo tudi druge usmiljene roke vdovi naklonile znatno podporo. Bog bodi plačnik! Studeno. Lepo slovesnost imeli smo dne 10. avg. na strmi gori sv. Lavrencija nad Studenim. Ta dan namreč blagoslovil je domači g. župnik v lepo z zelenjem ovenčani cerkvici oltar sv. Lavrencija. Pri slovesni sv. maši pomagala sta iz prijaznosti č. g. kapelan Evgen Legat iz Planine in č.g. bogoslovec Ljudovit Bajec iz Hruševja. — Stara, na pol razpadla cerkvica spremenila se je po prizadevanju gospoda župnika ter dareiljivosti faranov, vnetih za čast bv. Lavrencija in tujih dobrotnikov v kaj lično hišo božjo. Imenovani dan prihitela je velika množica domačih, kakor tudi tujih ljudij; ne boječ se vročine, ter strmine ter se z vnemo in vidnim veseljem vde-Fežila lepe slavnosti. Brez dvoma bo[ta lepi dan marsikomu ostal v prijaznem spominu. Zelo zanimiva bila je pot, oziroma vožnja proti domu. Naši postrežljivi možje in fantje naredili so nekaj voz z bukovih vej, povezanih s trto, naložili nanj nas, živi tovor, vpregli se sami v originalni voz ter z nenavadno hitrostjo drčali z nami v nižavo. Razume se, da pri tem ni manjkalo smeha in veselja. — S tako vožnjo naši ljudje ob vsaki priliki radi postrežejo. Torej, kogar mika taka originalna vožnja — pridi, poskusi! Novi oltar v renesančnem slogu izdelal je zelo vkusno in v lepi harmoniji g. France Vodnik, po-dobar iz Polhovega Gradca. Delo samo hvsli in pri poroča mladega, nadarjenega umetnika, Iz Moravč. 3. avgusta je bila naša farna cerkev kar natlačena. Vneti farani zbrali so se namreč poslušat zadnji govor našega dušnega pastirja. Ločili so sc od nas gospod kapelan Peter Koprivec, ter se preselili v Radoljico. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so zaklicali svoj zadnji „z Bogom". Zlasti mladina je žalovala, katera je gospoda tako presrčno ljubila. Bili so res izvrsten delavec v vinogradu Gospodovem bodisi v spovednici ali na prižnici, ter storili tako v teku treh let med nami mnogo dobrega, kar gotovo ne ostane brez obilnega sadu. Božji blagoslov Vas spremljaj tudi v novem delovanju. Za vse pa, kar ste storili med nami, izrekamo na tem mestu naiiskrenejšo zahvalo! Fara pri Kostelu. Ne vemo se spominjati, dragi .Domoljub", da bi bil kdaj kako novico prinesel iz našega daljnega kraja. Žalibog, da moramo takoj danes poročati žalostno novico, da so nas naš iskreno ljubljeni gospod župnik Matija Gerzin dne 3*. julija t. 1. zapustili in šli na novo župnijo v Preserje. Kako so bili gospod župnik pri nas priljubljeni, so se lahko sami prepričali zlasti na dan odhoda, ko je takoreč vsa župnija plakala za njimi; v vsaki vasi, koder so se skozi peljali, čakalo je plakajoče ljudstvo, da bi se poslovilo zadnjikrat od svojega tolikanj ljubljenega gospoda. Preživeli so kot duhovnik celih 22 let na Kostevskem, torej svoja najboljša leta so tu postili in so si s svojim neumornim delovanjem v dušnem pastirstvu postavili trajen spominek v naša srca, tako da jih nikdar ne bomo pozabili. Vam pa, pred. gospod župnik v Preserju, kličemo: veliko sreče in blagoslova božjega v novi župniji! S Pivke. (Nesreče). Na nedeljo dne 3. t. m. med drugo in tretjo uro popoldne jc nastal nekaj minut trajajoč vihar, kateri je v št. Petru in okolici polomil več dreves, vrgel pa tudi na tla železni dimnik pri na novo postavljeni parni žagi. Provzročena je pri tem znatna škoda — Pet dni pozneje so se otroci po travniku okrog vodnega rezervoarja na Sentpeterski postaji igrali, v tem prekoračili ograjo do globoke vode, v katero je 6letni Ivan Legat, sin železniškega ključarja, zdrsnil in ker ni bilo o pravem času pomoči, vtonil. — V soboto 9. t m. je hipoma nastala nevihta, med katero se je vsula gosta toča in okrog Zagorja napravila veliko škode. — Grozna nesreča se je dogodila v noči od 13. do 14. t. m. 201etni delavec Franc Krajnc iz Radobove vasi se je pogodil, da bo pri omenjeni parni žagi za tri krone sčistil ne še rabljeni parni kotel s .salpetrovo kislino". To delo je pričel omenjeno noc. Ko je bil v kotlu z lučjo pri delu. se mu vname .kislina" in obleka, tako da je ves opečen in plina navzet, vendar Se pri popolni zavesti, priSel iz kotla S pomočjo ondotnega čuvaja je priSel na dom, kjer je še pravo- časno prejel sv. zakramente, ob 6. uri zjutraj pa v groznih mukah izdihnil. Bil je miren mladenič, edini up ubogih staršev. Voda „Pivka" jc kakor navadno tudi letos veliko škode provzročila pred prvo košnjo. Otava zdaj sicer raste, ni pa še gotovo da bomo kosili, kajti vreme sc vedno kisa. Slovenski noviiSar. Jubilej papeža Leona XIII. .Po vsej škofiji (iz-vzemši Ljubljano, kjer se je slavnost preložila na jeser) se je 17. t. m. praznoval s cerkvenimi slovesnostmi ob velikem navdušenju vernikov jubilej papeža Leona XIII. Goreče molitve so se pred Najsvetejšim dvigale k Očetu luči in k Pastirju naših duš, naj obrani, ciivlja in varuje Leona XIII., ta čudež mi Iosti božje na papeškem prestolu. Kot izraz udanosti in pokorščine do sv. očeta je odposlal prevzvišeni gospod knezoikcl dr. Anton Bonaventura Jeglič v Rim naslednjo brzojavko: Njegovi eminenci kardinalu Rampolla, Rim, Vatikan. Dane« na praznik sv. Joabima praznuje vsa ljubljanska ikcfija jubilej papeža in sicer s slovesno sv. mašo, primerno pridigo, z molitvijo pred Nsjsvetejšim, darovanjem sa Petrov novčič in procesijo, kar naznanjam Njegovi Svetosti v tolažbo ter prosim obenem apostolskega blagoslova za te, za vso duhovščino in verno ljudstvo, pred vsem pa sa nepokorne sinove, ki se pogrezajo dan nt dan bolj v popolni odpad. — f Anton Bonaventura, škof. Duhovniške spremembe. Župnija Šentjernej je podeljena župniku v Želimljah, Ant. Lesjaku; župnija D o b o v e c tamošnjemu upravitelju Fngel-bertu Berlanu; Gora nad Idrijo tamošnjemu upravitelju Antonu Hribarju; Fara pri Kostelu župniku v Špitaliču, Alojziju Č e š a r k u ; G o j z d nad Kamnikom tamošnjemu upravitelju Antonu Kocijančiču. Semeniški duhovnik Lovro L a h je nameščen kot drugi kapelan v Idriji, Viktor Šega, bivši irančiškanaki kapelan v Ljubljani, kot beneficijat v Kropi. Prva sveta masa v domovini. Poroča te nam ii Celovca: Naš koroški rojak č. g. Janko Arnejo doma iz Ledenice blizu baikega jezera, je postal v Rimu, kjer je dovršil nauke v kolegiju »Garmani-kum«, dne 22. julija doktor bogoslovja. Povrnil te je v domovino in opravil tu slovesno prvo maSo na praznik Marijinega vnebohoda, dne 15. avgusta pri podružnici sv. Gregorija ob baškem jezeru, župnija Pečnica. Hal slovenski rojak č. o. Engelbert R a k o -▼ e c iz družbo Jezusove je bral 31. julija ob nav- Domoljub 1902. •rrari-r ^.-.t- Trr-r- i i i t i.x....... '.'ti^j-ivi— i"..".....t- 1 ■ ' ';=:ggSBa3giC zočnosti svojih bl.žnjih sorodnikov svojo prvo sveto mašo in pride kot profesor na gimnazij v Travnik. Peti slovenski škof v Ameriki. Veleč, gospod J. N. Stariha, generalni vikar St. Pavelske nadškelije in župnik cerkve sv. Frančiška Šaleškega v St. Paulu je imenovan školom nove škelije v Južni Dakoti s sedežem v Lead. Torej je zopet eden naših rojakov dosegel dostojanstvo škofovske časti. To je že peti s I o v o n s k i škof v Ameriki. Novo-imenovanemu slovenskemu škcfu mil. g- J. N. Sta-rihi častitamo najprisrčnejše, ž*.leč mu še obilo vspeha in blagoslova božjega v visoki Blužbi. Živel novi škof Stariha! Veliki shod na Kumu bo letos dn<š 29., 30. in 31. avgusta Sklep na angeljsko nedeljo. Primarij g. dr. V. Gregorič je šel na štiritedenski dopust in ni doma do 15. septembra. Krasna slavnost je bila 10. avgusta v Križih pri Tržiču. Katol. izobraževalno društvo je praznovalo blagoslovljenje svoje zastave v družbi z ljubljanskim, tržaškim in jeseniškim delavstvom. Zastavo je blagoslovil č. g. dekan Koblar. Slavnost je bila res o pravem pomenu ljudska, ljudstvo se je navduševalo za prave nazore in katoliška načela. Vsi govorniki so povdarjali potrebo tesne delavne organizacije. 1'osebno nas je razveselil dohod pevskega društva »Kranj« in ljubljanske „kršč. soc. zveze*. Tudi domači in tržiški pevci so so vrlo izkazali. Ta dan je zopet pokazal, da naša organizacija, ki je svoje korenine zatrdila globoko v ljudstvo, zabeležuje vedno lepše vspehe. Lc tako naprej! Vedno iz naroda za narod! Železniški minister na potovanju. I i Beljaka se poroča: Železniški minister dr. \Vitek nadaljuje z ogledovanjem del v predorih. Začel je s severnim rovom predora Karavanke, kjer nabiranje vode jako otežuje dela. Minister je izrekel inženirjem priznanje na napredovenju dela vzlic vsem težavam. Častnim občanom je izvolil občinski odbor v Mošnjah v svoji seji z dne 3. t. m. jednoglaano z živio-kl;ci č. g. župnika Ivana B e r 1 i c a za zasluge, ki si jih je stekel za mošenjsko faro, odkar biva v Mošnjah. Skoro celi G renski poznanemu in splošno priljubljenemu gospodu župniku prav iz srca častitamo. Strešna nesreča v Beli peči na Gorenjskem. V ondetni tovarni za železno orodje pripetila sejedr.e 13. t. m. ob 7. uri zjutraj strašna nesreča. Razletel se je velikanski brus za sekire s toliko silo, da se je pok slišal daleč na okolu. Počil je na dva kosa, ki sta do stropa zletela v zrak; eden zagrabi ubo-zega brusača, ga vrže kvišku, on se še pod stropom v kolobaru zavrti in slednjič pade na njega. K sreči ga rešijo tovariši takoj iz groznega položaja. Revež je ves razmesarjen na glavi in spodnjih delih telesa; leva noga je bila nad kolenom uprav strta, desna zlomljena na tri dele, tudi leva roka je bila menda na več krajih zlomljena. Skoro vse telo pa je bilo le ena velika rana. Prihiteli domači župnik mu je podelil svete zakramente za umirajoče. Zdravnika, katera sta bila poklicana, sta prišla kmalu na lice mesta, a sta mogla le za silo vravnati strte ude. Po odredbi zdravnikov so ga morali poslati v bolnišnico v Beljaku. Da Trbiža na kolodvor ga je nosilo dvanajst mož. v postelji ležečega baje več ur, akoravno je sicer do tja le dobre pol ure hoda. Pri zavesti je bil vedno in pretresujofie je bilo, kako je stokal in se mučil. Drugi dan okrog 4. ure je umrl. V bolnišnici so se izjavili, da niso imeli dolgo enakega slučaja. Noge so bile kakor goba mehke in vse zdrobljene. Delavcu je ime Reithcfcr in zapušča žalujoče stariš?, kojim je bil glavna opora. Bil je sploh varčen fant in dober človek. Bog mu bodi miloBtljiv! To je že četrti slučaj, da se je razletel brusilni kamen, dozdaj res brez nesreče. Vendar pa ve vsak, kdor pozna razmere, kolika nevarnost je pri tem za delavce. Kje je iskati krivde? Ali se tudi po tem dogodku ne bode ničesar cdredilo zs varnost delavcev ? Obisk groba kardinala Missie na Sveti gori se letos vsekakor izvrši, in sicer pojdejo njegovi čestilci na Sveto goro po našem manifestacijskem shodu v Ljubljani še isti večer. Da se bo mogel aranžirati posebni vlak, naj somišljeniki iz posameznih župnij naznanijo število udeležencev pri obisku kardinalo vega groba pod naslovom: Dr. Ivan J a n e ž i č, profesor bogoslovja v Ljubljani. Cigani vjeli cigana. Iz Novega mesta so poroča, da so znana ubegla tatova cigana Brajdiča in Niko lludorovaca cigani sami ujeli, ju zvezali in ju pripeljali orožnikom v Novo mesto. Petrolej draže! Listi poročajo, da se snidejo v v kratkem posestniki rafinerij v Budimpešti k sestanku, na katerem se sklene kartel, ki bo vzdigni ceno petroleju. V gnojnici utonil je užitkar Fr. B a 1 a n t i č z Brega pri Kranju. Pil je v raznih gostilnah v Hote-mažah in končno zašel v neko gnojnico, kjer je utonil. Dobili so ga naslednji dan. Zahvala. Vsem onim, ki so bodisi že kakorkoli pripomogli, da so šolski učenci obhajali petindvajsetletnico Leona XIII , isreka podpisani najtoplejšo zahvalo. Posebno se pa še zahvaljuje: g. predsedniku kraj. šol. sveta, Robarjem in Zgončanom. Bjg plačaj! — Vodstvo šole na Robu, dne 15. avgusta 1902. — Iv. Štrukelj, učitelj-voditelj. V Dobrepoljah, dne 15. avgusta. (Novi semnji. Vponedeljek dnč 1. septembra bo v Dobrepoljah pri fari zopet semenj. Zadnji sSmenj dnč 1. maja se je prav dobro ob nesel, ker je bilo mnogo živine prav dobro prodane. Zlasti dobra kupčija je bila za voli, katere so kupovali Nemci. — Priporočamo okoličanom in sosedom, da na pnhodni semenj mnogo živine priženč, da se kupčija razvije. S e j -marina se ne bode pobirala. Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori peti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijaniiča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično v kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, dasevenem letu zadosti pri vadij o nemSkemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za brano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, to je sploh za vse, 28 K, ali za ves tečaj 3 36 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, neksj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10—12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu; če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj/ Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v poseb nega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo starišev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, katerim je treba priložiti Šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranj skem; če pa bo v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke \i drugih dežel. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 15. julija 1902 Petindvajsetletnica vladanja sv. Očeta papeža Leona XHL Piše dr. Ivan Janežič. (Dalje.) IL Leon XIII. papei. 8. Notranje cerkveno življenje. V apostolskih dejanjih se bere, da so apostoli po naročilu Gospodovem šli po vsem svetu ozna-novat besedo božjo, sv. Duh pa jih je spremljal in je potrjeval njih besedo z znamenji in čudeži. Prav to prihaja človeku na misel, ko vidi papeža, da ravno tisti čas, ko vabi razkolnike in heretike v naročje sv. cerkve, tudi priporoča vernim kristjanom češčenje svetega Duha v dveh okrožnicah z dne 5 maja 1895 in 9. maja 1897. Zaupajmo, da ti napori papeževi obrode enako bogat Bad, kot ob času apostolskega delovanja. Posebno zaupanje stavi papei Leon XIII. v Marijo in v molitev svetega rožnega v e n c a. V ta namen je izšlo tudi največ pisem in okrožnic, ki priporočajo češčenje Matere božje, kraljice sv. rožnega venca. (Po vrsti so te-le: 1. septembra 1883; 30. julija 1884; 22. septembra 1891; 8. septembra 189Ž; 8. septembra 1893; 8. septembra 1894; 5. septembra 1895; 12. septembra 1897; 5. septembra 1898.) Če prištejemo sem še okrožnico o bratovščini sv. rožnega venca in rožnivenški baziliki v Lurdu, vidimo veliko, neprestano skrb papeževo za Marijino čast, ob enem pa tudi občudujemo njegovo močno zaupanje na Marijino pomoč, ki ne bode osramotena. Veliko zaupanje in spoštovanje ima Leon XIII. tudi do s v. F r a n č i š k a S e r. Že kot duhovnik in ikof se mu je vedno priporočal in kot papež ne pozabi širiti njegovega češčenja in podpirati njegove sadove. V okrožnici z 17. septembra 1782 povzdiguje zasluge sv. Frančiška in priporoča škofom in duhovnikom pridno širiti med ljudmi III. red. Kmalu potem je izšla konstitucija (postava) dne 30. maja 1883, s katero na novo urejuje III. red in mu deli razne predpravicj in odpustke. In zopet lanskega leta je izšlo papeževo pismo, ki določa obilico odpustkov za III. rednike O da bi vsi verniki slušali glaB sv. Očeta, kako bi se svet hitro spremenil! Veliko skrb za ustinove sv. Frančiška kaže tudi konstitucija z dne 4. oktobra 1897 v namen zediniti vse vrste frančiškanov pod enim skupnim generalom v llimu. Kakor sv. Frančiška se spominja Leon XIII. v svojih pismih tudi drugih imenitnih in svetih in za sv. cerkev zaslužnih mož in zaukazuje ali povikšuje njih češčenje, kakor sv. Jozafata na Ruskem, svetega Janeza Damaščana v Orijentu, blaženega Beda v Angliji. Posebno lepo priporoča škofom Avstrije in Nemčije sv. Kanizija v češčenje in posnemanje v okrožnici z dnč 1. avgusta 1897. Za češčenje svetnikov in svetnic božjih je mnogo storil po mnogoštevilnih kanonizacijah (razglasiti novega svetnika) kakor bi. Antona Zaccario in blaženega Klavdija Golombiere; in pripravah za nova počeščenja. e) Skrb papeževa za razne kraje. Angleški narod je Leonu XIII. močno pri srcu, zato ne izpusti nobene ugodne prilike mu izkazati svoje naklonjenosti in ga potrditi v veri ter vabiti, naj se tesneje oklene rimske cerkve. Ta namen ima pismo z dnč 25. julija 1797. do skotskih škofov in duhovnikov. Dal Bog, da se vsaj deloma izpolnijo nade Leonove. Amerikanci so v marsikaterem oziru napredni, svobodoljubni in neodvisni, kar jim je v čast in često tudi v korist. Zlasti v verski omiki urno napredujejo. Pred 100 leti je bilo komaj stotisoč katolikov v celi severni Ameriki, danes jih pa je samo v Zedinjenih državah čez deset milijonov, kar kaže čudoviti naraščaj. V tem so hvalevredni; a v tem, da so hoteli tudi v verski reči nekoliko preveč po amerikansko zasukati, jim papež Leon ni mogel prav dati. Izdal jim je okrožnico dne 22. jan. 1899., v kateri jim pojasni cerkveno stališče nasproti tako-imenovanemu amerikanizmu, ki je nekaka spojitev krščanskih in liberalnih nazorov v en sestav, ki pa ne velja. Vsi škofje so udano sprejeli papeževo pismo in zvesto po njem ravnajo. Bog daj are čo Amerikancem! Narodno gospodarstvo. Zapravljanje v kmetijstvu. Zapravljivec v pravem pomenu te besede ni samo oni kmetovalec, ki zapravlja denar po krčmah pri kozarcu vina, pri žganju, pri taroku, ali ki zadolžuje svoje posestvo tako dolgo, da je spravi na boben, sam pa mora potem po svetu s trebuhom za kruhom kot mukotrpni delavec težak — marveč zapravljivec je tudi oni kmetovalec, ki slabo ali površno gospodari. Ne bode torej brez koristi, ako v naslednjem navedemo več vrst takega zapravljanja na kmetijstvu ; morda s tem storimo dobro delo. Taka zapravljivost namreč je: 1. Nevednost: Mnogo je poljedelcev, katerim ni skrbi za to, da bi si nabavili dobrega orodja, semen, gnojil, plemenske in delavne živine, kuret-nine itd. Malovredni materijal je večja zapravljivost nego dražje, a praktične naprave. 2. Zapravljanje dela v slabi razredbi in še slabšem vodstvu. Delo, ako je prav razdeljeno in ped razumnim vodstvom, je kapital vreden tisoče na leto. 3. Zapravljanje zemlje. Marsikak meščan bi dal kdo ve koliko za toliko in toliko kotičkov neporabljene zemlje, ki se nahaja po mejah in grobljah, po pašnikih itd. in ki se ne obdelava leto in dan. 4. Zapravljanje s semenom. Kolikokrat se-jemo pregosto in s tem škodujemo žetvi! Še večkrat se pripeti, da se seje elabo, nezrelo ali nesnažno seme. Na koncu tega imamo slab sad, malo pridelka, tem več pa plevela. 5. Zapravljanje slame in sena. Le poglejmo na mnoge kmetije, kako se tu dela s senom in slamo. Posli se tu malo brigajo za korist gospodarjevo, marveč razstiljajo, kakor bi ne bilo prav nič vredno. 6. Zapravljanje z napačnim krmljenjem. Kmet, ki ima krme dovolj, jo prav mnogokrat meče živalim v preobilni meri, da segnije, ali si žival pokvari prebavila. Nasledki se pokažejo ludi pri tele-tenju nemalokrat s poginom živali. 7. Zapravljanje gnoja. Navadno toži kmet, da mu manjka gnoja, a poglejmo, kako dela z njim! Navadno mu ga izpere dež ali sneg ter mu vzame najboljše snovi. Ako gnoj puščaš malomarno ležati in ga ne spravljaš v dobrih jamah, zgubi vso vrednost. 8. Zapravljanje pri košnji. Seno se dostikrat prepozno kosi, ko je že izgubilo velik del svoje re-dilne moči. Včasih se seno niti ne dene pravočasno v kupe, marveč se pusti ležati, da je dež izpira. 9. Zapravljanje i i t a e tem, da so ga po ietvi dobro ne pokrije in mu deževje vzame dobroto. 10 Izguba vsled miši in drugih živali. Mnogi ne store vsega potrebnega, da bi odgnali od pridelka razne Škodljivce, ko je isti že spravljen s polja. 11. Izguba pri nakupovaju umetnih gnojil ali tečne krme. Mnogi se dado ogoljufati pri sleparskih trgovoih tako v kakovosti blaga kakor v meri in vagi. Nekateri mislijo, da bodo z nakupom posebnih umetnih gnojil pridelek pospešili. Navidezno je morda to resnično, ako pa začne računati, pa pri le do tega, da je gnojilo stalo več nego pa je vreden pridelek. Kupuje naj se le pri znanih poštenih trgovcih in naj 83 vsik dar d:) gnojilo preiskati; enako je z nakupovanjem tečne krme. 12. Zapravljanje v slabem živinorej-s t v u in vzdrževanju slabe in prestare plemenske živine. 12. Zapravljanje s slabo mlatvijo in nezadostnim čiščenjem žita, ako sc ne odstranjuje plevel in slabo žito. 14. Velikansko zapravljanje v zanemarjen ju naukov, ki jih predpisuje izkustvo in veda.'.Tako n. pr. se mnogi ne brigajo za to, da bi v slučaju bolezni pri živalih, bolno žival ločili od zdrave, slabotno pa popolno odstranili, ali pa da bi jo, ako je upanje, da se zboljša, posebno negovali. Zanemarjenje in preziranje prvih znamenj bolezni tako dolgo, da oboli ves hlev, nobene skrbi za čedno pitno vodo, za zadostno prezračevanje hleva in druge zdravstvene naprave. 15. Zapravljanje v tem, da se orodje ne hrani na primernem prostoru, tako da škoduje vlažnost, ali da pride do njega tat. 16. Zapravljanje v nepotrebnem S t e ■ d e n j u. Tako se n. pr. mnogi kmetovalci boje izdati nekaj novcev za barvo, da bi pobarvali ali napojili s smolo vrata, okna, cgraje itd. ter tako varovali les pred trohnenjem in gnjilobo. 17. Zapravljanje pri kupčevanju živine. Živinski kupci in mesarji cenijo težo živali kar „na oko", seveda nikoli ne na svojo, marveč na škodo kmetovalca, ki je nemalokrat tako priprost, da gre na lim. Živino treba vsikdar tehtati in potem prodajati. Pri tem naj sploh delajo zadruge, da živinorejec ne pride v roke kakim privatnim izkoriščevalcem. Ako se torej sešteje vse to, ksr je lahko izgube V naštetih slučajih, znaša škoda na tisoče na leto. Kdo bi se ne hotel varovati tolike škode? Po »Novem listu". Pogovori pri novem županu. (1'riobčuje F---ov). Žganjepitje. Obljubil sem zadnjič gospodu župniku in vam dragi kmetje, — prične učitelj odloživši palico in klobuk — da vam bom odkril in pokazal rano, ki je najbolj nevarna kmečkemu stanu. Globoko je ta rana že ukoreninjena v naše ljudstvo in marsikdo bi rekel, da je neozdravljiva, da bode pokopala kmeta in s tem ves slovenski rod. Tudi jaz meram žali Bog to priznati, da, ako ne gremo vsi na delo, vsi učeni in neučeni, kmetje in delavci, bomo res kmalu vsi obnemogli in bolni ležali zunaj na dvoriščih naših domov, kamor nas bode vrgel trezni tujec — gospodar na nekdaj naših domovih, Grozno je, dragi, že samo misliti, da je mogoče kaj tace ga. in srco mora boleti vsakega soseda in domoljuba, ki vidi, kako se je podrl dom, nekdaj tako trden kme tom slovenske matere, da je ta bolezen — pijančevanje — zopet pognala sad revšiine in kletve Zato mora vsak, ki ima šo kaj ljubezni do samega sebe, do svojih otrok in sosedov, — vsak, komur je res šo kaj mar za blagostanje in srečo kmeta in našega naroda, vsak pravim si mora prizadevati in pomagati, da s skupnimi močmi ozdravimo naše ljudstvo te smrtonosne bolezni, ki napravlja toliko gorja v družinah, ki peha toliko oseb v revščino in obup Posebno žganjepitje je ona strupena rosa, ki zamori vBe cvetje in sad, je ona strašna reka, ki podira hiše in uničuje rodovine, je oni rabelj, ki polni norišnice in bolnišnice, ječe in kaznilnice — žganje je pijača hudičeva, ki omami človeka in ga pahne v pekel. Ni li res tako r Stric Matija: Kdor bi rekel, da ni res žganjepitje prava nesreča za naš narod in posebno kmeta, tega bi jaz pri ušesih prijel in mu uro navil. Mlinar: Pa ga le radi včasih malo cukneto. Stric Matija: Jaz? Kdo mi očita to! Ko bi jaz pil žganje, bi ne bil že tako trden pri svoji starosti. Da, kadar človeka kaj prime, no ne rečem, dobro je za zdravilo, a po pameti. Pij, a pameti ne zapij, to je veljalo včasih, in zgubili nismo pameti nikdar. Učitelj: Da, ko bi človek saj toliko pazil, da ne bi onečastil človeškega dostojanstva ! Ali človek, ki ima pamet, no zna spoštovati samega sebe in se v pijanosti poniža pod neumno žival. Toda počasi! Oglejmo si najprejo vzroke in ostudnost pijančevanja Našteti vam hočem tu sedmero vzrokov, kt vodijo kmeta v pogubo, kajti res je, kar pravi pregovor: pijanec se preobrne, ko bo v jamo zvrne. In kmet, ki se je nalezel te bolezni, ta je že skoro izgubljen, o*r-ianjegova kmetija. Pametni kmetje to dobro vedo, in komur ae smili rojstni dom in lastni otroci, ta se gotovo ne bo nikdar udal temu za kmeta največjemu sovražniku Žito prosim poslušajte pazno! Kmatje: Bomo, bomo! Samo Skoda, da Skoka ni zraven, ki vsakega sili s tem peklenskim oljem — seve za drag denar, Mlinar: Kaj peklensko olje? Naka! Sosedje — ha! modri ste pa res postali! Jaz ga imam Uko rad! Ha! H*! Tine: Sedaj poslušajmo ! Učitelj: P r v i č se meni zdi, in najbrfe bo tudi reB, da je vzrok pijančevanja že iz mladostne navade, Mlad pijanček, star pijaneo in zaprav-ljivec. V mnogih hišah so stariši tako prebito neumni, da svoje otroke razvadijo že doma s to žgano pijačo in so že v mladosti vsi nagnjeni do te grde in za otroke pogubne pijače. Ali stariši store še večji greh, ko jih jemljejo s seboj v gostilno in jih v družbi prav hvalijo in upijanijo. Res, da izpočetka samo pokušajo, ker jim je žganje zoprno, ali vzgled starišev in drugih jih zapelje, da se ga navadijo in postanejo pravi volkovi na žganje. Stric Matija: Marsikatera bukev d& toporišče k svojemu koncu in tudi stariši so mnogokrat pravi vzrok nesreče svojih otrok — pijancev, ki spravijo vse premoženje po grlu. Učitelj: Drugič morate priznati dragi kmetje, da je velikokrat vzrok pijančevanja lenoba. Mar si kateri nima druzega dela, kakor da pase lenobo. Da bi si dolg čas pregnal, poišče ai družbe. To pa najde najlažje v gostilnah. V družbah se pa človek le težko ubrani pohlepni želji po pijači in uda se prigovarjanju drugih, da ne sedijo pri praznih kozarcih in prasne klopi se kmalu napolnijo pridnih pivcev in pevcev, ki pri žganju ali pivu in vinu preganjajo lenobo in zapravljajo grunt, ne meneč se, kaj bo jutri. In ko se ločijo, če ne pospe po klopeh, — sramota za ljudi! — pa se pobirajo po potih in iz obcestnih jarkov. Zoreč: To ste pa zadeli gospod učitelj! Primaruha ste jo! Jaz nimam nikoli nič časa odveč in zato tudi nimam časa piti. Z Mlinarjem je drugače, ker ima časa na cente. Kaj ne? Žabe v lužah ga že dobro poznajo. Mlinar: Ti bi pa rad zbadal. Pa ne boš! Saj bi ga tudi ti rad potegnil sempatje kak frakeljček, pa te tvoja L roka preveč na vrvici drži! Tine: Ne motite gospoda učitelja! Ss boste že potem zgovorili. Učitelj: Tretjič se tudi tukaj uresničuje pregovor : Jabolko ne pade daleč od drevesa. Kakoršno drev<& tak aad. Zato opažamo, d, n a e p i- jančevanje kakor mrtvaška senca plazi od roda do roda. Ako so očetje pijanci, so skoro gotovo tudi sinovi. In temu se ni čuditi, saj imajo vedno pred očmi le slabe vzglede vedno pijanih očetov, ki bi jim v mladosti morali biti učitelji in varuhi v dobrem in lepem, a jim ie ob rojatvu v svoji pijanosti zapuate kal te grde bolezni. Poaebno pa če £e mati vživa take pijače in se otrok že z maternim mlekom nasesa in naviije nagnenja do omamljivih pijač in alkohola. Ali naj potem še kdo vpraša, odkod to, da ao otrooi bledi in slabotni, da je njih duh mračen kakor bi bili na pol mrtvi! Ali naj se čudimo, ako vidimo, da kdo hlepi po pijači? Koliko bi ae tu lahko storilo, da se ohrani mlajši rod trden, krepak 1 I n k m e t j e, očetje! T u j e v a š a d o 1 ž n o s t i n v a š a akrb na meatu! Kolika krivda in odgovornost vas drugače zadene! Jankovič: Ako pogledamo v ječe, pod vislice, med morivce in vprašamo, kdo je kriv, odgovorili nam bodo v mnogih slučajih s kletvijo in škrtanjem z zobmi in sikali: oče, stariši! Grozno, strašno je tako očitanje ! V peklu ie kolnejo očete in matere radi tega. Učitelj: Četrtič je pogosti vzrok pijančevanja — kar sem že nekoliko omenil — slaba tovariš i j a in zanikerne družbe. Pač mnogo jih je že padlo vsled Iizanja krivih prijateljev in skvarjenih tovarišev, ki ao jih peljali trezne kot ovčice h kozarcu, a so jih pustili kot neumno živino brez pameti in lastne volje pijane v gostilni ali kje za kakim plotom. Ako posebno mlad človek zaide v tako družbo, ko lahkomiselno išče tam razvedrila, tak je že po navadi izgubljen in usoda njegovega posestva, posebno če je šele postal neodvisen gospodar, zapečatena. Vinski bratec in umen gospodar pa ne gre vkup, zato gre vse rakovo pot. Gospodar se v družbi pri žganju in vinu veseli — a posli doma jedo in počivajo, posestvo in zemljišče pa zdihuje po .pridnem1 gospodarju, ,pridnem' namreč v pitju in petju pri polnem poliču med pijavkami, katere se ga drže in ožemajo. In če jim hoče uiti domov, ker ga vest priganja, se mu začno taki prijatelji rogati in zasmehovati rekoč: „Seve kot priden in pobožen sinček moraš ubogati in poslušati, drugače bo pela palica« ali „Pri tebi mpra kajpada žena hlače noa.ti«. Po strani ga pa ščujejo, da je mož, in drugo. — Pri takem govorjenju in praznenju kozarcev pa pozabi nase in dvakrat, trifcrat — človek postane reden obiskovalec gostiln in krčem — postane pijanec in zapije svoj dom. Vprašam vas, ali ni to resnično ? Ni li to žalostno za kmečki stan? Petič je gnjev in stud do doma vzrok pitju. Mogoče ima prepirljivo ženo, da ne more mol- čati, »ako bi ji naredil tri vozle na jezik" in gospodar ne najde pokoja ne po dnevi ne po noči. Da bi si ohladii jezo, ker ne more vstreči ne tako ne drugače domačim, gre in se napije. To se zgodi parkrat in se tretjič napije, da bi jezil in dražil domače. Vsak gospodar mora tu gledati, da dobi pridno krščansko ženo v hišo, ki bi ga znala voditi in varovati, ako bi bilo treba. Šestič se vda kdo pijači izobupa. Ker je pri vsej pridnosti in delavnosti v vedno večjih stiskah, leze vedno bolj v dolgove in je obupal, da bi se izkopal iz njih, pograbi hlastno po omamljivi pijači, hoteč imeti Se nekaj dobrih veselih dnij. „Saj je že tako vse proč", si misli. »Jejmo in pijmo ker jutri bomo umrli.« (Ir. 22, 13) Tako govorijo podobni onim nesrečnim v sv. pismu, katerih misli in srce živi in se giblje le v tem, da še uživajo, za drugo se ne menijo. S e d m i č pa je mnogo pijancev, ki so najbolj nesrečni. Taki so oni, ki hočejo uiti glasu svoje vesti in hočejo opominjajočo vest u d u š i t i. Pregreha, ki jih teži kakor velika skala in klada, uboje, tatvine, gojulije očita vest, in hoče zatreti glaa, ki kaže na celo verigo grehov in zlobe iz življenja — črv vedno gloje v njih prsih in da bi ga ne čutili — pijejo in pijejo noč in dan, da se Bogu smili. Reveži! Z zadnjimi močmi Be branijo in bojujejo z življenjem in njega dolžnostmi, a se slednjič utope. <— »Pijanec ee preobrne, kadar se v jamo zvrne.« A največja jama pa je teh udnjih, iz katere jih ne reši drugi, kakor smrt in da bi vsaj smrt bila krščanska! To so na kratko razloženi vzroki pijančevanja, ki toliko trdnih kmetij spravi na boben. Ko bi naši kmetje, drsgi sosedje, spoznali, koliko gorja provzroča žganjepitje in pa ■ ploh pijančevanje, vsi bi se mahoma odpovedali temu strupu 1 Bes kdo misli, da si bode v pijanosti udušil glas svoje vesti, ki ga opominja na storjene krivice, ali pa vsakdanje skrbi — a ko se zopet strežne in zave, mu stopi pred oči ie bolj žalostno stanje in stara pesem se zopet ponovi, le še bolj neprijetna je in grenka. Zato pravim, proč ž žganjem, ki spravlja kmeta na beraško palico! Poslušajmo in premislimo vsak zase, kaj so povedali gospod učitelj! Za smeh in kratek čas. Tudi tolažba. »Zdravi bodite!" je rekel zdravnik umirajočemu bolniku. Vprašanje in odgovor. Gospod advokatu • „Saj samo za vprašanje nič ne raČunite!" — Advokat: „Za vprašanje nič, pač pa za odgovor!" Križ. a a a a a a a a a a a a a h h b c č e e e e e o e e c e e R li Ii i 1 1 i i J j 1 J J 1 k k k k 1 1 1 1 1 1 m m n n n n n D n 0 0 0 0 0 0 0 P P P P r r r r r s g g s š t t U II u v v v v v Kaj sc bere v sredi soglasnik časomer človek, ki pije prebivalec Moravske vrsta nočnih 4iva!ij vax na Gorenjskem človek kožokrilee svetopisemska oseba Število večja skupina hiš pletena posula velik človek godbeno orodje preb. kraljestva na Maltami prebivalec Nemčije podučuje otroke dragi kamni učni predmet Enačba. Kaj neki je to-le: (Gromenje + valeč — me-njevalcc) 4- (šola + f — Olaf) + (knez -f av -Ezav) + (oče + ta — četa) -f- (fara — ara)? Besedna uganka: S H otrokom glad ozdravlja, z M vsako uro se opravlja, s P živini dobro služi, z R v sili vsak sc je posluži. Rešitev ugank v zadnji številki. Križ: Slava barskih imag bo veSna. Besedne uganke. I. Somišljeniki, na ljudski shod! II. Vrat — vrata III. Čaj — gaj — maj — raj. * Prav so jih reSili: Karol Doljak, cerkveni pevec v Grgarju, Goriško; Jožef Jakli." v Ravniku na lllokah; N. Si-mončifi, šivilja v Ručetni vasi pri Črnomlju. = Nizke cenc moke = franč zoreč sv. Petra cesta štev. 21 priporoča 145 3-1 slavnemu občinstvu veliko zalogo moke in otrobov na drobno in debelo po najnižji ceni. in špecerijskega blaga. mflfE? Iadajatalj dr. Evgsa Lam p«. Odgovorni uradnik: Ivan Rakovac. Tlaka .Katoliška Tiakanu."