Št. 10 (16.660) leto LVI._____________________
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7 'i 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadr •	lini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
/ j\j T r a -------------------------------------------------
/786300, faxu4Q 772416
ua 24 moggb 1 -Tel. 0481533382, fax 0481532958
'/	a-: ,-Tel.0432/731190_________________________
'7rv .. nip/Mtw.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
1500 UR 0,77 EVRA
POSmiNA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Filiale di Trieste
	\
k ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA	
• " ifišfet : V .	OPČINE-Tel. (040)21491
	TRST-NABREŽINA
. tu||| „. js	SESUAN-BAZOVICA-D0MJ0
	J
ČETRTEK, 13. JANUARJA 2000
Kljub
vsemu
svatih
iktatoijem
Bojan Brezigar
Seveda, Človeku zastane sapa, ko pomisli, da Pinochet le ne bo odgovarjal za zločine, ki jih je zagrešil, za tisoče žrtev in za dolga leta terorja njegove diktature v Čilu. Kar sama se ponuja misel, da bi bilo treba diktatorja kaznovati, kot to terja pravica, in da bi moral Pinochet zares okusiti zapor namesto luksuzne vile, v kateri je bil doslej »zaprt« v predmestju Londona.
Pa kaj, Blair je bil tudi tokrat nadvse pragmatičen. V Pinochetu je videl predvsem betežnega starčka in razumel, da Velika Britanija ne bi prav nic pridobila, Ce bi stari diktator umrl v Londonu, ne da bi bil sploh obsojen. Poleg tega ni hotel narediti iz njega mučenika, ki ga je že naslikala desnica v Čilu v pripravah na predsedniške volitve, ki bodo v nedeljo. Morda so odločitvi botrovale celo predvolilne ankete, na katere se Angleži večno zanašajo, in bo Pinochetov povratek v Čile odvrnil del volil-cev, da iz nekakšne solidarnosti, ali, Ce hoCemo, °dpora proti zunanjemu sovražniku, glasujejo za desnico.
Iz teh razlogov od-jočitev Blairove vlade ni izzvala pretiranih mednarodnih reakcij in celo španski sodnik Garzon, m je z mednarodno tiralico sprožil celotno zadevo, ni ugovarjal odločitvi. Tudi špansko sodstvo ne bi imelo nic °d sojenja temu starcu, saj je že z izdajo zapornega naloga doseglo, kar je hotelo: Četrt stoletja po krvavem držav-nem udaru je ponovno opozorilo svetovno jav-nost, tudi mlade genera-Cije, na zločine, za kate-re je kriva Pinochetova diktatura.
Sicer pa vse to ni bistveno. Pinochetov primer, dejstvo, da takega zločinca ne more zaščititi nobena imuniteta, je aamrec odprl novo stran v zgodovini mednarodnih odnosov. Kot je haaško sodišče začetek nove prakse v ka-zenskem pravu, ker na mednarodno raven pre-jjaša obravnavanje hu-m zločinov, ki bi sicer pstali nekaznovani, tako )e bila tudi aretacija Pi-aocheta svarilo vsem nekdanjim, sedanjim in oodoeim diktatorjem, da ado morali prej ali slej odgovarjati za svoja
ANKARA / PO ZAHTEVI EVROPSKEGA SODIŠČA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
Turška vlada suspendirala usmrtitev Abdullaha Ocalana
LONDON / ZARADI BOLEZNI MU NE BODO SODILI
Pinochet: sklep sprožil proteste
immA'
fp/1
vm
S' As
m.
n
LONDON, MADRID - PredsinoCno sporočilo britanskega notranjega ministra Jacka Stravva, da je zaradi slabega zdravstvenega stanja nekdanjega Čilskega diktatorja Augusta Pinocheta naklonjen njegovi izpustitvi, je naletelo na ogorčene odzive žrtev, svojcev ubitih in izginulih, organizacij za zaščito človekovih pravic in posameznikov, medtem ko sta vojska in Čilski predsednik Frei sklep pozdravila. Španska vlada se je ob sporočilu iz Londona oddahnila, saj je zunanje ministrstvo sporočilo, da bo Španija spoštovala vsakršno odločitev britanskega sodstva. Španski tožilec Baltasar Garzon, ki je zahteval iz-
ročitev Pinocheta in sojenje v Španiji zaradi kršitev Človekovih pravic v Času njegove diktature, je drugačnega mnenja in bo storil vse, da bo dosegel Pinochetovo izročitev. Straw je njemu, Švici, Franciji, Belgiji, Švedski in organizacijam za človekove pravice dal teden dni Časa, da predstavijo svoja stališča in šele potem se bo dokončno izrekel. Britanski notranji minister je obenem zavrnil vse zahteve, da bi objavil poročilo Četverice »neodvisnih« zdravnikov, ki so pregledali Pinocheta in ugotovili njegovo izredno slabo zdravstveno stanje, tako da ne bi preživel procesa.
Na 3. strani
ANKARA - Voditelji strank turške vladajoče koalicije, ki so se včeraj sestali v Ankari, da bi sklepali o preložitvi usmrtitve kurdskega voditelja Abdulaha Ocalana, kot je zahtevalo Evropsko sodišče za človekove pravice, so po veC kot petih urah trajajoči seji odločili, da suspendirajo izvršitev smrtne kazni. Vest je sporočil sam premier Bulent Ecevit, ki je pred začetkom sestanka vse strani pozval k dogovoru in spravi in dejal, da želi pozitiven odgovor na zahtevo Evropskega sodišča, ker se zaveda, da bi Ocala-nova usmrtitev ogrozila možnosti Turčije za vstop v Evropsko unijo.
Ob sporočilu o sklepu vladajoče koalicije je Ecevit povedal, da bodo Ocalanov dosje po zaključku postopka na Evropskem sodišču v Strasbourgu predali turškemu parlamentu, ki bo odloCal o ratifikaciji smrtne kazni. Zaenkrat, je poudaril premier, bo dosje ostal pri predsedstvu vlade, ki pa si pridržuje pravico, da izniči suspenzijo v primeru, da medtem nastopijo dejavniki, ki bi bili nasprotni turškim interesom.
Prve reakcije v svetu so bile dokaj ugodne. Italijanski ministrski predsednik Massimo D’Alema je odločitev turške vlade pozdravil kot znak, da se Turčija želi vključiti v Evropo in ki kaže na njena demokratična naCela. Oglasil se je tudi Paolo Gentiloni iz Rima, ki je napovedal, da bodo spet razsvetlili Kolosej v znak praznovanja za suspenzijo Ocalanove usmrtitve.
Sodni stroj v Italiji vse bolj počasen
RIM - Število kriminalnih dejanj v Italiji narašCa, italijanski sodni stroj pa je vse bolj poCasen. Zaostanek je vse večji zlasti na področju ' civilnih procesov. Taka je bila v sintezi nespodbudna slika, ki jo je ob začetku sodnega leta dal glavni tožilec pri kasacij-skem sodišču Antonio La Torre.
Na 21. strani
Danes vTurinu začetek kongresa Hrasta
TURIN - S poročilom Walterja Veltronija se bo danes v turinskem kongresnem središču Lin-gotto začel kongres Levih demokratov. Na kongresu bo sodelovalo 2.800 delegatov (zastopajo 740.000 vpisanih) in 2.000 gostov. Prisotnih bo okoli 300 novinarjev. Geslo kongresa je don Milanijev »I Čare«, resolucijo tajnika Veltronija je poprlo skoraj 80 odstotkov udeležencev pokrajinskih kongresov.
Na 2. strani
Confindustria se je uradno odločila za podporo vsem 21 referendumom, ker »ni druge izbire«
RIM - Organizacija italijanskih industrij cev se je vderaj, dan pred zadetkom zasedanja ustavnih sodnikov, odločila, da podpre vseh 21 referendumskih vprašanj. Ustavno sodišče bo danes ob 9.30 pod predsedstvom Giuliana Vassallia zadelo avdicije pobudnikov referendumov, nato pa bo sestavilo program svojega dela. Za sestavo razsodb imajo ustavniki sodniki das do 10. februarja.
Confindustria je svoje uradno stališče utemeljila z oceno, da socialni referendumi spodbujajo liberalizacijo trga dela, Čeprav je v isti sapi dodala, da bi bilo bolje, ko bi za reforme poskrbel parlament. Ker pa se je to izkazalo za nemogoče in ker se mudi, ni bilo druge poti, kot podpreti referendume, menijo industrije!, ki so takoj prejeli zelo ostre kritike sindikatov.
Na 15. strani
Med SPO in OVP še brez dogovora
DUNAJ - Optimizem, ki je v začetku tedna še vladal na obeh straneh pogajalcev, je bil očitno preuranjen! Po včerajšnjem medtem že šestem pogajalskem krogu med socialdemokrati (SPO) in ljudsko stranko (OVP) o oblikovanju nove avstrijske vlade je namreč jasno, da stranki moCno zamujata in da je odprtih še veliko vprašanj. Delegaciji socialdemokratov in ljudske stranke se bosta ponovno sestali jutri, morda tudi v soboto in nedeljo. Sele tedaj bo jasno, ali bo sploh prišlo do obnove dosedanje koalicije.
Na 14. strani
Zaščitni zakon za SGPS ni potreben
GORICA - SGPS nasprotuje odobritvi zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ker meni, da okvirni zakon o zaščiti jezikovnih skupnosti že nudi zadostno zaščito. Deželo in poslance Severne lige in desne sredine zato vabi, naj preprečijo odobritev Masellije-vega osnutka, je povedal predsednik SGPS Boris GombaC vderaj na tiskovni konferenci v Gorici. Na srečanju sta predstavnika FI in SL v slovenski kon-zulti pri Goriški občini očitala vsem drugim elanom nedemokratičnost in napovedala, da bosta bojkotirala seje konzulte, dokler ne bosta od občinske uprave dosegla spremembo njene sestave.
Na 3. strani
Omejitev prometa tudi V Trstu in Vidmu
RIM - Minister za prevoze Ronchi je včeraj predstavil vsedržavno pobudo za omejevanje prometa, ki bo po en teden na mesec od februarja do maja v 13 večjih mestih. Med temi sta tudi Videm in Trst, kjer bo 6. februarja prva nedelja brez prometa v mestnem središču, sicer samo od 10. do 18. ure: prepoved pa veljala prav za vsa zasebna vozila, tudi na neosvinčeni bencin. Namen pobude je v prvi vrsti uveljaviti zavest, da je mogoče preživeti tudi brez prevoza z lastnim avtomobilom.
Na 2. in 7. strani
Manj strelišč v FJK, ne pa na Krasu
TRST - Deželna uprava je podpisala z vojaškim poveljstvom dogovor o zmanjšanju števila strelišč in dni, ko se vojaki vadijo na teh območjih. Od nekdanjih 25 strelišč bo v deželi ostalo samo 12, med temi pa sta obe območji za vežbanje z lahkim orožjem na Krasu, in sicer pod Volnikom in pri Selcah. Podpoveljnik gen. maj. Antonelli je zagotovil, da bodo lahko omejili rabo repentabrskega strelišča, ki mu krajevna uprava nasprotuje, Cim bodo uredili podzemsko strelišče v Furlaniji.
Na 7. strani
Problemi sožitja moderne družbe
TRST - »Inštitucije v večkulturni družbi« je bil naslov diskusijskega veCera, ki ga je sinoči priredilo združenje Luoghi comuni v konferenčni dvorani knjigarne Minerva v Trstu. Protago-"nist javnega srečanja je bil prof. Gian Enrico Ru-sconi iz Turina. Zavzel je kritično stališCe do tistih, ki pod parolo multikulturnosti nekritično sprejemajo sleherno raznolikost. Po njegovem se morajo inštitucije navdihovati pri principu laičnosti, ki zahteva aktivno integracijo.
Na 5. strani
TURIN / DANES ZAČETEK
V Lingottu kongres Levih demokratov
Geslo kongresa je »I Cere« don Milanija Izvolitev vodstva na začetku kongresa
TURIN - Predsednik in politični tajnik sta že znana, kljub temu na kongresu Levih demokratov, ki se začne danes v turinskem kongresnem središču Lin-gotto, vse še ni vnaprej odločeno. Ob mnogih konkretnih vprašanjih, kot so na primer socialni referendumi, stranka nima skupnega imenovalca, prav tako je razdvojena glede skupnega političnega subjekta leve sredine, pa tudi o volilnih pravilih so mnenja deljena.
Kongres Levih demokratov, ki se bo konCal v nedeljo z zaključno repliko VValterja Veltronija in nastopom britanskega rock zvezdnika Stinga, se bo zaCel s poročilom glavnega tajnika, ki se predstavlja na kongresu z veliko večino, saj se je za njegovo resolucijo izreklo skoraj 80 odstotkov udeležencev pokrajinskih kongresov, medtem ko je dokument levice podprlo 20 odstotkov volilnih upravičenčev. Nenavadno pa je dejstvo, da bosta predsednik (Massimo D’Alema kot premier) in tajnik stranke (VValter Veltroni) izvoljena že prvi dan kongresa in to na osnovi novih pravil. To izbiro je kritizirala zlasti strankina levica, kritič-
ni so bili tudi odmevi pri drugih strankah.
Debato je vzbudilo tudi osnovno geslo kongresa, tisti »I Čare«, ki ga je Veltroni povzel po zaščitniku revnih in voditelju šole v Barbiani don Milaniju. Motilo je tako dejstvo, da se je Veltroni zgledoval po duhovniku, kot dejstvo, da se je opredelil za angleški glagol, ki ni jasno prevedljiv v italijanščino in poudarja predvsem, kako »veliko mi je do tega«. To geslo naj bi dokazovalo, kako veliko je Levim demokratom do reševanja socialnih problemov in do nakazovanja perspektive italijanski družbi.
Prav to bo najbrž najveCji izziv za kongres: bo znala stranka, ki je številčno najmočnejša v vladnem zavezništvu, oblikovati tak politični projekt, ki bo spet pritegnil k političnemu delu in politični angažiranosti tiste ljudi, ki se na primer niso udeležili lanskih upravnih in evropskih volitev? Ali bo znala spodbuditi tisto pozitivno dialektiko v levi sredini, ki je leta 1996 pridla k oblikovanju zmagovite Oljke?
RIM / ZAČETEK SODNEGA LETA
Pravosodni sistem vse bolj neustrezen
Zaskrbljeno poročilo glavnega tožilca La Torreja
RIM / SLOVENSKA MANJŠINA
Zaščita: zmeda v zbornici
Situacija se vsekakor lahko bistveno spremeni iz ure v uro
RIM - Trenutno še ni jasno, kdaj bo skupščina poslanske zbornice začela obravnavati zakonski predlog za zaščito slovenske manjšine. Osnutek poročevalca Domenica Maselhja je sicer formalno vključen na dnevni red zbornice med 18. in 20. januarjem, načelniki poslanskih skupin pa so se včeraj sporazumeli za neke vrste prednostni dnevni red nekaterih drugih zakonskih predlogov in vladnih dekretov.
Situacija v parlamentu se vsekakor lahko spremeni iz uro v uro. Med političnimi temami ima v tem trenutku prednost zakon o enakih možnostih v volilni kampanji (t.i. par condicio), dnevni red parlamenta pa pogojujejo kongresi (danes se bo zaCela vsedržavna skupščina LD) in tematske konferencef nekaterih strank, zlasti zelenih in demokratov.
Na včerajšnji seji načelnikov poslanskih skupin je prednost slovenskega zakona zagovarjala predstavnica Stranke italijanskih komunistov Maria Carrazzi, ki jo je podprl edino minister za odnose s parlamentom Agazio Loriero. Masel-lijevega zakona vsekakor niso črtali iz uradnega januarskega "koledarja" skupščine Montecitoria, kot reCeno pa ni znano, kdaj bo na dnevnem redu. Nove pomisleke nad nekaterimi deni Masel-lijevega naj bi izrazil predsednik poslancev Ljudske stranke Giovanni Soro.
Ministrica za dežele Katia Bellillo je vse prej kot zadovoljna z usmeritvijo načelnikov poslanskih skupin. S tem v zvezi je že protestirala pri predsedniku Violanteju, danes pa napoveduje poseg tudi pri predsedniku vlade Massimu D’Alemi.
RIM - Italija je na področju pravosodja bila poražena v odnosu do Evrope, v marsikaterem pogledu je zaradi poCasposti sodnih postopkov »pod posebnim nadzorstvom« in ima nezavidljiv rekord prizivov in obsodb zaradi nespoštovanja pravil Evropske unije. Zaostanek civilnih procesov se veča in vse bolj zakr-bljujoče je širjenje mladoletnih kriminalnih tolp, toda sodni stroj ne pospeši svojega ritma.
To je hila zaskrbljujoča slika italijanskega pravosodja, ki jo je včeraj nakazal šef glavnega tožilstva pri kasacijskem sodišču Antonio La Torre ob tradicionalnem odprtju sodnega leta.
Zaskrbljeno poročilo šefa glavnega tožilstva je takoj odjeknilo med pri-sostnimi predstavniki državnih ustanov. Zaskrbljujoče, vendar objektivno poročilo, je menil novi notranji minister Enzo Bianco, medtem ko je bil pravosodni minister Oli-viero Diliberto bolj skop. Izpostavil je predvsem tisti del La Torrejevega ek-spozeja, v katerem je tožilec pozitivno ocenil reforme v pravosodju, Čeprav je dodal, da ne zadostujejo. Kot zelo dobro je poročilo ocenil predsednik odvetniških sindikalnih organizacij Giuseppe Frigo.
Posebno poglavje je tožilec posvetil kaznivim dejanjem na internetu. Opozoril je na naraCanje telematskega pedofilstva, na kaznivo zlorabljanje kreditnih kartic, na širjenje kodov s pomočju kodiranih televizijskih oddaj. V samem milanu
Predsednik republike Ciampi na odprtju sodnega leta (Ap)
zavarovalnice vlako leto plaCiujejo 20 miliard lir za kritje posledic infor-matskega piratstva. Preiskovalna izkušnja pa je La Torreju narekovala bojazen, da »družba veliko tvega zatradi potencialnega prodora organiziranega kriminala na področje informatike in te-lematike«.
Prav tako zaskrbljeno je bilo poglavje o kriminalu. Število kaznivih dejanj je naraslo za 18, 9 odstotka in pojav mladoletnih kriminalnih tolp vzbuja veliko zaskrbljen-sot. »Ta pojav ni veC samo posledica družbene zapostavljenosti, družinskega razkroja ali vpliva odraslih kriminalcev, saj tako v Milanu kot v Rimu pripadniki mladoletnih tolp izhajajo zlasti iz buržujskih krogov in vsekakor iz slojev, ki niso na družbenem obrobju.
Opazna je želja, da bi »posnemali lik uspešnega kriminalca«.
Kljub temu, da je bil pred nedavnim uveden v prvi stopnji monokrat-ski sodnik, pravosodnemu stroju še ni uspelo pospešiti ritma. Se vedno narašča zaostanek civilnih procesov, vse daljši so Časi za dokončanje procesov.
Grenka je bila ocena Vsedržavnega združenja sodnikov. »Italija uvaža kazenske proces in izvaža civilne,« je dejal predsednik združenja Mario Cica-la. In pojasnil: »Ge se podjetji pravdata in eno od dveh je tuje, se obrneta na tuje sodišče, ker je veliko hitrejše od italijanskega, kdor pa hoCe zagrešiti kaznivo dejanje, skuša priti v Italijo, ker mu počasnost nudi večje možnosti, da se izogne kazni«.
ri NACIONALNO ZAVEZNIŠTVO h
Motil jih je samostojen natop Trenta in Bočna
RIM - Skupni nastop avtonomnih pokrajin Trento in Bočen na sejmu Expo 2000 v Hannovru je razburilo poslanca Nacionalnega zavezništva Pietra Mitola, njegova jeza pa je prešla tudi na nekatere druge desničarske poslance, ki so se pridružili njegovemu vprašanju.
Po mnenju podpisnikov bi na expoju v Hannovru morala nastopiti z državnim paviljonom samo Italija in nihče drug. To tezo naj bi potrjevalo tudi dejstvo, da je bilo vprašanje italijanskega nastopa zaupano zunanjemu ministrstvu. Dejstvo, da sta s svojim standom prisotni tudi pokrajini Bočen in Trento je po mnenju Mitola in somišljenikov samo odraz »škandalozne šibkosti vlade, ki je pripravljena tudi na protislovno ravnanje, da bi si le pridobila še kak glas«.
To tezo je kot povsem lažno najprej zavrnil južnotirolski poslanec Kar Zeller, ki je pojasnil, da je v Hannovru prisoten konzorcij GEIE, ki ima kot glavni cilj gradnjo železniškega predora Brenner, konzorcij pa je bil sprejet na expo kot odraz Čezmejnega sodelovanja. Tezo je potrdil poslanec Luigi Olivieri, nato pa jo je v imenu vlade razvil podtajnik pri predsedstvu vlade Luciano Ca-veri, ki je še dodal, da so konzorciji kot GEIE predvideni v evropskih pravilih. Vlada je dala dovoljenje za nastop na expoju in ni bilo nobenih kršitev. Tudi zato je Caveri povabil Mitola in ostale podpisnike, * naj umaknejo predlog resolucije. Ker tega niso hoteli storiti, je zbornica predlog z večino glasov zavrnila.
________ITALIJA / ŠTIRI NEDELJE V MESTIH OMEJEN PROMET
Namesto avtomobila ogled muzejev
Minister Ronchi želi, naj bodo te nedelje promocija v bitki za manj onesnažen zrak
RIM - Doslej je pristopilo 30 mest, do 6. februarja pa naj bi jih pristopilo okoli 100. Minister za okolje Edo Ronchi je bil na včerajšnji novinarski konferenci zadovoljen z odzivom na predlog, naj bi eno nedeljo v mesecu ljudje pustili avto doma in se podali po mestu peš.
Ronchi je zamisel štirih nedelj brez avtomobila vsebinsko povezal (6. februar je namenjen kulturi,
5. marec športu, 9. april otrokom in 7. maj glasbi).
Minister je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da bodo mesta, ki bodo pristopila k projektu, lahko računala na prispevek za Čistejše okolje (ministrstvo ima za to na razpolago 50 milijard lir), pogoj pa je, da bodo v teh štirih nedeljah zaprli za osebni promet dokaj obsežno območje, da bodo okoli prepovedane cone območja z omejenim prometom, da bo promet prepovedan vsaj 8 ur, predv-
sem pa mora biti prepoved prometa uvod v strukturne načrte za sanacijo, ki naj bi jih napovedali v teh nedeljah.
Iz ministrovih besed je bilo jasno, da štiri nedelje brez avtomobilov ne bodo bistveno pripsevale k manj - onesnaženemu
zraku, ampak želi to biti predvsem alarmni zvonec in obenem spodbuda k urepanju za Čistejši zrak v mestih.
Kako pereC je ta problem dokazujejo ukrepi o prepovedi prometa v večini italijanskih velikih mest še zlasti v tem času, ko
h koncentraciji strupov pripeva tudi megla.
Na telefoto Ap posnetek iz Milana, kjer bo so bili zaradi onesnaženja Ze večkrat prisiljeni zapreti mestno središče in kjer bodo morali prebivalci morda že to nedeljo pustiti avto v garaži.
16. februarja predhodna obravnava o fojbah
RIM - V sredini februarja se bo spet zaCela predhodna obravnava, na kateri bo moral sodnik za predhodni postopek pretehtati, ali je dovolj elementov za proces o fojbah in ali je dovolj dokazov za morebitno formalno obtožbo dveh preiskovanih oseb.
Sodnik za predhodni postopek je določil začetek predhodne obravnave za 16. februar.
Novico o novi predhodni obravnavi je sporočil oodvetnik istrskih in dalmatinskih beguncev Fran-cesco Caroleo Grimaldi, ki je dejal, da bo končno nekaj gotovosti v sodnem postopku. Obravnava bo zadevala samo morebitne odgovornosti hrvaških državljanov Oskarja Pisku-liCa (78 let) in Ivana Motike (po sporočilu hrvaških oblasti naj bi slednji pred Časom že umrl). Državni tožilec Giuseppe Pititto ju je namreč obtožil večkratnega umora v obremenilnih okoliščinah, saj sta osumljena, da sta odgovorna za smrt mnogih Italijanov v obdobju 1943 - 47. Postopek proti Piskuhcu in Motiki je del širše preikave o fojbah, ki jo je pred leti začel Pititto.
Februarja bo že tretja predhodna obravnava o tem procesu. Na prvi je tedanji sodnik za predhodni postopek menil, da sodni postopek sploh ni bil umeten, ker je zadeval tuje državljanje in kazniva dejanja na teritoriju, ki ni veC v Italiji. Zoper to razsodbo so tožilstvo zastopniki begunskih gibanj, ki so bila sprejeta kot prizadete stranke, vložil priziv in prizivni sodniki so bili različnega mnenja od prvostopenjskega sodnika. Vendar je bil tudi njihov sklep razveljavljen, ker vse stranke niso bile obveščene v skladu s predpisi. Zato je potrebna zopetna obravnava.
Slabo zdravje rešilo Pinocheta pred sojenjem

LONDON - Britanski notranji minister Jack Straw je predsinoči sporočil, da je zaradi Pinochetovega slabega zdravstvenega stanja naklonjen njegovi izpustitvi, s tem pa tudi prekinitvi postopka za njegovo izročitev Španiji. Straw je sprejel ta sklep po poročilu štirih neodvisnih zdravnikov, ki so po pooblastilu ministrstva 5. januarja pregledali Pinocheta, in ugotovili, da nekdanji diktator ni dovolj zdrav, da bi lahko prestal sodni proces. »Trenutno ni v stanju, da bi prestal sodni proces,« je izjavil britanski notranji minister. Straw je sicer vsem vpletenim stranem (vladi Čila in Španije, britanskemu sodstvu, Franciji, Belgiji, Švedski in Švici, ki so prav tako zahtevale izročitev nekdanjega diktatorja, pa tudi vrsti človekoljubnih organizacij od Amnesty International do Human Rights Watch) dal sedem dni Časa, da predstavijo svoja stališča, na podlagi katerih bo sprejel končno odločitev.
Straw je obenem sklenil, da ostane zdravstveno poročilo tajno, navedel je le, da je do Pinochetovega poslabšanja prišlo »med septembrom in oktobrom leta 1999«. Kot pa se je izvedelo, je Četverica specialistov (dva gerontologa, nevrolog in psihiater) ugotovila, da je Pinochet zaradi dveh iktusov de-bilitiran, da ima hudo obliko sladkorne bolehni, zaradi katere je izgubil občutljivost v rokah in nogah. Nekdanji diktator pa naj bi bolehal tudi za hudo depre-sijo, tako da ne bi bil kos procesu.
Pinocheta so na zahtevo španskega sodišča 16. oktobra leta 1998 aretirali v Londonu, tako da je v hišnem zaporu že 15 mesecev. Njego-v° zdravstveno stanje Oaj bi se bistveno poslabšalo minulo jesen, medtem ko so mu pred •tem leta 1992 že vsadili srcni spodbujevalnik.
Londonsko sodišče je 8- oktobra lani sicer odločilo, da Velika Britanija lahko Pinocheta izroči Španiji, potem ko lordska zbornica Pinochetu za obdobje 1988-90
priznala imunitete. 20. marca letos naj bi se ^aCelo zaslišanje, po ka-erem bi se Straw dokončno odločil o more-itni izročitvi ali izpustitvi Pinocheta.
Španija zahteva izročitev Pinocheta zaradi zločinov, ki jih je storil med svojo vojaško diktaturo v Čilu od leta 1973 d° 1989, najdaljšo dikta-uro v tej latinskoameriški državi. Španski tožilci so v obtožnici na-vedli 34 primerov muCe-ii]a in drugih kaznivih uejajij v zadnjih 14 me-


Takoj po objavi vesti, da bodo Pinochetu dovolili odhod v Čile, so v Londonu manifestanti razobesili velik lepak s fotografijami 192 izginulih oseb (AP)
secih njegove vladavine. V skoraj 17-letni vladavini je namreč Pinochet z nasiljem, tudi usmrtitvami in zapiranjem, zatiral levico in svoje nasprotnike, s Čemer je povzročil tudi odhod približno milijona Čilencev.
Pinochet je bil po letu 1990 vse do marca leta 1998 vrhovni poveljnik vojske, od takrat pa je dosmrtni senator in ima še vedno zelo velik vpliv v državi.
Augusto Pinochet Ugarte se je rodil leta 1915 v Valparaisu. Zaljubljen je v družino (-ima pet otrok in kakih trideset vnukov), v filme in v zgodovinske knjige. Po uspešni vojaški karieri, ga je 20 dni pred vojaškim udarom Čilski predsednik Salvador Al-lende imenoval za vrhovnega poveljnika vojske, ker ga je smatral za zvestega in pravega vojaka »od pet do glave«.' Pinochet pa je 11. septembra 1973 izdal zaupanje zakonito izvoljenega predsednika in ga odstavil s krvavim vojaškim udarom. Osrednje nogometno igrišče v Satiagu de Chile so spremenili v ogromno koncentracijsko taborišče. V vsem Čilu je izginilo več kot 2.000 nasprotnikov vojaške hunte. Te »desapa-recidose« je zloglasna politična policija likvidirala, nešteto pa je bilo primerov nasilja in strahotnega mučenja. Pinochetu je v prvih dneh po državnem udaru uspelo v vojaški hunti premagati admirala Joseja Tori-bia Merina in je 17. decembra 1974 prevzel predsedstvo države. 11. marca 1981 je bil po-
trjen za drugi osemletni predsedniški mandat. Pinocheta so podpirali številni Čilenci, predvsem poslovneži, podjetniki in finančniki, ki so si v osemdesetih letih zagotovili izredne zaslužke po zaslugi neoliberi-stiCnega gospodarskega programa, ki je omogočil sanacijo Čilskega gospodarstva, a za ceno izrednih socialnih žrtev.
Septembra 1986 je preživel atentat, v katerem je življenje izgubilo
njegovih šest varnostnikov. Pred svojim imenovanjem za dosmrtnega senatorja se je 10. marca odpovedal funkciji vrhovnega poveljnika Čilske vojske in jo predal svojemu zvestemu generalu Ricardu Izurietu.
Zaman je 11 poslancev poskušalo preprečiti njegovo imenovanje za dosmrtnega senatorja, ker je naCel »Čast in varnost države«. Dan kasneje ga je Čilski parlament proglasil za do-
smrtnega senatorja, 10. aprila 1998 pa ga je parlament oprostil vsake krivde za strahote in nasilje med vojaško diktaturo.
Kot rečeno, je Pinochet 17 let vladal Čilu, 25 let je bil na Čelu ene najmočnejših armad Latinske Amerike in tudi po vrnitvi demokracije v Čile je bil prava siva eminenca, ki je pogojeval izbire demokratično izvoljenih Čilskih voditeljev. (STA/CR)
Dve leti zapletov in sodnega boja
LONDON - Pinochetove težave in sodni napori, da bi preprečili njegovo izročitev Španiji, so se zaceli pred dvema letoma.
22. september 1998: Augusto Pinochet je prispel v London, kjer se je podvige! kirurškemu posegu na hrbtenici.
10.	oktober 1998: Amnesty International je zahtevala njegov pripor zaradi kršenja človekovih pravic.
13. oktober 1998: špansko sodstvo je britanske oblasti zaprosilo za pooblastilo, da lahko zasliši Pinocheta zaradi umorov španskih državljanov v Čilu za Časa vojaškega udara in diktature.
16.	oKtober 1998: na zahtevo madridskega sodnika Baltasarja Garzona je britanska policija ukazala Pinochetovo aretacijo.
17.	oktober 1998: Čile je uradno protestiral pri britanskih oblasteh s trditvami, da ima Pinochet diplomatsko imuniteto.
21.	oktober 1998: premier Tony Blair je izjavil, da je Pinochetov primer v pristojnosti sodstva.
22.	oktober 1998: Pinochetovi odvetniki so pri najvišjem britanskem sodišču vložili priziv proti aretaciji nekdanjega Čilskega diktatorja.
28. oktober 1998: britansko visoko sodišče je preklicalo sklep o aretaciji, ker ima Pinochet diplomatsko imuniteto. Javni tožilec je takoj vložil priziv pred lordsko zbornico, tako da je Pinochet ostal v pripom.
4. november 1998: lordska zbornica je začela razpravljati o prizivu proti sklepu visokega sodišča.
6. november 1998: španska vlada je poslala zahtevo za Pinochetovo izročitev.
11.	in 12. november 1998: tudi Švica in Francija sta zahtevah Pinochetovo izročitev.
25. november 1998: na Pinochetov 83. rojstni dan mu lordska zbornica ni priznala imunitete, njegovo izročitev pa je zahtevala tudi Belgija.
9.	december 1998: britanski notranji minister je odobril postopek za Pinochetovo izročitev Španiji.
10.	december 1998: Pinochet je zahteval razveljavitev sklepa lordske zbornice, ker je eden od elanov v preteklosti sodeloval z Amnesty International.
17. december 1998: sodna komisija lordske zbornice je razveljavila prvo razsodbo lordslce zbornice.
24. marec 1999: lordska zbornica ni priznala imunitete, a je določila, da lahko Pinochetu sodijo samo za zločine storjene po letu 1988.
15. april 1999: notranji minister je ponovno odobril postopek za ekstradicijo.
11.	september: prvič je Pinochet izrazil obžalovanje za nasilje med vojaško diktaturo.
8. oktober 1999: britanski sodnik Ronald Bartle je priznal pristojnost španskega sodstva za sojenje Pinochetu in dal zeleno luc za njegovo ekstradicijo.
11. januar 2000: britanslca vlada je napovedala Pinochetovo osvoboditev iz zdravstvenih razlogov.
ODMEVI / SVOJCI ŽRTEV IN RAZNE ORGANIZACIJE
Val ogorčenja zaradi sklepa britanskega notranjega ministra
LONDON, MADRID - Predsi-nočnji sklep notranjega ministra Jacka Strawa je naletel na ogorčene odzive žrtev in društev za človekove pravice, medtem ko ga je Čile pozdravil. Tiskovni predstavnik Čilencev v izgnanstvu Carlos Reyes je izrazil ogorčenje nad odločitvijo britanskega notranjega ministra, zaradi katere se bo »zločinec izognil roki pravice, medtem ko v Čilu zaradi njegove strahovlade še vedno trpi veliko ljudi, ki so starejši od njega in slabšega zdravstvenega stanja«.
Španska vlada se je sicer na sporočilo iz Londona odzvala dokaj zadržano in s pravim olajšanjem. Zunanje ministrstvo je le sporočilo, da bo Španija spoštovala vsakršno odločitev britanskega sodstva. Španski tožilec Baltasar Garzon, ki je zahteval izročitev Pinocheta in sojenje v Španiji zaradi kršitev človekovih pravic v času njegove diktature, je vCeraj izrazil upanje, da bo ministra Stravva prepričal, da bo spremenil zadržanje. Gar-
zonovi sodelavci pa so navedli, da bodo nadaljevali prizadevanja za Pinochetovo izročitev. Tako bo špansko 'sodišče v primeru odločitve Londona o izpustiti vi Pinocheta na humanitarni podlagi od britanskih tožilcev zahtevalo novo zdravstveno poročilo. Eden od odvetnikov, ki sodeluje z Garzonom, Carlos Slepoy je morebitno izpustitev Pinocheta označil kot politično odločitev, ki bi pomenila, da Pinochetu ne bo sojeno, saj mu v Čilu ne bodo sodili. »Izpustitev Pinocheta bi pomenila njegovo nekaznovanost in nekaznovanost zločinov, ki jih je storil med svojo diktaturo,« je poudaril Slepoy. Francoski sodnik Robert La Loire pa je od zuhanjega ministra Huberta Vedrina zahteval, naj od britanskih oblasti doseže, da lahko francosko sodstvo zasliša Pinocheta, ker to ne bo več mogoče, če se bo vrnil v Čile. Francoskemu sodniku so namreč čilske oblasti dosledno zavrnile vse zahteve, da bi zaslišal predstavnike
nekdanje vojaške hunte.Tiskovna predstavnica Koordinacije proti nekaznovanosti, ki v Madridu združuje žrtve latinskoameriških diktatur, Marcela Pradenas je odločitev Londona označila za obžalovanja vredno in žalostno. Menila je, da bi bila najboljša rešitev zagotovitev Pinochetu hitro in učinkovito sojenje v Španiji, tako da bi mu lahko sodili brez tveganj resnejšega poslabšanja zdravstvenega stanja.
Venezuelski zunanji minister Jose Vicente Rangel je britanski sklep ocenil kot »nemoralen«. »Zanimivo in zgodovinsko nemoralno je dejstvo, da rešujejo Pinocheta procesa z navajanjem humanitarnih razlogov, ki se jih on ni poslužil s tisočimi žrtvami njegove vlade,« je poudaril minister. Nobelova nagrajenka za mir Rigoberta Menchu pa je novico ocenila kot »neverjetno«, ker ne razume, kako se lahko svetu smilijo storilci genocidov, ki niso pokazali nobenega usmiljenja, ko
so mučili otroke in ženske. Am-nestiy International je bila ogorčena, ker Stravv noče objaviti zdravniškega poročila, saj bi morali biti z njim seznanjeni tudi prizadeti, in sicer žrtve Pinochetovega režima.
Britanski sklep je čilska vojska pozdravili kot prvi korak na poti »poštene in častne« Pinochetove vrnitve v domovino, ki bo vzpostavila »državno suverenost«. V svojem komunikeju je vrhovni poveljnik Ricardo Izurieta obenem izrazil upanje, da sedanji primer ne bodo izkoristili za druge cilje, ki ne bi bilo življenje nekdanjega vrhovnega poveljnika. Čilski predsednik Eduardo Frei pa je včeraj poudaril, da morajo nekdanjemu predsedniku soditi Čilski sodniki, »ki so v svoji neodvisnosti v stanju izpolniti to nalogo«.
V Veliki Britaniji je odločitev prva pozdravila nekdanja premierka Margaret Thatcher, sicer velika zagovornica Pinocheta. (STA)
GLOSA
Nad Srbijo vse bolj mračni oblaki
Jože Pirjevec
Medtem ko se na Hrvaškem politična vremena jasnijo, se v Srbiji čedalje bolj kopičijo viharni oblaki. V torek je Primorski dnevnik poročal, da je v Miloše-vičevem fevdu kar 64 odstotkov ljudi pod mejo revščine, medtem ko se od 3 do 5 odstotka prebivalstva koplje v bogastvu. Se bolj alarmantne so novice, ki jih prinaša zadnja izdaja beograjske »Republike«, opozicijskega štirinajstdnevnika, ki se že več kot deset let pogumno bori proti »stihiji straha, mržnje in nasilja«. V njej citirajo bivšega guvernerja Narodne banke Jugoslavije, ki trdi, da je v tem trenutku situacija hujša kot je bila leta 1993, ko se je zdelo, da bo hiperinflacija uničila srbsko gospodarstvo. Sedaj, pravi Dragoslav Avramovič, ni več deviznih rezerv in zalog. Ugledni VVallstreet Journal pa ugotavlja, da ima Srbija najmanj razvojnih možnosti med vsemi balkanskimi in vzhodnoevropskimi državami.
Gospodarsko mizerijo spremlja pravi napad na tiste, ki si drznejo še samostojno misliti, pri čemer je najbolj značilen novi zakon o univerzah, ki jim jemlje vsako avtonomijo in jih spreminja v trobila režima na oblasti. Sedaj so na površju ljudje, kot je novi dekan Elektrotehnične fakultete v Beogradu Vlada Teodosič, ki je na proslavi njene petdesetletnice obtoževal nezadovoljne člane kolektiva, da so pehota Nata in najavljal proti njim sodne postopke. Na njegovi
fakulteti, je zaključil Teodosič, ne bo političnega delovanja: »Borba je bila težka in bi je ne dobili, ko bi ne imeli pomoči predsednika ZRJ Slobodana Miloševiča in profesorice Mirjane Markovič« (njegove žene). V takih razmerah se ni čuditi, da je Pravna fakulteta beograjske univerze imenovala za rednega profesorja Vojislava Šešlja, podpredsednika Vlade Republike Srbije, predsednika Srbske radikalne stranke, obenem pa enega glavnih vojnih zločincev, ki so na spisku haaškega sodišča.
Ena od značilnosti sedanjega trenutka v Srbiji je vedno večja verbalna agresivnost. Ne mine večer, da bi državna televizija ne grmela proti vsemu, kar je ameriško in zahodnoevropsko in da bi generali ne zagotavljali, kako se bodo kmalu vrnili na Kosovo »zlepa ali zgrda«. Medtem, ko se vladni velmožje hvalijo z »izred-
no zmago nad Natom«, ki da so jo baje izbojevali, z »bleščečo obnovo dežele«, ki da je v teku, že pripravljajo novo krizno žarišče, brez katerega se očitno ne morejo ohraniti na oblasti, saj vedno bolj grozeče nastopajo proti Cmi gori in njenemu separatizmu. »Odcepitev Črne gore«, je pred nekaj tedni izjavil na televiziji Vojislav Šešelj, »bi povzročila civilno vojno v sami Cmi gori«. Šešelj že ve, kako se tej stvari streže, saj je v zadnjih desetih letih imel prste vmes v vseh genocidih in etničnih čistkah, kar jih je bilo v prostoru med Slavonijo, Krajino, Bosno in Hercegovino, Kosovem polju in Sandžakom.
V tej situaciji, razpeti med revščino in notranjimi konflikti, se sama po sebi ponuja misel, da brez nasilja Srbija ne bo našla izhoda iz slepe ulice, v kateri se je znašla. Mirko Tepa-vac, bivši Titov zunanji minister, trdi v svojem prispevku, da je »konec blizu, čeprav ga še ni jasno videti«. Pri tem si predstavlja dva scenarija: izbruh nasilja ali tolikšen pritisk javnega mnenja, da bo oblast prisiljena razpisati svobodne volitve. Pri tem pa tudi sam ugotavlja, da je deset let izolacije v Srbiji še okrepilo razkol z lastno demokratsko tradicijo in evropsko civilizacijo. Poglavitno vprašanje ni toliko, kako rešiti Srbijo od Miloševiča, temveč, kako zagotoviti, da bi potencialni novi Miloševiči ostali brez Srbije.
LJUBLJANA / SKLEP DARS
Predor Trojane bodo gradili Italijani
Grasseffo je skupaj s Kraškim zidarjem najboljši ponudnik
LJUBLJANA - Uprava Družbe za avtoceste (DARS) je v torek odločala o zahtevkih za revizijo postopka v zvezi z oddajo del za gradnjo 2, 9-kilomettskega predora Trojane, ki sta ju vložila neizbrana ponudnika, avstrijski Alpine Bau in ljubljanski SCT v skupnem nastopu z družbo Impregilo iz Milana. Kot so povedali v službi za odnose z javnostmi DARS, so sklep v zvezi z omenjeno odločitvijo danes poslali obema pritožnikoma. Ko ga bosta slednja prejela, bodo o njem obvestih tudi javnost. Neuradno pa je že znano, da je DARS zavrnil obe vlogi za pritožbo, tako da ostane še naprej v veljavi decembrski sklep o izbiri milanskega podjetja Impresa Grassetto kot najugodnejšega ponudnika.
Ta italijanska družba je s Kraškim zidarjem iz Sežane kot podizvajalcem za gradnjo najdaljšega predora v okviru uresničevanja nacionalnega programa izgradnje avtocest ponudila ceno 13, 9 milijarde tolarjev. Z izbiro se je strinjala tudi Evropska investicijska banka, ki s posojilom sodeluje pri financiranju gradnje predora Trojane. Na DARS pa je danes prispela tudi že druga pritožba Grassetta v zvezi z gradnjo skoraj osemkilometrskega‘av-tocestnega odseka Šentjakob - Krtina. Italijanska družba se namreč'ne strinja z odločitvijo uprave DARS, ki je dela oddalo trem domačim gradbenim podjetjem.
Vodja omenjene službe DARS Pedja Ašanin Gole je za STA glede nadaljnjega postopka v zvezi s predorom Trojane pojasnil, da so v skladu z zakonom o revizijskem postopku za javna naročila pritožnikoma poslali sklep uprave, v treh dneh od datuma prejema pa imata neizbrani ponudniki dve možnosti. Prva je, da upravi DARS odgovorijo, da vztrajajo pri reviziji, DARS pa mora v tem primeru vso dokumentacijo poslati državni revizijski komisiji za javna naročila (ta ima do tri mesece časa za odločanje). Druga možnost pa je, da v omenjenem obdobju obvestijo DARS, da ne vztrajajo pri reviziji. Dvocevni predor pa naj bi v skladu z nacionalnim programom izgradnje avtocest gradili štiri leta in osem mesecev.
Kot je znano, je revizijska komisija za javna naročila decembra razveljavila sklep uprave Družbe za avtoceste (DARS) o izbiri najugodnejšega ponudnika za gradnjo avtocestnega odseka od Sentjakooa do Krtine. To je storila na podlagi pritožbe enega od ponudnikov, italijanske družbe Grassetto, upravi DARS pa je takrat naročila, naj znova pretehta svojo odločitev o oddaji del trem domačim gradbenim podjetjem. Uprava je to storila 24. decembra, vendar je za izvajalca gradbenih del znova potrdila domači konzorcij, v katerem so SCT, Primorje in GIZ Gradis.
Uprava DARS je najnovejšo odločitev pisno že posredovala tako državni revizijski komisiji kot tudi vsem ponudnikom, ki so se javili na razpis. Ker gradnjo ti. avtoceste prek Trojan, katere prvo etapo predstavlja tudi 7, 7 kilometra dolg odsek Šentjakob - Krtina, sofinancira Evropska investicijska banka, ta pa je dala svoje soglasje že pri prvotni odločitvi, po pojasnilih službe za odnose za javnostmi DARS ni potrebno enake odločitve vnovič posredovati EIB.
LJUBLJANA / PRI PREDSEDNIKU DZ
DEŽELA / V POLEMIKI Z VLADO
Katoliško tiskovno dmštvo prosilo pomoč za prenovo prostorov
LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je v torek sprejel predstavnike Katoliškega tiskovnega društva (KTD) iz Gorice in predstavnike Goriške Mohorjeve družbe, ki so ga seznanili z neustreznostjo prostorov, v katerih v Gorici domujejo slovenske kulturne organizacije in društva. Glavni problem Katoliškega tiskovnega društva predstavljata stavbi Katoliške knjigarne na Travniku in stavba na Placuti, kjer imata sedež KTD in Zadruga Goriška Mohorjeva in ki ne ustrezata več varnostnim predpisom, zato potrebujeta obnovo.
KTD ima zaradi prenove Kulturnega centra Lojze Bratuž težave z visokimi dolgovi, ker so stroški obnove tega objekta presegli finančno pomoč, ki sta jo za obnovo doma namenili Slovenija in dežela Furlanija Julijska krajina. Zato se je vodstvo KTD odločilo za prodajo stavbe na Placuti, s tako pridobljenimi sredstvi pa naj bi nato obnovili stavbo Katoliške knjigarne na Travniku. Pred dokončno odločitvijo so želefi s svojimi težavami seznaniti tudi slovensko vodstvo, ki naj bi jim pomagalo ohraniti slovensko posest v Gorici, ki je po njihovem prepričanju tudi del slovenskega etničnega ozemlja.
Podobnik je podprl obnovo in ohranitev obeh stavb v slovenski lasti, s problematiko pa naj bi seznanil tudi predsednika in podpredsednika vlade, predstavnike vladnega urada za Slovence v zamejstvu in ministrstvo za kulturo. Podobnik je tudi dejal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, za zagotovitev sredstev za obnovo. (STA)
Gorske skupnosti: FJK še vztraja pri ukinitvi
TRST - Politična večina (Pol svoboščin in Severna liga), ki vodi Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, vztraja pri ukinitvi gorskih skupnosti. Osrednja rimska vlada je že dvakrat zavrnila tozadevni sklep deželnega parlamenta, ki ga je včeraj spet odobrila pristojna svetovalska komisija. Ge ga bo, kot vse kaže, odobril tudi deželni svet, tvega zakon o ukinitvi gorskih skupnosti še tretjo zavrnitev s strani rimskega ministrskega sveta.
Ukinitev gorskih skupnosti je predlagal odbornik za lokalne uprave Giorgio Pozzo (Unione Friuli), nakar je komisija z glasovi večine in zelenega Maria Puiattija spet odobrila ukinitev teh krajevnih ustanov. Predstavniki Pola svoboščin in zastopnik Zelene liste-SDI so prepričani, da ima Dežela ne samo primarne pristojnosti na področju lokalnih uprav, kar ji nihče sicer ne osporava, a tudi, da so gorske skupnosti v danih razmerah nepotrebne in preživele.
Ge bo prevladalo to stališče bodo gorske skupnosti ukinjene julija tega leta. Proti njihovi ukinitvi so se včeraj izrekli zastopniki leve sredine in Ko-
munistične prenove, ki pravijo, da je treba gorske skupnosti posodobiti in reformirati, ne pa ukiniti. In to tudi zato, ker je obstoj in razvoj teh ustanov jasno določen v državnem zakonu št. 142 (reforma lokalnih teles).
Pristojna svetovalska komisija je na novo odobrila zakon o pravici do študija in izobrazbe z nekaterimi popravki, ki jih je posredovala rimska vlada. Sklep je bil odobren z glasovi Lige in desnice, CPR se je vzdržal, vsi ostali pa so glasovali proti. Da gre le za zgolj formalne in ne vsebinske popravke meni svetovalka SIK Bruna Zorzini Spetič, ki ugotavlja, da bo rimska vlada najbrž tudi v tem primeru zavrnila ta zakon, ki je v marsičem v nasprotju z republiško ustavo. Gre, kot znano, za normativ, ki odpira pot javnemu financiranju zasebnega šolstva.
Deželna komisija je včeraj tudi sprejela nekatere vladne popravke v zvezi z deželnim zakonom o davku IRAP (produktivne dejavnosti), ki ga je ministrski svet pred nekaj tedni delno zavrnil. Vse sklepe komisije mora, kot rečeno, še potrditi deželna skupščina.
GORICA / STALISCE SGPS
Okvirni zakon že dovolj ščiti Slovence v Italiji
Gombač ostro kritiziral vsebino Ma-selijevega zakonskega osnutka
GORICA - Slovenska gospodarska prosvetna skupnost odločno nasprotuje	odobritvi
zaščitnega zakona za Slovence v Italiji in meni, da je za zaščito manjšine povsem ustrezna in zadostna osnova pred kratkim odobreni zakon o zaščiti jezikovnih skupnosti. Tako je povedal predsednik SGPS Boris Gombač včeraj na tiskovni konferenci na goriškem županstvu, ki jo je njegova organizacija sklicala predvsem z namenom, da predstavi svoje mnenje o slovenski konzulti pri Goriški občini. Z Gombačem sta se srečanja udeležila Alex Pintar in Boris Tanko Pausic, ki sta bila za člana konzulte izvoljena v občinskem svetu kot predstavnika Forza Italia prvi in Severne lige drugi.
Gombačeva ocena Masellijevega osnutka je negativna. Tak zakon bi po njegovem mnenju »vklenil« manjšino »kot to hočejo katokomunisti iz vrst Oljke«, medtem ko hoče SGPS tako zaščito, ki bo varovala svobodo informiranja in izražanja pripadnikov manjšine. To pa nudi že zakon o jezikovnih skupnostih, je dejal Gombač in napovedal poseg pri vseh občinah v obmejnem pasu, da se zakon aplicira. Drug zakon ni potreben, zato SGPS poziva deželno upravo (»katere delovanje zelo cenimo«, je podčrtal), naj pred 18. januarjem, ko naj bi se obnovila v poslanski zbornici razprava o Ma-sellijevem osnutku, »dvigne svoj glas proti takemu zakonu«. »Pozvali bomo tudi vse poslance Severne lige in Pola svoboščin, naj naredijo vse, kar je mogoče, da preprečijo odobritev tega besedila,« je še dejal Gombač.
Na vprašanje, ali po njegovem torej Slovenci ne potrebujejo dodatnih zaščitnih norm, je dejal, da je za Tržaško Londonski memorandum že' zadostna osnova, na Goriškem »imamo vse šole, ki jih hočemo« in zakon o vračanju priimkov v izvirno obliko, za videmsko pa naj bi se poslužili novega zakona o jezikovnih skupnostih.
Gombač je obravnaval še kopico vprašanj, od Slovenije, »kjer še vladajo komunisti« in ki »naj preneha z interferencami na manjšino, njeno zaščito in na to, kdo jo predstavlja«. Ljubljani je tudi zagrozil s prijavo italijanskemu sodstvu, če ne bo nemudoma objavila kdo, kdaj, kako in koliko denarja je namenila manjšini.
Med številnimi obtožbami, ki so letele v razne
smeri, predvsem pa na »slovenske katokomuni-ste«, je tudi trditev o »njihovih prepletanjih politično-ekonomsko-fi-nančne narave z izkoriščanjem Brandolinove pokrajinske uprave«, Ker gre za dokaj težke besede, smo Gombača trikrat zaporedoma vprašali, kaj s tem misli in če lahko navede kako konkretno dejstvo v podkrepitev svojih trditev. Trikrat so odgovori šli v druge smeri, brez navedbe enega samega konkretnega primera po-litično-finančnega prepletanja med manjšino in pokrajinsko upravo.
Vprašanje goriške občinske konzulte sta obravnavala predsem Pintar in Tanko Pausic. Tudi onadva, zlasti prvi, nista štedila s težkimi besedami. Konzulta deluje antidemokratič-no, pristransko, »skuša se natakniti nagobčnik delu slovenske manjšine, ki se ne istoveti z Oljko«, prav tako nedemokratično in pristransko se vede predsednik.
Kateri pa so konkretni očitki, na katerih slonijo navedene ocene? Prvič to, nam je odgovoril Pintar, da je vabilo za decembrsko sejo konzulte prejel le 4 dni prej in se ni mogel ustrezno pripraviti. Nadalje, da so dnevni redi sej preveč generični in da zapisniki prejšnjih sej niso pravočasno dostopni članom. Za slednji problem je sicer kriva tudi občinska uprava, ki konzulti ni dodelila ustrezne pisarne, je priznal Pintar, vendar pristavil, da bi se moral tudi predsednik bolj zavzeti.
Navedeni problemi so sicer v zadnjem času rešeni (»po naši zaslugi«, je podčrtal Pintar), vendar se predstavika Forza Italia in Severne lige še naprej ne bosta udeleževala sej konzulte. To, dokler ne bo bistveno spremenjena sestava tega organa, je povedal Pintar. Namesto da-, našnjih 15 članov (po 5 za SKGZ in ZSKP, 2 za Sindikat slovenske šole in 3 imenovani v občinskem svetu) naj jih bo le 7: po eden za SSS in tri »krovne« organizacije in trije politično imenovani v občinskem svetu. Pintar je povedal, da je mimo večine v konzulti, ki se je že v prejšnjem in spet v tem mandatu izrekla za potrditev (s potrebnimi prilagoditvami: SSO namesto ZSKP) te sestave, že posegel pri občinski upravi in pričakuje, da bo pri spremembi pravilnika konzulte sprejela stališče, ki ga - v nasprotju z drugimi trinajstimi člani konzulte -zagovarjata on in Tanko Pausic.
Marko Marinčič
Dobimo se v Fomili!
i r 'ir i
Dobrodos 2000 zmnogo
M& • X
RABUIESE - RABOJEZ (TS) - TAKOJ PRED MEJNIM PREHODOM ŠKOFIJE
ODPRTO NEPREKINJENO
od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00
famila
GLEDE ZAMUD PRI URESNIČEVANJU KRAŠKEGA PARKA
Pokrajinska uprava zavrača krivdo
SODNA KRONIKA / POLOM TRŽAŠKE KREDITNE BANKE
Camber napoveduje odločno obrambo
Spet odložena razprava o statutu
Na procesu naj bi dokazal, da je povsem nedolžen
Pokrajinska uprava ne zavira uresničevanja načrta o Kraškem parku. To je na sinočnji seji pokrajinskega sveta izjavil pristojni odbornik Giulio Marini, ki je glede tega vprašanja odkrito polemiziral s poročanjem našega dnevnika. Odbornik, ki pripada stanki Forza Italia, je rekel, da pokrajinska uprava ni nikoli postavila v dvom dejstva, da bi park upravljala Kraška gorska skupnost, kot jasno določa deželni zakon. Pokrajina, je še povedal Marini, si pa lasti pravico, da skupno z občinami izdela razvojni projekt za park.
Pokrajinski odbor morda res ni zavzel stališča o parku, desno-sredinska koalicija, ki ga podpira, pa se je večkrat javno in odkrito zavzela proti sklepu, da bi park upravljala Gorska skupnost. Nekdo je vsekakor politično odgovoren, da je deželni zakon o parkih in o zaščitenih območjih doslej ostal mrtva črka. Teh krivd ne gre iskati v KGS ali pri kraških občinah, temveč očitno kje drugje.
Marini nam je v kasnejšem pogovoru vsekakor priznal zamude pri uresničevanju Kraškega parka. Po njegovem bi se morala Gorska skupnost zamisliti o svoji
vlogi, zlasti potem, ko se bo morala odpovedati dvema občinama, in sicer Trstu in Dolini. Slednja po odbornikovem mnenju nima več zemljepisnih pogojev za »članstvo« v KGS; občina Trst pa se bo morala Gorski skupnosti odpovedati na osnovi državnega zakona, ki ne dovoljuje glavnim občinam v pokrajini sodelovanje v teh lokalnih ustanovah.
Tako torej odbornik Marini, ki se je, kot vidimo, čutil užaljenega zaradi pisanja našega dnevnika. Mi vsekakor nismo nikogari žalili in odbornika tudi nikoli poimensko citirali, navedli smo le politične odgovornosti, ki po našem mnenju zavirajo uresničevanje načrta Kraškega parka.
Pokrajinski svet je na sinočnji seji spet odložil pričetek razprave o novem statutu. Predsedujoča Antonietta Vascon je namreč nepričakovano prekinila sejo, potem ko je ugotovila, da v dvorani ni bilo zadostnega števila svetovalcev večinske koalicije. V resnici pa so bili predstavniki večine kolikor toliko množično prisotni, Vasconova pa je očitno slabo naredila račune.
»Doslej je senator Giulio Camber vztrajno molčal. Omejil se je na to, da je odločno zavrnil vsako obtožbo o lastni vpletenosti v aferi okrog poloma Tržaške kreditne banke, sicer pa se je tako rekoč skorajda odpovedal pravici do obrambe. Senator Camber se je odločil za takšno zadržanje sporazumno s kolegijem svojih branilcev zato, da bi svojima obtoževalcema onemogočil, da bi naknadno “popravljala” svoje obtožbe.«
Tako je v izjavi za tisk povedala Camberjeva odvetnica Tiziana Benussi takoj potem, ko je bila objavljena vest, da je namestnik tržaškega državnega pravdnika Raffaele Tito formalno zahteval sodni proces proti tr-
žaškemu senatorju gibanja Forza Italia pod obtožbo korupcije in ponašanja z lažnim vplivom. Kot je znano, obtožujeta Camberja nekdanji ravnatelj banke Vito Svetina in nekdanji deželni tajnik liberalne stranke Franco Tabacco, da je novembra 1994 prejel kakih 100 milijonov lir podkupnine za to, da bi s svojimi zvezami pri pristojnih rimskih krogih preprečil uvedbo komisarske uprave v denarnem zavodu slovenske manjšine.
Kot izhaja iz izjave odvetnice Benussijeve, se Camber ni pretirano čudil zahtevku namestnika držaynega pravdnika Tita po formalnem procesu proti njemu. Toda zdaj naj bi bilo senatorju do-
SINDIKALNA KRONIKA
SEP / NOVE OBLIKE SODELOVANJA
Protest poštnih uslužbencev: teden dni brez nadur
Plete se informatska mreža
V načrtu je tudi posebna mreža za kooperacijo v geodinamiki
Včeraj se je po vsej Furlaniji - Julijski krajini začela protestna stavka osebja poštne uprave. Poštni uslužbenci ne bodo opravljali nadurnega dela in drugih opravil, ki jim ne pritičejo na podlagi delovne pogodbe vse do prihodnjega 20. januarja. Razlog protestne akcije je v nezadostnem številu nameščencev v poštnih uradih: v deželi, ugotavljajo sindikati, manjka vsaj tisoč uslužbencev, tako da bi lahko redno opravljali vse potrebno delo.
Natečaj za dve delovni mesti
Deželni urad za zaposlovanje sporoča, da bodo v ponedeljek in torek, 17. in 18. januarja v uradih v Ul. F. Severo 46/1 od 9.30 do 12.30 sprejemali prijave za selekcijo za dve delovni mesti in sicer:
socio-sanitami uslužbenec za oskrbovanje, in to za omejeno obdobje šestih mesecev;
socio-sanitami pomočnik za čiščenje prostorov za mladoletnike, in to za omejeno obdobje 2 mesecev. Izid bodo objavili v petek, 20. januarja ob 10. uri.
DISKUSIJSKO SREČANJE / SINOČI V KNJIGARNI MINERVA V TRSTU
Med dejavno integracijo in asimilacijo
Prof. Rusconi se je zavzel za laičnost, ki je ne gre enačiti s površnim multikulturalizmom
»Zgrešeno bi bilo, ko bi princip laičnosti inštitucij poistovetili s površnim multikulturalizmom, ki vsevprek sprejema in povzdiguje kot nekaj pozitivnega sleherno različnost. Princip laičnosti je nekaj drugega in predvsem je nekaj več: do raznolikosti ni indiferenten, ampak zahteva njihovo aktivno integracijo.«
Tako je povedal profesor političnih ved na torinski univerzi Gian Srnico Rusconi na diskusijskem večem, ki se je sinoči odvijal v konferenčni dvorani knjigarne Minerva v Trstu pod naslovom: »Inštitucije v večkulturni družbi«. Večer je priredilo združenje Luo-ghi comuni. Številne udeležence je v njegovem imenu pozdravil podpredsednik Franco Del Čampo. Protagonista srečanja prof. Rusconija pa je predstavil njegov kolega na tržaški univerzi prof. Paolo Segatti. Slo je
za razpravo o enem izmed najbolj žgočih problemov današnje družbe, ki jo je v Italiji v zadnjih časih razživela tudi odobritev okvirnega zakona za zaščito zgodovinskih jezikovnih manjšin.
Prof. Rusconi je resnici na ljubo v svojih uvodnih
izvajanjih pojasnil, da se ne namerava lotiti toliko problema integracije avtohtonih manjšin, kakršna je med drugimi tudi slovenska v Furlaniji-Ju-lijski krajini, kolikor problema integracije imigrantskih skupnosti. Dejal je, da je treba pripad-
nikom takšnih skupnosti priznati poleg splošnih človeških in državljanskih pravic tudi pravico do ohranjanja lastne specifične identitete. Toda po njegovem bi pri tem ne smeli prekoračiti določenih meja. Nujno je, da se priseljenci integrirajo v družbi, v katero so se priselili, in da niso samo »uporabniki« pravic, ampak tudi njihovi »proizvajalci«. To pa po mnenju prof. Rusconija pomeni, da se priznavajo za polnopravne člane večinske skupnosti in da se na neki način tudi identificirajo z njeno kulturo. V nasprotnem primeru naj bi jih ne bilo mogoče priznati kot povsem enakopravne državljane.
Izvajanja prof. Rusconija so izvala živahno debato. Kot je pripomnil prof. Segatti, je namreč veliko vprašanje, do kod lahko sega »aktivna integracija«, ne da bi se sprevrgla v asimilacijo.
Se v teku leta 2000 bo nastala informatska mreža, ki bo povezovala raziskovalna središča in mala visokotehnološka podjetja 16 držav članic Srednjeevropske pobude (SEP). Projekt so poimenovali NICE (Netvvork for International center and enter-prise), izdelala pa ga je delovna skupina za znanost in tehnologijo pri SEP.
Projekt NICE so javnosti predstavili na posvetu z naslovom »Znanstvena in tehnološka kooperacija: vloga Srednjeevropske pobude«, ki ga je včeraj priredila SEP v kongresnem središču na Pomorski postaji v Trstu v okviru salona znanosti in visoke tehnologije ERA 2000. O načrtu so govorili generalni ravnatelj sekretariata SEP Paul Hartig, izvedenec SEP za znanost in tehnologijo Gianfranco Cicognani (na sliki), predsednik pa-driškega Znanstvenega parka Lucio Susmel in predsednik združenja za znanstveno divulgacijo Globo Fulvio Belsasso, ki je pobudnik salona ERA.
»Mreža NICE bo hkrati imela informativno in operativno vlogo,« je na javnem srečanju podčrtal Cicognani. »Omogočala bo nastanek novih oblik gospodarskega sodelovanja s pomočjo sredstev, ki jih nudi najsodobnejša tehnika. Cicognani je pristavil, da bodo v okviru SEP v kratkem osnovali posebno mrežo, ki bo namenjena sodelovanju na področju geodinamike, še zlasti med območji, ki so podvržena potresni nevarnosti.«
»Tudi v tem primeru si SEP postavlja kot temeljni cilj krepitev mirobljub-nega sodelovanja med državami in narodi srednje Evrope,« je po posvetu komentiral generalni direktor SEP Hartig.
volj poslušanja. Kakor hitro se mu bo ponudila priložnost, naj bi »dokazal«, da je popolnoma nedolžen, kakor tudi, da njegova obtože-valca nista vredna zaupanja.
Iz tiskovne note bi se dalo razumeti, da bo Camber iztrelil svoje puščice na samem procesu.
Kdaj se bo slednji pričel, za zdaj ni jasno. Datum prve obravnave bi moral določiti sodnik za predhodne preiskave Ce-sare Zucchetto. Vse kaže, da nanjo ne bo treba več veliko čakati. Slo naj bi za tedne, v najslabšem primeru za nekaj mesecev. Seveda pa bodo na zatožni klopi poleg Camberja sedeli tudi drugi obtoženci, začenši z nekdanjimi voditelji TKB. Vseh ob-
tožencev je 43, dolžijo pa jih skupno 27 različnih zločinov oziroma prekrškov, od poneverjanja bilance in prikrivanja podatkov bančnim oblastem do korupcije.
O zadevi je včeraj objavil tiskovno noto deželni tajnik SIK Fausto Monfal-con ter se zavzel za to, da bi proces temeljito pojasnil ozadja poloma TKB.

:::

NOVICE
Nove zadolžitve v vodilnih telesih LD
Novoizvoljeno pokrajinsko vodstvo Levih demokratov je izvolilo nove odgovorne posameznih sektorjev in delovnih odborov. Deželni svetovalec Bruno Zvech bo odgovarjal za problematiko pristanišča, Elio Pahnieri za zdravstvo, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin za deželne in institucionalne reforme ter Dino Fonda in Adele Pino za pokrajinsko ekonomsko konferenco. Gianni Torrenti je bil potrjen za upravitelja in blagajnika stranke, medtem ko bo Ferruccio Trocca skrbel za včlanjevanje.
Protestna akcija uslužbencev CRT
Jutri bodo prekrižali roke uslužbenci osrednje mestne hranilnice CRT, ki so zadolženi za razne davčne obveznosti. Stavko, ki bo ves dan ohromila ta bančni oddelek, so oklicale sindikalne organizacije bančnih uslužbencev, ki ne soglašajo z načrtovano preosnovo tega sektorja. Gre za neke vrste reformo, pravijo sindikati, ki bo oškodovala ne samo zaposlene, ampak tudi vse občane.
Nočni tatovi ukradli tri računalnike
Lastnika trgovine Computigi v Drevoredu XX. septembra je pričakalo včeraj zjutraj neprijetno presenečenje. Kovinska roleta je bila izpahnjena in vhodna vrata so bila vlomljena. V notranjosti sicer ni bilo običajnega nereda, ki ga radi puščajo zmikavti za seboj, po bežnem pregledu pa je bilo očitno, da so izginili trije računalniki, in sicer dva prenosna znamke acer in toshiba ter en namizni znamke daevvoo. Skrupna vrednost ukradenih strojev znaša skoraj deset milijonov lir. S preiskavo se ukvarjajo agenti policijskega komisariata z Rocola Melare.
Niz tečajev za poklicno usposabljanje
Pri tržaškem združenju industrijcev bodo s prihodnjim tednom stekel nov niz seminarjev za poklicno usposabljanje. Prvi bo na vrsti v ponedeljek, 17. januarja, in bo obravnaval normativ na področju varnosti in higiene pri delu. Naslednje srečanje bo 20. januarja in bo posvečeno vlogi delavcev in njihovim predstavništvom ter operativnim vidikom varnosti pri delu. Vsa srečanja bodo potekala na sedežu Združenja industrijcev na Trgu Skorklja 1.
DEŽELA FJK / PODPIS DOGOVORA Z VOJSKO
Manj strelišč v deželi, na Krasu pa ostaneta
Pod Volnikom strelišče do izgradnje novega v Furlaniji
Število vojaških strelišč se je v deželi skrčilo od 25 na 12, strelišč na Krasu - pri Selcah in pod Volnikom - pa zaenkrat ne bodo ukinili. Dogovor o zmanjšanju števila strelišč in o delovanju na teh območjih sta včeraj podpisala podpredednik deželne vlade Paolo Cia-ni in podpoveljnik za severovzhodno območje general major Giancarlo Antonelli (na sliki). Gre za posledico prilagajanja novim razmeram, ko se meje bolj odpirajo kot pa branijo, in je zato potrebna manjša vojaška koncentracija v Frulaniji - Julijski krajini. Na včerajšnji krajši slovesnosti v palači deželne vlade je podpredsednik Ciani naglasil pomen dogovora, ki so ga dosegli po daljšem pogajanju z vojsko na eni strani in v dogovoru s prizadetimi občinskimi upravami na drugi strani. Dogovorili so se za zmanjšanje skupnega števila dni, ko se bodo na streliščih res vadili (od 2.600 dni na leto v 80-ih letih na sedanjih 1.760, vendar glede na zmanjšanje števila strelišč odpade veC operativnih dni na posamezno območje); vojska je sprejela tudi, da
ne bo opravljala vežbanja v poletnih, t.j. pocitniško-turistiCnih mesecih, odpovedali so se strelišču za letalstvo in za težko topništvo v Frulaniji, kjer je deset od skupnih 12 strelišč. V vsakem primeru pa nekaj strelišč mora ostati zaradi osnovnih potreb vojaškega vežbanja, je dejal gen. Antonelli, ki je med drugim omenil nedavne skupne vaje italijanskih in slovenskih oddelkov.
Glede tukajšnjih strelišč so poudarili, da so
namenjeni vežbanju z malokalibrskim orožjem, ki je potrebno tudi za druge oborožene sile poleg treh regimentov, ki so nastanjeni na tem območju. Najbolj sporno je strelišče v repentabrski in deloma zgoniški občini pod Volnikom, kjer bi po zagotovilih gen. Antonel-lija lahko znatno zmanjšali dejavnost, Cim bodo dokončali podzemsko strelišče v kraju Villa Vi-centina pri Cervinjanu.
V prizadetih krajih na Krasu niso navdušeni, da
so potrdili služnost na njihovem območju. Re-pentabrska občinska uprava je jasno izrazila svoje nasprotovanje, in to ne, kot je izjavil podpredsednik Ciani, iz ideološkega nasprotovanja: nestrinjanje uprave in prebivalstva sloni na dejstvu, da občinski teritorij spada v okvir načrtovanega parka in je zato strogo vin-kuliran, kar je v očitnem protislovju z vojaškim streliščem, ki je le nekaj desetin metrov daleC od hiš.
6. FEBRUARJA / PREPOVEDAN PROMET V MESTNEM SREDIŠČU
Kmalu ekološka nedelja
Po eno nedeljo na mesec bo tržaško mestno središče brez zasebnih vozil: začelo se bo 6. februarja, naslednje nedelje brez prometa pa bodo 5. mar-ca> 2. aprila in 7. maja. Tržaška občinska uprava je nemreC pristopila k ysedržavni pobudi, ki se je bo udeležilo 13 večjih jnest (v Furlaniji - Julijski krajini bodo promet prepovedali tudi v videm-. skem središču).
V Trstu bo na vsem ob-nioeju od griča Sv. Justa no Terezijanske četrti in no morja prepovedan promet vseh zasebnih vozil °d 10. do 18. ure: prevozno bo Nabrežje, ubci Val-oirivo in Carducci, Goldonijev trg in nato prek griča Sv' Justa in Ul. Venezian sPet do Nabrežja. Znotraj toga obroča bo prepoved veljala za vsa zasebna vozila, torej tudi za avtomo-ue na neosvinčeni (zeleni) bencin in na dizelsko gorivo, za vse motorje in motorna kolesa. Prav slednja vozila znatno prispevajo k onesnaženju zraka, predvsem zaradi svojega velikega števila t^ika je bila posneta v Ul. Z; Caterina, foto KRO-MA), pa tudi zaradi izpušnih plinov iz dvotaktnih motorjev. V omenjenih nedeljah"bodo po mestnem središču lahko Peljali samo avtobusi (tak-siji pa ne) in kolesa. Izgle-ul o bo torej približno tako, kot na začetku 70-ih
let, v Času velike krize naftnih derivatov, ko pa je promet bil prepovedan po vsej državi.
V mestnem središču, ki se ga bodo končno lahko polastili pešci, bo občinska uprava priredila vrsto javnih pobud: 6. februar bo posvečen kulturi, 5. marec otrokom, 2. april glasbi, 7. maj pa športu. Pobude bodo na prostem, na trgih in po ulicah, toCen spored bodo določili jutri na srečanju občinskih upraviteljev, ki se ga bodo udeležili tudi zastopniki trgovcev, saj jih občina vabi, naj v nedeljah brez prometa odprejo svoje trgovine in tako privabijo CimveC ljudi v mestno središče
Naravovarstveno združenje LegaAmbiente je ugodno ocenilo pobudo, vendar je podčrtalo dejstvo, da je ob nedeljah še najmanj prometa in da pravi problemi onesnaženja zraka nastajajo med tednom. Občinska odbornica Ondina Bar-duzzi pa naglasa, da ne gre za enodnevno omejevanje onesnaženja, paC pa za pobudo, ki meri k vzgoji občanov: ekološke nedelje bodo dokazale, da je življenje brez prometa mogoCe in tudi prijetnejše.
Vsekakor nedeljsko zaprtje spada v vrsto pobud, ki jih občinska uprava uveljavlja Ze vrsto let, od omejitve prometa v sre-
dišču leta 1996 prek uvedbe plavih nalepk za redno preverjanje izpušnih plinov avtomobilov do splošnega načrta za preureditev prometa, ki ga bodo začeli izvajati v kratkem, in prenavljanja tlaka nekaterih ulic in trgov, da postanejo vabljiva sprehajališča za pešce. Odbornica navaja kot dokaz učinkovitosti Illyje-ve uprave znatno zmanjšanje onesnaženja zraka v središču: pred leti je celo grozilo, da bodo iz zdravstvenih razlogov morali
nekatere dni prepovedati vsak promet, ker so merilne naprave kazale že zelo nevarno stopnjo onesnaženja, v zadnjih letih pa so se pokazatelji drastično znižali. Predlanskim so zabeležili 30 dni, ko se je stopnja ogljikovega monoksida približala t.im. meji pozornosti (ki je znatno nižja od meje alarma), lani pa je takih dni bilo samo 15, in to je za Barduzzijevo še en dokaz, da je občinska uprava na pravi poti za izboljšanje razmer v mestu.
ŠOLSTVO / VPISOVANJA V PRVE RAZREDE
Nabrežina: pestre šolske dejavnosti
Danes popoldne sestanek s starši
Didaktična ravnateljstva so se letos še posebej potrudila, da bi ob vpisovanju v prve razrede osnovnih šol, posredovala staršem Cim veC informacij. Na ravnateljstvih in šolah so še stekli informativni sestanki, v okviru ravnateljstev pa so tudi pripravili priložnostne publikacije o delovanju posameznih šol in otroških vrtcev.
Tako publikacijo bodo prejeli danes popoldne v roke starši, ki se bodo na šoli Virgila SCeka v Nabrežini udeležili sestanka nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva. V barvni brošuri so podatki o vseh petih osnovnih šolah (S. Grudna v Sempo-laju, V. SCeka v Nabrežini, J.Jurčiča v Devinu, L. Kokoravca v Saležu in 1. maja 1945 v Zgoniku) in otroških vrtcev (v Devinu, Gabrovcu, Mavhi-njah, Nabrežini in šem-polaju), ki delujejo v okviru ravnateljstva.
Na vseh šolah poteka pouk po modularnem sistemu: vsakemu učitelju je dodeljeno eno predmetno področje, v vsakem razredu poučujejo vsaj trije učitelji. UCenci spoznavajo slovenski jezik in kulturo, italijanski jezik in kulturo, v zadnjih treh razredih pa se uCijo tudi angleščino (na šolah v Sempolaju, Nabrežini, Devinu in Zgoniku) in nemščino (v Zgoniku). Na vseh šolah poteka pouk od ponedeljka do petka, ob sobotah ni pouka. Soli v Sempolaju in v Saležu-Zgoniku sta celodnevni. Na teh šolah uCenci med tednom nimajo domačih nalog.
S. GRUDEN	Šempalaj
V. ŠČEK	Nabrežina
J. JURČIČ	Devin
R	L. KO KORA VEC Salež
A	1. MAJ1945	Zgonik
v
, - " .............: ...-----------—
OSNOVNE ŠOLE	SCUOLE ELEMENTARI
San Pelagio
Aurisina
Duino
Sates
Sgortico
Devin
Gabrovec
Mavhinje
Nabrežina
Šempoiaj
Duino
Gabrovizza
MalcMna
Aurisina
Na šolah v Nabrežini in v Devinu imajo v 1. in 2. razredu po en popoldanski podaljšek tedensko, v 3., 4. in 5. razredu pa dva.
Na šolah udejanjajo poleg kurikularnih predmetov razne projekte, med kateerimi gre podčrtati predvsem projekt o knjižni vzgoji in projekt za informatiko, ob njih pa še plavalni teCaj, zeleni teden in teCaj za bralno značko.
Sole delujejo v tesni povezavi z okoljem, sodelujejo z otroškimi vrtci, z nižjimi srednjimi šolami, z italijanskimi šolami in vrtci v luči vzgojno-di-dakticne povezave. Poleg
tega so razvile sodelovanje s športnimi društvi, s kulturnimi in prosvetnimi društvi, saj se zavedajo, da je stik z neposrednim okoljefn odločilnega pomena za njihov obstoj. V tem okviru šole prirejajo vodene pouCne ekskurzije, izlete, obiske pri prosvetnih in kulturnih delavcih.
Sodec po številu otrok, ki bodo junija letos zapustili otroške vrtce, ki delujejo v okviru didaktičnega ravnateljstva, bi se moralo v prve razrede v prihodnjem šolskem letu vpisati kakih 30 otrok. Seveda, Ce se bodo starši odločili za njihov vpis v slovensko šolo.
r BANCA ANTONIANA POPOLARE VENETA n
Upravljanje zakladnih služb raznih podjetij
Banca Antoniana Popolare Veneta je pred kratkim prevzela upravljanje zaklad-niške službe nekaterih pomembnih podjetij, ustanov in združenj, ki imajo svoj sedež v tržaški pokrajini. V drugi polovici decembra so se namreč odvijale javne dražbe za dodelitev upravljanja zakladniške službe prevoznega podjetja ACT, otroške bolnišnice Burlo Garofalo, združenja Pro Senectu-te, občin Devin-Na-brežina in Repentabor ter občine Zgonik. Zakladniške službe teh ustanov so bile doslej poverjene drugim bančnim zavodom.
Po ugodnem izidu javnih dražb bo Banka Antonveneta, ki je prisotna na celotnem ozemlju tržaške pokraji-
ne s skupnim številom 17 bančnih okenc, poleg omenjenih ustanov, še naprej upravljala zakladniške službo Tržaškega zdravstvenega in bolniškega podjetja in občine Dolina.
Začetek take oblike poslovanja s tremi okoliškimi občinami, občino Devin-Nabrežina ter občinama Repentabor in Zgonik, kakor tudi potrditev sodelovanja z občino Dolina, je posebnega pomena za vse filiale Grupe Nova Kreditna, ki so postale sestavni del mreže poslovalnic Antonvenete po spojitvi Nove Tržaške kreditne banke maja lanskega leta.
Zakladnico občine Repentabor bo upravljala filiala na Opčinah, medtem ko bo zakladnico občine Zgonik
upravljala filiala na Proseku. Do odprtja nove agencije v Sesljanu se bosta zakladniška služba občine Devin-Nabrežina in zakladnica doma za ostarele Stuparich, vršili v prostorih v Nabrežini št. 145 (tel. 040-2024019). Z upravljanjem zakladniške službe občine Dolina pa ne bo nobenih novosti, saj se bo to še naprej odvijalo v prostorih filiale pri Domju.
Sodelovanje z drugimi tržaškimi ustanovami, za katere je zavod Antonveneta prevzel upravljanje zakladniške službe, predstavlja možnost utrditve poslovanja banke, upoštevajoč široko zanimanje za storitve, ki jih ta podjetja in ustanove nudijo v korist celotnega krajevnega prebivalstva.
TREBČE / SKD PRIMOREC
V ORGANIZACIJI SKK IN MOSP
Delavnica dobre volje za otroke
Zberejo se vsak torek popoldne
Plesna delavnica kol uvod v letošnji Slovenija Party
Po velikih in napornih praznovanjih v pozdrav novemu tisočletju so se že skoraj vsi vrnili na delo. Marsikdo bi se z navdušenjem vrnil k šolskemu pouku, če bi jih namesto knjig, nalog, spisov in računov čakali zabava in sprostitev. Otroci pa, ki so se v prejšnjem tisočletju srečevali na razvedrilnem popoldnevu ob torkih v Ljudskem domu v Trebčah, so se prav rade volje vrnili v delavnico dobre volje, ki jo že od novembra s prizadevnostjo vodi Nastja Milič.
Vsak torek popoldne se otroci, v glavnem osnovnošolci, zberejo v Ljudskem domu v Trebčah, da bi skupaj preživeli prijeten in zabaven popoldan. Kot prvo prižgejo radijski sprejemnik in se ob poslušanju različnih vrst
glasbe sprostijo po tako napornem dnevu, ki so ga preživeli na šoli. Nekateri se posedejo za mizo, kjer začnejo mešati karte zelo priljubljene igre Memory ali pa metati kocke ob igranju Človek ne jezi se. Bolj živahni obiskovalci pa se raje lovijo na vrtu ah pa se razdivjajo z nogometom. Radi rišejo in izdelujejo zares lepa ročna dela, ki jih bodo ob koncu šolskega leta razstavili na zaključni razstavi. Fantje najraje rišejo »moštre«, bolj umirjene deklice pa so izdelale venčke, okrašene s suhim sadjem, mahom in orehi. V božičnem času so vsi skupaj izdelovali razne božične okraske iz soli in moke, pašte ter krep papirja; lepi pa so bili tudi mali Miklavžih, ki so jih otroci naredili iz storžev,
blaga in bombaža. Otroci z zanimanjem tudi poslušajo pravljice, ob lepem vremenu pa se radi potepajo po vasi in po kraški gmajni in se seveda tako tudi naužijejo svežega zraka.
Nastja se z otroci srečuje vsak torek popoldne, od 16.30 do 18. ure, v prostorih Ljudskega doma v Trebčah. Otroci z navdušenjem čakajo na prijetne urice, ko bodo spet videli svoje prijatelje in preživeli v dobri družbi prijeten in zabaven popoldan. Če pa je tudi tebi všeč spoznavah nove prijatelje in se z njimi igrati, risati, ustvarjah, poslušah glasbo, plesati, peti in, zakaj ne, tudi divjad in se lovih, se nam lahko pridružiš in prideš v torek, ob 16.30, v Ljudski dom v Trebče. Čakamo te!	E.C.
Medtem ko drugje po Italiji in Zahodni Evropi doživlja ples v paru svoj ponoven razcvet (velik uspeh žanjejo še posebno latinskoameriški plesi), se v našem prostoru le plaho odzivamo na te nove mode. Posebno med mladimi je občutek sramu in posledična bojazen pred vstopom na plesišče zelo trdovraten. To je prava škoda, saj je ples ne samo zelo moderen v teh časih, pač pa je od vedno odlično sredstvo za sprostitev, zabavo in učinkovito nagovarjanje pripadnikov drugega spola.
Enkratno pomoč za prebijanje ledu in za uvajanje (predvsem mladih) v ples v paru bodo nudili člani MO-
SPa in Slovenskega kulturnega kluba z organizacijo plesne delavnice za začetnike. V soboto, 15. t. m., bo od 18. ure dalje potekala v sproščenem vzdušju tri urna delavnica, na kateri se bodo prijavljeni pari naučili osnovnih korakov in nekaj enostavnih figur angleškega valčka in fox-trota.
Izbira teh dveh plesov ni naključna. Organizatorji so se namreč odločili, da mladim ponudijo to delavnico kot pripravo na morebitno udeležbo na Slovenija partyju, ki bo 29. t.m. v hotelu Savoia Excelsior. 2e tradicionalna prireditev, ki jo SKK in MOSP organizirata ob obletnici mednarodnega priznanja
Fotografska razstava v okviru AA Cinema
V okviru filmskega festivala Alpe Adria Cinema bodo v soboto, 15. januarja, ob 19.uri odprli v prostorih gledališča Miela fotografsko razstavo »Appunti« (Beležke) Alessandra Ruzziera. Razstava je nekakšen dnevnik avtorjevega potovanja po Makedoniji. Ruzzier je namreč preteklo poletje obiskal to državo ter ujel v svoj fotoaparat vrsto motivov. Tako je nastal izbor čmobelih fotografij, ki prikazujejo podobo in značilnosti makedon-
skih ljudi in pokrajine. Podobe s te razstave ter avtorjev tekst so vključili tudi v poseben katalog omenjene filmske prireditve.
Alessandro Ruzzier živi in ustvarja v Trstu kot poklicni fotograf ter poučuje tehniko fotografije na tečajih Enaip v Vidmu. Fotografijo uporablja tudi v raziskovalne namene na področju sociale in okolja. Razstava bo v Mieli odprta do 23. januarja, in sicer vsak dan od 14. do 24. ure.
samostojne Slovenije, se je lani iz Peterlinove dvorane preselila v imenitni hotel in postala s svojim gala plesom pravi mondeni dogodek. Povpraševanje po ponovitvi takega večera je bilo celo leto tako veliko, da so se mladi organizatorji odločili, da ga letos spet pripravijo v podobni obliki.
Tako bo tudi letos na prireditvi poleg krajšega kulturnega programa še gala ples, ki ga bo oblikoval orkester. Med ritmi bodo gotovo prevladovali fox-troti in angleški valčki, zato je primerno, da se mladi naučijo najprej prav teh dveh (ki sta obenem tudi najbolj enostavna).
Sobotna plesna delavnica bo torej enkratna priložnost za vse (tudi tiste, ki se ne nameravajo udeležiti Slovenja partyja), da na preprost način stopijo v stik s plesom in se z njim sprijaznijo. Obenem bo to lepa priložnost tudi za tiste, ki so kdaj že plesali, pa bi radi le obnovili svoje znanje ali pa se samo malo razgibali.
Pari (ali posamezniki) se lahko prijavijo na telefonsko št. 040 370846 od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. V kateri tržaški dvorani se bo delavnica odvijala, je odvisno od števila prijavljenih parov, zato naj se ti čim prej zglasijo, da bo moč hitro posredovati tudi to informacijo.
Breda Susič
NOVICE
KROŽEK MIANI IN SKEDENJ DIHA
LUKA / PRED IZVOLITVIJO TAJNIKA
Danes glavna skupščina Kraške gorske skupnosti
Danes, ob 18.30 se bo na svojem sedežu v Se-sljanu 54/D sestala glavna skupščina Kraške gorske skupnosti. Na dnevnem redu je oblikovanje skupnega načrta za uporabo finančnih sredstev Tržaškega sklada za leto 2000. Skupščina bo obravnavala tudi pravilnik za podeljevanje prispevkov ter resoluciji, ki zadevata Medobčinski kraški park in načrtovanje vi-sokohitrostne železniške proge na odseku Ronke-Trst.
Filmi za šole
Danes bodo spet stekla filmska predvajanja za šolarje in dijake tržaških šol, ki jih brezplačno prireja odborništvo za vzgojo, mladinske probleme in enake možnosti Tržaške občine v sodelovanju s krajevno Agis. V kinodvorani Ca-pitol bodo namreč ob 10. in 17. uri vrteli za otroke otroških vrtcev in tržaških rikreatorijev Sepulvedovo risanko »La gabianelle e il gat-to«, ob 20.30 pa bo na vrsti za dijake višjih srednjih šol in univerzitetne študente film Shakespeare in love, ki je prejel sedem Oskarjev.
Prošnje za prispevke
Občina Devin Nabrežina obvešča amaterska športna združenja, društva in krožke, včljanjene v eno izmed vsedržavnih športnih zvez, ki imajo svoj sedež in ki deluje v občini, da lahko predložijo prošnjo za deželni prispevek za nakup športne opreme za leto 2000. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do ponedeljka, 31. januarja 2000. Vse potrebne informacije in pojasnila je mogoče dobiti v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina 102 - tel. 040 2017371.
Javna skupščina prebivalcev Čaibole
Čarbola je eno najbolj gosto naseljenih mestnih predelov, ljudje pa se soočajo s celo vrsto problemov. O teh bo govor v soboto, 15. januarja, ob 18. uri, na javni skupščini, za katero so dali pobudo nekateri prebivalci, potem ko so se udeležili podobnih, množično obiskanih in odmevnih skupščin v Skednju, pri Valmauri in na Pantalej-munu. Srečanje bo potekalo v župnijski dvorani sv. Gerolama v Ul. Pola 20 v priredbi Krožka Miani in Odbora »Skedenj diha« in bo priložnost za obravnavo vprašanja gradnje novega trgovskega centra »Evropska stolpa« v Ul. Svevo. Govor bo tudi o vprašanjih onesnaženosti, in sicer o smradu, ki se dviga iz grezničnih čistilnih naprav, o škodljivem prahu iz škedenjske železarne ter o 4000 kv. m. cementa-azbesta, ki prekriva strehe lesnega pristanišča. Prireditelji srečanja, ki pričakujejo seveda čim številčnejšo udeležbo, želijo nameniti pozornost tudi vprašanju kakovosti življenja v tem mestnem predelu (javne službe, zelene površine, igrišča za otroke, socialni centri itd.).
Srečanja se bo udeležil dr. Fabrizio Zanconati, zdravnik v Centru za rakasta obolenja in raziskovalec na Tržaški univerzi.
Tečaj o pomenu pisave
Grafološko združenje v Trstu sporoča, da se je začelo vpisovanje za tečaj za vzgojitelje vrtcev in učitelje osnovnih šol o grafičnem gibu v otroški razvojni dobi, ki ga je pooblastilo šolsko nadzorništvo. Tečaj se bo pričel v petek, 14. januarja, ob 16. uri, s predavanjem psihologa in psihoterapevta Filippa Nicoli-nija o čustvenosti in spolnosti. Predavanja se lahko udeležijo poleg šolnikov tudi starši in drugi, ki jih ta tema zanima.
Zvedi o prioritetnih nalogah tržaškega pristanišča
Pristaniški odbor bi moral na jutrišnji seji izvoliti novega glavnega tajnika pristaniške oblasti. Njegovo imenovanje je v pristojnosti predsednika pistaniške oblasti Micheleja Maresce, ki naj bi - po nekaterih vesteh - izbral arhitektko in profesorico na navtičnem zavodu Antonello Caroli. Vprašljivo pa je, ali bo njena kandidatura prejela večino glasov pristaniškega odbora.
V zvezi z najnovejšim dogajanjem v vrhu tržaškega pristanišča se je včeraj oglasil deželni svetovalec Levih demokratov Bruno Zvech, ki je opozoril, da spominja »boj« za imenovanje glavnega tajnika na igračkanje. V svojem tiskovnem sporočilu je vsekakor ponovil stališče svoje stranke do tržaškega pristanišča in vloge njegovega predsednika. Med prioritetnimi nalogami je omenil arganiza-cijo deželne pristaniške mreže, jasne sporazum s koprskim pristaniščem.
ki naj bi ne prizadel tržaškega, povečanje dejavnosti 7. pomola, razvoj novega pristanišča in bolše izkoriščenje starega pristanišča za potrebe mesta tudi v luči načrta Trieste Futura, poleg tega pa bi morali tudi ponovno definirati sistem pristaniškega dela. Pred-sedikovo delovanje bomo ocenili na podlagi opravljenega dela, je opozoril Zvech.
VČERAJ-DANEŠ
Danes, ČETRTEK,
13.	januarja 2000 BOGOMIR
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.44 - Dolžina dneva 9.01 - Luna vzide ob 11.20 in zatone ob 23.43 .
Jutri, PETEK,
14.	januarja 2000
BOŽIDAR
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 4,6 stopinje, zračni tlak 1033 mb ustaljen, veter 36 km na uro vzhod-
nik severovzhodnik, burja, s sunki do 70 km na uro, vlaga 47-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8,9 stopinje.
l ' LEKARNE
Od ponedeljka, 10. do sobote, 15. januarja 2000
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Trg Venezia 2 (tel. 040 308248), Ul. Curiel 7 (tel. 040281256).
Bazovica - Ul. Gruden 27 3 (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Trg Venezia 2, Ul. Curiel 7, Ul. Ginnastica 6.
Bazovica - Ul. Gruden 27 3 (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Ginnastica 6 (tel. 040 772148).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040	3995053 in 040
3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
•M PRIREDITVE
SKD BARKOVLJE pri-reja božični koncert vokalno-instrumentalne skupine Nomos, ki jo sestavljajo Al do Žerjal, Flisa Andriani, Aljoša Tavčar in Aljoša Saksida, jutri, v petek, 14. januarja 2000 v barkovljanski cerkvi z začetkom ob 20. uri.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
vljudno vabi na koncert božičnih pesmi, ki bo v nedeljo, 16. januarja, ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu.
RADIJSKI ODER vabi na GLEDALIŠKI VRTILJAK v nedeljo, 16. januarja, ko bo mlade gledalce	razveselilo
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA s predstavo Svetlane Makarovič in Janija Goloba »Tacamuca«. Predstava bo v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ulica Brandesia 27, s pričetkom ob 17. uri. Režija Barbara Hieng Sambor.
PD SLOVENEC in ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BORŠTA IN ZABREŽCA
vabita na praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona. Spored: v nedeljo, 16. januarjrja ob 10.30 slovesna sveta maša; v ponedeljek, 17. januarja, ob 10. uri sv. maša, ob 17. uri blagoslov, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu KULTURNA PRIREDITEV - nastopajo MePZ Slove-nec-Slavec pod vodstvom Danijela Grbca, dramska skupina PD Slovenec z veseloigro Daria Foa »Niti tat ne more pošteno krasti...«, režija Aleksander Corbatto. Ponovitev kulturne prireditve bo v nedeljo, 23. t. m. ob 18.30 v Srenjski hiši v Borštu.
Stum/EMssm
SVz&UM® (^[LEtD^tLOS©!
Bertold Brecht
MALOMEŠČANSKA SVATBA
Režija JAŠA JAMNIK
Premiera jutri, 14. t. m., ob 20.30 RED A
	PONOVITVE:	
v soboto,	15. trn., ob 20.30	REDE
v nedeljo,	16. trn., ob 16.00	RED C
v sredo,	19. t.m., ob 20.30	RED D
v četrtek,	20. t.m., ob 20.30	REDE
v petek,	21. t.m., ob 20.30	RED F
V petek, 14. in v soboto, 15. t. m., možnost 60 parkirnih prostorov v parkirišču na Trgu Prugino
KINO
ARISTON -	15.45,
18.45,	21.45 »Topsy Turvy«, r. Mike Leigh.
EXCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Se scappi ti sposo«, i. Julia Roberts, Richard Gere.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 15.15 »Kiriku e la strega Karaba«, risani film; 16.30, 18.20, 20.10,
22.00	»Happy Texas« i. Jeremy Northam, Steve Zahn.
AMBASCIATORI -
17.45,	20.00, 22.10 »Al di la della vita« r. Martin Scorsese, i. Nicolas Gage.
GIOTTO MULTISALA
1	(Ulica Giotto 8) - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pas-sion of mind«, i. Demi Moore.
GIOTTO MULTISALA
2	- 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Existenz«, r. David Cronenberg, i. Jennifer Ja-son Leigh, VVillem Dafoe.
dvorana »dinamičnega FILMA« - od
16.00	do 23.00, vsakih 15 minut, »Avventura inter-galattica in 3D«.
NAZIONALE 1 - 16.15, 18.30, 20.15, 22.15 »Tarzan«, risani film, prod. Walt Disney.
NAZIONALE 2 - 17.45, 20.00, 22.15 »Blade«, i. Wesley Snipes, Stephen Dorff.
NAZIONALE 3 - 17.45, 20.00, 22.15 »Se scappi ti sposo«, i. Julia Roberts, Richard Gere.
NAZIONALE 4 - 16.45, 18-30, 20.15, 22.15 »La storia di Agnes Brovme« r- ■ i. Anjelica Huston, Marion 0’Dwyer.
SUPER (Drevored 20. septembra) - 17.35, 20.00,
22.15 »La nona porta« r. Roman Polanski, i. Johnny Depp.
MIGNON - 16.00, 19.00 »Lussuria di donna«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ob 20.30, 22.20 »II sesto senso«, i. Bruce Wil-lis.
CAPITOL - Danes je kinodvorana zasedena. Jutri ob 16.00, 17.55, 20.00, 22.10 »La figlia del generale« r. Simon West, i. John Travolta, Madeline Stovve.
ALCIONE -	18.00,
20.00, 22.00 »L’estate di Kikujiro«.
^3 OBVESTILA
ZSSDI vabi na predavanje o novostih na davčnem področju za Športna društva, ki bo danes, 13. januarja ob 19.30 v Domu BrišCiki v BriSCikih St. 77.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi danes, 13. januarja, ob 16. uri, v Ulico Donizetti 3 na veselo družabno srečanje popestreno s harmoniko.
OBČINA DOLINA obvešča, da bo Občinska knjižnica začela ponovno delovati danes, 13. januarja 2000, od 15. do 18. ure. Novi urnik bo veljal tudi vnaprej.
ZSKD obveSCa društva in skupine, da zapade rok za predložitev prošenj na Deželo (v smislu D.Z. 46 iz leta 1991 in nadaljnje spremembe) 31. januarja 2000. Nasi uradi bodo na razpolago za katerikoli pojasnilo, delovala pa bo tudi posvetovalnica in sicer 13., 18., 20., 25. in 27. januarja od 17. do 19. ure (po dogovoru).
Loterija
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILANO
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
12. JANUARJA 1999
15
60
15
20
76
3
81
74
87
34
75
27
48
56
87
39
31
72
43
6
20
71
43
13
34 66 58
35 76 88
17
29
16
67
54
81
9
9
46
42
40
55
46
71
6
74
24
87
36
57
super
Enalotto 3
15 48 74 76 81
Nagradni sklad
Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 1 dobitnik s 5+1 točkami 43 dobitnikov s 5 točkami 5'228 dobitnikov s 4 točkami 185.865 dobitnikov s 3 točkami
16.580.399.420-lir 9.864.512.729-lir 3.316.079.00-lir 77.118.100-lir 634.200 - lir 17.800-lir
VZPI - KRIŠKA SEKCIJA Evald Antončič Stojan v sodelovanju s kulturnim društvom Vesna, priredi jutri, 14. januarja, ob 17. uri, v kulturnem domu Albert Sirk v Križu srečanje s FRANCEM BOZJAKOM o spoznavanju bolezni in odpravljanju njenih vzrokov. Vljudni vabljeni!
FOTOKROŽEK TRST 80 vabi ljubitelje fotografije, da se mu pridružijo. Sestanek imamo jutri, 14. januarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, v Ulici sv. Frančiška 20, II. nadstropje, zvonec 1. spodaj levo.
RADIJSKI ODER sporoča, da se bo TEČAJ LEPE GOVORICE nadaljeval jutri, 14. januarja, ob 18. uri.
V PETERLINOVI DVORANI v Trstu, Donizettijeva 3, razstavlja svoje akvarele goriski slikar Andrej Kosič. Razstava bo odprta do sredine januarja. Ogled od 9. do 17. ure, vsak dan razen sobote in nedelje.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MOSP (Ul. Donizetti, 3) vabita v soboto, 15. t. m., ob 17.45, na PLESNO DELAVNICO ZA ZAČETNIKE. Nic veC zadrege na plesih in Sagrah! To je prava priložnost, da prebiješ led in se naučiš osnovnih korakov in figur ANGLEŠKEGA VALČKA
IN FOX-TROTA! Prijavi se takoj na 3-umo plesno delavnico (bolje bo, če si najdeš soplesalca-ko, lahko pa se prijaviš tudi sam); na tel. št. 040 370846 od
ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure). Kraj delavnice bo naknadno določen.
SKD JOŽE RAPOTEC -PREBENEG vabi v soboto 15. in v nedeljo 16. januarja na POKUŠNJO VIN ob praznovanju sv. Antona.
PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN in SZ SLOGA
vabita svoje elane in prijatelje na izlet v naravo, ki bo v nedeljo, 16. januarja 2000. Zbirališče v Bazovici ob 9. uri. Pohod je primeren za vse in traja približno 3 ure.
OBČINA DEVIN-NA-
BREŽINA obvešCa, da bo odslej Urad za stike z javnostjo deloval pri sedežu Občinske knjižnice, v Nabrežini 102 (tel. št. 040-2025161) z naslednjim urnikom: ob ponedeljkih od 13. do 17. ure, od torka do petka od 10.00 do 13.30.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
vabi v ponedeljek, 17. januarja, na pogovor o slovenskih sporedih Radia Trst A v novem letu 2000. O pomenu tržaškega radia za slovensko narodno skupnost, o načrtih za bodočnost, o Čezmejni televiziji in drugih problemih bodo govorili ravnatelj tržaškega sedeža RAI Časnikar Roberto Collini, nekdanji šef programskega odseka slovenskih oddaj dr. Fili-bert BenedetiC ter odgovorna za Časnikarske oddaje in programski odsek Saša Rudolf in Igor Tuta. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3 s pričetkom ob 20.30.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila
na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333
Z URNIKOM:
od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure
RAZPIS MEDNARODNE ZBOROVSKE REVIJE PRIMORSKA POJE 2000 -
do 20. januarja čas za prijavo. Združenje pevskih zborov Primorske in zamejske kulturne organizacije obveščajo vse primorske zbore in skupine, da je do 20. januarja 2000 Cas za prijavo k sodelovanju na mednarodni reviji PRIMORSKA POJE 2000. Zborom, ki so včlanjeni v Zvezo slovenskih kulturnih društev, Zvezo cerkvenih pevskih zborov in Zvezo slovenske katoliške prosvete, bodo prijavnice posredovali odgovorni posameznih zvez. Sodelovanje na reviji je kot običajno odprto vsem pevskih sestavom, ki lahko potrebna pojasnila in prijavnice dobijo na sedežih zgoraj omenjenih zvez.
SKD FRANCE PREŠEREN vabi na redni občni zbor, ki bo v društveni dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Boljun-cu, v torek, 25. januarja ob 20. uri v prvem in ob
20.30	v drugem sklicanju.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MOSP vabita ob obletnici mednarodnega priznanja samostojne Slovenije in ob začetku novega tisočletja, na IX. SLOVENIJA PARTV s kulturnim programom in gala plesom, ki bo v soboto, 29. januarja 2000 v Hotelu Sa-voia Excelsior v Trstu.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3, razpisuje ob dnevu slovenske kulture LIKOVNI, FOTOGRAFSKI IN LITERARNI NATEČAJ ZA MLADE. Tema, oblika in tehnika so proste. Izdelke lahko oddate do sobote, 5. februarja, v uradih Slovenske prosvete, od 9. do 17. ure, ob sobotah pa od 18.30 dalje. Nagrajevanje in razstava ter recital literarnih del bo v soboto, 12. februarja.
KUD MAGNET ponuja možnost likovnega izobraževanja v letu 2000: tečaje bodo vodili: akademska slikarka Ani Tretjak v obliki osmih srečanj enkrat tedensko po dve uri: ob sredah, od 19. do 21. ure ali ob sobotah, od 10. do 12. ure; kera-micarka, obrtnica Anica Pahor dvakrat tedensko po tri ure, ob ponedeljkih, od 18. do 21. ure in ob sredah, od 18. do 21. ure; grafični oblikovalec Leonardo Cal-vo - intenzivni tečaj dvakrat tedensko ob torkih in petkih, od 10. do 12.30, postopni teCaj enkrat tedensko, ob petkih, od
18.30	do 20.30. Dejavnosti se bodo odvijale v prostorih srednje šole Igo Gruden, v 2. nadstropju, Kamnolomi 16, v Nabrežini. Vpise sprejemamo ves januar. Primerno je za vse starostne stopnje, število mest pa je omejeno. Za informacije tel. st. 040-220680, 040-220202, 040-364211.
H SOLSKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI seznanja starše otrok, ki bodo v šolskem letu 2000/2001 obiskovali 1. letnik otroškega vrtca z razporedom informativnih sestankov: OV v Boljuncu, 13. 1., ob 16.15; OV v Borštu, 14. 1., ob 16. uri; OV v Mackoljah, 17. 1., ob 15.30; OV v Dolini, 18. 1., ob 15.30; OV v Ricmanjih, 19. 1., ob 16.30; OV v Miljah, 19.1., ob 16.30.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da potekajo vpisi za prihodnje šolsko leto do 25. januarja. Informacije dobite na tel. št. 040-211119. Informativni sestanki za starše bodo po vrtcih v dneh: Prosek, 13. 1., ob 15.30; Opčine, 14. 1., ob 15.30; Gropada, 17. 1., ob 15.30; Bazovica, 17. 1., ob 16.30; Trebče, 18. 1. ob 16. uri.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU seznanja z razporedom informativnih sestankov za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik otroškega vrtca oz. v prvi razred osnovne šole: OV pri Sv. Jakobu, 13. 1., ob 16. uri; OS I. Grbca, 17. 1., ob 16. uri v Skednju; OV pri Sv. Ani, 18. 1., ob
16.	uri; OV v Skednju, 18. 1., ob 16. uri.
DIDAKTIČNO RAVN-TELJSTVO PRI SV. IVANU vabi starše bodočih prvošolcev OS Otona Zupančiča pri Sv. Ivanu, OS Frana Milčinskega na Ka-tinari in OS Frana Šaleškega Finžgarja v Barko vij ah ter starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik otroškega vrtca v Lonjerju ali otroškega vrtca v Barkovljah na informativni sestanek, ki bo danes, 13. januarja, ob
17.	uri na šoli Otona Zupančiča, Ul. Caravaggio 4. Vpisovanja vsak dan, razen sobote, od 8. do 14. ure v tajništvu (tel. 040-567459).
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI vabi starše bodočih prvošolcev na informativni sestanek, danes, 13. januarja, ob 17.30, v prostorih na-brežinske osnovne šole Virgila Sceka.
DTTZG ŽIGE ZOISA namerava v šolskem letu 2000/01 poskusno uvesti večerni pouk na oddelku za knjigovodje. V ta namen želi zavod predhodno ugotoviti, ali v našem prostoru sploh obstaja potreba po ustanovitvi omenjenega večernega tečaja in ali bi bilo za to tudi dovolj interesentov. VeCerna šola bi bila namenjena tistim, ki so v preteklosti opustili študij na katerikoli višji šoli in ki bi radi sedaj diplomirali na oddelku za knjigovodje, kot tudi tistim, ki so zaposleni in ki zaradi tega ne morejo obiskovati rednega jutranjega pouka. Interesente vabimo, da do 16. januarja 2000 kontak-tirajo tajništvo zavoda, in sicer vsak dan od 9. do 13. ure na tel. st. 040-567144 ali 040-54356.
NA OSNOVNI SOLI ALBERTA SIRKA v Križu bomo tudi letos zbirali bone Coop. Bone prinesite v šolo (tel. 040-220351) ali izročite staršem uCencev. Že v naprej najlepša hvala.
GOS PINKA TOMAŽIČA v Trebčah zbira kupone Coop, za nabavo didaktičnih sredstev, do 31. marca 2000. Prijaznim darovalcem se uCen-ci in učiteljice v naprej zahvaljujemo.
OSNOVNA SOLA AVGUSTA ČERNIGOJA na Proseku zbira bone Coop. Bone lahko prinesete v šolo ali izročite uCencem. Že vnaprej se toplo zahvaljujemo.
SREDNJA SOLA IGO GRUDEN V NABREŽINI (tel. 040 200321) obvešča, da tudi letos zbirajo uCenci bone »esem-pio« trgovine Coop in se vnaprej zahvaljuje za sodelovanje.
IZLETI
SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 16. januarja, smučarski avtobusni izlet na Helm (Monte Elmo). Prijave in informacije nudi ZSSDI. Ul. Cicerone 8, tel. 040-635627.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 30. januarja, smučarski izlet v Forni di Sopra. Odhod iz Se-sljana ob 7. uri. Za informacije in rezervacije tel. na št. 040-291078 ali 040-291479 od 19.30 do 20.30.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
IŠČEMO mladega skladiščnika z vozniškim dovoljenjem kat. B ali C. Tel: 040-220779.
PSIČKA (maremmano) prodam po ugodni ceni. Tel. št. 040-229269
PRODAM 40 lesenih stolic in 8 lesenih miz (furnir) velikosti 80x80 cm. Klicati na tel. št. 040-368318.
ELEKTROMEHANSKO PODJETJE išCe vajenca z dobro voljo do dela, največ 17 let. Pokličite na tel. št. 03358135641 ali v večernih urah na tel. št. 040-220718.
45-LETNA gospa išče prijatelja za resne in prijateljske stike in morebitno resno zvezo. Tel. št. 00386-41337570.
V	NEDELJO, po slovenski maši pri Sv. Ivanu, sem na trgu, od cerkve do bara, izgubil rdečo ovojnico s precejšnjo vsoto denarja, ki mi je bil zaupan. Poštenega najditelja naprošam, da telefonira na tel. št. 040-211192.
V	PREDMESTJU TRSTA oddam v najem skladišče, 240 kv.m., z uradom, vodo, WC in električno napeljavo. Klicati ob uri obedov, na tel. št. 040-828861.
V	PREDMESTJU TRSTA dajem v najem svetlo in zračno podstrešje, neprimerno za bivanje: soba z WC, vodo in električno napeljavo. Tel. št. 040-828861, ob uri obedov.
NUDIM lekcije iz angleščine. Tel. 0038665-29780.
PRODAM fiat bravo SX 16 V, letnik ’98 v odličnem stanju za 17.000.000 lir. Tel. 0335-5235180.
GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot gospodinjska pomočnica: likanje, varstvo otrok, nega ostarelih oseb. Pokličite v večernih urah na tel. št. 003866-725202.
PART-TIME sodelavko/ca za vodenje pisarne in računovodstva išče kulturna organizacija v Gorici:	prijaznost,
strokovnost, iniciativnost, obvladovanje slovenskega in italijanskega jezika, Word/Excel/Access. Prijave in kratki curricu-lum pošljite do 15. januarja 2000 na Primorski dnevnik (PART TIME), Drevored XXIV Maggio 1, Gorica.
ZADRUGA išče Čistilke v devinsko-nabrežinski občini. Tel. 040-281830 (Mara).
PRODAM Alfo 1300 super, letnik ’78 v odličnem stanju. Tel. 040-662471 v večernih urah.
GORIŠKO PODJETJE, ki deluje na področju računalništva, zaposli tehnika s polnim delovnim urnikom. Pogoji: starost pod 26 let, dobra strokovna podlaga, resnost, takojšen vstop. Prošnje z življenjepisom pošljite na e-naslov: engineering@sbar-baro.it.
MARIO PAHOR je v
Jamljah odprl kmečki turizem. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO imata v Sa-ležu odprto Silva in Mau-rizio.
AGROTURIZEM BAJTA - Magda in Slavko Škerlj, Bajta pri Saležu št. 108, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229331 ali 0368-7567251.
OSMICO ima odprto Mario Milič, Zgonik 71.
OSMICO ima Radovan Semec v Prečniku.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Marice Divjak darujeta Verica in Mila Pertot 100.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Nino Stopar darujeta Cvetka in Zdravko 30.000 lir za SZ Sloga.
Namesto cvetja na grob Ivanke Debenjak vd. Calzi darujejo družine JerCiC 300.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Genje Kralj daruje Jožica Milkovič 30.000 lir za Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče.
V	spomin na Genjo Kralj daruje Angelo Kr-tižin 25.000 lir za Godbeno društvo Viktor Parma -Trebče.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
V	spomin na drago teto Marjeto Grgič Vd. Kosmi-na darujeta Vladimir in Arminta z družinama 50.000 lir za SKD Vigred in 50.000 za vzdrževanje šempolajskega spomenika.
Namesto cvetja na grob sestrične Marjete Grgič vd. Kosmina daruje Angelo Skerk z družino‘100.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Marjete Grgič vd. Kosmina daruje sestrična Gabrijela Škrk 100.000 lir za SKD Vigred.
Namesto božičnih in novoletnih voščil daruje SKD Jože Rapotec Prebe-neg 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Marghe-rito Grgič Kosmina daruje Stanko Budin z družino 100.000 lir za Slovenski lovski pevski zbor Doberdob.
t
Dne 10. januarja nas je zapustil dragi mož, oče in nono
Dušan
Strekelj
Pogreb bo v soboto, 15. januarja ob 12. uri iz mrtvašnice v Ulici Costalunga.
Žalostno vest sporočajo žena Zlata, hčerka Sonja in vnukinja Alexia
Trst, 13. januarja 2000
Ob prerani smrti Celestina Ferluge žalujejo z družino
sestra Marcela, svak Pino in nečak Mauro
Ob smrti dragega brata Mirka Starrija izreka SKD Barko vije iskreno sožalje svojemu odborniku Zorotu in svojcem
13. 1.1995	13. 1. 2000
Že pet let je minilo, dragi
Davide Battigelli
Čeprav vemo, da si vedno z nami, nam tvoj nasmeh zelo manjka.
Vsi tvoji dragi
Gabrovec, 13. januarja 2000
BOGAT IZBOR SKLADB
Rossana Paliaga
Harmonikarski orkester Synthesis 4 je na uspešnem nastopu sredi decembra v Boljuncu predstavil svojo prvo CD-plošCo (f. KROMA).
Bogat in lepo prirejen večer je sodil v vrsto slavnostnih prireditev ob 90-let-nici Glasbene matice. Priznana harmonikarska skupina deluje namreč v okviru šole preko 20 let, v katerih je pod vodstvom Claudia Furlana osvojila ugledna priznanja na Vsedržavni in mednarodni ravni.
Synthesis je pred leti že posnel kaseto z naslovom »Črnobeli akvareli«. Ce jo primerjemo z novo CD-plčšCo opazimo, da je slednja bogatejša v raznolični izbiri skladb, ki predstavljajo sintezo raznih zvrsti, katerim se je skupina v svoji zgodovini približala. PlošCa vsebuje dela predstavnikov različnih šol, od nemške do ruske, s prijetnim postankom v svetu juž-' neameriške tradicije. Nekatere skladbe so nastale prav za elane orkestra Synthesis, kot sta Koncert v E in Rapsodija Aleksandra Atarova. Ti dve zahtevni skladbi sta napisani in predvsem zamišljeni za harmoniko, v njiju skladatelj uporabi široko lestvico glasbenih izrazov, ki nepogrešljivo označujejo zvoCne zmožnosti tega instrumenta. Atarov se izogiba izumetničenosti in doseže sproščen izraz, v katerem je harmonikarski orkester s svojimi značilnostmi doma. Iz ruskega glasbenega sveta izhaja tudi znani skladatelj Jurij Sišakov, ki je v skladbo »25 akvarelov« vključil vrsto najrazličnejših barv. V pestrem dogajanju se v tej skladbi neprekinjeno vrstijo goste ali bolj prozorne harmonije, virtuozistic-na spretnost in spevni izrazi. Potovanje po svetu harmonike nas pripelje tudi do Evgenija Der-benka, ki je bil uCenec omenjenega Sišakova; na CD-ju lahko pri-
sluhnemo dvema skladbama tega ruskega skladatelja, to sta razposajena Ruska miniatura, ki je polna ljudskega duha, in Karnaval, ki se zgleduje po južnoameriški glasbi, polni veselja in življenja.
Harmonika se večkrat skuša približati tudi svetu baročnih mojstrov in osvojiti skladbe, ki spadajo v običajni repertoar Cisto različnih glasbil. Poleg transkripcij sta še dve deli, ki sta na neobičajen način uporabili baročno osnovo. Zanimiv je na tem področju Ehmerov Prefugium št. 3, ki se opna na Bachov Preludij in Fugo v Cis duru iz prve knjige znane zbirke za Čembalo »Das Wohltemperirte Klavier«. Že v naslovu spoznamo, da skuša ta skladba združiti oba dela Bachove skladbe v originalno sintezo. Duhovita priredba sprva strogo sledi originalu, ki se potem spremeni pod vplivom Cisto sodobnih ritmov. Nemška ustvarjalnost je protagonistka tudi dveh skladb, ki že spadata v železni repertoar skupine, in sicer Brehmov Tango in Doblerjeva VVerziade. Tango je drugi del Ballet suite, ki jo je Hans Brehme napisal takoj po drugi svetovni vojni. Ta ples je v harmoniji in v značaju naperjen proti hladnim tonom v popolnoma svojevrstnem pojmovanju južnoameriškega plesa. VVerziade Fritza Doblerja pa je z menjavo napetih ritmičnih utrinkov in nato bolj umirjenih in liričnih izra-
zov že klasik litera-turr za harmoniko.
GD-plošCa. vsebuje tudi dva bisera iz opusa argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle, in sicer slavna Melodija v a molu in Oblivion. Pri obeh je protagonist Mauri-zio Marchesich, ki igra na bandoneon. Bandoneon se razlikuje od harmonike po obliki in o strukturi, njegov zvok pa nas pripelje v svet argentinske glasbe, v okviru katere je s Piazzollijevimi skladbami dosegel veliko mednarodno slavo. Melodija v a molu zazveni v učinkoviti priredbi, v kateri imajo tolkala, ki jih je uredil Tom Hmeljak, bistveno vlogo v podpiranju bolj izrazito ritmičnih prehodov, medtem ko postane harmonikarski orkester temeljita osnova, nad katero se vzpenja glas solista. Marchesich je protagonist tudi v priredbi otožno obarvane skladbe Oblivion.
Posnetki nove CD-plošCe so pretežno iz leta 1996; dva pa sta še iz prejšnje kasete, ki je izšla leta 1990. Orkester je posnel vse skladbe v Studiu »Hendruc« Radia Koper. Pri tem diskografskem projektu, ki je izšel v založbi Audio Arsa iz Trsta, sta sodelovala glasbeni producent Ivan Tavčar in tonski mojster Igor Cerovac.
Harmonikarska skupina je v zadnjih letih nekoliko razredčila svojo dejavnost. Zato so posnetki nekaj časa ležali v arhivu, preden so jih dirigent skupine Claudio Furlan in njegovi sodelavci z novim zagonom združili v nov diskografski izdelek. GD-plošCa s preprostim naslovom »Synthesis 4« je kakovosten izdelek, namenjen raznovrstnemu občinstvu, ki bo na njej našel pester izbor različnih izrazov sodobne glasbe v izvedbi harmonike.
Manifesta 3 v Ljubljani
Od-23. junija do 24. septembra letos bo v Ljubljani evropski bienale sodobne umetnosti Manifesta 3, ena osrednjih evropskih prireditev s področja sodobne umetnosti v letu 2000. Končna podoba Manifeste 3 bo znana ta mesec. Cankarjev dom kot producent prireditve je sredi decembra izdal promotivni plakat, delo Novega kolektivizma. Uredila sta ga Stanislav Koblar in nacionalni koordinator Manifeste 3 Igor Zabel, ki je ob Tatjani Radovič prispeval tudi besedila, natisnjena v štirih jezikih - slovenščini, angleščini, francoščini in nemščini.
Zunanji kustosi Manifeste 3 -Francesco Bonami, Ole Bouman, Maria Hlavajova in Kathrin Rhom-berg - so napisali besedilo, ki so ga naslovili Sindrom mejne Črte -obrambne energije, s katerim so opredelili osnovno problematiko prihodnjega bienala, to pa je vprašanje varovanja, obrambe, mej in njihovega preseganja. Besedilo je na hrbtni strani plakata, prav tako v štirih jezikih. V omenjenem besedilu so kustosi Ljubljano postavili "na mejo Trdnjave Evrope" in jo označili kot "nekdanjo Vzhodno Evropo, ki si prizadeva postati Zahodna". Ljubljana je po njihovem pre-
pričanju blizu etničnim pretresom, ki pa vendar kaže prefinjeno svetovljanstvo. Ljubljana je "zunaj centra, je center". Manifesta 3 se postavlja na križišče umetnosti in družbeTia izzivalnem kraju. V teh okoliščinah umetniška razstava ne more biti le še ena razstava, ki naj bi jo obiskali, temveč poteka tudi kot razvoj misli, govorjenja in delovanja, menijo kustosi.
Zato so povabili posameznike, naj "premislijo o svojem delovnem polju in njegovih kulturnih učinkih" in prispevajo svoje zamisli ter "razvijejo vpoglede v paradokse transgresije in obrambne mehanizme kot temeljna vprašanja evropske kulture". Svoj poziv so opremili z geslom Ne sprašuj, kaj lahko Evropa stori zate; vprašaj, kaj lahko ti storiš za Evropo! Zamisli, slike, teze, diagrame in podobno, v dolžini največ 2000 besed, so do danes zbirali na naslovu Manifeste 3, primerno gradivo pa bodo objavili tudi v knjigi.
Igor Zabel je v predstavitvi Manifeste 3 na hrbtni strani plakata ugotovil, da izkušnje minulih dveh bienalov, leta 1996 v Rotterdamu in leta 1998 v Luksemburgu, kažejo, da so mnogi uspešni mladi umet-
niki začeli svojo mednarodno kariero prav na Manifesti. Bienale je označil kot nov, nekonvencionalen dogodek, pa tudi fleksibilen, saj se lahko "tako z vsebino kot s formo odzove na nove tokove in vprašanja v umetnosti, kulturi in družbi nasploh. Manifesta je, skratka, Evropski bienale sodobne umetnosti, obenem pa mreža umetnikov, kritikov, kustosov in strokovnjakov iz sodobne umetnosti, ki se nenehno širi.
Mednarodni odbor Manifeste, ki mu predseduje Henry Meyric Hughes, je kustose Manifeste 3 - to so Francesco Bonami, Ole Bouman, Maria Hlavajova in Kathrin Rhom-berg - imenoval lani spomladi. Manifesta 3 so mednarodni odbor, ministrstvo za kulturo in nacionalni odbor s kustosi mednarodni strokovni javnosti prvič predstavili 10. junija v Benetkah. Kasneje so tuji kustosi nekajkrat obiskali Ljubljano. Izjavljali so, da na Manifesti 3 ne bodo ponudili "pregleda ali panorame", temveč "niz razstav pogumno subjektivnega izbora, ki bodo oster prerez dogajanja z določenim skupnim sporočilom".
Projekt Manifesta 3 je ocenjen na 149, 5 milijona tolarjev. (STA)
Kako so od naselitve naprej gledali na svet, sprejemali novosti in živeli naši predniki - kako družbena in intelektualna elita in kako navadni ljudje? To je osrednje vprašanje, ki si ga postavlja Gorazd Makarovič v raziskovalnem delu z naslovom Slovenci in Cas: odnos do Časa kot okvir in sestavina vsakdanjega življenja. Knjiga iz zbirke Krt (založba Krtina) je dejansko sad radovednosti in želje znanstvenika humanističnih ved, da bi našel primeren odgovor na to vprašanje.
Avtor v njej izhaja iz splošno veljavne predpostavke, da je človek zgodovinsko, družbeno in kulturno bitje, ki oblikuje in je hkrati oblikovano od časa. V uvodnem besedilu se zatorej najprej omenja, kako zgodovinske, sociološke in antropološke raziskave pričajo o mnogoterih pojmovanjih, razumevanjih in uporabah Časa v raznoraznih družbah in v različnih obdobjih. V osrednjem delu publikacije se dejansko obravnava odnose do Časa, ki so se oblikovali v zgodovinskem razvoju pri prebivalstvu na ozemlju današnje Slovenije in na sosednjih obmejnih ozemljih od šestega stoletja dalje. Na skoraj 500-ih straneh daje pisec glavni poudarek soodnosom med pojmovanji Časa in vsakdanjim življenjem. Najprej se v tem okviru ponuja obrazložitve splošnih značilnosti pojmovanja Časa v zahodni kulturi, ki razlikuje med pre-moCrtnim-nepovratnim in krožnim-po-vratnim časom. Dalje se razlaga, kako zapadna civilizacija pojmuje Cas kot nekaj materialnega, kot nekaj kar je mogoče imeti, a ga potem zaradi delovnih obveznosti pravzaprav malokdo ima.
Kako je pa bilo v daljni preteklosti, ko nam ni še odnosa s Časom narekovala digitalna zapestna ura ali swatchev model? Znano je, da je šel Človek v svoji zgodovini preko različnih upoštevanj minevanja Časa. Predmet knjige pa ni ukvarjanje s splošnim pogledom, saj ne obstaja s tega vidika na Slovenskem nic izvirnega. Ugotovitve, ki veljajo za druge evropske dežele, se namreč upoštevajo tudi v slovenskem prostoru, ki ga Makarovič zgodovinsko periodizi-ra na štiri obdobja. Iz navedenega spoznamo, da se je Cas pred kristjanizacijo pojmovalo poljedeljsko ciklično, ko je bilo važno merjenje Časa z generacijami in je veljavno bilo tisto, kar je imelo vzor v preteklosti. Novo se je namreč vedno moralo tej le podrediti. V visokem srednjem veku se je tudi na slovenskih tleh pričel širiti pojem linearnega Časa in cerkvenega leta, ki je temljil na rimskem julijanskem koledarju. V praksi je pa za ogromno večino prebivalstva še vedno veljal naravni dnevni Cas, določen s svetlobo.
Zanimanja vredno je poglavje iz knjige, ki obravnava razvoj javnega signaliziranja minevanja Časa. V slednjem namreC piše, da so pričeli množično postavljati zvonike za zvonove v slovenskih podeželskih cerkvah šele v 16. stoletju. Nekoliko zgodnejše je sicer bilo postavljanje javnih mehaničnih ur, Čeprav se je to dogajalo le v večjih mestih. Omembe vreden je nasploh tudi podatek, ki priCa, da se je spoznanje o Času kot vrednoti in viru materialne vrednosti še najprej pojavilo v urbanih središčih. Trgovanje je namreC zahtevalo predvidevanje Časa, ko je treba zaloge kopičiti in ko je prodaja najbolj donosna. To merjenje Časa je pa povzročilo konflikt med Cerkvijo, ki je menila da je Cas absolutno božja last, in trgovci, ki so služili na raCun Časa.
Na bolj aktualnejše tematike se pa lahko navezuje raziskovalcev prikaz vpliva delovnega Časa na sam razvoj družbe. Ob sodobnih debatah glede spremembe delovnega umika in ob nedavnih demonstracijah v Seattlu, ki so opozorile na marsikatero vprašanje v zvezi s podrejanjem družbenih pravil globalnim tržnim zakonitostim, je zgodovinski prikaz spreminjanja delovnega Časa lahko še zanimivejši. Navse-
zadnje je bil položaj na slovenskih tleh, Ce izvzamemo določeno zakasnitev, v marsičem podoben situaciji ostalih evropskih dežel. Zatorej nas Makarovičev zgodovinski oris lahko navaja k razmisleku, ko denimo pravi, da je bil ritem kmečkega življenja vse do sredine 18. stoletja dokaj lagoden in da se je šele z agrarno revolucijo količina kmečkega dela podvojila ter so kmetje pričeli delati od zore do trdnega mraka.
Nadalje je v osrednjem delu publikacije avtor predstavil, kako so nova pojmovanja Časa v industrijski družbi zadnjih dveh stoletij povezana z nekaterimi izumi. Navedel je kako je denimo fotografija pričela ohranjati trenutne prereze gibanja in podobe iz preteklosti ter dodal, da je električni telegraf omogočil zvezo ne glede na prostor. Tudi prometna sredstva so skrčila razdalje in raztegnila Cas, vzvratno predvajanje posnetega filma je pa nazorno kazalo na možnost reverzibilnosti Časa. Vsled tega se je torej zavest o soobstoju različnih Časov in dvom o absolutnem Času širila in po drugi svetovni vojni postala splošna. Pri opisu razmer v katerih se je oblikoval odnos do Časa po drugi svetovni vojni, avtor navaja tudi kako so novi komunistični 'oblastniki dekristjanizi-rali koledar in uvedli nov politično praznični letni ciklus. Ob tem Makarovič izpostavlja dejstvo, da se je pri nalogi oblikovanja zgodovinske zavesti slovenskega prebivalstva uveljavilo novo tabuiziranje nekaterih polpreteklih dogodkov. V zvezi s tem naj bi bila značilna tudi delitev zgodovine na Cas pred narodno osvobodilno borbo in po njej ter sistematično oženje zgodovinske zavesti o prejšnjem Času.
Pri presoji minulih desetletij je raziskovalec dokaj kritičen, ko opozarja, da so se oblastniki - družbenim spremembam in postopnemu upadanju agrarnih ritmov navkljub - dejansko še nadalje ravnali po preindustrijskem modelu Časa. “Pojem soodvisnosti točnega Časa zdelovno učinkovitostjo je bil v njihovem okolju tuj” meni pisec in nadaljuje “da se je tako razširil model, ki je povzročil oblikovanje dvojnega odnosa do Časa. Ko ljudje niso bili v službah so cenili Cas in so bili doma zelo delavni. V službah so bili nenatančni in so dejansko delali le okoli dve tretjini delovnega Cas ali še manj”. Ob navedenem pa iz raziskav drugače izhaja, da so obstajali tudi tisti, ki so v socialistični Sloveniji prenašali delo kot hudo breme.
Na sklepnih straneh avtor podaja zaključno oceno kulturnih vzorcev obnašanja in mišljenja, ki so se izoblikovali v povojnem obdobju na slovenskem ozemlju. Po njegovi oceni naj bi slednji v ogromni večini ostali nespremenjeni. Potemtakem naj bi torej slovenska družba še vedno bila industrijskega tipa, v kateri naj bi se na podlagi raziskav postindustrijske vrednote in ideje le stežka uveljavljale. Takšni naj bi bili tudi odnosi do Časa, ki so kazalec celotne kulture. Naj povemo, da je za postindustrijske družbe značilno izgubljanje veljave mehaničnega Časa, ki je podrejen Človeškemu bivanju dostoj-nejšim Časom. V tovrstnih najnovejših družbah se pa drugače tudi zavrača idejo o napredku kot zgolj kvantitativnem večanju, se poudarja kvaliteto življenja in uveljavlja nove odnose do Časa. Prav v zvezi s tem bi predstavljalo dodatno zanimivost odkritje, kako v Času interneta in mobilnih telefonov se naše doživljanje Časa spreminja.
Raziskovalec se je pri delu posluževal raznovrstnih virov. Večinoma so ti posrednega znaCaja. Za sodobnejši del obravnave je pa vzel v poštev tudi Časopisno gradivo. Besedilo je dokaj obremenjeno z znanstvenim aparatom, ne pa do take mere, da bi bilo namenjeno le zahtevnejšim bralcem.
Matej Caharija
REŽISER JAŠA JAMNIK PRED PREMIERO BRECHTOVE SVATBE
»Nerazumevanje sogovornika in nezmožnost komuniciranja«
■H MmHI HM
Ace Mermoua
Z Jašo Jamnikom, režiserjem predstave Malomeščanska svatba Bertolta Brechta sva se srečala v »obrekovalnici« Slovenskega stalnega gledališča. Brechtova Svatba bo v uprizoritvi SSG doživela premiero v petek, 14.t.m., obrekovalnica, to je sejna soba v tržaškem Kulturnem domu, pa je prostor zadnjih diskusij, popravkov in drobnih sprememb pred prvim nastopom. Jamnika sem intervjuval takoj potem, ko je zaključil razgovor z igralci, ki je sledil vajam. Sad najinega srečanja naj bo vabilo k predstavi, saj lahko sodbe izrekamo le po njej.
Ce se ne motim, je to vaša tretja režija v Trstu. Kakšen je Vaš stik s tukajšnjo gledališko in splošno stvarnostjo?
Moj stik s tukajšnjo stvarnostjo je predvsem gledališki. Produkcijo Slovenskega stalnega gledališča spremljam že precej Časa. Odkar z gledališčem tudi sodelujem, je redka predstava, ki bi si je ne ogledal. Zdi se mi, da gledališče lepo živi in da je v njegovem mladem ansamblu neka ‘‘sveža kri”, Ce lahko tako reCem. To je ansambel, ki pri svojem delu lepo ras'te, deluje kot skupina in v njem prevladuje ustvarjalen duh. •Ljudje so pripravljeni delati in niso le izvrševalci svojih nalog, ampak so dejansko ustvarjalci.
Zaupana Vam je bila režija Brechtove Malo-
meščanske svatbe. Kaj pomeni Brecht za mladega slovenskega režiserja?. Kaj lahko pomeni zanj politično gledališče?
V	našem primeru gre za avtorjevo zgodnje delo, ko Brecht še ni bil povsem formiran, mislim gledališko, teoretsko in estetsko. Njegovo pisanje je bilo bolj impulzivno in mi je bližje, kot so mi njegova kasnejša dela. Pri izdelavi predstave smo torej povsem opustili Brechtovo teoretsko in ideološko plat. To pa zato, ker v mladosti s tem še ni bil obremenjen, menim namreč, da je bila pozneje ideologija zanj bremenilna, po drugi strani pa zato, ke lahko gledam nanj zelo parcialno, skratka, v različnih vlogah. V njem vidim literata, gledališkega praktika, teoretika in tudi gledališkega ideologa. Iz omenjenih razlogov smo Svatbo obravnavali povsem neodvisno od njegovih ostalih dejavnosti.
V	tekstu je očitna kritika malomeščanske družine. Kaj Vam ta kritika pomeni?
Sprašujem se, kaj je pravzaprav malomeščanstvo. Verjetno ni sluCaj, da je dal Brecht igri najprej samo naslov Svatba in šele kasneje dodal pridevnik malomeščanstva. V naši interpretaciji smo se odločili, da bomo kritiko razširili. Ne bomo je torej omejili le na družino, ampak jo preko nje kot osnovne družbene celice raztegnili na celotno družbo.
MalomešCani namreC niso neka kasta, nek segment populacije, kateremu mi ne pripadamo, nasprotno. Njihove /‘vrline” in lastnosti nasploh so tudi v nas samih. To pomeni, da gre za kritiko in ironiziranje samih sebe, tudi nas ustvarjalcev, naše družbe, našega sociokozmosa in ne nekoga, ki je eksotično oddaljen.
Navezal bi se na povedano. Kritika družine je v sodobni moderni in bogati
družbi aktualna. Sami Slovenci se tožimo nad nizko nataliteto, nad številnimi razporokami itd. Koliko velja Brechtova družbena kritika in kateri so lahko drugi vzroki za krizo družine?
Ta tekst je danes izjemno aktualen. V bistvu je brezčasen in ga zato ne umeščamo konkreten Cas, ampak v splošnejše obdobje ob izteku stoletja in pričetku novega. Kateri so vzroki razpada družine, njene krize ter družbene krize nasploh? Glede tega vprašanja se v naši predstavi nismo hoteli opredeliti, Čeprav jasno namigujemo, kje so najhujši problemi in v cem se kaže ta kriza. Gre predvsem za odtujenost, za negativno nastrojenost, za iskanje konfliktnosti in za nezmožnost komunikacije. Srž problema je torej v nerazumevanju sogovornika v širšem pomenu besede in v brezbrižnosti do nezmožnosti komunikacije.
Skratka, s težavo stopimo drug do drugega, si govorimo in se poslušamo.
Tako je. Ne skušamo skupaj rešiti problemov, ampak vztrajamo vsak pri svojih težavah.
Brechtov slog je po svoje realističen, v Svatbi kar gro-
ilsfiSi*
teskno realističen. Kako ste vi gledališko interpretirali govorico in nakazan problem? Ste se držali realizma, ali ste krenili v različno smer?
Nismo se držali realizma. Izdelali smo dokaj nenavadno a učinkovito likovno rešitev celotne predstave, ki deluje na nek naCin simbolno, brezčasno. V nekaterih elementih je morda celo futuristična. Zato toliko močneje namiguje na današnji Cas in prostor.
Spregovorila sva o smeri. Slovensko gledališče je v zadnjem obdobju prehodilo vec smeri in doživelo veC tendenc. Kam bi kot mlajši režiser uvrstil samega sebe?
Samega sebe je zelo težko opredeljevati. Vprašanje je tudi, Ce so predalckanja dobra. Zanimajo me predvsem problemi sedanjosti, skratka, aktualna vprašanja. Zame je pomembna zanimiva in moCna literarna predloga. Predstave naj bodo obrnjene v igralca. Prepričan sem, da je igralec, Ce lahko tako reCem, najmočnejše izrazno sredstvo gledališča. Z njim je bistven tudi režiser.
Tekst torej ni igrača za režiserjevo razstavljanje in sestavljanje, ampak je pomemben.
Sigurno je to izhodišče. S tem noCem propagirati literarnega gledališča, ampak zagovarjam gledališče besede.
V Trstu imamo pogostokrat vtis, da so med tukajšnjimi gledalci in tistimi iz osrednje Slovenije, npr. iz Ljubljane, dokajšnje razlike. Kako občutite Vi to vprašanje? So razlike namišljene ali resnične?
Prepričan sem, da te razlike so, kot so povsod. Gre vendarle za dve različni državi, za dve različni družbi. Pripadnost istemu narodu ni nujna za uniformiranje gledališkega dojemanja. Mislim, da so razlike prav takšne, ali celo večje že v gledališčih znotraj Slovenije in morda celo v sami Ljubljani. V tem ne vidim ničesar slabega.
Ker smo pri občinstvu, ne moremo mimo Brechta. V njegovi zreli fazi je imel gledalec pomembno vlogo. Skušal ga je vzgajati, vzbujati
v njem kritičen odnos do stvarnosti, bil je celo didaktičen. Očitno je imel Brecht v mislih določenega gledalca. Na kakšnega “idealnega” gledalca pa se Vi obračate s to predstavo? Je za režiserja vprašanje sploh tako pomembno?
Seveda je pomembno! Predstave se delajo zaradi publike. Nekdo more priti v gledališče. Predstava šele rata s publiko. Takrat se predstava šele zgodi. Dokončno se oblikuje v gledalcu, v njegovih možganih, v duši. Nismo pa stavili na eno populacijo, ki bi ji hoteli ugajati ali zadovoljiti in za katero mislimo, da bi nas najbolje razumela, to se ni zgodilo. Idealnega gledalca načelno ni. Ce pa mislim na zamejsko publiko, gre morda za gledalca, ki je pripravljen na drugačno gledališče, kot je navadno SSG, in na spremembe, ki so morda celo šokantrle, v gledališkem smislu seveda.
Ta predstava pripravlja torej presenečenja, čeprav je vsaka predstava presenečenje.
Ne gre za to, da stavimo na neke šoke. Zdi pa se mi, da je predstava znotraj sebe dovolj ubrana in da je uglašena, recimo, na neko brezobzirno sen-zibiliteto. To je na senzibilite-to neizprosnih negativnosti.
Hvala za razgovor, saj bomo predstavo videli in nam bo po njej tudi pogovor lažje stekel.
Hvala Vam.
Po zadnjem "uradnem” odgovoru sva si z Jašam Jamnikom izmenjala Se nekaj mnenj, nato pa zapustila obrekovalnica. Vem, da za režiserja ni lahko, če ga novinar “zasači” takoj po vaji in to nekaj dni pred premiero, ko je napetost na višku. Vendar opravlja vsak svoj poklic ter doživlja njegove radosti in muke. Naj ob zaključku zapišem, da je scenograjijo izoblikovala Barbara Matul, kostume je izdelala Marija Vidom, avtor glasbe je Gregor Strniša, koreograf pa Miha Lampič. V igri nastopajo Vladimir Jurc, Maja Blagovič, Vesna Pernarčič, Barbara Cerar, Vojko Belšak, Janko Pe-trovec, Lučka Počkaj, Gregor Geč in Aleš Kolar.
Zbiranje podatkov za razstavo Lojzeta Spacala
V	Modemi galeriji, Tomšičeva ul. 14, bo od 25. aprila do 4. junija 2000 retrospektiva velikega modernista druge polovice XX. stoletja, slikarja, grafika in kiparja Lojzeta Spacala.
V	Času zbiranja in dokumentiranja mojstrovega opusa z vnaprejšnjo zahvalo vljudno naprošamo imetnike njegovih del, da nam posredujejo podatke o delih (naslov dela, leto nastanka, tehnika, mere in signatura), ki jih hranijo in sicer na zgornji naslov kustosa razstave mag. Igorja Kranjca, tel: (061) 214106, v tajništvo Modeme galerije, tel: (061) 1262068 ali po elektronski posti info@mg-lj.si in faxu: (061) 214120. Zbrani podatki bodo aporabljeni izključno v strokovne namene z jamstvom »zaupnosti«.
Razstava Jernej Kopitar in evropska znanost
V Mestni galeriji Ljubljana bodo jutri, 13. januarja, odprli razstavo Jernej Kopitar (1780-1844) in evropska znanost v zrcalu njegove zasebne knjižnice. Razstavo s približno 500 eksponati iz te knjižnice in arhiva je pripravila Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani, glavni avtor pa je VValter Lukan.
Kopitarjeva knjižnica skupaj s Zoisovo biblioteko sodi med najbolj dragocene fonde NUK-a in najpomembnejše slovenske zasebne knjižnice iz prve polovice 19. stoletja. S podporo vodstva Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo (OSI) na Dunaju in njegove izpostave v Sloveniji ter s sodelovanjem veleposlaništva Avstrije v Ljubljani je projekt podprl in sooblikoval vodja rokopisnega oddelka v NUK-u Mihael
Glavan. Kopitarjevo zbirko je od njegovih dedičev leta 1845 odkupila deželna vlada za Kranjsko. Obsega izjemno dragoceno zbirko slovanskih rokopisnih kodeksov od 11. do 16. stoletja ter še 2500 pomembnih, dragocenih in redkih knjig. Namen razstave je te knjižne dragocenosti predstaviti kot skupni slovensko-avstrijski prispevek k evropski kulturi.
Ob razstavi, ki bo odprta poltretji mesec, bo izšel obširen barvni katalog na približno 400 straneh z dvojezičnimi uvodnimi besedili, študijo VValterja Lukana in popisom celotne Kopitarjeve knjižnice, kakor tudi vodnik po razstavi s fotografskimi prilogami. Razstava se vključuje v sklop prireditev v Prešernovem letu - letu kulture.
(STA)
Prvenec Veselke Šorli Puc bodo predstavili v Ljubljani
V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi cesti Tv Ljubljani bodo v torek, 18. januarja, ob 18. uri predstavili knjižni prvenec slikarke in ilustratorke Veselke Šorli Puc, ki je pri založbi Mladika izdala Zgodbe z repom in glavo, nekakšno kroniko o svoji družini, ki jo spremlja usoda psa Orija. Opremila jo je z izvirnimi ilustracijami, med katerimi prednjačijo risbe prijaznega družinskega prijatelja, ki je pravzaprav glavni junak v izvirni pripovedi. Knjigo bo predstavila prof. Helga GlušiC, ki je v spremni besedi v knjigi med drugim zapisala: »Usoda potrpežljivega in ljubeznivega psa je prepletena z družinskim življenjem v mestnem okolju, v katerem se nizajo prizori in dogodki iz otroštva dveh fantov, njunih staršev in babice ter njihovih zanimivih, slikovito opisanih sorodnikov in znancev.«

nosilec s 3 reflektorji
1*, ugoden nakup
reflektorji stožčaste oblike, mere: 12,7 x 6,3 cm 1 v ceno so vključene 3 žarnice po 12 V/20 W 10 nosilca pribl. 11,6 cm, skupna dolžina pribl. 70 cm > 230 V, 50 Hz, 60 W
talni brisalec
obloga čepice z detergentnimi tkivi
z dvojnim zgibom, tako —	— OA#>*
da ga lahko uporabimo 1	"OO
v različnih legah	■ “T#
čepica za mokrq čiščenje
tkiva, pomešana z bombažem.	^
■I i.. _ .	OOO*
omogocap najboljše čiščenje K
z minimalno količino detergenta	#
čepica za suho čiščenje
tkiva z vezilno močjo	AAA*
odstranjujejo suho umazanijo	™1
ne da bi dvigala prahu ^9%
krompirček z dobro	■	a a a*
mislijo	1
200 g, 6.450 lir/kg	B	®
^	IJ1 f: ~
kompaktni pralni	__
prašek color	^990*
2 kg, 1.495 lir/kg	MOU
sardelini fileji	_ _
v olivnem olju	_ Aag- 1 I 1 O
80 g, 13.875 lir/kg /F.	|«
2 kg, 1.495 lir/kg -»rV ^6»
tunina solata
mešana	■	OOO*
280 g, 3.536 lir/kg	****
orSoV ^ 1 590*
balzamični kis	■ <
500 ml	A99CT 1 •
3.980 lir/l	■ <
vino Prosecco Veneto
modra steklenica MAOO ^®990 750 ml, 3.987 lir/l
ananasove rezine
s sirupom	OOO*
560 g, 1.768 lir/kg	^ ^W
espress/kava &T ^990*
200 g, 24.950 lir/kg	"Te
:rhanei seč*

99051
zelene olive
brez koščic 340 g, 5.853 lir/kg
lončnice v keramični vazi
^ 12
990*
komplet za zdravo življenje
nalivno pero
•	dolžina: 15,5 cm debelina: 1,2 cm
•	barve: rdeča, zelena, modra kromirano
990*
^kos’
univerzalna preproga
trak za šivanje
•	material:
100% poliester
•	barva: bela
•	mere: 2 cm x 150 cm
990*
ponudba
za šivanje in krpanje
•	pletenica iz merceriziranega bombaža, 10 kosov po 20 m
•	nit za krpanje iz poliakrilika, 10 kosov po 20 m
•	bombažna sukana preja,
10 kosov po 20 m
•	bombažna nit za šivanje,
8 kosov po 100 m
490*
•vsebuje: 1 gobo, 1 ščetko za nohte, 1 krtačo za masažo hrbta 1 brisačo za savno 70 x 180 cm
•	material: brisača iz 100% bombaža
•	krtače: les + naravne ščetine
tekoče lepilo "Pritt"
•	lepi skoraj vse	i|
vrste materialov	jf§
(npr. usnje, papir,
les, plulo)
•	brez topilnih sestavin
990*
_ 200 9
smetišnica in metlica
•	smetišnica z gumastim robom
•	metlica z extra-large ščetkami
•	barve: rdeča, modra, siva
990*
šopek umetnih vrtnic
barve: oranžna,	_
modra/rumena, bordeaux/ roza shocking
komplet krtač Jfc99Q*
•	material: PR z najlonskimi ščetinami
•	trde ščetine
1 A™LE DOBITE V POOBLAŠČENIH PRODAJNIH MESTIH OD 13.01.9» DO 19.01.99 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG ■ VELJAVNE CENE RAZEN V PRIMERU NAPAK IN OPUSTITEV - VSE FOTOGRAFIJE SO LE VZORČNEGA ZNAČAJA - VSE CENE SO NAVEDENE VITL - KOLIČINE OMEJENE NA DRUŽINSKO UPORABO
UDL Cessalio. Za informacije o naših prodajnih mestih pokličite št. 0421/468511
POKRAJINA / BRANCATI NA SVOJEM MESTU
KULTURNI DOM / NOCOJ
NOVICE
Razplet odvisi od pogajanja l&LD
Iz opozicije očitek, da je srž problema v zahtevi Ljudske stranke po mestu v Fundaciji hranilnice
Predstavitev
Macorjevih
fotomonografij
26. t.m. večer o A. Jerkiču
Je odstopil? Se je vrnil? Je »zamrznjen«? Marsikdo si je vCeraj ob prebiranju protislovnih vesti v Časopisih postavljal ta vprašanja v zvezi z odločitvami podpredsednika Pokrajine Vittoria Branca-tija. Predstavnik Ljudske stranke v pokrajinski upravi je namreč predvčerajšnjim sprejel poziv predsednika Brandolina in umaknil svoj odstop. V veCemih urah pa se je nato • oglasil tajnik LS Brussa in se ogradil od Brancatijeve odločitve, Ceš da je le sad nesporazuma in da ostaja odbornik »zamrznjen« do razpleta politične krize med Ljudsko stranko in Levimi demokrati.
VCeraj smo Brancatija našli v njegovi podpredsedniški pisarni na Pokrajini in ga vprašali, kako
je z zadevo. Potrdil nam je, da je odstop preklical, da pa noče priti v navzkriž s stranko, ki ji pripada. Treba je ločevati med politično in upravno institucionalno ravnjo. Soglaša torej s stališči, ki jih Brussa zagovarja na pogajanjih, po drugi strani pa skuša tudi omogočiti redno delovanje pokrajinske uprave.
Opozicija je dogajanje pikro komentirala. Zam-paro (FI) se sprašuje, ali je Brancati odstopil »samo Cez vikend«, Maniacco "(NZ) pa odpira drugo vprašanje, ki bi utegnilo biti v ozadju zaostritve, v katero sili Ljudska stranka. Vse naj bi bilo povezano s Fundacijo go-riške hranilnice, kjer bo predvidoma v prihodnjih mesecih prišlo do zamenjav in kjer bi Ljudska
stranka hotela zase (nekateri že omenjajo ime nekdanjega podtajnika Luciana Rebulle) predsedniško mesto.
Kakorkoli že, se je politično preverjanje med LS in LD s posredovanjem predsednika Brandolina nadaljevalo sinoči s srečanjem v Starancanu. V primeru premostitve nesoglasij naj bi v ponedeljek sklicali sestanek vseh partnerjev koalicije in razrešili krizo brez kakršnekoli zamenjave v pokrajinskem odboru. V nasprotnem primeru bi Brancati utegnil zares in dokončno odstopiti. Ljudska stranka bi upravi zagotovila »zunanjo« podporo, na Brancatijevo mesto pa bi v tem primeru lahko prišel predstavnik Slovenske skupnosti.
V tem mesecu bo v go-riškem Kulturnem domu bogat spored literarnih večerov, srečanj z avtorji, predstavitev knjig in okroglih miz. Prirejajo jih upravni odbor Kulturnega doma, Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska kulturno gospodarska zveza in Slovensko planinsko društvo Gorica.
Ze danes, ob 18. uri, bo v Kulturnem domu predstavitev treh knjig Celsa Macorja in sicer: Na orlovih krilih, Aesontius in Tihote v sozvočju. O foto-monografijah, za katere je spremno besedilo napisal goriški kulturni delavec, pesnik, pisatelj in planinec Celso Macor, fotografski del pa so prispevali znani fotografi, bo spregovoril državni sekretar na ministrstvu za kultmo re-
publike Slovenije Silvester Gabršček.
V četrtek, 20. januarja, pa bo na sporedu predstavitev knjige Zmajski most Novogoričana Gorazda Humarja ter predstavitev zgoščenke goriškega tenorista Dušana Kobala »Zrej-lo je žito«. Uvodoma bo ob tej priložnosti spregovoril novinar Marko VValtritsch. Dogodek bo nekaj posebnega, saj gre za povezavo med pisano in glasbeno govorico. Zmajski most pa je spomenik, o katerem gre spregovoriti tudi pri nas v Gorici.
Tretji dogodek bo v sredo, 26. januarja (ob 18. uri), predstavitev knjige in razglednic goriškega fotografa Antona Jerkiča. Podrobnejše informacije nudijo v uradu Kulturnega doma (tel. 0481/33288).
Natečaj za mesto tehničnega uradnika na Pokrajini
Goriška pokrajinska uprava je razpisala javni natečaj na osnovo naslovov in izpitov za prosto mesto tehnicnmega uradnika v sektorju javnih del (7. stopnja na funkcionalni lestvici javne uprave). Za razpisano mesto se zahteva univerzitetna izobrazba (diploma iz inženirstva) ter habilitiacija za opravljanje samostojnega poklica. Prošnje za sodelovanje na natečaju je treba vložiti ali poslati najkasneje do 7. fen-ruarja letos. Za podrobnejše informacije je na razpolago urad za organizacijske dejavnosti tel. 0481/385248 ali 0481/385252.
Nesreča pri Zdravščinah
Dve osebi sta bili lažje ranjeni vCeraj zjutraj na pokrajinski cesti št. 8 pri ZdravšCinah. Avto mini minor, ki ga je upravljala 18-letna Elisa Motellon iz Fogliana, je zletel s cestišča. Telesne poškodbe sta pri tem zadobili voznica ter njena sopotnica prav tako 18 let stara Federica Zorniotti iz Zagraja. NesreCa se je zgodila okrog 8.30.
V priporu bosanski državljan
Policija je v torek zvečer priprla 30-letnega bosanskega državljana D.H., ker je pomagal pri ilegalnem prehodu meje dvema sonarodnjakoma, R. M. in S.Z., ki sta stara okrog 30 let (drugih podatkov žal niso sporočili). Po navedbah kvesture naj bi D.H. na slovenskem ozemlju stopil v stik z zgoraj omenjenima ter jima pokazal kje lahko prekoračita mejo. Sam se je v Italijo odpeljal z avtomobilom alfa romeo. V veCemih urah so vozilo opazili v Gorici. Poleg D.H. sta v avtomobilu bila omenjena dva ilegalca, ki sta bila že enkrat izgnana iz države.
RIM / EVROPSKO ZDRUŽEVANJE
GLEDALIŠČE / V KULTURNEM DOMU
KINO g ŠOLSKE VESTI
Amirante seznanil Bellovo o posledicah v gospodarstvu
V Rimu je vCeraj potekalo srečanje med ministrico za deželne zadeve Katio Bellillo in predstavniki pokrajinskih glavnih mest. Razpravljali so o posodobitvi javne uprave. Srečanje je goriški občinski odbornik za evropske zadeve in sodelovanje ob meji Amirante izkoristil za pogovor z ministrico. Seznanil jo je z načrti gospodarskega in splošnega sodelovanja ob meji, zlasti med Gorico in Novo Gorico ter o težavah, ki se utegnejo pojaviti v prihodnjih letih, v gospodarski strukturi, Ce bodo od-manjkale finančne ugodnosti in podpore, predvidene za območja, kjer je v teku postopek deindustrializacije.
Amirante je ministrico opozoril na dosedanja stališča različnih vlad in na obveznosti, ki so bile potrjene tudi v dveh takoimenovanih listinah za Gorico, leta 1993 in 1996. Prav ob upoštevanju teh okoliščin je vprašljiva odločitev vlade, ki je goriško območje izključila iz območij, kjer so predvidene ugodnosti Evropske unije.
Amirante je Bellillovo povabil naj obišče Gorico in jo zaprosil naj posreduje v vladi, da vprašanje ponovno preuči. Morda bo v Rimu, že v kratkem prišlo do specifičnega srečanja o tem vprašanju.
Predstavi v znamenju smeha
ŠOLSTVO / OD 18. DO 22. T.M.
Informativna srečanja
Potekala bodo v slovenskem šolskem centru
RONKE
Nameščena
knjižničarka
Z začetkom novega leta lahko zabeležimo za prebivalce Ronk in okoliških °bcin prijetno novico: v Ronkah je bila namreč stalno nameščena nova knjižničarka, odgovorna za slovensko sekcijo, ki deluje v občinski knjižnici. Poleg izposoje knjig in branja Časopisov je uporabnikom na razpolago, proti plačilu, tudi uporaba Interneta. Posebno dobrodošli so otroci in šolarji. Knjižnica je odprta s sledečim urnikom: ponedeljek (15.30-20.00), torek 115.30-19.00), sreda (9.30-12.00 in 15.30-19.00), Četrtek (9.30-12.00 in 15.30-19-00) in petek (15.30-19.00). Slovenska knjižničarka pa je na razpolago °b ponedeljkih, torkih, sredah in petkih popoldan ter v Četrtkih zjutraj ali pa po dogovoru. Za morebitne dodatne informacije lahko Pokličete na 0481-474406 ali pišete na elektronsko Pošto na naslov: biblioron-chi@spin.it.
Avditorij slovenskega šolskega središča v Ul. Puccini bo prihodnji teden od torka, 18., do sobote, 22. januarja, prizorišče informativnih srečanj za dijake tretjih razredov vseh nižjih srednjih šol, ki so v teh dneh postavljeni pred zahtevno odločitev, katero smer izbrati za nadaljevanje študija. Pobudo za te »dneve šolskega usmerjanja« je dal pokrajinski odbornik za šolstvo Luciano Migliorini po zgledu podobnih pobud v drugih krajih Italije. Odbornik ugotavlja, da so se na predlog z velikim navdušenjem odzvala vsa šolske središča v pokrajini.
Dnevi v slovenskem šolskem središču bodo zasnovani kot nekakšen sejem šolske ponudbe, kjer bodo obiskovalcem na razpolago zgibanke in druge tiskovine o posameznih šolskih smereh, njihovih študijskih načr-
tih, urnikih in drugem. Dogajanje bo v avditoriju šolskega centra. V dopoldanskih urah bodo v sodelovanju s šolskim skrbništvom organizirali skupinske	obiske
dijakov zadnjih razredov posameznih	nižjih
srednjih šol, v popoldanskem Času pa bo informativno središče odprto za individualne obiske dijakov in njihovih staršev.
V ponedeljek in torek smo bili priCa v goriškem Kulturnem domu sicer različnima gledališkima večeroma, na obeh pa sta bili glavni sestavini smeh in zabava. V ponedeljek je gostovalo italijansko gledališče »La Contrada« iz Trsta s predstavo »Porto sconto« in z goriškim igralcem Gianfrancom Saletto v eni glavnih vlog. V torek pa smo prisostvovali slovenski predstavi izven abonmaja SSG IšCem moža s kulturo srca..., komediji Gledališča španskih borcev iz Ljubljane. Nastopil je našemu občinstvu dobro znani igralec Gojmir Lešnjak - Goje.
Oba večera sta odlično uspela in je občinstvo obakrat s prijetnimi občutki zapuščalo prostore Kulturnega doma. Lahko torej zapišemo, da sta po novoletnem premoru tako slovenska kot italijanska gledališka sezona v Gorici starta-li na najboljši način. V prihodnjem tednu in v začetku februarja bo Kulturni dom prizorišče novih pomembnih gledaliških dogodkov. V ponedeljek in torek bo v okviru italijanske sezone gostoval znani gledališki igralec Moni Ovadia s predstavo »Mame mamele mama mame mamina mama«. Dogodka prav gotovo ne gre zamuditi (predprodaja vstopnic pri agenciji Appiani v Gorici). Sezona slovenskega gledališča se bo nadaljevala v soboto, 5. in ponedeljek, 7. februarja, ko bo na sporedu Malomeščanska svatba, v izvedbi SSG. Predstavi bosta v dvorani Kulturnega centra »Lojze Bratuž«.
Za podrobnejše informacije je na razpolago urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288).
Na sliki (foto Bumbaca) prizor s torkove komedije v izvedbi Gledališča španskih borcev
Slovenska kulturno - gospodarska zveza Zveza slovenskih kulturnih društev Slovensko planinsko društvo Gorica Kulturni dom in B&V Studio
j vabijo na predstavitev knjig Celsa Mačorja
NA ORLOVIH KRILIH AESONTIUS TIHOTE V SOZVOČJU
Fotografski prispevki:
Carlo Tavagnutti, Luigi in Massimo Cargnel, Rinaldo Gorini, Mirko Bijuklič, Viljem Lango, Lado Pavlin in Rafael Podobnik Knjige bo predstavil Silvester Gabršček, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo.
Kulturni dom Gorica - danes, 13. januarja 2000, ob 18. uri.
GORICA
VITTORIA 1 17.40-20.00-22.20 »La nona porta«. L Johnny Depp.
VITTORIA 3 16.45-18.30-20.15-22.00 »Tarzan«.
CORSO Rdeča dvorana:
17.45-	20.00-22.15 »Passion of mind«. I. Demi Moore.
Modra dvorana: 17.30-
19.45-	22.15 »Vacanze di Na-tale 2000«. L Massimo Boldi, Megan Gale in Christian De Sica.
Rumena dvorana: 17.30-20.00-22.15 »Se scappi ti spo-so«. I. Julia Roberts in Richard Gere.
TR23C
EKCELSIOR 16.45-18.30 »Tarzan« Walt Disney. 20.15-22.15 »Vacanze di Natale 2000«. I. Massimo Boldi, Megan Gale in Christian De Sica.
OBVESTILA
DRUŠTVO ŠPORTNIH RI-BIČEV VIPAVA obvešča elane, da so na sedežu društva v Rubijah ob torkih in petkih od 20. do 22. ure na razpolago obrazci za dovolilnice za ribolov za sezono 2000.
SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se v nedeljo, 16. t.m., začne tečaj smučanja in deskanja v Podlkloštm. Avtobus odpelje ob 7. uri s parkirnega prostora pred sejmiščem. Na razpolago je še nekaj mest. Prijave danes med 19. in 20. uro na sedežu v ulici Malta 2 - tel. 0481/33029.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v zvezi z ukinitvijo starega pokopališča v Doberdobu, rok za prekope posmrtnih ostankov podaljšan do 30. aprila 2000.
g_____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV organizira z agencijo »Natisone viaggi« iz Čedada 7-dnevno potovanje v Egipt z obiskom Kaira, Asuana, Luxorja in Abusim-bela, in z možnostjo 7-dnev-nega podaljšanja na RdeCem morju v Sharm el Sheiku. Odhod 6. marca. Informacije in vpisovanje do 9. februarja na sedežu društva ali pri poverjenikih.
NA OS P. VORANCA V DOBERDOBU prirejajo DAN ODPRTIH VRAT. Zato vabijo starše otrok zadnjega letnika vrtca, da se v torek, 18. januarja, od 8.30 dalje s svojimi malimi udeležijo skupne učne ure, po kateri bodo učitelji na razpolago tudi za kratek informativni sestanek.
DID. RAVNATELJSTVO DOBERDOB seznanja starše otrok, ki bodo v š. 1. 2000/2001 obiskovali vrtec oz. 1. razred osnovne šole, da sprejemajo vpise do 25. januarja na ravnateljstvu, vsak dan od 10. do 15. ure, ob sredah do 17. ure. V posameznih vrtcih pa v sledečih dneh: Romjan, 17. in 18. januarja od 7.45 do 10.30; Sovodnje, 19. januarja, od 7.50 do 10. ure; Rupa, 20. januarja, od 7.45 do 10.30. Informacije na tel. 0481-78009.
OS J. ABRAMA V PEVMI
vabi starše otrok, ki obiskujejo zadnji letnik otroškega vrtca, na obisk na šob v torek, 18. in sredo, 19. januarja, od 9. do 12. ure. Starši lahko najavijo tudi obisk katerikoli drugi dan. Tel. 0481/531462.
M LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL MORO, Carduccijeva ul. 40, tel. 0481/530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. A. Man-lio 14/B, tel. 0481/480405.
POGREBI
DANES iz Gorice: 11.00, Maria Mazzolini iz Ul. Petro-galli 27 v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 13.30, Paola Tarticchio iz splošne bolnišnice v Faro.
Iz Tržiča: 9.15, Domenico Malusa iz splošne bolnišnice v Gradež; 9.50, Urbano Della-picca iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 10.15, Maria Nives Zonch iz splošne bolnišnice v Medeo; 10.45, Angelica Cechet iz splošne bolnišnice v Poljan; 11.00, Romano Lavisatti s pokopališča v cerkev sv. Jožefa in spet na pokopališče.
_____RUSIJA / OB STOPNJEVANJU RUSKE OFENZIVE_
Kremelj zavrača vsako pogajanje
Za Putina pomembnejši Kavkaz kot zahodna pomoč
MOSKVA - Kremelj v Čečeniji ne vidi sogovornikov za mirovna pogajanja in še stopnjuje vojaške operacije. Obrambni minister Igor Sergejev je včeraj poudaril, da Rusi v Čečeniji nimajo sogovornikov in da bodo torej vojaške operacije izvedli do konca, vključno z osvojitvijo Groznega. »Ne bo nobenega novega premora v vojaških operacijah,« je zagotovil Sergejev, ki se bržkone kesa, da so pristali na božično premirje. Obrambni minister je posredno odgovoril čečenskemu predsedniku Asla-nu Mashadovu, ki je včeraj ponovno predlagal pogajanja, ne da bi se odpovedal čečenski neodvisnosti. Sergejev je tudi odgovoril tistim, ki v tujini
zahtevajo za Čečenijo politično rešitev. »Tisti, ki na Zahodu obtožujejo Rusijo, da se poslužuje pretirane uporabe sile, niso v stanju konkretno navesti s kom, naj bi se pogajah,« je poudaril Sergejev, ki se je retorično vprašal, ah bi se morda morali pogajati »z Mashadovo senco« (za Ruse predsednik ne nadzoruje islamskih fundamentalistov) ali pa z islamskim fundamentalistom Basajevom.
Ker se z njima ne morejo pogajati, Rusi stopnjujejo svojo ofenzivo in so kot kaže sedaj uspešnejši. Dosledno so začeli uresničevati napoved poveljnika zveznih sil za Kavkaz Viktorja Kazance-va, da bodo odslej smatrali za begunce le ženske, otroke stare do 10 let in
V Čečenijo se sedaj v glavnem vračajo le ženske (AP)
NOVICE
Francoski avtoprevozniki odstranili blokade
PARIZ - Francoski mejni prehodi, ki so jih dva dni blokirali francoski avtoprevozniki, so od včeraj zjutraj ponovno odprti za vse vrste vozil. Francoski avtoprevozniki so v dveh dneh blokirali 70 mejnih prehodov z Nemčijo, Švico, Italijo, Belgijo, Luksemburgom in Švico. Blokade so odpravih potem, ko so na nočnih pogajanjih s francoskim ministrom za transport Gayssotom dosegli dogovor o uvedbi 35-urnega delovnega tedna ter vračilo preveč plačanega davka za pogonsko gorivo.
V hudi prometni nesreči v Braziliji najmanj 40 mrtvih
RIO DE JANEIRO - V hudi prometni nesreči na jugovzhodu Brazilije je včeraj izgubilo življenje najmanj 40 ljudi, 71 pa jih je bilo ranjenih.
Nesreča se je pripetila na hitri cesti v bližini Rio de Sula, ko je avtobus z argentinskimi turisti čelno trčil v brazilski avtobus, strmoglavil v prepad in se vžgal. Med mrtvimi je 35 argentinskih turistov, med njimi šest otrok, ki so bili v avtobusu, ki je padel v prepad. Vzrok neserče so bile po prvih ugotovitvah slabe vozne razmere in megla.
moške starejše od 65 let. Prav tem so včeraj zaprli čečensko-ingušetsko mejo in jim preprečili vrnitev na svoje domove. Bojijo se namreč, da bi moški vstopih v gverilske vrste. Prav zaradi tega so včeraj še stopnjevah čiščenje Salija, Arguna in Gudermesa, a si niso upali v Argunsko sotesko, ki je trdno v rokah gverile. Stopnjevali so tudi napade na zadnje uporniške položaje v Groznem, onemogočili nov poskus preboja gverilcev iz oblegane prestolnice, letalstvo pa je izvedlo več kot 40 napadov. Bombardiranja in raketiranja so osredotočih na Vedeno, tako da so gverilci zapustili to mestece, rojstni kraj voditelja Basajeva. Po ruskih virih je med čečensko protiofenzivo umrlo najmanj 150 »teroristov«, v zadnjih 24 urah pa je padlo 15 ruskih vojakov.
Vršilec dolžnosh predsednika in premier Vladimir Putin je včeraj na srečanju z vrhovi armade poudaril, da trdna Rusija potrebuje močno vojsko in ji je obljubil nova sredstva. Pred bojaznijo, da bi
Zahod prekinil finančno pomoč, pa se je vprašal: »Kaj je za nas pomembnejše? Krediti, da si bomo kupili bombone, ah razpad našega ozemlja od Črnega do Kaspijskega morja?«
DUNAJ / POGAJALCI ZAMUJAJO
Avstrija že 102 dni brez vlade
Na pogajanjih med SPO in OVP odprtih še precej izredno pomembnih vprašanj
DUNAJ - Optimizem, ki je v začetku tedna še vladal na obeh straneh pogajalcev, je bil očitno preuranjen! Po včerajšnjem medtem že šestem pogajalskem krogu med socialdemokrati (SPO) in ljudsko stranko (OVP) o oblikovanju nove avstrijske vlade je namreč jasno, da stranki močno zamujata in da je odprtih še veliko vprašanj. Predsednik države Thomas Klestil zato po vsej verjetnosh ne bo, kot napovedano, že konec tedna prejel vmesnega poročila mandatarja za sestavo vlade Viktorja Klime (SPO), temveč šele prihodnji teden. Sele tedaj bo tudi jasno, ali bo sploh prišlo do obnovitve dosedanje koalicije.
Po zadnjih informacijah so 102. dan po parlamentarnih volitvah 3. oktobra 1999 odprta celo najpomembnejša vprašanja, ki jih bo na poti do morebitnega dogovora o vnovični koaliciji trebe še razrešiti: državne finance, notranja in zunanja varnost ter demokratizacija države. Do največjih zapletov je prišlo pri državnih financah. Ljudska stranka je socialdemokratskemu finančnemu ministru Edlingerju očitala, da je več
mesecev zadržal dejanske številke o naraščanju državnega deficita, ki naj bi do leta 2003 dosegel kar 63 milijard šilingov. Edlinger je vse očitke odločno zanikal in opozoril, da je tudi ljudska stranka v zadnjih štirih letih sedela v vladi in razpolagala z vsemi informacijami. Sporno vprašanje je nadalje financiranje pokojnin, o poglavjih notranja in zunanja varnost, kjer so razhajanja očitna, pa se SPO in OVP še sploh nista pogajah.
Zamuda pa je medtem tudi v socialdemokratskih vrstah sprožila nezadovoljstvo. Nekateri vidni socialdemokrati v zveznih deželah so kanclerja Viktorja Klimo (SPO) že pozvali, naj ljudski stranM podkanclerja VVolfganga Schiis-sla (OVP) postavi zadnji rok za vstop v vlado. V primem, da se OVP ne more odločiti, naj bi Klima predsedniku Kle-stilu predlagal oblikovanje manjšinske vlade. Po terminskem načrtu naj bi se delegaciji socialdemokratov in ljudske stranke sestah ponovno jutri, morda tudi
v soboto in nedeljo.	_	, ,
Ivan Lukan
r VATIKAN / DOKONČNO
Papež v Sveti deželi od 20. do 26. marca
VATIKAN, JERUZALEM - Papež Janez Pavel h. bo od 20. do 26. marca obiskal Jordanijo, Izrael in palestinska avtonomna ozemlja. Kot so navedli v Vatikanu, bo papež med tem »romanjem v Sveto deželo ob jubilejnem letu« v Jordaniji obiskal samostan na hribu Nebo in daroval mašo na amanskem stadionu, udeležil se bo evharističnih slovesnosti v Betlehemu, Jeruzalemu in Nazaretu. Predvideno je tudi ekumensko srečanje z verskimi voditelji krščanskih Cerkva, obisk Zidu objokovanja in mošeje Al-Aksa, kjer bo pozdravil židovske in muslimanske verske predstavnike. Vatikanski komunike obenem navaja, da se bo papež sestal z jordanskim kraljem, z izraelskim predsednikom in premieram ter s predsednikom palestinske avtonomne uprave.
»Izraelska država in vsi njeni državljani vseh veroizpovedi pozdravljajo papeža Janeza Pavla II. ob njegovem romanju v Izrael,« je sporočilo izraelsko zunanje ministrstvo, ki je pohvalilo papeža za njegovo vlogo proti antisemitizmu, ksenofobiji in rasizmu.
SLOVENIJA / OBRAČUN DVELETNEGA DELOVANJA
Slovenska diplomacija zadovoljna z opravljenim mandatom v VS OZN
Slovenija v Varnostnem svetu soodločala tudi o najvažnejših vprašanjih
LJUBLJANA - Slovensko delovanje v Varnostnem svetu ZN v minulih dveh letih je dokazalo, da je Slovenija kot zanesljiva članica mednarodne skupnosti sposobna ne le prispevati, ampak tudi soodločati o najpomembnejših vprašanjih miru, varnosti in stabilnosti v svetu, je ob koncu dveletnega mandata Slovenije kot nestalne članice VS ZN dejal zunanji minister Boris Frlec. Z njegovo oceno okrepljene prepoznavnosti slovenske zunanjepolitične identitete so se strinjali tudi dosedanji veleposlanik RS pri ZN Danilo Turk, državni sekretar na MZZ Ernest Petrič in dosedanji vodja delovne skupine za VS na MZZ Aljaž Gosnar.
Kot je na prvi letošnji novinarski konferenci poudaril Frlec, se je Slovenija pokazala kot resen, zrel, zanesljiv in
prepoznaven partner v mednarodni skupnosti. Slovenija je v minulem dveletnem delovanju v VS po ministrovem mnenju delovala načelno in je vselej zastopala jasna stališča tudi do najtežjih mednarodnih vprašanj. Ob tem je minister poudaril, da se je odločitev slovenske vlade za sodelovanje v VS izkazala kot pravilna, cilji pa so bili doseženi. Slovenska misija je v skladu z lastnimi zunanjepolitičnimi usmeritvami v VS sodelovala tako pri regijskih vprašanjih (Kosovo, BiH, Prevlaka, vzhodna Slavonija, Makedonija in vprašanje nasledstva SFRJ), kot pri drugih tematskih sklopih, predvsem pri preprečevanju konfliktov, razmerah v Iraku, na Vzhodnem Timorju, na afriških kriznih žariščih ter pri vprašanjih človekove varnosti. Po besedah
ministra Frleca so bili v času slovenskega mandata v VS okrepljeni tudi številni mednarodni stiki. Na tiskovni konferenci so opozorili tudi na izjemno dobro sodelovanje med strokovno in profesionalno misijo RS v New Yorku ter MZZ, ki je aktivnosti misije »usmerjalo kot kontrola letenja pilota«, kot se je izrazil veleposlanik Turk.
Državni sekretar Ernest Petrič, ki bo v prihodnjih mesecih prevzel vodstvo misije RS pri ZN - veleposlanik Turk je namreč postal pomočnik generalnega sekretarja ZN za politična vprašanja -, meni, »da se je zlato obdobje slovenske navzočnosti v New Yorku končalo«. Zdaj pa je po njegovem čas, da se Slovenija odloči, kako in pri katerih temah vnaprej zagotoviti aktivno navzočnost in identiteto v
mednarodni skupnosti, s čimer naj bi preprečili, da bi se izgubili v anonimnosti med prek 180 članicami ZN. Ob tem je Frlec spomnil, da se bo aktivnost Slovenije v mednarodni skupnosti vsekakor nadaljevala, saj med drugim Slovenija kandidira za predsedovanje O VSE leta 2005.
Veleposlanik Turk pa je dejal, da je pred slovensko zunanjo politiko in diplomacijo lepa prihodnost. Izrazil je prepričanje, da je Slovenija svoje delo v VS odgovorno in uspešno opravila - med drugim je omenil pisanje Financial Timesa, da je bil to največji dosežek slovenske diplomacije doslej -, zato je po njegovem ob koncu mandata mogoče ugotoviti, da so bili odveč strahovi, ki so se pojavljali pred dvema letoma ob začetku delovanja v VS. (STA)
HRVAŠKA -/ VOLITVE
Granič v predstavitvi programa tudi o odnosih s Slovenijo
Vprašanje NEK in LB bi lahko rešili takoj Meni, da je najbolj primeren kandidat
ZAGREB) - Med odprtimi vprašanji med Hrvaško in Slovenijo bi bilo mogoče takoj rešiti vprašanje Nuklearne elektrarne Krško in Ljubljanske	banke,
vprašanje Piranskega zaliva pa šele po volitvah v Sloveniji, je včeraj ob predstavitvi svojega programa v Zagrebu dejal Mate Granič (na posnetku AP) , kandidat Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) na bližnjih predsedniških volitvah. Granič, ki je tudi dolgoletni hrvaški zunanji minister, je ob tem dodal, da je Hrvaška v zvezi z LB prosila za svetovalno pomoč Mednarodni denarni sklad (IMF). Poudaril je, da hi se v primeru izvolitve za predsednika Hrvaške v okviru reševanja odnosov s Slovenijo najprej srečal s slovenskima predsednikoma države in vlade, Milanom Kučanom in Janezom Drnovškom.
Na vprašanje o reševanju odprtih vprašanja med sosedama v novi hrvaški vladi, ki jo bo sestavila koalicija dosedanjih opozicijskih strank, je Granič menil, da na hrvaški strani ne bo prišlo do pomembnejših sprememb stališč.
Ob tem je dodal, da je doslej na pogajanjih pogosteje prihajalo do težav v slovenski vladi, ki so onemogočale pospešitev pogajanj. Pri tem pa je menil, da je še dovolj prostora za dogovarjanje o bistvenih vprašanjih v slovensko-hrvaških odnosih.
Predsedniški kandidat Granič, ki se je včeraj
predstavil s svojo volilno ekipo, je menil, da je na Hrvaškem napočil čas za predsednika države, ki bo v obdobju miru omogočil, da bo Hrvaška postala »simpatična država«, za predsednika, ki bo blizu javnosti in ki bo na pravi način zastopal moderno hrvaško državo. Poudaril je še, da je njegova prednost v tem, da se mu v svetu ni potrebno posebej predstavljati, saj ga kot dolgoletnega zunanjega ministra poznajo. Menil je še, da mu v kandidaturi za predsednika zelo škodijo spori, ki so se po porazu na parlamentarnih volitah pojavili znotraj HDZ. Ob tem je izrazil prepričanje, da bi kot neodvisni kandidat zmagal že v prvem krogu volitev, ki bodo 24. januarja. V primeru zmage je še izrazil prepričanje, da mu bo uspelo najti skupni jezik z novo koalicijsko vlado. Obljubil je še, da bo skušal doseči, da bo njegov urad čim cenejši in številčno ustrezno omejen. (STA)
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Trst
Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799
Četrtek, 13. januarja 2000
gospodarstvo in finance
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih

arttierjev.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana
Podružnica .Trst
Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799
LIBERALIZACIJA / ODLOČITEV VODSTVA ORGANIZACIJE ITALIJANSKIH INDUSTRIJCEV
Confindushia bo podprta vseh 21 referendumov, ker se strinja z njimi
Druge poti za reforme trga dela ne obstajajo - Ostre reakcije sindikatov
RIM - Na predvečer začetka posvetovanja ustavnih sodnikov o predlogih za referendume, se je o 21 referendumskih vprašanjih uradno izrekla tudi organizacija italijanskih industrijcev. V uradnem sporočilu je Confindustria podprla tako socialne referendume kot volilni referendum za odpravo proporcionalnega deleleža. V utemeljitev industrije! navajajo, da se strinjajo z referendumskim namenom po liberalizaciji trga dela, čeprav v isti sapi dodajajo, da bi jim bile bolj po godu reforme, ki gredo skozi parlamentarni postopek. Ker pa to ni mogoCe, ostaja edina pot referendumska, saj so sindikat in nekatere politične sile vedno in v celoti odklanjale vsak dialog o temah, kot so zmanjšanje zakonskih ovir za zaposlovanje na določen Cas, resnična liberalizacija iskanja dela, polovičnega delovnega Časa in dela na domu ipd.
Po uradni noti Confindustrie so prišle tudi izjave vidnih predstavnikov podjetniške organizacije, kot so Andrea Pininfarina (za katerega so referendumi
edina možna pot do reform), Marco Tronchetti Provera (država ne more veC Čakati na reforme), Pietro Marzotto, Vittori Meloni in Cesare Romiti, ki so v en glas izrazili upanje in hkrati željo, da stališče Confindustrie ne bi pokvarilo metode usklajevanja med socialnimi partnerji.
Odločitev italijanskih industrijcev, ki nedvomno ni bila sprejeta z lahkim srcem, je bila sprejeta zelo negativno pri sindikatih in tudi pri tistih političnih silah, ki so izrazito nenaklonjene referendumskim vprašanjem. Bolj previdne pa so organizacije samostojnega dela, predvsem trgovcev in obrtnikov, ki se o referendumih sicer niso neposredno izrekle, paC pa se zavzemajo, da bi o tako pomembnih reformah odločala vlada v posvetovanju s socialnimi partnerji. Za stanovske organizacije so teme, ki se jih lotevajo referendumi, zelo pomembne za trg dela, ki nedvomno potrebije večjo prožnost, vendar so po drugi strani potrebna tudi pravila, ki jih mora določiti vlada.
GeneralMna: danes znana odločitev EU
BRUSELJ - Evropska komisija je vCeraj sklepala o svojem stališču do operacije Generali - Ina, ki je po vsem sodec pozitivno, vendar bodo podrobnosti o odločitvi in o obvezah, ki jih je sprejela tržaška zavarovalna družba, objavljene Sele danes. Včeraj se je vsekakor izvedelo, da je antitrust Evropske unije nagnjen k pozitivnemu zaključku preliminarne preiskave o operaciji prevzema, kar pomeni, da ne bo potrebna druga faza preiskave, ki bi lahko trajala tudi do Štiri mesece.
Zelena luc Bruslja bo v vsakem primeru odvisna od vrste zahtevkov, ki jih bo morala izpolniti družba krilatega leva, da bi zagotovila polno spoštovanje pravil proste konkurence na evropskem trgu, katere varuh je komisar Mario Monti. Njegov kabinet je bil včeraj izredno rezerviran glede sprejete odločitve, saj morajo z njo prej seznaniti zainteresirane strani. Projekt o prehodu Ine v skupino Generali bo po vsem sodec lahko prešel v operativno fazo že v naslednjih tednih.
Bančna posojila upadajo, obrestne mere pa rastejo
RIM - Za bančna posojila je bil december bolj suh mesec, saj se je njihov obseg zvišal le za 8, 9%, potem ko je novembra dosegel 10, 2-odstotno rast. Nekoliko bolje je šlo vlogam, ki so se povečale za skoraj 4% glede na enak mesec 1998, ko pa je bila rast Se bolj strma (+4, 3%). Poslabšal pa se je položaj na področju neizterljivih posojil, ki so se oktobra povečala za 1.000 mihjard lir in s septembrske ravni 62.152 milijard zrasla na 63.165 milijard lir. Podatki, ki jih je objavilo združenje bank ABI, kažejo tudi na vzpenjajočo se krivuljo obrestnih stopenj, tako aktivnih kot pasivnih: konec leta so obrestne mere na posojila znašale v povprečju 5, 55%, po novembru s 5, 51%, oktobru s 5, 30% in septembru s 5, 25%. Obrestne mere na vloge pa so bile redno pod inflacijsklo ravnijo: decembra 1, 51%, novembra 1, 46% in oktobra 1,44%, kar je tudi nanizja raven v lanskem letu.
Jutri podpis dogovora o združtvi SKB in NKBM
MARIBOR - Predsednik uprave Nove kreditne banke Maribor (NKBM) Jože Glogovšek in predsednica uprave SKB banke Cvetka Selšek bosta jutri podpisala dogovor o nameri o združitvi. NKBM, ki je v stoodstotni državni lasti in se pospešeno pripravlja na začetek postopne privatizacije, je imela konec junija lani 11,/-odstotni tržni delež v slovenskem bančnem prostoru in se je za NLB in SKB uvrstila na tretje mesto. SKB banka, katere delnice od leta 1993 kotirajo na Ljubljanski borzi, je po lanskih polletnih podatkih z 12,4-odstotnim tržnim deležem na drugem mestu v državi. Najvecji delničarji SKB banke so Evropska banka za obnovo in razvoj (15%), Mesto Ljubljana (5,13%) in DEG (5,10%), z dobrimi 28% kapitala pa se trguje tudi na borzah v Londonu, Frankfurtu, Berlinu in Miinchnu.
PODJETJA / UČINKOVITOST NOVE UPRAVE
Proces prestrukturiranja Elana obrodil prve sadove
Prihod Comita v lastnico PBZ ne obeta sprememb
BEGUNJE - Prestrukturiranje podjetja Elan iz Begunj na Gorenjskem, v katerem ima večinski, 77-odstotni lastniški delež Privredna banka Zagreb, poteka uspešno, primerjava obdobja od aprila do novembra 1999 z enakim obdobjem predlani pa kaže na izboljšanje poslovnega rezultata za 15 milijonov nemških mark. Skupina Elan je v desetih mesecih delovanja nove uprave do danes tudi za 10 mihjonov mark znižala dolgove. To je na včerajšnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Elana Vladimir Selebaj in dodal, da po vstopu itabjanske banke Comit v zagrebško banko - v njej ima 63-odstotni delež - ne obstajajo znamenja za kakrSneko-b spremembe v Elanu.
»Za kakršnekoli spremembe tudi ni razlogov, saj
prestrukturbanje - naCrt je pripravljen za obdobje treh let - poteka po pričakovanjih in jih celo presega,« je zadovoljno povedal Selebaj, ki pričakuje v prihodnje Se boljše poslovanje družbe. Tako naj bi v poslovnem letu 2001/02, ki se bo izteklo 31. marca 2002, dobiček pred obrestmi in davki dosegel sedem mikjonov mark, skupni neto rezultat pa naj bi prišel do izenačenja, po tem ko je še konec lanskega poslovnega leta znašal negativnih 48, 5 mihjona mark. V slabih desetih mesecih delovanja nove uprave je Elan zabeležil za 17 milijonov dolarjev boljši rezultat kot v enakem obdobju leto prej, saj je izguba pred obrestmi in davki v poslovnem letu 1998/99 znaSala 20 milijonov nemških mark, konec tekočega poslovnega leta pa
Evropska unija
Avtonomna dežela
6B3
ramsnimo
gjgSiuB
Evropski sklad za regionalni razvoj
Ministrstvo za javna dela
Furlanija-Julijska
krajina
INTERREG II ITALIJA/SLOVENIJA
OBRTNIŠTVO BREZ MEJA FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE
ESA, Ente per lo Sviluppo delFArtigianato (Ustanova za razvoj obrtništva) Furlanije - Julijske krajine je v okvira pobude Evropske unije INTERREG II Italija/Slovenija izdelala študijo "Obrtništvo brez meja Furlanije-Julijske krajine", da bi osvetlila možnosti za zagon dejavnih ekonomskih podjetoosti med obrtniki Furlanije-Julijske krajine in Slovenije.
Študija bo predstavljena
v četrtek, 20. januarja 2000, ob 10. uri v kongresni dvorani hotela Jolly, Korzo Cavour 7, Trst
in v četrtek, 10. februarja 2000, ob 10. uri v kongresni dvorani hotela Lev Intercontinental, Vošnjakova 1, Ljubljana
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na:
ESA, Ente Sviluppo Artigianato (Ustanova za razvoj obrtništva), Servizio Commerciale (Komercialni urad), Ul. Uccellis, 12/F, 33100 Videm/Udine, Italija, tel. 0039/0432.5931,
fax 0039/0432.593450 E-mail: esa.r.comunitari@regione.fvg.it - spletna stran: www.regione.fvg.it.
naj bi dosegla le Se tri milijone nemških mark.
Ugodnejše poslovne kazalce je novo vodstvo Elana, ki je v družbi od lanskega marca, doseglo z uspešnim prestrukturiranjem in zmanjševanjem stroškov ter z novim marketinškim pristopom in ustvarjanjem nove blagovne znamke. Elan je opustil dejavnosti, ki niso bile prvotnega pomena. Tako je novega lastnika dobil poslovni program Fhght, za prodajo pa so predvidene Se tri enote.
Begunjsko podjetje je v tekočem finančnem letu za 12 odstotkov znižalo plače v Sloveniji in Avstriji, optimiziralo proizvodnjo (dve tretjini proizvodnje snežnih desk bosta iz Avstrije preneseni v Slovenijo), integriralo in centraliziralo bo poslovne funkcije, prestrukturiralo distribucijsko mrežo in uspešno izvedlo tudi refinansira-nje. Proizvodna paleta podjetja bo pokrivala 40 odstotkov manj modelov, ker se bo Elan osredotočil na proizvode, v katere bo vloženo veC Človeškega dela. Zanimivo je tudi, da so se v Elanu po 28 letih odloCih za zamenjavo logotipa. Elan bo nadaljeval s poostrenim nadzorovanjem stroškov, s selitvijo proizvodnje iz Avstrije v Slovenijo, s prodajo nepotrebnih enot in z repo-zicioniranjem svoje blagovne znamke.
Elan je lani proizvedel
380.000	parov smuCi in
210.000	snežnih desk, v svojih enotah - podružnice ima v Kanadi, ZDA, Avstriji in na Japonskem - zaposluje 1000 delavcev, najboljši poslovni izid pa ustvarja v Sloveniji s programom Marina.
TEČAJNICE
T P\/Drt- T OIA
I EVRO= 1.936,27 URE
		
12. JANUAR 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	12.1.	11.1.
ameriški dolar	1,0308	1,0256
japonski jen	109,10	108,85
grška drahma	330,80	330,90
danska krona	7,4453	7,4444
švedska krona	8,6725	8,6620
britanski funt	0,6253	0,6251
norveška krona	8,2075	8,1900
Češka krona	35,988	35,969
ciprska lira	0,5776	0,5776
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	254,78	254,72
poljski zlot	4,1837	4,1768
slovenski tolar	199,8436	199,7215
švicarski frank	1,6098	1,6093
kanadski dolar	1,5017	1,4963
avstralski dolar	1,5653	1,5664
novozelandski dolar	1,9882	1,9866
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
12. JANUAR 1999		NAKUP/PRODAJA	
VALUTA			1 EVRO
portugalski escudo		200,482	
nizozemski gulden			2,20371
belgijski in luksemburški frank			40,3399
francoski frank			6,55957
nemška marka			1,95583
finska marka			5,94573
španska pezeta		166,386	
avstrijski šiling			13,7603
irski funt			0,787564
italijanska lira		1936,27	
	EVRO		
UolJKLt VALUIt	NAKUP		PRODAJA
ameriški dolar	1,0431		1,0269
britanski funt	0,6336		0,6211
švicarski frank	1,6258		1,5925
danska krona	7,5878		7,3014
norveška krona	8,4187		8,0413
švedska krona	8,8781		8,4535
kanadski dolar	1,5353		1,4787
grška drahma	347,93		302,86
japonski jen	113,41		106,55
avstralski dolar	1,6493		1,5407
slovenski tolar	205,98		193,62
hrvaška kuna	8,2394		7,4472
Češka krona	45,052		35,205
slovaška krona	55,35		43,028
madžarski florint	298,04		242,15
ZADRU2N/	KRAŠKA BANKA		
Zadruga zo.z. TRST
KMEČKA BANKA GORICA
12. JANUAR 1999	EVRO		URE	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,0396	0,0262	1882	1998
britanski funt	0,6300	0,6192	3073	3127
kanadski dolar	1,5150	1,4842	1278	1305
japonski jen	109,7410	107,6327	17,64	17,99
švicarski frank	1,6216	1,5947	1194	1214
norveška krona	8,3257	8,1332	233	238
švedska krona	8,7725	8,5660	221	226
grška drahma	334,6684	321,5959	5,79	6,02
danska krona	7,5296	7,3526	257	263
avstralski dolar	1,5799	1,5472	1226	1251
slovenski tolar	202,7567	196,1773	9,55	9,87
hrvaška kuna	7,9031	7,3066	245	265
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO	LIRE
nemška marka	1,95583	989,998
francoski frank	6,55957	295,182
nizozemski gulden	2,20371	878,641
belgijski frank	40,3399	47,998
avstrijski šiling	13,7603	140,741
finska marka	5,94573	325,657
španska pezeta	166,386	11,637
portugalski eskudo	200,482	9,658
irski funt	0,787564	2458,555
lira	1936,27	
				
12. JANUAR 1999			INDEKS MIB 30:+1,24% |	
delnica	cena €	var.%	delnica	cena € var. %
AEM ALLEANZA	3,806 +2,53 10,731 +0,50		GENERALI MEDIASET	29,960 -0,23 15,712 +0,03
AUTOSTRADE	7,119 +2,04		MEDIOBANCA	9,159 -0,22
BNL	3,325 +0,21		MEDIOLANUM	11,608 -0,09
COMIT	5,098	-0,37	MONTEDISON	1,526 -0,19
BCA Dl ROMA	1,219 +0,32		OLIVETTI	2,555 +0,15
FIDEURAM -	9,957	-1,48	PIRELLISPA	2,690 +2,04
INTESA	3,739	+0,32	RAS	9,027 -0,05
MONTE PASCHI	3,623	-1,06	ROLO BCA 1473	17,837 -0,08
BIPOPCARIRE	80,270	-0,06	SAN PAOLO IMI	12,357 +2,82
EDISON	8,922	-1,32	SEAT PAGINE GIA. 2,972 -2,78	
ENEL	3,831	-1,26	TIM	9,813 +1,47
ENI	5,208	+0,30	TEČNOST	3,144 +2,91
FIAT	30,030	-1,95	TELECOM ITA	12,950 +0,78
FINMECCANICA	1,233	-0,24	UNICREDIT	4,397 -1,05
		1	ljubljanska banka 1		
			^	Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana 1	
NOVICE
Brez Venus VVilliams v Melbournu
MELBOURNE - Venus Williams je druga vrhunska ameriška teniška igralka, ki se je morala odpovedati sodelovanju na odprtem prvenstvu Avstralije v naslednjem tednu. Potem ko je Monica Seleš svojo odpoved pred dnevi utemeljila z nezadostno pripravljenostjo, je vzrok za nena-stop Venus VVilliams vnetje zapestja. »Res mi je žal, da bom manjkala na prvem turnirju za grand slam. Veliko sem trenirala in sem se tekmovanja resnično veselila,« je povedala Venus VVilliams, ki jo bo med nosilkami na tretjem mestu zamenjala sestra Serena. Glavna nosilca Au-stralin opna sta med mokimi Andre Agassi, med ženskami pa Martina Hingis.
Milutinovič prevzema Kitajsko?
PEKING - Srbski nogometni trener Bora Milutinovič bo po vsej verjetnosti prevzel vodenje kitajske reprezentance. Trener, ki je doslej že vodil mehiško, kostariško, ameriško in nigerijsko selekcijo, nazadnje pa je bil trener ameriškega moštva New Jersey MetroStars, se je s predstavniki kitajske zveze dogovoril o vseh podrobnostih, pogodbo pa naj bi podpisal v naslednjih dneh.
»Z Milutinovičem smo se večino stvari dogovorili. V zadnjem trenutku je prišlo do majhne težave, ki pa jo bomo rešili v naslednjih dneh, tako da ni razloga, da ne bi postal trener naše reprezentance,« so dejali na kitajski zvezi, kjer so 10. decembra zaradi neuspeha v kvalifikacijah za olimpijske igre odpustili Angleža Bobbyja Hougtona. Glavna naloga Milutinoviča bo popeljati reprezentanco na svetovno prvenstvo leta 2002. Kitajska doslej še nikoli ni bila udeleženec najvecjega "srečanja" nogometašev.
Košarka: »azzurri« v Gradežu
GORICA - Italijanska košarkarska reprezentanca bo začela priprave za letošnje olimpijske igre v Gradežu. »Azzurri«, ki jih vodi Boša Tanjevič, se bodo priprvljali v tem kraju od 14. do 24. junija. Med pripravami bo Italija odigrala tudi tri prijateljskte tekme, skoraj gotovo proti Franciji, Hrvaški in nekemu ameriškemu Koledžu. Ob tej priložnosti naj bi izpeljali tudi veC pobud s sodelovanjem šol in raznih centrov minibasketa.
Mariborčanke prešibke za Bergamo
MARIBOR- Odbojkarice mariborskega Infond Meltal Branika so v srečanju prvega kroga evropske lige prvakinj izgubile z italijanskim Foppa-pedrettijem iz Bergama z 0:3 (-22, -14, -20). Lahko pot je med moškimi imel tudi Sisley iz Trevisa, ki je na Finskem premagal tamkajšnji Varkaus s 3:0 (13,18, 22)
Deželni disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijski ligi za eno kolo diskvalificirala Gianluco Bassaneseja (Primorje) in Davida Mar-tinuzzija (Zarja/Gaja), v 1. amaterski ligi za eno kolo pa Gianlugo Ripellina in Massima Kausa (Juventina) ter Stefana Crocija (Mladost) in Fa-brizia Ribaricha (Vesna).
______________________________1__
NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL
Pet golov in lepa predstava v Milanu
Inter je premagal moštvo Milana s 3:2 Cagliari poskrbel za presenečenje v Rimu
Ševčenko in Seedorf, protagonista na tekmi v Milanu
Milan - Inter 2:3 (1:1)
STRELCI: Vieri v 29. in Ševčenko v 44. min p.p.; Mutu v 9., Ševčenko v 10. in Seedorf v 24. min. d.p.
MILAN (3-4-3): Rossi 6.5, Sala 5, Costacurta 5 (1' st Ayala 6), Maldini 7, Helveg
5.5,	Albertini 5.5 (36' dp Ambrosini), De Ascentis 6, Guglielminpietro 5, Jose Mari 6.5, Bierhoff 5.5 (13' dp Boban 6.5), Ševčenko 7.
INTER (3-5-2) Peruzzi 7, Simič 6, Blanc 6.5, Cordoba
6.5,	Moriero 5 (1' dp Mutu 6.5), Zanetti 6.5, Di Biagio 6, Seedorf 7.5, Georgatos 6.5, Vieri 6.5 (21' dp Fresi 6), Recoba 6.5 (45' dp Colonne-se).
MILAN - Po izredno lepi in živahni tekmi, na kateri je vsaka ekipa zgrešila vsaj ducat priložnosti, je Inter sinoči v četrtfinalu italijanskega pokala premagal Milan. Bila je to zares lepa tekma, v kateri pa sta bili obe obramb ni vrsti precej popustljivi, tako da so se napadalci obeh ekip, zlasti Ševčenko, strelec dveh golov, razigrali. Na svoj račun je prišel tudi mladi Interjev napadalec, Romun Mutu, ki je na milanskem stadionu dal svoj prvi gol. Zelo lep je bil tudi zadetek Seedorfa iz prostega strela.
Roma - Cagliari 0:1 (0:1)
STRELEC: Oliveira v 22. min.
ROMA (3-4-1-2): Anto-nioli 6, 5, Lanzaro 6, Aldair 6, Candela 7, Cafu 5, Zanetti
5,	Di Francesco 6, Gurenko 6 (10' dp Bartelt 5), Ajeničev 6 (22' dp Blasi), Totti 6, Montella 5, 5.
CAGLIARI (3-5-2): Scarpi 8, Sulcis 6, Zebina 6, Villa
6,	5, Macellari 6, Berretta 7, Abeijon (1' dp Carrus), Mo-desto, 0‘Neill, Mayele 6, 5 (7' dp Suazo 6), Oliveira 6, 5 (28' dp Melis sv).
SODNIKA: Preschern (Mestre) 5, 5 in Bertini (Arezzo) 5, 5.
Reti: nel pt 22' Oliveba.
RIM - Četrtfinale italijanskega nogometnega pokala se je začel z velikim presenečenjem: Cagliari, ki je zadnji na lestvici v prvenstvu, je namreč v Rimu premagal domačo Romo. Varovanci trenerja Capella so nekoliko podcenjevali nasprotnike in to jih je na koncu drago stalo. Gostitelji so zlasti slabo igrali v prvem polčasu, ko so gostje tudi zasluženo povedli z Obvei-ro.
V drugem polčasu so rimski nogometaši začeli prvi juriš na gostujoča vrata. Imeli so veliko število priložnosti za gol, bili pa so neprisebni pri zaključevanju na vrata. Imeli so sicer tudi malo smole, saj so zadeli vratnico, poleg tega pa je še Totti zastreljal enajstmebovko.
Tako ali drugače, Roma močno tvega v tem pokalu, saj bo povratno srečanje 26. t.m. v Cagliariju, kjer bodo varovanci trenerja Ulivierija gotovo dali vse od sebe, da bodo izločili tako prestižnega tekmeca, kot je rimsko moštvo in s tem tudi »rešili« svojo sezono.
Drevi Juventus - Lazio
Drevi ob 20.45 bo zelo zanimivo srečanje tega pokala med Juventusom in Laziom, ki sta tudi v prvenstvu kandidata za državni naslov. V Turin se po odlgih letih vrača Ravanelli, ki je že igral pri Juventusu, sedaj pa nastopa za Lazio.
Naj omenimo še, da bodo zadnjo četrtfinalno tekmo igrali v torek v Benetkah, ko se bosta ob 20.45 (neposredni prenos na Rail) pomerila domača Venezia in Fiorenti-na.
NOGOMET / KLUBSKO SP
Brazilski finale: naprej tudi Vasco de Gama
Za 3. mesto Necaxa proti Realu Manchester tekem ni jemal resno
RIO DE JANEIRO -Svetovno klubsko nogometno prvenstvo v Braziliji se razpleta po željah domačih navijačev. V finalu se bosta namreč pomerila dva brazilska kluba, Corintbians si je to zagotovil že v ponedeljek, Vasco de Gama pa po zmagi z 2:1 proti Mexico‘s Necaxi.
Zvezdniški zasedbi Vasco de Game je bil za vstop v finale dovolj že neodločen izid. Brazilski navijači so bili prepričani, da njihovi ljubljenci za to ne bodo imeli težav, a so vseeno morali dolgo trepetati. Mehičani, ki so v prvih dveh krogih že dvakrat navdušili, med drugim so remizirali z evropskim prvakom Manchester Unitedom, so namreč prek Aguinage povedli že v četrti minuti. Deset minut pozneje je po strelu s kota z glavo izenačil Odvan, potem pa sta obe moštvi zamudili nekaj lepih priložnosti za spremembo izida. Priložnosti gostiteljev so bili lepše, kar dve pa je zapravil Romario.
Domači navijači so uvideli, da je vrag odnesel šalo, zato so od trenerja Antonia Lopesa glasno zahtevali, da v igro pošlje Edmunda, ki
je prvi polčas presedel na klopi. Trener se je namreč bal, da brazilski reprezentant ne bi dobil drugega rumenega kartona, ki bi mu preprečil nastop v finalu. Lopes je Edmunda poslal na ogrevanje, toda še preden je nekdanji igralec Fiorenti-ne vstopil v igro, je prišlo do spremembe izida, za katerega je zaslužen Romario. Do konca tekme so Brazilci vzdržali vse napade nasprotnika in se na koncu zasluženo veselili uspeha.
Največje razočaranje prvenstva je gotovo Manchester United. Angleži tekmovanja očitno niso vzeli dovolj resno, kar dokazuje tudi dejstvo, da so zadnjo tekmo odigrali skoraj z rezervno postavo. Kljub temu so z 2:0 premagali South Melbourne, kar pa je bilo premalo za uvrstitev v mali finale. Ce bi se hoteli boriti za tretje mesto, bi morali namreč zmagati s štirimi zadetki razlike. Na začetku tekme jim je dobro kazalo, saj so z goloma Fortuna že v 18. minuti vodili z 2:0, kar pa je bil tudi končni izid tekme.
Za tretje mesto se bosta tako borila Mexico‘s Necaxa in Real iz Madrida.
Zeman zapustil Turčijo
ISTANBUL - Nogometni trener Zdenek Zeman je odstopil z mesta trenerja turškega prvoligaša Fener-bahčeja.
Po pisanju turške agencije Anadolu se je Zeman že vrnil v Italijo, kjer je v 90. letih doživel zvezdnate trenutke svoje kariere. Zeman je že drugi trener, ki je v sezoni 1999/2000 zapustil vročo trenersko klop moštva iz Istanbula. Pred Zemanom je to storil turški strokovnjak Ridvan Dilman.
JADRANJE
America One prvi finalist
AUCKLAND - Italijanska jadrnica Luna Rossa je imela tudi na včerajšnji regati polfinalnega kroga Ameriškega pokala velike težave s francoskim čolnom Le Deli. Med ja-dranicama se je bil oster boj vse do konca regate, ko so Francozi napravili manjšo napako, kar so Italjani spretno izkoristili in kljub manjši hitrostji (13 prtoi 15 vozlov), zmagali z 9 sekundami prednosti.
America One, ki je včeraj preamgala japonsko jadrani-co Nippon, si je matematično zagotovila nastop v finalu, kljub temu pa je krmar ameriške jadrnice Paul Cayard dejal, da bo zanesljivo nastopil na za (kiji regati proti Starš and Stripesu, čeprav je v začetku kazalo obratno.
IZIDI 9. REGATE: Luna Rossa - Le Defi 9 sekund; America One - Nippon 17 sek.; Starš and Stripes - America True 49 sek. VRSTNI RED: America One 8, Luna Rossa 6, Stgars and Stripes 5, Nippon 4, America Tme 1, Le Defi 0,5.
f-tTRBIŽ / DE2ELA PODPIRA POBUDOh
Predlog o ustanovitvi liceja za športnike
TRBIŽ - Na Trbižu bi želeli ustanoviti državni licej za športnike. Zupan Franco Baritus-sio, odbornica za šport Lucia Treu in ravnatelj trbiškega trgovskega zavoda »Ingeborg Bach-mann« Tomaso di Giro-lamo so ustrezen predlog že predstavili deželnemu odborniku za šport Francu Franzut-tiju.
Z ustanovitvijo posebne višje srednje šole naj bi prišli na roko mladim športnikom in športnicam, ki se v zimskih športnih panogah želijo preizkusiti na najvišji agonistični ravni. Ustrezno bi tudi spremenili didaktične prijeme. Šolsko leto bi se tako začelo že 1. septembra in končalo šele 30. junija, tekmovalcem bi seveda omogočili nastopanja na tekmovanjih, v šolski urnik pa bi bili vključe-
ni tudi treningi in telesna priprava.
Podobne šole v Italiji že obstajajo, na primer v Mallesu v Zgornjem Poadižju. Na šoli »Ba-chmann« bi torej ustanovili posebno sekcijo za vrhunskem športnike. Odbornik Fran-zutti je obljubil podporo za pobudo, o kateri meni, da bi povečala ugled Trbiža in celotne Furlanije Julijske krajine. V šolo bi se lahko v prvi fazi vpisali športniki iz vse dežele (posebno tisti, ki živijo daleč od smučarskih centrov), vendar na deželi že razmišljajo tudi o kakšni obliki sodelovanja s sosednjima Koroško in Slovenijo. Franzutti je poudaril, da bi morala biti šola vrhuhska tako glede športne kot didaktične ponudbe, dežela pa glede slednje da nima nobenih pristojnosti.
___________KOŠARKA / EVROPSKA LIGA_____________
Bolonjski Paf premočan za Laščane
Slovenska ekipa pa je v prvem polčasu nudila Bolonjčanom močan odpor
Paf Bologna - Pivovarna Laško 63:81 (33:34)
PAF: Jarič 14 (2:4), Fučka 9 (1:2), Myers 19 (4:4), Vrankovič 15, Kar-nišovas 9 (1:1), Gay 2, Galanda 13.
PIVOVARNA LAŠKO: Jurak 8 (2:6), Miletič 2 (2:2), Lisica 19 (6:7), Goljovič 13 (1:1), Hafnar 17 (3:4), Sarkovič 2, Dragšič 2.
PM: Paf 10:13, Laško 14:20. ON: 20, Laško 18. 3T: Paf 5:9 (Myers 3, Vrankovič in Galanda po 1), Laško 3:13 (Hafnar 2, Lisica 1). PON: Galanda (39.).
BOLOGNA - Ne glede na vse težave, predvsem z boleznijo, s katerimi so se v zadnjih dneh ukvarjali odgovorni v Laškem, so slovenski podprvaki na začetku presenetili z zelo odločno in brezkompromisno igro. Gostje so v peti minuti srečanja prvič povedli s 12:11, precej polna bologn-ska dvorana pa jih ni niti malo zmedla. Tudi v nadaljevanju je bila igra obeh ekip dokaj enakovredna, gostje pa so imeli nekaj težav le z visokimi centri italijanskega zvezdniškega moštva. Italijani so najbolj čvrsto pokrivali sicer najbolj učinkovitega strelca Laščanov Goljoviča, ki pa je kljub temu nekajkrat lepo prodrl pod koš in Pivovarji so prvi polčas dobiU z minimalno razliko (34:33).
Na začetku drugega polčasa so gostje naredili kar štiri zaporedne napake, košarkarji Fortituda, kakršno je originalno ime italijanskega kluba, so to znali kaznovati s bitimi protinapadi. Kljub temu se razlika v korist gostiteljev ni povečala, saj so se Pivovarji hitro zbrali, varovanci benerja Recalcattija pa tudi niso bili preveč natančni. Bolj ko pa so prihajale odločilne minute, bolj agresiven je bil visoki Vrankovič, ki je tako v obrambi, kot v napadu pobbal večino žog izpod koša. Upanja na uspeh je bilo konec v sredini drugega dela, ko so Italijani nekajkrat zapovrstjo presbe-gli laške podaje in povedli za devet točk (47:38), nato še povečali prednost in visoko zmagali.
Drevi pa bo še na vrsti zelo zanimiva tekma v Ljubljani med domačo Union Olimpijo in solunskim Paokom.
Pokal Saporta
IZIDI prvih tekem šestnajstine finala: Savinjski Hopsi (Slo) - AEK Atene (Grč) 51:86, Achilleas (Cip) -Hapoel Jeruzalem (Izr) 67:93, Cemo More Vama (Bol) - Zadar (Hrv) 63:73, Charleroi (Bel) - Pamesa Valencia (Spa) 74:81, Bosna Sarajevo (BiH) -Lietuvos Vilnius (Lit) 65:71, Tau Vi-
toria (Spa) - Maccabi Ra'anana (Izr) 68:62, Elan Chalon (Fra) - Pruszkovv (Pol) 76:57, Asbonauts Amsterdam (Niz) - PSG Racing (Fra) 60:61, Norrkoeping (Sve) - Iraklis Solun (Grč) 64:87, Ventspils (Lat) - Porto (Por) 47:77, Pezinok (Sik) - Slask Wroclaw (Pol) 79:86, Telekom Bonn (Nem) - Kinder Bologna (Ita) 56:67, Radnički (ZRJ) - Darussafaka Carigrad (Tur) 77:66, Sakalai Vilnius (Lit) - Split (Hrv) 86:97, Lulea (Sve) - Sky-liners Frankfurt (Nem) 63:74, Adecco Milano (Ita) - Krka Telekom (Slo) 62:55.
1. SKL: Kraški zidar dobil
»neskončno« tekmoSEZANA -Maratonsko srečanje slovenske košarkarske lige med Kraškim zidarjem in Heliosom, ki se je začelo že 18. decembra, zaradi okvare semaforja pa nadaljevalo dan pozneje, vendar je bilo še enkrat prekinjeno, so vendarle dobili domači košarkarji z 91:86. Tekma se je nadaljevala s prostim metom gostov, ki bi ga moral izvajati Serak, a ga je zaradi poškodbe nadomestil Zalokar. Sežanci so odlično odigrali večji del nadaljevanja, na koncu pa zmagali za las. Za njih je Manovič dosegel 26 točk, Jan Budin pa šest.
NAMIZNI TENIS / ZENSKA Al LIGA
Gladek poraz Krasa Generali
Sinoči je v zaostali tekmi izgubil z 0:5 proti vodilni ekipi na lestvici Fit Lycra
Fit Lycra Castelgoflredo -Kras Generali 5:0
Arisi - Vanja Milic 2:0 (21:16, 21:14), Negrisoli -Wang 2:1 (21:14, 14:21, 21:19), Tang - Abaimova 2:0 (21:13, 21:16), Arisi - Wang 2:1 (17:21, 21:17, 21:19), Tang - Vanja Milic 2:0 (21:9, 21:12).
V zaostali tekmi 3. povratnega kroga v ženski A ligi je sinoči Kras Generali doživel hud poraz proti štirikratnemu držvnemu prvaku Fit Lycri. Krasova dekleta so proti močnim nasprotnicam niso niti nadejale zmagi, a jih je visoki poraz hudo prizadel. Morda je prav prestavitev tekme sredi tedna (prvak je bil zadržan s tekmo v evropskem pokalu prvakov) in zunanje igrišče vplivalo, da tekma ni stekla tako, kot bi si krasovke želele.
Najprej sta se srečali Alessia Arisi, najboljša italijanska pingpongašica "Vseh Časov in Vanja Milic (na sliki). Ce pomislimo, da je bila Vanja na absolutnem
državnem prvenstvu krepak trn v peti Arisijevi v polifi-nalni tekmi na poti Alessie proti državnemu naslovu, bomo takoj razumeli, da se je Vanji Milic, ki je nosilka št. 7 na nacionalnih lestvicah, na sinočnji tekmi ustavilo.
Crn dan je imela (enega izjemno redkih!) tudi naj-bojša tuja igalka, Krasova Kitajka VVang Xuelan. Edino VVangova je na prvi tekmi v Zgoniku napravila dve točki, da pa je izgubil proti obema reprezentantkama Lauri Negrisoli in Arisijevi, je bil neljubi dogodek za
Xuelan, ki je nosilni steber Krasovih zmag. Z obema nasprotnicama je VVangova odigrala še dodatni tretji set in kot uročeno oba izgubila na minimalni set razliki 21:19. Njen poraz je še poslabšal moralo v zgoniški ekipi in preprečil nadaljnje dvoboje. Njena mantovska rojakinja Tan Wen Ling, ki se po moCi enaCi s krasovo, je bila tudi na domačem parketu (enako kot v Zgoniku) pretrd oreh za novinko v A-ligi Eleno Abai-movo. Tan je strla tudi odpor Vanje Milic in tekma je bila končala.
Do konca prvega dela ženske A lige manjkata samo še dva kroga . V soboto bo Kras Generali igral doma proti manj nevarnemu nasprotniku bocenski ekipi Recoaro Agostini. Izid sinočnje tekme pa bo Kras Generali »nosil« v drugi del, to je v Četrtfinalno razigravanje mest, kjer se bo po vsej verjetnosti znašel v isti skupini s prvakom. (J.J.)
SMUČANJE / NA TRBIŽU
FIS tekma SPDT za 5. trofejo »Treh narodov«
140 smučark iz 14 držav
Na Trbižu bo danes vse živo. 150 mladih smučark se bo na današnjem in jutrišnjem FIS slalomu potegovalo za najboljše uvrstitve, za FIS točke in, ob sklepu obeh tekmovanj, za peto trofejo Treh Narodov.
Slalomske tekme za ženske je tokrat že petič priredilo Slovensko planinsko društvo Trst, iti si je nabralo že dobre izkušnje v pripravah tega tekmovanja. Da je ta športna manifestacija priljubljena in obiskana, pričajo že same prijave mladih atletinj. Za današnji in jutrišnji nastop na progi Priesing na Trbižu so se prijavile slalomistke iz 14 držav. Mnoga imena nastopajočih na vseh dosedanjih izvedbah trofeje Treh Narodov srečujemo potem na smučarskih tekmah za svetovni pokal, na zimskih olimpijskih igrah ali na svetovnih in evropskih smučarskih prireditvah. Nekaterim je celo uspelo, da so dosegle izredne uvrstitve in prišle v sam vrh smučarske ženske elite.
Na Trbižu je vse pripravljeno. Družba Pro-motur, ki priskoči na pomoC SPDT s tehničnimi posegi, je že uredila progo in prva tekmovalka bo štartala ob 9.30, drugi spust pa je predviden za 12. uro. Dekleta se bodo potegovala danes ne samo za prva mesta na lestvici ampak tudi za ekipno teofejo »Alpen-balkone«. Na jutrišnjem slalomu pa je za najboljšo ekipo na vrsti trofeja Zadružne kraške banke. Najboljši ekipni rezultati obeh slalomskih tekmovanj pa veljajo za trofejo Treh Narodov, ki jo podeljuje organizator SPDT.
ZA ODBORNIKE NAŠIH DRUŠTEV
Informativno srečanje ZSŠDI o novostih na davčnem področju
V Domu Briščiki bo ob 19.30 predaval dr. Adriano Kovačič
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji prireja nocoj informativno srečanje o novostih na davčnem področju za amaterska športna društva. Zakonodajalec posveča namreč v zadnjih letih vse vec pozornosti fiskalni problematiki športnih društev, preteklo leto pa sta izšla dva zakona, ki pobliže posegata na fiskalno področje športnih društev. Zakona sta bila objavljena v Uradnem listu sicer že pred nekaj meseci, a je finančno ministrstvo izdalo dekret, ki podrobneje razlaga zakonska določila, šele konec novembra, v Uradnem listu pa je bil objavljen šele v decembru. ZSSDI želi z nocojšnjim srečanjem podrobneje seznaniti športna društva z novimi določili, ki so stopila v veljavo z novim letom, tako da se bodo društveni operaterji pravočasno prilagodili novostim. Davčno - fiskalno področje postaja namreč vse pomembnejše tudi za športna društva, zato so tudi v majnih športnih sredinah bistvenega
pomena informirani odborniki, ki se bodo v bodoče morali vse več in stalno izpopolnjevati. Prav v smislu izpopolnjevanja je ZSSDI stalno pozorno na zakonske novosti in prireja v lastni režiji ali skupno s sorodnimi organizacijami izpopolnjevalne tečaje in predavanja. Tako je tudi v prejšnjih letih priredilo že vec takih srečanj s strokovnjaki s posamenih področij.
Današnje srečanje je zelo važno za vse odbornike naših društev, posebno za tiste, ki se bavijo s fiskalno - finančno -upravnimi problemi, saj, Ce se društva ne bodo držala omenjenih novosti, se bodo kasneje znašla v težavah in bodo podvržena nepotrebnim globam.
Izvršni odbor ZSSDI vabi zato predstavnike vseh' društev, da se obvezno udeležijo srečanja, ki bo ob 19.30 v Domu BrišCiki v BrišCikih. Gost večera bo dr. Adriano Kovačič, izvedenec in dolgoletni sodelavec državnega združenja UISP. (ks-)
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Uspelo zimovanje SPDT
Letošnjega zimovanja, ki ga je priredil Smucarsld odsek SPDT, se^e udeležilo 55 elanov, ki so od 26. decembra do 2. januarja praznovali novoletne praznike v hotelu Marmelada v Caprileju. Seveda so udeleženci izkoristih tudi priložnost za smuko na progah nad Alleghe in pod masivom Civette. Odgovorni Smučarskega odseka pa so v tem Času priredili tudi tečaje za mlade in manj mlade začetnike. Vsi so se izredno zabavah na snegu, Čeprav je bilo precej mrzlo, a lepo vreme, vendar tudi vetrovno. Zato so dopustniki doživeli tudi to, da so jih iz Valzoldane povlekli z mački na sedlo, odkoder so se potem spustih v Alleghe. Zaradi močnega vetra so namreč zaprh sedežnico. Minilo je tudi to in veselje je bilo še večje, ko so se elani Smučarskega odseka in drugi smučarji na zimovanju 31. decembra udeležili nočnega spusta po zasneženi progi ob svitu bakel. Seveda je bila silvestrska noc najbolj vesela v pričakovanju novega leta.
Po tržaški okolici
SPDT pripravlja za nedeljo, 23. januarja, izlet po tržaški okohci, ki je dejansko postal že tradicionalen. Podrobnosti poti po kateri se bodo pomikali udeleženci, bosta vodica še pregledala, vsekakor se bodo planinci napotili na izlet s trga Oberdank in šh Cez hrib do Trebe. Tam bo v ljudskem domu družabnost. O izletu bo SPDT posredovalo toCnejše informacije prihodnji teden v tej rubriki. (L. A.)
Zimsko Krnsko jezero
V letošnjem programu izletov SPDT najavljeni zimski vzponi na zasnežene vrhove so že v polnem teku. Seveda je vse odvisno od vremena in odločitev pade v zadnjem trenutku brez poprejšnjega obveščanja. Skupina zimskih gorohodcev se misli v soboto, 15. in v nedeljo 16. povzpeti na Kredarico. Izleti, ki jh vodi Zvonko Vidau, so izključno za izkušene planince s popolno zimsko opremo, vsekakor prijave sprjemata Vidau (tel. 040-212359) v večernih urah in Stojan Bolčina (tel. 040-213701).
Skupina elanov SPDT: Alan Cosma, Peter Ferfila, Stojan Bolčina, Borut in Zvonko Vidau so se na zadnji novoletni praznik, 6. januarja, odpravili na Krnsko jezero. Ob šestih so se odpeljati z Opčin m sledila je prijetna vožnja do Lepene. Vzpon po vhojeni gazi ni predstavljal velikih težav in kljub zimskim razmeram, je skupina dosegla Krnsko jezero prav ob
uri kosila. Po zasluženem počitku in okrepčilu se je trojica mlajših elanov podala do planine na Polju na višini 1530 metrov, medtem ko sta izkušena Stojan in Zvonko raje odšla v ogreto zimsko sobo Doma pri Krnskih jezerih. Po povratku mladih nadebudnežev, se je skupina odpravila v dolino in potem domov. (Peter Ferfila)
Zimski vzpon na Pršivec
.Prejšnjo nedeljo so se zimski gorohod-ci, v skladu s programom SPDT, spet podali v zasnežene gore. Skupina planincev in alpinistov se je odpravila na Bohinjsko, na vrh Pršivca. Zgodaj so se SPDT-jevci z društvenim kombijem odpeljati z OpCin v Zasneženi Bohinj. Vzpon se je pričel ob devetih. Planinci so se iz Bohinja podati najprej do planine Vogar, od tam pa dalje proti zaželjenemu vrhu Pršivca. Pot je bila na začetku lepo shojena, postopoma pa se je gaz ožila, dokler ni povsem izginila. Eden od planincev je imel s seboj krplje, s pomočjo katerih je z lahkoto premagoval visoke snežne zamete, drugi pa so morali za njim gaziti po do pasu visokem snegu. Zaradi debele snežne odeje se planincem ni posrečilo priti na vrh. V tolažbo jim je bil le lep razgled na sosednje gore. Po osemurnem trudu in sestopu se je skupina podala proti domu, še prej pa na zasluženo okrepčilo v bližnjo znano gostilno. (Borut Vidau)
Turna smuka v Montaževi skupini
V Četrtek, 6. januarja se je trinajst elanov A.O. in S.O. Slovenskega planinskega društva Trst na pobudo Davida Strana in Marka Prešla odpravilo na lažji, a zato ne manj privlačen tumo-smuCarski izlet na pobočja Montaževe skupine, točneje na Forcella del Palone. Po enournem pristopu iz Nevejskega sedla in krajšem postanku pri koci Brazza na montaževi planoti na nadmorski višini 1.500 m, se je skupinica razdelila: medtem, ko so nekateri izkoristiti lep sonCen dan za nabiranje materiala za predvajanje diasov s fotografskim aparatom, so se ostati zagrizli v strma in zasnežena pobočja že omenjenega sedla, ki na vrhu dosega spoštljivo nadmorsko višino 2.250 mt. cca. Po dvournem in napornem vzponu pod neusmiljeno toplim soncem so se A.O.-jevci s smuCmi oz. s krpljami povzpeli do začrtanega cilja, od koder so v opojnih zavojih nekateri s smučmi, drugi pa s snežno desko odvijugali do nižje ležeče koče Brazza, od tu pa po betih, deviško nedotaknjenih pobočjih smrekovega gozdu do
izhodiščne točke. Po napornem dnevu so vsi skupaj obiskati že dobro znano gostilno, kjer so ob dobri pizzi in kozarcu piva načrtovati nove in zanimivejše ture. (David Strajn)
Turni smuk na Višarjah
9.1. je manjša skupinica šestih elanov AO SPDT pod vodstvom Marka Prešla in Davida Strajna izkoristila muhasto nedeljo za lep, privlačen, krajši vzpon na 2.071 m visok Kameni lovec (Cima dei cacciatori) nad sv. Višarjami v Kanalski dolini. Po udobnem pristopu s krožno kabinsko gondolo so SPDT-jevci ubrati pot pod noge oz. smuCi in se mimo vrha sv. Višarij podati proti začrtanemu cilju, Cez krepko zasneženo krnico v klobuku, strmo proti sedlu tik pod vrhom, kjer so po dobri poldrugi uri vzpona odložili dereze, cepine in krplje, si nadeti snežne deske in turne smuCi, kajti Čakala jih je sanjska smuka po celem in še nedotaknjenem snegu. Vijuganje med mogočnimi stenami julijcev ter Cist andrenalin sta krepko izmučila SPDT-jevce zato so soglasno odločili, da se okrepijo v bližnjem gostinskem obratu na sv. Višarjah, ki ga vodi prijatelj Jure Prešeren. Sestop pa se je v celoti odvijal po smučarski progi »di Prampero«, ki velja daleč za najlepše v deželi FJK. (Marko Preši)
Tečaji SPDG na Startu
V nedeljo, 16. t.m. se bo v Podkloštru pričel tradicionalni teCaj alpskega smučanja in deskanja, ki ga prireja SPDG. Poleg tečajnikov bodo v Podkloštru pridno vaditi tudi člani smučarske šole. Dejavnost se bo nadaljevala 23. januarja in zatem še prvo in drugo nedeljo v februarju. Tudi letos bo na Koroško vozil avtobus, ki bo odpeljal ob 7. uri s parkirišča pred razstaviščem v utici della Barca. Za interesente (zamudnike) naj povemo, da je na avtobusu še samo nekaj prostih mest in da je danes, med 19. in 20. uro zadnja priložnost, da se prijavijo.
Planinski večer
bo v četrtek, 27. januarja
Po pestrem popotovanju na katerega nas je konec lanskega leta z diapozitivi popeljal Aldo Baucon, se v naslednjem tednu napoveduje drugi planinski večer. Tokrat bo naravnan na izrazito planinsko tematiko. Vladi Brešan bo namreč prikazal posnetke z izletov, ki jih je lani in konec prejšnje sezone priredilo planinsko društvo. VeCer bo v Križni ulici ob 20.30.
KOŠARKA / PRVENSTVO MLADINCEV
Vse naše ekipe uspešne, čeprav niso igrale najbolje
Cicibona Videobox še vedno na 1. mestu
Cicibana Videobox - Servolana 83:72 (35:40)
CICIBONA: Gaburro 1 (1:2, 0:1, 0:1), Hrovatin 5 (1:2, 2:7, -), Smilovich 16 (4:4, 3:5, 2:4), Mura 3 (1:4, 1:3, -), Lovriha 16 (3:4, 5:9, 1:4), Pribac 4 (-, 2:3, -), Krčatič 5 (1:2, 2:3, 0:1), Segina 5 (-, 1:3, 1:1), Cossutta 4 (-, 2:3, -), Stokelj 24 (10:11, 4:6, 2:4). trener: Martini.
SON: 21; PM: 21:29; 2T: 22:43; 3T: 6:15; 3T: Smilovich 2, Stokelj 2, Lovriha, Segina 1.
Borbena Servolana bi v ponedeljek na prvem maju skoraj poskrbela za presenečenje kola, saj je večji del tekme vodila in čeprav je ob koncu popustila, bi si zmago zaslužila bolj kot nerazpoloženi košarkarji vodilne in še nepremagane Cicibone Videobox. Slednji so morda podcenjevali nasprotnika in zlasti v obrambi so igrali daleč pod svojimi sposobnostmi. Ske-denjci pa so se razigrali in z edinima uspešnima strelcema Ferraro (31 toCk) in Piattellijem (27) kot za stavo polnili Cicibonin koš. Potem ko so gostje v prvem delu vodili tudi z veC kot 10 točkami prednosti, so jih naši končno dohiteli sredi drugega dela. Stebra Servolane sta bila takrat že razumljivo utrujena, tako da so naši z večjim številom menjav in nekoliko bolj prepričljivo igro brez večjih težav vzpostavili končno razliko, ki pa je za požrtvovalne nasprotnike vendarle prehuda kazen. Po sedmi zaporedni zmagi bodo v prihodjem kolu kapetan Smilovich, ki je bil z Lovriho najzaslužnejši za nov uspeh, in soigralci igrali spet pred domačimi gledalci tokrat proti ekipi Pallacanestro Staran-zano. (N. S.)
Alba Krmin - Jadran Nuova Kreditna 80:91 (25:47)
JADRAN NUOVA KREDITNA: Paoletic 3 (- prosti meti, 0:1 za 2 točki, 1:3 za 3 točke), Šušteršič 19 (3:3, 8:7, -), Valente 28 (5:7, 7:11, 3:5), Cocianci-ch 10 (2:4, 4:7, -), Sibelja, Budin 8 (2:2, 3:8, 0:1), Semec 11 (3:5,4:7, 0:2), Švab 2 (2:2, 0:2, -), Gregori (0:2, - 0:2), Ferfolja (-, 0:2, -), Guštin 1 (1:2, -, 0:2),
Romano 9 (1:2, 1:4, 2:4). Trener Brumen.
Za 2 točki: 27:59, za 3 točke: 6:19. Skupno: 33:78. PM: 19:30. SON: 26. PON: nihče.
V prvem kolu novega so jadranovci zasluženo, toda po slabi igri, zlasti v drugem polčasu, slavili v Krminn. Uvod tekme je bil izenačen, nakar so Brumnovi fantje pritisniti na plin in si priigrali zanesljivo prednost. V uvodnih minutah drugega polčasa so plavi tudi dobro igrali, nato pa so nekoliko popustili, tako da je domačinom uspelo nekoliko znižati zaostanek, visoka prednost iz prvega dela pa je vsekakor zagotovila jadranovcem osvojitev novega para toCk. Glede posameznikov, ki žal tudi tokrat s prikazano igro niso preveč blesteli, naj omenimo solidni nastop Valenteja (28 toCk in +32 učinka v 21 minutah igre). (Kaf)
Dom Metaltrading - Arte 66:65 (41:38)
DOM: Visintin 15, Bresciani, Ben sa, Budal, Mosetti 13, Tomšič, Cuz-zuccoli 5, Olenik, Covi 15, Kristančič 18, trener Leban.
SON 24. PON: Visintin. TRI TOČKE: Cuzzuccofi 1, Covi 1, Visintin 1.
Proti šibkemu Arteju so domovci močno tvegali, da bi izgubili, in so gotovo odigrali eno najslabših tekem v tem prventvu. Naši košarkarji so zaceli kar spodbudno in po 10 minutah vodili z 28:18. V tem delu je zlasti dobro deloval napad, medtem ko je obramba precej pešala. Gostje so spretno izkoristili nezbranost domovcev v obrambi in zmanjšali skoraj ves zaostanek, tako da so gostitleji po prvme polčasu vodili le za tri točke.
OSTALI IZIDI 7. KOLA: Staranza-no - Ferroviario 70:65, Intermuggia -Santos 81:53, Inter 1904 - Goriziana 106:50.
VRSTNI RED: Cicibona Videobox in Intermuggia 14; Dom Metaltradincg in Jadran Nuova Kreditna 10; Inter 1904 in Servolana 8; Stranzano 6; Alba Krmin, Arte Gorica in Ferroviario 4; Santos 2; Goriziana 0.
20
Četrtek, 13. januatja 2000
VREME IN ZANIMIVOSTI
J, . SREČ
ZMERNO
JASNO OBIAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
, ,. SREDISCE TOPLA	HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
<6
66
666


VREMENSKA SUKA
Nad srednjo in vzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Nad osrednjim Sredozemljem pa se poglablja območje nizkega zračnega pritiska. Od juga priteka nad naše kraje postopno bolj vlažen zrak.
1020 1010 1000
<6
1040

1030
DUBLIN o'
/
/


0SL° STOCKHOLM
1/3 v -
° ^—:
K0BENHAVI) ,
^AMSTERDAM 0/5
lo	o
"	oBRUSEU
oPARIZ -1/5 -2/-2
BERLIN -3/3 o
ŽENEVA 3/5 ° MILANO
DUNAJ -lo/l
LIZBONA	MADRID -3/10
6/1T o	°
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
LJUBLJANA -4/-1
°	/"v BEOGRAD -i/o v
^ ° -2/4	.	6™	°
-----X SPLIT /-	"SOFIJA .5,-4
^ -Rim Skopje o
'.s x-
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.44 Dolžina dneva 9.01
rLUNINE MENE©
Luna vzide ob 11.20 in zatone ob 23.43
-J
J.'
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.59 najvišje 34 cm, ob 8.30 najnižje -10 cm, ob 13.15 najvišje 7 cm, ob 19.33 najnižje -29 cm.
Jutri: ob 3.00 najvišje 35 cm, ob 10.15 najnižje -16 cm, ob 15.13 najvišje -1 cm, ob 20.41 najnižje -20 cm.
MORJE
Morje razgibano, temperatura morja 8,9 stopinje C.
—J
BIOPROGNOZA
Vremenska obremenitev bo čez dan postopno naraščala. Pri občutljivih ljudeh se bodo pojavljale sprva blage vremensko pogojene težave. Moteno bo tudi spanje v noči na petek.
J
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............-1
1000 m.............-3
1500 m.............-6
2000 m............-8
2500 m ..........-10
2864 m...........-11
A
DANES


S
GRADEC
-6/-2
tn
CELOVEC
O -8/-2
«■ I
TRBIŽ
° o -8/-2
KRANJSKA GORA _ TRŽ,C>
-B/-2
CEDAD—^T	O
-3/s O tpr:
OVIDEM -3/5


M. SOBOTA
O -8/-1
„	KRANJS
£2 S
A
o
S. GRADEC -B/-3
MARIBOR O -7/0

O PTUJ
KRANJ
„N. GORICA -3/8

PORTOROŽ
CELJE O -5/-1
A A Si«
-f ZAGREB -4Z-2 -
N. MESTO -3M	°
POSTOJNA
O -*/-1 ^ KOČEVJE
mm. - o
°LJUBUANA -4/-1
Na Primorskem in v visokogorju bo pretežno jasno, dugod zmerno do pretežno oblačno in ponekod po nižinah megleno. Popoldne se bo od juga pooblačilo tudi na Primorskem. SOSEDNJE POKRAJINE: V severni Italiji in ob Jadranu bo pretežno jasno.
JUTRI
GRADEC ^
^	-4/-2 S
H
CELOVEC
TRBIŽ	O -7/-2
o	-7/-2
KRANJSKA GORA
M. SOBOTA
O -6/-1
ČEDAD—6«S
9 GRADEC -6/-3
MARIBOR O -5/0
O
TRŽIČ
-6/-2
O
KRANJ
CELJE O -3/-1
ČEDAD,
1/7 O
OVIDEM	,
VT . a^N. GORICA 1/7 GORICA Q /-n 1/7 O	Ca—>	POSTOJNA
v	_ -3/0
BuS	dvS
LJUBLJANA
-2/-1
-1/0
ZAGREB
-2/0
O

s
V petek bo oblačno, v osrednji Sloveniji bo rahlo snežilo, na Primorskem bo rahlo deževalo. Predvsem na Notranjskem se lahko pojavi poledica.

SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Kubanski deček bo še nekaj časa ostal v ZDA
MIAMI - Sodnica Rosa Rodriguez, ki je v torek odločila, da bo moral kubanski deček Elian Gonzales ostati vsaj začasno v ZDA v varstvu svojih emigrantskih sorodnikov, ima po poročanju ameriških medijev določene zveze in poznanstva z Elianovimi sorodniki. Samooklicani tiskovni predstavnik Elianovih sorodnikov v Miamiju Arman-do Gutierrez je priznal, da je leta 1998 delal za Ro-driguezovo pri njeni kampanji za položaj okrožne sodnice.
Ameriška zvezna Služba za imigracijo in naturalizacijo (INS) je pretekli teden odločila, da bi bilo za šestletnega dečka, ki so ga decembra lani našli ob obali Floride, najbolje, da se vrne k svojemu oCetu na Kubi, potem ko je njegova mama umrla med neuspešnim pobegom v ZDA. Republikanski kongresnik Dan Burton je pred dnevi izdal lažni poziv za zaslišanje Eliana, s čimer je- skušal blokirati odločitev INS, da morajo dečka do petka, 14. januarja, vrniti na Kubo.
Političnim igricam z Elia-nom se je sedaj pridružila tudi okrožna sodnica, ki je v svoji sodbi na prošnjo po začasnem varstvu odločila, da bi bil fant v primeru vrnitve na Kubo izpostavljen nepopravljivi škodi, karkoli že to pomeni. Ogroženo naj bi bilo tudi njegovo fizično in
Kitajske oblasti prepovedale prodajo
parfuma Opium
ŠANGHAJ - Kitajske oblasti so se nedavno zaradi pritožb potrošnikov odločile za prepoved prodaje parfuma Opium, proizvajalca Yves Saint-Lauren-ta, ki je na Kitajskem v prodaji že pet let. Potrošniki v mestu Chengdu so namreC menili, da ime parfuma predstavlja »onesnaženje duha«, ki kitajski mladini daje napačna sporočila. Beseda opij ima na Kitajskem še posebej negativen pomen, saj spominja na dve opijski vojni med Veliko Britanijo in Kitajsko proti koncu 19. stoletja. (STA)
Večkratna babica rodila trojčke
TAKIMA - V Memorial Hospi- lio (na posnetku AP). Arcelia ima talu v Yakimi (VVashington, ZDA) zdaj 11 otrok, poleg tega pa tudi je 54-letna Arcelia Garcia rodila 13 vnukov, ki so z rojstvom trojčk trojčke Arianno, Brianno in Geči- dobili tudi 3 nove tete.
duševno zdravje. Tako bo zdaj zanj začasno skrbel stric Lazaro Gonzales (na posnetku AP).
Predsednik ZDA Bill Clinton se je pravilno odločil, da se ne bo vmešaval v odločitev INS o usodi Eliana, ker je zanj najpomembnejša dobrobit šestletnega fanta. Kubanska emigracija v ZDA, re-
publikanski predsedniški kandidati in dragi zagrizeni sovražniki režima kubanskega predsednika Fidela Castra pa menijo, da bi bilo za fanta bolje, če bi ostal v ZDA, obkrožen z materialnimi dobrinami, ki naj bi jih užival vsaj toliko Časa, da se okrog njega ne bi pomiril medijski cirkus. (STA)
Rolling Stones lani zaslužila največ
LONDON - Britanski mediji so pred kratkim poročali o pevcih in pevkah, ki so v minulem letu zaslužili največ, med njimi je tudi 13-let-na pevska senzacija Charlote Church. Uvrstila se je med deset najbolje plačanih pevcev. V VValesu rojena pevka je namreč s prodajo svojih dveh albumov, M sta izšla lani, zaslužila šest milijonov funtov. Toda Charlote je ves denar položila na bančne račune, iz katerih pa vsak mesec dvigne samo 50 funtov, kar je enako njeni mesečni žepnini. Na seznamu največjih zaslužkarjev je sicer v ospredju še naprej skupina Rolling Stones, ki se ji je denarnica povečala za 35 milijonov funtov. Na drago mesto se je uvrstil pevec Elton John s 25 milijoni funtov zaslužka, na tretje pa skupina The Beatles, ki je s starimi glasbenimi posnetki zaslužila 15 milijonov funtov. (STA/Tanjug)
Polami medvedje uživajo pri -40 st. Celzija, leopardi pa godrnjajo
MOSKVA - V živalskem vrtu v ruskem mestu Novosibirsk, kjer so te dni namerih minus 40 stopinj Celzija, samo polami medvedje uživajo v mrazu. Živah namreC nimajo zaprtih prostorov. Se najbolj naj bi godrnjali leopardi zaradi svojih zamrznjenih brad. Pritožuje pa se tudi uprava živalskega vrata; zaradi mraza živali porabijo veliko več kalorij, tako da jih morajo hraniti kar trikrat več kot doslej. (STA/dpa)
Potres izključil jedrski reaktor na Japonskem
TOKIO - Na Japonskem so včeraj zaznali potres z močjo 4, 3 stopnje po Richterjevi lestvici, zaradi Cesar se je avtomatsko izključil poskusni jedrski reaktor v Tokaimuri.
V tem mestu se je septembra lani zgodila najhujša nesreča v jedrski elektrarni v zgodovini Japonske. Prekomernemu sevanju je bilo takrat izpostavljenih najmanj 150 ljudi, nek delavec pa je pred kratkim umrl za posledicami žarčenja.
Včerajšnji potres po zadnjih podatkih ni zahteval gmotne škode ali žrtev.