Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1'- Štev. 26. V Lfubliani, četrtek 3. februara 1938. Leto lil. Sodelovanje med Anglifo, Italijo in Francijo vesti 3. februarja ▼ Pomorski oborožitveni načrt Združenih zaradi novih napadov neznanih podmornic na Sredozemskem morju London, 3. febr. o. Včeraj so imeli angleški zunanji minister, italijanski poslanik v Londonu Grandi in francoski poslanik Corbin sejo, na kateri so se posvetovali o skupnem nastopu proti neznanim podmornicam, ki so začele spet ogražati plovbo na Sredozemskem morju. — 31. januarja, zgodaj zjutraj je namreč neznana podmornica potopila angleški parnik »Endymion« blizu rtiča Ti-nosa. Parnik je plul v Cartageno in je vozil pre-niog. Ladja se je v štirih minutah potopila, večina posadke se je rešila na drugo ladjo, utonili so pa kapitan, prvi častnik en mehanik ter nadzornik odbora za nevmešavanje Šved Larsson. . Ta napad je v Angliji vzbudil veliko razburjene* saj so po podpisu pogodbe o varstvu plovbe na Sredozemlju mislili, da je enkrat za vselej konec roparskih napadov. Vlada je fakoj naročila Mornariškemu poveljstvu v Gibraltarju, naj skuša izslediti podmornico in ugotoviti, kateri državi pripada. Križarka »Southampton«, na kateri je sedaj »ontreadmiral Calver, poveljnik druge_ sredozemske eskadre, je danes v spremstvu križarke »Ivew Castle« odplula iz Gibraltarja proti Valenciji. Ob španski obali med Valenci jo in Barcelono križan 12 angleških torpedovk. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, so poverili poveljstvu ladij preiskavo zaradi napada neznane podmornice na angleško ladjo »Endymion«. Obe križarki ploveta baje proti Palmi na Malorci. Bržkone bosta od tam odpluli v Valencijo. Na včerajšnji 6eji vlade so podrobno proučili poročila o potopitvi parnika »Endymiona«. Vlada je takoj izdelala načrt za ojačenje nadzorstva in varstva trgovske plovbe na Sredozemskem morju, ki ga je zunaji minister Eden na včerajšnjem sestanku izročil francoskemu in italijanskemu poslaniku, da ga pošljeta svojima vladama. Razgovor med diplomati je trajal pol ure, in sta italijanski in francoski poslanik zagotovila, da bosta tudi njuni vladi takoj ojačili nadzorstvo v predelih, ki jima jih določa nyonski sporazum. Sodelovanje treh Na sestanku včeraj popoldne v zunajem ministrstvu je zunanji minister Eden francoskemu veleposlaniku Corbinu in italijanskemu veleposlaniku grofu Grandiju razložil, kaj misli angleška vlada storiti za varnost plovbe v tistem delu Sredozemskega morja, ki je bil določen angleškemu bro-dovju na temelju sporazuma, ki je bil podpisan v Nyonu. Menijo, da misli Anglija sedaj pomnožiti svojo patrolno službo in ievajati strožje nadzorstvo. Vlada želi, da bi si angleško, francosko in italijansko mornariško poveljstvo izmenjavalo obvestila o delovanju sumljivih podmornic. To sodelovanje je bilo določeno v dodatku k nyonski pogodbi. Vendar neče Anglija postopati tako, da bi napravila vtis kakor da naj sopodpisnika pariške- ga sporazuma smatrata svoje nadaljnje postopanje kot obvezno. Po toku resnem dogodku želi angleška vlada samo podil tali, kako tesna je vzajemnost med lemi tremi državami. Najbrž bo šele jutri objavljeno, kaj misli angleška vlada storiti pri nacionalistični vladi v Salamanci. Vlada namreč še ne ve, kaj naj prav za prav stori, ker hoče postopati samo po določilih nyonskega in pariškega sporazuma. Kar pa s.' tiče ugotovitve narodnosti neznane podmornice, hoče Anglija postopati popolnoma samostojno. Poudariti je treba dejstvo da sovjetskega poslanika o tem koraku niso niti obvestili. Podmornica - Sovjetska? Berlin, 3 februarja. Nemški listi pišejo o potopitvi angleške ladje »Endymion«. »Nachtausgabe« poudarja, da so angleško ladjo torpedirali naslednjega dne po izročitvi note barcelonske vlade, ki obtožuje italijansko vlado, da podpira nacionalistično špansko vlado s svojimi vojnimi ladjami Nadalje ugotavlja, da je zelo značilno, da je rdeča radijska postaja v Valenciji prva objavila vest o potopitvi angleške ladje, in sicer takoj po samem dogodku, ko še nihče ni vedel, da je bila ladja brez radijske postaje. »Berliner Tageblatt« opozarja na neke sumljive okoliščine, in pravi, da gre tudi to pot za dogovorjeno stvar in da je podmornica bila sovjetska. Nameni gospodarskega diktatorja Goringa: Podržavlfenfe nemške industrije in gospodarstva Berlin, 3. febr. o. Po odredbi nemškega gospodarskega diktatorja generala Goringa je včeraj prevzel posle novi nemški gospodarski minister Walter Funck. Hkratu so izmenjali vse višje uradnike v tem ministrstvu, ki bo odslej podrejeno neposrednemu osebnemu nadzorstvu generala Gorin-ga. S tem dejstvom so izginili zadnji sledovi gospodarske politike, ki jo je dolga leta zastopal Prejšnji gospodarski minister dr. Schacht, kateremu se mora narodni socializem zahvaliti, da se je toogel gospodarsko obdržati in uresničevati svoje Zamisli. Pri teh spremembah je zlasti pomembna odstavitev svetnika Schlatmanna, ki je vodil nadzorstvo nad nemško rudarsko industrijo iri kateremu očitajo, da je zasebni industriji puščal preveč svobode. Iz dejstva, da je kljub Hitlerjevemu drugačnemu mišljenju zmagal v nemškem gospodarstvu Goring, sklepajo, da bo kmalu prišlo do važnih in odločilnih sklepov glede nemške industrije, ki jo namerava general Goring vso docela podržaviti. Goringovi sodelavci vesti o podržavljenju za zdaj še zanikujejo, pač pa pravijo, da je v nemškem gospodarstvu in industriji že izvedena delna socializacija in podržavljenje, kajti zasebna industrija ne more več svobodno razpolagati ne z rezervnimi skladi, ne s svojimi dobički, ki jih skoraj v celoti pobere država bodisi v obliki davščin, bodisi v obliki obveznih prostovoljnih dajatev. Vrh tega morajo zasebne industrije povečevati svoje obrate natančno po Goringovem štiriletnem gospodarskem načrtu, čeprav jim to po njihovih računih ne kaže. Nemška industrija tem končnim Goringovim načrtom o popolnem podržavljenju vsega gospodarstva nasprotuje, ker pravi, da bo podržavljenje prineslo le nepotrebno zapletenost v poslovanju. Industrija se bo zbirokratizirala, kar bo zahtevalo novih ogromnih izdatkov. Da pa nemški gospodarski diktator vse to res namerava, priča tudi ustanovitev velikih vzornih državnih kemičnih tovarn »Hermann Goring« pri Salzbittru in priprave za ureditev velikih državnih rudnikov, kjer bo delo in poslovanje urejeno po novih Goringovih načrtih. Mussolinijev govor ob 15 letnici faššstovske mtlfce: Oborožena moč italijanskega fašizma Rim, 3. februarja. AA. (Stefani) Mussolini je včeraj v Beneški palači sprejel več poveljnikov fašistične milice, ki so mu poročali o stanju fašističnih čet. Načelnik štaba fašistične milice general Russo je v svojem poročilu izjavil, da šteje sedaj milica črnih srajc 534.000 mož in 23.213 Častnikov. Sedaj je mobiliziranih 225.000 mož milice. Umrlo je 'dosedaj 2.635 mož posadke, ranjenih pa je 3.510. General Ruso je končal svojo izjavo z besedami, da so črne srajce zelo hvaležne Mussoliniju za njegovo skrb. Pod njegovim vodstvom bodo dale vse žrtve, ki jih bo on zahteval. Mussolini se je zahvalil vsem poveljnikom fašistične milice, in dodal, da so črne srajce apostoli nove Italije in neugasljiv plamen fašistične revolucije in idealov, na katerih sloni veličina Italije. Rim, 3. febr. Po vsej Italija so 1. februarja praznovali 15. obletnico ustanovitve milice. Njihov predsednik Mussolini je imel na trgu pred kolo- sejem, kjer se je zbralo 10.000 miličnikov, govor, v katerem je med drugim poudaril: V 15. letih je fašistična milica napisala v Libiji, Abesiniji in Španiji krvave in slavne strani svoje zgodovine Fašistična milica je pripravljena na še večje podvige, vem, da pričakujete vi samo poziv, da se znova posvetite akciji. Novi legionarski korak je manifestacija sile, volje in energije mladih naraščajnikov, to je korak, ki ga negibni ljudje in mehkužneži nikoli ne bodo sposobni. Zato nam ugaja. Naši nasprotniki trde, da je ta korak stvarno izraz naših vojaških teženj, zato smo si ga tudi izbrali. Čez nekaj časa bomo stopali in korakali na tak način do skrajne popolnosti, kajti italijanski narod zna, če hoče, doseči vse. Fašistična Italija je mogočna. Italija ima mnogo orožja in mnogo ljudi, sposobnih rabiti orožje. Italija hoče spoštovati interese vseh drugih, a je tudi pripravljena braniti svoj mir in svojo bodočnost pred komurkoli. Miličniki ste to razumeli? (Vsa množica miličnikov je odgovorila viharno »Da!«). Zunanli m n ster Mrcesco o svojem političnem delu v tujrni Romunija hoče sama odločati o svojih stvareh Nasa država začne plačevati dolgove v fiuHni Belgrad, 3. februarja, m. Konec lanskega leta je odšlo v Pariz zastopstvo našega finančnega ministrstva. V imenu vlade so se tedaj pogajali s francoskimi poverjeniki naših državnih obveznic glede plačevanja tega dolga. Zastopstvo je v Parizu doseglo sporazum, ki je bil dne 15. januarja letos podpisan v Parizu. Ta sporazum mora podpisati še predsednik Združenja upnikov v roku najdlje do 1. marca. Pričakujejo, da bo prišel v Belgrad »e ta mesec. l*o podpisu konvencije bo sporazum dobil vso veljavo. Z enakim sporazumom bo urejeno vprašanje plačevanja naših dolgov tudi z angleškimi in švicarskimi upniki ter bo tako naša država po petih letih odlaganja začela v gotovini plačevati te dolgove. Itali ansko rekordno letalo zgore o Rio de Janeiro, 3. febr. c. Italijanski letalec Stoppani, ki je pred kratkim postavil nov rekord v letu čez Atlantsko morje, se je včeraj zjutraj dvignil iz Natala za polet nazaj. Iz neznanih vzrokov se mu je pa blizu otoka Fernadno da Nororha vnelo letalo in treščilo v morje. Braziljske postaje so ob 14.55 ujele klice na pomoč. Stoppani se je s skokom rešil iz letala, še preden je padlo v morje, vsa ostala posadka pa je zgorela, Iz Brazilije eo takoj odhitela ponesrečenemu letalu na pomoč druga letala. Stoppanija je pobral iz morja neki nemški avion. Pred političnimi obiski v Grč li Atene, 3. februarja, m. Predsednik grške vlade Me-taksas bo sam zastopal Grčijo na prihodnjem zasedanju sveta Balkanskega sporazuma, ki bo 15. februarja v Ankari. Metaksas bo odpotoval v Ankaro 13. februarja. Po tem zasedanju zastopnikov držav Balkanskega sporazuma pričakujejo ▼ Atenah obisk predsednika turške vlade, istočasno pa bo prišel na Grško tudi romunski zunanji minister Micescu. Vesti iz Belgrada Bukarešta, 3. februarja. Romunski zunanji minister Micescu se je snoči vrnil v Bukarešto. Po prihodu v prestolnico je zunanji minister Micescu izjavil, da se je v Ženevi moral najbolj boriti proti neprijateljem, ki žive v St. Moritzu. Mislil je. pri tem, predvsem na Titulesca in na njegovo delo v Ženevi proti novi romunski vladi. Micescu je nato še kratko razložil uspehe svojega bivanja v Belgradu. O Madžarski je zunanji minister izjavil, da se je madžarski zastopnik v Ženevi zelo kavalirsko obrnil k njemu in mu omenil, da bo kmalu podpisana med obema državama pogodba o radiu, da bo tako prenehala škodljiva propaganda od obeh strani. Micescu je še dodal, da bo na današnji seji vlade podrobno poročal o uspehih svojega potovanja v tujino, posebno pa še o vprašanju judovskih manjšin. Dejal je, da je prepričan, da bo vzpostavljeno Zelandije protestiral zaradi ravnanja z Judi. Micescu sploh ni imel nikakega sestanka z zastopnikom Nove Zelandije. Nikdo tudi ni sprejel kakega predloga v tem smislu. Notranja romunska Politika ni prisiljena vrniti se h kakšni zmernosti, ker je že sama po sebi politika pravičnosti V razgovorih z Edenoin in Delbosom in z zastopniki ostalih zavezniških držav je lahko ugotovil, da te države popolnoma razumejo Romunijo. eDjal je, da je prepričan, da bo vzpostavljeno kmalu popolna neodvisnost Romunije v vseh vprašanjih notranje politike. Judovsko vprašanje se je zopet vrnilo v okvir notranje politike, kakor je bilo to pred letom 1919. Bližnje volitve bodo vsekakor utrdile naše stališče in tako se bo judovsko vprašanje izločilo iz ZN. Belgrad, 3. februarja, m. Arhierejski sabor srbske pravoslavne cerkve še vedno ni končal svojega dela na sedanjem zasedanju. Včeraj j« z večino glasov (8 proti 2) sprejel poročila odbora, ki je razpravljaj o konkordatu. Belgrad, 3. febr. m. Iz Nila poročajo, da je tam umrl in bil včeraj pokopan dr. Pavle Laboda, vojaški zdravnik »I. konjeniškega polka Obilič«. Belgrad, J februarja, m .V Belgrad je že prišel predsednik Zveze tiskarnarjev g. Makso Hrovatin, ki skuša pripraviti pri posameznih ministrstvih sprejeme večje deputacije tiskarnarjev, grafičnih delavcev ter zastopnikov raznih gospodarskih in kulturnih ustanov, ki pride prihodnji teden v Belgrad z nameno, da na pristojnih mestih posreduje proti uredbi o razširjenju državne tiskarne. Banjaluka, 3. februarja, m. Prihodnjo nedeljo se bo sestal banovinski odboT JRZ ter bo izvolil novega predsednika, ker je bil dosedanji imenovan za bana vrbaske banovine. Evropa proti letalskim grozotam španske vojne Pariz, 3. febr. o. Francoski ministrski predsednik Chautemps je spričo zadnjih strahotnih letalskih napadov na Barcelono in Salamanco, kjer je izgubilo življenje na stotine civilnih ljudi, začel akcijo, da bi A.nglija, Francija in vse države, ki so pri španski vojni prizadete, skupno posredovale pri rdeči vladi in pri nacionalistih, da bi obe vojski prenehali z letalskimi napadi na nezavarovana mesta in na civilno prebivalstvo, ki povzročajo take grozote. Angleška vlada se bo temu koraku pridružila brez pridržka. V kratkem mislijo poslati obema španskima vladama spomenico v tem smislu. Generalni štab nacionalnega letalstva je objavil, da so nacionalne letalske sile v mesecu januarju sestrelile 56 rdečih letal. Med njimi je 21 letal tipa Curtis, 9 ruskih lovcev in 5 letal tipa Martin. Pomorski oborožitveni načrt Združenih držav je v svojem govoru pohvalil in pozdravil angleški mornariški minister Duff Cooper. Komunistična stranka je zdaj prepovedana v štirih švicarskih zveznih okrožjih. Romunska vlada je odpoklicala svojega poslanika v Moskvi, ki se je že vrnil v Bukarešto. S tem so redni odnošaji med Sovjeti in Romunijo dejansko pretrgani. Grška vlada bo začela obširno čiščenje med državnim uradništvom, kjer je precej nezanesljivih ljudi. Vsi taki bodo iz državne službe odpuščeni. Protihitlerjevsko razstavo z naslovom »Pet let Hitlerjeve vlade« je odprl v Parizu poseben odbor nemških komunistov. Podporo za razstavo so dale razne organizacije francoske ljudske fronte. Skrivno komunistično tiskarno, ki so jo vodili Judje, je odkrila poljska policija v Villi. Načelnika sovjetske skrivne policije za Ukrajino, Leplevskega so nedavno odstavili in zaprli. Londonski odbor za nevmešavanje v špansko vojno bo imel sejo danes popoldne. Japonska propaganda v tujini je nerodna, ker taji prave japonske namene na Kitajskem. Tako je izjavil propagandni odposlanec za Združene države. V italijanskih tovarnah za strelivo pri Segni-ju, kjer je prišlo zadnjič do strašne nesreče, so včeraj spet začeli z rednim delom. Smrtnih žrtev pri eksploziji je bilo 30. Zakon o »duhovni in moralni izpopolnitvi albanske ženske«, ki so ga izdali pred letom dni, je rodil baje veliko uspeha in je bilo v enem ietu čez 500 tečajev za žensko izobrazbo. Italijanski vrhovni odbor za državno obrambo bo imel danes važno sejo pod predsedstvom Mussolinija. Tri milijone Judov živi še na Poljskem, kakor kažejo uradna poročila. Za načelnika glavnega štaba angleške vojne mornarice so imenovali admirala Backousea. Vihar ob tečaju je odtrgal kos ledene plošče z ruskimi raziskovalci od ostalega ledu, na katerem so imeli skladišča hrane. Vodja ekspedicijo je po radiju sporočil, da življenje raziskovalcev ni v nevarnosti. Palestino bodo proglasili za judovsko državo na mednarodnem zboru neke judovske verske večine v Pragi. Velike vaje francoskega atlantskega brodovja se bodo začele te dni v Rokavskem prelivu Smrt grozi prebivalstvu otoka Rnthlina, ki leži med Škotsko in severno Irsko. Zaradi viharjev na angleških obalnih morjih že tri tedne niso mogli ljudem na otoku poslati živeža, ker ladje ne morejo pristajati zaradi strmega obrežja. Prebivalstvo trpi hudo lakoto. Predel češkoslovaških Visokih Tater je češkoslovaška vlada razglasila za narodni park, v katerem ne bo nihče smel sekati drevja, ne loviti divjačine. Več ameriških misionarjev z ozemlja, na katerem divjajo vojne med Kitajci in Japonci, pogrešajo. Kljub iskanju do zdaj ni bilo mogoča najti sledu za njimi. Zaradi velikih zemeljskih usadov v dolini gornjeitalijanske reke Bibio so morate oblasti zadnje dni izprazniti vas Ca di Sopra, ki ima okrog 300 prebivalcev. Pričakujejo, da bo zemeljski plaz vsak trenutek zajel vas. Nemčija je baje prodala zadnje čase veliko orožja mehikanskim nacionalističnim organizacijam, ki nameravajo začeti upor in vreči levičarsko diktaturo Sestrska ladja največjega potniškega parnika na svetu »Queen Mary«, bo končana septembra in bo dobila ime po novi angleški kraljici Elizabeti. Prve vožnje se bosta udeležila kralj Jurij in kraljica Elizabeta. Nemški vojni minister maršal Blomberg bo odstopil. Ta njegov namen razlagajo e tem, da bo v kratkem dopolnil 60 let, kar je najvišja dopustna starost za visoke častnike v nemški vojski. Veliko cerkev na čast Don Boscu bodo zgradili v Parizu prihodnje leto. Bolna romunska kraljica Marija bo v kratkem odpotovala v Italijo na zdravljenje in sicer v Meran. Štiri kitajske generale in več višjih častnikov so obsodili na smrt v Henkevu, češ da so neopravičeno zapustili svoja mesta. Osem generalov in veliko višjih častnikov so pa odstavili. 25 ponarejevalcev potnih listov je prijela pariška policija. Ti so imeli v Parizu veliko delavnico za potne liste, ki so jih prodajali po vsem svetu. Med aretiranimi je večina poljskih Judov, neka jKitajcev in en Ceh. Proti novemu zakoniku o deln so se izrekle francoske socialistične strokovne organizacije, ki načrt za ta zakonik precej utesnuje njihove neomejene pravice. Tiho združitev Avstrije z Nemčijo je pripravljal poseben »pomirjevalni« odbor, v katerem so bili avstrijski narodni socialisti in njihovi prijatelji. Do take združitve bi naj prišlo tako, da bi v Avstriji izvedli ljudsko glasovanje, po sklepu katerega bi dobila Avstrija hitlerjevsko vlado, na zunaj pa bi ostala samostojna, čeprav bi ne bilo nobene politične razlike med njo in Nemčijo. 12 večjih in manjših bojnih ladij eo začeli graditi v Italiji poleg dveh velikih križark in številnih podmornic. Ladje bodo dobile imena po slavnih starorimskih vojskovodjih. Angleško vojaško odposlanstvo je dospelo pred dvema dnevoma v Lizbono in so ga tam navdušeno sprejeli. Predsednik češkoslovaško vlade dr. Hodža je za 60-letnico dobil iz vseh držav na svetu številne čestitke za svoja mirovna prizadevanja. 51) milijonov dolarjev posojila je najelo ameriško jeklarsko podjetje United Steel, da bo povečalo svoje tovarne, ki zaradi silnega oboroževanja ne zmorejo več ustreči vsem naročilom Prvo veliko turško tovarno za umetno svilo so odprli v Gemliku. Slovesnosti se je udeležil predsednik države Kemal Ataturk. Tri bojne ladje bo Anglija posodila Egiptu za šolanje častnikov ustanavljajoče se egiptovske vojne mornarice, Kamni v človeškem organizmu Predavanje dr. Sl. Rakovca pod okriljem Prirodoslovnega društva Ljubljana, 3. febr. V mineraloški predavalnici na univerzi je v torek popoldne predaval pod okriljem Prirodoslovnega društva dr. Slavko Rakovec o zanimivem vprašanju: »Kamni v človeškem telesu«. Predavanje je pobudilo v najširših plasteh našega občinstva živo zanimanje in je bila predavalnica napolnjena do zadnjega potička. Brez dvoma bo to vprašanje zanimalo tudi naše citalce in pn-našamo poglavitne misli iz predavanja. Ze v sterem veku . . - Kamni v telesu niso redek pojav. Statistike velikih bolnišnic in klinik naJn..,ka5ejo’,, f.a, obolenja zaradi kamnov v ^njih desetletjih v Zdravljenje Medicini se je danes posrečilo že z vso gotovostjo ugotoviti bolezen. Težave si skušamo ublažiti z zdravili in dijeto. Priljubljene oljnate kure so večkrat samoprevara. Zato je predavatelj naglasil, da spada zdravljenje kamnov v roke zdravnikov, ne pa v roke domačega zdravilstva. V hudih primerih si pomagamo z operacijo, s katero odstranimo kamne. Pri tem odstranimo obenem z žolčnimi kamni ves žolčni mehur, da tako preprečimo, da bi se kasneje kamni spet ponovili. Pri ledvičnih kamnih odstranimo predvsem samo kamne, ledvico odstranimo le tedaj, če vemo, da je tako poškodovana, da ni nikake škode zanjo in če vemo, da je preostala ledvica popolnoma porastu. Prav gotovo pa je, da je treba pripisati zdrava. ta porast napredku medicine, ki se je naučila s Drugače je z bolniki, pri katerih kamni po- finejšo diagnostiko, izpopolnjenimi laboratorijski- tujejo. Tak bolnik mora biti stalno pod mi preiskavami in s pomočjo rentgenovih žarkov stvom zdravnika, ki v potrebnem trenutku _ . 1 - U 1 /\ »f i 1 Tl A/] 1.' Tl 11— I nn m /vrv iti K A1 n l Ir aija 7itrl ian i A nadzor-primeža nož in reši bolnikovo življenje. Seveda pa bi bilo najidealnejše, če bi se medicini posrečilo iznajti sredstvo, ki bi kamne v telesu razstopilo. To pa je še vprašanje bodočnosti in ne bi bilo nič čudnega, če bo medicinska znanost v svojem poletu tudi tu napravila velik preobrat. Za poučna in zanimiva izvajanja, ki so jih spremljale skioptične slike, je bilo občinstvo predavatelju prav hvaležno. P D Z 0 R! Nepreklicno danet poslednjič! MARTA EGGFRTH in JAH KIEPURA w Poleg njih najboljši ingralci in komiki, ki skrbe za izvrstno zabavo. Tega prekrasnega filma naj nihče ne zamudi! vse bolje razpoznavati bolezni in odkrivati njihove prave in globlje vzroke medtem ko so včasih smatrali mnogo izmed teh obolenj za razna vnetja, za želodčne ali črevesne krce. Žg v starem veku so imeli cele bolnišnice izključno za bolnike, ki so bolehali za kamni. Bili so celo specialisti za te bolezni, ki so hodili iz kraja v kraj in znali jemati kamne iz telesa, la veda je padla v srednjem veku v pozabljenje, je pa kmalu spet vzcvetela v novem veku. Danes vemo, da kamni nastanejo v človeškem organizmu vsepovsod tam, kjer in kamor izločajo žleze svoje sokove. Take žleze so v telesu jetra, imenovana centralni laboratorij z izločevanjem žolča v žolčne vode in žolčni meliur, zleze slinavke, ki leže ob ustni duplini in izločajo slino v usta, trebušna slinavka, ki izloča prebavne sokove v črevo, žleza prostata, ki leži pri moškem ob izhodu mehurja. Sem spada tudi ledvica, v izloča neporabne snovi in strupe v te^vi na -vodna pota in mehur. V vseh teh zlezah najdemo kamne, vendar najpogosteje najdemo MK-ne in želodčne kamne, saj jih ima vsak desetl ^asli človek, ledvične pa vsak stoti, kar je razmeroma veliko število. Odkod kamni v človeku? S tem vprašanjem se je v zadnjih desetletjih mnogo ukvarjati kemija in fiziologija, najbolje pa vidimo način nastanka kamnov v ledvicah, Znano ie da ledvice izločajo urin, tekočino, v kateri so „ . . . raztopljene številne soli in snovi, ki so organizmu predvsem sam kolodvor ter poskrbeti, da 6e pro- odveč neuporabne ali celo strupene. S tem delom met vsaj nekoliko lažje vrši kot se je prej. Vendar ledvice čistijo telo in ga osvobodijo vse nepo- pa jma nag Rakek še nešteto drugih stvari, ki bi trebne in škodljive navlake. Vsak dan izločimo jih bilo treba nujno urediti. Med njim je prav go- približno raldrug liter urina, v katerem je raz- tovo tudi vprašanje zgraditve nove carinarnice, ker topljenih okoli 60 gr trdih snovi, polovica teh je sedanja ne more več zadovoljivo služiti svojemu anorganskih, polovica organskih. Vse te snovi se namenu. Ta carinarnica je zdaj že zagotovljena, ko nahaiaio v urinu v obliki raznih soli, ki so po- je finančni minister v ta namen odobril znesek znane da so zelo težko topljive v vodi, nekatere 1,315.000 din kredita. izmed' niih na primer kalcijev oksalat in sečna Kakor je razvidno iz načrta, ki ga je izdelala kislina pa so sploh netopljive. Ce damo te snovi pose,bna komisija strokovnjakov in predstojnikov v enako množino vode, vidimo, da se le majhen železniške uprave, ki je o tem vprašanju razpravici teh soli raztopi, ostalo pa ostane na dnu kot jjaja junija meseca lansko leto, bi bila nova ca- usedlina V urinu so pri zdravem človeku te snovi rinarnica zgrajena poleg sedanjega starega poslop- popolnoma raztopljene, kot so kemiki zračunali jaj v katerem so zdaj železniški uradi ter prostori 7 14-krat bolj kot se sicer raztapljajo v vodi. lo carinarnice ter obmejnega železniškega komisan- pa ie mogoče le zato, ker so v urinu posebne jata. Zemljišče, na katerem bo zgrajena nova cari- snovi koloidi Ob navzočnosti koloidov se namreč 'narnica, je last železniške uprave. Odkupila naj bi moreio soli topiti v veliko večji meri kot sicer. ga občina na Rakeku. V novi zgradbi naj bi bili J t' _______:X rr »*#iioTiimi I 1 •---i m. : — ..«r,rlajt nrAamfi Napadalca Iz obsesti Kamnik, 2. februarja. V noči od nedelje na ponedeljek je kurjač Koželj Andrej iz Komende in neki njegov tovariš obiskal gostilno pri »Planavšku« na Duplici, kjer sta spila z nekim tretjim tovarišem en liter vina. Malo pred polnočjo sta odšla iz gostilne po poti v smeri proti Kamniku. Malo višje od gasilskega doma jima prideta nasproti dva voznika, ki sta ju hotela brez vsakega povoda napasti Koželj in njegov spremljevalec. Voznika sta videč, da gre zares obrnila biče in napadalaa premlatila.. Vsa razjarjena sta napadalca nadaljevala pot. Kmalu jima pripelje nasproti kolesar Ocepek Julij, lastnik opekarne iz Radomelj. Nič hudega sluteč je hotel vožnjo nadaljevati, v temf pa sta ga napadalca že zbila na tla, eden mu je stopil na dlan roke 111 udrihal po njem, drugi pa ga je zbadal z nožem. Ker je bilo že pozno in so ljudje po večini že spali, klicov na pomoč ni nikdo slišal. Kljub težkim ranam je bil Ocepek toliko prisoten, da je z drugo roko segel po revolverju. S prvim strelom je ranil enega v lice, da mu je krogla brez težje poškodbe izšla pri ustih, z drugim strelom pa je napadalca ranil v nogo nad kolenom. Le na ta način se je obeh osvobodil. Ocepek je odnesel okrog deset vbodljajev jn več drugih udarcev, dočim sta napadalca le lažje ranjena. Ljudstvo želi, da oba napadalca dobita občutno kazen, ker sta že itak znana kot poklicna pretepača in izzivača. Tel. 22-21 KINO UNION Tel. 22-21 Po motivih nesmrtne Puccinijeve opere Boheme NaJlepšI glasbeni In pevski film sezone! CAR BOHEMOV Predstave 0*» 16.. 19.15 in 21.15 uri Nova carinarnica na Rakeku Finančni minister odobril v ta namen 1,315.000 Dm - K;e bodo novi prostori občinske uprave Rakek, 1, februarja. Vsestranska delavnost se v zadnjih letih posebno lepo kaže tudi na našem obmejnem Rakeku. Kot obmejni postaji je bilo nujno potrebno urediti Raztopina je lahko prenasičena z razstopljenimi snovmi, ne da bi bila nevarnost, da bi previsek izpadel na dno. Če koloidov m, ali jih je premalo, potem mora nujno slediti, da soli_ izpadejo in tvorijo usedlino. S tem imamo ze pocetek nastajajočega kamna. Soli se sprimejo med seboj najprej v drobne kapljice, ki vedno bolj naraščajo in tvorijo kasneje kamen. Kamen torej m nič drugega kot skupek soli, ki jih organizem normalno izloča v svojih sokovih, ki pa zaradi nezadostne množine koloidov niso raztopljeni, temveč so izpadli in se oblikovali v trdo gmoto, ta postanek kamnov nam je danes jasen, ne vemo pa še, kaj je vzrok pomanjkanja zaščitnih koloidov v nekih primerih poleg carinskih in policijskih uradov tudi prostori za občinski urad. Zatrjujejo tudi, da bomo obenem z novo carinarnico na Rakeku dobili tudi novo stanovanjsko poslopje, v katerem bodo stanovali carinski uradniki. Vse težnje tukajšnjih merodajnih činiteljev pa grude zdaj predvsem za tem, da dobi tudi občina boljše prostore, kot jih ima zdaj. Nekateri si-cer pravijo, da ne bi bilo umestno, če bi se občinska uprava preselila v isto stavbo, v kateri bi bila tudi carinarnica in obmejni komisariat. Mnogim bi bilo res zelo neprikladno, da bi zaradi 6vojih opravkov na občini morali hoditi daleč na postajo. V kratkem bodo na merodajnem mestu odločili, ali naj bi se denar, ki je namenjen za zgraditev večje stanovanjske hiše carinikov, porabil za zgradbo občinskega urada nekje v vasi, torej proč od stavbe nove carinarnice, ali pa bo obveljal stari načrt in bo občinska uprava nastanjena v tej novi stavbi. Med našimi ljudmi prevladuje prepričanje, da bi bila prva rešitev tega vprašanja boljša, namreč da bi bil občinski urad popolnoma ločen od drugih uradov. Upamo, da bo tudi to vprašanje v kratkem najpovoljnejše rešeno. ženske kot moški. Veliko vlogo pa igrajo pri tvorbi kamnov vitamini, in sicer pomanjkanje vitamina A. Odkritja moderne medicine Glavna torišča, kjer se najpogosteje razvijejo kamni, so pri človeku žolčni mehur, ledvična pon- : — —x~: »aUi.. rvAt»ef^1 fam l»)er Narasle vloge pri slovenskih hranilnicah Ljubljana, 2. februarja. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani 60 znašale 31. decembra 1937 vloge pri 29 slovenskih hranilnicah 1,005^391.520 dinarjev. Od tega odpade na vlogo na knjižice 603 milijone, na tekoče račune 402.3 milij. V primeri e prejš- _______..... njim mesecm so torej narasle vloge na knjižice za Zanimivo je, da ledvični kamni niso po vsem 2.9 milij., vloge v tekočem računu za 3.5 milij., svetu enako razširjeni. V naši državi je znana skupne vloge pa so 6.4 milij. Posebej je treba po-Dalmaciia kot pokrajina ledvičnih kamnov, v ne- udariti, da v teh številkah niso vsebovane obresti kih drugih prfedelih pa teh obolenj sploh ni. za ieto 1937, ki se bodo izkazale šele v poznejših Črnci v Afriki teh bolezni ne poznajo, pač pa izkazih. . . črnci kot naseljenci v Ameriki, kar je brez dvy- Prirastek pri vlogah na knjižice izkazuje 13, ma odvisno od načina prehrane in življenja. pri vlogah v tekočem računu tudi 13 (od 20 hra-Zai imivo je dalje, da se ledvični kamni lahko nilnic, ki imajo tekoče račune), pri vseh vlogah razvijejo v vsaki starosti, tudi pri_ otrocih in pri | Celo 15 hranilnic, torej večina. Število vlagateljev obeh spolih enako; obolenja za žolčnimi kamni na knjižice je naraslo pri 7, v tekočem računu pri pa so tem pogostejša, čim starejši je človek, in I 13, skupno število vlagateljev pn 8 hranilnicah, se število teh oboleni po 45. letu potroji. Poleg Znaša pa 135.506. tega so prizadete z žolčnimi kamni mnogo bolj Od leta 1931 se še ni zgodilo v nobenem me- i-.i. —xi.: mi,« i,wn nn itrraio pri I 6e(Standart«, črno pleskano z električno dinamo svetiljko železniškemu uslužbencu Jožefu Pipanu. Kolo je bilo vredno 1500 dinarjev. — Iz nezaklenjene kleli pa je bilo v Kersnikovi ulici ukradeno akademiku Vilibaldu Mlejniku moško kolo znamke >Eiglon«, modro pleskano z električno dinamo svetilko. Med drugim so bile zadnje dni v Ljubljani izvršene naslednje tatvine. V Gradaški ulici 8 je iz predsobe izginil Gomolju Francu, železničarju vpokoju, črn, skoraj nov moški suknjič, vreden 300 dinarjev. — Neznanec je vlomil dne 16. januarja okrog poldneva, ko navadno ni nikogar v cerkvi v lesen nabiralnik v župni cerkvi sv. Antona na Viču ter iz njega odnesel 200 dinariev, V isti cerkvi je skušal neznanec vlomiti 26. januarja ob pol šestih zvečer v nabiralnik, pa je bil se pravočasno prepoden. Vlomilec je po videzu star 2o let^ suhega obraza, oblečen v rjavo suknjo. a Karlovški cesti št 11 se je 29. januarja neznanec ponoči splazil v vinotoč Eve Miler in odnesel 3 zenske ure, zlato zapestno uro, krom zapestno in žepno nikelnasto uro, zlato brošo, črno usnjato zensko torbico, par ženskih gojzaric iz rjavega usnja, več raznih belih platnenih prtov, nekaj jestvin in konjaka. Prav pošteno se je za-lozil tudi s cigaretami, katerih je pobral kar 4000, vzel pa je iz predala še 40 dinarjev gotovine kolikor je našel. Lastnica trpi okrog 2000 dinarjev škode. — Tatinski obiskovalec je obiskal pred dnevi tudi stanovanje stavca Rudolfa Samca v Hrenovi ulici št. 5 in mu izmaknil v večernih urah pokromano uro budilko, ki ima okrog kazalne plošče 2 cm širok moder obrobek in je vredna 300 dinarjev. — 0 tem, da pride tatovom vse prav, priča ukraden slamnat preddurnik, ki si je ga je nekdo, prilastil izpred stanovanja Kržič Iva-ne v Fugnerjevi ulici. — Iz stanovanja Marije Fležar, šivilje, Ulica na Grad, je tat odnesel 19W dinarjev gotovine in 3 stare avstrijske goldinarje. —^Brezposelni natakarici Mariji Lek je bila na vožnji med Sevnico in Ljubljano ukradena ženska, skoraj nova svetlo modra svilena obleka s širokim ovratnikom, rdeča karirasta kmečka obleka, ženski črn obrobljen dežnik in dve ženski platneni srajci, vse vredno 340 dinarjev. O skominah po plečetih in šunkah, ki jih imajo tatovi zdaj v predpustnem času, pričajo vlomi v mesarske stojnice in mesnice. Neznanec je tako vlomil. 31. juanuarja ponoči v mesnico moj* fJira ‘I18 ., railca na Napoleonovem trgu % Vlomil je zasilna vrata in nato z nožem prerezal tenko zicno mrežo, kakršno imajo mesarji v mesnicah, da varujejo meso pred muhami Vlomilec je nato poskušal seči z zakrivljeno, dva metra dolgo železno palico v notranjost mesnice, da bi tam snel na obešalniku viseče šunke, očitno pa je bila kljuka prekratka in je tat obupal nad svojim uspehom. Prejkone se je tudi ustrašil, da bi ga utegnil kdo pri vlomu zaslediti in je pustil železno kljuko kar tam na mestu. Vlom je opazil v jutranjih urah mesarski pomočnik pri mesarskem mojstru Slamiču, ki je poskušen vlom tudi prijavil policiji. Škoda je malenkostna in znaša samo, .kolikor je bila vredna poškodovana mreža, je to 25 dinarjev. Prebrisan brivski mofster Maribor, 2. fabruarja. Pred okrožnim sodiščem sta se zagovarjala v torej dopoldne dva mlada zakonca Vlado in Jožica iz Studencev zaradi prestopka prevare. Mladi par-ue ie naznanila tukajšnja ekspozitura Okrožnega urada zaradi izredno prebrisane goljufije. Vlado je brivski mojster, njegova ženica pa mu tudi včasih v brivnici pomaga. Ker pa je bila zadnje čase nekam bolehna, jo je njen mož prijavil pri OUZD kot svojo pomočnico pod njenim dekliškim imenom. Jožica je res potem zbolela, ni mogla več opravljati dela v brivnici ter je OUZD imel z njo 1804 din stroškov. Kmalu poteni pa je Vlado svojo Jožico vnovič prijavil pri okrožnem uradu, to pot pa pod njenim pravim imenom, 6amo je dejal, da je to žena njegovega brata, ki je nastavljena v njegovem podjetju kot pomočnica. Zopet je Jožica zbolela ter je povzročila Okrožnemu uradu 600 din stroškov. Nazadnje pa je vse skupaj prišlo na dan in sedaj sta ee znašla oba pred strogimi sodniki. Vlado je dobil 2 meseca zapora in za 3 leta izgube častnih pravic, pogojno na 3 leta, Jožica pa 1 mesec zapora, pogojno na 2 leti. Belgrad, 3. februarja, m. Za podpredsednika upravnega odbora samostojne uprave državnih monopolov je postavljen pomočnik prometnega ministra v pokoju Živojia Ilič. Izpred obrtnega sodišča Nočni čuvai in nadure Hasan je bil delavec pri stavbeniku, imel je po 3 din mezde na uro. Po izstopu je po odvetniku tožil stavbenika za plačilo 6676 din. V tožbi je trdil, da je poleg dnevnega »šihta« opravljal tudi posel pomožnega nočnega čuvaja od 18.—22. ure in da mu je stavbenik obljubil tako nagrado, da bo lahko zadovoljen z njo; včasih je moral stražiti celo do 23. in 24. ure, če so zlikovci, tatovi ali pijanci silili na stavbišče. Nekoč so ga tatovi dejansko napadli, da je bil prisiljen streljati. Skupaj je stražil 1528 ur, nočna ura se šteje za navadno jx> 4.50 din, kar znese 6776 din, katerega zneska pa mu stavbenik ni hotel plačati. Pri razpravi je toženec ugovarjal, da Hasana sploh nikdar ni nastavil za nočnega čuvaja, ker je ta posel opravljal posebni nočni čuvaj Ivan, ki je za to prejemal tedensko po 120 din. Glavni čuvaj Ivan je izpovedal, da so se tatvine na stavbišču množile, da je to povedal toženčevemu bratu Poldetu, tn pa je odvrnil, da naj pri straženju pomaga Hasan. Ivan je to povedal Hasanu, nakar sta se tako dogovorila, da bo Hasan res stražil po nekaj ur po končanem delu zvečer. Na podlagi izvedenih dokazov je prišlo sodišče do zaključka, da je Hasan res opravil 1528 nočnih ur. Ni mu pa priznalo za vsako uro po 4.50 din, kakor da bi šlo za nadure. Ministrstvo za socialno politiko je namreč z dne 19. maja 1931 namreč odločilo, da (rajo asa pomožno osobje po zakonu o zaščiti delavcev v pogledu odredbe o delovnem času. Delo nočnega čuvaja tedaj ni nadurno delo, ampak so plača samo kot navadno delo. Če pa je imel pravi nočni čuvaj za vso nočno službo le po 2.50 din od ure. je bilo sodišče mnenja, da je za Hasana, ki je delal oziroma »čuval« samo po nekaj ur, primerna plača 1.50 din od ure in mu je priznalo za vse ure 2292 din. Proti tej sodbi sta se oba pritožila; Hasan, da se mu je premalo prisodilo, toženec pa, da bi Hasan sploh ne smel nič dobiti. Prizivno sodišče je Hasanu se to odbilo, kar mu je prvo sodišče prisodilo, poleg tega pa je bil še obsojen, da mora tožencu plačati 666 din pravdnih stroškov. To sodišče je ponovno zaslišalo vse priče in prišlo do zaključka, da Hasan sploh ni bil od nikogar nastavljen za nočnega čuvaja in o tem je bil on sam najbolj prepričan; vsako drugo soboto je bil plačilni dan; prejemal je _ plačilo za dnevne »šilite«; če bi si bil v svesti, da ima kaj terjati tudi kot »čuvaj«, bi bil to gotovo sproti zahteval, ne pa čakal, da je dolg narastel na 6776 din. Belgrad, 3. februarja, m. Na svojem domu na Čukarici pri Belgradu sta sinoči praznovala zlato poroko v krogu 27 vnukov in 4 pravnukov koroška rojaka Josip Janežič in njegova žena Margareta, roj. Mttller. Slavljenca 6ta ee leta 1888. poročila v se vratarji, č u v a j i, kočijaži, kuharji v obrtnih, J Podhorju na Koroškem. V Belgrad sta se preselila industrijskih, trgovskih in sličnih obratih no srna- | 1. 1920 ter od tedaj ves čae ostala tu. Od tu m tepi Poslanci z liste dr. Mačka, ki so bili izvoljeni leta 1986 v primorski banovini, bodo smeli pri volitvah senatorjev voliti. Tako je odločilo splitsko apelacijsko sodišče, na katerega so se pritožili prizadeti poslanci. Sodišče je bilo mnenja, da je za poslanca zadostna legitimacija, če je bil pravilno izvoljen ter je Narodna skupščina njegov mandat verificirala, seznani izvoljenih poslancev pa potem objavila v »Službenih novinah«. Če bi poslancu zaradi tega, ker ni prišel v skupščino, mandat ugasnil, bi moralo biti to uradno oujavljeno v službenem listu ter bi morala skupščina potem poklicati na njihova mesta namestnike. To se pa do sedaj ni zgodilo in zaradi tega je ape-lacijsko sodišče odločilo, da se vseh osem poslancev z dr. A. Trumbičem na čelu vpiše v volilni seznani. Odločba splitskega sodišča je končnove-ljavna. Ker je zagrebško okrožno sodišče, kakor prej splitsko okrožno sodišče , zavrnilo pritožbo 27 Mačkovih poslancev, izvoljenih na ozemlju savske banovine, so se ti pritožili naprej na ape-lacijsko sodišče. Ker je že splitsko sodišče v enaki zadevi odločilo v korist poslancev, se javnost kajpak zanima tudi za končno odločbo zagrebške apelacije. S precejšnjim dobičkom je končala lansko poslovno leto Privilegirana agrarna banka. Kosmati dobiček znaša 31,718.000 din, čisti dobiček pa 18 | »lilij. 105.000 dim Zaradi tega 1)0 mogoče, da bo | banka izplačala svojim delničarjem dividendo 3%. Ysega skupaj je banka dovolila 742 in pol milij. dinarjev raznih posojil. Ponedeljski sejmi v Kranju INajiabavnej M ša opereta sezone! Muzika, čardaš, humor, ljubezen .. Veliko mednarodno letalsko tekmovanje bo jetos priredil jugoslovanski Aero-klub. Kralj Peter j !e daroval v ta namen krasen pokal, ki si ga bo | trajno osvojil trikratni zaporedni zmagovalec ali Pa petkratni zmagovalec v presledkih. Zamisel in "ačrt tekmovanja je bil že sporočen vsem drugim svetovnim klubom, ki so privolili y udeležbo. | Tekmovanje bo razdeljeno v dve skupine, v sku- j Pino letal z motorji ter v skupino letal brez | motorjev. Šest dni je vztrajal v gladovni stavki znani vojvodinski ropar in morilec Lajčo Nemci. Pri zadnjem zasliševanju se je od slabosti sesedel. Zasliševali so ga pa kljub temu in izsilili iz njega Priznanja za vse rope in vlome, katerih je bil j obdolžen. Ko so ga sodniki hoteli na vsak način pregovoriti, da bi začel jesti, je venomer ponavljal da rajši umre. Povedal je, da se boji vislic. Ker še vedno vztraja v stavki, ga bodo začeli j braniti na umeten način. Avstrijsko bojno ladjo »Sveti Štefan«, ki se je bila med svetovno vojno potopila pri otoku Per-muda blizu Šibenika, bodo poskušali dvigniti. V Šibeniku obstoji posebno podjetje, ki se bavi z dviganjem potopljenih ladij in se naziva »Turk & Comp.«. Podjetje si je pridobilo najprej pravico za dviganje, takoj nato pa je potopljeno ladjo »okupiralo«, to se pravi, da je moral potapljač v globino 48 metrov in tam na poveljniški most potopljene ladje pribiti tablico z napisom tvrdke, bo ladjo dvignila. »Sveti Štefan< je bila za takrat moderna bojna ladja, za katero so madžarski "Jagnatje darovali napis iz zlatih črk ter zlat niagarski grb. Ladjo pa je leta 1918 potopil Itali jan . l('co, ki se ji je približal ž motornim čolnom in izstrelil torpedo, ki je zadel v sredino trupa. Ladja se je potapljala nekaj ur. Ker večina mornarjev ni znala plavati, se je potopilo okrog 300 ljudi. _ Pravijo pa, da se je potopila tudi glavna blagajna vse eskadre, katero je vodila ladja »Sv. Stefan«. Po 5 vrabcev mora ujeti in ubiti vsak pre- j bivalec v občini Bočar v Vojvodini. Občinska uprava je izdala ta odlok zato, ker so se zadnja leta vrabci neznansko razmnožili in naredili kmetovalcem veliko škodo na sadnem drevju in na žitu. Noben občan se tej dolžnosti ne sme izogniti, ker ga bo sicer zadela precej občutna denarna ■ kazen. V dokaz, da je ukazano izvršil, mora vsak-1 nedeljkih po desetletjih že prišli tako v navado, da bi vsaka sprememba pomenila I Magda Schneider Paul Javor | izgubo. Ob vsakem letnem sejmu je obešena na občinski hiši v Kranju roka, ki drži meč. Ta običaj je ohranjen že desetletja. Ne samo ob letnih sejanih, ampak tudi v&aik ponedeljek je podoba pravega 6ej’ma. Trgovine so odprte od jutra do večera in ni nikjer opoldan- skega odmora. Kmetje se pripeljejo zjutraj v mesto z vozom, prodajo najprej svoje pridelke, potem pa hodijo po trgovinah, obrtniških delavnicah, po uradih, pa tudi gostilne ni60 prazne ob ponedeljkih. Kdo bi zameril skrbnemu gospodarju, če ©i enkrat na teden privošči kozarec ali dva in kdaj je primernejši dan. kakor v ponedeljek v Kranju, ko se lahko zberejo znanci in sorodniki in si povedo domače in tuje novice. Mnogi kmetje pripeljejo ob ponedeljkih tudi živino v prodajo na sejmišče, kjer se morajo pošteno, močno držati cene, sicer bi jih mešetar pošteno opeharil, Pa tudi če kupujejo živino. ni kar tako. Treba je dobro premisliti in preudariti, pregledati žival in šele potem udariti v roko Po takem mešetarjenju pa se še [x>sebno prileže merica žganja, ki jx>zimi greje, poleti pa hladi... Kakor že rečeno, je okrog desete ure najživah-nejše na trgu. Gospodinje iz 'Kranja si v tem času pri kmeticah nakupijo potrebnih stvari za kuhinjo, ki jih bodo rabile za ves teden saj dobe te tokrat največjo izbiro. Po deseti uri hite kmetje in kmetice j>o uradih, da plačajo, kar so plačati dolžni in si uredijo potrebne stvari. Mnogo zanimivosti vidimo vsak dan na tržnih dneh v Kranju. Želeti je 6amo, da bi bili tržni dnevi čedalje bolj živahni in prinašali vedno večjo korist našemu kmetu, obrtniku in trgovcu. Včeraj so se v Dubrovniku začele tradicionalne svečanosti sv. Vlllia, mestnega patrona. Začetek svečanosti so najavili trobentači, nato zvo-nenje zvonov ter streli iz topov. Med drugim imajo navado, da razdele na ta dan kruh revežem in arestantom, golobom pa koruzo. Mesto je bilo zvečer slovesno razsvetljeno, v cerkvi pa je bilo opravljenih več svečanih molitev. Danes bo slovesna procesija, na katero je tudi dr. Maček poslal svojega zastopnika v osebi poslanca dr. Civi-dinija. Vse mesto je v zastavah, povsod igrajo številne godbe. Vse asa ljubezen (Ihr Leibhuzar) V zimskem času pa naj počiva... Pravilno priporočilo! Naši igralci so že od pamtiveka navajeni, da pozimi leže na medvedovi koži in se ne brigajo za nogomet. Kadar pa jih uprava kluba vzdrami iz mrtvičnega krča, se le stežka zganejo in »pomigajo za silo«. Pa naj bo nasprotnik šibak in malo poznan — ali pa naj bo močan in po vsej deželi renomiran. Zadnji čas smo merili svoje napiol premrle moči z močmi in silami zagrebškega Gradjanskega. Obakrat smo se zanikrno odrezali. Prvič so nas Zagrebčani na-mahali z 8:3, drugič pa so nam priredili »izpad-no« popotnico celo kar s 6:1. Možje, ki imajo v klubu besedo, so po tekmah izjavili, da rabi naše ligaško moštvo pred vstopom v pomladanski del tekmovanja za državno prvenstvo v nogometu prav izdatnega treninga. Ne samo teka po igrišču, crosscountryja, »viclorie«, kondicijskih vežb in teoretičnega pouka, ampak — tekem, tekem s slabšimi, pa še v večji meri z enakimi in močnejšimi klubi. Ali ti močnejši klubi so drag »šport«. Privoščijo si jih samo prav velika mesta z gmotno dobro situiranimi in lepo plačanimi igralci. Metodičnega dela pa so že po poklicu vešči samo profesionalni trenerji, toda ti trenerji stanejo lepe denarce — če so seveda kaj prida! V Ljubljani si jih seveda ne moremo privoščiti, ker prvič nimamo nobenega mecena, ki bi bil pripravljen vsak mesec položiti čedno vsotico, drugič pa tudi nimamo takega in toliko številnega občinstva, da bi bilo mogoče iz njegovih prispevkov (vstopnice za tekme) vsak mesec sproti dobivati zahtevani znesek. Vodstvo SK Ljubljane se dobro zaveda, da je še komaj dober mesec časa za priprave k spomladanskemu delu državnega nogometnega prven- stva. Za včeraj je povabilo kot partnerja svoji ligaški enajstorici moštvo zagrebškega Železničarja. Železničar je preteklo nedeljo izgubil z ligaškim moštvom Haška, v katerem so igrale celo tri rezerva — kar močno porazno — 0:7. Njegovega prihoda v Ljubljano po tem takem seveda niso mogle spremljati bogve kakšno bučne pozdravne fanfare. Železničarji so nastopili v tejle postavi: Bačič, Šepek-Jelinek, Šep-Kantura-Razboršek, Urbanke- Podgornik- Kršek- Malinar-Grbac. Ljubljana pa je poslala v boj tele može: Pogačnik, Gomeze, Bertoncelj Stanko, Žitnik, Šercer, Boncelj, Tičar, Pepček, Lah, Slapar, Erber. Prvi polčas je potekel v precejšnji premoči Ljubljane, ki bi ob malo odločnejšem napadu lahko zabila tri do štiri gole. V drugem polčasu je moštvo Ljubljane, potem ko je vodilo z 2:0, prav občutno popustilo. Železničarji so se razmahnili tako, da ni ijič mnogo manjkalo, pa bi bili celo izenačili. Gola za Ljubljano je dal Pepček, in sicer v 13 min. prvega v ter v 1 min. drugega polčasa. Za Železničarja pa je iz enajsterca efektno seortal bivši igralec Gradjanskega in banja-luškega Krajišnika, Podgornik, in sicer v 10 min. drugega polčasa Do kraja ni bilo nobenih sprememb, tako da je Ljubljana zmagala z minimalno razliko 2:1. Železničar je simpatično moštvo, ki zna igrati še dovolj čeden kombinacijski nogomet. Sila pa ni. Omembe so vredni Bačič, Šepek, Kantura in Podgornik. — Ljubljana je igrala precej medlo. Še najboljši je bil mali, trdni in pridni razdiralec Boncelj. Ostalo je bilo dokaj široko. Sodil je objektivno g. Dorčec. — Občinstva približno 200. Tekme v alpski kombinaciji na Črnem vrhu Ljubljana, 3. februarja Na svečnico je priredil Akademski športni klub tekmovanje v alpski kombinaciji na razsežni planini Črni vrh nad Jesenicami. Posebno privlačnost je dala prireditvi borba kubovih članov za krasen zlat pokal, ki ga je klubu podaril notranji minister gospod dr. Anton Korošec kot trajno prehodno darilo za najboljšega tekmovalca v alpski kombinaciji. Vreme je bilo za tekmovanje kar najbolj primerno. Proga za smuk je bila srednje težka in je pptekala s Španovega vrha najprej po odprtem terenu, v drugi polovici pa je zavila v gozd, kjer je bilo nekaj precej težkih prehodov. Dolga je bila 2.5 km z višinsko razliko 400 m. Proga za slalom je imela 31 vratič, dolga je bila 400 m z višinsko razliko 100 m. Poleg klubovih članov so izven konkurence nastopili člani SK Ilirije in Jug. akad. smučarske organizacije iz Ljubljane ter ASK Gorenjca, TK Skale in SK. Bratstva iz Jesenic. Vseh tekmovalcev je bilo 23. Rezultati v kombinaciji so bili naslednji: 1. Herle Franc 240.4 točk, 2. Žvan Dovorin 241.4 točk, 3. Šorli Marjan 244.7 točk. Tako je postal klubski prvak za leto 1937-38 in imetnik prehodnega pokala Herle Franci. Zgodilo se je ponovno, da si je pokal osvojil novinec, kar dokazuje, da moč kluba vedno bolj narašča. Izven konkurence pa so zasedli kot predvo-zači prva mesta naslednji: 1. Klein Bruno TK Skala 217.7 točk, 2. Štumfl Tone TK Skala 225,9 točk in 3. Žvan Lojze, ASK Gorenjec 226.7 točk-. Razpis SK Ilirija priredi dne 6, februarja 1938 v Planici medklubske skakalne tekme za naraščaj in junitkrje. Tekmuje se v dveh kategorijah, in sicer: I. kategorija: letnik 1919 in 1920, II. kategorija: letnik 1921 in 1922. Pravico do etartanja v konkurenci imajo vsi v klubih včlanjeni tekmovalci; ostali in starejši letniki lahko starta jo izven konkurence. Tekmovalcem II, kategorije je dovoljen start v I. kategoriji, vendar je v konkurenci nastop mogoč le v eni kategoriji. Start za I. kategorijo je na 40 m skakalnici ob JŽ12; start za II. kategorijo pa na 25 m skakalnici ob 10. Vsak tekmovalec ima tri skoke. Prijave se sprejemajo do 9 dne 6. februarja v domu »Ilirija«. Žrebanje bo točno ob Vi 10. Razglasitev rezultatov pa bo ob 14. Drsalno prvenstvo Ljubljana, 3. febr. 1938. Včeraj dopoldne je bilo na drsališču pod Cekinovim gradom kar precej živahno. Že ob 8 zjutraj so ee poskušale med seboj zvezde jugoslovanskega drsalnega športa. Najprej so tekmovalcj absolvirali obvezne like, ob pol 11 pa so prešli na poljubne. Za občinstvo so bili seveda poljubni liki mnogo zanimivejši, zato se je ob pričetku poljubnih likov na drsališču tudi nabralo čedno število gledalcev. Blagajnik je vedel povedati, da jib je bilo kar dobrih 600. Skromni so bili začetki našega drsalnega športa. Toda neumorni SK Ilirija si je od leta do leta bolj prizadeval, da bi dvignil nivo. Danes so naši drsalci in drsalke dosegli že prav lepo stopnjo, in če bo šlo tako naprej, bomo v kratkem že lahko brez strahu stopili v mednarodno areno. Med mlajšim drsalnim rodom se javljajo nekateri prav izraziti tdlenti, ki bodo pod skrbnim vodstvom postali nekoč še prave korifeje. Upajmo, da se bodo naše nade nekoč uresničile! Javna produkcija v soboto zvečer se je obnesla preko vsakega pričakovanja. Občinstvo je bilo navdušeno nad znanjem, drznostjo in eleganco lednih umetnikov. Drsališče je bilo slavnostno okrašeno, razsvetljava odlična, razpoloženje vseh prisotnih vprav izborno. Ves večer je — ob zmernem mrazu — potekel prav prijetno in zadovoljivo. Nedeljsko dopoldne je zbralo lepo število gledalcev. Najavljenih tekmovalcev ni bilo vseh na Start. V dodatni produkciji sta bila Palmetova in mladi, zelo talentirani drsalec Biber navdušila vse občinstvo z izbornim, elegantnim, drznim, pa hkratu lepo obrzdanim nastopom. Glavno zanimanje pa je seveda vladalo za nastop dveh naših starih rivalov, dr. Schvvaba in Thurne. Žirija je odločila primat dr. Schvvabu. Težka je bila odločitev, saj je zmagovalec dosegel le nekaj desetin točke več kakor njegov manj srečni rival. Oba sta pokazala mnogo znanja, razodela mnogo truda in resnega treninga. Vsa prireditev je potekla v najlepšem redu. Občinstvo se je razšlo, nad uspehom tega športa zadovoljno kakor doslej še nikdar. KSNO MATICA TS!B" Milijonski film Dobra zemlia Ob 16., 19. in 21.30. uri Film v nemškem jeziku. Vremensko poročilo Krai u. ,® £ c aj a g » o o 5* Tempe- ratur* v C _ JS £ > > .. '■£ S " C I~ « ■Z C- Veter i smer. ia kost) t*ada vine i! s S 3 vrsta Ljubljana /‘66 8 -12 2-0 89 10 w, 1-0 sneg Maribor 767*; -1-0 4-1 80 10 Wj _ — Zagreb 7619 -2'U 3’i' 90 7 NNE, — — Belgrad 761 7 2-0 7-0 «5 6 N N E, — — Sarajevo 765'5 ■13'0 1-0 05 10 0 — — Sušak 759 5 5-0 8-0 50 10 NEa — — Split 760 8 2-0 12-0 45 7 N, — — Kumbor 7601 4-0 !3‘------^ y Icnftgi! »Slovenski donu izhaja vsak delavnik ob 12 VtcseJn« naročnina 12 Din za inozemstvo 25 Din Uredništvo Kopitarjeva nlira 6/II1 Telefon 4001 do *005. Uprava; Kopitarjeva ulita 6. La Jugoslutantko tiskarno i Ljubljani; K, čet Izdajatelj; Ivan Rakovec. Uredniki Jože Količek Vedno več „Opel-ov" na trgu Velika nemška tovarna avtomobilov »Opek je lani z ozirom na izvoz teh avtomobilov v inozemstvo zabeležila takšen uspeh, da je težko najti primere. Uspelo ji je, da je povečala število od 15.750 avtomobilov, kolikor jih je prodala v inozemstvo 1. 1936, na 32.611 To bi se reklo, da se je ta izvoz povečal za celih 107 odstotkov. V tem se zrcali tudi vsestransko prizadevanje, da si Nemčija osvoji mednarodni avtomobilski trg.Kaj pomeni ta uspeh ene same nemške tovarne avtomobilov »Opek, moremo še bolj točno oceniti po tem. če upoštevamo, da je vsa nemška proizvodnja avtomobilskih podjetij »Opek 1. 1932 dosegla komaj 21.000 avtomobilov. Samo v inozemstvo so jih lani prodali nad 50 odstokov več, kot pa so jih 1. 1931 pokupili v Nemčiji sami in v tujini. Najstare ši koledar na svetu imajo Indijci, kajti po njihovem štetju imamo letos leto 155.521,972,849 004 od »božjega začetka Brahme«. Brahma pa živi in bo živel po njihovem mnenju 100 let po 365 kalp. in en »kalpa« ali dan Brahmovega življenja obsega 4,320,000.000 let; tako se nam še davno ni treba bati konca sveta. S temi številkami je označeno to, kar mi imenujemo večnost, in vera v splošno nadvlado Brahme na zemlji. Kaj fe večnost ^ Neki zamorski pridigar je svojim črnim poslušalcem takole razlagal večnost: »Večnost! Kaj res ne veste, kaj ta beseda pomeni» To^ je nekaj, kar traja vedno in vedno in še pet ali šest večnosti po vrhu. Lahko napišete vrsto številk vse do sončnega zahoda, jih seštejete, pa boste dobili komaj začetek večnostne dolžine. Da vam povem prijatelji moji; ko se bo že milijone in trilijone let prevalilo v večnost, boste še vedno čakali sto tisoč let do zajtrka.« Kako je svet oboroien Kljub vsemu besedičenju o razorožitvi ni bil svet še nikdar tako oborožen kot danes Bolje prenašati lakoto, kot pa ostati brez orožja. Povsod se govori o krizi, pa poglejmo, koliko posamezne države zmečejo za vojaštvo. število vojni število vojne število prebiv. proračun vojakov ladje letal milijard ton Nemčija: (67,105.000) 100 1,000.000 147.271 2600 Belgija: (8,300.000) 1.6 65.000 — 250 Amerika (Združene države): (128,430.000) 40 170.000 1,163.240 2885 Francija: (41,906.000) 30 415.000 511,817 1500 Anglija: (47,098.000) 75 115.000 1,296.353 2000 Italija: (42,802.000) 38 550.000 429.243 2190 Japonska: (71,000.000) 50 232.000 802.362 1670 Poljska: (34,221.000) 6 266.000 8.500 500 Romunija: (19,423.000) 3 141.000 10.000 280 Švica: (4,163.000) 1.2 15.000 200 Češkoslovaška (15,187.000) 2 171.850 500 Turčija: (16,201.000) 2.2 194.000 53.000 160 Rusija: (170,000.000) 160 1,300.000 250.000 4.500 Na plesu: »Gospodična, res odlično plešete, le dve majhni napakci imate !« »Kateri pa sta ti dve napakci, prosim?« »Samo vaši dve nožiči!« Naročajte in širite Slovenski dom!] „To je torej sovjetska Rusija" MUž vaj( saj tako ne veš, če boš jutri še živ" Italijan Gerardi je zadnjič v Garmischu zmagal ? teku na 18 km in precej neprijetno presenetil »severnjake«. Radio Programi Radio Ljubljana Četrtek, 3. febr12 Zborovske pesmi (plošče) —* 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.30 Opoldanski kono. Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Kmečke godbe igrajo (plošče) — 18.10 Slovenščina za Slovenc« (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila - 19.30 Mac ura - 19.50 10 minut zabave — '20 Lalo: Kralj * Isa, uvertura (plošče) — 20.10 Dr. Ivan Lab: Valentin Vodnik, slike iz pesnikovega življenja ob 160-letnici njegovega rojstva (izvajajo člani rad. igr druž.) 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih (igra Rad. ork.). Drugi programi Četrtek, 3. febr.: Belgrad-Zagreb: 30 Nar. pesmi. 20.30 Komorna gl., 21.30 Ork. kone. — Dunaj: 19.25 Prenos iz Solnograda. 21.20 VVeberjeva komična opera «Abtt Hasan«, 2?.2U Plesna gl — Budimpešta: 20 Vok kono., 20.20 Filmska gl., 21.20 Oig. ork., 22.05 Operni ork. — Rim-Bari. 17.15 Izmenjava programa z Brazilijo, 21 Igra, 21.50 Pester program — Praua: 20.55 Ork kono. — Varšava: 20 Operetna gl., 22 Konc. društva glasb, amaterjev — Sofija: 18.30 Vojaška godba, 0.30 Naf. pesmi, 30 Violina. 20.45 Sopran, 21.15 Komorni ork.i 22.40 Lahka in plesna gl. — Berlin-Konigsherg: 29 Plesni večer — Hamburg: 19.10 Vojaški godba, 20-10 Zabavna gl. — Vratislava: 19.10 Veliki ork. — Kol n: 19.10 Šramel. 20 Veliki mojstri — Monakovo: 19.10 Heo-bergerjeva opereta »Operni ples«, 21.10 Komorna gl« — Strasbourg: 21.30 Alzaški večer. Mark Twain: Kraljevič in siromak Granitni spomenik r Wendorenu na Angleškem, ki mu je silen orkan odtrgal vrh. Spomenik stoji na 300 m visokem hribu. žena tudi 9 strojnicami. Vse je nudilo silno žalosten vtis. Vsi ti' delavci se bodo »udeležili proslave proletariata«, ko se začno dela pri graditvi novega prekopa med Volgo in Donom.« Življenje ruskega kmeta popisuje podpolkovnik Drew takole: Strašen je vtis, ki ga zapuščajo te ruske vasi. Nikjer ni dobrih poti. Lesene hišice so pokrite s slamo. Večina kmetov je bosih, njihova obleka pa so tako rekoč same cape. Na obrazih se jim pozna, da so do smrti prestradani. To so tako presunljivi prizori, kakršnih nisem še videl. — Bil sem med Eskimi v severnih krajih, videl sem Indijance, ki so daleč proč od civilizacije, pa so vse drugače srečni in zadovoljni, kakor pa kmetje v sovjetski Rusiji. Pisec je bil 6ilno razočaran, ko je videl, kako načrten boj proti Cerkvi vodi komunistična stranka. Takole pravi: »Prvič v zgodovini se je zgodilo v Rusiji, da so začeli organizirano divjati nad ruskim narodom z namenom, da zabrišejo v njem vsako sled moralnosti. Dosti je Rusov, ki so danes stari po 25 let, pa še niso prestopili cerkvenega praga! Ko sem vprašal mladeniče, če je v Rusiji sploh še kaj vere, 60 mi vsi kar po vrsti in skoraj z nekim ponosom pripovedovali, da nihče od njih še ni bil nikdar v cerkvi ter so se zaničljivo izražali o »onih starejših ljudeh, ki še verujejo v posmrtno življenje«. Zakonskega življenja nihče več ne spoštuje. Družine propadajo. Res je sicer, da je zdaj za raz-poroko nekaj več težav, vendar gre tu le za čisto materialne stvari, najmanj pa za moralno stran. Razporoke so se toliko pomnožile, da 60 oblasti spoznale, da je treba le uvesti neko kontrolo. — Sovjetski uradniki v številnih primerih ne morejo ugotoviti, kdo je otrokom oče, kar je posledica tako pogostih ločitev zakona. Zdaj plačajo za prvo raz-poroko 50 rubljev (okoli 300 din), za drugo ločitev 150 rubljev, in za tretjo po 300 rubljev. Za ločitev je zadosten razlog izjava, da zakonca nočeta več živeti skupaj kot mož in žena. Moskva - mesto pi ancev »Verjamem — pravi Drew — da je glavni vzrok, zakaj je ravno v Moskvi več pijancev kot v kakšnem drugem evropskem mestu, ravno to, ker ljudje ne čutijo nobene zaščite ali gotovosti. Po ulicah lahko vidiš v Moskvi nešfeto pijancev, ki se valjajo po tleh Precej pogosto lahko opazuješ, kako se dogajajo siloviti pretepi, ki se dostikrat končavajo s smrtjo. Oni pa, ki imajo denarja dovolj, se drže svojega načela: Danes pij ,jej in uživaj, karkoli se da, 6aj tako no veš, če boš jutri še živ...« 11. Miles Hendon je bil neustrašen vitez, ki si je silno prizadeval, da bi bil deček srečen. Zavzel se je za »beraškega otroka«, ki o njem ni prav nič 6lutil, da bi bil to njegov zakoniti kralj. Delal se je vedno, kakor da verjame, da je deček pravi kralj, to pa samo zato, da bi ga razveselil. Vzel ga je 6 seboj v neko gostilno, kjer je stanoval. Tu ga je vedno imenoval viteza Že večkrat 6mo brali, kako je kdo popisal svoje vtise, ki jih je nanj vzbudilo življenje v sedanji sovjetski Rusiji. Posebno zanimivo in pomembno pa je, kar je napisal v nekem kanadskem listu podpolkovnik Georg Drew,ker je pred svojim popisovanjem, kaj je vse doživel v Rusiji, poudaril, da si je zapisoval za časa 6vojega bivanja v Sovje-tiji samo to, kar je videl na lastne oči. Vse njegovo pisanje je ena sama obtožba kremeljske diktature, ki tišči k tlom 160,000.000 Rusov. Podpolkovnik Drew neprestano podčrtava strašno nasprotje med tem, kako žive na eni strani visoki sovjetski oblastniki in na drugi strani rusko delavsko ljudstvo. Takole piše: »Kdor je imel več politične sreče, danes stanuje v lepih, razkošno opremljenih hišah, ki so bile zgrajene še za časa carske Rusije. Za navadne delavce pa je tako silno malo prostora, da navadno po štiri do šest oseb stanuje v eni sami mali sobici. Na eni strani vlada strahotno razkošje in blagostanje, na drugi pa nepopisna beda in nezadovoljstvo, kakršne ni nikjer več na svetu. V vsej Moskvi na primer je vsega skupaj le , šest prodajaln, ki so še kolikor toliko primerno opremljene. Trgovci, ki prodajajo življenjske potrebščine .imajo po svojih izložbah precej škatelj in zavitkov, ki so pa prazni. Tudi nekaj takšnih izložb, v katerih kažejo »šunko«, »slanino« in »klobase«, lahko vidiš. Toda to „meso je - iz lesa" Za reklamo je škoda pravih mesnih izdelkov, ko jih je tako malo. Zdaj je v Moskvi precej manj pro-dajalnic, kot jih je« bilo prej. Cene pa so silno visoke! Tako na primer čevlji, ki jih v Kanadi prodajajo po približno 5 dolarjev, stanejo v Moskvi 600 rubljev, kar je več kot petkrat dražje. Takšna razlika v cenah pa je tudi pri drugih izdelkih. V6ako jutro sem v moskovskem hotelu, kjer sem stanoval, doživel tole sliko: Prestradani otroci so molili roke kar preko kavarniške ograje in prosili kruha. Če je bil kak kavarniški gost le toliko dobrega 6rca, da je dal komu od teh sirot košček kruha, 60 se ti otroci kar strgali zanj kot sestradani volkovi. Gostov niso prej nehali nadlegovati, dokler ni prišel 9tražnik in jih odgnal. Opazil sem, kako so ljudje postajali na ulicah in se s poželjivimi očmi zagledali v naš zajutrek .. .< Kakšen obseg je zavzelo v sovjetski Rusiji prisilno delo, dokazuje primer pri graditvi velikega prekopa med Moskvo in Volgo. Tu je bilo na prisilnem delu okrog 500.000 delavcev. Kakšno je življenje teh delavcev, navaja Drew za primer tole: »Videl sem nekaj teh obsojencev v njihovem taborišču, kjer dela še niso bila čisto končana. Bili so za železno ograjo, visoko 15 čevljev. Na vogalih te železne ograje je stala straža, ki je bila oboro-