Učiieli&tei Tovariš
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana.
Pozdravljeni vzgojitelji in voditelji naroda!
Letos Vas pozdravlja Slovenija s svo: jimi hribi in dolinami, bistrimi vodami, plodnimi polji, bleščečimi seli in mesti in belimi cerkvicami vrh gričev, pozdravlja Vas s svojo lepo pesmijo, humorjem vin: skih goric in vsemi šegami in običaji; vse Vam nudi v pozdrav, vse naj bo Vaše k& kor je naše.
Lansko leto carsko Skoplje in Kosovo polje, letos obmejna Slovenija in malo više Gosposvetsko polje ...
Pa na zapadu je tudi še Slovenija ... ali oj! vsa črna, kakor da so jo zagrnila črna krila gavranov...
Ali slišite vzklike žalosti in trpljenja izpod teh Črnih kril na zapadu; ali slišite glas zvona od Gospe Svete?
Kje ste bratje izpod Triglava in vi vsi, ki vas druži pesem na posavskih in po: dravskih poljih, pa Vi od Primorja in iz solnčne Dalmacije, iz Bosne zlate, »Srem, Banat in Bačka, tri srca junačka!<c, kje ste Črnogorci silni in Vi junaki s PodrU nja, Moravani, od Vardarja in junaki Kr& ljeviča Marka s Kosovega polja? Kje ste, bratje? Je li v l7as sloga ali je nesloga?! Ni še napočil naš dan? V okovih ječimo in čakamo, da napoči tudi nam dan Svo> bodel Na Vas, bratje, čakamo, da pridete in sprejmete na svoji do krvi strpinčeni zemlji venec zmage ...
Od teh klicev odmeva obmejna Slot venija, ki bo v teh dneh tiho in mirno ali prisrčno pozdravila Vas, ki Vam je nalo: ženo, da vzgajate veliki jugoslovenski na? rod od Jadranskega do Črnega morja in mu kažete pot do velike bodočnosti, do velikega poslanstva, ki je od naravnih in božjih zakonov določeno, da ga izvrši jw goslovenski narod na Balkanu ...
Ali je sloga ali nesloga v Vas, ki ste izbrani za vzgojitelje in voditelje?
Ako sloga, domovi bodo topli, dru: žine srečne, javno življenje zdravo, narod velik, država silna ...
Nesloga, bratje, rodi za vse usodne, črne dni!...
Obmejni Maribor bo letos slišal, kaj ste storili za svoj stan, da ne bo izgubljal vseh svojih sil le za borbo za vsakdanji kruh, marveč, da bo neodvisen od te utrudljive, življenje sesajoče borbe, lahko posvečal vse svoje sile le za dobro na: roda; slišal pa tudi, kaj ste storili sami zase, za svoj napredek in izobrazbo, da bodete mogli čim bolje in uspešneje vzga: jati mladino v šoli in prosvetljivati narod izven šole. Iz obmejnega Maribora bodo letos kakor solnčni žarki šinile po vsej širni domovini ideje, ki naj strnejo šolo in dom v nerazdružljivo, medsebojno iz: popolnjujočo se enoto, ideje, ki naj pre: kvasijo vse javno življenje, do pravega pojmovanja človečanstva in do resničnega ujedinjenja vseh bratov jugoslovenskega naroda od Jadranskega do Črnega morja.
Vesela je naša pesem, zabavno je naše kolo ali težki so naši dnevi... Težki so dnevi za vsak stan posebe in težki za ves narod. Samo solnce nad nami sije za vse enako toplo ... Življenje pa je borba, kruta borba za posameznika, za družbo in
wm
za narod. Vsak posameznik in vsi narodi, ki so hoteli postati veliki, so morali preiti vse faze borbe za svoj razvoj in napredek. Tudi nam in našemu narodu ne bo ta borba izpregledana niti ne olajšana ...
Dobro in lahko je za narod, ako ima vzgojitelje in voditelje, ki ga razumejo in so na njegovi strani, gorje pa narodu, ki mu voditelji z lepimi frazami le prikrivajo izkoriščanje in plačkanje.
Teh drugih med Vami ni! Jugoslo* venski učitelj je bil, je in bo odkritosrčen
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak Četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112.
prijatelj svojega naroda, najboljši vzgo* jitelj njegove dobre nravi in pravi voditelj v veliko bodočnost.
Z dobro voljo in ljubeznijo je prema: g al vse ovire, ker je hotel in jih bo pre: magal, ker jih hoče premagati.
5 tem sklepom v srcu prihajate letos v obmejni Maribor, zato pozdravljeni vzgojitelji in voditelji velikega jugoslo* venskega naroda!
ANTON SKALA.
Drugi izobraževalni tečaj UJU poverjeništva Ljubljana.
V dnevih inkl. 20.—25. avgusta t. 1. se vrši v Ljubljani drugi izobraževalni tečaj učiteljstva v Sloveniji po naslednjem sporedu:
Ponedeljek, 20. avgusta: Otvoritev te: čaja ob 10. uri predpoldne.
Popoldne: Samoizobraževalno delo po krožkih.
Torek, 21. avgusta: Gospodarski in politični razvoj Slovencev v zadnjih pet: desetih letih do svetovne vojne. Ref. Fr. Erjavec.
Sreda, 22. avgusta: Razvoj žene v družbi. Ref. P. Kosova.
Sociologija vzgojstva. Ref. J. Dolgan.
Četrtek, 23. avgusta: Mladeniški in dekliški krožki. Referenta J. Dolgan in Ang. Vodetova.
Popoldne: Skupni izlet.
Petek, 24. avgusta: Nadaljevalno šolstvo. Ref. R. Mencin.
lzvenšoisko delo učiteljstva. Ref. Al. Hreščak.
Popoldne: Diskusija in program za samoizobraževalno akcijo /. 1928J29.
Sobota, 25. avgusta: Dopoldne: prak: tični nastop tov. Pibrovca s I. razredom jeseniške šole.
Popoldne: diskusija o nastopu in bi: stvu del. šole.
Zvečer: poslovilni večer.
Za poverjeništvo UJU — Ljubljana
Andrej Skulj,
poverjenik.
Josip Ko bal,
tajnih
VIII. Pokrajinska skupščina UJU poverjeništvo Ljubljana.
Po enem letu velikega in neumornega dela, so se zopet zbrali delegati vseh učitelji skih društev, da slišijo obračun vsega dela in povprašajo, ali je izvršilo poverjeništva v teku leta vse sklepe lanske skupščine.
Seja širjega sosveta.
Po prihodu ljubljanskega vlaka so se zbrali v mali dvorani Celjskega doma predi sednilki vseh okrajnih učiteljskih društev in člani ožjega sosveta k seji, ki je imela namen n »minirati člane v poedine odseke. Društveni predsedniki so predlagali posamezne delegate za odseke.
Otvoritev skupščine.
Takoj po končani seji širjega sosveta so prišli v dvorano delegati. Zastopanih je bilo vseh 32 društev po 89 delegatih in 14 čla» nih ožjega sosveta. —■ Ob otvoritvi delegacij» skega zborovanja je poverjenik tov. Skulj še posebej pozdravil tov. Milojeviča, pod» predsednika zagrebškega poverjeništva UJU in pa stare borce našega Udruženja tov. Bris narja, Rajšpa, S i vik a itd., ki so se skozi de« setletja bo,rili za pravice učiteljskega stanu.
Poročilo poverjenika tov. A. Skulja.
Tov. Skulj je podal delegaciji sledeče poročilo:
Cenjena delegacija! Letos mineva de» seto leto, odkar so vtihnili topovi na bojnih poljanah, deseto leto, ko se je iz krvi in trp» Ijenja stotisočev rodilo naše osvobojenje in ujedinjenje.
Ta veliki zgodovinski dogodek je našel slovensko učiteljstvo neosvobojeno in neuje» dinjeno, stanovsko razdvojeno, razcepljeno v dve stanovsko politično usmerjeni stanov* ski organizaciji. To je bila dedščina Avstrije, kjer smo bili nele politično, ampak tudi du* hovno zasužnjeni.
Neizmerno je bilo zlo, ki ga je prinesla razcepljenost slovenskemu uičteljstvu, t. j. lo« čitev v dva sovražna stanovska taboTa. Poli* tične partije so obe organizaciji izigravale v političnem Iboju po mili volji. Dvojna mo? rala je vladala v naših vrstah, ena za tovariše v lastni, druga za tovariše v nasprotni orga» nizaciji. Tovarištvo ni seglo 'preko mej poli* tičnega prepričanja. In kar je bilo najhuje, kar je neizbrisno zapisano v zgodovini raz* dvoja našega stanu, je žalostna istina, da je učiteljstvo samo zanašalo partizanstvo v šob sko upravo, se posluževalo političnih vplivov za dosego službenih mete t.
Kdo je imel koristi iz te naše stanov» ske Taizdvojenosti? Mar narod? Šola ali celo stan? Ko bi to bilo res, ne odpiral bi danes teh še zdaj bolečih ran. Ne prvi, ne drugi, še manj pa 'tretji ni črpal koristi iz naše stanov» ske razdvojenosti. Le posamezniki so se oko» riščali s politično konjunkturo, ugled stanu pa je padal, trpela je šola. Ali je tedaj bil sploh upravičen obstoj takih organizacij!
Streznjenje in preokret.
PTebridke izkušnje so nas končno izmo» drile. Prišlo je spoznanje — streznjenje. Uči» teljstvo je spregledallo, spoznalo je, da si
kopije s tako »stanovsko« politiko grob in obsodbo vseh, ki še niso bili politično popol» nc-ma zaslepljeni. Prišlo je do stanovskega preokreta, ki je združil vse slovensko učitelj* stvo v en stanovski talbor v okrilju, UJU.
Baš v tej dvorani se je 'bil končni boj — tu je bila izvojevana zmaga, ne zmaga zrna« govalcev ali poražencev, ampak zmaga tre z» nega spoznanja.
Zal, da niso mogli vsi takoj spoznati val» nosti teh dogodkov, da so morali oni, ki so se postavili boju v ospredje in oni, ki so bo» jevnike podpirali, prestati mnogo napadov. A danes, po dveh letih, po trdih bojih oči» ščevanja je slovensko učiteljstvo združeno v eni stanovski organizaciji.
Zelo se mi je zamerjalo, ko sem rekel na lanski skupščini, da ni srda v naših srcih, da nam je dobrodošel v naših vrstah vsak tova» riš, da iskreno vabimo vse. Moje besede so se uresničile, ponavljam jih danes ponovno in vabim brez izjeme vse in vsakogar, ki je še zunaj naše hiše, da vstopi.
Slovensko učiteljstvo je danes edino !n mora storiti vse, da ostane edino. Ne sme ;n ne more biti več sile, ki bi ga razdvojila. Vsakdo se mora zavedati, da je vprašanje našega stanovskega edinstva vprašanje naše stanovske zavesti in politične zrelosti, pa nič drugega.
Naloge, ki smo si .jih stavili.
Žal, da je bilo v prvem letu našega pre» okreta izgiibljenega toliko zlatega časa z in« ternimi organizačnimi in gospodarskimi vprašanji.
Stoprav je šele lanska skupščina v Kra» nju mogla začrtati določeno pot našemu delu.
Dobro smo se zavedali vseh težav in jasno je bilo naše spoznanje, da moramo, ako hočemo omejiti pogubne partijske vplive na šolstvo, začeti z zdravljenjem p,ri sebi, v lastnih vTstah.
Dvigniti stanovsko moralo našega član» stva nam je bila pirva naloga. Vzgajati ga k pravemu tovarištvu, odvajati ga od vseh ne» legalnih potov in sredstev pri kompetencah za službena mesta in vzgojiti v njem globok čut odgovornosti napram mladini in jasno zavest poklicnih dolžnosti.
Spoznanje lastnih napak je edina varna pot k uspehu, zato se nismo strašili bičati s kritiko najprej napake in nedostatke v last» nih vrstah in pri lastnem članstvu.
Druga naloga, ki smo si jo stavili, je ta, da usposobimo učiteljstvo za resno pozitivno delo med narodom in dvignemo njegovo strokovno izobrazbo. Velik del svojih sil smo posvetili bas temu vprašanju. Prepričani smo, da s tem važnim delom razbremenjuje» mo državno upravo, ki ima toliko posla z administrativnimi zadevami. Vzgajati naše članstvo k politični treiznosti, h globljemu pojmovanju narodnih dolžnosti in podrejanju partijskih interesov nacionalnim, je naša tretja, ne bas najlažja naloga. Tudi v tem pogledu smo matsikaj storili in skušamo spravit' svoje delo v sistem. Žal pa, da mnogi tovariši, ki jih je popolnoma objela moč po» litike, ne morejo še podrediti strankarskih interesov stanovskim in gledajo stanovska vprašanja še vedno s političnega vidika.
Pri vseh teh naših nalogah pa nočemo in ne moremo zapostavljati prvenstvene naloge vsake stanovske organizacije, da brani in za» stopa z vso energijo življenske interese stanu * in to v soskladu z zakonom in z interesi na» roda.
Pomen stanovskih organizacij za državo.
Prepričan sem, da se na tej poti in edino na tej bazi najde vse učiteljstvo v državi in da bo samo v tem pravcu naše Udruženje rastlo na zunaj in znotraj, na ugledu in moči.
LISTEK.
Prva slovenska knjiga v zmislu delovne šole.
(Z. Bregant: »Elementarni razred«, I. del.)
Bregantova knjiga je prijetno preseneče» nje! Objavlja plod dela, ki sta ga vršila s soprogo več let neopaženo, a z vso vnemo. To je prva naša metodična knjiga, ki načelno temelji na delovnem principu in na težnji po razumevanju otroka, in — kar je posebno važno — na lastnih izkustvih! Delo se opira na obširna tozadevna raziskovanja in raz» prave inozemskih strokovnjakov (tudi fizi» ologov) in je zato temeljito. Toda ne mislite, da je to kaka komplikacija! Bregantov »Ele» mentarni razred« je njegova samolastna tvorba, globoko zasnovana in doživljena. Kot taka gotovo ne bo zgrešila svojega učinka. Slog je ekspresionističen, osobito v predgo» voru; tehtne misli so izražene brez ozira na obliko; komoden čitalec bo morda tuintam težko našel zvezo, a treba se potruditi, vglo» biti, in — prideš gotovo na svoj račun.
V tem delu razpravlja pisec največ o pouku v pisanju in čitanju. Čisto pravilno pa povdarja ročna dela {pesek, glina, les, skorja, papir itd.) in risanje kot neobhodno potrebne
predstopnje k pisanju; zato ker pisanje ne» dvomno zahteva že veliko spretnost v roki in smisel za obliko. Pri tem daje tudi o teh »predmetih« dobre napotke. Važno je kar zahteva za risanje: »Risanje naj ne bo več predmet, ampak naj tesno, neločljivo nastopi kot izraževaino sredstvo pri vsem pouku«. Risanja ne smatra kot ročnost, temveč kot način izražanja; zato mora svariti pred po» pravljanjem otrokovih risb, ker sicer ta izra» ževalni vir zasujemo. — Bregantov pouk v čitanju in pisanju se giblje v smeri, ki danes prevladuje zlasti v Nemčiji, t. j. od velikih tiskanih črk k malim tiskanim in nato k pi» sanim. Za to starostno stopnjo je menda to res najpravilnejša pot, ker pride tu pripro» stost oblik v prvi vrsti v poštev. Uvaževanja vredna je piščeva zahteva po individu» al ni pisavi, ki ji je edina meja svobode: čitljivost; to je popolnoma v skladu s seda» njimi občimi nazori. Ne pozablja izkoristiti tudi vzgojnih situacij, kjer se nudi prilika za medsebojno pomoč. Priznanja vredna je pi» ščeva težnja, da napravi ta pouk otroku za» nimiv in mikaven; v tem očituje svoj globok smisel za otroka. Naravno, da mora pisec odklanjati r^bo »Začetnice« za začetni pouk; ta mehanizira delo in ga izloča iz pristnega življenja; a ravno ta življenska enota je Bre» gantu postulat. Toda po mojem mnenju je pisec prezrl nek bistven faktor: pisava kot občilo. To je, da si otroci (medsebojno, ali z
učiteljem, ali z drugimi odraslimi) dopisujejo, t. j. na si dajejo kratka vprašanja oziroma povelja in na to odgovore; pa iz čisto narav* nih situacij. To bi bila še večja gonilna sila kot zadovoljstvo na izražanju.
Dober je nasvet, kako praktično preure» diti šolsko sobo. — Pisec podaje tudi nekaj mičnih situacij iz svojega celotnega (kom» pleksnega) pouka; obširnejša poročila si je gotovo pridržal za poznejšo knjigo; to bi pa že radi kmalu imeli, ker vidimo, da nam imata tov. Bregant in soproga mnogo nuditi.
Lahko rečemo, da pomenja Bregantova knjiga preokret v elementarnem pouku, ka» kor je v splošnem pri nas običajen. In ven» dar pisec skromno povdarja, da je njegova pot zmerna, evolucijska; znak, da dobro po» zna celo situacijo. Obstoja namreč struja, ki hoče preložiti pisanje in čitanje na ono sta» rostno dobo, ko se sama po sebi pojavi po» treba po njem, torej nekako okrog 9. leta. morda često celo pozneje. Tozadevni po» skusi (tudi analfalbetski tečaji spadajo sem) so pokazali, da se da v tem slučaju' čitanje in pisanje priučiti v nekaj tednih, pa brez vseh umetničenj. Tu so namreč dozoreli že vsi predpogoji. Razen tega je dokazano, da prezgodnje čitanje in pisanje otroka telesno oškoduje, ker ga sili v nenaraven položaj in ga ovira v svobodnem gibanju, Jci je za to dobo neobhodno potrebno. Toda pritrditi moramo piscu, da je v naših razmerah
ta način pouka neizvedljiv. Pouk v Bregan» tovem smislu pa nam olajša čakanje na one idaelne razmere.
Škoda, da se je vrinilo v tekst in v slike nekaj pogrešk; nekoliko moti tudi pogosti izraz »prednji«, ki rabi včasih za »prvi« ozi» roma »početni«, včasih za »prejšnji«. Dobro bi bilo, če bi naslednje dele stilistično bolj ugladil.
«
Želel bi, da učiteljstvo pridno sega po knjigi, se vglalblja vanjo in — misli prenese v delo. Toda ne mehaničnega kopiranja; pi» sec sam svari pred njim! Prevzami iz knjige samo duha, skušaj se tako uživljati v otio» ško dušo kakor avtor; delo pa prilagodi da« nim razmeram in tvoji naravi. Morda boš v tem ali onem krenil na drugo pot kot Brc» gant; toda to je čisto naravno. Upam, da bo ta knjiga navdušila za delo v elementarnem razredu vsakogar, ki jo čita, in ga gnala, da tudi on poskusi delati v tem sm slu. O svo» jem delu bi poročali v strokovnih glasilih, če bi medsebojno hospirali in se posvetova":. To je tudi avtorjeva želja. Tako bi se sčasoma izkristalizirala nova oblika šole, temelječa čisto na otrokovi naravi. Čim več delavcev, tim temeljitejši in hitrejši uspeh. Cenili bo« mo njihovo delo in hvaležni jim bomo. Mor» da nam šola pribori ugled v svetuj ki nam ga kvarijo naiše druge institucije.
A. Ostre. — E. V rase.
Kaj mais vse druži, tovariše Srbe, Hrvate in Slovence? To je zavest skupnih interesov, skupnih nalog, skupnih dolžnosti in ciljev, to je naša ljubezen do mladine in naroda.
Kje naj iščemo moči? Kaj nam daje mo» ralno silo, da ne krenemo s prave poti vkljub oviram in nasprotstvom? To je zavest, da vršijo neodvisne stanovske organizacije, združujoče stan v svojem okrilju v vsaki de» mokratični državi prevažno funkcijo regula» toirja v političnem življenju. Kar politični boji razdirajo, to one zbirajo. One imajo velevažno nalogo, da grade zlate mostove med sprtimi brati. One združujejo k slkup» nemu, pozitivnemu delu v določenem pod» ročju pripadnike različnih nazkanj in strank ter postajajo tako najboljši vzgojitelji k po» litični strpnosti in važen faktor konsolidacije in koncentracije narodnih sil.
Da bi bila ta misel prešinila vse naše na» rodne zastopnike ob rojstvu našega oisvobo» jenja in ujedinjenja, bi bila desetletnica na» še svobodne države taka, kakršno želi inarod in mi učitelji, ki ta narod in to državo iskre» no in nesebično ljubimo. S ponosom bi za» klicali vsemu svetu: To je naša velika in močna kraljevina, katero je rodila kri naših sinov, dvignila v moči in blagostanju ljube» zen in nesebično delo njenih mož.
Pogoj za uspešno delovanje stanovskih organizacij.
Svojo eminentno nacionalno in patrijo» tično nalogo pa morejo vršiti stanovske or» ganizacije le tedaj in tako dolgo, dokler si ohranijo neodvisnost na vse strani, napram vsem partijam in režimom, dokler se jim ne krati svoboda objektivne kritike, dokler se državnim uradnikom ne omejujejo pravice, ki so bistven atribut svobodnega državljana.
S to svobodo stoji in pade naša organi» zacija, stoji in pade tudi naša vera v moder» no demokracijo, v principe, na katerih je zgrajena vsaka demokratična država.
Učiteljstvo je bilo konstruktiven ele» ment v državi in hoče to ostati. Pri vsem njegovem delu ga vodijo najčistejši nagilbi in to tudi takrat, kadar kritikuje pojave, ki se mu zde za naše šolstvo nezdravi. Narodni in državni interes sta mu bila vedno suprema lex.
Ta zavest daje organizaciji ono notranjo moč in moralno oporo, da vztraja na začrtani poti in se ne straši žrtev. Po tej ravni poti hoče korakati slovensko učiteljstvo skupno in krepko strnjeno z vsem učiteljstvom v državi in hoče s skupnim delom dvigniti moč in ugled našega Udruženja.
Živela stanovska sloga! Živelo edinstvo jugoslovenskega učiteljstva!
Pozdrav tov. Milojevica.
V imenu 'zagrebškega poverjeništva je pozdravil delegate tov. Milojevič, ki je takoj v početku omenjal enotnost slovenskega učiteljstva, ki vodi Hrvate in Srbe na naša zborovanja. Hrvate vodi k nam še posebna bratska ljubezen — ker smo si najbližji po kulturi in tudi biografsko. Nadalje povdarja, ds je ravno v današnjih težkih momentih za naš stan nujno potrebna sloga. Povdarja pa še -posebej, da živi 17.000 učiteljstva v veliko večji slogi nego 300 narodnih poslancev, "V" vsem udruženju pa je največ elementov reda in solidarnosti med Slovenci in sedaj ob 10» letnici -naj slavijo ravno ti elementi svojo zmago, kar bi nam prineslo zelo lep pogled v bodočnost.
Pozdravne brzojavke.
Skupščina je poslala Nj. Vel. kralju Alek» sandru I. sledečo brzojavko:
Slovensko učiteljstvo, včlanjeno v Udru» ženju Jugoslovenskega Učiteljstva, poverje» ništvo Ljubljana, zbrano na svoji letni skup» ščini v Celju, izraža svojo vdanost Vašemu Veličanstvu in celi vladarski hiši. — UJU pov. Ljubljana. —- Skulj.
Tudi tov. Petroviču, predsedniku UJU je bila poslana pozdravna brzojavka s sle» dečo vsebino: Pokrajinska skupščina sloven» skega učiteljstva, izbrana v Celju pri svojem delu, Ti pošilja iskrene pozdrave.
Razstava slovenskih meščanskih šol v Mariboru.
Ob priliki državne skupščine meščansko» šolskega učiteljstva v Mariboru (4.—6. julija 1928) se je slovenskim meščanskim šolam po» srečilo pokazati, kako delujejo v vzgojnem in učnem oziru. To je bilo potrebno z ozirom na dejstvo, da se imajo boriti z mnogimi na» sprotniki za svoj obstanek, saj v južnih delih države meščanskih šol sploh ne poznajo. Če bi pa naša vrhovna šolska uprava videla ma» riborsko razstavo, bi se brezdvomno pre» orientirala. Razstava, ki je vz|budila ogromno pozornost, je pokazala, da meščanska šola s svojo praktično usmerjenostjo daleko pre» kaša današnje nižje srednje šole. Temu so morali pritrjevati tudi gg. profesorji, ki so si razstavo ogledali.
32 šol je pokazalo izdelke učencev in učenk, največ je bilo seveda risb in ročnih del. Narodna ornamentika, figuralno risanje., linotisk; intarzija in še celo keramika — v najrazličnejših tehnikah — vse to te je na» vdajalo s prepričanjem, da si zašel na kako tehnično šolo. Izdelki rokotvornega pouka od skromne kuhalnice in originalnega klopotca do preciznega ribniškega sodčka pa so te postavili naravnost v miniaturno obrtno šolo, polno veselja do dela in vztrajnosti. To tem bolj, ker so te mogle očarati še bajna ženska ročna dela samostanskih šol... Videti je bilo tudi več fizikalnih aparatov, tov. Dragan je publiko z geomehaniko fasciniral in je spre» jel več naročil za svoj precizno ll«delni apa» rat, ki so ga vsi občudovali. Tudi reliefi in drugi modelirani predmeti so briljirali, po»
Debata o tajniškem poročilu.
Ker je bilo tajniško poročilo priobčeno v prejšnji številki »Učit. Tov.«, poda tajnik tov. Kobal le še nekaj pripomb k že objav» ljenemu poročilu. Predvsem prečita statistiko zborovanj, omenja netočno poslovanje neka» terih društev, pojasni, da obstoja za državne nameščence še nadalje brezplačno zdravlje» nje v bolnicah, omenja razveljavi jen je 'ob» veznega pristopa državnega uradništva k na» bavljalni zadrugi ter sporoča končno še, da je disciplinsko in sodno postopanje napram tov. pov. Sikulju in uredniku Dimniku ustav« Ijeno, kar skupščina veselo pozdravlja.
Po tem kratkem poročilu otvori tovariš poverjenik debato o celotnem tajniškem po» ročilu in priporoča kratko in stvarno raz» pravljanje.
Med debato, ki se je je udeležilo pre« cejšnje število delegatov, se je povdarjala predvsem žalostna slika, ki jo nudi statistika, iz katere je razvidno, da se je udeleževalo zborovanj povprečno le 50% članstva.
Glede števila društvenih 'zborovanj so se delila mnenja in so nekateri zastopali stali» šče, da so vzrok slabemu obisku prepogosta zborovanja in zahtevali, da se uvede samo tri obvezna zborovanja, drugi pa so zastopali mnenje, da Ibi še nadalje ostalo 5 obveznih zborovanj. Nato je bil poverjen organizačni odsek s to zadevo in predložil delegaciji sledeč
predlog o sestajanju učiteljstva po društvih in krožkih:
Predlagamo delegaciji, naj se izjavi za čim pogostejša sestajanja učiteljstva. Na podlag: tega načela naj se vršijo sestanki ob« vezno desetkrat letno, to pa na sledeči načift:
Društvena zborovanja 5«krat v letu, krož« ki 5«krat ali društvena zborovanja najmanj 3«krat in krožki 7»>krat v letu.
Ako se vrši 5 društvenih zborovanj in 5 sestankov po krožkih, se vrše sestanki izme» noma mesečno.
V	drugem slučaju pa naj se vrše v I. pol» letju 2 zborovanji in 3 sestanki krožkov in v II. polletju 1 zborovanje in 4 sestanki krož» kov.
Za sklicanje zborovanj je poverjeništvu osebno odgovoren predsednik društva, za sklicanje krožkov pa so odgovorni sklicatelji krožkov osrednjemu izobraževalnemu odseku.
Da se med učiteljstvom poživi tovarištvo in izboljša obisk društvenih zborovanj ter dvigne delavnost krožkov, je dolžnost dvu» štev, da na svojih zfoorovanjih v septembru, oktobru in novembru izslede vtzroke slabega obiska in navedejo ukrepe v svrho izboljša» nja obiska v posebnem poročilu poverjeni» štvu. To poročilo je poslati do konca novem» bra poverjeništvu, ki na podlagi došlih po» ročil nasvetu je društvom korake v izboljšanje društvenega delovanja.	j
V	stanovskem glasilu naj se redno ob» javljajo statistični podatki o uspehih izvedbe tega predloga.
Predlog je bil soglasno sprejet.
Popravek k tajniškemu poročilu.
Tov. Skala vpraša, ali so se vnesli v po« ročilo popravki, ki jih je zahteval tov. Flere.
Tov. poverjenik izjavlja, da je poverje» ništvo prejelo dopis in bi stvar samo izneslo pred delegacijo, kar pa je storil tov. tajnik z ozirom na vprašanje tov. Skale, za katero je bil naprošen ta privatnim potom takoj in prečita dopis.
Nadalje pojasni tov. Kobal, kaj je vse ukrenilo poverjeništrvo glede partije 55., in da je radi neštetih dopisov, ki jih je v tej za» devi poslalo na Izvršni odbor in prosvetno ministrstvo, upravičeno napisati »lahko re» čemo po našem prizadevanju«. Dopis, ome» njen v popravku tov. Flereta, je bil istemu poslan. — Po kratki delbati o tej zadevi stavi tov. Godeeva sledeči predlog: Uredniki ii» stov UJU so dolžni udeležiti se delegacij» skega (zborovanja. Predlog je ibil soglasno sprejet.
sebno pri mojstru tov. Humeku, ki je bil sploh duša cele prireditve. Splošen utis ob» iskovalcev je bil ta, da so izdelki krasno iz» delani, meščanska šola dela resno in vztrajno, njen (A s tanek je upravičen.
Kritičnemu opazovalcu, ki se vglalblja v načela novodobnega šolstva, pa razstava ni mogla nuditi mnogo razveseljivega. Videti je, da nesrečni »strokovni pouk« ne dovoljuje, da bi si učenci v samostojnem in samoprido» bitnem duševnem in ročnem delu ustvarjali izdelke iz raznih življenskih poprišč. Tako bi ročno delo stopilo popolnoma v službo ostalih učnih predmetov in ne gojil bi se obrtniški diletantizem, ki več škoduje nego koristi. Da se da ročno delo lepo spojiti z ostalim duševnim delom, je krasno pokazal Tržič, ki je razstavil nekaj koncentracijskih enot na zemljepisje. N. pr. Azija se je ob» delala vsestransko: modeliranje iz gline, ri» sanje posameznih delov, model pokrajine z oblečenimi domačini, spisi o azijskih ekspe» aicijah, kitajska pisava itd. — vse- naravnost vzorno izvršeno. Tu se opažajo že obrisi prave delovne (boljše aktivne) šole, ki razvija du» ševne in telesne sposobnosti z vzajemnim du» ševnim in telesnim delom v Gaudigovem smislu. Razveseljiv pojav novodobne šole so tudi nekateri ljubljanski produkti samopri» dobitnosti: mape časopisnih izrezkov, mapa ekskurzij, primerjalne tabele industrijskih produkcij, vremenski register itd. To je pač dokaz, da tudi posamezni meščanskošolski učitelji skušajo potom samoizobrazbe hoditi nova pota — idealnim vzgojnim ciljem na» sproti.
Prihodnje razstave nam naj v tem oziru pokažejo še mnogo, mnogo več! E. V.
Vprašanje oblastnega šol. nadzornika.
Na vprašanje tov. Mavrica ali se je iz» vršilo imenovanje oblastnega šolskega nad» zornika tov. Lužarja v soglasju s poverjeni« štvom, se je razvila živahna debata, ki jo je vodil tov. Hren, ki mu je tov. Skulj za ta čas kot tangiran prepustil mesto. Po končani de» bati sta bila soglasno sprejeta sledeča dva predloga: Predlog tov. Polaka se glasi: Vsi dogodki, ki so se vršili ob priliki imenovanja tov. Skulja za oblastnega šolskega nadzornika in so merili na to, da ga kot takega onemo« gočijo, so v nas zbudili največje ogorčenje in jih odločno obsojamo, tov. Skulju pa iz» rekamo svoje zaupanje.
Predlog tov. Feiniga se glasih Delegacija sklene, da analogno — kakor se je izgodilo pri nameščenju oblastnega šolskega nadzornika za ljubljansko oblast, ne 'bo organizacija v bodoče več kandidirala gotovih svojih članov za nadzorniška mesta, ampak bo zastopala samo svoje načelno stališče, da pridejo na odgovorna mesta samo šolniki, ki so izšli iz osnovnošolske praklse in imajo vso stvarno in moralno kvalifikacijo za tako službo ter so člani UJU.
Ko je še tov. Kobal dal pojasnila na po« samezna vprašanja delegatov, je bilo tajniško poročilo soglasno sprejeto.
Sožalna izjava hrvatskemu narodu.
Pred prehodom na blagajniško poročilo poda tov. poverjenik Skulj sledečo izjavo:
Ob tragičnem dogodku v Narodni skup« ščini, ki je združil v globoki boli ves hrvatski narod, čuti slovensko učiteljstvo, izbrano na> poktajinski skupščini v Celju, srčno potrebo, da mu izrazi" svoje sožalje in svojo solidar« nost z njim.
Predsednik pozove, da zalkličejo vsi pri« šotni »Slava padlim!«
Blagajniško poročilo
podano o priliki pokrajinske skupščine v Ce» lju, dne 20. julija 1928.
Revizija knjig in računov se je izvršila po članih nadzorstva tov. Skulja in Ivanjšiča dne 28. decembra 1927 in 16. ter 17. julija 1928. Natančneje o tej reviziji Ibosta podala člana nadzorstva.
Račun, ki ga imate v rolkah, je točno in natančno sestavljen, v vseh svojih detajlih, tako da imate jasno sliko letošnjega gospo« darstva UJU. V svojem poročilu bom kra« tek in bom omenil le one slučaje, ki so po« jasnila potrebni.
Račun UJU.
1. Raeun dolžnikov in upnikov sta raz» vidna iz bilance poverjeništva UJU, kjer sta detajlirano podana. Račun dolžnikov je v pre« teklem letu kljulb vsem opominom in terjal» vam znatno narastel, osobito se pri tem od« liku je jo učiteljska društva, ki nosijo krono vsega. Kaj je vlzrok tej nerednosti pri dru* štvih, si nisem na jasnem. Na vsak način pa bodo morali društveni blagajniki poskrbeli, da zaostali dolg čimprej izterjajo in nakažejo denar glavni blagajni še pred začetkom šoL-skega leta 1928./29. Z novim šolskim letom naj ne bo pri društvih nikakršnjih zaostan» kov. To bodi parola vseh društvenih blagaj« nikov. Izterjatev dolžnih zneskov je pa tudi nujna in važna zaradi obveznosti, ki jih ima glavna uprava napram svojim upnikom. Ako bi dolžniki točno poravnali svoje dolgove, bi danes tudi uprava ne izkazovala nikakršnjih dolgov. Da se v bodoče obvarujemo takih zaostankov priporočam ponovno vsemu član» stvu, da plačuje članarino vedno v naprej. Če se bomo držali tega reda in plačevanja, je vsaka zamuda izključena, red pa izasiguran.
Vsa društva dolgujejo torej 54.592-60 Din.
Pri tej priliki dostavljam, da so zneski pri društvih, ki mi niso poslala mesečnih pri« jav do vštevšega meseca junija, le približni in se bodo morali po ugotovitvi pravega sta» nja šele korigirati. Tako neredno pošiljanje mesečnih prijav ustvarja istočasno tudi ne» red v glavni blagajni in netočnost v admini» straciji in želel bi, da se v bodoče taki slu» čaji ne ponavljajo. To pogreško od društve» nih blagajnikov sem že lansko leto kritikoval in upam, da jo letos poslednjikrat.
Mesečne prijave so za glavno upravo baza vsega vknjiževanja in obračuna, za dru« štva pa točna kontrola. Ako so prijave v redu, potem morajo biti tudi medsebojni ra< čuni v pravem skladu. Pa ne samo s finančne strani, temveč tudi iz statističnih vidikov so mesečne prijave važne, ker nam pokažejo vsak mesec porast in padec števila organi» ziranega članstva. Z mesečno prijavo imamo vedno jasno sliko glede števila članstva, gle» de društvene obremenitve, glede naklade stanovskih listov itd. Zaradi tega apeliram ponovno na vse blagajnike, da mi v bodoče redno pošiljajo te tako važne listine. V po« čitniških mesecih naj se s pošiljanjem prijav preneha in velja za to dobo stanje članstva z dnem 1. julij a vsakega leta. Pristopi in iz» stopi članstva naj se v teh mesecih ne vza» mejo na znanje, temveč šele iz začetkom me» seča septembra, ker bi sicer nastal nered v upravi in pri društvih.
Dne 30. junija t. 1. so manjkale glavni upravi mesečne prijave sledečih društev:
Brežice»Sevnica, za maj in junij — Kozje od marca dalje — Logatec od aprila dalje — Marenberg od februarja dalje in Ptuj za me» sec junij.
Po 30. juniju pa sta dospeli prijavi Ptuj» skega društva za junij in Kozjanskega za marec.
Vsem društvom sem pravočasno poslal izpiske letnega obračuna, razen onim, ki niso imela mesečnih prijav v redu. Pri teh dru» štvih bo treba zadevo šele urediti, kar pa je sedaj po zaključitvi knjig zelo otežkočeno.
Obremenitve učiteljskih društev se na» našajo na mesečne, odnosno letne prispevke
in na Zvezo državnih nameščencev, dočim 'o prispevki za učiteljski pevski zbor l^e.n teh bremen. V seznamu navedeni društveni dolgovi se tedaj ne nanašajo na prispevke za pevski zbor, temveč je treba te posebej na» kazati.
Za Zvezo državnih nameščencev so na dolgu sledeča društva: Brežice, Konjice, Kozje, Murska Sobota, Sv. Lenart, Maribor, Marenberg, Logatec in Ljubljana.
Za pevski zbor UJU so prispevala sle» deča društva: Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Laško, Litija, Ljubljana, Ljub» ljana okolica, Ljutomer, Maribor okolica. Mežica, Novo mesto, Ormož, Ptuj, Radov» ljica, Slovenjgradec, Šmarje»Rogatec in Vran» sko, skupno tedaj 19 društev.
Stari dolg, ki je znašal lansko leto 42 550-75 Din je padel letos na 39.302"95 Din, to je neznaten padec, ki se kljub vsem opo« minom ni povečal, iz česar lahko uvidimo, da bo treba v bodoče misliti na odpis vsega sta« resa dolga, ki se bo moral izvršiti stopnjema, vsako leto proeentualno po danih možnostih. Zaradi varnosti terjatev in sigurnosti aktiv, sem napravil pri vseh dolžnikih 10% odpis.
2.	»Učiteljski Tovariš« sam nam pokaže pasivnost za 35,168'70 Din. Ta pasiva so pa krita :z inserati, ki so predvidena tudi v pro« računu za 35.700 Din, s katerim kritjem po» stane list aktiven. V preteklem letu je imel »Učiteljski Tovariš« 27 prilog, ki so stale 37.780 Din. Tudi ta znesek so krili inserati, tako da imamo vsega kritja z inserati 73.480 Din (samo pri »Učiteljskem Tovarišu«)-
3.	»Popotnik« je aktiven za 28.359"60 Din, kateri znesek pa se je porabil za kritje upravnih stroškov, kar je tudi točno razvidno iz proračuna. Vsa aktiviteta obeh listov je mišljena le brutto, to je Ibrez viseh stroškov, ki so združeni z iizdajo teh listov. Ako raču« namo tedaj stroške, ki so z vsakim listom v zvezi, potem porabimo v ta namen v prora» čunu kot prebitek izkazane vsote.
V preteklem letu je imel »Popotnik« ovojni list iz boljšega papirja, to pa na ini« cijativo primarija g. dr. Derganca, ki je ob« ljubil, da Ibo sam kril narastlo diferenco. Go» spod primarij, ki visoko čisla učiteljski stan in kaže globoko razumevanje za njegovo or« ganizatorično delo, ni plačal le obljulbljene diference, temveč je poravnal vse stroške ovojnega lista v znesku 7320 Din, za kar smo mu izrekli zahvalo v posebnem pismu in naj mi bo dovoljeno, da se mu za njegovo veli» kodušnost zahvalim tudi na tem mestu. S prihodnjim letom povečamo obseg »Popot« nika« na dve tiskovni poli, kar je razvidno tudi v proračunu. Če bi pa hoteli dati listu še večji obseg, potem pa moramo iskati kritje za to.	j
4.	Učiteljski naraščaj in samoizojbraže« valna akcija učiteljstva. Za učiteljski nara« ščaj, odnosno iza učiteljsko Omladino smo zbirali in plačevali še pod bivšim poverjeni« štvom in nabrali precejšnjo vsoto ca. 28.000 Din, ki pa je brez sledu izginila. S septem« brom leta 1926. so društva to plačevanje na« daljevala Jn se je do konca leta 1926./27. na« bralo 25.570-80 Din, v letu 1926./27. se je od tega porabilo: 31. decembra 1926 za učitelj« ski naraščaj Maribor 3000 Din, 6. aprila 1927 za učiteljski naraščaj Ljubljana 410 Din, sku» paj 3410 Din; ostanek 22.160-80 Din pa se je prenesel na upravno leto 1927./28.
Ta saldo je narastel tekom leta 1927./28. z vsemi prispevki na 52.899"80 Din; od tega zneska se je porabilo: nakazila za učiteljski naraščaj Ljubljana 88950 Din, stan. liisti za učiteljski naraščaj Ljubljana 1250 Din, skupaj 2139-50 Din; nakazila iza učiteljski naraščaj Maribor 3200 Din, stan. listi za učiteljski na« raščaj Mari|bor 4000. skupaj 7200 Din; ;za iz« obraževalni tečaj leta 1927. 7020-30 Din, za pis. potreb. OJO 979 Din, za znamke in pošt« nino OJO 552 Din, za honorarje OJO tajniku 3500 Din, za honorarje OJO tipkarici 800 Din, za potnine 406 Din, >za razne stroške 483 Din, za prehodni znesek brošur 3092 Din, skupaj 16.832-30 Din; tedaj znašajo skupni izdatki 26.171-80 Din.
Ako primerjamo te izdatke z naraslim kapitalom v znesku 52.899-80 Din, imamo še razpoložljivega kapitala 26.728 Din.
Ta znesek naj bi se po sklepu delegacije, odnosno pokrajinske skupščine v Celju raz« delil med mariborsko in ljubljansko oblast na sledeči način:
a)	Maribor: polovica prispevkov iz leta
1926./27.	znaša 12.785"40 Din, nakazano je bilo 3000 Din, torej ima prejeti iz leta 1926./27. še 9785-40 Din.
b)	Ljubljana: polovica prispevkov iz leta
1926	/27. znaša 12.785"40 Din, nakazano je bilo 410 Din, torej ima prejeti iz leta 1926./27. še 12.375-40 Din.
a)	Maribor: polovica prispevkov Jz leta
1927./28.	znaša 13.823"50 Din. 15. decembra
1927	nakazano 3000 Din, 28. januarja 1928 nakazano 200 Din, za »Učit. Tovariša« 3000 Din, za »Popotnika« 1000 Din, polovica stro« kov izclbraž. teč. in OJO 6870-15 Din, skupaj 14.070-15 Din; v letu 1927./28. preveč prejeto 246-65 Din. Ako upoštevamo preostanek iz leta 1926./27. 9785*40 Din, prejme Maribor še 9538-75 Din.
b)	Ljubljana: polovica prispevkov iz leta 1927./28. znaša 13.823'50 Din, 2. julija 1927 nakazano 339 Din, 5 marca 1928 nakazano 500 Din, 10. marca 1928 nakazano 50*50 Din, za »Učit. Tovariša« 750 Din, iza »Popotnika« 500 Din, polovica stroškov izobraž. teč. in OJO 6870-15 Din, skupaj 9009*65 Din; torej preostane iz leta 1927./28. še 4813*85 Din in iz leta 1926./27. 12.375*40 Din, prejme Ljub« ljana še 17.18925 Din.
Razpoložljiv ¡kapital znaša 26.728 Din; Maribor prejme 9538"75 Din, Ljubljana prej« me 17.189-25 Din, skupaj 26.728 Din.
5.	Upravni stroški so detajlirano podani v prometu pod točkami 19. in 20. Ti stroški

9.9
Imam časa
a
pravi razumna Mica. „Ne stojim po cele dni pred prerilnikom in se ne mučim s težkim pranjem perila. Zame to delo opravlja RADION in
varuje perilo!"
so v preteklem letu sicer narastli, vendar so se pa našla za znaten del teh tudi potrebna kritja.
6.	Naložbe in organiizačni skladi so raz» vidni iz računa bilance.
7.	Aktivno premoženje se je v preteklem letu povečalo. Lansko leto smo izkazali pa» sivne rdzerve 100.39P22 Din, dočim so letos ta paisiva padla na 78.350 Din. Aktivno pre» moženje se je tedaj dvignilo za 22.04P22 DTn.
8.	Iz tekočega so se v preteklem letu na» bavile tudi premičnine, kar je začetek pre» mičnega premoženja naše organizacije. Do» slej je bila organizacija brez vsakega inven» tarja, zato moramo z veseljem pozdraviti tudi ta korak. Izmed premičnin, ki so se na» kupile moram omeniti: Pisalni stroj s po* trebno mizo, omara, polica za časopise in re» vije, 18 stolov, dve stenski uri, šapirograf in razne pedagoške knjige.
Račun »Zvončka«.
Kakor račun UJU, prav tako je tudi ra» čun »Zvončka« podan v vsej svoji podrolb« nosti. Ilz računa bilance vidimo, da so tudi tu terjatve kljub večkratnim opominom pre» cej narastle. Naloga naša bo, da dolžne zne» ske čimiprej izterjamo. Kar se vplačil tiče je bilo preteklo leto v splošnem, ne samo pri nas, temveč povsod precej mrtvo. Vzrok je gotovo splošno pomanjkanje gotovine.
V računu upnikov nimamo drugega, ka» kor Učiteljsko tiskarno.
Upravni stroški so se gibali v okvirju proračuna, tu pa tam sicer nekoliko preko iijega, vendar so ostali z ozirom na vrnjene upravne stroške in na vplačane inserate v svojem ravnotežju.
S tem končam svoje poročilo in ga dam v razpravo.
Revizijsko poročilo.
Pred prehodom na debato o blagajni» škem poročilu je podal v imenu revizijskega odbora tov. Fr. Skulj zelo obširno in izčrpno revizijsko poročilo. V njem se dotakne vseh posameznih postavk v računu in bilanci pov. UJU Ljubljana. Radi boljšega pregleda je bilo sklenjeno., da se poročilo razmnoži m pošlje vsem društvom na vpogled in v rajz« pravo.
S tem je bilo zaključeno dopoldansko zlborovanje. Popoldne pa so zborovali vsi posamezni odseki na deški osnovni šoli. Vsi sklepi sprejeti na sejah odlsekov so bili pred» loženi skupščini v razpravo in potrditev.
Drugi dan.
Ob otvoritvi nadaljevanja skupščine po» zdravi tov. Skulj tov. Gnusa, Zaherla in pa tovariše vojake, ki so se udeležili delegacij» skega zborovanja. Opazilo se je, da je prišlo drugi dan na zborovanje več tov. nedelega« tov in je ceniti udeležbo na 180.
Raprava o blagajniškem poročilu
se je vršila skupno s čitanjem predlogov go« spodarskega odseka. Debata je bila mestoma zelo živahna, posebno pri predlogu gospodar» skega odseka, ki je predlagal črtanje v pro» računu predvidenega zneska za samoizobra» ževalno akcijo — delegacija pa je 'z vsemi proti šestim glasovom odklonila ta predlog.
Pri predlogu o ustanovitvi »Učiteljske založbe«, se je razvilo živahno razpravljanje, ki se je raztegnilo tudi na razmerje do Učit. tiskarne in možnost prevzetja iste.
Med razpravo je bilo sklenjeno, da se vsem društvom priporoča, da plačajo en» kratni prispevek po 5 Din za Dački dom v Beogradu.
Predlogi gospodarskega odseka.
Med razpravo o blagajniškem poročilu so bili slprejeti sledeči predlogi gospodar» skega odseka:
»Učiteljski Tovariš« naj tehaja v mesecu juliju le dvakrat, to je pred in po pokrajin» Siki skupščini ter v avgustu dvakrat, to je pred in po državni skupščini. Vsled tega se postavka za tisk »Učit. Tovariša« zniža in se razibremeni postavka: inserati. S tem se vzporedno zniža tudi poštnina.
Predlog tovariša poročevalca za postav» ko: korektor, knjižničar, poročevalec je bil sprejet s 14 proti 9 glasovom. Uprava listov poverjeništva stane 20.400 Din, iz česar pre» jemata upravnik 600 Din, upravnica in tip» karica 1100 Din mesečno, kar sei odobri.
Postavka 2. v proračunu »Popotnik« se sprejme. Predlog urednika »Popotnika«, da se naknadno odofori že izvršeno izplačilo preveč izplačanega sotrudniškega honorarja v znesku 1150 Din, se sprejme. V bodoče pa naj se urednik točno drži višine dovoljene postavke.
Predlog »Popotnikovega« urednika, da se obseg »Popotnika« poveča na najmanj 3 ti» skovne pole s prilogo v zadnji številki, s če» mur bi se »Popotnik« podražil za ca. 33 000 Din se ne sprejme. Predlog tov. Flereta, da se poviša honorar uredniku na 6000 Din, so» trudnikom na 12.000 Din, se ne sprejme.
Postavka III. »Zvonček«, sprejeta.
Postavka IV. sprejeta s 16 proti 4 glaso» vom. da se o uspehu podpiranja in dela med učiteljskim naraščanjem natančno poroča.
Postavka V. Samoteolbraževalna akcija, da predsednik po daljši debati na glasova» nje. Za je glasovalo 9, proti 9 delegatov, vsled česar je odločil predsednik, da se ta postav» ka črta iz proračuna. (Ta predlog je deleiga» cija zavrnila in ostane postavka v proračunu.)
Postavka VI. Potnine, je bila sprejeta s pripombo, da se kolikor mogoče štedi.
Postavka VIL Sprejeta.
Pri končnem glasovanju je bil proračun sprejet z gorenjimi popravki in pripombami.
Predlogi:
Predlog mariborskega učiteljskega dru» štva naj bi se nalbrani sklad za učiteljski na»
raščaj razdelil med mariborsko in ljubljan» sko oblast, se sprejme. Znesek 26.728 Din naj ostane naložen v glavni blagajni UJU, ki se naj po potrebi in zahtevi nakazuje.
V proračunu za leto 1928./29. je predvi« deno črtanje deleža Tvornice učil v znesku 1000 Din, kar se naj letos izvede. Sprejeto.
Predlog nadzorstva, da se povrnejo stro» ški tiskovne tožbe iz rezervnega fonda čla» nom ožjega sosveta, ki so založili iz lastnega žepa 3000 Din, se enoglasno sprejme.
Prošnja bivšega blagajnika, da se revidira sklep lanske pokrajinske skupščine in se mu dovoli mesečno plačevanje 800 Din mesto 1500 Din za dcibo 2 let, se odkloni z motiva» cijo, da naj to zadevo sam uredi z Učiteljsko tiskarno.
Prošnji tov. Žagarja za odpis dolga v znesku 517 Din, se ugodi.
Predlog ožjega sosveta, da pristopi or» ganizacija UJU pov. Ljubljana kot član k zadiugi »Učiteljski dom v Ljubljani« z 10 del. á 100 Din ter enkratnim jamstvom in v isti višini 1000 Din k društvu »Učiteljski dom v Mariboru« brez jamstva, se sprejme.
Obrambni fond se ustanovi iz prihran» kov proračuna in gospodarske akcije.
Ves materijal glede »Samopomoči« in bolezenskega zavarovanja se izroči gospd» darBkemu svetu, ki bo zadevo proučil, jo od» stopil društvom v razpravo in pride pred prihodnjo pokrajinsko skupščino.
Zadevo »Gospodarska akcija« — »Uči» teljska založba« — se je po stvarni debati navizočih rešila z resolucijo: Gospodarski svet predlaga, da se takoj sestavijo pravila za »Učiteljsko založbo«, predlože društvom v raizpravo in odobrenje, da vsak član orga» nizacije pristopi obvezno z enkratnim dele» žem á 5 Din in enkratnim jamstvom. Pover» jeništvo pa naj stori potrebno, da se ta usta» nova s 1. januarjem 1929 oživotvori.
Predlogu učit. društev: Celje, Slovenj« gradeč, Ljubljana, Ljubljanska okolica, Lt» tija, Logatec, ki so se izjavila proti enkrat« nemu prispevku 5 Din za dijaški dom v Beo« gradu, je sledil razgovor, ki se je zaključil z resolucijo: Delegaciji se priporoča, da sprej» me sklep, da prispevajo vsa društva enkratni prispevek 5 Din zvišane članarine za dijaški dom v Beogradu.
Predlog, da naj se število delegatov na drž. skupščino omeji, se sprejme.
Predlog učiteljskega društva .za okraj Velenje, da izterja Pov. UJU od društev za» ostalo članarino do začetka novega šolskega leta se sprejme s spremembo — ao 1. okto» bra 1928.
Predlog učit. društva Radovljica, naj pov. UJU ustanovi oldbor za gradnjo urad» niških hiš, se doda nasvet, da naj vsak po« sameznik .vstopi v tozadevne gradbene akcije in zadruge.
Predlog društva za Mežiško dolino radi kritja stroškov delegatom od strani glavnega blagajnika se pojasni, naj društva sama skr« be za svoje delegate.
Predlog predsednika Učit. konvikta, da se vpelje ojbvezna članarina pri obeh domo» vih, se spremeni: Priporočamo ucitelj'stvu, da podpira oba Učit. doma.
Učitelji nameščeni v ministrstvu v Beo» gradu prosijo za podporo. Se priporoča, da pov. razmišlja o virih in kritju, ki je po» trebno za to svrho.
Slušatelji absolventi višje pedag. šole.
Pristop se bo uredil s sprejetjem novih pravil.
Predlog mežiškega učit. društva o prisil« nem pristopu k Nabavljalni zadrugi.
Resolucija: Izvršnemu odboru predlaga» mo, da izposluje ukinitev naredbe o primo» ranem pristopu k Nabavljalnim zadrugam in pozivamo Zvezo državnih nameščencev, da nastopi proti temu in ščiti članstvo.
Predlog nadzorstva:
Iz podanega poročila je razvidno, da je knjigovodstvo poverjeništva UJU Ljubljana v vzornem redu, pregledano jasno v vseh po» drobnostih, temeljito in istinito. Zato pred» lagava blagajničarju tov. R. Grumu in po» verjeništvu absolutorij, obenem pa tov. Gru» mu za njegovo vestno in natančno uradova» nje priznanje in zahvalo. Izražava željo, da se revizijsko poročilo pošlje vsem društvom v vpogled in uvaževanje.
Predlog je bil soglasno sprejet.
Proračun.
Ko so bili pred!'oženr lin odobreni pred« logi tiskovnega odseka se je vršila debata o proračunu. Delegacija je razpravljala o vsaki postavki zase.
Pri postavki za samoizofbrazbo je dele» gacija zavrnila predlog gospodarskega odse« ka, da naj se ta postavka črra in je bil spre« jet predlog proračuna.
Postavka o honorarjih je izzvala med debato
neljub incident,
ki je dovedel do tega, da je tov. poverjenik podal ostavko za vse člane poverjeništva. Ko pa je bil govornik od več strani zavrnjen in je nato tudi preklical svojo: trditev ter je dele» gacija izrekla poverjeništvu soglasno zaup» nico, je bil s tem incident poravnan in tov. Skulj je ostal s sotovariši na svojem mestu.
Sprejetje proračuna.
Za tem se je debatiralo še o potninah, prispevkih za Zvezo državnih nameščencev in za^ Učiteljski pevski zbor, nakar je bil proračun soglasno sprejet, /brez vsakršnih iz» prememb.
Resolucija odseka za pravila
sprejeta dne 21. julija 1928 na pokrajinski skupščini v Celju.
Pokrajinska skupščina ugotavlja, da je Izvršni odbor UJU odklonil vse izpreminje« valne predloge, ki so šli za tem, da v novih
pravilih zavarujejo učiteljstvu Slovenije učinkovit vpliv na vodstvo naše državne or» ganizacije in da mu ohranijo vso potrebno neodvisnost .za lastno uspešno delo in kre» pak razvoj.	.
Ta odklonitev iz centralne uprave nam daje povod, da preciziramo danes svoje na» čelno stališče v pogledu naše državne orga» nizačne strukture v (bodočnosti.
1.	Učiteljstvo Slovenije vztraja na popol» ni samoupravi svoje organizacije. Svojemu vodstvu nalaga, da izdela tekom treh mese» cev prihodnjega šolskega leta pravila za »Zvezo učiteljstva Slovenije« ter tem odgo« varjajoča enotna pravila za njene podružnice po okrajih. (Ta projekta se imata predložiti najpozneje v decembru t. 1. vsem društvom v pretres in sklepanje).
2.	Vse svoje kulturne, gospodarske in so» cialne ustanove bo Vzdrževala in upravljala »Zveza učiteljstva v Sloveniji« neodvisno od centralne uprave državne federacije.	^
3.	»Zveza učiteljstva v Sloveniji« stopa kot sestaven del v UJU, ki ga hočemo kot federacijo pokrajinskih učiteljskih zvez Ju» goslavije.
4.	Učiteljstvo Slovenije se zaveda nujne potrebe krepke državne učiteljske federacije. Pripravljeno je zato vsak čas prispevati gmotno in moralno za njeno administracijo v toliki meri, da bo moglo njeno vodstvo učinkovito braniti interese ljudske vzgoje, izobralzbe in svojih članov.
V to svrho nam morajo nova pravila UJU zagotoviti sledeče:
DRAG. MIHAILOVIČ, Beloševac, Srbija:
V Sloveniji je ideja samoizobrazbe že pognala korenine. Nihče je ne more tam več uničiti. Ljudski duh .zahteva razvoja. Kam? Vsekakor v globino in širino. Drugače tudi ne more biti. Resnica je vedno v globini, a ši» rina je njelna konponenta. Za polet ljudskega duha je potrebno eno in drugo.
Te resnice so se zavedli tovariši v Slo» veniji. Zato so vsi navdušeni za idejo samo» izobraževanja. Toda kakega samoizobraževa» nja? Vprašanje je potrebno. Brez njega je delo na tej ideji nemogoče. Okoli tega vpra»
* Kakor vse dosedanje članke in osebna naziranja glede učiteljske samoizobrazlbe, pri» občujemo tudi ta članek z željo, da se ogla» sijo še drugi in pripomorejo vsestransko k razčiščenju naziranj. Ne bi ibilo v interesu učiteljstva in ne stvari, če bi katerikoli strujl zapirali predale lista, dokler ton in višina odgovarjata akademski razpravi o stvari.
Uredništvo.
a) Pravno obliko federacije posameznih pokrajinskih učiteljskih zvefz Jugoslavije.
•b) Vpliv pokrajinskih zvez na centralno upravo sorazmerno številu njihovega član» stva.
c)	Možnost poleg mednarodnih vezi z inozemskim učiteljstvom tudi stikov z vsemi sindikalnimi organizacijami Jugoslavije.
č) prepustitev vseh odnosov do posa» metznih fizičnih članov, kakor tudi organiza» cije raznih fondov in ustanov gospodarskega, kulturnega in soaialnega 'značaja pokrajin« skim učiteljskim zvezam.
d)	Izdajanje centralnega glasila naše ju« goslovenske federacije z obveznostjo naro« čitve za vSakega fizičnega člana vseh federi« ranih učiteljskih pokrajinskih zvez. To gla» silo bodi do morebitno drugačnega sklepa skupščine UJU zgolj stanovsko politično glasilo in izhajaj tolikokrat, kolikorkrat je potrebno Iza obveščanje učiteljstva v vseh važnih šolskih in stanovskih zadevah. Izha« janje in ceno določi vedno glavna skupščina UJU.
5. Odklanjamo v celoti po centrali pred» ložen osnutek novih pravil ter pozivamo vodstvo lju)bljan|skega poverjeništva UJU, da nam za vsako cen o izposluje v novih pra» vilih tem načelom odgovarjajočo pravno pod» lago že na prihodnji iglavni skupščini UJU.
(Konec poročila sledi v prihodnji številki.)
V. M.
šanja se vodi polemika. Tu postopa »Učitelj« ski Tovariš« odlično, prijateljsko naklonjen resnici. Odprl je svoje predale tovarišem, da najdejo resnico.
In oni jo iščejo. Toda kje jo najdejo? Nekateri v delu na samoizobraževanju na podlagi sociologije, dr.ugi na podlagi pedago« gike, tretji pa na podlagi obeh znanstvenih disciplin. Prvo pot priporoča .nek tovariš v 48. številki »Učit. Tov.« Drugo pot zastopa ognjevito tovariš Flere Pavel, tretjo pa upra» va poverjeništva.
Namenjen sem, da tudi jaz povem nekaj o tem vprašanju. Treba je, da se čujejo gla« sovj z vseh stra.ni naše države. To je ena iz« med poti, po kateri bomo dospeli do našega duhovnega edinsitva.
Toda treba je, da preidem na vprašanje samo.
Učiteljeva izobrazba je bila odrejena dosedaj vedno po potrebah vladajočih. Vsled tega je bil intelektualec suženj«rokodelec.
Ideja samoizobrazbe.*
Zato ne dovolijo učitelju niti danes še, da b; prodrl v tajnost in razumevanje gibalnih sil družbe. Zakaj? Ker razumeti gibalne sile družbe pomeni večkrat delati na njegovi iz» premembi. Tega pa nočejo oni, ki vladajo ljudsko družbo. Zato je današnje izobraže« vanje učitelja polubogoslovskega značaja.
Sicer pa se mora priznati, da ima današ« nja učiteljska izobrazba tudi strokovni zna» čaj. Učitelj se uči v precejšnji meri strokov» nib predmetov, ker jih potrebuje za svoje delo v šoli. Pedagogika in psihologija ga uče poučevanja. Zato i.zhaja učitelj iz šole pred» vsem s strokovnim znanjem. V svojem ipo» znejšem delu to znanje še ponavlja.
Razun tega učitelju ni treba bogve ko» liko osebnega napora, da postane dober po* učevalec.
Vprašanje pa je, če odvisi samo od uči» tel j a uspeh poučevanja. Ne! Od česa še po» temtakem? Od družalbne okolice, v kateri stoji šola. In kaj pomeni to? Evo odgovora!
Poglejmo predvsem šolsko deco. Opa» zujmo jo v šoli! Vse polno je malih, betežnih in bolehavih. Zrasli so v tesnih in mračnih izbicah. Slabo so hranjeni, medostatno obuti, prav nič vzgojeni. Odkod tako žalostno sta» nje šolske dece? Od socialnega položaja nji» hovih staršev. V borbi za obstanek puščajo roditelji svoje otroke brez dobre vzgoje. Nji» hov majhen zaslužek se bere na licih njihove dece.
Temu primeren je tudi pouk. Današnji pouk ne daje orožja za ostro borbo proti sla» bemu položaju večine članov današnjega dru» žalbnega ustroja. Zdi se, kakor da zanj to niti ne obstoja. Kaj daje današnji pouk šolski deci? Da čuva nad njo angel varuh; da, dobri ljudje imajo radi dobre otroke; da morajo pridno moliti, pa da jim bo Bog pomagal in tem podobno. O vzrokih njihovega težkega življenja pa ni razmišljevanja ni niti besede.
In končno šola. Zadnja briga gladajočih. Odkod to, da v današnji šoli ni prostora za vse otroke. Odkod to, da se prepušča skrb za materijalno stran življenja ljudske šole gospodarsko šibkim občinam? Odkod to, da stane dijak osnovne šole najmanj od vseh ostalih dijakov? Odkod to, da se protivijo napredni reformi ljudske šole konservativne sile .naše družbe? Odkod to, da se v vpraša» nju šolske reforme kličejo sveti Sinodij in Episkopati na sodelovanje? Odkod to, da posluša Becker najnavadnejšega katoliškega škofa? Kdo je Becker? Prosvetni minister kulturne Nemčije: In drugi? Duhovnik. Od» kod ta zveza ministra z duhovnikom?
Na vsa ta vprašanja ne dajeta pedago» gika in psihologija nikakega odgovora. Ta vprašanja nazivata politična, a onedve se ne pečata s politiko. Za izvršitev šolske reforme je trdba gotove socialne sile. Niti pedagogika, niti psihologija nista nikdar in nikjer jačila te sile. Zato se vprašanju šolskih reform via» dajoče sile današnje druižbe ne orijentirajo po pedagogiki in psihologiji, marveč po svo» jih lastnih interesih. Kaj tedaj? Kdo naj od» govori učitelju, ki si stavi taka vprašanja? Pedagogika ne odgovarja nanje. Vsa njena vrednost je v metodologiji. Vsa druga vpra» sanja, s katerimi se ona peča, se gibljejo iz» ven okvirja vsakodnevnih šolskih potreib. Vsem tem zagovarja pedagogika današnjo akademsko, skolastično, mrtvo šolo. V za» padnih državah so v borlbi ,za reformo šole krepkeje zastopani duhovniki kot poklicni pedagogi. Duhovnik je prekosil pedagoge. Zakaj je to? Ker je duhovnik postal večja družabna sila od pedagoga.
Kdo naj torej odgovarja učitelju na gor» nja vprašanja, če ne more storiti tega peda» gogika?
Na vsa ta vprašanja odgovarja sociolo« gija. Kdor tega ne ve, tega izkoriščajo vlada» joči krogi današnje družbe na škodo njega samega, šole in naroda in še celo več. Kdor ne zna sociologije, ta ne zna niti same peda» gogike. Argentinski učitelj Julijo Barcos mo» dro pripominja: »Qui ne connaît que la peda» gogie ne connaît même pas la pedagogie«. Zapomnimo si dobro to misel in ponavljajmo jo, dokler se je ne naučimo na pamet: »Kdor pozna samo pedagogiko, ne pozna niti peda» gogike«.
Večkrat sem opazoval javno delo in po» slušal socialne ideje učitelja z dobro stro» kovno izobrazbo. V šoli dober delavec, v dru» žabni bortn nasprotnik naroda. Ni govoril proti narodu. Toda njegovo delo je -bilo v resnici narodu škodljivo. Odkod to? Razum» ljivo: Individualna psihologija in današnja strokovna pedagogika ne gledata na facta. V njiju je nakopičenih mnogo besed brez smi» sla iin značaja. Z njimi se današnji učitelji pitajo in napitajo. Zato so brez moči, ko sto» pijo v resnično življenje ter se jih ne mo» rejo otresti. Zato ponavljajo neprestano te besede, a šola ostaja za življenjem in izven njega.
Naj konkretiziramo to misel: učitelj štu» dira psihologijo, etiko, filozofijo ter stalno fiksira dete in njegov razvoj. Toda kateri so pogoji njegovega razvoja. Odkod je vsebina otrokovega zanimanja? So li morebiti fiziolo» ška svojstva, otrokovih možgan edini agens njegovega duševnega življenja? Ali je ta du» hovni otrokov razvoj mogoč brez zunanjih pojavov, in sicer predvsem pojavov, ki izvi» rajo iz socialnih odnošajev ljudi? Na vsa ta vprašanja ne more odgovoriti cela množica današnjega učiteljstva. Zakaj? Ker ga je zato onesposobilo njegovo današnje strokovno iz» obraževanje.
Tov. P. Flerè hoče, da se taka strokovna učiteljeva izobrazba še inadalje neguje in po» glalblja. Pa slddimo njegovim mislim. Vzemi» mo da je proučil današnji učitelj vse peda« goge in psihologe, etike in filozofe. Postal je pravi enciklopedist. Kljub temu šola ine bo postala živa ustanova, ki bi mogla času dikti« rati, temveč <bo čas diktiral njej. Tudi če bi
mogla postati pedagogika samostalna, avto» nomna veda, kakor to misli tov. Flere, bi ne mogla diktirati svoji dobi ničesar.
Zakaj ne? Ker pedagogika ni bila nikdar in niti ne more biti nekaka bilka, ki raste nekje izven družabnega življenja. Pa še nekaj več od tega.. Ona ni izven politike. Ima svoj oddelek, ki se zove teleologija. A kakor hitro imamo opraviti s to, že smo na družabnem terenu. Pedagoški cilji izven družabnih ciljev ne eksistirajo. A družabni cilji so ibili vedno cilji vladajočih. Zato je vsaka pedagogika istočasno tudi politika. Vsi, ki ji pripisujejo nekak nedolžen izven razreden in izyen dnu» žaben izvor, so kratkomalo naivni. Vsi peda» gogi s svojimi vzgojnimi cilji ter vsi filozofi s svojimi etikami prihajajo samo zato, da formulirajo politiko vladajočih v danem raz» vojnem momentu kake določene družbe.
Toda ali niso vzgojni cilji velikih peda» gogov večni ideali, h katerim moramo težiti ali si moremo želeti kaj višjega, nego je vzgajanje človeka za človeka, kakor hoče to tov. Flere?
Lepo geslo! Ali kakega človeka? Razume se: vestnega, dobrega, zmoižnega, sposobnega žrtvovati se za srečo drugih.
Dobro! Vestnega človeka. Ali kaj je to vest? Kje so njene meje? Ali ni omejena po ljudski vesti? In po čem se ona formira ali ne po nekem namišljenem nadzemskim živ» ljenjem? Nasprotno: formira se po življenju na zemlji ¡in vsled tega po zemeljskih intere» sih. Najprej po razrednem položaju in inapo» sled po vseh ostalih. Toda ali nimamo biriške, suženjske, razredne, podložniške in herojske vesti?
Dobrega človeka! A kaj je merilo za ta« kega človeka? Dober človek pomeni za ljudi vedno pravzaprav šibak človek. Dober je oni delavec, 'ki se pusti izkoriščati do skrajnosti. Dobro je ono dete, ki je mirno in pokorno. Dobra je ona žena, ki ima sicer .usta ali ne jezika in ki se suženjsko pokori svojemu možu.	i
RAZPORED:
a) Predhodni posli pred skupščino 11. avgusta (sobota).
I.
Seja Glavnega odbora UJU v dvorani pivovarne »Union« ob 9. uri predpoldne.
Dnevni red:
1.	Poročilo Izvršnega in Glavnega odbora.
2.	Predlogi za skupščino.
3.	Sporazum za delo na konferenci.
II.
Konferenca Glavnega odbora in delega» tov učiteljskih društev se vrši ob 16. uri v dvorani pivovarne »Union«.
Dnevni rod:
1.	Otvoritev konference in pregledovanje pooblastil v smislu čl. 14. pravil UJU in čl. 17. skupščinskega poslovnika.
2.	Sporazum za volitve Članov v posa» mezne odseke, .zapisnikarjev in overovateljev zapisnika.
3.	Sporazum za delo na skupščini.
b) VIII. GLAVNA SKUPŠČINA
v 12. avgusta (nedelja).
Dnevni red:
1.	Otvoritev ob SVs. v Unionski dvorani.
2.	Volitev potrebnih odsekov, zapisni» karjev in overovateljev zapisnika.
3.	Pozdravi.
4.	Poročilo o delu Glavnega in Izvršnega odbora.
5.	Proračun za leto 1928./29.
6.	Predlogi za skupščino.
7.	Poročilo verifikacijskega odseka.
8.	Iz skupščine Internacionalne federacije učiteljskih društev in kongres v Berlinu, re» ferira g. Josip Škavič.
9.	Učiteljska samoizolbrazba, referira g. Alojzij Hreščak.
10.	Mladinsko čtivo in književnost, refe» rira g. Lj.udevit Krajačič.
Opomba. Samo če ta dnevni red ne bo izčrpan, se nadaljuje skupščina popoldne ob 15. uri, drugače bodo delovali popoldne samo skuščinski odseki. Člani uporabijo ta popol» dne za ogledovanje mariborske okolice ali pa posebnosti v Mariboru samem.
III. DAN (13. avgusta).
Dnevni red;
1.	Pravila UJU.
2.	Referati odsekov.
3.	Resolucija.
4.	Zaključek skupščine.
GLAVNA SKUPŠČINA UJU V MARIBORU.
(Navodila za delegate pov. UJU —
Ljubljana.)
1.	Glavna skupščina se Jbo vršila v dneh 11., 12. in 13. avgusta 1928 v Mariboru v dvo» rani »Union« (Aleksandrova cesta).
2.	Delegati Ibodo na mestu 11. avgu» sta Ob 16. uri, ko bo posvetovanje glavnega odbora z delegati vseh okrajnih učiteljskih društev.
3.	Uverenje za četrtinsko vožnjo, legiti« macije in članske karte smo že razposlali na predsednike vseh okrajnih .učiteljskih dru« štev. Vsakemu društvu smo dodali po več
Požrtvovalnega človeka! Vse polno je danes takih ljudi. A kje( so? 'Največ jih je po ječah. Kdo jih je spravil tja? Nasilniki. Se pa !i upira današnja pedagogika temu nasi« lju? Ali štejejo današnji borci za socialno pravico v svojih vrstah strokovne pedagoge? Ne, nimajo jih. Strokovni pedagogi sanjajo, da bodo priklicale kraljestvo socialne pravice njihove sladkobne pripovedke. Treba je le uporabiti po njihovem mnenju prave peda« goške recepte, počakati, in kraljestvo pravice bo tukaj.
Dovolj tega! Človek današnje pedago« gike je mumija, je človek v f.uteralu, proti takemu človeku je potreben človeški družbi aktiven borec in tvorec. Evo vam človeka! Tak nam je potreben: pionir in arhitekt. Pra« vi naprednjaki se ne zadovolje samo s spo« znavanjem človeške družbe, oni jo hočejo tudi spremeniti.
V kateri smeri? V smeri boljšega življe» nja za vse. Današnja strokovna pedagogika ni sposobna, da bi nas napotila v to smer. Ona tiči globoko v konservatizmu in razredni ideologiji. Njena nevtralnost v današnji so« cialni borlbi je groba neresničnost. Zato jo v učiteljski samoizobrazibi kot prvo in temeljno vedo odklanjamo. Cenimo jo le kot metodiko. V vsakem drugem o>ziru ji odrekamo prvo» vrstno vrednost. V svoji akciji za samoiz« obrazbo jo stavljamo na zadnje mesto. To« variši naj jo študirajo sami po svojih osebnih potrebah.
Zakaj? Ker nam je potrebno radi naroda in radi šole, da smo aktivni ¡borci in borci na polju družabnega in šolskega napredka. Za to naše delo nas današnja strokovna peda« gogika samo onesposablja. Dokaz za to res« nico je dejstvo, da današnje učiteljstvo ne stoji na čelu aktivnih družabnih borcev in pionirjev, marveč v vrstah onih, ki vlečejo kolo zgodovine nazaj.
Zato imajo v Sloveniji prav oni tovariši, ki ojbračajo svoje oči k sociologiji. Mi smo z njimi!
uverenj in članskih kart, da jih lahko vroče tudi nedelegatom. Delegati prejmejo uvere« nje in legitimacijo, nedelegati pa uverenje in člansko karto.
4.	V Ljubljani in njeni bližini stanujoči člani, ki se hočejo udeležiti glavne skupščine, dclbe uverenja in članske karte v poverje» ništvu vsak dan ob uradnih urah.
5.	Pri odhodu kupite polovično vozov» nico in dajte žigosati uverenje. Vozovnice v Mariboru obdržite. Pred odhodom iz Mari» bora si preskiibite potrdilo, da ste bili na skupščini. Brez njega vozovnica Ob povratku ne velja.
6.	Javite takoj učiteljskemu društvu v Mariboru, Koroščeva ulica 5/IlT svojo ude» ležtbo in zahtevajte prenočišče: posteljo ali skupno ležišče. Za skupno ležišče vzemite s seboj vsaj rjuho in blazino!
7.	Pri dohodu v Maribor se javite na ko» lodvoru pri pripravljalnem odboru, kjer do» bite izkaznico za stanovanje in prehrano.
8.	Držite se točno navodil, da vzdržimo popolen red.
9.	Iz Ljubljane se lahko odpeljete z osebnim vlakom ob 7'38 ali z brzovlakom ob 12-08.
UJU — poverjeništvo Ljubljana.
— Državna skupščina v Mariboru. Okraj« na društva, ki i;c!e poleg doposlanih »u.c« renj« za četrtinsko vožnjo še novih, naj pišejo poverjeništvu.
Vsi, ki se nameravate udeležiti skup» ščine, javite to nemudoma mariborskemu dru« štvu zaradi stanovanja in prehrane. Upošte» vale se bodo le prijave, sicer društvo ne pre» vzame nobene odgovornosti.
POZOR GDČ. IN GOSPE UČITELJICE,
ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečajev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jih tudj lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenjenim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po meri. Zasebno krojno učllišče, Stari tr* štev. 19, Ljubljana. Telefon 2477.
Priporočam se za vsa slikarska in fotografska dela, povečane slike, pokrajinske razglednice, skupine šolskih otrok, legitimacije itd. Slikat grem tudi na deželo. Učitelji in dijaki popust Zahtevajte cenik.
Foto „REKORD" Jošho Smuč, Ljubljana, Poljanska c.12
Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje. —
drogerlja, partumarlja
Ljubljana, Sv. Petra c.19
Nadaljevalno šolstvo.
PRIPRAVLJALNI TEČAJ ZA UČITELJE KMETIJSKIH NADALJEVALNIH ŠOL.
Ljubljanski oblastni odbor priredi v času od 10. septembra do 6. oktobra t. 1. štirite» denski tečaj z.a učitelje, ki se hočejo posvetiti pouku na kmetijsko nadaljevalnih šolah. Spri» čo kratkega učnega časa letošnji tečaj ne bo imel toliko strokovno»kmetijski, kot praktično pripravljalni značaj z namenom seznaniti uči» telje pregledno in praktično iz nalogo, učnim programom in snovjo, z učnimi sredstvi ter učnim in vzgojnim postopkom nadaljevalne šole.
Oblastni odbor želi, da se še letošnjo je« sen otvori poleg obstoječih nekaj novih kme» tijskih nadaljevalnih šol in hoče te šole tudi podpirati, stavlja pa pogoj, da absolvira uči« telj pripravljalni tečaj, ako si ni že prej pri« dobil kvalifikacije za poučevanje na kmetij» ski nadaljevalni šoli. Vabi zato vse one uči» telje, ki jih praktično delo na kmetih veseli in ki imajo resno voljo prevzeti pouk na kme» tijsko nadaljevalni šoli ter se posvetiti sta» novsko usmerjeni vzgoji zrelejše kmetske mladine,, da se priglasijo pri oblastnem od» boru za sprejem v tečaj. Upoštevali se foodo le učitelji, ki imajo že usposobljenostni izpit in so že nekaj let delovali na podeželskih šo» lah. (Za mlajše učitelje namerava prirediti oblastni odbor posebne, daljše tečaje).
Prijave naj se pošljejo Oblastnemu od« boru potom šolske uprave ter morajo biti pri sreskem šolskem nadzorniku najkasneje do 10. avgusta.
Tečaj se vrši v Ljubljani, da se omogoči sprejem večjega števila priglašencev. K stro« škom, ki jih bodo imeli udeleženci, bo ob» lastni odbor prispeval v mejah proračuna.
Glede potrdbnega dopusta za udeležence bo oblastni odbor storil potrebne korake.
PRIPRAVLJALNI TEČAJ ZA UCITELJICE GOSPODINJSKIH NADALJEVALNIH ŠOL.
Ljubljanski oblastni odbor priredi v času od 10. septembra do 6. oktobra t. 1. štirite» denski pripravljalni tečaj .za one učiteljice, ki se nameravajo posvetiti pouku na gospo» dinjskih nadaljevalnih šolah. Tečaj ima pred« vsem namea, vpeljati udeleženke v praktično šolsko delo ter jih seznaniti s sposobnostmi kmetske kuhinje in kmetskega gospodinjstva.
Oblastni odbor želi, da se že letošnjo je» sen otvori nekaj gospodinjskih nadaljevalnih šol in hoče te šole tudi podpirati — toda pod pogojem, da učiteljice absolvirajo priprav» ljalni tečaj, ako niso že s praktičnim delom v tečajih za kmetska dekleta dokazale svojo kvalifikacijo za pouk v nadaljevalnih šolah.
Vabi zato one učiteljice, ki imajo resno voljo prevzeti in organizirati pouk na gospo» dinjskih nadaljevalnih šolah, da se priglasijo za sprejem pri oblastnem odboru.
Prijave naj pošljejo potom šolske oblasti. Biti .morajo najpozneje do 10. avgusta pri sreskem šolskem nadzorniku.
Upoštevale se bodo le prijave učiteljic, ki imajo usposobljenostni izpit, so že delovale več let na podeželski šoli ter so že izvežbane v gospodinjskih poslih.
Tečaj se bo vršil v Ljubljani. K stroškom bo prispeval Oblastni odbor v mejah prora» čuna.
Glede dopustov bo oblastni odbor ukre» nil vse potrebno.
Pripomba: Poverjeništvo UJU je dobilo pri oblastnem odbor.u ljubljanskem informa» cijo, da lahko računajo udeleženci tečaja na podporo 300—400 Din za poedinca, približno toliko, kolikor znaša prehrana v uradniški menzi. Poverjeništvo se bo potrudilo, da pre» skrbi tovarišem in tovarišicam brezplačno stanovanje, tako da stroški za Ibivanje v Ljubljani ne bodo previsoki.
Samoizobraževalna akcija Pov. UJU.
II. IZOBRAŽEVALNI TEČAJ SLO--VENSKEGA UČITELJSTVA V LJUB-L J ANI.
Na drugem mestu objavljamo program tega tečaja. Diskusija in sklepi le* tošnjega tečaja bodo posebno važni radi naloga delegacijske skupščine v Celju, da ima II. tečaj izdelati program naše samo* izobraževalne akcije za t. 1928.-1929. ter položiti smernice za izvenšolsko delo slo* venskega učiteljstva.
Obe nalogi sta temeljnega pomena za naše delo v bodočnosti. Potrebno je zato, da se udeleže tečaja vsi izobraževalni krožki po svojih delegatih, da pa sodelu* jejo pri tem delu tudi vsi funkcijonarji naših društev radi našega enotnega in harmoničnega stremljenja.
Vabirrto raditega vse, ki se zavedajo velikega pomena sistematičnega dela v šoli in izven nje za narodno blagostanje in kulturo, da se udeleže tega tečaja. Dobro* došli so nam tudi vsi tovariši Hrvatje in Srbi, ki zasledujejo to akcijo slovenskega učiteljstva s simpatijami in zanimanjem že od njenega početka.
Opozarjamo vnovič na ugodnosti, ki jih bodo deležni vsi udeleženci te* čaja brez izjeme, so l i delegati krožkov ali ne.
Vsi interesentje, ki reflektirajo na brezplačno prenočišče ter hrano v urad* niški menzi, morajo poslati svojo prigla* sitev najpozneje do 15. avgusta t. 1. na naslov: Poverjeništvo UJU Ljub' Ijana.
Detajlni program
za VIII. glavno učiteljsko skupščino Udruženja Jugoslovenskog Učiteljstva v Mariboru, ki se vrši 11., 12. in 13. avgusta 1928 v dvorani pivovarne
„Union" (Aleksandrova cesta).
Kronika.
UR DELA MANJ
če se ravnate po novi metodi, katero Vam priporoča Schicht
ŽENSKA HVALA
raztopljena v vodi odpravlja nesnago preko noči, drugo jutro pa se vzame za izkuhavanje perila
SCHICHTOVO TERPENTIN MILO
USTAVITEV DISCIPLINSKEGA IN SOD-NEGA POSTOPANJA PROTI »UČITELJSKEMU TOVARIŠU«.
»Slovenec« od 6. maja 1928, št. 104 je poročail iz Beograda sledeče:
Prehudi napadi na prosvetno upravo.
Belgrad, 5. maja. (Tel. »Slov.«) v »Učiteljskem tovarišu« so zadnje čase izšli črno-obrobljeni članki »Kaj se godi«. V teh člankih se napada prosvetna uprava glede postavljanja učiteljev. Napadi, osebni in neutemeljeni, vsebujejo težke žalitve za prosvetno upravo. Ker so ti članki brez vsake stvarne podlage, torej napačni, je ■prosvetno ministrstvo odredilo proti uredniku »Učiteljskega tovariša« Ivanu Dimniku in izdajatelju Andreju Skulju disciplinarno preiskavo, ker sta državna uradnika. Obenem se je izdal nalog za sodno postopanje po tiskovnem zakonu.
Ministrstvo Prosvete Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca!
Odelenje za Osnovnu Nastavu. O. N. Br. 47265. 8. VI. 1928. u Beogradu.
Predmet: Dimnik Ivan i Skulj Andrej, učitelji oko Učit. Tovariša', krivični i disciplinski pogon, obustava.
Velikom županu
prosvetno odelenje)
Ljubljana.
iPošto se provedenim izvidima ustanovilo, da ni Ivan Dimnik, urednik, ni Andrej Skulj, izdavač »Učitelj. Tovariša« u Ljubljani, oba učitelja, nisu krivi dela, s kojih je protivu njih odredjen bio ovda-šnjim rešenjem O. N. Br. 40.234 od 5. maja 1928. god. disciplinski postupak, to se isto ovime obustavlja, jer zato ne postoje zakonski uslovi.
O ovom sve interesente obavestite i dalje po zakonu postupite.
6. jula 1928. god, Beograd.
Po ovlaščenju Ministra Prosvete
Načelnik
Odelenja za Osnovnu Nastavu i Narodno Prosvečivanje Dr. Krstič, s. r.
Odvetnika Dr. Alojzij Kobal — Dr. Oton Papež
Ljubljana, Dunajska cesta l/a U. nadstropje Palača ljubljanske kredit, banke
Telefon štev. 2139.
Ljubljana, dne 23. VII. 1928. Dr. K./K. Zadeva: kazensko.
Velecenj. gospod.
Ivan Dimnik, šol. upravitelj,
Ljubljana. U. J. U.
Čast mi je sporočiti da sem prejel od deželnega sodišča! v Ljubljani obvestilo, da je kazensko postopanje radi pregreška po čl. 52 in 54 tiskovnega zak. ustavljeno.
Častitam Vam na tem uspehu ter beležim
,	z odličnim spoštovanjem
Dr. Kobal, 1. r.
a
Pričakujemo, da bo javni tisk z isto vnemo, kakor je prinesel alarmantne vesti o preiskavi, sediaj tudi popravil storjeno krivico.
Sploine vesti.
—	Prihodnja številka »Učiteljskega To» variša« izide šele po Glavni skupščini v Ma» riboru med 17.—20. avgustom. Glasom skle» pa celjske skupščine izide »Učit. Tov.« v počitnicah dvakrat v juliju in dvakrat v av> gustu.
—	Vsem slovenskim listom v objavo.
Poverjeništvo UJU v Ljubljani opozarja na zahtevo vsega slovenskega učiteljstva: 1. vsa založništva, 2, vse pisatelja in pisateljice, pesnike in pesnice, 3. vsa taka in drugačna društva, udruženja, organizacije, zveze itd., itd., 4. vse trgovce in posameznike sploh, da bo slovensko učiteljstvo smatralo vse 1. na posamezne naslove, šolska vodstva, krajevne šolske odbore itd. doposlane knjige, brošure, publikacije sploh za darila založništev ozi» roma pošiljateljev za učiteljsko oiziroma uči» teljevo privatno knjižnico, tudi če 'bi jim bil TX»motoma priložen račun in poziv za pla» čilo ali vrnitev; 2. da bo vse srečke, karte, bloke, bone in kupone, v kolikor bi utegnili imeti kako vrednost, smatralo kot poklon revni šolski daci dotične šole in da naj, v kolikor bi se naslovi pod 1. do 4. s tem ne hoteli strinjati, opuste v lastnem interesu vsako pošiljatev. Velja od 1. avgusta 1928. — Sklep delegatov pokrajinske skupščine pov. UJU v Celju dne 20. julija 1928.
—	Glavna kontrola je zavrnila uredbo finančnega ministra, po kateri bi se naložila državnemu uradništvu bremena za sanacijo nabavljalnih zadrug. Listi poročajo: Na pod» lagi pooblastila čl. 374 fin. zakona za leto 1928./29. je finančni minister podpisal uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe o na» bavljalnih zadrugah državnih uslužbencev z dne 5. decembra 1. 1920. Po novi uredbi naj se vsem državnim uslužbencem 1., 2. in 3. kategorije odvzame po 10 Din v 36 enakih mesečnih obrokih zaradi zbiranja potrebne» ga obratnega kapitala. O tej izpremembi je finančno ministrstvo že obvestilo vse urade v državi ter jih pozvalo, naj prično odvze» mati državnim uslužbencem to vsoto z jull»
jem t. 1. Sedaj pa je glavna kontrola poslala finančnemu ministrstvu pod št. 65.447 z dne 11. julija 1. 1928 predstavko, v kateri se ugo» tavlja, da se uvodoma navedeno pooblastilo nanaša samo na organizacije, odnosno na ustanavljanje kredit, zadrug in zadrug za grajenje stanovanj državnih uslužbencev. Fi= nančni minister ja prekoračil z omenjeno uredbo pooblastilo finančnega zakona za 1. 1928./29. s tem, da je državnim uslužbencem naložil nov davek. Po čl. 7. finančnega za» kona za leto 1928 /29. pa je prepovedan vsak davek ali davčna o/blika, ki nima v zakonu ali v proračunu svoje zakonite podlage. Zato je glavna kontrola sklenila, da ne more pri» stati na to, da izvaja finančni minister to odredbo ter odvzema svojemu osoibju po 10 Din mesečno, ker bi to bilo protizakonito.
—	Konferenca učiteljev kmetijskosnada» ljevalne šole se vrši 4. in 5. avgusta v Ljub» ljani na šoli pri Sv. Jakobu. Začetek ob 8. uri. Odzovite se vabilu!
—	Zopet nova disciplinarna preiakava — sedaj proti predsedniku Učiteljskega do» ma v Ljubljani tov. Josipu Lapajneju. Kakor doznavamo je proti tov. Josipu Lapajneju uvedena disciplinska preiskava zaradi neke objave, ki jo je izvršil kot predsednik za» druge Učiteljski dom v Ljubljani. Zadeva je načelne važnosti, ker se ne postopa1 proti društvu oziroma zadrugi po zakonih, ki so merodajni za njo, temveč se zasleduje po» edine funkcijonarje te zadruge kot državne uradnike. Potek zadeva bomo zasledovali ter pozneje o tem poročali.
—	Angleške učiteljice v Ljubljani 30 ju»
lija zvečer je dospelo iz Anglije v Ljubljano 30 učiteljic. Na glavnem kolodvoru jih je pozdravil v imenu prosvetnega oddelka v Ljubljani dr. Breznik, v imenu UJU — po» verjeništvo Ljubljana pa gdč. Pehanijeva. Sprejema se je udeležilo mnogo učiteljstva iz Ljubljane. Učiteljice so podarile angleškim tovarišicam lepe šopke cvetic. Po večerji je bil na vrtu restavracije »Zveizda« prijateljski sestanek. Ob prihodu je zaigrala godba an» gleško himno, ki so jo poslušali gostje stoje. Za lep sprejem se je zahvalil g. Woodhouse. V imenu UJU — poverjeništvo Ljubljana jc pozdravil učiteljice tajnik g. Kobal. Njegov govor je tolmačila v angleščini ga. Coopeland. Govorili so še: predsednica angleškega udru» ženja učiteljic g. Summersley, v imenu pro» svetne uprave oblastni nadzornik g. Lužar, v imenu ljubljanskega učiteljstva mestni nad» zornik g. Rape. Angležinje je zabavalo naše učiteljstvo, vešče angleščine: gg. Baje in Ko» renc ter gdč. Chvatalova, Pehanijeva in Pod« krajškova. Zabavnega večera se je udeležilo precej učiteljstva. Angležinje so splošno hva» lile lep sprejem in pažnjo slovenskega uči» teljstva. Ogledale so si Ljubljano in Bled. Odpotovale so 31. julija v Zagreb. Od tu po^-tujejo dalje po Jugoslaviji.
—	Ali je ustava ali so stari zakoni več? Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal sle« deči odlok: P. br. 4944. Ljubljana, dne 15. ju» nija 1928. Predmet: Udeležba učiteljstva pri verskih vajah šolske mladine; .nadzorstvo. V smislu čl. 12. odst. 4. ustave kraljevine Sr» ibov, Hrvatov in Slovencev nihče ni dolžan sodelovati pri veroizakonskih dejanjih, sve« čanostih, obredih in vajah razen ob držav» nih praznikih in svečanostih in kolikor to odredi zakon .za osebe, ki so podložne oče» tovski, varstveni in vojaški oblasti. — Spri» čo tega določila se imajo učenci osnovnih in meščanskih šol mojega področja udeleževati z oz:rom na še veljavna določila § 1. in 5. drž. šolskega zakona z dne 14. maja 1869, drž. zakon št. 62. in določila § 8.—10., 63., 71. dokončnega šel. in učnega reda vseh ob= veznih verskih vaj. K tem verskim vajam spadajo tudi procesije o Veliki noči in na praznik Sv. Rešnjega telesa. — Ob vseh predpisanih državnih praznikih (1. decem» bra, 17. decembra in 28. junija) se morajo učenci iste šole udeleževati verskih svečano» sti le kot edinica ob navzočnosti in pod nad« zorstvom vsega učiteljstva dotične šole. Pri drugih obveznih vajah mora šolsko upra» viteljstvo po § 74. in 122. dokončnega šol. in učnega reda skrbeti samo .za nadzor šolske mladine, odnosno odrediti, katere podrejene učne osebe naj iz oizirom na določilo § 10. dok. šol. in učnega reda šolsko mladino nad» zirajo. Od skupnega nastopa pri šolski mla.» dini so v tem primeru izvzeti samo oni
učenci in učenke, ki so bodisi po odredbi, Lodisi z dovoljenjem veroučitelja od udelež» be oproščeni, odnosno drugače sodelujejo pri verski vaji odnosno svečanosti. Kjer je običaj, da se nosi šolska zastava na čelu šolske mladine, se ima to vršiti tudi vnaprej. — S tem se razveljavlja tukajšnji odlok, z dne 16. julija 1925, P. br. 7815. — Vršilec dolžnosti prosv. inšpektorja: dr. Capuder s. r.
—	Pov. UJU — Ljubljana je prejelo sledeči dopis: Gospodinu Andreju Skulju, poverjeniku UJU, Ljubljana. Za Vašu iskre» nu sočut povodom strašnog zločina od 20. VI. 1928, što ste ju upravili na Ivana Toma» šiča, urednika »Hrvatskog učiteljskog do» ma«, Ikoji je ujedno i predsjeldnik »Saveza hrvatskih učiteljskih društava«, izvolite pre» ma (Zaključku sjednice središnjega i uprav» nog odbora SHUD od 14. VII. 1928, toč. IV., primiti našu srdačnu hvalu. — Hrvatsko uči» teljstvo, udruženo u i»Savezu hrvatskih uči» teljskih društava«, nikada se nije ogriješilo o vjernosti svome hrvatskome narodu, niti o Ijubav prema bližnjemu, napose ne prema brači Slovencima i Stfbima, ni prije toga groznoga datuma, a pogotovo poslije njega nikad ne če zaboraviti, ni smetnuti s uma svoje dužnosti prema hrvatskome naronu i prema brači svojoj po staležu i po krvi, jer ga u svemu radu vodi čista a neokaljana Kri» stova ideja čovječnosti, ljulbavi, pravde i po* štenja! — Primite naš srdačni drugarski i bratski hrvatski pozdrav. — Za upravu Sa» veza hrvatskih učiteljskih društava. Pred» sjednik: Ivan Tomažič 1. r. Tajnik: Toth 1. r.
—	Jubilejna razstava v Brnu, ČSR. V
normalnih prilikah zelo živahno trgovsko me» sto Brno, je vsled razstave še mnogo bolj oživelo. Pa tudi ni čuda,' saj so turnikete pri vhodu na razstavo zabeležile v preteklem tednu že milijonskega obiskovalca. Samo šolarčkov in šolaric je bilo na razstavi čez 200.000. Nepopisno lepo in ganljivo je gle» dati po mestu procesije teh malčkov, ki opa« zujejo z največjo pobožnostjo mogočne brn« ske stavbe in njega velikomestno vrvenje. Saj je med njimi velik del takih, ki so se vo« žili prvič po železnici ali električni cestni že» leznici. In tu so šole i.z vseh krajev republi« ke: od Podkarpatske Rusije preko Slovaške in Šlezije vse do najskrajnejše zapadne Če« ške. Slikoviti kroji deklic, posebno iz Slova« ške in Podkarpatske Rusije pričajo, da tja še ni prodrla današnja moda pobje frizure in svilenih nogavic. In tu na razstavi se sre« čujejo, spoznavajo in skupno občudujejo mogočen napredek človeškega razuma, volje / in vztrajnosti. Imajo pa tudi kaj občudovati: dela raznih šol od otroškega vrtca preko ljudskih do strokovnih in visokih šol, stvar« janje strokovno umetniških in čisto umetni« ških šol. Zanimive razstave pošte, železnice zrakoplovstva, higijene, vrtnarstva, gozdar« stva, poljedelstva, živinozdravništva in vse mogoče tehniške zanimivosti. Že razstavni prostor, ki meri 30 ha, je tako impozanten po svoji dovršeni arhitektoniki, da se ga člo« vek kar ne more nagledati. Dobro in potreb« no bi bilo, da Ibi obiskale tudi iz naše države to ogromno razstavo šolske ekskurzije, kajti to, kar bi videli tu, spremljalo bi jih vse živ« Ijenje in jim dalo .moči in voljo do. discipli« niranega, koristnega dela. Čas nikakor še ni zamujen, ker ostane razstava odprta še do konca septembra. — V. S.
—	»Domoljub« z dne 18. julija 1928, št. 29. prinaša sledeči dopis: »Učiteljski Tova» riš« protestira, ker je ministrstvo imenovalo v komisijo za stalno nameščenje učiteljstva v ljubljanski in mariborski oblasti tudi po dva zastopnika šolskih občin, ki ju določi obl. odbor. Doslej so bili v tej komisiji: veliki župan oziroma prosvetni inšpektor, oblastni šolski .nadzornik, en učitelj osnovne šole in en učitelj meščanske šole. Tudi poslej bodo torej imeli v tej korporaciji učiteljski ve» ščaki večino, zato nam je, ne glede na to, da vsakokratni prosvetni minister ni vezan na sklepe te komisije, protest »Učiteljskega Tovariša« neumljiv. Razlagamo si ga edino lahko> tako, da hoče učiteljstvo od ljudstva vsemogočih denarnih žrtev, a odklanja vsako tudi najmanjše sodelovanje pri nastavljanju učnih oseb. To postopanje obžalujetmo toliko bolj, ker učiteljstvo v, novejšem času izjav» lja in se tudi trudi, da Ibi prišlo pri svojem izobraževalnem delu z maso naroda čimbolj v stik. Primerjanje učiteljskega stanu s po«
štarji, železničarji in drugimi državnimi uradniki, ni srečno. Tudi gg. učitelji nam bo» do priznali, da je vzgoja šolske mladine čisto nekaj drugega kot služba pri pošti in želez» niči in da je zato nad vse upravičena zahte» va staršev, da ima pri vzgoji svojih otrok, ki je v veliki, veliki meri odvisna tudi od učiteljeve osebnosti, vsaj nekaj besede.« — K temu pripominjamo, da je stališče glede sodelovanja »staršev« v namestilni komisiji tako jasno, da ga lahko razume vsakdo iz» vzemši onih, ki stvari absolutno nočejo raz» umeti. Glede večine učiteljev»veščakov pa gornja trditev ne odgovarja, ker ne glasujeta maščanskošolski in osnovnošolski zastopnik skupno. Jasno smo povedali, da ne odreka» mo sodelovanja staršev pri šolskih in pro» svetnih vprašanjih, dvomimo pa, da se z gornjim ukrepom ni podprl le protekcionl» zamjn partizanstvo pri nameščanjih učitelj; stva, proti čemur se bori vse učiteljstvo str» njeno brez razlike strankarske pripadnosti. Bodočnost bo pa pokazala, v koliko je bila bojazen učiteljstva upravičena!
—	»Slovenski Narod« od 30. julija 1928 štev. 164. piše sledeče: »Za klerikalni tisk je nastalo veliko tekmovanje. Posebno na uči» telje pazi »črna garda«, da se ne utihotapi kaka »Domovina« ali »Jutro«. In .ni čuda! Gospodje se čutijo vplivne napram učitelj» stvu. Učitelji so deloma sami krivi, da so bolj ¡kakor nekdaj, pod črno kuto.« — Pred lansko pokrajinsko skupščino v Kranju se je »tovariš« G. prav primerno zaletel v ce» lotno ziborujoče učiteljstvo. Letos smo pre» jeli 'za skupščino od javnega tiska gornjo notico. Kakor lani, tudi letos ne moremo imeti napram takim izbruhom druge geste, kakor pomilovanje.
—	Nova telefonska številka pov. UJU in »Učiteljskega Tovariša«. Poverjeništvo UJU in »Učiteljski Tovariš« sta dobila sa» mostojno telefonsko številko in naj vsakdo, ki ima opravka z gornjima kliče štev. 3112.
—	»Inozemska šolska reforma« na drž. skupščini v Mariboru. Pedagoška centrala za mariborsko oblast namerava ob priliki dr» žavne skupščine UJU prirediti zanimivo raz» stavo z gornjim naslovom. Videli bomo zna» čilno reformistično literaturo, najnovejše šolske knjige raznih držav, revije, učne na» črte, popisnioe itd. Tu se bodo tovariši mogli poučiti o novodobnem šolstvu, dobiti se bodo mogle informacije glede knjig in revij, vsi bodeči pisatelji novih osnovnošolskih knjig pa ¡bodo imeli priliko, ogledati si krasno oprem« ijene in vsebinsko popolne inozemske začet» niče, računice, razredno čtivo itd. Pedagoška centrala si je stavila nalogo, da hoče prak» tično delovati na poglobitvi vseh problemov novodobne šole in bas s to razstavo želi ustreči onim mnogobrojnim tovarišem, ki ko» rakajo z duhom časa in jih pokret »nove so» le« v inozemstvu zanima, ni jim pa bila dana prilika, točneje spoznati tozadevne literature. Zato se udeleženci mariborske skupščine že danes opozarjajo na to razstavo, kakršne še v Sloveniji nismo videli.
—	Počitniški sestanek slušateljev in ab» solventov višje pedagoške šole v Zagrebu in Beogradu se ob vršil v torek, dne 7. avgusta t. 1. ob 10. uri v Kranju. — Vajd.
—	Razstava meščanskih šol na državni skupščini UJU. Ravnatelj tov. Humek in rav» nateljica tov. Štupca sta razstavi deške in dekliške meščanske šole dala naši skupščini na razpolago, kar je posebno hvalevredno, ker mariborske osnovne šole vsled pozne pri» jave skupščine niso mogle aranžirati nikake razstave. Tako bomo imeli priliko občudovati zraven razstav mladinske književnosti, ino» zemske šolske reforme tudi mojstrsko raz» stavo obeh mariborskih meščanskih šol. Ude» ležence skupščine opozarjamo na današnje poročilo o mariborski razstavi.
—	Šola in narod. (Odgovor neznani tova« rišici.) Prosim, upoštevajte, da mi nismo na» rod, ki bi znal braniti svojo narodno čast in ponos! Od tod izvira vse ono, kar ovira naš narodni pokret in česar — žalibog — ne smem iznesti v javnosti, ker so pač prizadeti čini» tel j i, ki so. v prvi vrsti poklicani, da bi to čast in ta ponos branili, a so se kaj slabo obnesli. Čakati moramo, da doraste naš naraščaj — naša mladina — morda bo znala ona bolje čuvati to, česar mi doslej ne znamo, če je ne bodo razni športi zapeljali na stranpota. Bog
čuvaj naš narod pred to nesrečo! Naši seda» nji narodni voditelji so še daleč, daleč od narodne samobitnosti, kar je seveda zakri» vila bivša vzgoja. Vsled tega seveda tudi ni naroden delavec deležen nikake zaščite pred napadi sovražnikov, pač pa so celo1 oni za» Sčiteni! Poglavje o posebni narodni vzgoji pa spada v posdbno delo — knjigo — ker je ob» širno. V tem delu je potrebno objašnjenje o načinu vsega našega pouka, kako naj se vrši, da ibo obenem vzgojilen k naši narodni po» sebnosti. Tako delo pa lahko izvrši človek le v miru, ne pa če mora dan na dan gledati, kako se truje naš narod, za katerega svobo* do je preteklo toliko krvi, a duševni osvo» boditvi se stavijo take zapreke, da' se mors človek prijeti za glavo. Zgodovina nam bo dala kaj slabo oceno kot narodu, ki se ne 'zaveda samega sebe. — Tukajšnje razmere se bodo morale razčistiti pred forumom, ki bo lahko neovirano ožigosal dejstva, o kate» rih nam je prepovedano javno govoriti. Mor» da bo potem sledilo iztreznenje? — Josip Gorišek.
—	Zaročila sta se tovariš Albert Bregant iz Markovec v Prekmurju s tovarišico Sonjo Dekleva istotam. K zaroki iskreno čestitamo.
—	Velika skupščina »Družbe sv. Ciril« in Metoda« se vrši letos dne 16. septembra v Novem mestu.
—	Diplomirali so na višji pedagoški šoli v Zagrebu meseca julija t. 1. po dovršenem osmem semestru in s tem dosegli pravico na položaje profesorjev in oblastnih šolskih nadzornikov ti»le Slovenci: V pedagoško»ma« tematičnem odseku Čopič Venceslav iz Pi« šec, Jeglič Milko iz Ljubljane, Klopčič Ra» dovan iz Ljubljane in Tomšič Jožica iz Tez» na; v pedagoško»jezikovnem odseku Babšek Joškoi iz Makol, Šilih Gustav iz Velenja in Zupevc Jožica iz Rajhenburga; v matematič» noifizikalnem odseku Mesojedec Mirko iz Ljubljane, a v prirodopisno»zemljepisnem odseku Iskra Mirko iz Ljubljane.
—	Kmetijska razstava. Kmetijska druži ba priredi letos od 1. do 10. septembra t. 1. svojo jubilejno kmetijsko razstavo v pro« slavo 160»letnice obstoja Kmetijske družbe. Ta prireditev bo nudila mnogo poučnega ne samo odraslim kmetovalcem, ampak tudi mladini z dežele, ki se bo tukaj lahko po« učila o razvoju in današnjem stanju kmetij» stva v Sloveniji. Če hočemo vzbuditi med podeželsko mladino veselje do kmetskega stanu in jo vzgojiti v umne kmetovalce, ji moramo že v mladih letih nuditi priliko, da vidijo take poučne prireditve. Vsem šol» skim vodstvom se zato priporoča, da vedejo svojo mladino na to kmetijsko razstavo.
—	Cvahtejeva slavnost. Dne 5. avgusta t. 1. se odkrije pri Mali nedelji spominska plošča blagopokojnemu možu, dolgo let službojočemu nadučitelju in ravnatelju ma» lonedeljske šole g. Simonu Cvahteju. Ce» njene tovariše in tovarišice vljudno vabimo, da se te naše domače malonedeljske spo» minske slavnosti v čim častnejšem številu udeležite!
—	Obmejno šolstvo. Članek tov. Jako» peca v »Učit. Tovarišu« z dne 14. julija 1928, štev. 2. je vsekakor umesten, saj govori v tem članku menda v imenu nas vseh obmej» nih pionirjev. Posebna rubrika »Obmejno šolstvo« bi bila. potrebna že z ozirom na razne težnje in želje obmejnega učiteljstva, ki se v marsičem razlikujejo od teženj osta» lih tovarišev v ozadju. Obmejni učitelj se ima boriti z anacionalnim elementom, ki silno ovira delo v šoli in izven nje. On mora biti zelo energičen, a skrajno previden v svojem delovanju. Vprašanje obmejnega šolstva pa je tako važno in eminentno, da se ga ne sme obravnavati kar tako mimo» grede. Pridružimo se priporočilu tov. Jako» peca, za sklicanje ankete upraviteljev ob» mejnih šol po poverjeništvu UJU, ker je ono v prvi vrsti poklicano, da zastopa naše interese, oziroma interese obmejnega šol» stva. To pa naj stori poverjeništvo čimpreje, da si že za novo šolsko leto usmerimo pot za enotno postopanje vsega obmejnega uči» teljstva. Ko bomo tako razčistili marsika» tero vprašanje, ne bo več naš glas, in to upa» mo, glas vpijočega v puščavi. — Mirko Cuj« nik.
—	Spominsko ploščo g. Francetu Barletu,
ustanovitelju Jug. Gas. Zveze odkrijejo cerk» ljanski gasilci v sporazumu s Kranjsko gasil» sko župoi in načelstvom JGZ dne 19. avgusta 1928 ob 15. uri na pokojnikovem rojstnem domu v Cerkljah pri Kranju. Natančnejši spored se pravočasno objavi. Eventualne pri» spevke v kritje stroškov, darila za srečolov in prijave na udeležbi sprejema: Pripravljal» ni odbor ,za odkritje spominske plošče Cerk» lje pri Kranju: J os. Lapajne, predsednik. Ivan Kerin, podpredsednik in načelnik gas. in reš. društva. Franjo Polajnar, tajnik.
—	V slovo — častno občanstvo petih občin. Jarenina v Slovenskih goricah je letos izvanredno svečano zaključila šolsko leto in proslavila Vidov dan. V zelenje oviti šolski dvorani se je vršila po službi božji vidovdan« ska prireditev ob navzočnosti čast. duhov» ščine, učiteljstva, krajevnega šolskega od» Ibora ter g. županov in občinskih odborov vseh petih v Jarenino všolanih občin. Kot prva točka svečanostnega programa je bila izročitev diplome častnega občanstva vseh petih občin g. v pokoj odhajajočemu šolske» mu upravitelju Josipu Čonču. Bivša učenca njegova g. župan in predsednik krajevnega šolskega odbora ter g. Oblastni odbornik sta kot pooblaščenca občin v dobro izbranih be» sedah odkrila globoko hvaležnost prebival» stva Jarenine do poslavljajočega se nadučite» lja, ki je šel tolažilno in blažilno na roko vsakemu ob potrebi Ibrez ozira na politično strankarsko valovanje. Poslavljajoči se za» hvali za iskreni izraz nepristranske hvalež» nos ti.
—	Dekliška meščanska šola v Kranju. V
Kranju se stopnjema otvori s šolskim letom 1928./29. dekliška meščanska šola. Sistemati» žira se mesto ravnateljice in po zakonu pred» pisano število učiteljstva.
—	Pogojii za sprejem učencev v oblastno dvoletno vinarsko in sadjarsko šolo v Mari» boru. Novo kot 57. šolsko leto 1928./29. za» čenja sredi septembra. Šolanje traja dve leti. S šolo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima namen, da izobrazuje kmečke sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Kolkovane, lastno» ročno, na celo polo pisane prošnje (kolek 25 Dir) za sprejem je poslati ravnateljstvu obl. dvoletne vinarske in sadjarske šole v Mari» boru do 1. avgusta t. 1. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. od« pustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v .zavod neposredno iz kake druge šole; 5. izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šola» nja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na kako podporo iz javnih sred» stev, da bo njih sin ali varovanec ostal po» zneje na domači kmetiji, v nasprotnem slu» čaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; štipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter najmanj z dorim uspe» bom dovršena osnovna šola. Sprejme se tudi nekaj eksternistov {izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi vsaj dveh razre» dov meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu v zavod preišče mladeniče zdravnik zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni po» voljno, se odklonijo. Oskrbnina za mlade» niče iz mariborske oblasti znaša do preklica 150 Din. Plačuje se vnaprej. Izključenim in samovoljno izstopivšim učencem se vnaprej plačana oskrbnina ne vrne. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno (od občinskega in davčne» ga urada) potrjenim izpričevalom ubožnosti ali izkazom premoženja z navedbo družinskih in gospodarskih razmer,, predpisanih dav» kov itd Podrobnejša pojasnila daje ravna» teljstvo obl. dvo^tne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Prošnje za sprejem se re» šujejo pismeno. — Ravnatelj: Andr. Žmavc.
Ogromno iznenadjenje doživile su ove dane neke domačice, koje su prvi put iprale sa Radionom. Ne samo da je rublje ostalo potpuno neoštečeno, nego je mnogo ljepše i bolje' oprano. U'zrok leži u tome, što Radion ne sadržaje klora a miti drugih škodljivih pri» dodataka.
—	Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ŽIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. ŽIKO dobite v vsaki trgovini v rdečih zavitkih.
Damam z deželo je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna onduladla. Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh niansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del «o priporoča
in gospode, Ljubljana
Sv. Petra cesta 12.
Foto-aparate kupite najboljše pri Fr. P.Zajet, optik
LJubljana, Stari trg 9,
A7rt Cm<7)1 rP	'n sv^ene v vse^ barvah.
1V Ug Ll Ul L c j Največja izbira, najnižje cene.
Pletenine, bluze, kravate Ud priporoča modna trgovina
FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7.
Osebne zadeve.
—i Izpremembe v osnovnošolski službi.
Stalni so postali naslednji učitelji in učitelji» ce v ljubljanski in mariborski oblasti: Ivan Kopriva v Zagorju ob Savi, Mila Andolšek v Karlovici, Marija Volavšek v Malincih, Olga Koželj v Zagradcu, Ljudmila Sila v Loškem potoku, Cecilija Rapé«Jelenec v Krašnji, An» tonija Štokelj v KuzdOblanju p. Murski So» boti, Martin Železnik v Sorici, Julija Kadunc v Kapcah, Angela Gospodaric v Podgorici, Fran Lunačeik v Št. Rupertu, Antonija Sedej v Čemšeniku, Marija Urbančič v Št. Petru pri Novem mestu, Antonija Preveč v Vrhu pri Sv. Treh kraljih, Franja Kokalj v Zvir» cah, Marija Kristan v Repnjah. Ivan Kopri» va v Zagorju ob Savi, Avgust Binder v Do» lenji Bistrici, Josip Plešič v Novi cerkvi pri Ptuju in Marija Ferenčak v Trnju.
Naša gospodarska organizacija.
PRISPEVKI V SKLADE UJU V L. 1927./28.
Za obrambni fond so prispevali: Jakše» Kolšak Biibijana, Vransko 50 Din, Tončič Vladimir, Metlika 10 Din, From Alojzij, Spod. Kungota 10 Din, Učiteljsko društvo Mežica 507 Din. Černe Ivana, Gorica«Mo« zirje 10 Din, skupaj 587 Din.
Za narodno*prosvetni sklad: Čuk Tilka, Dolsko 30 Din, Mercina Franc, Grahovi ]0 Din, Upraviteljstvo osnovne šole Bela Cer»
kev 20 Din, Kenič Andrej, Unec 15 Din, osnovna šola Sora 26 Din, Časi M., Podhoni 29'50 Din, Lipovšek Slava, Semič 11 Din, Kraj. šolski odbor Tezno 11 Din, Sokol I., Ljubljana 15 Din, Sokol Rakek»Unec 10 Din, Osnovna šola Sv. Jakob ob Savi 10 Din, Osn. šola Vransko 32'50 Din. Osn. šola Polšnik 20 Din, Osn. šola Krčevina 8-50 Din. Skupaj 248-50 Din.
Za rezervni fond: Kolenc Olga, Juranje 20 Din, Učiteljsko društvo Gornjigrad 21 Din. Skupaj 41 Din.
Stanovska organizacija UJU
Poročila:
+ PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO
je zborovalo 21. junija v Ptuju.
1.	Situacijsko poročilo: Učiteljstva je v okraju 148, od teh je članov tukajšnjega dru» štva 135. Na zborovanju je bilo navzočih 57 članov.
Tovariš, ki bi bil moral podati situacij« sko poročilo je nenadoma zbolel. Tov. pred» sednik je omenil težko situacijo, v kateri je bilo poverjeništvo; sporočil je, da je ukinje» no disciplinsko postopanje proti tov. pover» jeniku Skulju in uredniku Dimniku. Uveri navzoče, da je kljub vsem šikanam oblasti ostala borbenost poverjeništva kakoršna je bila.
Letos se bosta vršili obe skupščini uči» teljstva v Sloveniji. Ker so na dnevnem redu državne skupščine tudi nova pravila, ki pred» videvajo centralizacijo Udruženja, je dolž» nost učiteljstva, da se skupščine v Mariboru udeleži kar najštevilneje, da manifestira za poverjeništva.
Svoje poročilo zaključi z željo, da bodo v prihodnjem letu zborovanja boljše obiska» na kot so bila letos.
2.	Samoizobrazba: Sreski poverjenik za samoizobraževalne krožke, tov. Jančič z de» lom v krožkih ni bil kar nič zadovoljen ter je hotel odložiti svojo funkcijo. Ker pa ni prav, če pri prvih težkočah vržemo puško v ko» ruzo, se je dal tov. Jančič preprositi, da je obdržal svojo funkcijo, sklical takoj po zbo» rovanju sestanek voditeljev krožkov, da se določi smernice za delo v krožkih v prihod» njem poslovnem letu.
3.	Izvenšolsko delo in reforma šole: Obe poročili sta izostali, ker je bil za prvo točko poročevalec odsoten, drugi poročevalec je pa pozabil, da mora poročati.
4 Proračun in volitve delegatov: Učitelj» st\o je po daljši debati soglasno sprejelo pro» račun za leto 1928./29. Mesečna članarina bo znašala za rednega člana 21 Din, za poročene pa 11 Din.
Z vsemi glasovi proti dvema je bila tudi sprejeta lista kandidatov za sresko učiteljsko knjižnico.
Volili so se 3 delegati in 3 namestniki za državno skupščino ter 2 delegata in 2 namest» nika za pokrajinsko skupščino.
Poverjenika v srezu za Slov. Šolsko Ma« tico sta -tov. Žolniir in Kajnilk.
5. Slučajnosti: Soglasno je bila sprejeta resolucija radi uvedbe jesenskih počitnic v mariborski oblasti.
Tov. Jančič je pozival tovariše, da se v prihodnje čim češče obračajo s svojimi tež» njami na šolsko»upravni odsek v Mariboru, ki tvori vez med učiteljstvom in oblastmi.
Tovarišica Kanclerjeva je predlagala, da bi odsek izposloval, da bi bili šolski otroci vsaj enkrat letno zdravniško pregledani.
Debatiralo se je še o Izkazih in zamudah, nakar je tov. predsednik zaključil zborovanje želeč vsem prav vesele počitnice.
+ KONJIŠKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO je zborovalo dne 13. junija 1928 v Ko» njicah.
I.	Situacijsko poročilo: a) Število učitelj» stva v okraju 65; b) število članstva 64; c) število udeležencev pri zborovanju 46.
Tovariš predsednik A. Berce poda kratko situacijsko poročilo. Za sresko knjiž. komi» si jo so predlagani sledeči člani: R. Podlogar, Jereb»Režabkova in J. Brglez. Predlog spre» jet. Izpolnjene in zaprte glasovnice je oddati šolskim upraviteljem.
II.	Samoizobrazba: Tovariš Friedl poroča o delovanju krožkov in posebno o agilnosti Zičkega krožka.
lil. Šolska reforma: a) Ker tovariš I. Kaf» fou ni bil navzoč, odpade njegov referat »To» varištvo«. b) Tov. M. Pirnik poroča o »Šol» stvu v Rusiji«. Članstvo mu je prav z zani» manjem sledilo, ker se je predavatelj res po» trudil, da nam poda sliko šolskih razmer v največji slovanski državi, katero naj bi po« snemali. Tov. H. Schell pa je mnenja, da ne bo pri nas druge šole, dokler bodo socialne razmere v Sred. Evropi takšne, kot so sedaj.
IV.	Izvenšolsko delo: Pri raznih gospo» darskih ustanovah, kakor: čebelarskem, kme« tijskem društvu, živinorejskem odseku ter sadjarju se skupno udejstvuje 17 članov (3 odborniki), pri telovadnih društvih in šol« skem odru skupno 18 članov. Vsega skupaj 35 tovarišev(ic).
V.	Slučajnosti: a) Predlog predsednika, da se da tovarišema Dimniku in Skulju za» upnico, se soglasno sprejme, b) Tovariš Kržič predlaga za pokrajinsko skupščino: naj po» verjeništvo UJU zaprosi za primerne kredite za otvoritev obrtno»nadaljevalnih tečajev za učitelje, c) Tov. blagajničarka izraža želje glede denarnih prispevkov. Za sklad naj vsak član da 10 Din meseca septembra, č) Tovariš Schell pa predlaga, da šolski upravitelji čla» narino mesečno obvezno odtegujejo. Neiz» terljive zneske se naj črta, oziroma milostno odpusti. Vsi predlogi sprejeti.
Debaterji k posameznim točkam so bili: Schell, Kržič, Brglez, Friedl.
+ SKUPNO ZBOROVANJE SRESKIH UČIT. DRUŠTEV LAŠKO, BREŽICE«SEV» NIC A IN KRŠKO v Radečah dne 16. junija 1928.
Navzočih 183 članov, in sicer: Laško 84, Brežice»Sevnica 62, Krško 47.
Zborovanje otvori tov. Vanič, predsed» nik krškega učiteljskega društva ter poda predsedstvo tov. Plavšaku Rob., ki pozdrav! vse navzoče člane, posebej še obia nadzornika srezov Brežice»Sevnica in Krško ter zastop» nika poverjeništva tov. Kobala. Izraža zado« voljstvo nad tako številno udeležbo. Zapis» nikarjem imenuje tov. Šuligoja. Nato preide na dnevni red, in sicer takoj na 2. točko, ker prva »o računstvu v osnovni šoli« odpade, radi zadržka ref. g. prof. Fr. Finka iz Mari« bora.
Situacijsko poročilo v organizaciji.
Tov Kobal razvije glavne smeri novega šolskega zakona.
Propagira nadalje za čimvečji pristop v naše gospodarske ustanove in poroča o delu vseh novoustanovljenih odsekov pri organi» zaciji v tekočem poslovnem letu.
Končno se dotakne zadeve Skulj»Dimnik, po kateri se soglasno sklene resolucija, ki je objavljena posebe.
Pri slučajnostih se po kratki debati med tov. Peterlinom, Kobalom in Čopičem sprej« me resolucija tov. Peterlina glede skupščin UJU s pridržkom, da jo lahko poverjeništvo UJU v Ljubljani nekoliko omili (le beseda »evropski« ostane).
Resolucija: Učiteljska društva Brežiško« sevniško, Krško in Laško včlanjena v UJU, zlbrana na skupnem zborovanju dne 16. junija 1928 v Radečah stavijo sledeči predlog glede glavnih skupščin UJU:
1.	Delegati, ki imajo edino pravico go« vora naj bodo ločeni od nedelegatov.
2.	Glasuje se samo pismeno po listkih.
3.	Vodstvo skupščine naj se poveri lju» dem, ki poznajo parlamentarni (evropski) po» stopek. Vse to z ozirom na negativne rezut« tate zadnjih glavnih skupščin v južnem delu države.
+ DOLNJELENDAVSKO UČITELJ« SKO DRUŠTVO je zborovalo 21. aprila 1928 v Črenšovcih.
Statistika: Od 71 včlanjenih je bilo na« vzočih 45.
Situacijsko poročilo: Podal ga je tovariš predsednik. Omenil je med drugim tudi od» borovo sejo v Turnišču, na kateri so odbor» niki soglasno sklenili dati predlog tov. Kont» lerja o omejitvi svobode tiska v našem sta» novskem glasilu, ki je na zborovanju meseca marca v Dol. Lendavi prodrl, ponovno na glasovanje, ker so ugotovili, da so glasovali zanj tovariši, ki niso člani. — Nato se je vnela debata radi članka v »Učit. Tovarišu« »Neznosne razmere v Prekmurju« in rad: obdolžitev proti nekaterim tovarišem, ki so se tikale nacionalnosti in so jih podali od« borniki na odborovi seji. V debato so posegli tov. Birsa, Horvat Izidor, Kontler, Pupis, Pe» ternel. Šinigoj. — O istinitosti podatkov v članku pa je navzoče prepričal pisec sam, tov. Hočevar. — Pri ponovnem glasovanju je predlog tov. Kontlerja propadel. — Sledilo je čitanje dopisov in poročilo o seji širjega so» sveta v Mariboru, katero je podala tov. Asta Šinigoj. — Blagajnik je podal poročilo o sta» nju blagajne ter ponovno pozval dolžnike, da poravnajo zaostanke.
Reforma šole: Zgodovinski nastop je imela tov. Nina Šušteršičeva. — Tov. Kont» ler je primerjal knjigi Novakovo in Janči« čevo »Risanje«.
Samoizobrazba: Delujeta črenšovski in lendavski krožek. O drugih, kot tudi o izven» šolskem delovanju ne dobiva referentinja vkljub opominom nobenih poročil.
MALI OGLASI
Hal! oglasi, ki služijo t posredovalna ln soeialn« nanuno občinstva, vsaka beseda 50 par, Najmanjii inesek Din 5~—.
Učiteljica, na šoli s poldnevnim poukom
(5 razr. + 3 paralelke) v ugodnem kraju, kjer se dobi hrana in stanovanje, 1 Vi ure hoda od železniške postaje, želi menjati s kolegico (kolegom) z enako ugodnim mostom. Odgovor na »Učit. Tov.«

Tovarna pohištva
1.1. Naglas, Turiažkl trg 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.

UČITELJSKA TISKARNA
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA
TELEFON ŠT. 2312. RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠT. 10.1761
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Učiteljskega lcnvikta v Ljubljani. — Šolski zvezki za osnovne in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. ZVEZKI ZA OKROGLO PISAVO ŠT. 1, 2 in 3.
UČITELJ/KA KNJIGARNA
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA
prodaja znanstvene, strokovne, leoo lovne, pripovedne in mladinske knjige kakor tudi knjige za osnovne, srednje in obrtne šole ter ima v zaiogi vsakovrstni papir, pisalni, risalni in šolski pribor in učil« kakor tudi umetne in pokrajinske razglednice v največji izbiri.
Zahtevajte cenike!
Priporočamo Vam najboljše testenine, in te so:
Dobijo se v vsaki trgovini!
Knjigarna, umetnine, muzikalije
Goričar & Leskovšek * Celje
Zaloga papirja i pisalnih potrebščin
Priporoča: Brinar: Domoznanstvo, zemljepisni podatki in zgodov. slike kraljevine SHS. Din 20'—. Kočevar: Mlinarjev Janez, 6. natis, nevez. 12 -, vez 18-- Din. Pečnik dr. K.: Jetika, današnje strogo znanstveno moderno zdravljenje jetike Din 14'—. Remec Al.: Iz moje domovine, mlade povesti Din 18 do 24"—. Rohrman: Kmetijsko gospodarstvo, Din 26 vezan. Jančičlvo: Risanje za 1,—7. šolsko leto Din 120. Kocbek: Vodič Savinjskih Alp, platno vez. Din 125. Orožen J.: Zgodovina Celja, I., II. del, nevezana po Din 28'—.
3E22F3


«
RESTAVRACIJA »NOVI SVET
V LJUBLJANI, GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 14.
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna i solidna.
a . Jtrn.ogi mrrru ntf T*nr Tu me
[io tvr
ilu!
IIIIIIIIIIIIIIHNIIIINIIIIHIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIMIHIIHHINIIIIIIIIIIIIIIIIHMII
Priporoča se slavnemu občinstvu
salon za dame in gospode.
STANKO KELŠ1N
friseur
Ljubljana,
NOVO!
NOVO!
IVAN HRIBSKI:
Šolski upravitelj
Neobhodno potrebna knjiga za vsakega šolskega upravitelja. Obravnava posle, ki jih ima šolski upravitelj od prvega do zadnjega dneva v šolskem letu. Cena brošir. knjigi Din 28

Naroča se v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Frančiškanska ulica 6.
FRANC STRUPI,Celje
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste' posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, okvirov itd. = Najsolidnejše cene in točna postrežba.	=
Gostilna R4ŽEM
3
m
i ANT. ^
BAJEC
LJUBLJANA
Pod Tranlo * Tel. 3222
3 -——-
£ Izdeluje Šopke, vence, £ trakove z napisi 1.1, d.

KROJAŠKI ATELJE"
Fran Iglii
Ljubljana Kolodvorska ulica štev. 28
S »•
VI___4t
IM Mil !
vedno
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe.
Prepričajte se v
II
i Ljubljana, Sv. Petra nasip 5 J ■ »
i o dobri kvaliteti in nizki ceni vin J
FOTO APARATE
in potrebščine stalno v zalogi.
Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in droger ja Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33
★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon štev. 2.282.
A.Škedelj, Ljubljana, Stari trg lla
priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice Na drobno!	in papir.	Na debelo!
Damska konfekcija In modni atelje
ligama nova zaina m m
Ljubljana, Kongresni trg 19
31 in podružnica prsi I. Giontini, MIlana, Mestni trg št.17 0=1
priporoča v nakup svojo bogato zalogo vseh šolskih in pisarniških potrebščin ter knjige lastne in drugih založb. Ima tudi veliko zalogo barv za slikanje na blago in svilo. Šole dobe znaten popust.
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. — 15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri
nakupu brezplačno. Pisalni stroji ADLER. — Kolesa iz prvih tovarn, Dtirkopp, Styria, Waf-fenrad (Orožno kolo). — Pletilnt si roji vedno v zalogi. — Posamezni deli
koles in šivalnih strojev. Daje sa tudi na obroke. — Ceniki franko in zastonj.
IVAN JAX I SIN
Ljublana, Gosposvetska c. 2.
Ljubljana, na Žab jaku Št. 3 Točijo se pristna štajerska,
dolenjska in dalmatinska	\
vina, primorska kuhinja, vsak četrtek,	\
petek in nedeljo sveže morske ribe.	\
MEHANIČNO UMETNO VEZENJE
zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci.
MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA
Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj.
\ izborne pijače, dobra kuhinja. ■ • ■
S Na vrtu lep prostor za balincanje. i ■ ■
Kdor oglašuje ta napreduje!
P. n.
Šolam in šolskim upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela.
ANTON JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA 14.
knjigoveznica in industrija Šolskih zvezkov.
I
II
SeliHan
Zaloga barv, tušev in radirk
GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1.
Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo.
Mehanična hranilna pušica
s premično figuro in skrivnim klopcem.
MmiHIHIHt
naznanja cenj damam sledeče cene za izdelavo navedenih oblačil:
Za delo od kostuma od 250 do 300 Din Za delo od plašča od 200 do 250 Din
Najnovejši „šlager" 1928.
Odlikovano s srebrno kolajno Heidelberg 1927.
Za delo od jope Za delo od krila Za delo od toalete Za delo od bluze
od 170 do 200 Din od 70 do 100 Din od 150 do 2 10 Din od 80 do 150 Din
Na razpolago je velika izbira ugotovljenih plaJiev, kostumov itd. Vsled lastnega izdelka so cene. ker odpade carina, zaslužek tovarnarja, sigurno za ¡0% nižje, kar je v prid odjemalcem Državni nameSEenci dobijo proti izkadlu na obroke, proti takojšnjemu plačilu po 10% poposla.
Vie delo se izvršuje pod lastnim nadzorstvom tu po najmodernejših modelih.
Prihranki so najsigurnejši dobiček!
Zato Vam daje najlepšo priliko moja umno konstruirana hranilna hišica iz trdega lesa, v pestri mnogobarvni izdelavi. Mehanični hranilnik ima spredaj figuro. Ta figura se zasuče avtomatično, kakor hitro položiš na pripravljeni krožnik novec katerekoli velikosti, sama od sebe naokoli in vrže novec v hišico. Največja zabava za staro in mlado! Hranilna hišica ima skriven zaklopec in se da odpreti le, kot pove vsaki pošiljatvi dodani navod o uporabi. Zatorej je nepristranskim, ki jim ta tajnost ni znana, nemogoče hranilnik odpreti. Kjer ga ni v prodaji, ga naročite naravnost pri samoprodaj i Drago Cernjava, Selo 25, Moste pri Ljubljani. — Cena komadu Din 35'— franco, proti predplačilu, po povzetju Din 40 —. Preprodajalci, krošnjarji, trafikanti, sejmarji se iščejo povsod. Prospekti gratis. V inozemstvo se razpošilja le proti predplačilu radi v šokih stroškov za porto. Za vsak prodani komad dam Učit. domu" v Ljubljani in Mariboru a Din 5—
Kmetski hranilni in posojilni dom
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
v LJubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica Sf, 1, pritličje.
Brzojavi ,Kmetskidcm» Ljubljana. Blagajnike ure: Vsak delavnik od B.-12Va in od 3.-41/,. Pat. poŠt. Hran. 14 237. Tel. 2847.

STANJE VLOG: nad Din 15,000.000. JAMSTVO: nad Din 50,000.000.
iz česar je razvidno, da je denar pri zadrugi popolnoma varno naložen. Sprejema: Vloge na knjižice in jih obrestuje brez odpovedi po 6%, proti
trimesečni odpovedi po 8%; vloge v tekočem računu po dogovorn. Daje: Posojila na vknjižbo (hipoteko), proti poroštvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev, na knjižne terjatve ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji PooblaReni razpredajalec srefk državne razredne loterij«.
\
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica 5.
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kakor damast-gradl, belo in rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteljne odeje, zastore, preproge i. t. d.
Žima, perje, puh, kapok od najceneje do najbolje vrste. Daje tudi na obroke.
Točna postrežba ter solidne cene!
Največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 3.
Ima vlog nad 300,000.000 Din. — Za vse vloge jamči mesto Ljubljana.
Vloge sprejema na knjižice in tekoči račun. Naložbe proti odpovedi obrestuje po možnosti najvišje. Posoja na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Ima Kreditno društvo in sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja
po pošti pa svoje položnice.
Telefon št. 2016. Pošt ček. račun št. 10.533. Uradne ure od 8. do 12 V2.
Tovariši!	Tovarišice!	Tovariši!
Ze stanovska zavednost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem interesu dolžni to storiti tedaj, ako nam nudijo te ustanove večje ugodnosti in večje koristi kot tuje. Ena izmed takih ustanov je naša
Telefon štev. 2421.
Vodnikov trg 5.
Čekovni rač. 12416.
I
S
i
Ona nam nudi banaško moko, sladkor, kavo, «lje, mast, sploh vse spe-cerifsko in kolonijalno blago najfinejše vrste po najnižjih cenah, ki so mogoče. Velika izbira dežnikov, predpražnikov in
najfinejših in najtrpežnejših Čevljev lastnega izdelka- V zalogi najfinejši Sifon, platno in srajce za gospode po najnižjih cenah.
Drva in premog vsaki čas na razpolago
Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu.
Zadovoljiti svoje člane je te zadruge najvišii cilj!
Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani - odjemalci. Tovariši I Tovarišice! Pristopite k tej zadrugi in kupujte v njej I
IM
VOLNA
vedno
IHAJA NOVO!
PRIHAJAJOČE OSTI
A&SKABEKME
LJUBLJANA.
-¿Iii«—!)«.............. m ■ i iitfiiHfffninm	
Ugodnost!	
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše . . .	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
	AHlim. Ljubljana Mestni !rg 26 ^ Stritarjeva ulica 3
Manufakturo NA OBROKE
nudi cenj. učitelj-stvu ter izdeluje obleke po meri za gospode in dame
3	^
i UDBUJUU. lexllm cesta 7 f
3	se
/H /H /H tU /H /H M tU /H M/r
i
Vsem šolam in krajnim šol. svetom oferiram
I^- amerikansko prašno oiie
brez du&a, znamke HYGIENE, oljnati karbolinej in karbolno kislino
po najnižjih cenah in vsako količino
Avgust Žlahtič
■ razpečevalec amerikanskih mineralnih oljnatih produktov ■
Maribor» Slovenska ulica št. 2.
i


Naročajte vsa tiskarska dela H za društva, šole, urade itd. itd. ¡1 v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!
¡m
K® iS*
«Ks*
M
•Umri in odgovorni ondrik Ith
Dimnik v Ljubljani, £ Za oglasni del odgovarja Rai* Grum v Ljubljani. % Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Sknlj v Ljubljani s Tiska .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgrrarja France Štrukelj v Ljubljani