Leto LXV PoStnlna plačana » gotovini V Liubljanl, v torek, dne 23. februarja 1937 Stev. 44 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo l20Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva ia «prave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-93, 29-96 Ček. račun: Ljubljana št. 10.65« in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 34.011, Praga-Dunaj 24.747 Uprava: Kopitarjeve ulica štev. 6. «— Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga „Teden v slikah" Pomen Aten Sedaj, ko se je konferenca zunanjih ministrov Balkanske zveze razšla, lahko povemo, da je bila potrebna in da je svojo koristnost tudi v polni meri dokazala. Balkanski pakt, ki je bil podpisan v Atenah v januarju 1934, je bil po svoji vsebini izrecno obrambna tvorba, ki naj prepreči, da bi se edina država na Balkanu, ki s svojimi mejami ni zadovoljna, to je Bolgarija, mogla kedaj upreti in povzročiti negotovosti na političnem zemljevidu Balkana. Balkanski pakt pa ie bil po takratni osnovni zamisli tudi samo le del velikega, vso Evropo ob-segajočega obrambnega načrta, ki ga je zasnovala in notela izpeljati neka zapadna velesila, ie bil torej podrejen zunanjepolitičnim ciljem, ki 6o leiali izven Balkana in bi samostojno takorekoč nikoli ne mogel funkcionirati. Nje-ovo bistvo je sicer bilo, da obvaruje mir na alkanskem področju, toda tako, da obstoječih napestosti ne odstrani, bolečin ne odpravi, ran ne zaceli. Toda od takrat pa do danes so z veliko brzino tekla mimo leta, ki so temeljito preoblikovala politično miselnost balkanskih narodov in jim v luči splošnih evropskih dogodkov dala povsem druge poglede na svoje lastne politične potrebe. Tako se je zgodilo, da je pod vodstvom naše jugoslovanske zunanje politike začela polagoma dozorevati zamisel, da strelski jarki, izkopani okrog Bolgarije, niso idealna rešitev balkanskega miru, ampak da je poleg poguma za oboroženo obrambo troba tudi mnogo večjega poguma za — prijateljstvo Prva ki je vrgla moM čez strelske jarke, ki jih je izkopal Balkanski pakt, je bila Jugoslavija, ki je dne 24. januarja proglasila večno prijateljstvo s svojo bolgarsko sosedo. To pogumno dejanje naše zunanje politike ie pomenilo morda prelom z mrtvo Desedo balkanske četverozvezne Eogodbe, čeravno ni pomenilo preloma z dnom miru. v katerem je bila spočeta. Nadalje je jKjmenila oster prelom s povojno miselnostjo, da naj ostane Balkan vedno le tej ali oni velesili podrejeno področje, nekako zunanjepolitično bojišče drugega reda, kjer se morajo razvijati boji samo v skladu s potrebami velikih front velesil in po navodilih njihovih političnih generalnih štabov Ne smemo se torej čuditi, če je to dejanje povzročilo razburkano valovanje jx> Evropi in če so ee za kulisami evropske politike takoj pojavile protistruje, da bi uspeli jugoslovansko-bolgarske jiogodbe uničile, njuno prijateljstvo pa očrnile kot grdo, proti starim zaveznikom naperjeno dejanje. V tej zvezi smo čitnli v svetovnem časopisju celo vrsto nesmiselnosti, ki so bile nalašč vržene med javno mnenje, da ustvarijo nerazpoložcnje proti dejanju, ki je v bistvu posvečeno utrditvi miru in nosi na sebi samo ta »madež«, da je izraz samozavesti balkanskih narodov in prva mogočna manifestacija samostojne, od velesil neodvisne balkanske zunanje politike. Tako smo mogli brati po nekaterih časopisih, da je bil naš sporazum z Bolgarijo narekovan od nemške vlade, ki da sta ji Bolgarija in Jugoslavija enako vdani, to pa e preglednim namenom, da bi se naš pakt z Bolgari diskreditiral, uninzal s podtikovanji ki naj med balkanskimi zaveznicami povzročijo medsebojna sumničenja in nezaupljivosti. Brali smo ta v gotovem zapadnoevropskem časopisju tudi, da je naš prijateljski sporazum z Bolgari »prvi večji nastop slovanstva«, med katerim da vstajajo zopet vseslovenske težnje. Tudi tukaj je bil namen jasen: med neslovenskimi zaveznicami Balkanske zveze, to je pri Romunih, Grkih in Turkih, je treba vzbuditi nervoznost ter jih nahujskati, da se proti tej izmišljeni nevarnasti dvignejo in stvorijo svojo lastno neslovensko trozvezo, ki naj bi po zdrobitvi ko- Neurathov obisk na Dunaju je povzročil sitne demonstracije hitlerjevcev maj ustanovljene balkanske skupnosti predstavljala oboroženo protiutež proti slovanskemu bloku, protiutež, na katero bi potem velesile mogle zopel obešati svoje lastne politične cilje. Podtikavalo se nam je celo, da je naš sporazum z Bolgari italijanska tvorba, torej nekako pred-straža italijanskega imperijelizma na Balkanu, to pa z namenom, da se dosedaj med seboj edini zavezniki v jezi in sumničenjih razidejo vsak na svojo stran da bodo posamič lažje plen velikih mrež, v katere se organiziran in med seboj jKimirjen Balkan noče več vjeti. Ta mlaka obrekovanja in podtikavanja je šla po Evropi nekaj tednov pred atensko konferenco. Parkrat je že celo izgledalo, da bo imela delne uspehe. Načrt potovanja romunskega zunanjega ministra v turško prestolico. odkoder bi se bil s turškim zunanjim ministrom skupno odpeljal v \tene, je bil dovolj jasen dokaz, da so menjene intrige ipak v živo zadele Morda je mnenje nekaterih Iržavnikov, ki se nikakor ne morejo navaditi na to, da se na Balkanu vodi samostojna politika, in ki za v«a-ko politično kretnjo na Balkanu še vedno slutijo temne intrige ali celo denar kakšne velesile. kot je to biio v navadi do najnovejših časov sami in nehote povzročili to razburkano valovanje okrog Balkanskega pakta in naše prijateljske zveze z Bolgarijo. Vsemu temu je bilo treba hitro in učinkovito odbiti rogove. In to je bil tudi namen in pomen atenskega sestanka. Naš bolgarski pakt ге bilo treba pokazati v pravi luči takšnega, .lakršen v resnici je. brez umetnih obsevanj, brez tajinstvenih ozadij, kot eno najbolj po-umnih mirovnih dejanj v novejši zgodovini, „ot prvi posrečeni poskus, da se odpravijo še zadnje napetosti na Balkanu, kot zgled, ki naj mu sledijo še druge prijateljske zveze — v bistvu mnogo lažje — med Bolgar.jo in ostalimi balkanskimi državami, kajti Jugoslavija in Bol-arija stn imeli med seboj mnogo več pozabiti, „ot katerakoli druga balkanska država Naš ministrski predsednik je šel v Atene, da tam javno položi nn mizo vse svoje karte Uspeh tudi ni mogel izostati. »Dona zmot je nn Balkanu srečno mimo.« je dejal, doba zmot, to je kr5enjp dune besede, to je tudi potrata kulturnih sil v medsebojnem sumničenju in izigravanju v nečednem tekmovanju ter krvavih medsebojnih bojih. Ta doba je mimo! Dana beseda pomeni pri nas sveto dolžnost, da jo držimo. Prijateljska roka pa voljo, da ničesar E Dunaj, 22. lebr. b. Z rednim brzovlakom je ' nekaj po 9 prispel na Dunaj nemški zunanji mi- ; nister Konstantin baron von Neurath v spremstvu ! svoje soproge ter 12 gospodov iz nemškega zu- j nanjega ministrstva. Von Neurath je jxitoval čez Passau. Z istim vlakom je prispel na Dunaj tudi ■ avstrijski fioslanik v Berlinu ing. Tauschitz. Dunajska fiostaja je bila okrašena z zelenjem in pre- ! progami, zastav pa ni bilo nobenih. Ogromen trg pred kolodvorom so v špalirju zasedli mladinski oddelki domovinske Ironte, pred samim prihodom von Neuratha pa je prispela velika skupina nemških državljanov, ki živijo na Dunaju in v Avstriji. Ta skupina je hotela osebno pozdraviti šela nemške zunanje državne politike. 50.000 narodnih socialistov Že ob 8 zjutraj so pričeli prihajati iz predmestij velike skupine mladine [>od vodstvom dijakov in drugih znanih narodno-socialističnih agitatorjev. Mnogo pred samim prihodom vlaka se je zbralo v Maria Hilferstrasse nad 50.000 narodnih socialistov, močne skupine pa so stale tudi na Ringu od omenjene ceste in vse do hotela Impérial, kamor je odšel nemšk zunanji minister s svojim spremstvom. Na peronu železniške postaje je pričakoval nemškega zunanjega ministra avstrijski državni kancler dr. Kurt Schuschnigg, državni tajnik v zunanjem ministrstvu dr. Sclimidt s soprogo, navzoč pa je bil tudi italijanski j>osla-nik senator Salata. Razen njih je bilo navzočih tudi nekaj gospodov iz zunanjega ministrstva, dalje šef predsednikovega kabineta grof Orsini-Rosenberg, državni podtajnik Gvido Zernato, predsednik policije dr. Skubl in poveljnik dunajskega garniziona general Haselmayer. Poseben salonski voz z nemškimi gosti je bil priključen takoj za lokomotivo. Ko se je vlak ustavil, je hitro skočil iz vagona prvi nemški zunanji minister von Neurath, na obeh vratih vagonov jia so za njim poskakali ostali člani nemške delegacije in se razvrstili pred vagonom, „Heil Hitler l" Ko je predstavnik Nemčije von Neurath v Imenu svoje države jiozdravil avstrijskega zvez. nega kanclerja dr. Schuschnigga, je vzkliknil: »Heil Hitler!«, ta pozdrav pa so jiotiovili vsi ostali nemški gospodje. Kancler dr. Schuschnigg je politično parado opazoval zelo mirno, bil pa je tudi zelo resen. K Neurathu je stopil s klobukom v roki ter ga pozdravil, nato jia še vse navzoče. Državni tajnik v zunanjem ministrstvu je stopil v vagon, kjer je bila soproga g. Neuratha in ji izročil krasen šopek cvetja. Vsakemu nepristranskemu opazovalcu je padlo v oči precej hladno in bolj konvencionalno srečanje med avstrijskim kanclerjem, državnim podtajnikom in nemškim zunanjim ministrom von Nenrathom. To ie bil prvi uradni obisk predstavnika nemške državne vlade po spomladi leta 1931., ko je bil no Dunaju tedanji zunanji minister von Kurtius. ki je obiskal kanclerja dr. Scho-berja in hotel skleniti avstrijsko-nemško carinsko zvezo. Iz desettisočev grl: Heil Hitler! Morje kljukastih hrižev Skozi bivši dvorski salon so šli nemški gostje pred kolodvor, kjer so jih čakali avtomobili. V trenutku, ko je von Neurath stopil iz postajnega poslopja, so ga pozdravili tisoči in tisoči pristašev narodnega socializma г vzklikom >H e i 1 Hit- ler!« Množice so prebile kordon ter priredile nemškemu zunanjemu ministru bučne demonstracije, pri čemur so mahale z rdečimi zastavicami s kljukastim križem. Policija je komaj vzpostuvila red na trgu ter omogočila nemškim gostom odhod izpred postaje v avtomobilih, ki so hitro švignili v Maria-Hilferstrasse. Tudi tukaj se je zbrala nacionalistična mladina ter neprestano kričala »Heil Hitler!«, »Heil D e u t s c h I a n d !«. Tudi tu so narodno-sorialistično razpoloženi mladeniči mahali z nemškimi državnimi zastavami, ki so jih skrili pod suknje. Policija je popolnoma izgubila oblast nad množico. Neprijetnosti poslanika Salate V prvem avtomobilu je bil nemški zunanji minister von Neurath z avstrijskim državnim podtajnikom Schmidtom, nato so sledili nemški poslanik na Dunaju von Papen z ženo von Neuratha, za njimi pa ostali gostje. Naenkrat so naleteli na oviro, ki so jo menda narodni socialisti nalašč j>o-stavili na cesto. Nekdo je zapeljal čez cesto velik tovorni avto, izza katerega je bilo še nekaj drugih ovtomobilov, da zaustavi goste. Policija je takoj uvidela, da je bilo to storjeno namenoma ter je jx>klicala za jkiiiioč. Prišli so policisti na konjih ter po krajšem času vzpostavili red. Nepristranski opazovalci so bili zelo iznenadeni. ko so se narod no-socialistični demonstranti zelo nedostojno obnašali proti italijanskemu poslaniku Salati in ga večkrat tudi pošteno i z i v i ž g a I i. Poleg tega so pričeli peti znane šegave in žaljive pesmi iz italijansko-abesinsko vojne, ki so na vse navzoče napravile mučen vtis. Pendreki po hitlerfevcih Na Ringu je bila policija absoluten gosjX)dar jx)Iožaj. tako da so avtomobili lahko nemoteno vozili do hotela Impérial. Tu so bila [«stavljena razna patriotska dijaška društva, ki so dostojanstveno in mirno pozdravila nemške goste. Poli- cija se je takoj potem vrgla na čiščenje ulic, kar ni bilo lahko delo, kajti množire so se iz Maria Hilferstrasse i neverjetno silo prebile in zasedle King, kjer je postavljen spomenik v vojni padlim vojakom. Znano je namreč bilo, da bo po programu nemški zunanji minister von Neurath v teku ene ure po svojem prihodu polotil v imenu nemške državne vlade na ta spomenik venec. Demonstrante je policija končno v obupni borbi razgnala z brezobzirno uporabo pen-drekov ter jih potisnila v stranske ulice. Tam so takoj stopili v akcijo policisti na konjih, ki so s svojimi dolgimi pendreki pregnali demonstrante daleč iz središča mesta. Policija sama priznava, da so bile v zvezi s to demonstracijo izvršene na Dunaju štoTilno aretacije, kajti prišlo je tudi do surovih in krvavih spopadov. Polaganje venca se je izvršila v najlepšem miru, kajti pnlirija je do tega časa odgnala rse vročekrvneže iz Ringa. Tu je bil postavljen gardij-ski bataljon i zastavo in godbo, ki je oddal vojaško čast nemškim gostom, ki so se nato odpeljali z avtomobili na centralno pokopališče, kjer je von Neurath v imenu državnega kanclerja Hitlerja polotil velik lovorjev venec na grob nemških vojakov. ki so pudli v svetovni vojni. S centralnega pokopališča se je von Neurath s svojim spremstvom odpeljal v kanclersko palačo na Ballhnus-platzu, kjer je najprej obiskal državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Schmidta, nato zveznega kanclerja dr. Schuschnigaa in končno predsednika avstrijske republike dr. Miklasa. Von Neurath se je nato odpeljal nazaj v hotel Impérial, kjer je bilo prirejeno prvo kosilo. Popoldne je bila prva konlerenca med avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Schuschniggom in nemškim zunanjim ministrom von Nenrathom. Zvečer je bil prirejen svečan banket, jx> katerem je bil sprejem v vseh prostorih palače Belvedere. Narodni socialisti še vedno poskušajo, da bi se zbrali na enem ali drugem mestu, toda jioli-cija je neprestano na nogah ter vsako skupino takoj razžene. Aretacije se nadaljujejo. Atentat na Grazianija Hude borbe v ozemlju velikih jezer v Abesiniji Rim, 22. febr. b. O atentatu na podkralja Abesinije maršala Grazianija še ni uradnih podrobnosti. Italijanski listi poročajo, da bo izdano poročilo šele tedaj, ko ee ugotovijo vse okolnoeti, j pod katerimi je bil atentat izvršen. Zaenkrat ee listi omejujejo le na kratka uradna poročila. V Rimu in «ploh v vsej Italiji pa še vedno vlada veliko vznemirjenje. Vsi znaki kažejo, da so ukrepi za končno obvladovanje vstašev v Abesiniji zelo ostri in bodo prihodnje dni poslane nove okrepitve italijanskim četam v Vzhodni Afriki. 2e snoči je iz Neaplja odplula v Masavo ladja »Toscana« z 82 častniki, 46 podčastniki in 1835 vojaki divizije »Pusteria«. S to ladjo je odpotoval v Abesinijo tudi poveljnik vojnega zbora general Ferari. Uradno se poroča, da se je stanje maršala Grazianija znatno zboljšalo. Tudi general Liotti se počuti bolje. V zvezi s tem se uradno poroča, da so oblasti aretirale okrog Addis Abebe kakih 2000 sumljivih oseb, glavni vojaški tožilec pa vodi energično preiskavo, da ugotovi krivce. Vsa navodila je dobil iz Rima. Oddelki fašistične milice so razčistili nekatere sumljive mestne октаје v Addis Abebi. Večina prebivalstva je mirna. Italijanski listi poročajo, da je položaj v ostalih delih Abeeinije v glavnem ugoden. Tako so včeraj kolone generala Natale in Tuzzia naletele v področju velikih jezer na močno kolono upornikov, ki se umikajo. Vstaši so bili razbiti in razgnani, zajetih pa je bilo nekaj voditeljev. Italijanski tisk poroča uradno iz Addis Abebe, da niso resnične tendenciozne vesti inozemskega tiska, da se v Abesiniji širi vstaja in da je atentat na maršala Grazianija samo majhna epizoda v splošni revoluciji. Addis Abeba, 22. febr. b. V okolici jezera Salona je prišlo med italijanskimi četami in organiziranimi abesinskimi četami do hudega spopada. Po italijanskih uradnih vesteh je bil boj zelo kratek in se je končal s porazom Abesincev. Italijani so ujeli mnogo voditeljev upora, med njimi tudi Dedžasa Bene Merida. Angfešfte razlage Dr. Korošec sprejema predsedn ika vlade ob povratku iz Aten. ne storimo, kar bi prijateljstvo motilo. Tako je predstavnik naše države dosegel, da je zaključno uradno poročilo nn nnjliolj slovesen način zaibeležilo mnenje vseh balkanskih držav, da je naš pakt z Bolgari dejanje miru, ki se ga vsi enako iskreno vesele in ga hočejo posnemati. Naš januarski sporazum z Bolgari je torej utrdil vzajemnost meti vsemi štirimi zaveznicami ter ustvaril nnjholjšo voljo, da se končnoveljavno izbrišejo na balkanskem [>odročju. zadnje boleče napetosti. Evropa, ki se jc intrig udeležba, je pomen atenske konference razumela, ker je prinašala le sramežljivo kratka poročila o sestanku državnikov, kjer je Bulkan tako samozuvestno jHidrčnl svojo politično neodvisnost v vodstvu svoje lastne usode. Dogodki, ki se najavljajo v srednji Evropi, dujejo prav zunanjni politiki naše države, ki ji gre prvenstvena zasluga, da se na Balkanu ustali mir, da bo potem lažje sodelovati tudi pri potniritvi |KKloiiavske kotline, kjer se križajo šc številne napetosti. London, 22. febr. AA. (Havas) »Manchester Guardian« komentira atentat v Addis Abebi in pravi: Tu ne more biti govora o osamljenem dejanju. Položaj, ki so ustvarili Italijani v Abesiniji s evojo vojno in po vojni, je tak, da je utegnil povzročiti revolto pri tistih, ki še zmerom odklanjajo priznanje italijanske zasedbe Abesinije. Veliko število aretirancev kaže, da Italijani eami priznavajo, da je bil atentat političnega značaja. Do sedaj se je italijanom posrečilo utrditi svojo oblast v dokaj omejenem predelu Abesinije, povsod drugod pa traja še zmerom četaška vojna upornikov, ki niso odložili orožja. Zato izvaja Italija tako stroge in brezobzirne ukrepe. Justi-tikacije ee vrše na javnih mestih, da učinkujejo na domačine. Maršal Graziani se poslužuje v Abesiniji metod, ki se ne razlikujejo dosti od grozot, s katerimi se je proslavil v Libiji. Takšna metoda ne more obroditi dobrih uspehov v Abesiniji, ki šteje 13 do 15 milijonov ljudi. Italijani sami, ki so pred prihodom italijanske vojske živeli v Addis Abebi, priznavajo, da je bila v abesinski prestolnici pod cesarjem Sela,sijem večja varnost, kakor pod upravo sedanjega podkralja. Za zdaj še ni nikakih znamenj, da bi bili Italijani utrditi svoj upravni sistem v tej državi. Vožnja iz Addis Abebe v Džibuti je še zmerom počasnejša kakor je bila pred prihodom Italijanov. Povsod se opaža nered. Le v pouku se opaža nekoliko zboljšanja. Abesinski otroci so včlanjeni v organizacije balil in so se naučili marširati in pozdravljati, mahati z zastavami in trobiti s trobentami. Abesinski cesar povabljen na hronanje angleškega kralja London, 22. februarja, c. Lord Cramborne je objavil v spodnji zbornici listo vladarjev in držav, ki so povabljene na kronanje kralja Jurija VI. minr» 7nnimnnin iи.К.^Лл ___ j. . . j - ,i —i;---- — "."..«"j^ "i « i j n juliju vi. Silno zanimanjn je vzbudilo dejstvo, da je med povabljenimi tudi abesinski cesar Hajle Selasije, kot vladar Abeeinije. Povabljeni so tudi zastopniki abesinske vlade. Povabljena je tudi valen-sijska vlada in predsednik republike Azana. Posebno zanimiv je ta korak angleške vlade zaradi tega, ker se je mislilo, da bodo vse države že v mcsecu maju priznale italijansko cesarstvo v Abesiniji na izrednem zasedanju ZN, ki bo sprejelo Egij)t kot članico. Domači odmevi Predpodoba samouprave Naš banski svet, edina ustanova, ki je na zunaj podobna samoupravnemu zboru, se je razšel. Teden dni je zasedal in odkrival pred nami sliko Slovenije, kakršna v resnici je in kakršno si drugi predstavljajo. Resnost, s katero so se tu obravnavala posamezna vprašanja, naravnost goji v nas hrepenenje po samoupravah Ob teh govorih smo spoznali, kaj vse bi mi lahko napravili za našo deželo in njeno ljudstvo, ako bi — smeli, ako ne bi nad vsemi našimi napori ležal centralizem, ki zastopnikom ljudstva daje samo posvetovalno pravico. Proračun banovine se kljub tolikim utemeljenim prošnjam in upravičenim zahtevam ni premaknil niti za 25 par. pa se tudi mogel ni, ker kakor hitro bi se na prigovarjanje kakega banskega sveta v kaki postavki izpremenil v prilog te ali one zadeve, bi se takoj oglasilo 43 drugih, ki bi z isto pravico zahtevali izpremembe za kako drugo prav tako dokazano zadevo in vsa zgradba bi padla in bi jo bilo treba vso na novo preurediti. Zato bo najbrž vse ostalo pri tem, kakor je odločila kr. banska uprava, ki je dohodke namenila za zadeve, ki jih je sama smatrala za naibolj nujne. Banskemu svetu namreč manjka tistega, kar centralistično ureditev loči od samouoravne, t. j. manjka mu oblasti, da bi s svojimi sklepi vodil ves življenje v banovini. Kljub temu občutnemu in bistvenemu primanjkljaju pa zasedanje ni bilo prazno govoričenje. Čeprav banski svet neposredno ne vpliva na odnos oblasti do raznih javnih vprašanj, pa vendar zelo močno kaže, kako naj bo usmeriena. Od demokratičnega čuta predstavnikov oblasti je potem odvisno ali se oblast res usmeri v smislu ljudskih želja, ali pa krene svojo pot. Imeli smo že banske svete, ki banski upravi niso svetovali drugega kakor to, naj kar brez skrbi goni »protidržavne elemente«, češ, da bo ljudstvo vsako »čiščenje« odobrilo. In smo imeli tudi predstavnike banske oblasti, ki so šli na ta lim, da ob slovesu z njihovih položajev za njimi ni ostalo drugega kakor spomin na preganjanja m razna »čiščenja« in s tem združena mržnja do sleherne oblasti. Na zasedanjih sedanjega banskega sveta vsega tega ni. Nad vsem zborom kraljuje zavest ljudi, da so _ glavni nosilec državnih bremen in tndi državne misli, med katerimi je zdrav, vsebinsko poln nacionalizem prvi in samo ob sebi razumljivi pogoj, katerega mora izpolnjevati vsak, ki se hoče pokazati pri belem dnevu. Zato ta banski svet oblasti nič ne ščuva na kake »elemente«, nič ne draži, ampak samo razkriva potrebe in svetuje, kaj naj bi se v gospodarskem aLi političnem oziru ukrenilo, da bo ljudstvu res v prid. In prav tu moramo omeniti neko razmerje, ki vlada pri nas med banskim svetom in bansko upravo in ki ga najbrž v nobeni banovini pi v tako lepi obliki. Čeprav banska uprava na banski svet ni vezana in je samo stvar njenega demokratičnega čuta, koliko se ravna po nasvetih ali prošnjah ali zahtevah, vendar pri nas prvi pogled na zasedanje vzbudi vtis, kakor da se vsa banska uprava hoče ravnati baš po teh željah ki jih izražajo ti ljudje, ki so bili še prejšnji dan med ljudstvom zunaj po vsej pokrajini. Naj se govori o čemurkoli, načelnik oddelka, v katerega spada razoravljanja tvarina, sledi izvajanjem vsakega govornika, kakor da stoji pred svojim predstojnikom, ki mu bo navalil ukazov za celo leto. In načelnik oddelka piše, kakor hitro zasliši kak nasvet, po katerem bi se njegov delokrog še dal izpopolniti, piše, kje naj bi se zaokrožil ovinek ceste kje bi bilo treba prizfdati šoli še eno sobo, kje bi se mogel najti trg za ta ali oni neuooštevani predmet, kako naj bo ob teh in teh prilikah urejena policijska ura — piše, dela opombe v svojih seznamih in zraven že računa in tehta možnosti. Pa bi bilo njegovi službi zadoščeno tudi, če bi s prekrižanimi rokami sedel in poslušal in čakal konca uradnih ur, ves banski svet ni niti njegov sodnik niti njegov predstojnik, toda slovenski uradnik, če ga od zgoraj navzdol ne pohujšujejo, je'menda demokratičen že po naravi, da vedno skuša le ljudstvu ustreči. Zato je ne eden začel svoj govor s tem, da je povedal, za kaj je lansko leto prosil in da je letos to že izvedeno v veliko zadovoljnost ljudstva. Ako ne bi banska uprava iz lastnega demokratičnega čuta tako prisluškovala potrebam ljudstva, česar z nobenimi službenimi pravilniki ni mogoče usnešno predpisati, ne bi mogla s temi skromnimi sredstvi tako ustrezati najbolj ljudskim potrebam. Iz vsega ozračja, ki diha iz teh zasedanj, se pozna, da bi za vsakega izmed udeležencev pa naj imajo oblast ukazovati ali pa samo svetovati, lahko uganil, koliko let je od tega, ko je še svoje starše spremljal pri najbolj preprostem delu. Izbranci iz ljudstva pridejo skupaj z nosilci oblasti, pa vendar na vsem tem zboru ni nič plemiškega, nič graščinskega. Dvomimo, če na vseh zasedanjih banskih svetov po državi vlada tak pristen ljudski duh. Druga značilnost naše uprave, na katero nas je opozorilo to zasedanje, je gorečnost za pošteno in točno poslovanje. Ta ali oni banski svetnik omeni kako nepravilnost ali nevšečnost, ki se je kakemu oddelku banske uprave prikradla v poslovanje in dasi ves banski svet ni sodnik, niti tožnik in se ni bati nobene revizije ali uradnega zasledovanja, ker ne gre za protizakonitost, ampak samo za nevšečnost, za neko majhno zopernost, kateri bi se pa dalo tudi izogniti pa je vendar ves oddelek v zadregi in je vsem hudo, da se je to primerilo in prizadeti takoj poskrbe. da se kaj takega nikdar več ne bi ponovilo. Če drugod niti ovadba državnega pravdnika ali kazensko postopanje nadzorne oblasti ne vzbudi posebnega zgledovanja ali se celo »afera« smatra za nujno pritiklino deleža na oblasti, je ta naša tenkovestnost, ki se vznemiri že ob kritiki navadnega opazovalca, ki pa nima nobene sankcije, da bi izvajal posledice, gotovo nekaj visokega in plemenitega. V tem je globok čut za miren tek države in smisel ze službo ljudstvu. Pri nas ni prav nobene potrebe, da bi bil med oblastjo in ljudstvom kak prepad saj je vsak nosilec oblasti, od predstavnikov do zadnjega uradnika, prišel naravnost iz ljudstva in se tudi brez kazenskih groženj trudi, da bi ljudstvu kar moč ustregel, zato imajo toliko večji greh tisti, kf so pred leti oblast obrnili proti ljudstvu zaradi česar se |e tndi l|ud-stvo obrnilo proti oblasti. Tretje,, na kar hočemo opozoriti, so kmetje in delavci v banskem svetu. Po hoji se mu pozna, da je prišel z njive, domača beseda ga izdaja, da je vajen govoriti tudi z živino in vsem živim stvarstvom, ki ga doma obdaja, roke so mu mastne od olja, ob vsaki statistiki razodene, da je vajen računati »šihte«, tu pa govori o trošarinah, o šolstvu, o dokladah in njihovih odstotkih, o deviznih predpisih, o izvozu in uvozu, o plačilni in trgovinski bilanci — kakor da je pravkar napravil tretji izpit na juridični fakulteti. To je pri nas pač nekaj vsakdanjega, bo kdo dejal. Prav zato moramo na to vsak dan misliti, da dobfmo nekaj ponosa na same sebe, da nam bo zavest te prednosti ki jo imamo na Balkanu, prešla v meso ln kri, da nam bo kda) postala to, kar je drugim udarec s pestjo po mizi. To je pa tudi približno vse, kar od banskega sveta imamo. Ljudi, poštene in iskrene, trdne narodnjake in do dn aduše vdane lastni državi, ljudi Iz Aten do Vardarja (Posebno poročilo „Slovencu) Po dolini Vardarja Solun 19. februarja. Jugoslovanske časnikarje so Grki poslali z iz-vidniško lokomotivo, ki je šla nekaj minut pred posebnim vlakom ministrskega predsednika in romunskega zunanjega ministra, nazaj v njihovo domovino. Preizkušnja 18-urnega gladovanja v vri-skajočem vlaku iz Dicvdjclije v Atene, je časnikarje ki so bili menda topot prvič »nadmudrenl«, naučila previdnosti. Dosegli so, da so k njihovemu vagonu, ki ga je vlekla izvidniška lokomotiva, priklopili še star štirikolesnik s potrebnim provi-jantoin, ki so ga potem uslužni policaji in orožniki z velikimi slovanskimi očmi pomagali raznašati med zastopnike javnega mnenja. Lep prizor je to moral biti za oue, ki so stali zunaj in so videli razkošno razsvetljen vagon, ki je divjal skozi temno noč in iz katerega je odmevalo skozi vsa okna včasih nekoliko čudno uglašeno petje in razni drugi glasni izrazi notranjega zadovoljstva. V starih časih so se na takšen način vračali bogovi na Olimp, noseč seboj svoj živi in mrtvi plen. Tudi Cevs, spremenjen v bika, ki jc hropel iz sebe goreč plamen in iz katerega oci so bliskale strele, je moral nuditi podobno sliko, ko je nesel lepo tam spodaj v pastirski Atikl ugrabljeno Evropo v skrivno zatišje, da bi ga ne videla ljubosumna gospa Hera, ki jo je njen poredni sin ravno takrat iz maščevanja, ker ga je rodila hromega na eni nogi, prikoval z nevidnimi zlatimi nitmi na čarobno lep prestol, v veliko veselje Olimpa, ki se je potem mogel vdati brezskrbnemu razsajanju po rajskih dvoranah. Provijant v prikolnici je bil nekako do La-risse že pospravljen in doživeli smo prve čudeže modernega brezžičnega občevanja, ko so v La-risstt že čakajo na kolodvoru z novimi pridelki ro-dovitnejše Trakije, da ž njimi ublažijo srdite časnikarske bogove, ko so skozi temno noč pridrveli iz juga in odhrumeli dalje proti Solunu, kjer so čakala že zopet nova darila, ki pa so le s težavo prišla do časnikarskega voza, ki so ga zvitejši So-lunčani daleč izven solunskega kolodvora sukali po trianglih in ga končno privezali na predsednikov voz, da bi tiskovnim strahom prišel pod nadzorstvo in ne teroriziral več mirne pokrajine. Tam, kjer je Ven i zel os ... Drugo potovanje skozi Grčijo je s tem tako rekoč opisano. Senzacij ni nudilo nobenih. Trda, skoraj otipljiva noč nas je vseskozi od Aten pa do Soluna stiskala kot okoren oklep, skozi katerega razun na postajah ni prodrl nobeden vnanji vtis, če izvzamemo par plašnih lučic, ki so bržkone zajemale svojo svetlobo od olivnega olja v leščerbah podobnih onim, ki sta jih pred 3000 leti prižigala Filemon in Bavcis, ko sta si ob zatonu življenja pripovedovala spomine svoje razposajene mladosti, če izvzamemo torej bežne odseve teh lučic, ki so pomežiknile sem dol iz nedojmljivih razdalj iz kakšne osamljene hišice, obešene na skalo sredi sivega pobočja neprijaznega hribčka. Izvzeti je treba tudi nekak snop rdeče luči, ki se je dvigal nekoliko pred Thebami iz bujnega razkošja olivnih dreves, tam, kjer etoji mala goslilnica, zgrajena iz belega marmorja in pokrita z oleandri, v kateri se je baje pokojni Venizelos kaj rad sestajal s svojimi republikanskimi pristaši takrat, ko je pred 17. leti grški narod sedanjega kralja spravljal iz dežele in se navduševal za republiko. Takrat seveda ni bilo tistih snopov rdeče svetlobe, ampak je gosto zelenje olivnih dreves ljubosumno skrivalo v svojem osrčju republikanske zarotnike... Danes podjetni Grki vodijo tja popotnike iz Evrope, da jim na svojih starodavnih glasbilih zaigrajo okoliški pastirji otožne pesmi o nevtešeni ljubezni, pri tem pa jim pridno nala-kajo svoj najboljši konjak, ki se imenuje ravno tako kot sedanji grški diktator Metaksas in, ki ima baje to posebnost, da ustvarja duševno razpoloženje za pesniška razumevanja... Slovo iz Aten Slovo iz Aten je bilo bolj prozaično. Popoldne je posijalo to krasno grško solnce, ki je zaneslo življenje v vse zgradbe, oživelo vsak količek in z žuborečim življenjem zabrisalo vse razlike med starimi razvalinami, ki sedijo po atenskih gričih kot pozabljene, a v svoji zanemarjenosti še vedno lepe stare plemenitašiiije, in med novimi zgradbami, ki so košato zasedle Atene dvajsetega stoletja. Ljudje so kar drveli iz kavarn in tudi iz zasebnih hiš, vsak s svojim stolom ter posedli po Trgu ustave in drugih praznih mestih, da se napi-jejo solnca, razoglavi, predani vživanju njegovih žarkov, ne meneč se ne za balkansko konferenco in ne za neštevilne drobčkane policaje, ki so predstavljali vojaško diktaturo v prestolnici, ki v vsej svoji tisočletni zgodovini še ni priznala nobene druge, kot pa diktaturo svoje svobodne voljo. Samo uslužbenci hotelov so se vsipali za časnikarji, ki so po vsem Bvetu znani kot veliki skopuhi, kadar je treba dajali napitnino, oblegali razne člane delegacije, ki so svojemu dostojanstvu primerno tudi bolj široko odpirali svoje roke ter lovili zadnje trenutke in zadnje potnike. Toda ti uslužbenci povečini niso Grki. Na kolodvor jo pri-stopicala četa izbrane garde evzonov, tistih v lepih dokolenskih kikljah in s oopatkami, ki jih spredaj krasijo ogromni raznobarvni cofki, evzonov, ki so najboljši izraz grške bojevitosti, ki hoče, da je tudi hrabrost lepa, elegantna, nežna, бе hočete, ne pa mesarska in okrutna. Radovednežev se na kolodvoru v Atenah ni nabralo mnogo; Zvečer Grk še serti po trgovinah in sklepa svoje račune. Za promenado pa atenski kolodvor, katerega stavba že sama po sebi dokazuje, da pomorski trgovec Grk z zaničevanjem omalovažuje suhi promet, nI sposoben in sc ga skrbno ogibljejo tisti in tiste, ki bi radi pokazali svojo brhkost, odnosno svoje obleke, če brhkosti nimajo. Evzoni, vsi nasmejani, s prikupnimi podolgovatimi obrazi, so se malo poigrali s puškami, ko so zadonela vesela povelja iz ust častnikov, napravili nekaj prijetnih gibov, da so zavihrale kikljice in zaživeli pestri cofki na okusnih opankih, muzika je zaigrala narodne himne, lokomotiva je iz polnih prs zategnjeno zavriskala svoj fantovski vrisk tja do Akropolisa in doli do Pireja, in bil je konec konference. Iz pristanišča pn so zatulile sirene trgovskih ladij, kot da bi hotele povedati, da je tam doli, ob morju, težišče vse grške kreposti... z vseh krajev te banovine, ki so nam teden dni predavali o življenju našega človeka, ki mu teče po vaseh in trgih. Povedali so tudi, kaj vse si moramo še pridobiti, da bomo mogli shoditi, sedaj se samo plazimo še in se bojimo, da nas kdo ne bi prehitel. Kadar še to dobimo, kar nam po temeljnih naukih o dobro urejeni državi gre, takrat bo pa tudi banski svet pustil vlogo utrujenega in ma-lodušnega svetovalca in prevzel vlogo voditelja. To ba takrat, kadar bo kr. banska uprava — naša samouprava. S sedanjimi zasedanji pa dokazujemo, kako zreli smo za n'n. Okrog Soluna in dalje proti naši državni meji je šo vedno vse polno vidnih znakov Venizeloso-vego upora, ko je hotel v zadnjem trenutku preprečiti obnovo monarhije Razbite hiše, prevrnjeni vozovi, izkopine. A tudi vne polno turobnih spominov na grški poraz v Mstl Aziji, ko je Macedo-nec Kemal paša, danes Alaturk in predsednik Turčije, pognal pol milijona Grkov iz svoje dežele iu jih ves bvet pomagal spraviti pod slreho v velikanskih, na hitrici skupaj zbitih, naselbinah okrog Soluna in dalje navzgor po dolini Vardarja. Kako prostrana je ta dolina Vardarja, kako rodovitna izgleda, a kako prazna je in zapuščena. Malarija se pogunja iz njenega korita ter nosi svoj strup po daljavah, kjer bi morala biti cvetoča mesta sredi bogatih vrlov, najbogatejših na Balkanu. Pa se razlega le sama puščoba, mrtva puščoba tako daleč, kakor sega potnikovo oko iz drvečega vlaka, ki nekako s strahom beži iz te doline mrtvih. Slovanski narodi so svoje dni hodili tod, so tod gospodarili, saj se dvigajo iz ravni okrogli hribčki, stara slovanska gomila, pod katerimi počivajo junaki, ki so svoje dni poskakovali Carigrad. človeku se zdi eden največjih grehov, da te rodovitnosti ni mogoče izkoristiti, saj hi ве iz vardarske doline lahko najedla vsa Grčija, vsi njeni otoki. Priseljenci iz Azije »e očividno ne ganejo. Trgovci so bili. Na trgovino so vajeni. S Madrid javlja protiofenzivo Madrid, 22. februarja, c. Bitka na fronti pri Jarami je v polnem teku. Na ta odeek je danes general Miaja zbral 30.000 miličnikov, ki hočejo poseči v bitko in privesti do tistega cilja, ki ga ima madridska obramba, to je, do prodora skozi nacionalistične vrste. Spopadi na tem odseku sploh več ne prenehajo. Še hujši pa je bil danes spopad v okraju vse-učiliškega mesta. Tudi tukaj so miličniki dobili povelje, da morajo predreti nacionalistično črto. Miličniki so s strašno silo drli do žičnih ograj sovražnikov, kjer pa jih je kosil po vrsti ogenj iz strojnic. Madrid, 22. februarja. AA. Ilavas: Uradni komunike proča, da so madridske čete po hujših napadih vdrle v središče mesta Ovieda, Borbe se vrše v notranjosti mesta. Oviedo je zopet obkoljen. Salamanca, 22. februarja. Nacionalistična letala so danes zopet bombardirala mesto Taranoon, kjer je zelo važno križišče cest, po katerih se rdeče čete preskrbujejo z materijalom in hrano. V letalskem napadu je sodelovalo veliko število nacionalističnih bombnikov, ki so mesto popolnoma porušili in povzročili vojnim skladiščeni ogromno škodo. Vladna letala se niso mogla dvigniti v zrak, ker so v zadnjih borbah utrpela prevelike izgube. Na južnem bojišču pri Motrilu napreduje maroška konjenica, ki čisti počasi področje in zavzema važne postojanke. Motorizirana kolona je še dalje v prvih vrstah in čaka 6amo na povelje za napredovanje proti Almeriji. Ifatijanski kralj pride v Pešto Rim, 22. februarja, b. Po uradnem obisku tna-djarskega regenta v Rimu se čuje, da bo italijanski kralj vrnil obisk v Budimpešti, ko se bo za to nudila prva priložnost. Ker se je računalo tudi z možnostjo, da bo v začetku spomladi obiskal Rim predsednik avstrijske republike M i -klas, bi italijanski kralj obiskal poleg Budimpešte šc Dunaj. Sedaj pa se o obisku avstrijskega zveznega predsednika dr. Miklasa ničesar več ne govori. Misli se pa. da bo v mesecu marcu prišel v Rim avstrijski zvezni kancler d r. Schuschnigg. Njegov sestanek z Mussolini; jem bo vsekakor velikega pomena ne samo radi tega, ker bo dr. Schuschnigg lahko obvestil Mussolinija o izidu obiska nemškega zunanjega ministra von Neuratha, teuveč tudi za to, ker bo do tedaj avstrijska vlada končala priprave za izvedbo njene akcije, katere cilj je bil jasno podan v zadnjem govoru kanclerja dr. Schuschnigga o restavraciji Habsburžanov. Obisk nemškega zunanjega ministra na Dunaju komentirajo italijanski list! zelo previdno in mirno. Zagrebška vremenska napoved. Spremenljivo. Dunajska vremenska napoved. Kriza v vremenu, padavine, nad 10 stopinj nad ničlo, nevarnost hudih viharjev. kom naj trgujejo tukaj? Z malarijo in revščino, ki hitro redčita njihova naselja. Za delo na polju ni sposoben. Ne zanima ga, pa ga pusti nu miru. Morda so skušali pred leti kopali kanale za osu šitev teh krajev, vidijo f« začetne izkopine, ob katerih dremljejo kot zmaji veliki železni krani, darovani od daleč in semkaj poslani kot prva pomoč, ki pa jih je Grk pustil, da so se zarjaveli pogreznili v blato in čakajo razpada. Vidijo se poskusi, da bi se zgradile ceste, poti, toda Pe se ludi bohotno začnejo, se naenkrat ustavijo pred malini kupom zemlje, kjer so omagale. Roke so vrgle lopate stran in so šlo počivat... Poskušali so navaditi te ljudi, da bi obdelovali vsaj zemljo okrog naselbin. Sramežljivo majhne njivice so nastale okrog bornih bajt, a ne upajo si ven v ravnine, kar hišic se držijo kot otrok materinega krila. Zemlja zunaj pa čaka. Kdaj. •. Človek ima vtis, da bo enkrat ves sever, ki je odrezan od morja, ki jia k Solunu sili, prodrl umetno zapreko politične meje in udaril doli kot hudournik, ki je podrl umetni nasip, ter si osvojil vse to tja do morja. In da bodo zopet, kot pred davnimi časi, odmevali tukaj slovanski koraki, ne'koraki junaških bojevnikov, marveč koraki pridnih delavcev, ki bodo to ogromno in rodovitno mlakužo Vardarja spremenili v kulturni svet, da bo preživljala stotiđoče lačnih revežv, ki se borijo s skalami, da bi jim iztrgali košček kruha. Nikdo se ne more izogniti temu vtisu, nikdo, in ta vtis je še močnejši, ko zadrdra vlak čez nizki ilovnati zid, ki ee kot črna kača vije poševno preko doline in ki predstavlja umetno južno mejo velike državo južnih Slovanov... K. 1 Osebne vesti Belgrad, 22. februarja. A A. Upokojena sta i Ivan H u s t e r in Franjo V e s e n j a k , višja ! kontrolorja v 6. skupini na ravnateljstvu državnih ! železnic v Ljubljani. Belgrad, 22. febr. m. Prestavljen je na poštno j ravnateljstvo v Sarajevo Franjo Turk, višji kon-j trolor VI. skup. na pošli v Cetinju. Na pošto v Celju je prestavljena Ana Lenko, kontroiorka VII. skup. na pošti Šmartno ob Paki. Prestavljeni so poštni uradniki: v Maribor I. Kristina Mirtič iz Maribora III., v Maribor III. Josipina Pistor iz Maribora L, v Ljubljano III. Ladislava Mikuš iz Ljubljane VI., v Ljubljano VI. Nada Bajec iz Ljubljane III, v Radovljico Marija Drobnik iz Zidanega mosta. Belgrad, 22. febr. Povišani so v 3. skupino 2. stop.: dr. Jurij Štempihar, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani, Anton Šavelj, starešiua sre-skega sodišča v Novem mestu, Janko Terček, starešina sreskega sodišča v Vel. Laščah, dr. Stanko Bregar, starešina sreskega sodišča v Kranjski gori, Anton Radej, starešina sreskega sodišča v Šmarju pri Jelšah, Kari Ivane, starešina sreskega sodišča v Brežicah, in dr. Fran Muhič, starešina sreskega sodišča v Slov. Bistrici; v 4. skupino 2. stopnje dr. Aleksander Grobelnik, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, dr. Josip Dobrošek, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu, Marin Pavlovič, sodnik sreskega sodišča v Litiji, Karol Plavajs, sodnik sreskega sodišča v Kranjski gori, dr. Mirko Kejžar, sodnik sreskega sodišča v Mariboru, dr. Jože Kokalj, tajnik stola sedmorice, oddelek B v Zagrebu; v 6. skupino: Maks Makič, sodnik sreskega sodišča pri Sv, Lenartu, dr. Leon Berlič, sodnik sreskega sodišča v Celju, Vladimir Punčuh, sodnik sreskega sodišča v Slov. Bistrici, Mihael Beljan, sodnik sreskega sodišča v Gornjem gradu, in Vinko Pančev, sodnik sreskega sodišča v Litiji. Belgrad, 22. februarja. AA. Upokojena sta Fran Podboj, vodja zemljiške knjige državnega sodišča v Ljubljani in Henrik Toplak, višji glavar pisarne okrajnega sodišča v Celju v šesti skupini. Belgrafske vesli Belgrad, 22. febr. m. Jutri dopoldne se f>o v narodni skupščini nadaljevala načelna proračunska debata. Končana bo do petka, nakar bo finančni minister odgovoril na vse kritike, nato pa bo glasovanje o proračunu v načelu. Skoplje, 22. febr. m. Danes dopoldne je socialni minister obiskal tukajšnjo Delavsko zbornico in pregledal njene posle. Nato si je ogledal tukajšnjo bolnišnico in sprejel funkcionarje JRZ. Belgrad, 22. febr. m. V kabinetu poštnega ministrstva se je danes popoldne sestal odbor če-tvorice, da prouči uredbo glede razširjanja treh jugoslovanskih radijskih poslaj. V času, ko to poročamo, konferenca še traja. Belgrad, 22. febr. m. Ministrski svet je odobril nabavo materijala za zgradbo telefonske avtomatske podcentrale zašt. Vid pri Ljubljani. S to pod-centralo bo ustreženo željam in zahtevam gospodarskih krogov v tem kraju. „Technische Union" tudi v — Ljubljani t,Nič kapitala - nacionalna podpora zadostuje" Belgrad, 22. febr. m. Nocojšnja »Pravda« ima poročilo iz Ljubljane, da je znani Danič Diamant-etein nameraval ustanoviti podružnico »Technische Union« tudi v Ljubljani. Med drugim pravi »Pravda« o tem poskusu naslednje: »Ko je bila odkrita aiera »Technische Union«, se je tako) mislilo, da je ta afera razširjena tudi v Sloveniji, kakor se je to vedno dogajalo, ko so vse večje afere imele svoj odmev tudi tam. Tudi topot smo mislili, da ima Danič svoje delo razpredeno po vsej državi. Ni se opustila možnost, da bi Danič poskušal vplesti tudi ugledne gospodarske kroge iz Slovenije y to stvar.« Dopisnik poroča, da se mu je posrečilo dobiti nekoliko zanimivih podatkov, ki posredno ali neposredno dokazujejo, da je Danič izvajal svoje operacije v Sloveniji ali da je poskušal to izvesti. »Nekoliko mesecev pred odkritjem se je Danič sestal z nekim uglednim in zelo bogatim Ljubljančanom. Do sestanka je prišlo na posredovanje nekega narodnega poslanca, ki je omenjenega ljubljanskega bogataša najprej pripravil za vstop т »Technische Union«, nato pa ga seznanil z Daničem. Ob tej priliki je Danič obrazložil Ljubljančanu, da ima za cilj in da polaga mnogo na to, da bi »Technische Union« postalo jugoslovansko podjetje, v katerem bi bili zastopani Srbi, Hrvati in Slovenci, ki bi skupno delali za povzdigo jugoslovanskega gospodarstva. Poudarjal je, da so vstopili že ugledni Srbi in Hrvatje, vsi zelo bogati ljudje. Potrebno da je, da v »Technische Union« vstopi vsaj en ugleden Slovenec. Poudaril je, da od delničarjev ne zahteva nikskegs kapitala, temveč samo sodelovanje in njihovo moralno in nacionalno podporo ter propagando.« Ravno zadnje zahteve pa so postaje Ljubljančanu sumljive. Dejal je Daniču, da mora stvar nekoliko razmisliti, potem pa je ponudbo za vstop v to podjetje odbil. Ta neuspeh pa Daniča ni potlačil. Poskusil je na drug način. »Pred kakimi šestimi meseci je nekoliko uglednih slovenskih nacionalistov iz vse Slovenije dobilo nepodpisan poziv na protizakonit sestanek, ki naj bi bil v Mariboru. V pozivu se je poudarjalo, da bodo na njem sodelovali ugledni narodni :n gospodarski predstavniki iz vseh krajev Jugoslavije. Da bi se udeleženci na sestanku mogli medsebojno spoznati, je bilo priporočeno, naj no-si|o_ v levem žepu časopis na poseben način pre-ganjen, tako da bo iz žepa gledal samo gornji rob. Na omenjeni poziv so se v Mariboru pričele zbirati osebe, ki so bile pozvane. Ko so se zbrale tri osebe, je pristopil k njim neznan človek ter jih najprej vprašal, če so prišli na sestanek. Nato jih je v luksuznem avtomobilu odpeljal v neko dvorano. Kakor se izve, je bilo tam zbranih okoli 200 oseb iz vseh krajev Jugoslavije. Ko so bili vsi zbrani, so se pojavili trije elegantno oblečeni gospodje, od katerih je eden govoril slovensko, ostala dva pa srbohrvatsko. V govoru so poudarjali, da je jasno, da je demokracija d o ž I -v e l a svoj polom in da more sedanjo dobo rešiti edinole nacionalizem. Da bi pa dokazali, da sestanek ni bila potegavščina, so govorniki pozvali navzoče, naj predložijo seznam svojih potnih stroškov, da jim jih bodo povrnili. Nekateri so res predložili stroškovnik ter so dobili siroške povrnjene. Udeleženci iz Bosne so dobili po več tisoč dinarjev.« Skdmast Radiana: Nj. kralj. Vis. kneginja Olga ▼ deškem zavetišču v Belgradu O stanju strojniškega instituta V javnosti se je že na mnogih mestih govorilo o stremljenjih za izpopolnitev naše univerze. Posebno akademska mladina je šla neustrašeno za ciljem, da pribori fakultetam univerze prepotrebne učne prostore in učne predmete. Akademska mladina tudi neumorno nadaljuje evoje započeto delo in si je zasnovala zato obsežen program, katerega hoče izvesti. Potrebno je, da jo širša javnost pri tem delu čim bolj podpira, pœebno pa še oni činitelji, ki v tem pravcu največ lahko pomagajo. Medicinska fakulteta, hidrotehnični laboratorij, kemični in rudarski oddelek so one institucije, ki 6tojijo najbolj v ospredju sedanjih zahtev. Za postanek moderno opremljene medicinske fakultete v zvezi s povečanjem bolnišnice se vrši boj že celo vrsto let. Letos je nastala nevarnost, da bosta kemični in rudarski oddelek ob svoje učne in laboratorijske prostore, o katerih prostorih pa se po drugi strani nikakor ne more trditi, da bi vsaj približno odgovarjali smotru. O pomenu in Eotrebi hidrotehničnega laboratorija nočem pose-ej govoriti; ker bo to, kar moram jx>vedati o etrojniškem institutu, veljalo v mnogih točkah tudi za hidrotehnični laboratorij. Pribito naj bo le to, da so se baš za zgradbo te institucije ustvarili in oddali že pred leti V6i tehnični predpogoji, t. j. glavni in detajlni načrti, gradbeni preračuni in vsi proračuni za stroške, skratka vse, kar je potrebno za nadaljno obdelovanje pri ministrstvih v Bei-u. Mi gradu. Mnogo požrtvovalnega dela je bilo s tem v zvezi in upali smo, da stvar ne bo potisnjena v ozadje zaradi nujnosti drugih zahtev, marveč da Ce je kateri institut na univerzi navezan vzporedno s teoretičnim tudi na laboratorijsko delo, se mora to trditi prav za strojniški institut. Predaleč bi se moral razpresti, če bi hotel le približno zajeti področja strojniške stroke, katera naj bi 6e gojila na tem institutu. Dvoje glavnih nalog ima in mora imeti vsaka univerza in z njo vse institucije: to je naloga pouka in naloga raziskavanja in samostojnega raz- flabljanja o strokovnih problemih. Univerza mora iti zmožna, da stopa vzf>oredno s sličnimi zavodi drugih držav ter da tudi sama ustvarja in prispeva k znanoeti in kulturi. Ze pri predmetu prvega letnika, ki ga istočasno posluša več oddelkov tehnike, to je mehanski tehnologiji ali nauku o kovinah in tvarinah ter o načinu obdelave kovin s sodobnimi obdelovalnimi stroji in na način, ki odgovarja najnovejšim metodam, pouk popolnoma odpove. Slušateljem se ne nudi niti najmanjša prilika, da bi si pridobili čut do dela, čut do stroke z lastnim sodelovanjem pri strojih, pri izredno preciznih merilnih napravah, pri določevanju uspešnosti obdelovalnih strojev v obratu z najrazličnejšimi modernimi orodji, pri raziskavanju najbolj gospodarskega načina obdelave kovanih in odlitih strojnih delov itd. itd. Na vseh inozemskih institucijah se ravno tej stroki posveča največja skrb in važnoet. Brzo se sukajoče parne turbine, do neslišnosti tiho delujoči ustroji lokomotiv in avtomobilov, do najmanjše teže ustvarjeni in pravilno tehnološko izdelani pogonski motorji letal itd. zahtevajo tako precizno izdelavo, o kakršni pred desetletjem ni bilo govora. Sodobne merilne naprave pri tem delu imajo izredno točnoet od deset- do stotisočinke enega milimetra. Kako naj si naši slušatelji stvorijo vpogled v take obdelovalne stroje, ko pa nimajo prilike za delo niti z naj-navadnejšimi stroji? Ali naj za naše slušatelje, ki pravtako nimajo niti najmanjše prilike, da sploh vidijo, kako izgledajo te naprave in moderni obdelovalni stroji, veljajo le ekskurzije v tujini? Ali je kdaj postal nekdo ob samem dopovedovanju kako naj se dela in ogledovanju razstavljenega pohištva ludi dober mizar? — Primera je sicer groba, pa mislim, da vendar drži. Ta čut, ki bi bil za inze-njerja »ako dragocen, se na našem institutu ne more dobiti! Se večje težkoče pa nastanejo pri j>roučevanju naravnih zakonov in fenomenov za gradnjo toplotnih in vodnih pogonskih etrojev. Termodinamika, hidravlika in hidrodinamika in vsi, 6 temi zvezani problemi se na inozemskih institucijah jx>učujejo in raziskujejo le v zato bogato opremljenih labcr ratorijih od početka s sodelovanjem in z vajami slušateljev Kje so laboratoriji za proučevanje parnih kotlov, kurišč za racionalno zgorevanje domačih premogov, za študij parnih pogonskih strojev in vodnih turbin, za natančnost in občutljivost regulatorjev, za določanje gospodarnosti teh strojev pod različnimi vplivi, za presojo najbolj prikladnih merilnih metod in za preizkus vseh merilnih instru-mentur? Ni jih niti za pouk. še manj pa so dane možnosti za znanstveno udejstvovanje instituta. Tako kakor je laboratorijsko delo potrebno kemikom in elektrotehnikom iz njihovih strok, bi bilo to prav tako prepotrebno tudi vsem slušateljem strojništva, odnosno vsem ,ki naj bi imeli pozneje kaj opravka s strojništvom. V naši banovini je industrija precej močno zastopana. Skoro povsod imajo industrijski obrati svoje lastne pa * Čianek je bil pripravljen že za nedeljsko številko »Slovenca«, pa smo ga morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti za danes. — Uredništvo. Igonske vire odnœno pogonske stroje. Prav gotovo je za naše razmere strojna stroka zelo važna. V slučaju spopolnitve strojniškega instituta bi I se stanje še poslabšalo, ker bi 6e morali ozirati tudi j na tekstilno stroko, podrobnejšo gradnjo strojev, i parnih in električnih lokomotiv, jx>gonskih voz, tehnike ogrevanja in prezračevanja prostorov, gradnje dvigal itd. Ko sem pred leti zamenjal praktično delovanje z visokošolskim poklicem, sem našel na tehniki za svoje udejstvovanje zelo neugodne razmere. Več ko dve leti sem imel sposojeno sobo na rudarskem institutu, dokler se ni neki, s tremi stenami obdani prostor, ki je služil za smetišče, zazidal še s četrto steno z okni za dosego sobe, kjer ima še sedaj Pri posttusa samomora se je ponesrečil in ubil Maribor, 22. februarja. V Breslernici pri Mariboru se je včeraj pritepil dogodek, o katerem govori danes vsa tamošnja okolica. Posestniškega sina 28 letnega Ivana Novaka iz Bresternice je zadela nesrečna smrt, ki jo je sam izzival. Včeraj je Novak ves dan popival v Bresternici ter je bil nenavadno potrt, tako da je njegovim tovarišem v gostilni bilo takoj jasno, da se to pitje ne bo dobro končalo. Res jim je na prigovarjanje, naj pove, kaj ga tako tare, dejal, da namerava izvršiti samoumor. Zatrjeval ie, da bo šel v smrt na nenavaden način, da bodo še dolgo o njem govorili. Res ga je potem ponoči zadela smrt, pa na čisto drug način, kot je on nameraval. Po policijski uri ob 10 zvečer je odšel iz gostilne ter se napotil k železnim nosilnim stebrom, na katerih je visokonapetna električna napeljava. Plezal je po stebru, da bi se na vrhu prijel za žice ter bi ga v trenutku ubil električni tok. Ni pa prišel do vrha, ker mu je kak meter pod žicami spodrsnilo, pa je omahnil in pade! s stebra. Priletel je na glavo na betonska tla, ki so okrog stebra ter si je lobanjo popolnoma razbil. Obležal je na mestu mrtev. VSEBUJE SCHICHTOVO MILO svoj sedež strojniški institut. O kakem laboratoriju, posebno tehnološkem, ' kjer bi se lahko s sodelovanjem slušateljev polago-i ma izdelala skoro vsa oprema ostalih laboratorijev, 1 ni za enkrat na strojniškem institutu niti govora. Za notranjo opremo strojnega oddelka hidrotehničnega laboraorija bi bili izdatki mnogo manjši, če bi imel institu- možnost, da ei sam izdela v tehnoloških delavnicah potrebne ustroje. Ni čuda, da se v tem času proseče najbolj oglaša mladina, ki je pri študiju najbolj prikrajšana in ogrožena, ker se ji ne nudi tega, do česar ima sveto pravico. Visoke šole so v bistvu fvojwlnoma različne od srednjih. Dočim je za srednje šole v naprej začrtan in zaokrožen učni program, mora stremeti univerza za višjimi cilji na piolju raziskavanj ter etati v ospredju s tujimi znanstvenimi institucijami. Značaj in sloves univerzitetnega zavoda je zlasti odvisen od onih osebnosti, ki vodijo institute, laboratorije in seminarje. Zgodovina kakor tudi sedanje prilike nas uče, da sloviti znanstveniki niso delovali vedno baš v pwestolicah držav. Ne bi mi bilo težko navesti zato veliko število konkretnih slučajev. Znanstveno delovanje jxisameznika pa more iti, četudi je zelo plodovito, le do gotove meje. Ali ni tedaj nujno potrebno, da se naše univerze vse enako bogato opremijo, ker bi bila s tem možnost nacionalnega znanstvenega jiodviga potrojena? Nasprotno pa je delovanje v takih razmerah, v katerih 6e za jx>trebno zgradbo prostorov, za-opremo in za znanstvene laboratorije ne da prav ničesar, podobno životarjenju v preprostih zemeljskih votlinah in ne bivanju v urejenem domu. Posledica takega stanja je v tolikh usodna, da se morajo instituti zadovoljiti s provizorji, katere pa se da prav posebno težko kdaj zamenjati z boljšimi ureditvami. Ali hoče biti država zadovoljna le s provizo-rično izobraženimi duševnimi delavci? Kaj bo k takim možem odgovorila industrija, ki mora izbirat le prave strokovnjake in — če ni domačih — pa tuje? Podobno kakor spremlja glasbenega umetnika čut zanesljivosti, kadar stopi na pozorišče, tako mora spremljati tudi inženjerja. ko zapusti univerzo, oni čut do samostojnega znanstvenega in gospodarskega dela, ki se ga da pridobiti le s temeljitim etrokovnim delovanjem na šoli. Cim globlji bo ta čut, tem večje bo veselje do dela, tem manjša bo ona bolna domšljavost, tem lažje bo mlada inteligenca dobila zaposlitev. Pomaga naj se onemu, ki je pomoči najbolj potreben! Da je strojniški institut na tehnični fakulteti med tisimi. ki so v najslabšem položaju, se lahko prepriča vsakdo, kdor hoče nepristransko soditi. Predvsem pa naj se razreši mladina od boja za izpopolnitev univerze ter se ji odvzame ta skrb in sicer na ta način, da se čimprej dokončno izpopolni naša najvišja slovenska kulturna institucija, ki za enkrat še na več mestih občutno hira! Tako je prav! Zasedanje banovinskega evéta je končano. Vredno je podčrtati, da ee je v tem našem parlamentu enkrat resno govorito tudi o zadevi, o kateri se je do najnovejšega časa mislilo, da ne spada pred ta forum. To je vprašanje moralnega stanja in moralnega zdravja našega naroda. Doslej se je na takih zborih govorilo vedno le o ma-terijalnih potrebah ljudstva. Prav je pisal »Slovenec« pred nekaj dnevi v uvodniku: »Za zdravje našega rodu!« Pred vsem mora državna oblast sama zastaviti vso svojo avtoriteto in dati na razpolago vsa svoja moralna in primerjevalna sredstva da se zatre strašna moralna kuga, ki razsaja v našem narodnem organizmu. V tem oziru je bila javna oblast dozdaj veliko preliberalna in je to področje javnega dela smatrala za nekaj postranskega in preveč izven svoje kompetence. To je zmotna misel, ki jo je treba likvidirati. Zdi se, da je ljubljanski župan dr. Adlešič najbolje razumel te besede, jih pograbil z obema rokama in jih gorke prekoval v dejanja. Čast mu, da je v slovenskem parlamentu krepko dvignil glas in brez strahu pred javnim mnenjem pokazal na veliko rano na našem narodnem telesu: alkoholizem in ž njim združeno surovostjo, podivjanost ter tolikimi zločini, ki so nam pred svetom v sramoto. »Nekaj moramo storiti za ozdravljenje naroda!« Zahteval je ostrih ukrepov za odpravo strupene »šmarnice«, za zatrtje proste žganjekuhe, močnej-koračenju policijske ure, demoralizujočim kinematografom in časopisju ... Prav je takol Saj nas kot katoličane mora biti sram pred drugoverci v državi, da je med nami, ki imamo toliko cerkva, tudi toliko zločinov! Prav je, da je g. župan poudarjal, da je prejšnji režim demoralizacijo in pijančevanje samo pospeševal. Prav tako pa je pričakovti, da bodo zdaj krščanski možje, ki so na oblasti, razumeli, da je poleg materialne pomoči tudi morala ljudstva: treznost, nravnost in dostojnost velevažen faktor javnega življenja, ki naj mu tudi javna oblast posveča vso pozornost! Volonterji v bolnišnici in njih delo Ljubljana. 22. februarja Danes opoldne so prekinili delo volonterji ljubljanske bolnišnice, to so mladi zdravniki, ki že jx) več let opravljajo zdravniško službo ter niti ne prejemajo hrane v bolnišnici niti nimajo stanovanja. Zdravniki-volonterji, ki jih je v sj>lošni bolnišnici 14, v ženski bolnišnici pa 2, eo sklenili, da ne bodo delali en teden. Utemeljujejo ta svoj nastop s tem, da volonterji opravljajo važno in najbolj naf>orno zdravniško služo ter zaman čakajo na kakšno namestitev. Ze od leta 1932 dalje država ni namestila na reden način nobenega zdravnika v bolnišnici. Volonterji (enako kakor stažisti in celo medicinci) izvršujejo delo, ki bi ga morali redno nastavljeni zdravniki. Tudi za prihodnje proračunsko teto ne predvideva država nobene nastavitve kakšnega zdravnika. Da ojxjzore javnost na svoj težak jioložaj. so volonterji prekinili za en teden delo. Z ozirom na 6tisko bolnikov, ki jih je v bolnišnici čedalje več, pa bodo delo jx> enem tednu ponovno nadaljevali. Enak nastop volonterjev je bil že leta 1935, toda tedaj je g ban dr. M. Natlačen nastavil v banovinskih bolnišnicah skoraj vse mlade zdravnike volonterje, ki so tedaj torej dobili primerne nastavitve. Banovina sedaj ne more več nastaviti novih zdravnikov, jmč pa je vrsta na državi in to tembolj, ker je potreba po zdravnikih v splošni bolnišnici zelo velika. Mesto, da bi delo jwtreb-nih plačanih zdravnikov opravljali brezplačni volonterji, naj država nastavi iz vrst mladih zdravnikov jxitrebne moči. Zdravniki volonterji so se s posebnimi vlogami obrnili na vse odločujoče činitelje, jih opozorili na svoj težak položaj in zahtevali, da državna uprava čimprej nastavi več novih zdravnikov v splošni bolnišnici. — Pri zaprtju, motnjah » prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani-Josef grenčicec Časnikarji pri češkoslovaškem konzulu Lep večer sta priredila novinarjem gospa Jela Minovska in njen soprog, češkoslovaški konzul, gospod Stanislav Minovsky. V zbrano urejenih prostorih konzulata, ki pričajo o finem okusu gospodinje in gospodarja, se je zbralo v nedeljo vprav impozantno število slovenskih časnikarjev in publicistov ter lastnikov in sotrudnikov našega tiska; našteli smo jih nad štirideset. Domačnost, ki je že ob prisrčnem sprejemu objela krog gospoda konzula in njegove gospe soproge vse došle goste, se je ob zakuski razvila v živahnem razgovoru in prijetnem kramljanju do viška. Novinarji, ki jim posel ne dovoljuje več ko kratka medsebojna srečanja, • so se po dolgem času zoj>et sestali za več ur v I ozračju pristno slovanskega gostoljubja gostiteljev in medsebojne prijateljske družnosti, spričo katere so se pozabile vsakdanje skrbi poklica in se je marsikateri problem prerešetal brez strasti in z onim humorjem, ki ga sicer naSe življenje na javni pozornici tako zelo pogreša. Večer, ki je gotovo pripomogel k zavezanju še globljih in iskreno občutenih stikov med «lovenslio publicistiko in zastopnikom bratske češkoslovaške republike, ki je s pomočjo očarujoče ljubeznivosti svoje gospe soproge, hčerke našega Srema, storil vse. da so gostom «r« v prijaznem domu na Frjsvievi cesti potekle v najlepšem razpoloženju, bo ostal vsem dolgo v spominu. Samo Radion vsebuje dobro Schichtovo milo in je zato tako blag in izdatea Kaj pravite? Prejšnji teden si je r Jutro» prilastilo med drugim tudi Cankarja. Malo pozno je «Jutro» pt išln, prišlo pa je le. Zamudilo je lepo priliko, ker bi moglo uspešno nastopiti o n j ego o o obrambo l. 1933 in 1934, saj takrat je glas Klerikalci« so bili tudi vsi tisti številni učitelji, ki so I. 1933 in pozneje do srede I. 1935 denuncirali kmečko in mestno prebivalstvo na debelo, češ, da so tprotidržavni« elementi! tKlerikalec« je bil tisti, ki je l. 1920 pisal tržaškemu prefektu nismo, češ, da je Jadranska banka italofilska itd. In zopet je bil »klerikalec* tisti, ki je l. 1933 ovadil okrajnemu glavarstvu v Kranju izmišljeno vest, češ, da so nekje v Poljanski dolini razvili — italijansko zastavo! •. Klerikalci' so uprizorili tudi znamenite šenčur-ske, domžalske in druge procese! sKlerikalci« so bili seveda tudi vsi tisti odlični in manj odlični slovenski politiki, ki so ob vsaki priliki, ki se jim je le nudila, tekali v lielgradu od vrat do vrat in na široko razlagali, da je SLS protidržavna, italofilska etc.! iKleri-kalci-i se še sedaj trudijo, da vsako čenčo iz Slovenije kar gorko nesejo v llelgrad, misleč, da se jim bo na ta način posrečilo omajati sedanji politični režim! Da, če so vsi t i ljudje t klerikalci', potem so res v naših vrstah denuncijanti! Če pa niso, so pristni poklicni denuncijanti pač nekje drugje, najbrž kje v »naprednit fronti! A ARTIN |mD RACÉ ES . VELIKO MNOŽINO ODPADKOV odstranjujejo iz telesa z milim in sigurnim delovanjem ARTIN — DRAŽEJE Dr. WANDERA. Dobivajo se v vseh lekarnah v ékatljicah po 12 dra-žej Din 8-— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1'50. Ogl. rcg. pou S. Dr. 22115Slovenect je takrat pisal: »Vitanje pri Konjicah je bilo od davnih časov ena najtrdnejših postojank nemštva in nemčurstva na slovenski zemlji. Po vojni jo ta občina dosledno z veČino glasov volila proti skupni fronti slovenskega ljudstva. Nekaj let je imelo radičevstvo v Vitanju močno oporo. Večina ljudi je gospodarsko zelo odvisna in jim razni kruhodajalci narekujejo tudi politično mišljenje in prepričanje. Tajne volitve bi v taki občini, kakor ie Vitanje, za J HZ brez dvoma mnogo bolje izpadle.« — Na to je »Slovencu« »Jutro« odgovorilo takole: »Da bi omilil in zabrisal vtis, ki ga je povsod naredil izid nedeljskih občinskih volitev v Vitanju, ie »Slovenec: po volitvah napisal, da je bilo Vitanje nekdaj ena najtrdnejših postojank nenišlva in nemčurstva na slovenski zemlji. To je res in tega nihče ne zanika, kolikor se tiče trga samega. Ni pa resnična trditev, da bi trška občina po vojni dosledno volila proti skupni slovenski fronti. Po vojni trg Vitanje ni bil nikdar več v nemških ali nemškutarskih rokah. Moč nemštva je ginilu bolj in bolj, dokler ni s priključitvijo okolice postala popolnoma brezpomembna.c (»Jutro« dne 5. aprila 1936.) — Te dni smo pa dobili v roke naslednje sokolsko pismo: »Sokolsko društvo, Vitanje, dne 25. januarja 1037. Stev. 17. Bratsko sokolsko društvo v.....Podpisano društvo priredi v soboto, dne 30. 1. 1937 ob 8. uri zv. svoj plesni venček. Ker živimo v kleronemškutarskem gnezdu (podčrtali mi, ur.), nam grozi bojkot. Zato prosimo naslov, da poagilira med članstvom, naj se te prireditve udeleži vsaj nekaj odposlancev društva. Živimo v težkih prilikah in apeliramo na bratsko solidarnost. Zdravo! Starosta: Piki 1. r. — Tako so najbolj navdušeni je-en-esarji sami potrdili, da je Vitanje nemškutarsko gnezdo in da je imel torej »Slovenec« prav. — Vremenska napoved. Evropa: Depresija vlada nad vsem evropskim kontinentom. Dežuje po vsej zapadni Evropi, sneži tu in tam. Samo v južni Evropi je vedro vreme. — Jugoslavija: Vedro po vsej kraljevini z jutranjimi meglami v severnih krajih. V zadnjih 24. urah je tu in tam deževalo, v bosanskih planinah pa snežilo. Najnižja temperatura je zabeležena v Užicah — 7, najvišja pa v Mostarju + 19 stopinj. — Napoved za danes: Nova zoblačilev se pričakuje v severno zapadnih delih. Tu in tam dež. Vedro na vzhodni polovici. Temperatura se bo dvignila. — Slovar tujk. Spisal dr. Fran Bradač, 171 strani obsega približno 5000 besed. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1. 1929. V današnjem času, ko nam zvene na ušesa tujke zaradi ogromnih tehničnih pridobitev na vseh poljih znanosti, nam je dober slovar tujk, z dodatkom iz katerega jezika beseda izvira, neobhodno potreben. Knjiga pa Ima tudi namen one tujke, iti jih lahko pogrešamo, nadomestiti z dobrimi domačimi izrazi. Posebno dnevno časopisje in deloma tudi knjige uporabljajo vedno pogosteje izraze, ki jih večkrat niti izobraženec, če ni študiral ravno latinske šole, pri najboljši volji ne razume vseh. Glede na vse to potrebuje danes ^Slovar tujk« že vsak človek, ki prebira dnevno časopisje in knjige. Izrazi so navedeni tako, kakor se v slovenščini izgovarjajo ali pišejo, kar porabtiost slovarja še poveča. Oblika je priročna, žepna in stane vezati 50din, broširan 40din. Prepričani smo, da bo segel po slovarju vsak izobraženec in preprost človek. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 20. t. m. je objavljen »Ukaz kraljevskih namestnikov o otvoritvi generalnega konzulata v Jeruzalemu in v San Frančišku«, dalje »Uredba o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu«, »Pristop Letonije k bernski konvenciji za zaščito književnih in umetniških del«, »Pristop Mehike k mednarodni konvenciji o pobijanju ponarejevanja denarja z zapisnikom«, »Pristop Izlandije k mednarodni avtomobilski konvenciji«, »Ratifikacija konvencije o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil po republiki Turčiji«, »Pristop Velike Britanije v imenu Palestine (izvz. Transjordanijo) h konvenciji o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil z zapisnikom«, »Izjava Velike Britanije o uporabljanju konvencije o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil s priloženim zapisnikom tudi na teritorije Nigerijo, Kamerun in Sierra Leone« in »Telefonski promet: nove zveze z Italijo in Avstrijo. — Sanoped odpravi slab duh, prekomerno potenje nog in diskretnih delov telesa. Sanoped, Ljubljana, Gosposvetska cesta 7, razpošilja proti predplačilu l)in 8.—. — Kraljevski jugoslovanski aeroklub »Naša krila« v Belgradu je dal v prodajo srečke 6Voje Aeroloterije, katere dobiček je namenjen za nakup aeroplanov in opremo pilotov. Cena srečke je 10 Din. Veliko število drajçih dobitkov. Načrt loterije se razpošilja brezplačno. — Kovinasti okovi na lipskem velesejmu. Nemški industriji se je posrečilo izdelovanje stavbenega okovja iz lahkih kovin. Preizkušnje s temi izdelki so izpadle zelo ugodno. Iz tega razloga bodo že na prihodnjem velesejmu (od 28. febr. do 8. marca) v velesejmskih objektih v notranjem mestu kakor tudi na prostem velike tehniške razstave in pri stavbarstvu razstavile številne tvrdke svoje kolekcije stavbnega okovja iz lahke kovino. Po mnenju strokovnjakov bodo ti izdelki popolnoma izpodrinili dosedanje snovi, ki so se uporabljale v la namen. Izdelovala se bodo okovja v treh vrstah: polirana, mat in eloksirana. Posebno zadnja vrsta bo po dosedanjih izkustvih vsesplošno zahtevana, ker ne bo rabila skoro nobene nege in čiščenja. — PRI RAZPOKANI KOŽI, ozeblinah, lišajih in Izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KÂ-MILICN0 MAZILO«. Ljubljana Torek, dne 23. februarja. Gledališče Drama: Torek, 23. febr.: Zaprto. — Sreda, 24. febr.: »Kvadratura kroga«. Red Sreda. — Četrtek, 25. febr.: »Korajža velja«. Red četrtek. — Petek, 26. febr.: Zaprto. Opera: Torek, 28. febr.: Zaprto. — Sreda, 24. febr.: »Ples v maskah«. Gostuje tenorist Josip Rijavec. Izven. — Četrtek, 25 febr.: Baletni večer. 'Red A. — Petek, 26. febr.: Zaprto. Predavanja Trnovska prosveta. Na XIV. prosvetnem večeru Prosvetnega društva Vrnovo v eredo, dne 24. februarja ob 8. zvečer v društveni dvorani v Karu-novi ulici 14 bo imel zanimivo skioptično predavanje g. dr. Valentin Merfolj, katerega naslov je: »Z dobrovoljci po Rusiji in Dobrudži.« Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi ponovno Člane in vso, ki se zanimajo, na predavanje, ki bo drevi ob 20. v mali FilharmoniČni dvorani na Kongresnem trgu. Predaval bo g. Alfred Lestin, generalni zastopnik Iloeschovih tovarn o »Lastnostih, prednostih in uporabi Jeklenih zagatnih sten s posebnim ozirom na Hocschov si.-.tem«. Predavanje bodo po-nazorjali filmi ln projekcijske slike. Vstop prost. Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo, dne 24. t. m„ ob 20. bo predaval v mali dvorani Filhar-monične družbe (kino Matica) o socialnih problemih v koiektivističnem družabnem redu univ. prof. dr. Andrej Gosar. Vstopnine ni. Dvoruna Delavske zbornice. Docent dr. Ivan Matko bo predaval drevi ob 8. pod okriljem Pri-rodoslovnega društva o jioiiienu vitaminov za človeški organizem. Vstopnina 4 in 2 Din. V društvu'»Pravnik« bo v pelek. dne 26. febr. ob 8. zvečer v ljubljanski pravosodni palači, soba 711, predaval g. priv. docent dr. Stojan Bajič o temi »Uredba o minimalnih mezdah in kolektivnih pogodbah«. Prireditve in zabave Koncert v Frančiškanski dvorani. Vse, ki so dovzetni za plemenit glasben užitek, opozarjamo na koncert damskega tria Brandi, ki se bo vršil v petek 26. t. m. Koncert te umetniške skupnosti, ki si je danes pridobila že svetovno priznanje, obeta Liti res izbrana umetniška prireditev. Sestanki Dekliški krožek prosvete Ljubljana — mesto ima drevi točno ob 8. svoj redni sestanek. Novinke dobro došle! Kino Kino Kodeljevo: Jan Kiepura v filmu »Ljubljenec vseh žena« in »Marija« (Gary Cooper). Cene znižane. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6, nir. Hočevar, Celovška c. 62, in mr. Gar-tus, Moste. 1 Vloga in pomen zadružništva v narodnem gospodarstvu. Organizacija absolventov Trgovsko akademije, najvišjega trgovskega učnega zavoda pri nas, »Klub trgovskih akademikov«, ki stalno prireja zanimiva javna predavanja, v katerih se obravnavajo razna narodnogospodarska vprašanja, je priredil danes teden javno predavanje o gornji temi. — Predaval je znani strokovnjak v narodnogospodarski stroki in dolgoletni aktivni delavec v slovenskem zadružništvu, bivši minister socialne politike g. univ. prof. dr. Audrej Gosar. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo prinesti obširnejšega poročila o tem predavanju. Opozarjamo pa one naše čitatelje, ki sodelujejo v našem zadružništvu, in one, ki se zanimajo za taka vprašanja, na izčrpno poročilo o tem predavanju, ki je izšlo v včerajšnji številki »Slovenskega doma«. 1 K Adamičevemu orkestralnemu koncertu, V svojem poročilu o tem koncertu sem omenil, da ga je priredila ljubljanska Glasbena Matica. K temu dodajani, da je bil prirejen koncert tudi s sodelovanje ljubljanske radiofonske postaje in celo z inicijativo od strani njenega vodstva. Pogreški je kriv v glavnem koncertni spored, ki bi bil moral to sodelovanje navesti, dočim je stalo na njem le ime Glasbene Matice. Tako sem dolžan izraziti priznanje za ugodno uspeli koncert tudi vodstvu naše radijske postaje. — V. U. 1 Popisne pole davčnih zavezancev v mestni občini ljubljanski s priklopljenimi deli sosednjih občin se bodo izjemoma še sprejemale do 25. febr. 1937. Vsi, ki še niso vrnili popisnih pol, se pozivajo, da jih do navedenega dne gotovo vrnejo mestnemu poglavarstvu v Ljubljani, Mestni trg št. 2-1, soba št. 21. 1 Za »Dom slepili« so darovali neimenovani 135 Din. Srčna hvala! Bog bodi plačniki 1 Za koncert Akademskega pevskega zbora je predprodaja vstopnic pri blagajni kina »Union«. Cone: sedeži po 40, 30, 25, 20, 15, 10 Din, stojišča 7 Din. Dijaška stojišča jx> 5 I)in se dobijo samo pri vratarju univerze. — Nabavile si vstopnice čim prej. I Kiub železničarjev JRZ sklicuje za 24. t. m. ob 18.30 zvečer odborovo sejo pri Mikliču — lovska soba. Razpravljalo se bo o novem poslovniku. Udeležba obvezna. 1 Napravil bom nekoliko poskusnih škropitev sadnega drevja. Interesente vabim, da se zglase v moji pisnrni Tyrševa c. 23. Inž. Prezelj. 1 Mesto venca na grob gospe Avguste Vodo-pivec so darovali Emil in Mary Tônnies 100 Din iu Anny Farler 100 Din za Jožefinišče. Srčna hvala! 1 Železniške tatvine se miiože. V zadnjem času «o se tatovi vrgli tudi na železnico. Samo v Ljubljani je železniška policija ugotovila, da je te dni bilo izvršenih troje večjih tatvin. Raz carinske rampe pri tukajšnji carinarnici so neznani tatovi odpeljali 3 bale vreč, v škodo tvrdke >Slo-venija transport« in v vrednosti 1190 din. — Na Gorenjskem kolodvoru so neznani tatovi odvili na tiru 5 medeninastih vodovodnih pip in 6 ročajev. Na glavneni kolodvoru pa so pred dnevi iz osebnih vagonov ukradli 9 pip in 7 ročajev. Železnica trpi okoli 4100 din škode. Tatovi prodajajo medeninaste pipe, kljuke in ročaje ilegalnim trgovcem globoko pod ceno. Kakor smo že poročali, je policija že izsledila onega takega trgovca, ki je kupoval ukradene kljuke, najbrž pa jih je v Ljubljani še več, sicer tatovi medenine ne bi kradli. 1 Druge tavino v Ljubljani. V stanovanje Te-reze Greinerjeve na Kongresnem trgu 16 se je splazil neki približno 30 star mož. Ko je mož odšel, je Greinerjeva ugotovila, da je z njim izginila tudi zlata ženska ura znamke »Ornega« in približno 75 cm dolga, tanka verižica, vredna 1000 din. — Stanki Pahor na Celovški cesti 28 je neznau tat ukradel nokaj moških srajc in drugega perila, ki so je sušilo ua podstrešju. Škoda znaša okoli 500 dinarjev. Dol pri Hrasfniha Zlate poroko. Kar dvo zlati poroki smo imeli. V soboto, 13. t. m. so obhajali zlato poroko Orož-novi v Turjeni. Sin Martin je delaven odbornik naših gospodarskih in kulturnih organizacij in podžupan. Prejšnjo soboto smo pa doživeli enako slavje v Dolu samem. Zlaloporočenca so vaščani z izredno vnemo počastili: na predvečer je bila baklja-da in podoknica, drugi dan pa slovesna sveta maša, ki sc je udeležila šolska mladina in mnogo vašča-nov. Gospod Gnus je bil nadučitelj na Dolu in bil za svoje zasluge imenovan za ravnatelja. Mnogo se je udejstvoval in se še udejstvuje na zadružnem polju. Postna proslava. Prihodnjo nedeljo bo v dvorani postna proslava. Na sporedu sta Igri »Anima« in »Teofilus«. Vmes bomo peli skupaj postne pesmi. Farna univena. Ker je predavanje ta mesec izpadlo, bosta v marcu dve predavanji in sicer eno o komunizmu, drugo pa kulturno s filmskimi slikami. Knjižnica je dobila tri sto novih knjig, ki jih od danes dalje izposojuje. Obisk knjižnice je zelo narastel, saj smo imeli na eno nedeljo okrog sto obiskovalcev. To je razveseljivo dejstvo. Tudi čitalnica, ki ima okrog dvajset katoliških Časopisov in revij, je vsako nedeljo bolj obiskana. Poizvedovanja Avtomobilsko komiiletno retrrvno kolo Je bilo Ugubljeuo od Zagrelin do ljubljene. Pošten najditelj naj sporoči na naslov: «LJubljana, Kapiteljska ul. 1, Gostilna Vidmar.* Maribor m Ljudi to razburja. Zapostavljanje slovenščine srečujem na vsakem koraku. Občine dobivajo tiskovino v cirilici, ki Jo ljudje ne razumejo, drugi uradi imajo celo vrsto takih tiskovin, pa tudi za plačilo tantijem po zakonu o zaščiti avtorskega prava se izdajajo v Mariboru potrdila, tiskana v cirilici. Ljudi vse to upravično razburja. m Smrt uglednega trgovca. V Gosposvetaki ulici 23 je umrl v starosti 75 let bivši ugledni mariborski trgovec in hišni posestnik g. Josip Kavčič. Pokojnik je bil eden najstarejših v mariborski trgovski generaciji ter je imel dolga desetletja znano trgovino s špecerijo in kuhinjsko posodo na vogalu Gosposke ulice in Glavnega trga v svoji hiši, katero je pred nekaj leti prodal g. Benku. Bil je želo ugleden in spoštovan mož. Tudi v predvojnem Mariboru se je čutil vedno Slovenca, dasi je bilo to tedaj za trgovca zelo težko. Pogreb bo v sredo ob 16 iz mrtvašnice na Pobrežju. Svetila mu večna luč, žalujočim naše sožalje 1 m Podpirajte Pomožno akcijo. Vodstvo Pomožne akcije ponovno prosi za nakazito zaostalih prispevkov, ker ima velike izdatke za vzdrževanje brezposelnih. Samo pri javnih delih je točasno zaposlenih 185 delavcev — večinoma družinskih oče-tov ter znaša tedenska mezda 17.000 Din. Razen tega se v mestni ljudski kuhinji oskrbuje dnevno 300 za delo nesposobnih siromašnih oseb, da o izdatkih za najemnino in druge nujne življenjske potrebščine ne govorimo. Dosedanji dohodki Pomožno akcije so znašali 362.319 Din, za 172.000 manj kakor v lanskem letu, potrebe pa so letos šo večje, kot lani. Iz seznama darovalcev je razvidno, da še mnogi, ki bi lahko kaj prispevali, niso storili svoje dolžnosti. Vodstvo Pomožne akcije jih ponovno prosi, da se spomnijo revežev in brezposelnih ter nakažejo svojo podporo. Denarno prispevke naj nakažejo mestni blagajni na Slomškovem trgu, naturalije pa mestnemu socialno-političnemu uradu na Kotovžkem trgu 9 (telefon 27-53). m Drevi gostuje Pavla Udovičeva v gledališču ter nastopi v opereti »Sv. Anton vseh zaljubljenih patron«. Predstava se vrši za red B. m Obrtniški tečaj. Izpitna predavanja, ki so se pričela začetkom inesoea, se bodo danes zaključila. Udeležuje se jih 60 obrtnikov in pomočnikov. V petek, 26. t. m., ob pol 20 je pričetek knjigovodskega tečaja,, za katerega je javljenih izredno veliko število udeležencev. Predavanja bodo v poslopju Trgovske akademije. Sprejemajo se prijavo za računski tečaj izpitnih predavanj v obrtnopo-speševalnem uradu na okrajnem glavarstvu, soba št. 42/11. m Poskušna vožnja je uspela. V soboto popoldne so priredila Mestna podjetja poskusno vožnjo z avtobusom tipa Saurer, katerega jo gonil namesto bencina stisnjeni zemeljski plin — metan. Vožnja se je vršila v Slov. Bistrico in nazaj ter je potekla nad vse zadovoljivo. Avtobus je vozil z metanom mnogo mirneje, motor je tekel skoraj neslišno, zmagoval pa je vse hude strmine na tej progi kar igraje. Vodstvu Mestnih podjetij gre res priznanje za dalekovidno podjetnost, s katero skuša poceniti obratovanje svojih avtobusov. m Druga plat zvona. V smislu uradne prijave smo svoječasno poročali o nekih tatvinah, ki jih jo baje zagrešil bivši trgovec Ilinko Fekonja na domu svojega očeta pri Sv. Kungoti. Sedaj nam sporoča g. Hinko Fekonja, da je slonelo naše tozadevno poročilo na napačni informaciji in da ni zagrešil ničesar kaznjivega, kar lojalno ugotavljamo, da popravimo storjeno mu krivico. m Nasilen grški vojaški begunec. V naših krajih živi več voj'aških beguncev iz Grčije, katerim so oblasti določile naselitev v raznih krajih. Nekaj mesecev so imeli v Rušah takega beguura Leonidisa Nestaridisa iz solunske okolice. Leon i-dis pa je bil skrajno nasilen in divjaški ter je imel neprestano posla z orožniki in sodnijo. Končno so mu številne kazni le šle na živce ter je zaprosil, da ga pošljejo na Bolgarsko. Prošnji so seveda ugodili. Celje c Podružnica «Slovenca» v Celju se je preselila iz dosedanjih prostorov v Cankarjevi ulici v svoj novi lokal v Matije Gubčevi ulici, poleg podružnice g. Jagoiliča. c Pevsko društvo »Oljka« je v soboto 20. t. m. priredilo Adamičev spominski koncert Pred programom je g. prof. Mirk iz Maribora podal nekaj važnejših potez iz življenja in ustvarjanja velikega pokojnika. Sestava programa ni bila najsrečnejša; manjkale so pesmi, ki Adamiča bolj označujejo kot izvajane. Sicer jo pa celoten razvoj skladatelja težko podati z moškim zborom, kajti najbolj značilni so njegovi mešani zbori. Izvajanje je bilo dobro; zbor je discipliniran, le škoda, da prvi tenor kazi celotno usmerjenost, saj mu že f dela težave, vsi toni nad njim so pa popolnoma nemogoči in boleče vplivajo na poslušalca. Prireditev jo bila slabo obiskana in bi tako zbor kot pokojnikov spomin zaslužil več odziva. c Običajni sredpostui sejm bo v soboto, dne G. marca. c Objava vojnega razporeda vojaškim obveznikom in dajateljem živine in vozil se v Celju doslej ni vedno izvršila tako, kakor to predvidevajo predpisi in odredbe vojaških oblastev. Zato je izdalo predsedništvo mestnega poglavarstva posebno odredbo, ki je nabita na uradni deski mestnega poglavarstva, na katero opozarjamo cenjene čitatelje. c Celjski šahovski klnh II. moštvo je odigralo v nedeljo, dne 21. februarja, v Narodnem domu dvomateh s srednješolsko organizacijo »Sloga«. Rezultat 6 in pol : 4 in pol za celjski šahovski klub. Igrali so naslednji pari: ing. Pipuš : Skitek 1:0; Schneider : Stegenšek pol : pol; Dobrajc: Dobovšek 1:0; Kocmur : Brodar 0 :1 ; Modic M.: Cernelč 0 :1 ; Deleja : Jernejšek 1 : 0; Fajs : Lojk 1 :0; dr. Pokom: Pirih 1 :0; Davidovac : Srabot-nik 1:0; Grein : Zdolšek 0 :1 in Jelen : Gruden 0 : 1. c Preprečen požar. Dne 22. t. m. ob pol 10 je izbruhnil požar v kuhinji g. Franca Koširja v Celju, Za kresijo št. 10. Eksplodirala je steklenica bencina, ki je stala na tleh, približno 2 m od štedilnika. Bencinski plini so pognali zamašek v zrak, tako, da je padel na štedilnik, v katerem je gorelo. Tam so se plini vneli in takoj je bila steklenica z bencinom in cela kuhinja v plamenu. Gasilska četa mesta Celja ie takoj nastopila. V hiši nezgode se nahaja mala ročna Rosenbauer-jeva brizgalnica z vedrico, katera je konstruirana za gašenje z zračno peno lahko gorljivih snovi. Gasilci so to brizgalnico postavili prvikrat v akcijo in s tem dosegli pri gašenju neverjetno izvrsten uspeh. Ta najmodernejši mali aparat za krolenje lnhkogorljivih snovi je preprečil, da se požar ni razširil na sosedne prostore. K tem je pripomniti, da snovi v obliki zračne pene ne škodujejo živilom, obleki, pohištvu itd. Želeti bi bilo, tla bi posnemali vpeljavo takih aparatov tudi drugod. c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15, 20.30: »Vse za Veroniko« (Wien — ausferkauft). Gospodarstvo Delavska zbornica o minimalnih mezdah Delavska zbornica v Ljubljani je izdala veem delavskim organizacijam okrožnico o novi uredbi o minimalnih mezdah in kolektivnih pogodbah. Okrožnica podrobno razlaga posamezna določila, nato pa ocenjuje samo uredbo. Ljubljanska Delavska zbornica pravi, da ni dvoma, daje nova uredba zelo važen, morda eden najvažnejših delov naše socialnopolitlčne zakonodaje. Saj ureja delavske mezde, na katerih sloni vse drugo za delavce in nameščence. Ni dvoma, da smatrajo danes Številni delavci in nameščenci minimalne mezde, kakor jih določa urodba, za nezadostno in prej škodljive kot pa koristne. Toda ne smemo zapirati oči pred dejstvom, da lahko izboljšajo te določbe mezae tudi v naši banovini 3000 do 8000 nekvalificiranim delavcem. Točno število je odvisno od točne določitve viSine meade. Zato tudi ne moremo reči, da bi ee mogli okoristiti s temi predpisi tudi kvalificirani delavci. Bojazen na drugi strani, da ee bodo skušale mezde izenačiti baš v škodo boljše plačanih kategorij, pa tudi ni neupravičena. Izključeno ni, da bodo skušali nekateri prevaliti povišek, ki bi ga slabše plačane kategorije delavstva event. dobile, na rame boljše plačanih kategorij. Napačno pa bi bilo, če bi ee v delavskih krogih udajali že kar naprej takim mislim. Tu mora nasprotno vladati volja, da do tega ne sine priti. Dejanski razvoj bo odvisen od akcij samih interesentov in od stališča, ki ga bo zavzela politična oblast. Dve veliki hibi pa ima uredba, ker ne ureja položaja poljedelskega delavstva in tudi ne za gradbena dela, ki se oddajajo na licitaciji od države in javnih ustanov. NOVA NAREDBA 0 SKLEPANJU KOLEKTIVNIH POGODB IN 0 MINIMALNIH MEZDAH. Uvod. Danes si bomo ogledali na kratko novo uredbo o minimalnih mezdah in o sklepanju kolektivnih pogodb. Ta uredba je objavljena v Službenih no-viuah z dne 13. februarja, v veljavo pa bo stopila dne 14. aprila 1937. Ze uvodoma lahko rečemo, da je nova uredba zelo važen, morda eden najvažnejših delov naše socialno-politične zakonodaje. Saj urejuje formiranje delavsko in nameščenske mezde, ki je za delavce in nameščence temelj, na katerem sloni vse drugo. Kakor je razvidno že iz naslova, obstoja uredba iz dveh glavnih delov. En del urejuje, kako imajo postopati v bodoče delodajalci in delojemalci ter oblast v mezdnih sporih in kako naj se oklepajo kolektivne pogodbe. Drugi del pooblašča bana, da more v gotovih primerih mezde tudi sam določati. Da bodo naša izvajanja konkretna in jasna, se v njih ne bomo držali vrstnega reda uredbe, temveč bomo opisali najprej, kako bo treba postopati v bodoča delavstvu in delavskim organizacijam v mezdnih gibanjih, potem pa, kako se bodo določale minimalne mezde. Sporazumna sklenitev kolektivne pogodbe. Poslodavec, delavski zaupniki in delavska strokovna organizacija bodo lahko sklepali tudi v bodoče brez vsake oblastne intervencije, kakšni naj bodo delovni pogoji v tovarni, če se med seboj sporazumejo. Pri pogajanjih za tak sporazum delavski zaupniki sicer sodelujejo, vendar niso stranka, ki sme sporazum tudi podpisati. Kolektivno pogodbo smejo podpisati na delavski strani le svobodne strokovne organizacije, v njihovem imenu pa tiste osebe, ki so i>ooblaščene po pravilih organizacijo zastopati. Na poslodavski 6trani je podpisnik če velja pogodba le za en obrat, sam poslodavec ali njegov opolnomočeni zastopnik, ako pa naj velja za celo poklicno skupino, pa predstavnik svobodne poslodavske organizacije, te taka obstoja, če ne, pa predsedstvo združenja po obrtnem zakonu, tako-zvane obrtne zadruge. To bo sklepanje kolektivnih pogodb v obrtnih poklicih v bodoče zelo olajšalo. Kolektivna pogodba se ima sestaviti v bodoče v treh izvodih. En izvod se shrani pri poslodavcu, drugi pri strokovni organizaciji podpisnici, tretjega mora dostavili v roku od 10 dni poslodavec pristojni inšpekciji dela odnosno rudarskemu glavarstvu radi registriranja. Neregistriranje kolektivne pogodbe so kaznuje. Tako sklenjena in pravilno registrirana kolek-tivna pogodba ima pravni učinek, da delavec, ki bi bil plačan slabše kot po kolektivni pogodbi, ni polno plačan in da more razliko v roku zastaranja iztožiti. Pogodbe med podjetjem in poedini delavci veljajo le, če so boljše,kakor je kolektivna pogodba. V primeru, če zaključi poslodavec enega obrata za evoje delavce boljšo kolektivno pogodbo, kakor velja za celo stroko, velja boljša kolektivna pogodba, če pa sklene slabšo, je ta brez pravne veljave. Ako pa zaključi poslodavec z več delavskimi organizacijami več različnih kolektivnih pogodb, velja tista pogodba, ki je boljša. Ti novi predpisi bodo na eni strani sklepanje kolektivni pogodb zelo olajšali. Na drugi strani pa postavljajo tozadevno zakonodajo na solidnejšo podlago. Na delojemaleki strani ojačujojo ti predpisi pomen delavskih in nameščenskih strokovnih organizacij. Novi predpisi pa predpostavljajo le v delavskih organizacijah red in disciplino. Neorganizirano in nedisciplinirano delavstvo v bodoče ne bo imelo kolektivnih pogodb. Postopanje pri mezdnih sporih. Kako je postopati po uredbi, če se sporazuma glede kolektivne pogodbe ne da doseîi v neposrednih pogajanjih med samimi interesenti? V tem primeru sta dolžna tako poslodavec, kakor delavska organizacija, prej kakor objavita iz-por ali stavko, zaprositi pristojno sresko načel-stvo, v Ljubljani, Mariboru in Celju pa občinsko poglavarstvo za posredovanje. Kdor je odredil izpor ali stavko, ali tudi stopil v stavko, predno je zaprosil za posredovanje se bo lahko v bodoče kaznoval. Poslodavec in delavska organizacija s kaznijo od 100 do 10.000 Din, poedini del iavec pa s kaznijo 100 do 500 Din. Te kazni se lahko spremene v primeru neiztirljivosti tudi v zaporno kazen, ki traja za delavce od dveh do pet dni, za predstavnike organizacij in poslodavca pa največ 30 dni. Pravica do kaznovanja pa zastara v teku 6 mesecev po prekršitvi. Politična oblast prve stopnje mora razpisati v mezdnih sporih manjše važnosti čimprej mezdno razpravo. Pri mezdnih sporih večje važnosti določi dan, da skliče mezdno razpravo inšpektor dela aH rudarski glavar. Ako se doseže na mezdni razpravi sporazum, se sestavi o tem zapisnik, ki ga podpišejo poslodavec, delavski zaupniki in predstavniki strokovnih organizacij, in ki ima veljavnost kolektivne pogodbe. Ta sporazum velja za tisto dobo kakor je v sporazumu določeno. Če take določbe ni, velja sporazum za 6 mesecev. Po izteku te dobe more odpovedati sporazum vsaka pogodbena stran z odpovednim rokom enega meseca. Kdor se takega sporazuma ne bi držal, ga zadenejo po naredbi kazni, kakor so predvidene v primeru stavke ali izpora brez predhodne mezdne razprave pred oblastjo. Ako se je končala mezdna razprava brezuspešno, se skliče ponovna mezdna razprava. Če je končala tudi ta brezuspešno, imajo obe strani pravico do obrambnih korakov, kakor so izprtje ali stavka. Mesto lega pa se lahko obe strani tudi sporazumeta, da se bosta podvrgli razsodbi razsodišča. Razsodišču predseduje državni uradnik, ki ga določi ban. Ako gre za spor v rudnikih, mora pripadati ta uradnik rudarski stroki. Obe strani sta zastopani v razsodišču z enakim številom zastopnikov, najmanj pa z dvema. V državnih, banovinskih in občinskih podjetjih, ki služiio javnim interesom, kakor pri tramvajih, vodovodih, plinarnah, elektrarnah, ni odvisno od volje pogodbenikov, ali se podvržeta razsodišču. Tam je razsodišče obvezno in stavka prepovedana. Razsodba razsodišča je za vse strani ravnotako obvezna, kakor sporazum na pogajanjih. Velja pa za dobo, za katero je izrečena. Stavka ali izpor za časa veljavnosti sporazuma nista dopustna in se kaznujeta. Razsodba razsodišč se dostavi Inšpekciji dela odnosno Rudarskemu glavarstvu in objavi v Službenem listu. Proti razsodbi razsodišča, izrečeni v okviru stvarne kompetence, ni priiziva. Posebne pravice daje uredba banu v primerih, kjer je nekaj podjetij ene stroke kolektivno pogodbo že sklenilo, nekaj podjetij pa je noče skleniti. Ako je uveljavljena ta pogodba za večino po-slodavcev, ki zaposlujejo večino delavcev dotične stroke, more ban s svojim sklepom odrediti, da velja pogodba za vsa podjetja te stroke. Tako ima n. pr. pri nas ban po uredbi pravico, da razširi s svojim odlokom veljavnost kolektivne pogodbe tekstilcev na vso banovino. Tudi obnovitev kolektivne pogodbe za stavbinsko delavstvo bo z novo uredbo zelo olajšana. Sedaj ne bo odvisno od dobre volje prav vsakega poslodavca, ali naj se kolektivni pogodbi priključi ali ne. Uredba pa gre še dalje. Ako zaprosi večina poslodavcev ali delavcev ene stroke, da se sklene kolektivna pogodba, druga stran pa to odklanja, more predpisati ban, ako se obe strani v določenem roku ne sporazumeta, celo tarifno skalo — ne samo minimalne mezde. Te mezdne tarife morejo biti višje od minimalnih mezd. Po taki rešitvi stavka ni več dopustna. To pooblastilo daje politični upravi v roke veliko moč. Ona bo posredovala v bodoče v mezdnih sporih na obe strani z veliko večjim poudarkom in avtoriteto, kakor dosedaj. Smisel teh določb je, ! da ne bi trpel en del podjetij in njih delavcev radi nespravljivosti drugih. Zaupniki, ki sodelujejo pri pogajanjih, so z uredbo posebej zaščiteni. Vse kazni se po uredbi stekajo v posebne fonde za nadzorstvo nad izvrševanjem predpisov uredbe, ki se bodo ustanovili pri vsaki banski upravi in katerega uporaba se bo predpisala s posebnim pravilnikom. \ 1 o so določbe onega dela uredbe, ki določa sklepanje kolektivnih pogodb. Ta del je važnejši od dela, ki določa minimalne mezde, zato smo ga obravnavali na prvem mestu. Sedaj prihajamo k drugemu delu uredbe, k določanju minimalnih mezd. Minimalne mezde. Minimalne mezde so najnižje mezde, izood katerih mezde v podjetjih ne morejo pasti. Ne more se dovolj poudariti, da je treba razlikovati med minimalno mezdo in celotno mezdno tarifo, o katere določanju smo govorili v prvem delu današnjega predavanja. Kaj je pripomniti k določanju samih minimalnih mezd? Minimalno mezdo bo določil za celo področje banovine ban, kadar zahtevajo to javni interesi ali delavsko ali delojemalsko zastopstvo. Minimalne mezde so v stvari tri: Ena za mladostne nekvalificirane delavce pod 18 let, druga za odrasle nekvalificirane delavce, tretja za kvalificirane delavec. V prvi skupini se bo gibala minimalna mezda — brez razlike spola — od 12 do 18 Din, pri osem-urnem odnosno 15 do 22.50 Din pri deseturnein delu. V drugi skupini se bo gibala minimalna mezda med 16 do 24 Din pri oeeniurnem in 20 do 30 Din pri deseturnein delu. V tretji skupini — za kvalificirane delavce, višina minimalne mezde v uredbi ni določena. Zgornja in spodnja meja pomenja, da bo določil ban minimalno mezdo za svojo banovino v okviru teh mezd. Če bi se določila v Dravski banovini najvišje dopustna minimalna mezda, bi znašala mezda za osemurno delo za mladostne nekvalificirane delavce 18 Din, za odrasle 24 Din, za kvalificirane pa meja ni določena. Izrecno je določeno, da more biti višja od zgornjih iznosov. Za vajence se mezda z uredbo ne določa. Ni dvoma, da smatra večina naših poslušalcev iz delavskih in nameščenekih vrst take minimalno mezde za nezadostne in prej za škodljive, kakor koristne. Vendar ne smemo zapirati oči pred dejstvom. da lahko izboljšajo te določbe mezde tudi v Dravski banovini 3 do 8 tisoč nekvalificiranim delavcem. Točno število je odvisno od točne določitve višine mezde. Zato tudi ne moremo reči, ali bi se mogli okoristiti s predpisi o minimalnih mezdah tudi kvalificirani delavci in v kakšnem številu. Na drugi slrani seveda bojazen, da se bodo skušale mezde baš vsled to uredbe v škodo boljo plačanih kategorij izjednačili, ni neupravičena. Izključeno ni, da se bo skušal prevaliti povišek, ki bi ga slabše plačane kategorije delavstva eventuelno dobile, na rame boljše plačanih kategorij. Napačno pa bi bilo, Če bi se udajali v delavskih vrstah že kar naprej misli, da mora priti do tega. Tu mora vladati nasprotno volja, da do tega ne sme priti. Dejanski razvoj bo odvisen tu od akcij samih intere-senlov na delavski strani ter končno v zelo veliki meri od stališča, ki ga bo zavzela glede tega politična oblast. Dve veliki hibi uredbe sta v tem, da za enkrat ne velja za poljedelsko delavstvo in tudi ne zn gradbena dela, ki se oddajajo na licitaciji od drža-ve in javnih ustanov. V poslednjem pogledu sc za j že zlicitirana dela vsako povišanje mezd izključuje. ! Za dela, ki se bodo še ticitirala, pa bodo predpisali resorni minister iu minister socialne politike, kako se smejo kalkulirati pri teh delili delavske mezde. Bojimo se, da bodo pri tem stališča reeort-nih ministrstev zmagovala in da bodo izpadale odločitve neugodno. Vendar tudi v tem oziru ni potreba, da bi moralo priti do tegm in je mnogo odvisno od akcij delavstva samega. Ko smo tako celo naredbo obrazložili, naj izrečemo končno zaključno sodbo o uredbi. Zaključna sodba. Tisti, ki so mnenja, da uredba za delavstvo ne bo ustvarila še zlate dobe na zemlji, imajo seveda prav. Če pa sprejemamo uredbo s skromnimi pričakovanji, lahko rečemo: Uredba je korak naprej k potrebnemu omejevanju pretirane osebne svobode, ki ee more zlorabljati cesto v ogrožanju drugih eksistenc. Uredba je korak naprej od onih mezdnih gibanj, katerih glavna nota je bila često prosjačenje in računanje z uvidevnostjo gospodarsko jačje 6trani. Nova uredba je v rokah oblasti močno orožje. Če bo uredba tudi za delavce in nameščence koristno orožje, to bo v veliki meri odvisno od organiziranosti ter discipline delavskih organizacij samih ter sposobnosti teh organizacij. V glavnem je odvisna koristnost ali nekoristnost uredbe za delavstvo od stališča, ki ga bo zavzemala v mezdnih sporih vsakokratna politična oblast. Iz vseh teli razlogov se bodo morale praktične posledice uredbe v življenju šele preizkusiti. Kulturni obzornik Unione Editoriale Goriziana Založba Goriške družbe je razposlala letos svojim naročnikom pet knjig, ki obeegajo predvsem lepo književnost in imajo pimerne prevode, izbrane e širokim pregledom in e poznavanjem pisateljev, ki pripadajo raznim evropskim narodnostim. Prav tako eo knjige dragocene z ozirom na snovno in vsebinsko stran. Tako bodo naročniki radi prebirali dobre slovenske prevode ter se seznanjali z ljudmi in njih življenjem po raznih krajih sveta. Naistalo bo zanimanje za književna dela, ki ob dobrem razvedrilu večajo tudi izobrazbo in znanje. Mnogo pogleda v svet daje Koledar za leto 1937, ki prinaša poleg leposlovja tudi razne zanimivosti iz tujih dežel, iz prirode in človeškega življenja. V prvi vreti naletimo v koledarju na razne evropske prozaiste, ki so predstavljeni z lepimi novelami in črticami. Tako «poznamo norveškega pisatelja Johana Bojerja, Svedinjo Selmo Lagerfôf, Italijana Antura Lorio, Danca Morgensa Lorentzena, Francoza Paula Rebouxa in Ceha Karla Čapka. Na čelu vsakega prevoda je nekaj osebnih podatkov o avtorju in njegovem delu. Potem je med drugim tekstom nekaj slovenskih liričnih pesmi, ki so jih napisali France Zgur, Adolf Šinkovec, Radivoj Rehar. Stilno izrazita je zlaeti Paetuikinova pesem: Draga se ozira. Josip Jurca pa je prevedel Tiho erečo, ki jo je sestavil rumun-ski pesnik M. Zamphirescu. R. S. prikazuje življenje in pomen Filipa Corridonia, ki je bil začetnik in pobornik sindikalnega gibanja v Italiji. O prirodnih zakladih Abesinije piše Peter Plajšar. Kakor vidimo, je koledar sodobno urejen. Ne smemo prezreti z velikim okusom narejenih slik k posameznim mesecem v koledarju. Ivo Dren je prevedel sedem novel italijanskega pisatelja Giovanija Verge pod naslovom Pastir Jeli in druge novele. Ta italijanski pisatelj se je rodil leta 1840 v Cataniji na Siciliji, spisal je več znanstvenih romanov in novel ter se je lotil tudi moderne drame. Prevajalec pravi da »v razmerju do svojih oseb Verga ni neprizadet opazovalec, kakor je skušal biti včasih njegov vzornik Zota. V Vergi bije neprestano toplo človeško srce, ki na umetniški, nevsiljiv način izraža evoje globoko sočustvovanje s tistimi, ki trpijo, ki eožrtve eamogoltnih, nasilnih bližnjikov ali nemile usode«. Prevedene novele nam točno pokažejo naravo in duha Sicilijanca, ki rile nepoznani svet svoje domačije. S prijateljsko, toplo roko razodeva življenja in emrti, zločine in požtvovanja, svetle cilje in zgrešene poti preprostih ljudi na Siciliji, ki ne poznajo zaprek, pred katerimi bi se zaustavili, katere vodijo prvotni silni nagoni in jim določajo krvave odločitve. Vesele zgodbe pa eo zbirka več ali manj humorističnih črtic, v katerih slikajo pisatelji razne nerodne, nesmiselne in protislovne strani m dogodke človeškega življenja ter jih spremljajo z blagim posmehom, ki mu je videti, da ničesar ne zameri, temveč spejema vse to s tiho skrbjo in neizpovedano željo, da bi pomagal človeku. Knjiga obsega 17 črtic, ki so močno umetniško oblikovane in nikoli ne padejo na površino povprečne ali prazne šale in plehkosti. Med predstavniki humoristov ima zbirka ludi Branislava Nuftča in Pečjo Petroviča ter je vredno zrcalo tovrstne evropske književnosti, saj srečamo znana imena, kakor so Averčenko, Zoščerko, Hašek, Castiglione, Twain, Jerôme, Timmermans, itd. Dr. Joeip Potrata je napisal 3. knjigo svoje Hi gi j ene žene, kjer razpravlja o hi-gijeni matere za časa nosečnosti, poroda in otroč-niške postelje, o nienih lastnih zadevah, o novorojenčku in dojenčku, ter o vprašanjih, ki so e tem Nande Vrbanjakov pa je priredil nesmrtnega Robinzona, tega neposlušnega človeškega otroka, ki na divjem otoku skrbi za svoje življenje in v borbi zanj ustvarja kulturo. Pisatelj Daniel Defoe najbrž ni slutil, koliko veselih ur bo s svojim delom naklonil mladim in velikim otrokom vsega človeštva. Posebno razodetje pa je takšna knjiga mladim šolarjcm' ko jim odpira nove evebove in pripoveduje zgodbe: takšna knjiga ee ne da več iz rok, tako prevzame mlado dušo in jo priveže na svojo lepo besedo. To eo letošnje knjige Goriške družbe, ki vrši veliko kulturno delo med svojimi ljudmi, in v tej smeri napoveduje svoje nadaljnje izdaje. Monumenta artis slovcnicae Epohalno delo dr. Franceta SteMa izhaja v lednem nadaljevanju ter nam v 2. snopifu drugega zvezka prinaša reprodukcijo tujih slikarjev pri nas, med njimi letos posebej aktualnega Tin-torettovega sv. Nikolaja iz proštijske cerkve v Novem mestu. V tekstu (slrani 5—8) označuje avtor vplive smeri in področja lz slikarske produkcijo v drugi polovici XVI. in XVII. stoletja in so zadržuje na tisti plasti, v kateri se kaže naraščajoči italijanski vpliv na štujerskem področju in italijanska usmerjenost od sredo XVII. stoletja tudi v ljubljanskem okrožju. Pojasnjuje vrste slikarstva, ki se v prehodni dobi pojavljajo po kronološkem redu: stensko slikarstvo v fresko tehniki od srede XVI. stol., dekorativno slikarstvo prav za prav že od konca XV. stoletja, slike izvršene nn deske in oljno slikarstvo. — Steletovi spomeniki slovenske umetnosti so zbudili jiozor-nost in zanimanje zlasti tudi med Hrvati ter jim jo dr. Ivan Esih posvetil več besed v zagrebškem Obzoru. » Život (2ivljenje) je odličen hrvatski list za notranjo kulturo, ki ga urejuje Karlo Griniin 1). J. Kakor zmerotn prinaša tudi v februarski številki Borza Dne 22. februarja 1937. Denar V zasebnem kliringu je ostal nngleški funt na naših borzah neizpremenjen na 237.20—238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8—8.10, v Zagrebu na 7.9050— 8.0050, v Belgradu na 7.0010—8.0G16. Grški boni so beležili v Zagrebu 30.05—31.35, v Belgradu 31.15—31.85. Italijanske lire so beležile v zasebnem kliringu v Belgradu 2.3180—2.3420. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.33 do 12.53, v Zagrebu na 12.2450—12.4450, za konec februarja 12.20—12.40, za sredo in konec marca 12.20—12.40, za sredo in konec aprilu 12.23 do 12.43, za sredo in konec maja 12.2250—12.4250. V Belgradu so beležili 12.2475—12.1475. Skupni devizni promet jo znašal v Zagrebu 4,434.003 Din, v Belgradu 3,400.000 Din. Efektni promet je znašal v Belgradu 1,100.000 Din pri čvrsti tendenci, dočim je bila tendenca v Zagrebu nestalna. Ljubljana, tečaji s primom: Amsterdam 100 h. gold. . . . 2888.91—240B.51 Berlin 100 mark...... 1755.52—1700.40 Bruselj 100 belg...... 780.20— 741.26 Curih 100 frankov..... 990.45—1008.52 London 1 funt.......213.81)— 215.41 Newyork 100 dolarjev .... 4330.01—4372.82 Pariz 100 frankov ..... 203.17— 204.61 Praga 100 kron....... 152.23— 153.83 Trst 100 lir........ 229.24— 282.32 Curih. Belgrad 10, Pariz 20.30, London 21.485, Newyork 438.125, Kriiselj 73.90, Milan 28.10 Amsterdam 289.625, Berlin 176.25, Dunaj 78.20 (81.75), Stockholm 110.55, Oslo 107.75, Kopenhagen 05.70. Praga 15.28, Varšava 82.00, Budimpešta 86, Aleno 8.90, Carigrad 3.45, Bukurešla 3.25, Helsingfors 9.40.5, Buenos-Aires 131.5. Vojna shoda čez 400 Danes je presegla vojna Skoda na belgrajski borzi tečaj 400, kar je izredno značilno zn trg državnih papirjev S tem se je vojna škoda popravila na tečaj, kot ga je imela v drugi polovici junija pred znanim Iloovrovim moratorijem, ni pa seveda še dosegla najvišjih tečajev, ki jili je beležila v jeseni leta 1930 s 450 in še več. Pač pa je važno ugoviti, da dosega 7% investicijsko posojilo že dalj Časa najvišje tečaje, kakor jih je beležilo do srede leta 1031. Ljubljana. 7% inv. pos. 87—88, agrarji 52— 53, vojna škoda promptna 308—400, begluške obv. 72-73, 8% Bler. pos. 91-92, 7% Bler. pos. 80- 81, 7% pos. DHB 91—95, Trboveljska 230-246. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 87.50 den., agrarji 70 den., vojna škoda promptna 398 — 400 — 2.3.396 den., begi. obv. 72 den., dalm. agrarji 70 den., 8% Bler. pos. 90.50—91.50, 7?,', Bler. pos. 81—81.25 (81), 7% pos. DHB 04 den., 7% slab. pos. 86 den. — Delnico: Narodna banka 7200 den., Priv. agrar. banka 202 den., Trboveljska 237.50 den., Gutmann 40—50, Isis 16 den., Danica 10 den., Osj. liv. 180 bi., Osj. sladk. lov. 105—175, Bečkerek 700 den, Dubrovacka 300 den., .ladr. plov. 400 den., Oceania 250 den. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. posojilo —, agrarji 51.75 den. (52), vojna škoda promptna 400.50—202 ( 400, 399), 3. 390—400 ( 400, 390.50), belg. obv. 72.50—73 (72.50), 8% Bler. pos. 91.50 92 (91.50), 7% Bler. poe. 81.50, 7% posojilo DHB 95 den. (95). — Delnice: Nar. banka 7805—7830. Priv. agrarna banka 205—206 (205.50). Žitni trg Noti Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet srednji. Radio Dragi programh Torek. ii februarju. 11 Sdska ura: Kaj pa našo nobol — Sprehoil po vscmlrja (dr. Oskar Royal. — li ICirnHkl Kosakov: Šeherezada (plošče). — 12.45 Vreme, poročila. — IU Cas. spored, obvestila. — 1.4.15 Zbori (ploMo) — 18 Pester spored (radijski orkester). - is.411 Islam pred ргакош srednjega veku (sosp. Fr. Terse-Klnv). — la ('as, vreme, pcrtčlla, spored, obvestila. — 19.;Ul Naolonahia ura: Od Stcrije I'opovléa do Hrani-slava N'uSlća (Stanislav VI na ver i?. Bclcradal. — 18.50 Zabavni zvočni tednik. — «I Mor.nrt: Les petits riens, balet (plošc'e). — 30.10 Klelst: Hnzblti vrč - veseloigra. — ÎI..1U Richard Strauss: Burke Tilla Eulguspicffln (ploSfie) — 22 Cas, vreme, poročila, spored. — 23.14 Glasbene malenkosti (radijski orkester). Programi Radio Ljublianai Torelc, 33 februarja. Delgrad: 20.15 Violinski in pianiiiski koncert. — '/.«un b: 20 Optra. — Dunaj: 20.HI Koncert po ieljiih. — Tmt-Milan: 17.14 1'innlno. 21 Ope-a »Andro Ch«uier>. — Hnn-Uari: 21.10 Zbor, — 2i.i«l Kvartet. — Vraga: 30.30 Kstonskl večer. - 'Varšava: 30.15 Simfonični koneerut. ~ KSinlgtberg: 30.10 Sehii-mannove skladbo — Vralitlava: 20 Rudarska godba. — Stuttgart: 13 Lomlouskn filharmonija. — Monakovo: 30.10 Filmski triki. - 31.30 Rihnrd Strassove simfonične skladbe. — ncramilnster: 20.1.') Simfonični koii-enrt. — 31.34 Franenska klavirska glasba. — Ihikarešta: 19.20 Romunska narodna glasba. zanimive in znanstveno pretehtano članke, ki so nanašajo na različna področja našega življenja. Dr. Kiiinilo Počkal nadaljuje svoj portret o Petru Skargi. Fr. Kreutzer D. J. pn je prinesel nekaj vpogleda v znanstveno podlago eugenike ob novi izdaji Muckeruiannove knjige »Wind und Vol d r. Eno izmed sodobnih pravno gosjiodnrskih, oziroma socioloških vprašanj obravnava I. Korsky pod naslovom »Ali moremo brez zasebne Iastnin<>?< — Mnogo sodobnih informacij kažejo zapiski in književni pregled. »Mentorc (6. številka) prinaša za februar spet zanimivo vsebino v svojih listih. France leseno vee se zavzema /a poživljenje dijaških društev, za preusmeritev dijaških nagnenj od rekordov in telesnega kulta k sainovzgoji in izobrazbi, k izoblikovanju osebnosti. — S|xjmini, ki jih piše Janko Mlakar, бо izredno zanimivi. Opisuje nam pod naslovom »variatio deleetat« razne posebnosti in otroške muhavosti, ki jih je opazoval in srečaval v šolah, kjer je poučeval. — Dr. Joža Lovrenčič nas lepo seznanja s študenti in njihovim položajem v nekdanjih, starih časih. Zbral je nekak pregled o študentih o naši narodni epski pesmi. — D. V. F a j d i g a razpravlja o »naših temeljih« in opisuje vtise s Koroške, kjer le ljudje, ki eo oprli na oba lemelja, na vero in narodnosl. vzdržujejo težko borbo. — Katarina Kniller in Janez Reinic sta objavila po eno pesem, Ivan Campa pa nadaljuje dijaško zgodbo Kadar srce za cvete. »Naš rod« (4. številka) je namenjen predvsem ljudski šoli. Spi«e in povesti ilustrirajo naši umetniki in s tem pomagajo tekshi do plastične podobe. Ivan Pregelj je lepo navezal misli na lastno zgodbo o razglednici, Ivan Primožič je v »Prevzetni hruški« osmešil njegovega skopega lastnika, France Bevk je spisal lepo črtico o dobrem delu. Ni ko Pjrnat ps pokazuje kiparjevo delo od modela do kipa. List ima seveda še mnogo zanimivosti. Ilustratorji so Marja Tratni-kova, France Mihelič, Ione Kralj, Ivan Uršič. Ko je podkralj Abesinije, Graziani, pretekle dni popotoval po deželi, da jo nadzira in je pri tem ugotovil, da povsod vlada red in mir, je za večerjo in kosilo počival ob svojem avtomobilu na takih stolih in takih mizah, katere je vozil seboj. Največjo ladjo popravljajo [Velik ribnik v parku mesta New York je zamrznjen in se po njem drsajo, kar je zelo čudno videti vpričo velikanskih nebotičnikov. 1900 ljudi zgorelo Največji gledališki požar v zgodovini Kakor smo že obširno poročali, je v mand-ži.rskem mestu Antung zgorelo tamkajšnje gledališče in v njem 800 ljudi. Vsi listi so takrat poročali, da je to največji gledališki požar v zgodovini. Vendar pa moramo iz zgodovine omeniti še večji gledališki požar, ki je brez dvoma res največji, kar jih je kdaj bilo. Dne 25. maja leta 1845 je namreč v Kantonu na Kitajskem zgorelo ondotno veliko gledališče, v katerem je zgorelo tudi blizu 1900 ljudi. Nekateri so živi zgoreli, druge so v gneči do smrti pohodili. ZAKAJ JE NA KITAJSKEM TOLIKO GLEDALIŠKIH POŽAROV Gledališki požari na Kitajskem in na Japonskem niso nič nenavadnega. Skoraj pri vsakem takem požaru zgori tamkaj nekaj stotin ljudi. Zakaj tako? Pred vsem moramo vedeti, da imajo na Kitajskem največ tako zvanih potujočih gledališč, ki so v dveh do treh dneh na hitro zgrajena iz bambusovih količev in rogoznic. V takem za silo narejenem gledališču seveda ni nikakih varnostnih naprav, nobenega gasilskega orodja in nobenih zasilnih izhodov. Ker je leseno gradivo suha kar se da, je jasno, da ogenj takoj z vso silo udari na dan, kakor hitro se kje kaj vname. Ta kitajska gledališča so precej velika, ker je v vsakem skoraj za 3000 ljudi protsora. Vendar pa kljub gneči in lesenemu poslopju ni v tem gledališču prepovedano kaditi. Ker je na razmeroma majhnem in zaprtem prostoru zbranih toliko tisoč ljudi, ki pa še kade, nastane silno slab zrak. Oder sam je silno preprost. Kulis na odru sploh ni, scenerija pa je sestavljena iz kake mize ali stola. Igralci se vozijo od mesta do mesta ter v vsakem mestu prirede nekaj predstav, na kar zopet gredo naprej. Evropec njihove predstave le težko razume. Navadno igrajo kake resne zgodovinske igre ali pa kake veseloigre in burke. Ker je vse tako preprosto narejeno, zato vsako leto nekaj gledališč pogori. Z njimi pa seveda več ali manj obiskovalcev. POŽAR PRED 92 LETI Potujoče gledališče, katero so ob priliki posebnih verskih prireditev leta 1845 napravili v Kantonu, je dne 25. maja istega leta do tal zgorelo. Zgrajeno je bilo iz bambusovih palic in iz rogoznic. Imelo pa je samo en izhod, dasi je bilo v prostoru zbranih več kakor 300 ljudi. Drugi dan predstav, ko je hil višek vseh prireditev, je na odru gorel na žrtveniku velik obredni ogenj. Ta obredni ogenj je potem požrl kar na kraju mesta več kakor 1400 ljudi. Ker je bilo v gledališču od sile zatohol in vroče, so tisti, ki so bili zadaj pri izhodu, potegnili stran zaveso iz slame, da bi se prostor malo prezračil. Toda, kakor hitro je zrak od zunaj udaril v prostor, je pri tem močno potegnilo. Ta zračni val je vzvaloval tudi plamen na žrtveniku na odru. Nekaj isker je padlo na slamo okrog odra, ki je takoj začela goreti. Še tisti hip je bil ves oder eno samo ognjeno morje. Neverjetno naglo so plameni udarili na vse poslopje, katero je bilo leseno in slamnato ter suho kakor poper. Kmalu je vse gledališče gorelo kakor velikanska baklja. Med ljudmi je seveda nastala strašna panika. Kdor je sedel ali stal slučajno blizu edinega izhoda, ta se je še mogel rešiti, če je bil dovolj uren. Kdor pa je bil stlačen kje sredi gledališča ali pa celo višje gori pri odru, ta je bil izgubljen. Njegov konec je bil v plamenih, še prej, preden je nekaj stotin ljudi moglo priti na prosto, so 'gorele že vse stene in pa strop s streho. Zaman so poskušali s takratnimi preprostimi gasilnimi aparati pogasiti ogenj. Vsak trud je bil zaman. V dveh urah je pogorelo vse gledališče z vsemi kolibami okoli tega gledališča. Cez dve uri je bilo vse skupaj sam prah in pepel. Ob edinem izhodu so ležala nakopičena zo-gljenela trupla žensk in otrok ter tudi moških, ki so se hoteli rešiti, pa jih je smrt zatekla prej, preden so mogli na sveži zrak. Nekaj otrok je bilo docela zmečkanih, ker so jih odrasli dobesedno pohodili in v tla poteptali. Tukaj je obležalo več kakor 1400 ljudi, ki se niso mogli več rešiti. Toda število mrtvih s tem še ni doseglo svojega viška. Precej več kakor 400 ljudi je bilo tako hudo poškodovanih in opečenih, da so kmalu po nesreči pomrli doma ali zunaj. Tako je vsega skupaj ta gledališki požar terjal 1900 človeških žrtev. Japonska jabolka v Londonu Žena znanega Američana sira Wilkinsa, kateri namerava letos iti v podmornici na severni tečaj. Ker je mož za te svoje poskuse že zapravil vse svoje premoženje, mu hoče sedaj žena pomagati do uspeha tako, da bo pela v nekem ameriškem kabaretu. S tako zasluženim denarjem bo pomagala svojemu možu. Dežela dvojčkov Raziskovalec Afrike, belgijski profesor Forbi-eres, je iz belgijskega Konga poslal domov daljše poročilo, kjer poroča, da je kakih 200 kilometrov od Stanlezvilla naletel na zamorsko pleme, o katerem sodi, da je ostanek nekdanjih prvotnih prebivalcev, ker je to ljudstvo po svojem vedenju sila preprosto. Učenjak še dalje poroča, da je vsak drugih teh zamorskih ljudi dvojnik koga drugega med njimi. To izhaja pa iz tega, ker so v tem rodu dvojčki tako rekoč nekaj vsakdanjega. Rod šteje nekako tisoč glav, od katerih pa jih je polovica dvojčkov. Kakor ta raziskovalec Afrike naglaša, bo zelo važno natančneje raziskati ta čudni rod, v katerem je toliko dvojčkov. Nova angleška potniška ladja za promet z Ameriko »Queen Maryt, ki Je največja in sedaj tudi najhitrejša ladja sveta, je seveda ponos angleške trgovske mornarice. Angleži so bili tako navdušeni za to ladjo, da so sklenili zgraditi še eno tako ladjo. Toda počasi je prišlo streznjenje. Angleški mornariški krogi so namreč začeli poudarjati, da mora nova ladja bili vendar le hitrejša, bolj varna in bolj mirna pri vožnji kakor je ee-danja velikanka. Konstrukterji, ki delajo načrte za novo ladjo, eo dobili nalogo, naj gledajo na to, da ee nova ladja ne bo tako tresla kakor se trese Queen Mary«. Že itak je pri vse. 'elikih čezoce-anskih parnikib njihova slaba stran ta, da se radi tresejo, toda pri novi angleški velikanki je to tresenje že kar neprijetno. Zato hočejo sedaj Angleži presenetiti svet z najbolj mirno ladjo, ki je hkrati najhitrejša, kar je bilo doeedaj Indij na svetu. Zato bo morala nova ladja biti precej drugače konstruirana kakor je »Quéen Mary«. Zimske vožnje čez Atlantski ocean so dokazale, da celo tako velika ladja ni koe velikim morskim viharjem. Ob eni izmed zadnjih zimskih voženj, ko je bil vihar posebno hud, je popotnike tako premelavalo, da so jih ob prihodu v pristanišče več morali dati v bolnišnico. Zato so 70.000 ton veliko ladjo prepeljali v ladjedelnico Southampton, da jo po zadnjih vožnjah temeljito predelajo in popravijo. Ob enem je bilo na krovu te velikanke, ko jo popravljajo, več konferenc med lastniki ladje, družbo »Cunard-White-Slar-Line«, in med graditelji, družbo John Brown in Comp. O uspehu te konference nič ne poročajo, ker je bila skrivna. Vendar zatrjujejo, da so pri tej priliki govorili o načrtih za novo ladjo, obenem pa tudi o tem, kako bi bilo treba ladjo »Queen Mary« popraviti ter odstraniti razne slabe strani, ki so ee pokazale. Vsekakor bo, ko bo ta ladja kmalu zopet šla na morje, na njej mnogo stvari popravljenih. Za Tako frizuro bodo smele nositi ženske na slav-nosti kraljevega kronanja v Londonu. Kaj se samcu primeri Neprijetno presenečenje je te dni v Parizu doživel bogat samec, ki je prišel na urad, da bi mu tam dali nekaj novih dokumentov, katere je potreboval. Ta samec je miren rentnik Jožef Grare, kateri živi v l'arizu, kjer ima v predmestju vil krasno hišo. Ko je torej ta mož, ki doslej ni imel z oblastmi nobenih sitnosti, prišel na urad, so mu tam povedali, da je že oženjen ter naj zato ne trdi, da je še samec. Toda samski rentnik, ki bi se sicer po pravici že davno moral oženiti, je ogorčen ugovarjal, da je samec in da nima nobenega pojma, kaj hočejo od njega. Uradnik pa se ni dal ugnati v kozji rog ter je rentniku črno na belem dokazal, da je res poročen, in sicer je dne 12. junija leta 1917 vzel za ženo neko gospo Dethuit. 1'orofila «ta se tega dne na stanovskem uradu občine Le Creusot. Rentnik je še bolj ugovarjal, češ da v tem kraju sploh še nikdar v življenju ni bil in dn še nikdar v življenju ni poznal ženske, ki bi se pisala gospa Dethuit. Mož je svoje trditve znal tudi dokazati. Dokazal je namreč, da je tisti čas, ko nnj bi se bil poročil, kot francoski vojak ležal ranjen v bolnišnici Dormans. Takrat, ko je ležal bolan v bolnišnici, tnu je res nekdo ukradel vse listine. Ko je potem ozdravel in je za neknj časa prišel v Pariz na dopust, si je moral dobiti nove listine. Vse to se je izkazalo zn resnično. Sodi jo torej, dn je tisti, ki mu je ukradel papirje, poleni pod tujim imenom vzel za ženo neko gospo Dethuit, katera se je poročila s svojim ženinom, misleč, da se res piše Jožef Grare. Sedaj se policija trudi, da bi dognala, kje sta sedaj napačni Grare in njegova RECEPT ZA SLAB 2EL0DEC IN ZA SLADKORNO BOLNE Goveja pečenka (za 2—4 osebe). Goveje meso bodi uležano (8—10 dni). Kupiš H—1 kg križa in radi dobre omake še nekaj telečjih kosti Meso, ki je dobro nasoljeno, daš v ponev, kjer je 100 g raztopljenega presnega masla in en sesekljan koren in ga opečeš na obeh straneh, da je lepo rjavo. Potem daš dve žlici moke v maslo in premešaš in dodaš še paradižnikove mezge, kozarec rdečega vina in litra mesne juhe. Omako lepo vmešaš in meso naj se v njej 2—2И ure pokrito duši. Preden dnš nn mi*n, moraš omako precediti in ji dodati šo malo presnega masla. Japonska že delj časa v vseh mogočih predmetih hudo konkurira evropskim in ameriškim industrijam, sedaj pa tudi že evropskemu in ameriškemu kmetijstvu. Zlasti japonska jabolka so začela konkurirati našim in ameriškim. Kakor poročajo listi, je na londonski trg prišla velika pošiljatev japonskih jabolk, katere so Londončani kupovali po 6 peneov za funt. To pa so Londončani delali pred vsem iz radovednosti, kakšno je japonsko sadje. Toda japonska jabolka so se izkazala tako dobrega okusa, da so jih Londočani splošno hvalili. Kar pa je Londončanom še prav posebno ugajalo, je bilo to, da so bila jabolka tako lepo in okusno zavita. Sadje, ki se je iz Jokohame pripeljalo čez Tihi ocean na Angleško, ni bilo niti najmanj obtolčeno. Tako imenitno so Japonci znali zaviti svoje sadje. Kakor znano, so doslej Američani najbolj znali zavijali 6adje. Sedaj so jih Japonci skoro že prekosili. In resnica je, da lepo in dobro zavito sadje pomeni v sadni kupčiji veliko prednost. Ko bi tudi naš kmet in sadjar enkrat že znal svoje dobro sadje dobro zavijati, koliko več bi naši ljudje dobili za evoje pridelke! »Ubogi mož, tudi zobje vas bole?« »Tisto ne, samo te večne lajne ne morem več poslušati. « enkrat nihče ne sme na krov te ladje. V ladji sami pa dela na stotine delavcev, kateri pritrjujejo jeklene dele na razne stene ladje. Te nove jeklene plošče bodo zlasti vdelane na turistovskem krovu. Tako naj se prepreči, da bi se ladja v prihodnjem viharju na morju še tako tresla kakor se je dosedaj. Poleg tega bodo več kabin premestili drugam, kjer ne bo tako treslo. Sicer pa zaenkrat ne nameravajo nobenih večjih sprememb na ladji. Govorilo se je tudi, da je družba lastnikov naroČila, naj ladjo izboljšajo tudi zaradi njene hitrosti. Lastniki sicer trde, da to ni ree. Na drugi strani pa vele časnikarji, ki vse izvohajo, da so ladjo preurejali tudi zato, da bi ee njena hitrost povečala. 5SJL®¥EMEee Ш 1®U: V torek, 20. februarja 1877. Izvirni dopisi. Iz Šmartina pri Kranji... Kar šolo zadeva, se pri nas res nimamo kaj pritožiti, ne prej in ne sedaj, ker imamo vedno učitelje, s kterimi smo bili še vselej zadovoljni. Večkrat se čuje od mnogih krajev, kar orglanje zadeva, da mnogi učitelji nečejo orglarstva prevzeti. Pri nas se pa v tej reči kaj lahko porazumemo in reči smem, da tako vnetih za orglanje in petje je pač malo učiteljev, kakot je naš g. učitelj, ker skor vsaki praznik se kaj umetnega in novega petja v cerkvi sliši in zato ga tudi vsa fara spoštuje. — Kar katoliško politično društvo zadeva, omenim le toliko, da je bila še pred božičem seja, v kateri se je o liberalizmu in turčinstvu zbranim udom govorilo, da sta namreč kristijanom oba ta dva prijatelja zelo nevarna, ki se čisto malo drug od druzega ločita. Domače novice. (Seje mestnega odbora) 16. t. m. vdeležilo se je z županom 20 svetovalcev. I. dr. Supančič v imenu pravnega odseka poroča o novih ulicah, t. j. Franc Jožefovih Bethovnovih in ulicah na tržaški cesti pri vhodu v Latermanov drevored, ki naj jih mesto prevzame od stavbne družbe Kranjske. Dalje nasvetuje, da naj se ulice med omenjenimi hišami in Kozlerjevim vrtom, ki bodo kedaj vezale Schelenburgove ulice in Tržaško ceste, imenujejo Tivolijeve ulice. G. Jurčič predlaga, da naj se te ulice imenujejo Knaffelnove ulice, na čast možu, čigar dobrotne vstanove na Dunaju je že vživalo sto in sto mladeničev kranjskih. Predlog Jurčičev se sprejme enoglasno kakor tudi predlog odsekov proti temu, da hišni posestniki ob omenjenih ulicah narede kamniti tlak in da bodo sami zaravnali jame, ki bi se pred njihovimi hišami ria ulicah naredile. — Slomšek je češkim Slovanom tako priljubljen vzgled ч cerkvenem govorništvu, da si prestavljajo pridige njegove v svoj jezik koj zaporedoma. Homilije za advent so dali posebej natisniti, in zdaj naznanja J. Mathon v Brnu, da se Slomšekove homilije na liste (po Apostolski hrani) dobivale bodo pri njem. »Preteto, kam sem neki dal svoj svinčnik?« ljubljanska drama t Simlonija 1937 Ameriška igra »Simlonija 1937, ki jo pravkar uprizarja naše gledališče, mora vzbuditi zanimanje tudi izven navadnega kroga obiskovalcev, celo pri občinstvu, ki si ga je že popolnoma osvojil film. Gledalcu se pri tej igri zdi, da gleda v široko odprto filmsko produkcijo, le da so se osebe ločile od platna i.n )e tisto, kar bi morala biti le senčna podoba, postala odrska resnica. To je gotovo velik korak do tiste široke odrske oblike, v katero se je bila moderna ekspresionistična drama zagnala г vso silo, pa se je zdaj mnogo bolj posrečila realistu. Sicer so obliko odrske pripovedi poizkušali že vsi novejši dramatizatorji romanov, toda v svoji težnji, da bi poudarili osrednjo organično črto dejanja, so vsako delo le bolj utesnili kakor upodobili. V -Simfoniji 1937« je dramatični organizem sam odpira do široke epičnosti, vse številne podobe, odbrane iz neposredne resničnosti, žive vsaka v tvojem svetu in kot del neke večje celote vplivajo tudi dramatično. Ta resničnost ni lepa. Simfonija iz leta 1937 je zgrajena na vsakdanjih melodijah, ki se slišijo iz boljšega ameriškega sveta, njena temata so denar, prevara, zabava, nravno in telesno propadanje, junaki dejanja so trgovci, denarniki, umetniki, zdravniki, služabniki, vsi v svojih vsakdanjih skrbeh in opravkih, pa vendar v takih in tolikih življenjskih nasprotij, da se med njimi tarejo drame družinskega in osebnega trpljenja; gledamo, kako se ob vsej zunanji civilizaciji odpira prepad velike duševne neomikanosti in brezsrčnosti, in ob vsej komediji čutimo, kako sedanji čas drevi v prepast. Najvažnejše spoznanje v tej obsežni drami je občutek mehaničnosti življenja; nikjer in v ničemer ni zavore ni protiigre, ki bi tako življemje ustavljala, narobe, nad njim sc skuša uveljaviti sam videz lepih družabnih pravil in dolžnosti, pod njim pa zmaguje brezsrčna nagonska preračunanost kot edina morala. Amerikanca George Kaufman in Edua Ferber torej nista napisala samo oblikovno zanimivega odrskega dela, ampak tudi značilno dramo, ki »na-turi ogledalo drži«. Širina sicer nekoliko utruja, loda lahkotna podoba, ki problematiko po ameri-kansko podaja že v svoji razrešitvi, v sami prostornini, in ne mara globine, gledalca priteguje do kraja. Tako se v resnici pojavlja podoba nove drame, ki je popolnoma nasprotna stari dramatični zgra-jenosti in osredotočenosti. Režiser ing. arh. Stupica nam je pri uprizoritvi te igre odkril neko novo stran svojega dela: hladno stvarnost, ki se le malokdaj nagne v teatraličnost. Zato igra kaže na prvi pogled zunanje nezanimi-vosti, ki se kasneje odkrijejo kot sad trdega dela in bistvo stvari, zakaj preden režiser ubere ves pisani svet v enoten utrip in uravnovesi vse neskladnosti in toposti vsvojsko harmonijo, da tedaj postavi samo živo in prepričevalno podobo, terja velikega oblikovanja. Ta nova odrska podoba ima tudi svoj značilen linijski okvir, iz samih gesel, v katerih se giblje, ureja in prepada novi svet. Tako se je g. Stupica zopet uveljavil tudi kot dobro premišljen inscenator. Ker le v malokateri igri vidimo delo igralca tako potisnjeno v samo podobo, da se nam velikokrat zdi nepotrebna celo vsebina njegovih besed, ampak je mnogo važnejši njegov glas, kot pravi izraz osebnosti, se moramo ob igralcih nekoliko dlje pomuditi. Vez v igri 6ta gospa .lordanova in njen mož Oliver Jordan, Ga. Nablocka je lahkomiselno, v samo domačo zabavo in poudarek svoje prazne imenitnosti težećo ženo in slepo mater izoblikovala z nevsiljivimi, skoraj pridržanimi sredstvi; celo njene vsakdanjosti so se zakrile v svetske oblike. Oliver Jordan g. Janeša nasprotno izžareva toliko toplote, da njegova usoda resnično pretresa; žrtev poklica, ki mu je po vsej naravi tuj, nam odkriva globoke poglede v družinske in družabne krutosti pridobitnega sveta; njegova slabost in bolezen sta v nekoliko bolj poudarjeni igri močno sredstvo, ki zaradi svojstva dela samega še močneje vpliva. Njuna hči, ga. Vida Juvanova, je nazorna podoba povprečne mlade ženske, ki se izgublja v samih ljubezenskih dogodivščinah. Mnogo bolj pa je poudarjena v okviru družine Jordanova služin-čad: na možitev pretehtana, strastna Dora ge. M. Danilove in lakaj Gustav g. Jermana, zunanje gladek ljubezenski pustolovec, ki je zatajil svojo družino v Evropi in se skoraj prisiljen vnovič poročil, ter vročekrvni šofer Ricci (g. Stupica), ki v ljubezni ne pozna nobene šale. Obračun z nožem je odurna senzacija, ki se spremeni v kuhinjsko komedijo, katera odlično dopolnjuje kuharica ge. Ra-karjeve. Druga skupina igre sta zakonska dvojica Paeckardova, g. Cesar in ga. Severjeva, oba značilna po močnem poudarku neomikane in brezdušne civiliziranosti, strastnosti in laži; njun zakonski prepir je višek boleče resničnosti. Služkinja gdč. J. Boltarjeva je prijetno dopolnilo te celote. — tretja podoba življenja je še bolj izrazito nasprotje; naj-izbranejše družabne oblike iri duševna višina so njene osnove, toda slavni zdravnik dr. Talbot g. Jana je slab zakonec, prijeten ljubezenski pustolovec, in njegova žena, Ki ji je gospa Saričeva dala intimno podobo trpljenja in lepodušja, prenaša vse tiho veličastno. Tudi dvoje velikih odmirajočih življenj, preko mere navadnih epizod, imamo. Obe pripadata umetniškemu svetu, to je bivša igralka Car-lotta, ki ji je ga. Marija Vera dala mnogo vsakdanje poslovne tragike, zlasti ko je pokazal njeno zunanjo moč in njeno notranjo onemoglost — in pa prepal filmski zvezdnik Lary Renault g. Levarja. Ob tej podobi se je treba ustaviti, ker je največji igralski dogodek. Levarjev lik je pretresljiv v svoji zunanjosti in notranji resničnosti; ob njem sem se spomnil na Kačalovega barona »Na dnu« in upam si trditi, da nad to podobo še ni bil noben slovenski igralski lik. Prav izrazito okolje temu Larrvju sta dala igralec Maks Kane g. Sancina in Jo Stengel g. Bratine. Tudi vrsta manjših vlog se je dobro uveljavila v tej široki reviji sodobnega prepada. K svojstvenosti tega dela spada tudi Še vse drugo revijsko, napol kabaretno obeležje igre. Najmočnejšo oznako mu daje godba na dveh klavirjih (g. Bojan Adamič in g. Valem Vodušek), ki uvaja igro in veže posamezna dejanja, kabaretna pesem ob začetku in koncu in sklepni ples (ga. Pavšič-Brav-ničarjeva). P. K. Mnribfrc&Rs? QlcrtaUitc Torek, 2,1. februarja ob Î0: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Gostuje 1'avla Udovičova. lied B. Sreda, 24. februarja: Zaprto. Olrok se je s čajem do smrti opekel Maribor. 22. februarja. O tragični smrtni nesreči nam poročajo iz Ba-kovcev. Mala enoletna hčerka Štefana Vogrinčiča se je nahajala v reji pri svoji stari materi v Ba-kovcih, dočim služi njen oče v sosednji Vežici. Stara mati je včeraj popoldne skuhala za otroka čaj ter postavila potem lonec na stol poleg zibke, da se tekočina ohladi, sama pa je sedla k mizi ter čehala perje. Naenkrat pa se je otrok prebudil ter prevrnil vročo tekočino po sebi. Zadobil je tako hude opekline, da je kmalu nato umrl. Sneti Smučarske tekme GZSP V soboto in nedeljo so se vršile v Mojstrani tekme GZSP, ki so takole izpadle: Tek na 18 km (samostojno); 1. Jakopič Avgust (SK Ljubljana) 1:22.14, 2. Petri« Anton (SK Rateče) 1:25.40, 3. Močnik Cveto (SK Ljubljana) 1:27.52, 4. Rabič Miha (SK Mojstrana) 1:28.28, 5. Miklavčič Mato (SK Mojstrana) t : 34.03, 0. Slarman Lado (SK Ljublj.) l:iW.04. Tek na 18 km (za kombinacijo): 1. Klančnik Gregor (SK Dovje - Mojstrana) 1:25.01, 160 točk, 2. Knitic Jože, (SK Bratstvo) 1:26.31, 155 točk, 3. Herič Josip (SK Železničar, Maribor) 1:32.31, 135 točk, 4. Benedičič Mirko (Skala) 1:34.34, 129 točk, 5. Dekleva Milan, (SK Ljubljana) 1:36.20, 126 točk. Proga jo bila zelo težka, izpeljana po vzorcu norveških prog. Start je bil v Mojstrani pred hotelom Triglav — od tu je proga bila izpeljana jugozapadno proti Peričuiku. Pri prvem mostu proti Peričniku jc zavila ostro proti jugu na hud vzpon (ca 600 m) na vrh Skedence, s Skedence kratek spuet — nato ponovno vzpon (ca 150 ni) skozi gost proli Radovni. Na odcepu poli Radovina-Kot je proga tekla naprej proli Kotu. I/. Kota nazaj pod Srednjo goro — proti Radovini in od tain daljo v Mojstrano. Skoki (zn konib.): 1. Klančnik Gregor (SK Dovjp-Mojstrana) 24 5 metrov, 302.8 točke, 2. Knific Jože (SK Bratstvo) 18 m, 273.7 točke, 3. Herič Josip (SK Železničar, Maribor) 13 m, 208.6 točke, 4. Dekleva Milan (SK Ljubljana) 23 m (pador), 168 točk. MLADINSKO PRVENSTVO v teku na 7 km odnosno na 3 km. Tekmovalo se je v razredih in sicer: od 16 do 18 let starosti na 7 km, vsi mlajši pa šc v trcli razredih na progi dolgi 3 km. Startalo je 21 tekmovalcev. Na cilj je prispelo 20 tekmovalcev, izstopil 1. Doseženo mesto za I. razred: 1. Rckar Franc 27:14, 2. Merkelj Boris 28:52, 3. Polda Janez 29:15 (vsi SK Mojstrana). 4. Pogačnik Stanko 30:53 (SK Rratstvo) 30.53, 5. Svolšak Janez, (SK Mojstrana) 31.47, 6. Zorman Jože (Bratstvo) 32.27. — Doseženo mesto za II. razred: 1. Razinger Anton (SK. Bratstvo) 24.26. 2. Abruč Slavko (SK Mojstrana) 29.11, 3. Zavrl Miha (SK Mojstrana) 30.07, 4. Kor-dež Stanko (SK Bratstvo) 30.35, 5. Rebolj Janez (SK Mojstrana) 32.12, 6. Rabič Mirko (SK Moj-strana) 32.23. — Doseženo mesto za III. razred: 1. Lihteneger Jože (SK Mojstrana) 29.37, 2. Sliv-liik Kristel (SK Mojstrana) 30.31, 3. Brun Rerti (SK Mojstrana) 31.37, 4. Petač Mirko (SK Bratstvo) 31.46. Juuiorji, proga 7 km. 1. Lihteneger Ferdinand (SK Dovje-Mojstra-na) 33.37, 2. Pogačnik Anton (SK Bratstvo) 36.20, 3. Krt Ivan (SK Poljana, Kranj) 49.03. Mladinski skoki: Doseženo mesto in točke: 1. Pcnlto Stanko (SK Dovje-Mojstrana) 145.7, 2. Bukovnik Leo (SK Bratstvo) 141.4, 3. Lithennoger Ferdinand (SK Mojstrana) 137.2, 4. Polda Janez (SK Mojstrana) 139.9, 5. Brun Berti (SK Bratstvo) 121.1, 6. Jeglič Ivan (SK Mojstrana) 116.3. Skoki seniorjev: 1. Pribovsek Franc (SK Ilirija) 153.2, 2. Jakopič Albin (SK Mojstrana) 152.2, 3. Zupan Ivan (SK Bratstvo) 1-16.7, 4. Legat Srečko (TK Skala) 133.9, 5. Beve Edo (SniK Ljubljnna) 97.6, 0. Ho-deneg Tine (SK Ilirija) 89.5. Razpis SK Tržič razpisuje za nedeljo, .dne 28. t. m. svojo tradicionalno medkltibsko tekmo v smuku na Zelenici za sloveči pokal tvrdke Ed. Olanzmann & And. Gassner, Tržič, Tekmuje se po pravilih JZSZ. Vsak tekmovalec mora biti prijavljen na predpisanih prijavnicah. Stari ob 13 na Želeniškem sedlu, cilj pri cestarju. Objava rezultatov iu razdelitev daril ob 17 v kavarni Lončar. Pismene prijave prosimo direktno na SK Tržič; ustmene pa v športni trgovini Rudi Stranskv, Tržič. Prijavnina znaša 10 din za tekmovalca, v Tržiču se zaključijo prijave v soboto, dne 27. t. m. ob 19„ sprejemajo se v nedeljo v Zeleniški koči do najkasneje 11 dopoldne. Žrebanje številk istotani ob 12 opoldne. Morebitne epremembe si pridržuje prireditelj SK Tržič. Proga je v odličnem stanju, snega dovolj, za- POMLADNi LIPSKI SEJEN 1937 gaČETEK 28. FEBRUARJA 60% popusta na vozovnicah nemških železnic znatni popusti na železnicah drugih držav Vsa pojasoila daieta častna zastopnika ING. G. TONNIES, LJUBLJANA, Tyrieva c. 33 - Tel, 27-62 JOŽEF BEZJAK, MARIBOR. Gosposka ul. 25 - Tel. 20-97 in ZVAN1ĆN1 BIRO LAJPCISKOG SAJMA, BEOGRAD. Knez Mihailova 33/1 — Telelon 24311 nimanjc že sedaj veliko in je z gotovostjo pričakovati da bo ta najstarejša in pomembna tekma v smuku zopet nadvse zadovoljivo izpadla. Zeleniški poka! brani TK Skala, podružnica na Jesenicah. Na svidenje! — Smuk! SK Tržič Uradna vremenska poročila /veza za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana; Tujsko-promelne z reze v Mariboru; Jug. zimsko-športnv zveze: Slov. plan. druSIva in Meteoio-loikega instituta ljubljanske univerze. Po stanju z dno 2i. februarja Ш7 ob 7 zjutraj: Itateie: —5», jasno, mirno, 70 em snopa, pršič. Planica: —7», jasuo, mirno, nOcin snegn, pršič, .40 iu (Vi metrska skakalnica in drsališče uporabljivo. Kranjska gora: —S0, jacDO, luiruo, 50 oui osro-njenep-a кпока, sankHlišču uporabljivo VrHt, Krnica: 150 cm snega, pršič. Pokljuka: —:in, jasno, 10(1 oin snega, pršič, mala in srednja skekalniea uporabljiva. Bistrica, nohlnjsko jezero: —10, jasno, SS cm snoga. sroi. Ooih na Kontni: —jasno, sončno, vzhodnik, ano em snega, prisojno sren. osojno pršič. Dom na Krvavcu: —I", oblačno, zitlimlnlk, fin em sneura. nršič. Velika phmina: —'J0, oblnčno. mirno, llflem snega, po robovih deloma spilian ŽSK Hermes. — Hedni letni občni zbor kluba se vrči v soboto, dne 57. t. m. ob S zvečer v kletni dvorani hotel« Metropol. (Mikilč) v Ljubljani, Dnevni red: poročilo predsedstvu, ko.,podarja ln upravnika igrišča, uad/.oriicga odbori, rezresnics odboru, volitve novega odbora, sprememba pravil in slučajnosti. Predlogi za občni zbor naj se dostavijo tajniku g. Campa Antonu, direkcija dri. žel. (soba 17!D najkasneje do četrtka, 25. L m. Sestanek odbornikov v četrtek, 25. t. m. v gostilni Belič, Sp. Šiška — siroto obvezno — oli 8 zvečer. «BBBnRiiiiBiBflBiinaoaaii to j ?л naše časopisje! Oglašujte v »SbveHcu«! dunajski sejem 7. —13. marca 1937 ' Tehnični in poljedelski se.iem do 14. marca Veliki srednjeevropski sejem Kazstavljalci iz 19 držav Nakupovale! iz 72 dežel Brez potnega vizuma ! S sejmsko izkaznico in potnim listom prosi prehod v Avstrijo Ogrski prehodni vizum se dobi s eejnisko izkaznico na meji. Znatno znj. žana voznina ua jugoslovanskih, ogrskih in avstr. železnicah, na Donavi, nn Jadranskem morju ter v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakoi :udi sejniske izkaznice (po Din 50-—) se dobe pri Wiener Messe A. G. Dunaj VII in pri časlnib aaelopetvih v Ljubljani : Avstrijski konzulat, Tyrseva c. 31 Zveza /,a miški prometvSInveniji (Pulniki Tyrseva c. I, hotel Miklič in Jesenice. Tujsko-promelna zveza il'utnik) Maribor, Celje, Gornja Radgona, Št. Ilj, Dravograd in Maribor glavni kolodvor. Pri obolenjih vsled prehlada, kakor pri hripl, nadalje pri trganiu v udih, bolečinah v boku, pri glavo- in zohobolu jemljemo >Nlbol<.tablete Bahovec. Toda tu« I i pri reutni. gibtu in išiasu ub!a/u-jojo bolečine. Proti bolečinam vzemite torej še i.'ancs >Nibol«-tiib!ete Bahovec. Ziihtevajtt' v lekarnah izrecno prave >Nibol< tablete Bahovec v originalnih stokleničicnh 20 tablet 20 Din ali 40 tablet 34 Din, z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana. S. br. 1781B/35 12-3 Oksford za moško perilo, meter Din 5.SO BELI TEDEN teden najnižjih cen. Zahtevajte takoi brezplačen cenik od trg. hiše Najugodneje ^p». vsakovrstno Jriko perilo, nogavice, rokavice, modne in turistov-ske potrebščine pri tvrdki los. PETEMNC, Ljubljana (za vodo, blizu Prešernovega spomenika). Teleton 29-13. J Zahvala Vsom, ki so mi ob prerani smrti mojega nopoziibnogn soproga in predobrega očeta, gospoda Mario Gorfupa uradnika lesne Industrije Karel Kovača v Starem trgu pri Rakeku izrekli svoje sožalje, počastili blagega pokojnika s spremstvom na njegovi zadnji poti, ter m u poklonili krasno cvetje, izrekam tem potoni svojo iskreno zalivalo. Zlasti so zahvaljujem gosp. Refu Karlu Kovaču, uredništvu tvrdko in g. starosti Sokola Unec-Rakek za ganljiv govor. Posebej se še znhvaljujem gg. docentu dr. Ivanti Matku, dr. Merljakovi in čč. sestram, ki so blagemu pokojniku lajšali trpljenje ter storili vse, dn bi mu ohranili dragoceno življenje. Naš ljubi, dobri oče, oziroma brat, stari oče Josip Kaucič t r c o v e c in posestnik je v ponedoljek, dne 22. februarja 1937, ob 1 zjutraj po kratki bolezni, v 76. letu svoje dobe boguvdano umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika so bo vršil v sredo, dne 24. februarja 1937, ob 16 iz mestne mrtvašnice v Pobrežju. Sveta maša zndušnica se bo darovala v četrtek, dne 25. februarja 1937, ob 7 zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi. Maribor. Sv. Tomaž pri Ormožu. Sv. Lovrenc n. P., Sv. Jurij pri Celju, Wien, dne 22. februarja 1937. Žalnjoče rodbino: K а učit in Drrganc. 1 Oloboko potrti sporočamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jo itinrl v najlepši dobi naš dobri očka, soprog, brat in sin, gospod Janko Galovič kontrolor dri. železnice in rez. peš. poručnik, odlikovan i redom jugoslovanske krone S. razr. Truplo nepozabnega pokojnika bo v sredo, 24. t. m ob 9 45 nn Jesenicah, Kralja Aleksandra trg 5, blngoslovljeno ter nato prepeljano na Vič pri Ljubljani, kjer bo ob 17. uri pogreb od rame cerkve na Viču na tnmošuje pokopališče. Pokoj njegovi duši! Jesenice, Ljubljana, Vič, dno 23. februarja 1937. Frančiška, mali. Vojtoh, Francka, brat In sestra. Anica rojena Kršmnnc, soproga. Ančica in Mirica. hčerki. * K I N □ * 22-21 UNION Veiela opereta, polna sladkih meloni) Cvetje las Nice Brna Baek — Paul Kemp — Jane Tliden TEl. 27-30 SLOGA Vaški zdravnik Hapeta drama polna romantike i sodelo-▼anlem „KANADSKIH PETORK" Jean Hersholt, J une L&ng TEL. 21-24 MATICA Danes poslednjlS! Prekrasna operetna revija ZleHleld hralt lena William Powell. Uyrna Lo; ln Luise Rainer ■•«I odrom ne delilne IIIma nredslave ob I*. 11)0 Id 21-13 url Predstave v drugih kinih rasen Uatlce ob ob 1C, 19-10 ln 21 15 url. MALI OGLASI V malih oglatih velja *saka beseda Din l'— t ienltovanjakl oglati Din J'—. Najmanjši znesek ta mali oglas Din 10*—. MaD oglasi se plačujejo takoj pri aarofUu. — Pri oglasih reklamnega enačaja te račnna enokolonsko S mm petllna vrstic« po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglato« treba prlloiiU znamka Vnafevn Lokal uporabljiv za pisarno, trgovino ali delavnico se takoj odda. Polzve se pri hišnici, Vošnjakova ul. 4. Oddam gostilno dobro vpeljana, z vsem inventarjem, na zelo prometni točki pod ugodnimi pogoji. - Pojasnila : Jančar, Sv. Petra o. 27. n Meteor pade z neba 4i. Škorpijon kuje maščevalne naklepe. Nenadoma je Tinčkovo bistro oko zagledalo nekaj, kar ga je močno razburilo: Škorpijon in Gorila sta v svojem motornem čolnu drvela nasproti I Še večje razburjenje pa bi se bilo polastilo Tinčka, če bi bil slišal, kaj sta Škorpijon in Gorila govorila med seboj. >Te sramote, da naju je Tinček tako hitro spravil v kozji rog, ne prenesem in ne prenesem!« je rekel škorpijon. »Maščeval se bom.< Grozeče je požugal s pestjo v smer, kjer sta na svojem eplavu stala naša dva junaka, in polglasno zarenčal: »Le počakajte me, frkolinal« Tinček je kar koj zaslutil nevarnost. Pa nikarte misliti, da so se mu zaradi tega kaj stresle hlače. Prav niči Nasprotno: moško se je vzravnal in rekel: »Tonček, pripravi se na morsko bitko!« ilužbodobe Samostojen pek Ima težko stališče, ako proda samo za 400 Din kruha, bolje živi, ako s tem prometom prestopi v trajno dobro službo. Tozadevne ponudbe na upr. »fclov.« pod »Samo dober in vesten delavec«. (b) Prodajalko prvovrstno moč, popolnoma samostojna v modni stroki s perfektnlm znanjem nemščine, se takoj sprejme v boljšo trgovino v LJubljani. Ponudbe z referencami na Aloma Company, d. z o. z. v LJubljani pod : »Stalna služba«. (b) mm\ Vajenec ki se je učil že eno leto v špecerijski trgovini, bi se želel Izučiti v trgovini ali krojaštva. Ivan Zak-šek, Ravne 10. Zdole, p. Videm ob Savi. (v) ISCEJO: Sobo sredi mesta pri boljši družini, i S č e starejša gospodična za marec. Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Prazna soha« št. 2783. (s) ODDAJO: Meblovano sobo lepo, čisto - oddam s 16. marcem boljši gospodični. Kalister, Trdinova ul. 2, pritličje. (s) Kupimo Suh les večjo množino, kupim po ugodni ceni. Ivan Kola-rič, mizar, Ptujska cesta 187, Tezno - Maribor, k Vsakovrstno ziato kupuje po naiviijib cenab CERNE, luvelif. Liubbana Wolfova ullea šL X Otroški voziček zelo dobro ohranjen — kupim. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Globok« štev. 2778. (k) I Pohištvo i Vež šperanih spalnic s Б letno garancijo poceni naprodaj. • Pohištvo Ma lenšek, Dravlje p. Ljublj. Denar Al. Planinšek, koncesijonlrana trg agen-tura v bančnih In kreditnih poslih, v LJubljani — Beethovnova ulica 14-1. Telefon 85-10 — vnovčl vloge denarnih zavodov najboljše, takoj v gotovini, vedno najkulantneje Vse Informacije brezplačno. (d) Posojila dajemo privatnim nameščencem in državnim uradnikom v gotovini ln blagovnih bonih. »Hermes«, Zagreb, Masarykova ulica 11. (d) Vnovčipjemo terjatve pri denarnih zavodih proti takojšnji gotovini. Strogo solidna in poštena poslovanja potom sodno prisilne uprave RUDOLF ZORE Ljubljana, Metelkova ulica štev. 4, zajamčeno. — Opozarjamo, da sme za pisarno Rudolf Zore edino le Prisilna uprava končnoveljavno sklepati posle. (d) li gsfffrfiTffl i шшмвипа 15 Din stane popolnoma nova gramofonska plošča svetovne znamke Homocort. Prvovrstne gramofone pod nabavno ceno - nudi, dokler traja zaloga : Ljubljana, Slška, Jernejeva št. 25. <1) Habitent in novi po nalnižttl cenah. Tudi na ugodne obrO' ke. rredno si nabavite Siv stro) sigurno obiščite nas Nova trgovina Ljubljana, TyrSeva c. 36 Volna, svila, Lombaž stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje tn ročna dela po znižanih cenah pri tvrdkl Kari Prelog. Ljubljana • Židovska ul. In Stari trg Damske štofe volika Izbira - najcenejše Goričar, Sv. Petra c. 29 Semenski gorenj, krompir »ONEIDA« in »ROŽNIK« dobavlja točno in solidno Kmetijska okrajna zadruga v KRANJU. (1) PRIMERJAJTE IN PREPRICAU SE BOSTE: PARKER VACUMATIC JE V VSAKEM OZIRU BOLJŠI VpoStevaJte, da PARKER VACUMATIC dr ti 102% več črnila, ln da se mu obseg nI povečal ln sicer sato, ker nima gumijastega re zer v arja, ventila, ne sesalke na vzvod kakor nalivna peresa drugih izdelkov, ki »radi tega tekom časa postanejo neuporabna. VACUMATIC Vam vedno pokale, koliko črnila je ie v njem ln torej ie več dni naprej veste, kedaj gaje treba snova napolniti, in sato nI neprijetnih lznena-denj. Preizkusite končno tudi samo pero, PAR-KER-jevo platinasto ln zlato pero, čigar konica Je lxdelana s na)vei)o pazljivostjo ter se nikdar ne zatika ali praska. STANDARD modeli Imajo popolno zlato pero. OblSClte najbližjo trgovino PARKER naliv* nih peres ln preprlčajt« se s prlmerjanlem z drugimi nalivnimi peresi o boljših lastnostih VACUMATICA-a. Parker VACUMATIC MAXIMA Din 750"— MAJOR Din 600'- SLENDER Din 500'-« STANDARD Din 450'- s prikladnimi svinčniki Din 250 — in 350'-. PARKER QUINK-Drugih navadnih črni1 NOTTER i DRUG. GUNDULIĆEVA ul. 5. ZAGREB. \шпш\ Gramofonske plošče slovensko petle. harmonika, pleenl ln fllmrkl šlagerjl eamo 00 Din 30' -Vzainemo v račun tudi stare p;oSčel Posestva Vež stavbnih parcel prodam pod ugodnimi pogoji. Pojasnila se dobe: VIžmarje 59.

Enonadstropna hiša v štepanjl vasi naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 2776. (p) Enodružinsko vilo z velikim vrtom na sončni legi, 5 minut od Glavnega kolodvora ln parka, prodam. Janežičeva ul. 1, Tomšičev drevored, Maribor. (p) Hiša s trgov, lokali na Glavnem trgu v Mariboru naprodaj. - Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »800.000«. (p) Lovci, pozor I Veverlcne kože Prima z'mske plačujem Din 3'— dražje kot prej. Zdravit. Ltubliana, prej Florijanska ulica, zdaj Stari trg, nasporoti kavarne Zalaznik. — Prinesite, dokler cena drži. Razpis Občina Bloke, okraj Logatec, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. — Pogoji: Stirirazredna srednja ali njej enaka šola, ostali pa kakor jih zahteva uredba o občinskih uslužbencih. — Prošnje je vlagati v teku enega meseca po tem razpisu pri podpisani občini. Uprava občine Bloke, dne 19. februarja 1037. ZA MASAŽO DIANA ^ FRANCOSKO ŽGANJE Razpis Občina Sv. Tomaž pri Ormožu, okraj Ptuj, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. — Šolska izobrazba 4 razrede srednje ali njej enake strokovne šole. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti tekom 30 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri podpisani občini. Uprava občine Sv. Tomaž, dne 19. febr. 1037. Barclay: 51 v • venec Roman. »Da,« je odgovoril zdravnik mirno, »niste mogli drugače.« Mišice na obrazu so se mu zdrznile. >Po tem, kar ste, niste mogli drugače.« »Veseli me, da sprevidite to tudi vi, Deryck. Bala sem se, da me boste ošteli, češ, da sem neumna in domišljava. Tudi se je moralo zgoditi zdaj, če sploh kdaj, ker upam — ako mi z vašo pomočjo odpusti — da ga ne bom nikoli več zapustila, pa naj bi bilo tudi le za kak dan.« Bilo je dobro, da je bila Jana v tem hipu slepa. Zdravnik je pogoltnil neko besedo in potem rekel: »Menite? Toda če zgubim potrpljenje z Dalnminom, vama moj obisk ne bo prinesel kaj prida koristi. A zdaj še enkrat: ali ne vzamete obveze v resnici nikoli z oči?« »Samo, kadar se umivam po obrazu. Dve minuti zdržim, da mižim in ne gledam okoli. In danes ponoči me je tako peklo v glavi, da sem se razvezala za kaki dve uri; a preden se je zdanilo, sem se spet prevezala.« »In hočete ostati tako do jutri?«: Jana se je otožno nasmehnila. Vedela je, kaj njegovo vprašanje pomenja. Vendar je odgovorila, ne da bi oklevala: »Do jutri zvečer, Deryck.c »Toda Jeanetta,« je vzkliknil razdraženo, »vendar me boste pogledali, preden odidem? Ali ne gre to že malo predaleč?« »Ne, ali ne razumete, Deryck, da moram baš zdaj pri vas pretrpeti to, kar bo pač najtežje okušal on sam, kadar bodo kdaj pozneje prihajali in odhajali njegovi najdražji prijatelji, ne da bi jih mogel videti? Prav zato, ker mi je tako težko, da vas, morem samo slišati in ne videti, vem, kako dragocena je zame ta izkušnja. Garth mi ne sme kdaj pozneje reči: »Ti si ga vsaj videla preden je odšel.« Mirno mu bom smela odgovoriti: »Prišel je in se poslovil, moj najboljši prijatelj, in jaz ga nisem videla.« Zdravnik je stopil k oknu in ae zagledal ven. Potem se je nasmehnil in stopil spet k Jani. »Karkoli ste kdaj delali, ste opravili vsako stvar temeljito,« je dejal. »Polovičarstva ne poznate. Mislim torej, da se moram vdati.« Jana mu je stegnila roko nasproti: »Prav tako, Deryck — zdaj mi bosle pomagali. Toda odkar vas poznam, vas nisem videla še nikdar v takšni nevarnosti, da bi se pokazali sebičnega, kakor danes v tem trenutku.« »Drugi možje so za nas vedno vprašanje zase,« je odvrnil zdravnik. »Možje smo že po naravi sebični in zahtevamo prvo mesto pri vseh ženskah, do katerih menimo, da imamo kakšno pravico. Tako ravnajo očetje proti svojim hčeram, tako bratje proti sestram, tako prijatelji proti prijateljicam. Ce pride vmes kak drug moški, občutimo to kot nekaj grenkega, s čimer se težko sprijaznimo. — A zdaj za nekaj trenutkov zbogom! Pošljem vam Marjeto, da vam bo pomagala pri napravljanju in vas vabim na kratek sprehod gor v gozdič nad grad. A pazite, da se kam ne zadenete, ali da ne podrete drobne Marjete. Pomislite samo, kaj bi bilo, če bi padli nanjo! Kuha tako izvrstno kavo, da bi je bilo res škoda.« Stališče moža. Garth Dalmain in doktor Deryck Brand sta sedela v toplo zakurjeni gleneeshki knjižnici, udobno kadila vsak svojo cigaro in bila zatopljena v pogovor. V nadstropju nad njima je v svoji sobici sedela Jana Champion z zavezanimi očmi ter se vdajala tihim razglabljanjem. »Ah da,« je pravkar spregovoril Garth. »Rad bi vedel, ali so sestro Rožomarijo Gray v vzgajališču tako naučili, da ne sme segati v roke svojim bolnikom?« »Kolikor vem jaz, jih tega ne uče,« je odvrnil zdravnik. »Potem je morala gospodična Gray v nežni rahločutnosti tudi v tem pogledu sama uganiti, kaj mi prija in kaj ne — kajti nikoli mi še ni dala roke, niti se me ni z njo drugače dotaknila.« »In to vas veseli?« je vprašal zdravnik in puhnil oblaček dima v zrak. »Da, hvaležen sem ji za to,« je odgovoril Garth resno. »Ne brez vzroka. Tudi zame je bil nekoč čas, ko sem mislil drugače. Toda vidite, Brand, ako je prišel mož v dotiko z roko neke ženske, edine, ki mu je postala ideal, in mu ni ostalo od tega nič drugega ko spomin — spomin, ki mu razsvetljuje strašno temo in ga neizrekljivo tolaži v njegovi bedi. ali se boste še čudili, ako se umika vsakemu dotiku, po katerem bi utegnil la spomin oslabeti?« »Razumem,« je dejal zdravnik zamišljeno. »Četudi tega nisem skusil sam, morem to vendar po-občutiti. Samo — ne zamerite mi, dragi dečko, — če tista edina, o kateri govorite, živi, bi bilo njeno pravo mesto vendar tu pri vas? Ali ne?« J ) ! < S B o s s 5 qdq o o o „ ЧЈ « U <9 M w » 2 K i s i a ЈЛ M '5 « < -I s> S 0 -M J! • (U (0 -S s 5 <0 S M e -o 5-i-S a_ « c <0 C Ф -JNN 0 1 (j Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovee Urednik: Viktor Cenëii