PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^	..
Abb. postale i gruppo - Lena 90 ur
Leto XXVIII. Št. 165 (8258)
TRST, petek, 14. julija 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO KONČANI RAZPRAVI 0 VLADNEM PROGRAMU
Senat je izglasoval zaupnico Andreottijevi desnosredinski vladi s tremi glasovi večine
Za zaupnico je glasovalo 163 senatorjev (KD, PLI, PSDI, PRI in Volkspartei), proti pa 155 (KPI, PSI, neodvisna levica in MSI) - Večina je znašala 160 glasov - Andreottijev odgovor na posege senatorjev in glasovalne izjave
RIM, 13. — Po zaupnici v poslanski zbornici je tudi senat da-9* izglasoval zaupnico Andreottijevi desnosredinski vladi. Ob glasovanju je bilo navzočih 318 senatorjev; večina je znašala 160 gla-V' za vlado je glasovalo 163 senatorjev (demokristjani, liberalci, ocialdemokrati, republikanci in dva južnotirolska senatorja), proti pa • Olaaovalo 155 senatorjev (komunisti, socialisti, neodvisna levica o nisovci). Anderottijeva vlada je torej premostila še to oviro, če-rav s tremi glasovi večine. Odsotni so bili zaradi bolezni trije de-°"ristjanski senatorji, Segni, Montale in Biaggi. Predsednik senata an‘*ni (KD) — kot običajno "■
„ Današnj čela
a seja senata se je za-
ni glasoval.
d a* ot*9ovoro,TI predsednika vla-j * Anderottija na posege senator-v med razpravo o vladnem prosto0' nakar so predstavniki po-,,^-ih skupin dali glasovalne
Odgovor Andreottija je bdi pole-:*n v njem se je spretno Sml najbolj kočljivim vpraša-ng.- Priznal je, da so bile oce-y njegovega programa zelo stroge.
svojem odgovoru se je predsodek vlade sproti skliceval na posa-ezne izjave senatorjev. Glede re-Ve notranjih gospodarskih težav ....
je Andreotti poudaril, da če se bo našla «skladna politika o konkretnih stvareh, ne glede ne strankarsko pripadnost, bo to koristno za vse .zlasti za delavce, ki jih najbolj skrbi sedanji položaj*.
Zelo obširna polemika se je razvila med predsednikom vlade in levico, ko je odgovoril senatorju Li Vigmiju (PSIUP), ki mu je o-čital neobčutljivost vlade do vietnamskega vprašanja. Ko je Andreotti poudaril, da se morajo podobna vprašanja postopno reševati, češ da tako menita tudi So-
■iiiiimiiiii,,,, mhihi   im  
ČETRTI VSEDRŽAVNI KONGRES PSIUP
Valori predlagal vključitev v KPI
Obrazložil je tudi vzroke, zakaj ni možen povratek v PSi
EPr^’ ~ V kongresni palači UR se je danes začel 4. vse dr-*avni kongres PSIUP, ki odloča o j?pPustitvi stranke in vključitvi v na osnovi predloga večine ^Krajinskih federacij. Kongresa se uciežuje 400 delegatov. Navzoče p° toda delegacije KPI, PSI, PSDI, Q to, MPL, ACLI in Manifesta. Po voritvenem pozdravu predsednika m^gresa Ceravola je imel glavno Poročilo tajnik stranke Valori, ki ^obrazložil kongresistom predlog r?!ne, da se PSIUP razpusti in vWjUči v KPI.
^tovni tajnik Valori je obširno f,Voril o zunanji in notranji polivk* tor o dosedanji vlogi in bojih ranke za socializem. Večji del °Jega govora je posvetil razlo-?0In> ki upravičujejo predlog veči vključitvi PSIUP v KPI. Pri vjtn je poudaril, da ta predlog iz-. ra iz novega političnega položaja novega obdobja razrednega bo-j,'Ki se je odprlo v svetu In v ^ 'i* v zadnjih letih, kakor tudi ,v,°ge' ki jo ima komunistična Partija.
Valori
se je nato skliceval na
^tonji komunistični kongres, na ka-fem je bila nakazana potreba,
da je treba najti izhod iz krize, ki že mnogo let pretresa Italijo, na jasen in odgovoren način z demokratičnim preokretom, v katerem bodo komunisti priznani protagonisti. Tajnik PSIUP je izjavil, da ta izbira pomeni, da priznavajo, da je KPI tista organizacija, V kateri bodo lahko nadaljevali boj za novo družbo. Valori je priznal tudi komunistični partiji, da je znala dati pobudo za združitev vseh delavskih in revolucionarnih sil in se obvezati, da bo storila vse za njihovo enotnost. Dejal je tudi, da bodo socialproletarci z vstopom v KPI sprejeli vse sklepe KPI, programsko platformo 8. kongresa in resolucije 13. kongresa. Poleg tega bodo sprejeli tudi statut in notranjo ureditev komunistične partije.
Nato je obrazložil vzroke, ki so privedli do izključitve možnosti povratka v PSI. Poudaril je, da se je pet med PSIUP in PSI v zadnjih letih še bolj oddaljila zaradi ocenjevanja italijanskega položaja in mednarodnih cdnosov. Ugotovil je nato, da niti na zadnji seji centralnega komiteja PSI niso znali potegniti primernih zaključkov o negativni izkušnji leve sredine.
Kongres se bo nadaljeval jutri.
vjetska zveza in Kitajska, mu je komunist Calamamdrei zaklical, naj vsaj obsodi bombardiranje Severnega Vietnama. Andreotti se je tudi temu vprašanju posredno izognil z izjavo, da ni človeka, ki ne bi obsojal bombardiranja. Zatem je dolgo polemiziral z nekaterimi senatorji glede reforme univerze, ker so mu očitali, da je zadevni zakon propadel zaradi Krščanske demokracije. Obljubil je, da bo vlada kmalu predložila zakonski osnutek o univerzi.
Kot v poslanski zbornici je Andreotti tudi v senatu odločno zagovarjal sedanjo vladno formulo. Na ugotovitev socialistov in komunistov, da sedanja vlada nima potrebne avtoritete za reševanje velikih gospodarskih in socialnih težav ki pretresajo deželo, je predsednik vlade dejal, da po volitvah ni bila možna nobena druga rešitev. Pri tem je ponovno očital socialistom, da so se sami izločili iz vladne koalicije ter poudaril u-pravičenost predloga o sestavi vlade, v kateri naj bi bili zastopani tako socialisti kot liberalci.
Zaradi nasprotovanja socialistov «smo skušali sestaviti vlado s političnimi silami, ki so izjavile, da so na razpolago*. Zatem je obširno polemiziral s komunisti, zlasti v zvezi s Parrijevim očitkom, da Krščanska demokracija postavlja na isto raven komuniste in fašiste, ko vendar dobro ve, kako velik delež so imeli komunisti v osvobodilnem boju in pri ustanovitvi republike.
Glede notranje politike je Andreotti zagotovil, da se zavedajo težav, ki jih čakaio, da po bo vlada začela reševati vsa vprašanja od stanovanjskega do kmetijskega. Obljubil je tudi, da se bo zavzela za povečanje števila zaposlenih, za zadrževanje cen in naraščanja živilskih stroškov, za obrambo vrednosti lire, z« pospešitev proizvodnje in za potrebne socialne reforme. Vsa ta vprašanja, je dejal Andreotti, je treba povezati in jih smotrno reševati. Andreotti je zagotovil, da v trenutku, ko vlada ne bi imela večine, ne bodo iskali nobenih nadomestnih glasov, ne na eni, ne na drugi strani. V polemiki s senatorjem Nennijem, ki je dejal, da sedanja vlada nima nobene povezave z delavskimi množicami, je Andreotti odgovoril, da bodo čimprej navezali s sindikati odkrite odnose. Ko je govoril o zunanji politiki, je še posebno poudaril koristnost prijateljske politike s sosednimi državami. Misovcem pa je zagotovil, da glede «cone B» ni nobenega tajnega sporazuma in obstaja z Jugoslavijo samo memorandum o soglasju iz leta 1954.
Andreotti je takole zaključil: »Če bo vlada dobila vašo zaupnico, ne bo to naša vlada, temveč bo vlada
republike. Dokler bo ostala pri življenju, bo zvesto v službi republike in njenih prebivalcev, brez domišlja vosti, toda tudi brez občutka manjvrednosti do katerega koli*.
Prvo glasovalno izjavo je podal senator Pieraccini (PSI), ki je napovedal, da bodo glasovali proti vladi iz že obrazloženih razlogov med raz-pravo. Vlada, ki jo karakterizira navzočnost liberalcev in odsotnost socialistov. je ugotovil Pieraccini, ki ima pičlo večino, ne more biti drugače označena kot za zelo šibko in protizgodovinsko rešitev, ki lahko pripelje do poslabšanja položaja do vladne negotovosti in končno do novih predčarnih volitev. Senator Valori (PSIUP) je prav tako izjavil, da bodo glasovali proti vladi zaradi njenega programa, njene sestave in pomena, ki ga ima v sedanjem poli-tičnem položaju.
Po liberalcu Bonaldiju, ki je zagotovil naklonjenost njegove stranke novi vladi, je za komuniste spregovoril Terracini. Poudaril je, da se vsaka
vlada kvalificira in je ocenjena na osnovi strank, ki jo sestavljajo, programa, ki ga predstavi m večine, ki jo podpira. KPI meni, da so vse te točke negativne in bo zato glasovala proti vladi, upoštevajoč tudi dejstvo, da je Krščanska demokracija prišla v roke notranjih skupin, ki so najbolj zaprte za Katerokoli po itiko socialne obnove in so vsilile preokret na desno.
Nato je republikanec Spadolini napovedal, da bodo glasovali za vlado, misovec Nencioni pa da bodo glasovali proti. Prav tako je napovedal svoj nasprotni glas senator Antonicelli (neodvisna levica). Po socialdemokratu Garabellu, ki je dejal, da bo njegova skupina glasovala za vlado, je zadnji spregovoril demokristjan Spagnolli, ki je zagotovil Andreottijevi vladi »popolno, lealno in prepričano podporo*, ker je «edina vlada demokratične solidarnosti, ki jo je bilo mogoče sestaviti v sedanjih pogojih*.
Sevemovietnamski pogajalec Xuan Thuy (levo) in načelnica delegacije južnovietnamske začasne revolucionarne vlade Ngujen Tht Binh pred začetkom včerajšnje 150. seje pariške konference za mir v Vietnamu. Kljub optimističnim pričakovanjem ni obnovitev pogajanj privedla do novih predlogov, ki bi omogočili izhod iz sedanje
slepe nlice
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii,,,,,,,|,IIIM,,iii,umni, min nun,iiiiini,mn iiiiiiim■
NA DEMOKRATSKI KONVENCIJI V MIAMI BEACHU
McGovern z ogromno večino glasov določen za kandidata demokratske stranke na predsedniških volitvah v ZDA
Za kandidata za podpredsedniško mesto si je senator iz Južne Dakote izbral katoličana iz Missourija Thomasa Eagletona - Konvencija se zaključi danes z McGovernovim govorom
MIAMI BEACH, 13.
Georgfe
McGovem je bil imenovan za kandidata demokratske stranke na novembrskih predsedniških volitvah v ZDA. O njegovi »nomination* na demokratski konvenciji v Miami Beachu sicer že dva dni ni bilo več nobenega dvoma, vendar pa je vseeno presenetil obseg njegove zmage. Zadostovalo bi mu 1509 glasov, prejel pa jih je kar 1864.
Njegovi tekmeci so se morali zadovoljiti z dokaj pičlim številom glasov. Henry Jackson, ki so ga podpirali sindikati in h kateremu je pristopilo mnogo Humhpreyevih in Muskiejevih pristašev, jih je dobil le 845, rasist Wallace pa 377.
Kmalu po izvolitvi je McGovernu po telefonu čestital Edward Ken-nedy, ki pa je tudi odbil ponudbo, da bi kandidiral za podpredsednika. Glasovanje, kot tudi celotno zasedanje konvencije, je poteklo v najlepšem redu ter je pokazalo, kot se je izrazil predsednik konvencije, «novo zrelost* stranke, v očitnem nasprotstvu z zadnjo konvencijo v
.........................................................iimimimiiiiiii.li..
go DESETIH TEDNIH ŠTIRI DELEGACIJE SPET NA AVENIJI KLEBER
Nobenih premikov ob obnovitvi pariških pogajanj o Vietnamu
j umirjeno vzdušje, vendar nikakih novih predlogov - Le Duc Tho v Moskvi
Bolj
pARlz
13. — Novo. bolj umir-vzdušje, korektnejši način iz-^ Knja in delno omiljenje polemik: tev 6 VSe' kar je prinesla obnovi-2 Dariških pogajanj o Vietnamu. j-J^tanske plati pa ni bilo zabe-111 niti najmanjše novosti.
desettedenski prekinitvi, odkar hiiz Amer>čani zapustili pogajalno stal ' So Se danes ponovno se-! tona Aveniji Kleber vse štiri de-Vsi - J6' Pred začetkom seje so da	načelniki izrazili željo,
končno le našli sporazumno da i V' venctor ne bi moeli reči, tak6 Domenil današnji sestanek ko-Daprej v tej smeri.
Je spregovoril sajgonski de-bled1	Dang Lam. ki ie bil
°ster ^em' govorniki še najbolj o £ .KRflvarjal je Nixonov načrt zJl^toju pod mednarodnim nad-Sar V?m- seveda pa ni hotel niče - sbšati
o vladni zamenjavi v končno ie navedel primer seč .Konei. ki sta znali rešiti med Jtotoe probleme.
p0r?6etoik ameriške delegacije daret1 '^e Drav tako postavil oou-l0_j,K na zadnjih Nixonovih pred-Doia1 .^er Pozval drugo stran naj g0y gj: kaj se ji od teh predlo-zdi nesprejemljivo.
čelni° zmerno ie nastopila tudi na-rev ,Ca, delegacije južnovietnamske Binh UC^?narne vlade Ngujen Thi °b? : ki pa je takoj na začetku ovala ameriško eskalacijo voj-
ne. Na Parter.jevo vprašanje je odgovorila, da je Nixonov načrt nesprejemljiv, ker temelji na nadaljevanju politike vietnarrvizaciie ter ločuje politična in vojaška vprašanja, ki pa jih .je treba skupaj reševati. Seveda se ie sklicevala na mirovne predloge svoje vlade ter zaključila, da bo politično reši tev v Vietnamu mogoče najti šele takrat, ko bo diktator Thieu zginil s političnega prizorišča
Delegat Severnega Vietnama Xuan Thuy seveda m mogel mimo ameriškega bombardiranja njegove dežele, po drugi strani pa ie za gotovil. da je njegova stran pripravljena proučiti vse nove predloge, ki bi jih utegnili sprožiti Američani, z edinim pogojem, da bi ti predlogi spoštovali nacionalne pravice vietnamskega ljudstva ter pravico prebivalstva Južnega Viet nama. da samo odloča o lastni usodi. Zanikal ie tudi Nixonove trditve, po katerih nai bi Hanoj želel ustoličiti v Saigonu komunistično vlado. Cilj Severnega Vietnama je doseči sestavo tristranske vlade, v kateri bi bali zastopniki sedanjega režima (z izključitvijo Thieuja), začasne revolucionarne vlade in nevtralističnih gibanj.
.Tako se je 150. seja vietnamske konference zaključila. Nato so načelniki delegacij (razen Porterja, ki ni hotel ničesar izjaviti) na krat ko odgovarjali na vprašanja časnikarjev. Thi Binhova in Thuy ata
obžalovala, da so Američani po več, kot dvomesečnem bojkotiranju kon- ' ference prišli na sejo brez vsakrš nih novih predlogov.
Nova seja bo prihodnji četrtek, vendar bi pričakovati, da M se bistveno razlikovala od današnje. Do premikov iz mrtve točke bi lah-
ko prišlo, ko bo prispel v Pariz hano.jski »tajni pogajalec* Le Duc Tho, ki se je že v preteklosti raz-govarjal z Nixonovim svetovalcem Kissingerjem. Tho je dospel danes iz Pekinga v Moskvo, v prihodnjih dneh pa ga pričakujejo v francoski prestolnici.
Chicagu. Tokrat ni bilo velikih demonstracij tudi zaradi tega, ker je zmagovalec konvencije v marsičem zagovarjal prav teze demonstrantov. Sicer ni manjkalo oporečnikov tudi proti McGovernu, ki se je moral daines zagovarjati pred obtožbo, da je spremenil stališče glede Vietnama. Nekateri listi so namreč v preteklih dneh pisali, da bi McGovem v primeru izvolitve o-hranil določeno število čet v Vietnamu, dokler ne bi Hanoj osvobodil vseh vojnih ujetnikov. McGovern je demonstrantom povedal, da so njegovo izjavo časniki slabo tolmačili, kar ni prepričalo oporečnikov. Zato je dal senator objaviti uradno izjavo, v kateri ponavlja svoja prvotna stališča, da bo umaknil vse čete ter prekinil pomoč Thieujeve-mu režimu v roku treh mesecev po izvolitvi.
Takoj po sporočilu o zmagi se je McGovem lotil dveh težavnih poslov: izbire kandidata za podpredsednika in priprave govora, ki ga bo imel jutri na konvneoiji in v katerem bo uradno sprejel imenovanje. Med številnimi možnimi kandidati za podpredsedniško mesto je izbira padla na senatorja iz Missourija Thomasa Eagletona. Eagleton je katoličan, s to izbiro pa si skuša McGovem po mnenju opazovalcev pridobiti simpatije volivcev irskega, italijanskega in poljskega porekla, ki so se povečini predvsem v zadnjem obdobju nagibala k republikancem.
Prve reakcije v republikanskem taboru o McGovemovem imenovanju so dokaj optimistične. Rogers Morton, ki je prisostvoval konvenciji kot opazovalec republikanske stranke, je o senatorju iz Južne Dakote dejal, da ga bo Nixan novembra z lahkoto poraizdl. Dodal je, da McGovem ne predstavlja centralne struje v demokratski stranki, ampak da ima le podporo «nekaterih fanatikov*. Zunanji minister Rogers pa je ob vrnitvi s potovanja v enajst držav polemiziral predvsem z McGovemovim stališčem
glede Vietnama. Dejal je, da bi demokratska stranka želela brez vsakih pogajanj dati Severnemu Vietnamu to, kar si želi.
Iz BeLe hiše doslej ni nobenih reakcij. Uradni glasnik Ziegler je povedal, da je Nixon sledil glasovanju v konvenciji po televiziji »z zanimanjem, kot vsi Američani*, nato pa je odšel spat brez komentarjev. Ziegler je tudi izključil možnost, da bi Nixon čestital McGo-verou ob imenovanju.
Srditi boji okrog Quang Tri ja
340 ameriških letalskih akcij proti
Vietnamu v enem samem dnevu
SAJGON, 13. — Okrog Quang T-ija še trajajo srditi boji med partizanskimi enotami, ki še zmeraj držijo mesto, in kolaboracionističnimi oddelki, ki so se morali umakniti s peri f eri je ter sedaj s treh strani priti-
skajo na Quang Tri. To je ena najbolj krvavih bitk od samega začetka vietnamske vojne: v Sajgonu pravijo, da sta v zadnjih dveh dneh obe strani imeli po tristo ali več mrtvih, partizanski radio pa je sporočil, da je bilo včeraj in predvčerajšnjim spravljenih iz boja kakih 800 Sajgon-cev.
Danes so beležili zelo intenzivno vojno dejavnost tudi na ostalih področjih Južnega Vietnama: partizani so izvedli vrsto napadov, predvsem s topništvom. Bombe in granate so padle med drugim na Hue, na Danang, na An Loc, ki ga že tri mesece oblegajo. Tudi v sami bližini Sajgona in v delti Mekonga so zabeležili močne spopade.
Ameriško letalstvo pa je danes izvedlo rekordno število misij nad Severnim Vietnamom: kar 340. Tokrat so sodelovali tudi »leteče trdnjave* B-52. Po poročilih ameriškega poveljstva sta bili med cilji napadov tudi področji okrog Hanoja in Hai-phonga, kjer je včeraj pod bombami umrlo na desetine civilistov.
Iz Washingtona poročajo, da je na-
mestnik obrambnega sekretarja ZDA Henki v intervjuju nekemu listu demantiral. da bi ameriška letala včeraj bombardirala sistem nasipov v sevemovietnamski pokrajini Nam Sach. Kot smo poročali, so letala spustila tovor bomb prav v trenutku, ko si je jezove ogledovala večja skupina tujih časnikarjev. Prav zaradi tega Henki ni mogel izključiti, da bi bombe padle tudi na jezove, dejal pa je, da je bil tarča napada neki naftovod, ki naj bi bil v bližini jezov.
Kosigin sprejel Džemaia Bijedica
MOSKVA, 13. - Sovjetski ministrski predsednik Aleksej Kosigin je sprejel danes v Kremlju predsednika zveznega izvršnega sveta Džemaia Bije-diča. Kot poroča agencija TASS, je bil pogovor posvečen razvoju gospodarskega sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo.
niiiillliliiiiiliiiiMiMllllllIlliilllllllllliiiiiiiliiliiiiiiiiiiliiiiiiiiiluiilliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitnia
SKLEPI 34. SEJE PREDSEDSTVA ZKJ NA BRIONIH
Nacionalizem ovira uresničevanje politike nacionalne enakopravnosti
Dugonjič imenovan za podpredsednika predsedstva SFRJ
privedla do premikov Iz sedanje mrtve točke, vendar je bilo o-paziti, da so si pogajalci prizadevali vsaj delno omiliti medsebojno polemiko.
Uslužbenci občinskega prevoznega podjetja Acegat so včeraj stavkali tri ure. Stavka je bila od 11. do 14. ure stoodstotna in je povzročila precejšen prometni zastoj v mestu.
Mature na slovenskih višjih srednjih šolah so se včeraj za-klučile, razen na trgovskem tehniškem zavodu, kjer se bodo zaključile danes.
V poznih večernih urah so sinoči dopotovali na Prosek gostje iz škotskega mesta Airdrie pri Glasgovvu. Prosečani so jim pripravili prisrčen sprejem z godbo in zborom ter pozdravnimi govori. Pogostili so jih po starem slovanskem običaju s soljo in kruhom, pa seveda z zakusko. Danes opoldne bo njihovo delegacijo sprejel tržaški župan, jutri zvečer pa bodo priredili pevsko - folklorni koncert v Kulturnem domu.
Po dvodnevni razpravi o vladni programski izjavi, je senat včeraj izglasoval zaupnico novi Andreottijevi vladi. Za vlado je glasovalo 163 senatorjev, proti pa 155. Večina je znašala 160 glasov. Andreottijeva vlada je torej premostila še zadnjo oviro, čeprav samo s tremi glasovi večine. Sedaj bo lahko začela z delom. Kljub zaupnici v obeh vejah parlamenta ni rečeno, da bo imel Andreotti lahko življenje. Večina v parlamentu je zelo šibka, hkrati pa nasprotujejo sedanji vladni formuli tudi parlamentarci demokristjanske levice. Druga nevarnost, ki preti desnosredinski vladi, je ta, da jo bodo lahko pogojevali fašisti. Zato Je bil Andreotti včeraj v svojem odgovoru na posege senatorjev zelo previden in se ni dotaknil najbolj perečih političnih, gospodarskih in socialnih vprašanj.
Kot je bilo pričakovati, je bil pacifistični senator iz Južne Dakote George McGovern imenovan ze kandidata demokratske
stranke na novembrskih predsedniških volitvah v ZDA. Z njim bo kandidiral za podpredsednika katoliški senator iz Missourija Thomas Eagleton. V republikanski stranki menijo, da bo Nixon novembra z lahkoto premagal svojega demokratskega tekmeca, vendar si je McGovern v zadnjih štirih mesecih nabral ogromnih simpatij, zaradi česar ni mogoče vnaprej izključevati možnosti presenečenj. Sedanji predsednik se bo moral še posebno bati svojega tekmeca, če mu do novembra ne bo uspelo napraviti konca vietnamske vojni.
V Parizu so se včeraj po de-settedenski prekinitvi znova začela pogajanja za mir v Vietnamu. Seja na Aveniji KI6ber ni
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. - Predsedstvo ZKJ je v svojih sklepih po razpravi o nacionalizmu naložilo članom zveze dolžnost, da se odločno borijo proti ideologiji nacionalizma kot «osnovni oviri pri urnesniče-vanju politike nacionalne enako pravnosti*. Z razpihovanjem nezaupanja, nestrpnosti in mržnje do drugih narodov nacionalizem skuša ogrožati enotnost Jugoslavije kot samoupravne socialistične skupnosti, enakopravnih narodov in narodnosti. Predsedstvo nalaga komunistom v organih oblasti in sodstvu, da odločno izvajajo vse u-stavne im zakonske ukrepe proti vsem, ki nastopajo proti svobodi, enakopravnosti in bratstvu in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Nacionalizem je ideologija sil, ki so proti interesom delavskega razreda, proti socialističnemu samoupravljanju, proti politiki nacionalne enakopravnosti, se med drugim ugotavlja v sklepih, kjer se poleg opozarjanja na slabosti v borbi proti nacionalizmu naštevajo naloge in navajajo stališča, ki jih je treba v praksi upoštevati v borbi proti nacionalizmu. Zveza komunistov mora predvsem obračunavati z nacionalizmom v svojem okolju, v svojem narodu in narodnosti. prav tako v pokrajini in republiki. Vsaka neodločnost in nedoslednost v borbi proti naciona lizmu v lastnem okolju slabi polo žaj delavskega razreda in sociali-
stičnih sil v tem okolju, otežkoča akcijo zveze komunistov v drugih republikah, spodkopava enotnost zveze komunistov.
Po ugotovitvi predsedstva ZKJ še vedno ni zadosti koordinirane akcije med republikami in pokrajinami v borbi proti nacionalizmu, kar otežkoča skupno borbo proti pojavom nacionalizma v posamez nih okoljih na posameznih področ jih družbeno - gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Naloga zveze komunistov im vseh naprednih sil Jugoslavije je, da se v borbi proti nacionalizmu bore za nadaljevanje socialistične revolucije. za razvoj semoupravljanja, bratstva in enotnosti, enakopravnosti narodov in narodnosti, za njihov vsestranski im svobodni nacionalni, kulturni in socialni razvoj, za uveljavitev pravice vsakega naroda in narodnosti, da samostojno razpolaga s presežki dela, da se bori za razvoj solidarnosti in medsebojno pomoč narodov in narod nosti v Jugoslaviji.
V sklepih se ugotavlja, da so bile s sprejetimi amandmaji odrezane korenine unitarizmu in veliko-državnemu centralizmu, opozarja pa se, da se unitaristične in centralistične tendence, tendence tehnokratoma, ki je prav tako eden od virov nacionalizma, ne smejo podcenjevati. V sklepih se v zvezi z borbo proti nacionalizmu poudarja pomen krepitve gospodarske enako pravnosti narodov in narodnosti.
usklajevanja interesov delov delavskega razreda in odstranjevanja vseh ovir. ki otežkočajo delovanje enotnega jugoslovanskega trga.
Vzporedno z odstranjevanjem gospodarskih virov nacionalizma ie treba voditi boi proti nacionalizmu na področju kulture, šolstva, umetnosti. v družbenih delavnostih, v tisku. na radiu in televiziji Zveza komunistov se prav tako mora o-dločno boriti proti vsem poskusom posameznikov in doljčenih krogov v verskih skupnostih m cerkvah ki nezakonito zlorabljajo verska čustva v reakcionarne namene ter proti poskusom, da bi se cerkev ukvarjala s politiko, kar ogroža normalne odnose med cerkvijo in državo Na skupni seji predsedstva ZKJ in predsedstva SFRJ na Brionih je predsednik republike Tito včeraj poročal o svojih obiskih v SZ in na Poljskem ter o razgovorih s predsednikom državnega sveta Romunije Ceauseseujem, predsednikom Srednje afriške republike Bo-kasom. etiopskim cesarjem Haile-jem Selasi(_«-m in indijskim predsednikom G.rijem med njihovimi o-biski v Jugoslaviji Na Brionih je bila včeraj tudi 11. seja predsedstva SFRJ na kateri je bil namesto Krsta Crvenkovske-ga. kateremu 31. julija poteče mandat. izvoljen za novega podpredsednika SFRJ Rato Dugonjič član predsedstva SFRJ Jugoslavije iz Bosne in Hercegovine.
B. B.
PRIMORSKI DNEVNIK
2
TRŽAŠKI DNEVNIK
14. julija 1972
SCSTAMK SINDIKATOV POMORSKI STROKI CM, OSI IN UIL
Napovedan skupen nastop delavcev proti krčenju državnega ladjevja
Prva akcija bo združila delavce pomorskih družb, ladjedelnic m pristanišča
Pred kratkim smo pisali o vprašanju dveh kontejnerskih ladii. ki jih ie Tržaški Lloyd moral naročiti v ladjedelnici »Muggiano* v La Spezii. medtem ko spiavišča ladjedelnic v Trstu samevajo med praznim zalivom.
Že tedaj smo zapisali, da gre za širše vprašanje, ki zadeva vse italijansko mornariško gosoodarstvo, od pristanišč in ladjedelnic do državnega brodarja.
Znano je. da je ta sektor italijanskega gospodarstva, tako rekoč •ena psu*, kljub temu da ima Italija vse pogoje zanj in se o krepitvi mornariškega sektorja velikokrat razpravlja na vladni in drugih ravneh.
Prejšnje poletje je CIPE. medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje, po vztrajni akciji tržaških sindikatov, deželne uprave, pokrajine in tržaškega župana, c-dobril spremenjeni načrt o ojačanju javnega brodovja. Sklenjeno je bilo. da bodo na osnovi prvih smernic, za katere so tržaški krogi sodili, da so pozitivne, sestavili o-perativni načrt o sprotnem ukinjanju zastarelih in nerentabilnih prog in njihovi zamenjavi z novimi ladjami za tovorni ali potniški turistični promet.
Obveze vladni krogi niso spošto-
odpira perspektive ladjedelništvu. Zato so se sindikalisti dogovorili in sklicali skupno posvetovanje predstavnikov delavcev mornariške stroke, ladjedelnic in tržaškega pristanišča. Že sedaj napovedujejo v kratkem času skupno akcijo teh strok, ki štejejo v Trstu najmanj 10 tisoč delavcev.
Koristna zbirka zak. predlogov za globalno zaščito Slovencev v Italiji
V	Trstu je izšla v založb! Založništva tržaškega tiska v
drobni knjižici zbirka vseh petih našim bralcem dobro znanih zakonskih predlogov za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Gre za ponatis besedil zakonskih predlogov z vsemi ustreznimi obrazložitvami, ki jih je od junija leta 1970 pa do marca 1972 objavil Primorski dnevnik in drugi slovenski tisk v Italiji. Vse to raztreseno gradivo je sedaj v tej knjižici zbrano in bo koristjo vsem, ki se ukvarjajo z vprašanjem narodnostnih in drugih pravic Slovencev v Italiji.
Knjižica vsebuje: predgovor,
najvažnejše podatke o številu In krajih prebivanja Slovencev v Italiji, dosedanja jamstva, znano skupno pismo Colom-bu iz leta 1970, razgovore delegacije enajstih pri Berzantiju in Colombu, besedilo posebnega statuta dežele F.— J. k.,
«paket» SKGZ (ali predlog za spremembo tega statuta), zakonske predloge KPI, PSI, SS-SDZ in PSIUP ter izjavo SKGZ o nujnosti, da bi tudi KD in PSOI predložile podobne predloge.
Cena knjižice je 500 lir.
V	prodaji so šele prvi izvodi, ostali so še v vezavi. Zato se naprošajo vodstva vseh političnih strank in drugih u-stanov in organizacij, naj pismeno ali po telefonu sporočijo, koliko izvodov bi hotele odkupiti, na Založništvo tržaškega tiska, Trst, Ul. dei Mon-tecchi 6, tel. 795-823.
ZTT pripravlja tudi italijanski prevod vseh omenjenih besedil, ki bo priložen eni izmed prlhodnilh številk biltena «ll bollettino degli sloveni in !talia»
vali in spet smo pri starem. Predsednik IRI PetriHi ie v nekem svojem (tovoru omenil tudi krčenje ladijskih proe in pri tem uporabljal že stari žargon o »sekanju suhih vej* v gospodarstvu kar ie tržaške sindikaliste trotovo SDomnilo na čase zapiranja ladjedelnic. Od tod pričakovana reakcija sindikatov mornariške stroke CGIL. CISL in UIL. katerih tajništva so se sestala pred kratkim v Trstu.
Ocenili so. kot navaja tiskovno
tudi predstavništvo naše dežele, svetovalec Metus in funkcionar od-barništva za industrijo in trgovino dr. Brunetta. ki sta pripravila obširno poročilo, ki je želo veliko zanimanja med udeleženci zasedanja.
Predavanje je namreč bilo o zelo sodobni terni: rudarstvo, varstvo okolja in urbanistično načrtovanje. Še zlasti zanimiv je bil tisti del predavanja, v katerem je bil govor o vojaških služnostih v zvezi z meddeželno konferenco o tem perečem vprašanju, ki tare ves razvoj naše družbe.
V uradnem listu z dne 30. junija 1972 št. 166 je bil objavljen razpis javnega natečaja za 31 mest nadzornikov in svetovalcev pri gradbenih tehničnih smernicah in tehnoloških napravah. Prošnje za prijavo k natečaju morajo interesenti poslati do 31. t. m. na ministrstvo ali na pokrajinsko ravnateljstvo za pošto in telekomunikacije.
Kdor se hoče udeležiti natečaja, mora imeti diplomo o civilni inže-neriji (gradbeni oddelek), ali diplomo v mehanski inženerijij in arhitekturi. Poleg tega je predpisana diploma državnega izpita za izvrševanje poklica ali spričevalo o začasni usposobljenosti.
Srečanje
ravnateljev zavodov za geometre z deželnim odbornikom za šolstvo Giustom
Odbornik za šolstvo Giust je sprejel na sedežu deželnega odbomišt-va ravnatelje šol za geometre iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona ter predsednike združenj za geometre vseh štirih pokrajin naše dežele. Med srečanjem so razpravljali o vprašanjih tehničnega ospo-sobljanja geometrov predvsem z ozirom na topografijo, železobeton-ske gradnje in urbanistiko.
Na koncu sestanka so se domenili, da bodo prihodnje šolsko leto priredili približno dvajset tečajev topografije in zračnega slikanja, za nadaljnji razvoj poučevanja posebnih geometrijskih panog pa bodo upoštevali prve rezultate tečajev.
Na odprtem v Dolini od sobote do ponedeljka 12. festival «Dela»
V	soboto, nedeljo in ponedeljek bo v Dolini tradicionalni festival slovenskega glasila KPI »Delo*. O-bičajno prikliče praznik veliko število obiskovalcev, ne samo zaradi političnih zborovanj, temveč tudi zaradi bogatega kulturnega programa, ki ga je tokrat pripravil krožek za družbene in politične vede »Pinko Tomažič*.
V	soboto ob 21. uri bo kopcert godbe na pihala iz Doline, v nedeljo zvečer, po govorih, pa ob 20.30 nastop folklorne skupine »Bro-dograditelj* z Reke. V ponedeljek se bo festival zaključil z nastopom dolinskega pevskega zbora »Valentin Vodnik*.
V	nedeljo zvečer ob 19. uri bo zborovanje, na katerem bosta govorila poslanec Albin škerk in član osrednjega vodstva KPI Emanuele Macaluso. Pred tem bo koncert godbe na pihala iz Ricmanj
Vsak večer bo do pozne ure ples z orkestrom Kras.
Zasedanje rudniških dežel Italije
V	prejšnjih dneh je bilo v Firencah zasedanje rudniških dežel , govor vrvež prometa iz bližnje uli-Italije, katerega sta se udeležila ce. Kandidatovi kolegi in spremlje-
USPELA STAVKA DELAVCEV ACEGA1'
Danes poldnevna stavka v tekstilnih tovarnah
V Italiji groze 8 13 tisoč odpusti
Iri šole za Čarbolo v «Domn emigranta*
Občinska uprava v Trstu je sklenila, da v bivšem »Domu emigranta* pod Skednjem uredi prostore za tri šole: vrtec, osnovno in srednjo šolo.
Za osnovno šolo bodo uredili 20 učilnic, za srednjo pa, poleg refek-torija in ustreznih kabinetov, še telovadnico in vrt.
Za vse to, se pravi preureditev doma, popravila in ureditev vrta na področju, kjer bodo nekatere stranske zgradbe porušili, bo občina potrosila 600 milijonov lir.
Deželni natečaj o urbanističnem razvoju
V zadnji številki deželnega u-radnega lista je objavljen razpis natečaja deželnega značaja o urbanistiki. Natečaj je predlagala deželna sekcija državnega urbanističnega zavoda — INU, z namenom, da pripomore k razvoju urbanističnih preučevanj s posebnim ozirom na našo deželo. Pri natečaju ne bo zmagovalca oziroma zmagovalcev. pač pa bodo povrnili stroške (v maksimalnem znesku 1.500.000 lir) tistim urbanistom, katerih načrte bo komisija odobrila. Na ta način bo dežela pridobila večje število načrtov za najvažnejša deželna področja. Načrti namreč morajo zadevati Trst, Tržič, Gorico, Furlansko nižino, videmsko področje, Karnijo in pordenonsko okolico.
Načrte je treba predložiti do 5. avgusta na deželnem odbomištvu za urbanistiko v Miramarskem drevoredu 19.
VČERAJ V POZNIH NOČNIH URAH
Gostje iz Škotske prispeli na Prosek
Prvi pozdrav škotskim gostom
Na Proseku je bilo sinoči neobičajno živahno pozno v noč, saj so domačini vztrajno in potrpežljivo pričakovali goste iz Škotske, katerih prihod je bil najavljen za 20. uro, a se je zaradi dolge poti preko Švice in zaradi slabega vremena zakasnil tja do 23. ure. ko so
.....""".............■Milin,........iiimi.mi........umni,
VELIKA MATURA NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH
Tudi na klasičnem liceju je velika preizkušnja mimo
Pred izprasevalno komisijo so se zvrstili zadnji kandidati goričkega liceja
Medtem ko so se «znanstvemki» valci ter običajni »radovedneži* iz končno oddahnili od naporov ma četrtega razreda, ki bi se radi eno turitetnih izpraševanj, so se mora leto orej seznanili z »neizprosnim li »klasiki* včeraj še potiti Res je, j režimom* mature, lahko razberejo da je deževje zadnjih dni nekoliko | le iz izrazov gotovosti ali negoto-shladilo ozračje in se ie dalo vj vosti. ki iih izžareva obraz izpra-velikem prostoru telovadnice, kjer j šanca. ali pa iz prikimavanja in je izpraševanje, lažje dihati Kljub , odkimavania profesorjev če ie kan-temu pa je zadnje kandidate kla j didat pripravljen ali ne če zna sičnega liceja na'brž oblil pot. ko ali ne zna
so stopili pred i^raševalno komisijo, čeprav se tega ni dalo opaziti, To ie tisti nladni pot ki ga povzroča tesnoba in strah Naj bo kandidat še tako pripravljen se
Na maniri klasičnega liceja so bili med zadnjimi na vrsti skoraj
izključno kandidati, iz Gorice Ve- _ ..........
liko si jih je izbralo latinščino za Rudarka Tn” podobno prvi predmet izpraševanja. Najprej
listi. Očitno je profesor odkril, kje dijake najbolj žuli, pa ie hotel še enkrat preveriti.
Končno se tudi ta kandidat odlepi izpred izpraševalne mize z nasmeškom na ustnicah Čestitam mu in ga mimogrede vprašam, kako so mu kaj šle pismene naloge. Sicer pa mi sploh ne utegne odgovoriti, kajti obkrožijo ga tovariši, ki ga vsi vprek obsipajo z vprašanji, kaj profesorji največ zahtevalo, katerim problemom1 dajčjb' največ
zlepa ne more otresti tiste začetne \ nekaj splošnega iz latinskega slov negotovosti.	i stva. Kandidat se mora spoprije-
Vzdušje na »klasični* le nekoliko j mat' z Apulejem, Petronijem in Ci drugačno od vzdušja, ki le vla
dalo na znanstvenem liceju Predvsem je tu vse bolj uradno. Mogoče je to samo zaradi tega. ker se izpraševalna miza z vsemi profesorji in kandidatom ki jim sedi nasproti, nekako izgubi v prostranosti telovadnice. Le s težavo se tu pa tam ujame kakšna beseda iz razgovora med izpraševalci in izprašanci in spet pregluši raz-
V	zvezi z resno krizo, ki pretresa tekstilni sektor v Italiji, so se sindikati tekstilnih delavcev sestali v Milanu in odločili, da s stavko odgovorijo na nevarnost odpusta 13 tisoč delavk iz tovarn. Sindikati menijo, da je bil poseg GEPI v tem smislu negativen, medtem ko javne oblasti stoje križem rok. Samo stavka lahko prepreči ukrepe, ki bi tekstilnemu gospodarstvu v Italiji lahko zadali smrten udarec.
V	Trstu so sindikalna tajništva odločila, da bodo delavci stavkali danes za 4 ure. Svoje izmene bodo delavke zapustile 4 ure pred koncem.
Včeraj od 11. do 14. ure so v Trstu stavkali uslužbenci občinske-
gKe°v mornariškem .^Su^n ga prevoznega podjetja ACEGAT čo nncphui nkriie v drueih obmor- Stavko so, kot znano napovedali
še posebej akcije v drugih obmorskih mestih po izjavah ministra za trgovinsko mornarico in predsed nika IRI	, ,
V svojih posegih so si bili sindikalisti edini, da je spet naloga delavskih organizacij, da se trdo spoprimejo z nasprotnikom, ki skuša okrniti državno brodovje in s tem ogroža zaposlite-, v tem sektorju. Tembolj je stališče vlade nerazumljivo, če upoštevamo dejstvo, da se bilanca pomorskih brodarin stalno viša. in ne v korist Italije, saj plačuje tujim brodarjem težke milijarde dragocene valute, zaseb no iadievje pa se. kljub špekulativnim pobudam brodarjev, ni sorazmerno okrepilo.
Državne pomorske družbe (PIN) pa. spričo nesorazmerja, ki ie na stalo na tem področju samo tožijo. da se iim deficiti višajo Sindikalisti menijo, da l>ido primanjkljaji v državnem ladjevju neizogibni vse dotlej, dokler ne bodo starih in nerentabilnih ladii zamenjali z novimi Samo okrepljeno in sodobno državno ladjevje lahko omogoča italijanskemu pomorskemu prevozništvu kompetitivnost na svetovnem tržišču.
Obnovitev italijanskega ladjevja ne zadeva samo pomorščakov, temveč splošni, položaj pristanišč in
zaradi negativnega zadržanja uprave, ki je zavrnila pogajanja za dopolnilno delovno pogodbo.
Kot smo se sami prepričali, je bila stavka stoodstotna in je povzročila v mestu precejšnji prometni zastoj, saj se je večina uradnikov in dobršen del delavcev moral voziti v mesto, na delo in domov, z zasebnimi vozili. Mnogo ljudi pa je moralo peš.
Kljub dežju, ki je rosil v opoldanskih urah. pa med prebivalcem stavka ni vzbudila večjega negodovanja, je pa res. da pričakujejo čimprejšnje rešitve notranjih sindikalnih problemov, saj so javni prevozi storitev, ki jo javne oblasti morajo nuditi prebivalstvu.
Vazno obvestilo KZ dvolastnikom
Kmečka zveza opozarja dvolast nike, ki nameravajo sekati drva na
DRIHJE VESTI
na Šemi si iuni
jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze — UL Geppa 9 med uradnimi urami (od 8.00 do 14.00, ob četrtkih pa od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00). S seboj naj prinesejo dvoiastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnjo številko parcele na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino dreves. Prošnje bomo sprejemali do 22. julija.
ceronom. Nato je na vrsti prevod iz Cicerona in vmes debata o njegovem filozofskem gledanju Kan didat očitno dobro odgovarja, kajti profesorji stalno nekaj prikimavajo.
Profesor latinščine nato ostane in na njegovo mesto prisede izpraševalec slovenščine. Pri tem predmetu ne gre vse gladko Prikimavanja in odkimavanja se stalno zamenjujeta Ko kandidata končno odslovijo. se mu na licu pojavi nasmešek. Očitno ie zadovoljen s svojim izpitom. Kljub temu pa mu nekaj ne da miru, kajti s pestjo udari po odprti dlani druge roke.
»Ravno socialne realiste, ki smo jih med letom najslabše obdelali, so me morali vprašati!* reče zamišljeno. ko se vrata telovadnice zapro za njim.
Vprašam ga, kaj mu je povzročalo največ preglavic in md odvrne, da je profesor preveč vztrajal pri raznih Ingoličih, Vorancih in Kranjcih, sicer pa ne more trditi, da je bilo izpraševanje preveč nodonistič-no. kajti s profesorjem sta se raz-govarjala tudi o aktualnih problemih. s katerimi se srečujejo sodobni literati. In pri tem mi omeni vprašanje mladinske konteste-cije. ki je nekako v središču pozornosti na vseh šolah.
Tudi naslednji kandidat odgovarja najprej iz latinščine. Na vrsti je Seneka, nato prevod iz Lukre-ca. Mimogrede vprašanje, kako sprejemajo Seneko sodobniki in na koga od teh je najbolj vplival. Kandidat se dobro znajde, pač Da ga spravijo v rahle težave socialni rea-
Podobni primeri si sledijo naprej, dokler ne pride na vrsto zad nji kandidat. Spet negotovi koraki do izpraševalne komisije, spet ko pica vprašanj, z razliko, da en kandidat odgovarja iz latinščine in slovenščine, drugi iz italijanščine in matematike.
No. in na koncu ostane od mature v zavesti teh mladih ljudi le še spomin, ki bo iz leta v leto bledel, a ne bo nikoli izginil. Za nekaj časa bo edina skrb ta. kako
se končno z dvema avtobusoma pripeljali pred sedež prosvetnega društva. Mlade fante in dekleta sta prva pozdravila proseška godba na pihala in pa dolg in topel aplavz številnih domačinov. Po sprejemu po starem slovanskem običaju s soljo in kruhom in dekleti v narodnih nošah na pragu prosvetnega doma, je pevski zbor »Vasilij Mirk* zapel Prešernovo «Zdravico» nato pa sta goste prisrčno pozdravila predsednik športnega društva »Primorje* Sergij Ci-bic in predsednik pevskega zbora Josip Čuk. Oba sta izrekla željo, da bi tudi to tretje srečanje med Prosečani in Kontoveloj ter mladimi prebivalci mesta Airdrie čim lepše uspelo in potrdilo prijateljske vezi. Iste misli je potem v dvora niči, kjer so gostom pripravili zakusko, povzel tudj predsednik organizacijskega odbora za to srečanje, Srečko Sedmak, ki je na kratko oživil spomin na gostovanje
Pevski zbor «Vasilij Mirk»
priredi jutri, 15. t. m., ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu
I
kmceht
pevskega zbora »Airdrie Academy senior chor* in nastop folklorne skupine »Airdrie Scottish Country dancers* iz Airdria pri Glasgowu
Prodaja in rezervacija vstopnic: danes od 10. do 14. ure.
jutri od 10. do 12. ure ter eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Šolske vesti
POLITEAMA ROSSETTI
Izjemen uspeh, ki ga je lani doživela slovita Leharjeva opereta »Vesela vdova*, je v nekem smislu pri-; silil organizatorje tržaškega festivala, operete, da so se odločili predstavitij to opereto kot prvo na letošnjem festivalu, edinem v Italiji. Kot že napovedano, bo prva predstava «Vesele vdove* jutri zvečer ob 21. uri v gledališču Rossetti, v glavnih vlogah Ane Glavari in grofa Danila pa bosta nastopila zelo popularna italijanska operna pevca, sopranistka Gian-na Galli in tenorist Aldo Bottion. Ostale vloge si bodo delili Rosetta Pizzo, Pierfrancesco Poli, Sandro Massimini, Carlo Rizzo, Dario Zerial Eno Mucchiutti, Luigi Palchetti, Maria Loredan, Giorgio Valletta, Gianna Jenco, Gianfranco Saletta in Anna Rechimussi. Scene so izdelali v delavnicah gledališča Verdi pod vodstvom Maria Rossija, kostume pa je zasnoval Sebastiano Soldati. Baletni zbor sestavljata prva plesalca Marisa Barberia in Herbert Kins ter Maurizia Camilli, Marisa Fracci, Renato De Montis in Femando Lisundia. Zbor j« uvežbal Gaetano Riccitelli, igral P8 bo orkester gledališča Verdi v Trstu,
V osrednji blagajni v Pasaži Protti. tel. 36-372, so na razpolago vstopni« za vse predstave «Vesele vdove*.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Sv. Ciril in Metod* — Trst z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da se 24. julija zaključi vpisovanje za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič* v Dolini sporoča, da 24. julija zapade rok vpisovanja za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »2iga Zois* v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73.
Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek* v Trstu. Ul. Caravaggio 4, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šol sko leto 1972/73.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «Erance Prešeren* v Trstu. Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73 Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10 do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole
zbora »Vasilij Mirk* in ekipe »Pri «lvan Cankar* sporoča, da 24. julija morja* pred tremi leti v Airdriu! ol 12. un zapade rok vpisovanja za ter izrekel prepričanje, da bodo šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema škotski gostje tudj iz naših krajev j tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. odnesli tako lepe spomine, kakršne Ravnateljstvo državne srednje šole
so naši ljudje odnesli iz prelepe Škotske. Ganjen se je za sprejem in pozdravne besede zahvalil vodja škotske skupine g. John VVatson in izrazil prepričanje, da je že sprejem, ki so ga doživeli, zgovoren dokaz, da bodo dnevi njihovega bivanja prj nas potekli v pravem prijateljskem vzdušju in da je glo boko prepričan v uspeh tega gostovanja.
Po govorih in zakuski so goste seznanili z družinami, ki jih bodo v teh dneh gostile na svojih stanovanjih.
Danes se’ bodo škotski gostje najprej poklonili v NOB padlim Prosečanom in položili venec k novemu spomeniku padlim, nato se bodo podali na ogled Trsta, medtem ko bo njihovo delegacijo sprejel tržaški župan. Popoldne si bodo
SINOČI V UL IU6NANO
Požar je uničil skladišče s 30 kub. metri lesa
Škodo cenijo na okrog tri milijone in pol lir
Sinoči, malo po 23. uri. je v obrtni delavnici za izdelovanje parketov m lesenih podov »Bratje Bamada*, v Ul. Zugnarto 15, izbruhnil silovit požar, ki je v kratkem času popolnoma uničil eno od skladišč s približno 30 kub. metri lesa škodo, ki jo ie povzročil požar, cenijo na okrog tri milijone in pod lir Vzroki požara so še nepojasnjeni Eden od štirih bratov Bamada, ki prebivajo v stanovanju ob delavnici. je povedal, da je sedel z že no pred telezivijskiim sprejemnikom, ko ie zavohal močan duh po ožganem lesu. ki ie prihajal iz delavnice Stopil je na prag hiše. ko je zaprepaden zagledal kako ie skladišče delavnice gorelo plame ni so se dokaj naglo razširili po vsem skladišču, ki se ie v nekai minutah spremenilo v pravo go rečo grmado. Hitro ie stekel do tetofrma in poklical s>a !Ti so se z dvema škropilnima vozovoma v pičlih dveh minutah pripeljali
pod vodstvom majorja Lafana In podčastnika Tippdja do delavnice v plamenih ter pričeli gasiti požar. Tržaškim gasilcem so kmalu prišli na pomoč še mil.iski ter gasilci iz starega pristanišča z dvema škropilnima vozovoma. Ognjeni zublji, ki so se visoko dvigali v nebo tako, da iih je bilo opaziti daleč naokrog, so uničili vse strešne in temeljne podporne tramove lesenega skladišča, širokega približno 70 kv. metrov, tako. da so se ti zrušili na tla. Le tu pa tam je ostal še kakšen tleč tram. ki Da so ga gasilei takoj odstranili. Požar. že tretji po vrsti, ki le izbruhnil v delavnici bratov Bamada, so dokončno pogasili okrog pol noči. Na srečo se je požar omejil zgolj na eno od skladišč lesa tako. da plameni niso zajeli niti sosedne delavnice z električnimi žagami
se da najlažje pomiriti živce. Iz za , malo časa kajti kmalu se bodo za- ogledali jamo pri Briščikih ter čele nove preizkušnje.	1 ””Jško hišo v Velikem Repnu.
.............................
OD DANES DO NEDELJE
V NABREŽINI RAZSTAVA TIPIČNIH KRAJEVNIH VIN
Otvoritev bo danes ob 18. uri
Danes bodo ©tvorili v Nabrežini tradicionalno »Razstavo tipičnih krajevnih vin*, ki bo odprta do polnoči v nedeljo, 16. tega meseca.
Na razstavi, ki jo občina prireja že enajstič, so razstavljena tipična vina nabrežinskega področja.
Vina so razstavljena v posebnih paviljonih, kjer bodo obiskovalci lahko okušali 14 vrst belega in 10 vrst rdečega vina, ki jih je priredilo 19 vinogradnikov devinsko -nabrežinske občine.
Občina Devin - Nabrežina, ki je dala pobudo za razstavo, se je po-služila tehničnega sodelovanja strokovnjakov Pokrajinskega kmetijskega nadzomištva, da je sprejela na razstavo zares kakovostne pridelke.
Med razstavo bodo končati godb na pihala lz Nabrežine, Turriaca in Postojne, koncerti lahke glasbe in v nedeljo zvečer tradicionalna tombola na trgu.
Nabrežina Vam nudi pristna vina s karakterističnimi jedačami, pripravljenimi na razstavišču, kot npr. piščance na žaru, ribe. pršut, klobase, čevapčiče itd.
Švicarski avtobus podrl moškega na prehodu za pešce
Zaradi zloma leve noge se bo 30-letni Paolo Malusa iz Benetk moral na ortopedskem oddelku bolnišnice zdraviti dobra dva meseca. Malusa je včeraj popoldne, malo pred 17. uro v višini Ponte della Fabbra prečkal na prehodu za pešce in z zelenim semaforom Carduccijevo ulico. Semaforski sistem pa .je kazal zeleno tudi za šoferja švicarskega avtobusa, 36-letnega Paola Kuhna iz Švice, ki je bil namenjen na Trg Goldoni. Kuhn je sicer počakal, da je skupina pešcev prečkala cestišče, Malusaja, ki se je nekoliko zamudil, je pa spregledal, zavozil dalje in ga tako podri na cestni tlak.
za pešce, ko ga je podrl fiat 500 milanske registracije. Proti mestne^ mu središču ga je vozil 50-letni Bernardo Massari iz Ul. Settefon-tane 29. Ranjenega Gellinija so z rešilcem RK odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Tu se bo zaradi pretresa možganov ter lažjih ran po obeh nogah moral zdraviti približno 10 dni.
Včeraj-danes
Danes, PETEK,	14.	julija
SVOBODA
Sonce vzide ob 5.29	in	zatone	ob
20.52 — Dolžina dneva 15.23 — Luna vzide ob 9.38 in zatone ob 22.37 Jutri, SOBOTA,	15.	julija
JUSTA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 18,5 stopinje, najnižja 14.9, ob 19. uri
18.4	stopinje, zračni	pritisk 1017,6,
rahlo narašča, veter 6 km na uro, severni, vlaga 78-odstotna, padavine
4.4	mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja
17,7 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13. julija 1972 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 10 oseb.
UMRLI SO: 64-letni Giovanni Slama. 91-letni Francesco Petronio, 85-letna Carolina Antonini roj. Vidulich, 93-letni Simeone Tolja, 43-letna Ilde Maraspin por. Braico, 61-letni Ezio Ravenna, 87-letna Aurelia Bernardi vd. Spetti, 70-letna Maria Pipan vd. Pregelj, 70-letna Maria Antonini, 83-letna Francesca Nola vd. Quadrini.
«l'ran Levstik* — Prosek z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se 24. julija zaključi vpisovanje za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Državni strokovni zavod za Indu-stsrijo in obrt v Ul. Frausin sporoča. da 24. julija 1972 zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Rjavec* sporoča, da 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.

mmmmm
4?

/ML
m
'fkbocspof
V SOBOTO, 15. t.m. zvečer v NABREŽINSKEM P0RTIČU
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V fRS I L'
Tajništvo sindikata uraduje tudi ves mesec julij ter je članstvu na razpolago vsak torek in oetek od 18. do 19. ure.
Gledališča
Razstave
V Kraški hiši v Repnu je odpri* razstava del prof. Avgusta Černigoj«, Razstavo si lahko ogledate ob sob«-tah in nedeljah.
Kino
M1RAMARSKI PARK. «Luči in zvoki'
ob 21.30 «Der Kaisertraum von M>’ ramare* v nemščini, ob 22.45 «Mas-similiano e Carlotta* v italijanščini'
SKGZ in SPZ obveščata, da bodo uradi odprti od 17. julija do 21. avgusta od 8. do 14. ure.
Izleti
PD »Slavko Škamperle* prosi izletnike v Cerkno in v Idrijo 16. julija, da pred odhodom poravnajo vpisnino. Odhod od 6. uri izpred svetoivanske cerkve.
SPDT obvešča, da bo odhod izleta v Fomi Avoltri 16. t. m. ob 6. uri izpred sodne palače na Foru Ulpiano.
Ker je še nekaj mest na razpolago, se vpisovanje nadaljuje pri Norči Zavadlal v Ul. Geppa 9, do 12. ure v soboto.
Izletniki turisti bodo lahko po i dobri uri hoda prispeli do lepe točke jezera Volaja Prosimo, da se poravna vpisnina.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Busolim, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo. Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Ali’ Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Ai due Luc
Včeraj, malo pred poldne, je 85-
_________ _ ____________ _______ letnd Giovanni Gellini iz Videmske
in drugimi stroji ter stanovanjske . ulice 18 prečkal pri poslopju s hišno ci. Ul. Ginnastica 44: Miani, Mira hiše.	I številko 12-A cestišče izven prehoda marski drevored 117 (Barkovlje).
Mali oglasi
Trgovina NORCIA, Ul. Mazzini 10, išče za takojšen sprejem v službo marljivo trgovsko vajenko z znanjem slovenščine. Telefonirati 29-313.
FESTIVAL
ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA
FILMA
Kino Excelsior (Sekcija znanstvenih didaktičnih in eksperimentalnih M' mov), od 17.30 «11 potere del drago' (Italija); «Spazio negli Anni '70*; (ZDA - NASA); «Yanomama: un« ; studio multidisciplinare* (ZDA), na- i stopajo Indijanci «Yanomama».
Grad Sv. Justa, od 21.30 dalje: «Rj' ’ torno nel futuro* (Italija - Romuni; ja, kratkometražni); »Pochi pas# : dal tetto* (Sovjetska zveza, dolgo metražni film, režiser Rado Bogodi'! ne); «Attenzione la macchia!* (ZDA, dolgometražni film), režiser Larr/ t Hagman, igrajo Robert VValker, God-frey Cambridge in Carol Lynley.
Nazionale 16.15 «...e continuavanu * fregarsi il milione di dollari*. Barvni vvestem film. Lee Van Cleef ! Gina Lollobrigida, James Mason i*1 Sergio Fantoni.
Fenlce 16.15 «11 Corsaro deUiscl* verde*. Barvni film. Burt Lancaste«'
Eden 16.30 «Le figlie di Dracula'1 Peter Cesshing in Dennis Prič«' Barvni film. Prepovedano mladih pod 18. letom.
Grattacieio 16.00 «Mio caro assassino* Barvni film. Detektivka. Režij*' Bolognini. Marilu Tolo, Patty Sh* pard in Salvo Randone.
Excelsior 17.30 Retrospektiva znanstveno - fantastičnega filma.
Ritz 16.30 »Decameroticus*. Barv** film. Prepovedano mladini pod 1®' letom.
Aurora 16.00 «Io sono Valdez*. Buri Lancaster. Deluje klimatska naprava.
Impero 16.30 »Un papero da un trd’ lione di dollari*. Walt Disney«'1 film v barvah.
Capitol 16.30 »Terrore cieco*. M. Faf" row in R. Bailey.
Cristallo 16.30 «Detective». Barv*1 film. Franco Nero. Prepovedan« mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «Diario di una cas*' linga inquiela». Barvni film. Richard Benjamin. Prepovedano mladini po« 18. letom.
Vittorio Veneto 17.00 »Morte sul Ta migi*. Barvni film. Prepovedan« mladini pod 14. letom. Film j* povzet po detektivki Edgarja W*1 laceja.
Ideale 16.30 »Jorga il vampiro*. Bar* ni film. Robert Quarry in Rog«r Perry.
Abbazia 16.30 »Colpo di grazia*. Bar'1 ni film. Vera Miles in Barrj Sul livan.
Astra 16.30 »Gli allegri legionari’ Barvni film. Stan Laurel in Oiiv«r Hardy.
Narodna in študijska knjižnica
obvešča, da bo od 17. julija do 28. avgusta odprta samo od 8. do 13. ure.
Prispevki
V	počastitev spomina pok. Majd« Rupene darujejo Franc, Tonči f Tončka Tomažič 5000 lir za sklad Sergija Tončiča in 5000 lir za Dijašk« matico.
Namesto cvetja na grob Majde Ru' pene daruje Ljuba Gržinič 5000 lir ** Dijaško matico.
Ob 6. obletnici smrti Željka Gr#' niča darujejo žena in otroci 20.000 & za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Ernest* Brusa darujejo prijatelji Jurko, Gib«-Slave in Kola 12.000 lir za PD »Bar kovlje*.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in ded
IVAN SLAMA
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 14. julija ob 10 45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoča žena Karla, hči Lilijana, zet Janko, vnuk Lorenco, sestra Marija in drugo sorodstvo
Trst, M. julija 1*72
primorski dnevnik
PRVI REZULTAT ŠTUDIJE 0 MESTNEM PROMETU
Predlog nove sferne avtobusnih zvez med Trstom in okolico
Predlog občinskega odbora bodo proučile zainteresirane rajonske konzulte
Občinskim svetovalcem v Trstu Mazzini. Staro mesto (Trg Venezia).
^ dni razdelili načrt o preure-tetei javnih prevozov na našem o-Ne gre samo za nekatere sodobnejše sisteme (kot «črne skate*. ki bodo prižigale «eleno luči na„ elektronskih semaforjih), ali načrt «rumenih» cestnih pasov, po aaterih bodo smeli voziti samo av-tebusi, ki bodo tako postali naj-ltrejše in najsodobnejše prevozno redstvo v mestu. Gre tudi za nov Koncept javnega prevoza, ki naj wepriča meščana in okoličana, da * 'najbolje, če se na delo ali po •akupih vozi v mesto in domov Javnimi sredstvi, avto na pusti ™ma. Zato bo nova mreža avto-PUsnih prog krila vse mestne predele. Proge se bodo nesorazmerno ^daljšale po načelu «od periferi-" do periferije*, medtem ko bo 1 Lptedišču vozlišče, kjer bo vsak ahko menjal avtobus in si izbral Jeleno smer.
"a načrt, Id ga je občinska u Prava izdelala na osnovi študije družbe SOMEA. bodo sedaj preu-. vali občinski svetovalci in ra-■lenske konzulte. Zato svetujemo bral-eem. Id menijo, da načrt ne ustre-a. njihovim interesom, nai svoje Pripombe posredujejo rajonskim v?tevalcem svojega področja.
®e krajšo pripombo k smotrnosti uačrta. Zdi se nam, da ie nova mre-a avtobusnih prog pozitivna, da Pa sama po sebi ne bo rešila vpra-8anj, Prometnega zastoja v mestu. Poulične zmede itd. Novi časi ter-la.lo tudi novih, radikalnih prijemov. Med te gre vsekakor orište-u Predlog svetovalcev KPI. PSIUP, te PRI, naj bi občina poskr-?Pla za brezplačne vožnje, zaen-rat za tri kategorije prebivalstva, delavce, dijake in upokojence, poz-■le Ra za vse. To se. na splošno vzeto, splača, obenem pa bi j
št. 11 (dolžina 7 km, vožnje vsake 4 min.): Lovec, UL S. Pasqua le. Ul. Revoltella. Ul. Rossetti Ul. Ginnastica, Goldonijev trg. Ul Mazzini, nabrežje. Trg Venezia.
Št. 12 (dolžina 9 km vožnje vsakih 5 min.): Kolonkovec. Ul. Co-stalunga, Sv. Jakob, Goldonijev trn Ul. Carducci. Ul. Coroneo, Ul. F. Severo do zavoda Mase Št. 14 (dolžina 4,7 km. vožnje vsakih 7 min.): Ul. Cantu. Ul. F Severo, Marconi. Battisti. Cardtic-ci, Goldonijev trg. Ul. Mazzini, Nabrežje Grumula.
Št. 15 (dolžina 6,8 km. vožnje vsakih 6 min.): C. Marzio, Trg Gol-dolii, Ulice Carducci, Koroneo, Severo Valerio.
Št. 16 (dolžina 3,3 km vožnje vsakih 7,5 min.): C. Eldsi predor. Ul. Carducci, Ul. Ghega. žel podit. 17 (dolžina 3,7 kri:, vožnje vsakih 12 mi.n.): univerza Ul. F. Severo, Ghega, Mirnmarski drevored. Rojan.
Št.	18	(dolžina	22	km.	vožnje
vsakih 30 min.): Križ, Prosek. Opčine, Trebče, Padriče. Bazovica, Ul. F. Severo, žel. postaja. Vožnjo bo avtobus opravil v približno 40 minutah.
št.	19	(dolžina	8,8	km,	vožnje
vsakih 5 min.): GMT, industr. cona. Seneni trg, žel. postaja Št.	20	(dolžina	12	km.	vožnje
vsake 4 min.): Milje - žel. postaja.
Št.	21	(dolžina	9,5	km.	vožnje
vsake 4 min.): Nas. sv. Sergija, Ul. Flavia. predor na Seneni trg, Ulice Carducci in Battisti. Sv. Ivan.
Št.	22	(dolžina	6,4	km.	vožnje
vsakih 12 min.): Rovte, Katiriara, Gloria, Trg De Gasperi, Ulice Rossetti, Battisti, Carducci. žel postaja.
št.	24	(dolžina	6,5	km,	vožnje
vsakih 20 min.): Sv. Just Ul. S. Michele. Venezian, Diaz. Teatro Romano, S. Spiridione. Filzi Ghega, Miramarski drev.. Rojan. Videmska ulica. Ul. Cisternone. sanatorij pod Obeliskom.
št.	25	(dolžina	6,3	km,	vožnje
vsakih 12 min.): Katinara. Lovec, Sv. Alojz, Ul. Ginnastica. Trg Goldoni. Ul. Mazzini, nabrežje, zelenjavni trg.
Št. 26 (dolžina 7 km, vožnje vsakih 6 min.): Greta, Rojan Videmska ulica. Ul. Roma. Ul. Milano. Ul. Carducci. Ul Battisti. Ul. Ginnastica. Ul. Felluga (športno igrišče).
Št. 28 (dolžina 6 km. vožnje vsa kih 20 min.): Konkonel. Ul Com-merciale. Ul. Ghega, žel postaja.
Št.	29	(dolžina	6,5	km.	vožnje
vsake 4 min.): Skedenj. Ul. Svevo, Ul D’Aiviano. oba prodora. Trg Goldoni. Ul. Giulia. Bosket.
Št. 30 (dolžina 5,7 km. vožnje vsakih 6 min.): C. Elisi, Ulice Co-lautti. Minzoni, III Armata, Mon-fort, L.go Papa Giovanni, Diaz. kvestura. S. Spiridione. Filzi. Com-merciale do Ul. Giaggioli na Ko lon.ji.
Na vseh teh progah oo načrtu občinske uprave, ki nai bi ga uresničili po odobritvi konzult m občinskega sveta, naj bi vozilo 241 avtobusov
PO SKORO 8-URNEM ZASEDANJU DEŽELNEGA SVETA
“ ODOBRENA ZAKONA ZA PODPORO fSt&s&St ŠOLAM DEŽELNEGA POMENA
^mov.
Shema prog. ki jo občinski odbor Predlaga, je sledeča. st• 1 (dolžina proge 8,6 km. vožnje PDoldanskih in večernih urah:
^akih 5 minut); Barkovlje (Če-daz\ žel. postaja. Ul Carducci,
Predor, Sv. Jakob, Pončana. Ul.
^'Jdu. Ul. Hrano.
2 (openski tramvaj).
. f- 3 (dolžina proge 4,7 km. vož fle vsakih 12 minut): Campanelle,
, • Molino a Vento, Garibaldijev
Stara mitnica. Ul. Carducci, j^ldonijev trg. Ul. Mazzini, nabrež-•te. Stara tržnica. Povratna vožnja mirno kvesture na Korzo. nato da-•le do Kampanel.
. • 4 (dolžina proge 11,5 km. vož-Pjte vsaldh 7,5 min.): Vlila Carsia,
J- F. Severo. Oberdankov trg.
• 5 (dolžina proge 5,5 km, vož-P-le vsakih 5 minut): Rojan, vi-Pernska ulica. Ul Roma. Ul Mažete. Goldonijev trg. Ul Carducci, rg Perugino. Seneni trg. Ul. Cu-nwn° (velesejem).
® (dolžina proge 13 km, vož-vsakih 7 min. in pol): Lonjer,
S^Ket, ulice Battisti Carducci, bega, žel. postaja. Barkovlje. Mi-arr>ar, Grljan.
^'7 (dolžina proge 6,4 km, vožnje pSPkih 12 min.): Prosek. Strada del /teli. Ul. Barbariga. Miramarski arfv'- žel. postaja.
8 (dolžina proge 13,4 km. vož-te vsakih 8 min.): Rojan. Mira-teski drev., nabrežje. C. Marate Ul. Locchi. C. Elisi, Sv. Ja-i “, Pončana. Ul. Baiamonti Sv. n.a- Boljunec (pri Grandi motori). t ® (dolžina 6 km, vožnje vsake tern.): Sv. Ivan, Ul. Carducci. Gol-oniiev trg. Ul. Mazzini, nabrežje, v Marzio. C. Elisi.
-	10 dolžina 6 km, vožnje vsakih
, tete-); s. Sobota, Sv. Ana, Sv. kob, predor. Goldonijev trg. Ul.
izredno dolga in naporna: včeraj so na primer svetovalci razpravljali in glasovali zjutraj in popoldne, skoro polnih 8 ur.
Zjutraj so odobrili zakon, po katerem bodo dodelili 270 milijonov lir v dveh letih za višje šole deželnega pomena. Točneje bodo dodelili letno 35 milijonov lir šoli za socialno skrbstvo ENSISS v Trstu, 50 milijonov lir višji tehnološki šoli pri institutu Malignani v Vidmu, 20 milijonov lir deželnemu institutu za evropske študije v Pordenonu in 30 milijonov lir institutu za teritorialna raziskovanja, pravtako v Pordenonu.
Prav zaradi slednjih dveh institutov. ki bi morala uživati deželno podporo, se je razvnela precej ostra razprava in to je tudi privedlo svetovalce KPI, PSIUP, MSI in PLI, da so glasovali proti predloženemu zakonu. Večina pa ga je vseeno odobrila z glasovi KD, PSI, PSDI in neodvisnega svetovalca di Caporiacca.
Polemiko so seveda sprožili opozicijski svetovalci: naj omenimo samo dva, Bosarija in Morellija. Slednji je izrazil umestno pripombo, ko je dejal, da dežela dodeljuje težke milijone institutom, za katere se sploh ne ve če in kako bodo delovali. Prirediteljem tržaških »Zdravniških dni», kongresa, ki daje našemu mestu veliko mednarodne pozornosti, pa je dodelila komaj revnih 500 tisoč lir. Svetovalec KPI Bosari pa je dejal, da je zakonski predlog sploh neprimeren, ker predlaga finansiranje dveh vrst različnih institutov: dve šoli in dva centra za raziskovanja. Poleg tega je tudi možno, vedno po Bosari-jevem mnenju, da niso privedli do
"''■lini
0» . teeh krajih na Beneškem so lin.t ■ n^i teden v dveh dneh poko-5 tem tiri beneške Slovence.
sJ^/tetrtek, 29. junija letos je k 2* Avguštini v Gorenji Bartok- Bbišla na obisk 76-letna Vik-sg 7a Černoja por. Cometta, ki žjjte fodila v Sovodnjah, z dru-P0 je živela v Vidmu. V 4. julija je Viktorija v na-Avir Sorenjebarnaškega vaščana jKbsta Cedrona v petih minutah brefj a srčni kapi. Pogrebni o-dnj jte pokojnico so opravili dva Bam kasne.ie v cerkvi Gorenjega kio»asa’ Potem pa še v Vidmu, k0i„.,po^'va v miru v bližini po-svojcev.
«Bal £etrtek, 6. julija je v gostilni - - “h* na Logu pri Podbonescu
*adpi	i-ogu	pri rocmonescu
teila a rj srčna kap 77-letnega E-Vrig Butero doma iz vasi Pod-Takr,- na desnem bregu Nadiže. beza,'1 80 ga eez most na Nadiži dalj 7stnega prenesli v 200 m odbila m c'orn v Podvršč. Žal je 7. iv,aa*?a pomoč zaman. V petek, in “ul|ja so sorodniki, prijatelji sm-jbsnci spremili Butterove po-kn ae ostanke k zadnjemu pooit-
v Ua? »Čedermacevo» pokopališče aze.
doma^ dile’ v petek’ 7- iulBa so
irpk Clni špetra Slovenov položili v svojega vaščana Ernesta Dor-
Oba zakona ocLbrili s samimi glasovi levosredinske vladne koalicije
čez teden dni bo deželni svet pre- ustanovitve dveh središč samo znan-kinil svoja zasedanja za poletni od- stveni razlogi ampak tudi «klientela-mor; zato so zasedanja v teh dneh ristični* nameni. Zato so komunistični
svetovalci predlagali, naj se zakon pošlje v komisijo ali pa naj se črta drugi del, kar je večina seveda odbila.
Tudi drugi zakon, ki ga je včeraj popoldne odobril deželni svet, zadeva kulturne dejavnosti in sicer finansiranje univerze. Univerza je v Trstu, zakon pa je namenjen predvsem u-veljavitvi prvega osnutka videmske univerze — bienija inženirstva. Po zakonu, ki so ga odobrili z glasovi KD, PSI in PSDI ob vzdržanju PLI, MSI in svetovalca di Caporiacca ter ob nasprotnem glasu KPI, PSIUP in MF, bo letos dežela dala na razpolago 950 milijonov lir.
V bistvu so se ponovile znane izjave o razvoju univerze v deželi: za eno skrajnost se je izrekla predstavnica Furlanskega gibanja Puppinijeva, ker njena skupina zahteva takoj univerzo v Vidmu, za drugo pa liberalec Morpurgo, ki je branil samo univerzo v Trstu. Vmes pa so bile vse druge nianse. Zanimiv je bil nastop neodvisnega svetovalca di Caporiacca. ki je svojčas pripadal Furlanskemu gibanju in ki je izstopil iz gibanja samega tudi zaradi vprašanja univerze. V nasprotju s svojimi nekdanjimi kolegi je zelo umerjeno spregovoril o potrebi, da se v Vidmu razvije samostojna univerza, toda postopna, v skladu z danimi možnostmi. Socialist Pittoni se je izrekel za zakonski predlog, ker predstavlja prvi stvarni korak k uresničitvi programskih izjav, ki jih je podal predsednik deželnega odbora Berzanti med znano sejo 13. junija o razvoju univerze v deželi. Tudi demokristjan Cocianni je v bistvu podal isto izjavo, rekoč, da milijarda lir prispevkov je temeljni kamen za razvoj druge deželne univerze. Komunist Bosari pa je izrekel negativno mnenje o zakonskem predlogu, ker ni uokvirjen v splošni deželni načrt za višje šolstvo in ker se s takimi finančnimi posegi nadaljuje s staro in škodljivo politiko razprševa-nja finančnih sredstev.
Pred končnim glasovanjem sta še spregovorila o zakonu poročevalec Ra-mani (KD) in odbornik za šolstvo Giust. Prvi je ostro obsodil vse poskuse, da se vpelje boj med Trstom in Vidmom, drugi pa je še enkrat obrazložil namene deželnega odbora v zvezi z drugo deželno univerzo.
Pevski zbor iz Ljes na taboru v Št. Vidu
Prejšnje dni je bil v Šentvidu pri Stični tretji kulturni teden. Na njem je nastopil tudi pevski zbor Rečan iz Ljes, katerega vodi kaplan Rino Markič. Pevci iz Beneške Slovenije so nastopili v soboto ob polnoštevilni udeležbi občinr stva, ki je ob koncu vsake pesmi navdušeno ploskalo. Tabor je res uspel, pozornost ljudi pa je najbolj pritegnil sprevod narodnih noš na konjih in vozovih. Prireditev se je zaključila z nastopom vseh pevcev in godbe, ki so skupno predvajali nekaj partizanskih pesmi.
Nov urnik ambulante v Naselju sv. Sergija
Tržaška občina javlja, da bo od 17. t. m. občinska ambulanta v Naselju sv. Sergija, Trg 25. aprila 1, odprta vsak torek in petek od 8. do 10 ure. Zaradi tega bo ambulanta, ki ima sedež v Ul. Puccini 76. delovala po starem urniku, razen v torkih in petkih.

beneški dnevnik
PRILETNI IZUMIRAJO
Mladi se izseljujejo
Prejšnji teden trije sveži grobovi v vaseh Beneške Slovenije
njaika, ki je v 57. letu starosti v čedadski bolnišnici umrl za srčno kapjo.
Skoraj vsakodnevni pogrebi v naši ožji domovinici tostran Matajurja nam puščajo žalostno u-panje za bodoči obstoj beneških Slovencev. Beneški mladi sinovi in hčere množično odhajajo za lažjim in boljšim kruhom v bližnje ter oddaljene kraje sveta, kjer delajo, žive in se izgubljajo v velikem morju tujih, neslovenskih ljudstev.
Nekaj časa po odselitvi še prihajajo v domače vasi na obisk k staršem in sorodnikom, a po smrti njihovih očetov in malter, jih skoraj ni več domov, dokler se dokončno ne odtuje in skupaj s svojimi potomci za vselej tonejo v u-sodnem naročju mačehe tujine.
Pri nas, v Beneški Sloveniji, skoraj ni več novih rojstev. Zaradi tega, če nam ne bo uspelo poskrbeti, da bi mladi rod imel doma e-nakovredne pogoje zaslužka, bomo v nekaj desetletjih obstajali edino še v zgodovinskih seznamih izumrlih narodnostnih skupin.
To naj bo resno opozorilo državnim, deželnim in krajevnim oblastem, ki so odgovorne za svojevrstni genocid nad Slovenci pod Matajurjem in v Kanalski dolini.
Anton Birtič
GORIŠKI DNEVNIK
PREBIVALSTVO TRŽIČA IN OKOLICE NARAŠČA
Gradnja novih industrijskih obratov privablja v Tržič novo delovno silo
Samo v ladjedelnici je v zadnjih dveh lelih število zaposlenih naraslo za 1.700 enot - Tisoči delavcev prihajajo vsak dan na delo v Tržič iz okoliških krajev
14. julija 1972
Zaradi pomanjkanja ustreznih gradbenih parcel na Tržaškem, so se mnogi industrijci v zadnjem času odločili zgraditi svoje tovarne v goriški pokrajini, predvsem na območju tržiške industrijske cone. Ta je med vsemi v naši deželi dobila od osrednje in od deželne vlade največ denarne podpore za gradnjo infrastruktur. Zaradi tega, kot tudi zaradi pomanjkanja parcel na Tržaškem, nekatere tovarne že obratujejo, druge so v gradnji, za tretje pa so pogajanja še vedno v teku.
Zaradi teh novo nastalih tovarn je danes čutiti v Tržiču, vsaj v nekaterih primerih, pomanjkanje moške delovne sile. Skoro vse tovarne, ki so jih zgradili, se namreč poslužujejo predvsem moške delov ne sile, za razliko od tekstilnih tovarn v neposredni okolici Gorice, kjer je delovna sila pretežno ženska. To povzroča seveda tudi pritok novih ljudi.
V Tržiču je že sedaj zaposlenih veliko ljudi iz okoliških občin pa tudi iz červinjanskega okoliša v videmski pokrajini ter iz občine Devin - Nabrežina v tržaški pokrajini. Nič čudnega, saj je med vojno samo ladjedelnica zaposlovala približno osem tisoč ljudi, ko so gradili tudi ladje za vojno mornarico in vojaška letala. Danes pa je v ladjedelnici le nekaj nad tri tisoč ljudi, veliko ljudi iz Tržiča in iz okoliških občin pa je zaposlenih v drugih tovarnah ali v terciarnih dejavnostih. Po letih krize v zaposlovanju pa smo danes na pragu ponovnega industrijskega skoka v Tržiču.
Prebivalstvo Tržiča se je v zadnjih letih nekoliko povečalo. Ob ljudskem štetju 1951 so zabeležili 24.589 prebivalcev v tržiški občini, deset, let pozneje jih je bilo 26.818, ob ljudskem štetju laini pa je bilo v Tržiču 29.489 ljudi. Ženske prevladujejo. Zaradi pomanjkanja cenenih stanovanj pa se niso vsi ljudje, ki tu delajo, naselili v Tržiču.
Veliko ljudi iz okoliških občin biva še vedno v svojih stavbah v teh občinah, v te se je preselilo tudi precej novih ljudi. Vse okoliške občine so v zadnjem času povečale število prebivalstva, ki je pretežno zaposleno v tržiških obratih. V zvezi s tem lahko povemo še neko zanimivost: število ljudi, ki nimajo popolne ljudskošolske izobrazbe se je v zadnjih letih povečalo. To pomeni, da so se v Tržič priselili ljudje z Juga, ki niso končali šole.
Veliko ljudi prihaja vsak dan dekleta - matere iz Gorice, ki ži-
na delo v Tržič. Točne podatke o tem vsakodnevnem premikanju imamo samo kar se tiče zaposlenih v ladjedelnici Italcantieri, še te za dve leti nazaj. Letos konec januarja je bilo v tržiški ladjedelnici zaposlenih 5.061 ljudi, t .j. 1.78C več kot pred letom in pol dni. Podatki o vsakdanjem premikanju ljudi, ki jih imamo, se nanašajo na zaposlene v letu 1970. Takrat je bilo v ladjedelnici 3.281 ljudi, od katerih jih je bilo le 1.286 bivajočih v tržiški občini.
1.995 ljudi pa se je vsak dan vozilo na delo v ladjedelnico iz drugih občin. Večina teh «pendolar-jevs>, t. j. 1.571, jih je prihajalo iz občin goriške pokrajine, 330 iz občin videmske, 84 iz tržaške, 8 iz porrienonske, dva pa iz pokrajine Treviso.
Večina teh delavcev živi v občinah, ki mejijo neposredno na tržiško. 430 jih je bilo v Ronkah, 205 v Štarancanu, 185 v Škocijanu, 109 v Turjaku, 104 v Foljanu. V ladjedelnici je bilo leta 1970 zaposlenih tudi 46 ljudi iz doberdob-ske občine, 11 iz sovodenjske in 3 iz števerjanske.
Število teh vsakdanjih potnikov se je v zadnjih dveh letih zelo povečalo, vzporedno z večanjem števila zaposlenih. V ladjedelnici so dobili delo tudi številni naši ljudje s Krasa in iz drugih slovenskih krajev.
Veliko je seveda tudi število ljudi iz drugih občin, ki delajo v tržiških tovarnah, trgovinah in v pristanišču. Podatkov o teh pa nimamo. Pozno popoldne, ko «e v tovarnah zaključi delo, vidimo dolge vrste ljudi, ki se vozijo proti domu, nekateri v avtobusih in avtomobilih, drugi pa z motocikli in z dvokolesi, posebno starejši ljudje iz bližnjih krajev.
Tržič utegne v nekaj letih, ko bodo zgrajena ■'•ivt tovarne, postati zanimivo privlačno središče za priseljevanje ljudi iz raznih krajev naše dežele pa tudi od drugod.
Interpelacija svetovalcev KPI o pokrajinskih zavodih ONMI
V dnevniku «Unita» je bilo 18. junij« tega leta objavljeno pismo
iiiiiiiiiniiikiiiiiiiiimiiiiiiimmiMiniimiiiiiiiiuiiiiniMiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
KLJUB PRITISKOM Z DESNE
Delavstvo goriške pokrajine je za sindikalno enotnost
Tako so se izrekli člani sindikata jestvinarjev FULPIA-CISL • Le v sindikalni enotnosti je moč delavstva
Kljub vsem zaprekam je delavstvo za sindikalno enotnost. V tistih strokovnih zvezah, ki so se že pred časom pred lastnimi konfederacijami, izrekle za enotnost, gre ta postopek svojo pot. Pred nekaj dnevi je bil v Gorici pokrajinski kongres članov sindikata jestvinarjev FULPIA - CISL. Predsedoval mu je Aldo Moro, tajnik jestvinarjev Treh Benečij. Udeleženci kongresa so se izjavili za razpust sindikata in ustanovitev enotnega sindikata jestvinarjev. Na vsedržavnem razpustitvenem kongresu sindikata FULPIA-CISL bosta Goriško zastopala Paolo Deponte in Gigliola Russian, na pokrajinskem izrednem kongresu CISL pa bodo to strokovno zvezo zastopali Dome-nico Marin, Tito Cavallarj in Al-fonso Romano.
Na kongresu so tudi soglasno odobrili resolucijo, ki zahteva čimprejšnjo sindikalno enotnost. Dv® delegata na vsedržavnem kongresu bosta zastopala to stališče. Istočasno pa bo sindikat FULPIA -CISL ohranil svoje vodilne organe do dejanskega razpusta organizacije. V resoluciji je še rečeno, da so delavci včlanjeni v ta sindikat ugotovili, da je moč doseči uspehe na sindikalnem področju le z enotnostjo vsega delavstva. S to enotnostjo je moč spremeniti tudi odnose v tovarni in družbi. Prav tako je moč s sindikalno enotnostjo premagati vse poizkuse tistih, ki bi hoteli obnoviti stare gospodarske pozicije, ki bi morale iti v pozabo.
Nocoj občinski seji v Gorici in Sovodnjah
Nocoj bosta seji občinskih svetov v Sovodnjah in v Gorici. V Sovodnjah se bo seja pričela ob 20.30, v Gorici pa ob 21. uri.
ce, za šolsko leto 1972-73. Od dneva objave imenika, imajo prizadeti 5 dni časa, da vložijo priziv.
Danes stavka tekstilcev
Tudi tekstilne delavke in delavci na Goriškem bodp danes stavkali v okviru vsedržavne stavke tekstilcev, ki so jo napovedafle sindikalne centrale CGIL, CISL in UIL. V vsej državi bo stavkalo 300.000 ljudi. Na Goriškem so pri stavki zainteresirani delavci v podgorski, sovodenjski ter zdravščin-ski tovarni.
vi v enem izmed zavodov, kjer sprejemajo mlada dekleta v takih okoliščinah. Podpisnica pisma ob-razložuje, kako težaven je položaj deklet mater v zavodih. Prisilijo jih, da sledijo vsem cerkvenim obredom, drugače jih izključijo, imajo jih za grešnice iz srednjega veka, pregledujejo jim vsa pisma, jih ponižujejo in jim ne dopustijo svobodnega mišljenja.
Če se potem katera izmed njih — nadaljuje podpisnica — pritoži na ONMI. ji odgovorijo, da so ti zavodi v rokah cerkvenih oblasti in da imajo slednje v svoji hiši pravico ravnati kakor jim je ljubo in po godu, tudi izključiti dekleta iz zavoda, če je to potrebno.
Komunistični svetovalci so v zvezi s tem pismom poslali pokrajinskemu odboru interpelacijo, še posebno zaradi tega, ker je pokrajinski predsednik istočasno tudi predsednik zavoda ONMI. V tem smislu hočejo svetovalci izvedeti vso resnico ter ugotoviti vrednost in učinkovitost javnega socialnega skrbstva teh mater in kaj namerava pokrajinska uprava storiti.
V zvezi s to interpelacijo ugotavljamo, da ni na Goriškem nobenega takega zavoda. Prizadete matere se zatekajo v zavode, ki so v drugih krajih.
NA NEDELJSKEM SREČANJU V CERKNEM
Bivši borci iz zamejstva prispevali za šolo-spomenik
Ogledali so si bolnico Franjo. Idrijo in Črni vrh - Potrebni so še pogostejši stiki med bivšimi borci z obeh strani meje
Bivši borci, slovenski in furlanski. ki so vključeni v pokrajinski federaciji ANP1 za Goriško, so priredili preteklo nedeljo za svoje člane in prijatelje lepo uspel avtobusni izlet v Cerkno in Idrijo.
Udeleženci so se zbrali v jutranjih urah na mejnem prehodu v Rožni dolini, kjer so jih čakali štirje avtobusi; poleg tega pa se jih ie mnogo udeležilo izleta s svojimi avtomobili, ki smo jih našteli okrog 30. Med izletniki so bili poleg bivših garibaldincev iz raznih furlanskih krajev, tudi številni člani slovenskih sekcij ANP1 iz Gorice, Pevme, Štandreža, Podgore, Vrha, Doberdoba in Števerjana.
Kolona se je ustavila na trgu r Cerknem, kjer so jih sprejeli predstavniki krajevne sekcije Zveze borcev in predstavniki krajevne skupnosti Cerkno. Predsednik kra-tevne skupnosti je izrekel prisrčno dobrodošlico gostom iz zamejstva ter jim želel dobro počutje v Cerknem. V imenu izletnikov se je zahvalil bivši garibaldinski komisar Giuseppe Padovan iz Tržiča; predsednik ANP1 za Goriško Mario Fantuzzi - Sasso je izročil predstavniku Zveze borcev iz Cerkna denarni prispevek, ki so ga zbrali bivši bnrri na Goriškem za novo šolo -spomenik, ki jo gradijo v Cerknem in jo bodo v jeseni izročili svojemu namenu. V imenu bivših slovenskih partizanov z Goriškega pa je pozdravil domačine podpredsednik pokrajinske ANP1 Ladi Dornik.
Govorniki so omenili skupno bor-
bo v času NOB in poudarili potrebo, da se ta borba nadaljuje tudi sedaj za ohranitev in utrditev demokracije in svobode, zlasti proti ostankom fašizma, ki še vedno rovarijo proti njej.
Tudi domači pionirji so izrekli gostom dobrodošlico z lepim šopom nageljnov, ki so jih izročili predsedniku ANP1. Gostje z Goriške pa so se nato poklonili pred spomenikom padbh borcev in gojencev partijske šole z enominutnim molkom in lepim vencem.
Vsi skupaj so se nato odpravili v partizansko bolnišnico tFranja*, si ogledali ta spomenik herojske borbe in žrtev ter pri tem obujali spomine na težke, a slavne dni borbe. v katerih so bili tudi sami protagonisti.
Po ogledu tega spomenika borbe se je vsa kolona, v kateri je bilo okrog 250 udeležencev, odpravila t; Idrijo, kjer so imeli skupno kosilo ter se zapletli v prisrčen pomenek z domačimi borci. V popoldanskih urah so se ustavili še v novem hotelu v Črnem vrhu, kjer so se zadržali do večera in skupaj prepevali borbene partizanske pesmi ter nadaljevali z obujanjem spominov.
V najlepšem razpoloženju so se v poznih večernih urah vrnili na svoje domove in pred razhodom izrazili željo, da bi imeli v bodoče še bolj pogostoma taka srečanja in navezavo stikov med borci z obeh strani meje
imiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuuiiiiiiiiiiiiiiii
POLOŽAJNA ZELENJAVNIM TRSU
cene
Visoke maloprodajne ne gredo v korist sadjarjem
Z boljšo organizacijo odkupa in prodne bi bilo treba približati proizvajalce in kupce
Kljub slabemu vremenu z dežjem in grmenjem, ki smo ga imeli v zadnjih dneh, je na goriskem zelenjadnem trgu, tako na debelo kot na drobno, v dopoldanskih urah vedno živahno. Ne manjkajo tudi pri vhodnih vratih iz Ul. Boc-caccio žene in dekleta z druge strani meje, ki ponujajo maslo, meso, razne pijače ter drugo blago, da pridejo na ta način nekoliko lažje do lir za nakuič šVrtlTh potrebščin po goriških trgovinah.
Pri našem obhodu med stojnicami smo srečali občinskega tržnega komisarja dr. Mirka Primožiča, ki nam je povedal nekaj podatkov o tržnem življenju. Tako nam je povedal, da se na trgu ua debelo sukajo cene breskev od 80 do 160 lir za kg; marelice so precej dražje, saj se vrti cena na debelo med 200 in 320 lir. Gob pred zadnjim dežjem ni bilo veliko in še te bolj slabe. Kaže, da se bo po zadnjem dežju tudi v tem oziru nekoliko izboljšalo. Že v torek so pripeljali na trg kakih 50 kg svežih gob, ki pa so jih kar hitro razprodali. Če bo sedaj nastopilo bolj sončno vreme, kar bi bilo dobro, bodo tudi gobe pognale v večjih količinah ter pričakujejo večjega dovoza tudi iz bližnjih krajev Slovenije. Včeraj smo videli v prodaji le nekaj lisičk po 800 lir za kg.
Komisar nam je povedal, da je v prodaji tudi že grozdje, seveda uvoženo iz južnih krajev in temu primemo je cena na debelo okrog 600 lir za kg.
Cene v maloprodaji so seveda precej višje in tako se vrti cena breskev od 100 do 240 lir; mareli-
cam od 140 do 400. Na stojnici 1 žensko iz Pevme, ki pa sedaj živi v smo opazili celo borovnice, ki so | Ljubljani in je prišla za nekaj dni sicer ljubljanska specialiteta: piro- k sorodnikom na p»čitnice. Žena
dajali so jih po 130 lir za merico novi krompir, ki je zlasti primeren za cvrtje, ima ceno okrog 100 lir. Zelo je draga zelenjava, saj je ra-dič prvega reza celo po 5000 lir kg. Bolj zmerne so cene jabolk (140), hrušk (150) in drugemu sadju, ki bi se moralo v naslednjih dneh še poceniti. To velja zlasti za breskve, katerih letina je leto® boljša od lanske in bo predvidoma presegla potrebe domačega trga in potrebe inozemskega trga. Lani je znašal pridelek breskev okrog 12.5 milijona stotov, letošnji pa 13.2 milijona stotov. Da bi cena breskev ne padla toliko, da bi ne bila rentabilna za sadjarje, je posebna državna ustanova odkupovala slabše vrste za potrebe destilacije in sicer do 8. julija. Mnenja pa smo, da bi bilo bolj umestno in bolj učinkovito pomagati pridelovalcem, če bi poskrbeli za odpravo prevelikega števila špekulantskih posredovalcev, ker je velika razlika med odkupno ceno pri sadjarju in maloprodajno ceno na trgu. Z odpravo odvisnih prekupčevalcev bi pomagali tudi briškim sadjarjem, ki postopoma opuščajo sadjarstvo. Bolj se jim namreč izplača vinogradništvo z izbrano sorto vin, ker je pri vinu in grozdju s konzorcijem za zaščito vin bolje poskrbljeno za koristi pridelovalca.
Zagoneten napad v Gorici
Zvedeli smo, da je včeraj okrog
p>oldne v Gorici — Ul. Scogli neznanec nenadoma napadel starejšo
Prednostna lestvica profesorjev za slovenske šole na Goriškem
Stavka kmetijskih delavcev
Tri pokrajinske sindikalne kategorije kmetijskih delavcev so za danes in jutri proglasile 48-urno stavko. Namen stavke je, da bi prišlo čimprej do sestanka med sindikati in združenjem poljedelcev za obnovo pokrajinske pogodbe.
Jutri, v soboto, 15. julija, bodo .............. .......... .....
na šolskem skrbništvu na vpogled i Cussigh roj. Paulin: Marijan Bed-kfitvdoe u6iitelj«y za otroške vrt-' nar i eh; Daša Svetina roj. Tommasi.
Na goriškem šolskem skrbništvu so bile v sredo razobešene začasne lestvice profesorjev, ki so vložili prošnjo za poučevanje na slovenskih srednjih in višjih šolah za leto 1972-73.
Prizadeti profesorji lahko vložijo tudi priziv, vendar morajo to storiti najkasneje do 22. julija 1972.
Tu povzemamo imena po vrstnem redu, to se pravi po točkah, ki jih posamezni ima na tej lestvici.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA
Slovenščina, latinščina, zgodovina, zemljepis in civilna vzgoja:
S habilitacijo: Alojzija Devetak roj. Kristančič;
Brez habilitacije: Stanislav Bratina: Irene Bolčina roj. Bratina; Andrej Bratuž; Alojzija Bratuž; Emil Devetak; Marijan Bednarich; Leopold Devetak.
Italijanščina in latinščina: s habilitacijo Ksenija Kocjančič roj. Vi-sintin; brez habilitacije : Irene Bolčina roj. Bratina; Majda Corsi roj. Sfiligoj.
Matematika in naravoslovje: s habilitacijo: Danijel Rustja; Marija Vittori roj. Cigoj; brez habilitacije: Karlo Bresciani; Venceslav Devetak; Helena Knez: Marii čemič; Hilarij Pelicon.
Nemščina: s habilitacijo Silvan Kerševan: brez habilitacije Nadja
Moški tehnični pouk s habilitacijo Alfons Corsi.
Zenski tehnični pouk s habilitacijo Nada Rojec roj. Hmeljak; brez habilitacije Nevina Faganel.
Za risanje brez habilitacije Vladimir Klanjšček, za pietje s habilitacijo Helena Plezzani, brez habilitacije Stanislav Jericijo .
Italijanščina, slovenščina, zgodovina, civilna vzgoja in zemljepis. Po členu 38 ministrske odločbe z dne 23. marca 1972: Emil Doktorich; Amalija Bednarich.
VIŠJA GIMNAZIJA
Slovenščina, latinščina, grščina, zgodovina, zemljepis: brez habilitacije Bogomil Rener: Alojzija Devetak roj Kristančič; Katerina Faganel; Marijan Bednarich.
1. UČITELJIŠČE
Slovenščina, latinščina, zgodovina, zemljepis in civilna vzgoja: Alojzija Devetak roj. Kristančič s habi-tarijo.
Višja gimnazija ter 1. in 2. učiteljišče:
Nemščina:	Nadja Cussigh roj.
Paulin brez habilitadje.
LICEJ
Latinščina in grščina: Bogomil Rener brez habilitadje.
LICEJ IN UČITELJIŠČE
Slovensko in latinsko slovstvo: s habilitacijo Katerina Faganel; brez habilitacije Bogomil Rener; Andrej Bratuž; Alojzija Bratuž; Emil Devetak.
Italijansko slovstvo: s habilitad-jo Antonija Vondna; brez habilitacije Majda Corsi roj. Sfiligoj.
Filozofija, zgodovina, civilna vzgoja, pedagogija in psihologija: Andrej Macuzzi; Andrej Bratuž; oba s habilitadjo.
Naravoslovje, kemija in zemljepis: s habilitadjo Lučka Komac; brez habilitadje Helena Knez: Marij Černič.
Matematika in fizika: Branko Fer-lat: Ivan čemic. oba s habilitadjo.
UČITELJIŠČE
Petje: Stanislav Jericijo s habilitacijo.
LICEJ
Zgodovina umetnosti: Bogomil Rener brez habilitadje.
Telovadba: s habilitadjo Maja Marini roj. Leban; brez habilitacije, zakon z dne 19. oktobra 1970. št. 832: Teodora Bednarich.
TRGOVSKA ŠOLA
Splošna kultura in civilna vzgoja: Karlo Primosig brez habilitadje.
Matematika: Karlo Bresdani brez habilitadje.
Administrativna tehnika: Vitomi-ra Vesel roj. Winkler.
Strojepis in stenografija: brez habilitacije Sergij Dilizza.
Finančna in socialna zakonodaja: brez habilitacije Karlo Primosig.
Splošni zemljepis in blagoznan-stvo: brez habilitadje Karlo Bre-sciani.
se je sprehajala po omenjeni ulid in ko je šla mimo avta fiat 600 z videmsko registradjo, ki je bil u-s ta vi jen in je imel vrata na ste-žaj odpria, je skočil iz avta proti njej neznanec v starosti 25-30 let, .jo nap«del in jo skušal potegniti v avto. Žena se .je branila z dežnikom in klicala na pomoč. Neznanec je zato odnehal in pobegnil s svojim vozilom. Zasledovanje ljudi, ki so prišli ženski na pomoč, je bilo zaman. Zadevo so domačini iz Pevme javili poliriji, ki sedaj vodi preiskavo.
V nedeljo na Vrhu partizansko srečanje
Za svoj celotedenski praznik Vrhovci še vedno mrzlično delajo. Predvsem jim je do tega. da bi uspelo partizansko srečanje, ki uo v nedeljo, 16. t. m., ker je pravzaprav celotno praznovanje namenjeno bivšim partizanom, sai !«-do domačini s čistim izkupičkom postavili padlim borcem spomenik v vasi.
Vrhovd pozivajo vse bivše partizane, naj se zberejo v čim večjem številu na nedeljskem praznovanju. Tega dne bosta na Vrhu govorila tudi poslanec Fortuna in novinar Spetič.
Kino
Gorica
VERDI ob 17.15-22.00: «Gli artigli dello squartatore», E. Po rt er in J. Merrow. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO ob 17.30—22.00: «1 cannoni di S. Sebastian*. A. Quinn in A. Comer. Barvni film.
MODERNISSIMO Zaprto zaradi počitnic.
CENTRALE Zaprto zaradi ,Aidtmc.
VITTORIA Zaprto zaradi počitnic.
Iršič
AZZLRRO Danes zaprto.
EXCELSIOR ob 17.30: »Confessioni dl un commissario di polizia al pro-curatore della Repubblica* Franco Nero. Barvni film.
PRINCIPE ob 18.00 »II territorio degll altri*. Dokumentarni film v barvah.
Vor« i.oricu
SOČA (N. Gorica): »Sugar colti, italijansko španski barvni film — ob 18. in 20.15.
SVOBODA (Sempeterr ismrt trka dvakrati. italijansko nemški uarv-m film ob 18.30 in 20.30.
RENČE: Danes zaprto.
ŠEMPAS: Danes zaprto.
KANAL: Danes zaprto.
PRVAČINA:	»Lov na šefa tolpe*,
francoski barvni film - ob 20.
DESKLE: »Doktor v težavah*, angleški barvni film — ob 20.
»POTUJOČI KINo»: V Selu — *Quo vadiš*, ameriški barvni film — ob 20.15.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežura« lekarna Pontonj e Bassi, RašteJ 38, tel. 83-349.
PRIMORSKI DNEVNIK
14. julija 1971
NEKAJ PODATKOV IZ LETNEGA POROČILA OZN
Razlika med bogatimi in revnimi se še veča
Navidezna prednost dežel v razvoju ■ Večji prirodni prirastek nerazvitega sveta - Krajše in bednejše življenje siromašnih
Ponovno je izšlo letno statistično poročilo Organizacije združenih narodov, poročilo, ki ga je vredno prelistati. Iz poročila ponovno izhaja, da se prepad med bogatimi in siromašnimi še vedno poglablja in to kljub velikim naporom, ki jih dežele v razvoju vlagajo v svoj gospodarski napredek. Pri tem velja dodati še dejstvo, da bogate države ne upoštevajo sklepa, da bodo dale en odstotek vrecbiosti svoje bruto proizvodnje za pomoč nerazvitim, kajti doslej se nobena razvita država ni držala te obveznosti v celoti in le redke so dosegle pol odstotka.
In vendar moremo prav v deželah v razvoju v obdobju od predek, celo višji kot v razvitih deželah. Po podatkih združenih narodov se je skupna industrijska in kmetijska proizvodnja v deželah v razvoju v obdobju od 1960 do 1970 povečala za 43 odst., v razvitih deželah pa so zabeležili povečanje za 27 odst. To višje povečanje v deželah v razvoju pa nas ne sme zavajati v optimizem, kajti upoštevati je treba, da so številne dežele v razvoju začele tako rekoč od nič ali z nizke osnove in zato je procent, ki je sicer višji, dokaj varljiv v primerjavi z nižjim procentom v deželah z bogatim gospodarstvom in z razvito industrijo. Od tod ugotovitev, da se prepad med razvitimi in nerazvitimi kljub velikim naporom nerazvitih še veča.
To pa postane še bolj kritično, če vzamemo v poštev tudi naraščanje prebivalstva v deželah v

Samocarinjenje,
seveda,
v
na Švedskem
Švedska hudo trpi za pomanjkanjem delovne sile. Delovnih moči primanjkuje v zasebnih podjetjih, še bolj pa na področju javne uprave. Javni uslužbenci uživajo letno dva do tri mesece dopusta, razen tega se lahko upokojijo že pri 60. letu namesto pri
67.,	kakor predvideva zakon; toda z druge strani imajo za približno 20 odst. nižje plače kakor njihovi vrstniki na zasebnem področju. To pa tudi nekaj pomeni! Čuti se predvsem pomanjkanje sodnikov, zdravnikov, učiteljev in profesorjev, policajev, carinikov idr., uradnikov pa tako in tako vsevprek.
Kot rečeno, je tudi v carinski upravi premalo uslužbencev, s čimer se je v danem trenutku glavno ravnateljstvo uprave pač sprijaznilo. Vendar je temu našlo primemo, sicer dokaj svojevrstno rešitev. Namreč sistem samocarin-jenja. Sestavilo bo nadroben seznam vseh uvoznikov, ti pa bodo ob vsaki uvozni operaciji morali izprositi od carinske uprave dovoljenje za ocarinjenje uvožene pošiljke, nakar bodo sami opravili vse potrebne carinske formalnosti. To se pravi, p<?d odgovornostjo lastnika oziroma direktorja podjetja bodo izpolnili ustrezne carinske listine, določili carino in vse dokumente s pristojbino v denarju vred poslali carinski upravi. Slednja meni, da je tako vsaj za prihodnjih pet 14t rešila problem delovnih moči.
Carinska uprava v Stockholmu ima v »organiku* le 80 odst nujno potrebnega osebja a od tega jjh vsaj 10 odst. redno izostaja z dela zaradi bolezni, raznih nezgod, dopustov, vojaške službe, nosečnosti itd. V podobnem položaju so carinske uprave drugod po švedski, tako tudi v Malmoju. Ravnatelj tamkajšnje carinske uprave Gunnar Josefsson razpolaga navadno komaj z 52 odst. sicer stalno nameščenega osebja in prav zato je prišel na misel, da bi carinjenje uvoženega blaga naprtili kar uvoznikom samim.
Parlament je njegov predlog takoj sprejel in ga spremenil v zakon. Josefsson je novinarjem izrazil prepričanje, da se bodo o-peraterji vedli kavalirsko, kakor je pač navada v tej deželi in da si gotovo ne bodo drznili ukrasti carini ene same krone'
Novi carinski predpisi naj bi pričeli veljati postopno oktobra letos Pravijo, da so švedski uvozniki r aravnost besni...
—s. g —
Fotografska dokumentacija o Vietnamu
Založnik Roberto Napoleone pripravlja fotografsko knjigo z naslovom: *Vietnam - contro un genocidih. Gre za fotografsko dokumentacijo, ki ne obsoja ameriške agresije v Vietnamu, pač pa obsoja ves svet, vse človeštvo, ki mimo gleda, kaj se dogaja v tej daljni deželi. Gre za obsežno zbirko doslej še neobjavljenih slik, zbirko fotografij ki so jih posneli zahodni fotoreporterji, ki so o-biskali to nesrečno deželo, in veliko fotografij, ki so jih posneli sami vietnamski partizani. Knjiga je fotografska dokumentacija strahotnega pokola, ki se že dolga leta nadaljuje v tej azijski deželi medtem ko ostali svet. molči ali pa se le od časa do časa o-glasi kak glas obsodbe, ki pa ostane le glas vpijočega v puščavi.
razvoju. V letu 1970, ko so napravili obračun za minulo desetletje in prišli do sklepa, da se je ekonomska zmogljivost teh dežel dvignila za 43 odst., so tudi ugotovili, da je ta dvig le malo iznad pri-rodnega prirastka prebivalstva, to se pravi, da ostaja raven bogastva, v kolikor o bogastvu sploh moremo govoriti, na isti stopnji kot prej, medtem ko se v deželah z bogatim gospodarstvom prebivalstvo bolj počasi množi in je zato nižji gospodarski razvoj bogatejši, večji kot v deželah v razvoju tudi v zvezi z naraščanjem prebivalstva.
Razlika v življenjski ravni se v statističnem poročilu Združenih narodov prikazuje na dva načina. Na področju porabe energije je bilo v letu 1970 stanje naslednje: dežele v razvoju, ki imajo v primerjavi z razvitimi deželami dvakrat več prebivalstva, potrošijo le nekaj več kot eno sedmino skupne energije, kolikor je proizvedejo na vsem svetu. Če bi vse vire pogonske sile izrazili v tonah premoga, bi poraba energije na svetu znašala 1,9 tone na vsakega človeka, toda v Gani v Afriki pride le 150 kg premoga na državljana, v bogatih ZDA pa 11 ton in 100 kg, to se pravi, da porabi državljan ZDA 70 krat več energije kot je porabi prebivalec afriške dežele Gana.
Podobna nesorazmerja imamo tudi na področju prehrane. Logično, da državljan ZDA ne more pojesti 70 krat več kot poje prebivalec Gane, toda statistični podatki točno govorijo, da v razvitih deželah potroši sleherni državljan v poprečju za 3450 kalorij hrane, medtem to imamo v Alžiriji poprečje komaj 1890 kalorij, v Ekvadorju, Somaliji, Boliviji in v Indoneziji pa celo komaj 1750 kalorij. Res je, da ne moremo prebivalca Ekvadorja primerjati s prebivalcem Švedske, Norveške, Kanade itd., ker tudi klima vpliva na porabo, torej na potrebe. Toda prebivalec Ekvadorja ne troši le za 1750 kalorij hrane na dan zato, ker bi mu to zadoščalo, pač pa zato, ker je več nima
V deželah v razvoju in v povsem zaostalih deželah pa imajo druge »rekorde*. Namreč izredno veliko rojstev in kljub številnejšim smrtim višji prirodni prirastek. Sicer pa bomo glede tega navedli naslednje podatke; na Švedskem umre v prvem letu življenja le 11,7 otrok na tisoč rojenih otrok, to se pravi, da imamo na Švedskem najnižjo smrtnost otrok na svetu, komaj 1,17 odst. Za Švedsko ne prideta več ZDA in Sovjetska zveza, ki sta imeli rekordno nizko smrtnost o-trok, pač pa sledi Švedski Japonska, kjer umre le nekaj nad 2 odst. otrok. Na tretjem in četrtem mestu sta torej Sovjetska zveza in ZDA, krivulja smrtnosti otrok pa se naglo vzpenja v deželah v razvoju ter v zaostalih deželah, saj umre na primer v Gvineji že 216, v Gabonu pa 226 otrok od 1000 rojenih, to se pravi da umre le malo manj kot vsak četrti otrok.
Samo ob sebi se razume, da je s tem v zvezi povezana tudi poprečna življenjska doba v posameznih deželah. V deželi, kjer podleže raznim boleznim veliko otrok, pomeni, da v tej deželi higiena in zdravstvo ne moreta biti visoki. Hkrati je to znak slabe prehrane in še vrste drugih momentov, ki vplivajo na krajše oziroma daljše življenje. Zato je povsem logično, da imajo bogate dežele še to prednost, da pri njih ljudje bolj bogato in bolj dolgo živijo. Navedli bomo le dve skrajnosti. Na Švedskem znaša poprečna življenjska doba 76 let za ženske in 72 let za moške; v Nigeriji v Afriki pa znaša poprečna življenjska doba za ženske 36 let, za moške 37 let, z drugimi besedami povedano živi prebivalec Nigerije le polovico dobe, ki je preživi prebivalec Švedske. Če upoštevamo še dejstvo, da preživi prebivalec Nigerije še to svojo kratko dobo v bedi, medtem ko more Šved dvakrat daljšo dobo preživeti v blagostanju, je prebivalec nerazvitega sveta štirikrat in ne dvakrat prizadet oziroma oropan.
Kljub vsemu temu pa je naraščanje prebivalstva v nerazvitih predelih sveta hitrejše kot v razvitih deželah. Sredi leta 1970 je bilo na vsem svetu 3 milijarde 632 milijonov ljudi, pred nedavnim so ugotovili, da je bilo na svetu že 3 milijarde 800 milijonov ljudi. Če upoštevamo dejstvo, da znaša poprečje naraščanja svetovnega prebivalstva že 2 odst. na leto, bo leta 2000, to se pravi čez obilnih 25 let na Ženi ji že 7 mili-
jard ljudi, morda celo več.
Podrobnejši podatki govorijo naslednje: prebivalstvo Azije se bo v bodoče večalo za 2,3 odst. na leto in predstavlja že danes dve tretjini vsega prebivalstva sveta; v Afriki se prebivalstvo veča za 2,5 odst. na leto, v Latinski Ameriki pa celo za 2,9 odst. Iz tega izhaja, da se prebivalstvo naglo veča prav na področjih velikega siromaštva in močnega zaostajanja. V nasprotju s tem se veliko počasneje veča število prebivalstva razvitega dela sveta. V Severni Ameriki beležimo letni prirodni prirastek za 1,3 odst., v Evropi pa komaj za 0,8 odst.
Navedli bi lahko še nekaj podatkov o industrijskem in gospodarskem razvoju na sploh, vendar postajajo številke dolgočasne. Zato bomo rekli, da so v zadnjih letih zabeležili največji industrijski razvoj na svetu na Japonskem, koj na drugem mestu pa je Sovjetska zveza in tudi socialistični svet nasploh kaže hitrejše napredovanje v primerjavi z deželami ostalega razvitega sveta.
PROIZVODNJA ELEKTRIKE V SZ
Svetjakobski motiv
(Foto M. Magajna)
Do konca petletke tisoč milijard kWh
Glavni viri električne energije so v azijskem delu dežele Največ elektrike dajo termične centrale - Gradnja novih objektov
MOSKVA, 13. — Po proizvodnji električne energije je Sovjetska zveza druga na svetu. Na prvem mestu so ZDA, ki proizvajajo 1400 milijard kWh električne energije na leto, medtem ko jih proizvaja Sovjetska zveza nekaj manj kot 800 milijard. Toda do leta 1975 se mora proizvodnja električne energije v Sovjetski zvezi povečati na 1000 milijard kWh, tako da bo znašala poprečna poraba že 4000 kWh na prebivalca, kar je vsekakor veliko, vendar še precej izpod poprečja, ki ga imajo na Švedskem, v Švici. v Veliki Britaniji in še dnini«-	.
V Sovjetski zvezi računajo, da se bo poraba na prebivalca do konca sedanjega petletnega načrta povečala za 30 odst. v pp-prečju, na sovjetskem podeželju pa se bo poraba povečala za 100 odst. kajti prav sovjetsko podeželje je tisto, ki je glede tega sedaj v zaostanku.
Na termične centrale, se pravi na centrale, kjer uporabljajo premog natlo in plin, odpade, kar 80 odst. vse sedanje sovjetske proizvodnje električne energije.
MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIUIIIIIIIIMIIIIlIllUIIIIIIIIIIIIItTIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllHIIIIHtllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIII
VEDNO VEČ JE LJUDI, KI OPOZARJAJO SVET NA NEVARNOSTI
LAHKO JE RAVNOTEŽJE PORUŠITI TEŽKO PA GA SPET VZPOSTAVITI
Sovjetski znanstvenik povzema idejo dveh pariških strokovnjakov in navaja konkretne nevarnosti, ki izhajajo iz rušenja ravnotežja v zemeljskem ozračju
Ko sta se pred leti dva profesorja s pariške Sorbone oglasila k besedi in v svoji študiji obsodila človeško blaznost, ker z atomskimi poskusi in z raznimi drugimi dejavnostmi ruši ravnotežje v atmosferi, so se oglasili k besedi tudi drugi strokovnjaki, ki so mlada kolega pobijali, češ da pretiravata. Mlada pariška profesorja sta do podrobnosti izračunala, koliko vročine »prenese* v atmosfero posamezna atomska eksplozija, koliko pripomore k rušenju ravnotežja množica avtomobilov, tovarniških dimnikov in drugih virov plinov na zemlji in sta navedla konkretne podatke, kako malo je treba, da se ravnotežje v zraku, v zemeljski atmosferi poruši, seveda na škodo
človeštva. Tedaj so ju označili kot »alarmista*. Nekaj let pozneje se je s podobnim opozorilom oglasil švicarski znanstvenik Pic-card mlajši, ki je opozoril človeštvo, da naj se spametuje, kajti v nasprotnem primeru da se bo človeštvo in vse, kar ie živega na zemlji, zadušilo v samih tridesetih letih. Tudi njega niso hoteli poslušati in so trdili, da mož pretirava. Sedaj pa so pozivi na previdnost tako rekoč na dnevnem redu. okrogle mize, študije, zasedanja in razne druge oblike proučevanja zelo perečega ekološkega problema pa so postala že moda. Pomislimo le na svetovno zasedanje v Stockholmu. na podobno zasedanje v Parizu. na sedanje zasedanje v Rimu
mmas - - . ■	■*
. - ... \
Filmska umetnica Claudia Cardinale se čedalje bolj uveljavlja
NllllirillHlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHflllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIinHIlllHlllllllllllllllllimiimillllllHIIIIIIIIHlIlll
točnostjo. Ostro zavrnite nekega
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4) Upoštevajte nasvet prijatelja, ki vam želi dobro. Ne boste se kesali za svojo širokosrčnost.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne verujte vsakomur, ki vam kaj obljublja. Nekaj več sreče v ljubezni.
DVOJČKA (od 21.5. db 22.6.) Vne site v svoje delo več dobre volje. Ljudje zelo cenijo moralne kvalitete.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Storite vse, da bi izpolnili obveznost, ki ste .jo sprejeli. Odpravili se boste na potovanj^
LEV (od 23.7. do 22.8) Posli se danes ne bodo razvijali po vaših željah. Manjši nesporazum s prijatelji.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pazite, da se neki spor ne spremeni v kaj hujšega. Nepričakovano zadoščenje v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pogumno se sponrimite s težkočami, ki boste nanje naleteli. Razčistite odnose z ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Svojih nalog se lotite z večjo odL
zapeljivca.
STRELEC (od 22.11. do 2012.) Za izpolnitev izrednih nalog so potrebne izredne sposobnosti. Doma ne gre vse v redu.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Skušajte izpolnjevati svoje delovne naloge. Z dobro voljo lahko odpravite nevšečen spor.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zaostreni odnosi med varni in predstojnikom. Opravičite se dragi osebi za žalitev.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne kritizirajte svojih sodelavcev, ker to ni najbolj vzgojno. Bodite odtočni do najmlajših.
itd., skratka, človek ie odkril nevarnost, na katero so ca previdnejši ljudje opozarjali že pred leti.
V	zvezi s tem bomo navedli iz publikacije sovjetske agencije »Novosti* nekaj zelo konkretnih poda tkov. ki nas spominjajo nekoliko na prvo opozorilo, ki ie pred leti prišlo s pariške univerze.
V	zemeljski atmosferi se ie količina ogljikovega dvokisa v zadnjih letih povečala za 10 do 15 odst. In ta količina se iz leta v leto veča za 0,2 odst. Tako zatrjuje sovjetski znanstvenik Mi-hail Budiko, ko so ga kot dopisnega člana sovjetske akademije znanosti nagradili tudi z Leninovo nagrado. Prof. Budiko nadalje pravi, da je treba to povečevanje ogljikovega dvokisa v zemeljskem ozračju pripisovati izgorevanju milijard ton premoga in raznih plinov na leto.
Seveda ima to povečevanje o-gl.jikovega dvokisa v zraku tudi svoje posledice, ker ruši ravnotežje. Nadalje večja količina ogljikovega dvokisa oziroma gostota ogljikovega dvokisa v zraku ne ustavlja enako vseh sončnih žarkov, pač pa ustavlja le dolgovalovne sončne žarke, ne ustavlja pa kratkovalovnih Koncentracija ogljikovega dvokisa ie zato privedla do povišanja temperature na zemeljski površini. To se opaža že sedaj, do konca tega stoletja pa se bo poprečna letna temperatura na vsej zemeljskj obli dvignila takole: na polarnih področjih za pol stopinje, na ekvatorialnih pa za eno stopnjo.
Do tu o ogljikovem dvokisu.
Na klimo na Zemlji pa vplivajo tudi razna druga goriva, kot na primer bencin, nafta in razni derivati nafte. Pa tudi atomska energija. Pred leti sta mlada francoska znanstvenika opozarjala predvsem na posledice atomskih poskusov. To ie bilo tedaj posebno aktualno zato. ker so se atomski poskusi v zraku vrstili tako rekoč dan za dnem. Danes temu ni več tako. zato imamo že precej atomskih električnih central. ki baje posredno tudi vplivajo na spremembo klime. V zvezi z raznimi gorivi in tudi z a-tomsko energijo sovjetski znanstvenik pravi takole: »S tem. da človek uporablja vsa ta razna goriva, pripomore k dviganju poprečne temperature v zraku za desetinko stopinje. Na pr,vi pogled se zdi, da gre za malenkostne spremembe. Toda to se zdi le na prvi videz, kajti ponekod se temperatura zaradi gostih virov izgorevanja dvigne veliko več. drugod pa se v trenutku to niti ne pozna. Toda ne smemo pozabiti, da ozračje Zemlje ni mimo. To na nek način rešuje svet. kajti v nasprotnem primeru bi se prebivalci določenih področij zadušili v vročini, kajti v nekaterih velikih mestih, kjer je izredno močan promet, in kjer je na razmeroma majhnem prostoru veliko^ industrije. bi se samo zaradi vročine, ki jo sproščajo ta izgorevanja. temperatura dvignila za več. celo za 10 stopinj. Ker pa atmosfera kroži, se ta vročina razprši to nanese v celoti na razmeroma nizke poviške, na že o-menieno povišanje temperature za desetinko stopinje na leto. To je malo. hkrati pa tudi veliko. Zakaj?
Svetovna proizvodnja energije se veča za šest odst. na leto. To je na prvi pogled prav tako malo. v resnici pa ie veliko, kajti če se bo proizvodnja energije večala iz leta v lato sa 6 odst., se bo v
ustreznem razmerju dvignila tudi temperatura, in računi kažeio. da bi se zaradi tega mogla v samih 50 letih temperatura zemeljskega ozračja dvigniti na vsei zemeljski obli tudi za nekai stopinj. To pa že ni več malo.
Meritve, ki so jih izvedli z meteorološkimi raketami in umetnimi sateliti, navajajo k misli, da bi se majhne začetne vremenske spremembe mogle kmalu spremeniti v velikanske, v katastrofalne skoke zaradi sprememb na področjih polarnih ledenikov Skrčenje polarnih ledenikov bi moglo v najkrajšem času močno prispevati k nagli otoplitvi ozračja.
Zato sovjetski znanstvenik meni, da bi bilo treba preprečiti te morebitne spremembe, ki bi mogle povsem sprevreči klimo celih področij z vsemi hudimi gospodarskimi in tudi drugačnimi posledicami. Da bi se to doseglo, ie po njegovem mnenju potrebno da bi prišlo do zbližgnja in ■ sodelovanja med strokovnjaki posameznih dežel in zemljepisnih regio-nov. Sovjetski znanstvenik pravi, da je res. da vplivanje na atmosfero dokazuje moč. ki io ima človek nad prirodo. To posredno govori o neomejenih perspektivah, ki se kažejo človeštvu za bodočnost. Hkrati pa predstavlja nekontrolirano prevladovanje človeka nad prirodo tudi izredna nevarnost. kajti lahko ie ravnotežje porušiti, toda kje bo človek našel sredstva, da bo to ravnotežje spet vzpostavil?
Trideset termičnih central ima zmogljivost vsaka po en milijon kW in še več. To se pravi, da so termične centrale za sovjetsko zvezo trenutno osnovni viri električne energije, pa čeprav hkrati vemo, da gradijo v Sovjetski zvez-zi zelo veliko hidrocentral, saj ima Sovjetska zveza štiri največje hidrocentrale na svetu.
Kljub temu, da grade v Sovjetski zvezi sedaj veliko hidrocentral, je v načrtu cela serija termičnih central za skupno zmogljivost 16 milijonov kW, serija termocentral. ki bodo uporabljale premog rudnikov Ekimastuc iz Ka-zakstana.
V splošnem gradijo v Sovjetski zvezi centrale z veliko zmogljivostjo. Že nekaj let prevladujejo generatorji z zmogljivostjo 300.000 kW, v kratkem pa bodo začeli montirati generatorje s 500 tisoč in celo 800 tisoč kW. načrte pa delajo celo za generator z zmogljivostjo 1 milijona 200 tisoč kW. Ta generator bodo vgradili v hi-drocentralo Kostroma na Volgi.
Največja hidrocentrala na svetu je centrala v Krasnojarsku na reki Jenisej. V decembru lani je ta centrala dosegla zmogljivost 6 milijonov kW. Prav tako veliki sta centrali v Ust - Ilimu, ki ima zmogljivost 4 milijonov 300 tisoč kW medtem ko je zmogljivost centrale šušenjskoje kar 6 milijonov 400 tisoč kW. Ti centrali gradijo na rekah Angari in Jeniseju.
Problem gradnje central in porabe elektrike v Sovjetski zvezi je tudi problem prenosa proizvedene energije od centrale do potrošnika. V Sibiriji in na vzhodu Sovjetske zveze na sploh sq glavni rečni tokovi in glavni rudniki premoga oziroma ležišča nafte in plina. Tod torej morejo biti tudi centrale. Zato so glavni viri energije na vzhodu. Tri četrtine porabe električne enrgije pa so na zahodu, v evropskem delu Sovjetske zveze. Zato so potrebni izredni daljnovodi, ki veliko stanejo, vrhu tega pa se na dolgih relacijah izgubi precejšnja količina električne energije. Trenutno gradijo 1.600 milj. to se pravi 2 tisoč km dolg električni vod ki bo pripeljal iz Ekibastoca do srednje evropske Rusije elektriko iz tamkajšnjih central, iz zgoraj omenjene serije termičnih central, ki jih gradijo v Kazakstanu. Da bi mogli »nemoteno* uporabljati e-lektrično energijo v industrijsko razvitem predelu Evrope, so ustvarili enotno električno mrežo z zmogljivostjo 109 kW za ves evropski del Sovjetske zveze.
«Zadeva Feltrinelli» v založbi «Stampa Club»
V Milanu bo v kratkem izšla knjiga «Zadeva Feltrinellb. Knjiga nosi naslov tVaffare Fel-trinelli* napisala pa jo je skupina časnikar ev. ki so zbrali čim več podatkov o tej zadevi, tako neposredno kot tudi iz italijanskega tiska, ki se je o zadevi obširno razpisal. tZadeva Feltri-nellh se začenja z zelo živim pričanjem Carla Ripe di Meana, ki je dolgo let živel in sodeloval s pokornim italijanski mzaložni-kom. Knjigo bo imel izdal milanski «Stampa Club*.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Dela Lorenza Alessandria v «La Lantema»
Umetnostna galerija «La Lan-terna» v Ul. Sv. Nikolam 6 je < letošnji poletni umetnostni suš j organizirala razstavo, ki zasluti vso pozornost. Na stenah obeh prostorov razstave visi že nekaj dni nad 50 večjih in manjših dd italijanskega slikar a Lorenza Alessandria. ki je prinesel Tržača.noih na ogled 14 velikih in majhnih olj. 15 slik mešane tehnike tel dva ducata grafičnih listov. Motivika tega slikarja, ki ie po rodu iz Turina, je svojevrstna, ženski po večini gol ali oblečen W v družbi z najrazličnejšimi spakami. žabam podobnimi ribamh ribami podobnimi opicam, ali Pa tudi same «izmišbene» živalL ki jih ne moremo primerjati živalim. ki jih poznamo iz zoologije• in različne od podobe do podobe. Za vsa razstavljena olja •* tudi za druge slike velja skupno ugotovitev da so izdelana kar sl da realistično in v zelo močnih barvah, za katere pa moramo reči. da so zelo skladne.
Lorenzo Alessandri je. kot smo rekli, rojen v Turinu, je samoti* in se ukvar.a z najrazličnejšimi slikarskimi tehnikami, tudi z grO' fiko. ie od samega začetka sl je vrgel v razna slikarska iskanja. In če smo rekli, da je samouk moramo tudi dodati, da je zelo prefinjen slikar in da razpolaga 2 visoko slikarsko kulturo, s katero se je uveljavil doma in v tujini. pri čemer si je pomagal tudi s slikarsko revijo rSufranta*, k jo je ustanovil in ki io vodi h vrsto let povsem uspešno. Od le; ta 1942, ko se ie začel ukvarjati z umetnostjo, je sodeloval že ph 230 kolektivnih razstavah v ItaliP in v tujini, v samih zadnjih desetih letih pa je priredil na mahi 20 osebnih razstav v Italiji i11 tujini, med drugim tudi v NeU Yorku. Amsterdamu, v San Die-vu in drugod. Njegova razstava, h1 bo odprta do 22. t.m., vcekakot zasluži obisk.
V ZDA kriminal v upadanju
n
k
ki
n:
g'
V«
N
0
ji
s<
n
V
2(
h
n
k
k
ci
n
N
a
it
IV
NEW YORK, 13. - Kriminalnost v ZDA pojenjuje. To izhajh iz zadnjeaa poroč la. ki ga je sestavila ameriška zvezna polici3 FBI. Po teh podatkih se je število hudih zločinov v prvih treh mesecih tega leta povečalo I? za en odstotek. To se pravi da ie to najnižje povečanje hudih zločinov v zadnih enajstih letih. ” prvih mesecih lanskega leta s° zabeležili povečanje hudeaa kriminala za 6 odst., v prvih treh mesecih leta 1970 pa celo za D odst.
Po podatkih omenjenega poročila FBI. poročila ki ga je objavilo ivashingtonsko ministrstvo za sodstvo, so New York. ChicO-. go. Los Angeles in Detroit ml1 tistimi osemdesetimi večjim' ameriškimi mesti, ki se morejo pohvaliti z znižanjem stopnje naraščanja kriminala, medtem ko se ie štev lo zločinskih dejanj v Houstonu. Filadelfiji in še v kakem drugem mestu povečalo.
V poročilu se poudara, do spada med mesta. k~er krimiri" upada, tudi ameriško mesto WU' shington. kjer se ie število kazii<" vih dejani v prvih treh mesecih letošnjega leta zmanjšalo v vrnit' rjavi z istim obdobjem lanske P? leta malone za eno tret ino Sicer pa se je že v lanskem letu< seveda v primerjavi z letom 19?®’ število kaznivih dejanj v WashinP' tonu zmanjšalo za 18 odst
ESI

'///////fr v//////;,
mimm
PETEK, 14. JULIJA 1972
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 1L35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino;
18.15	Umetnost in prireditve; 18.30 Simf. glasba; 18.45 Znane melodije; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo to delo; 20.50 Koncert, sodelujeta sopranistka VVilma Bukovec in tenorist Rudolf Franci; 21.35 Ples; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Glasbeno srečanje; 16.30 Duo Stefanato - Barton.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30,
18.30	21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Plošče Galletti; 10.15 Z nami je... 11.00 Uspeli motivi;
11.30	Današnji pevci; 11.45 Plošče
poldanski spored; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Program za mladino; 18,20 Kako in zakaj?; 18.55 Operna glasba po željah;
19.30	Filmska glasba; 20.20 Simf. koncert; 21.25 Orkestri; 22.20 An-data e ritomo; 2310 Neapeljske pesmi.
II. PROGRAM
Ricordi; 12.00 Glasba po željah;
14.40	Pisana glasba; 14.45 Tretja stran; 15.00 Počitek ob glasbi;
15.30	Z nami je...; 18.00 Pops -tops; 18.40 Male skladbe velikih mojstrov; 19.00 Kulturna panorama; 19.15 V našem študiju 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Naši zho-ri; 21.00 Večer v glasbi; 21.40 Tops-pops; 22.30 Simf. koncert; 23.35 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 20.00 Poročila;
7.10	Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Počitniške aktualnosti;
12.10	Lahka glasba s plošč; 13.15 »The beatles*; 13.27 Strnjena komedija — Lina Volonghi v Evripidovih »Trojankah*; 14.00 Po-
7.30. 8.30. 13.30, 19.30 Poročila;
8.40	Melodrama; 9.30 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošča za poletje; 10.30 Telefonski pogovori; 13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Plošče; 16.00 Lahko glasba s plošč; 18.00 Popoldanski koncert; 20.10 Andata e ritomo; 20.50 Pisana glasba;
22.40	Dennis: Zia Mame.
III. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Glasba in poezija; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Plesna glasba; 13.00 Glinka. Turina; 14.00 Na sporedu Prokofjev in Martinu;
14.30	Dvorakova komorna glasba;
15.15	Menottijeva opera: «11 la-dro e la zitella*; 17.20 Koncert;
18.00	Lahka glasba; 19.15 Vsako-večemd koncert; 20.15 Alergične bolezni; 21.30 Pianist Michele Campanella.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 10.10 Lisztov valček; 10.20 Bellini, Do-nizetti, Mercadante; 11.00 Vivaldi. Haydn. Danzi. Brahms; 12.00 Klavirske skladbe; 12.40 Simf. koncert; 14.10 Sodobna ital. glasba.
SLOVENIJA
7.00, 8.00. 9.00, 11.00. 13.00,
14.00,	16.00, 20.30 Poročila; 9.10 Operna matineja; 10.05 Počitniško
popotovanje; 10.20 Melodije; 11.20 Pri vas doma; 12.00 Turistični na' potki; 13.10 Violinist Igor Ozim!
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40_ 2 domačimi godci; 14.30 Priporoča' jo vam...; 15.10 Koncert za mlade poslušalce; 15.30 Naši poslu šalci čestitajo; 16.30 Napotki 23 turiste; 16.40 Ob lahki glasbi!
17.00	»Vrtiljak*; 17.40 Orkester Acker Bilk; 18.10 Človek in zdravje; 18.20 Operni koncert; 19.0® «Signali» 19.50 Ljubljanski jaz2 ansambel; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Trio Jožeta Burnika!
21.00	Naj narodi pojo; 21.30 Top2 -pops; 22.15 Oddaja o morju!
23.15	Zvoki iz logov domačih! 00.05 Literarni nokturno. 00.1® Ansambel Milles Davis.
ITAL. TELEVIZIJA
16.45 Tour de France; 18 15 Spo red za mladino; 18.45 Živi evangelij ; 19.15 O olimpijskih igrah! 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Dogodek, zakaj in kako; 22.00 Pisana glasba!
23.00	Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Nino Mar-togjjo: L’aria del Continente.
JUG TELEVIZIJA
19.15	Obzornik; 19.30 Vesel) tobogan:	Idrija; 20.00 Mestece
Peyton — film; 21.0U TV dnevnik! 21.35 Zaznamovana — film; 23.2® Košarka: Jugoslavija ZRN, posnetek; 00.35 Poročila; 00.40 Šahovski komentar.
KOPRSKA BARVNA TV
21.00	Mr. Pipper vam predstavlja; 21.15 Poročila; 21.30 Košar ka: Jugoslavija . ZRN; 23.00 «Ko nec velikega Mika*, film.
PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
14. julija 1972
V 11. ETAPI KOLESARSKE DIRKE «TOUR DE FRANCE*
V dvoboju Merckx-Ocana ostal Spanec praznih rok
Italijan Cimondi se je dobro branil ■ Jutri za tekmovalce počitek
Mont vetoux, 13. - Niti e-
i» JS^a’ -307 dolga etapa, ki se k končala na 1900 metrov viso-em Mont Ventouxu, ni prinesla novega. Vsi so od te naporne
gorske
etape pričakovali mnogo
. v	-'“T'-	ivunovau JiinuftU
. ostali pa so precej razočarali. O-^PrišIo do toliko pričakovanega ;^novega napada na rumeno ma-, 1n vsi njegovi šibki poskusi ®e izjalovili. Medtem ko Ocana -J?* s svojimi napadi, se je 20 u X °d'ično branil v zadnjih n(	napornega vzpona. V zad-
‘jem naletu pa je odščipnil svoje--te®™ecu še nadaljnjih pet se-ko 2' v vo k°1° spopada se je ta-ca*° z Belgijčevo zmago, 0-miko-Pa 80 41 ? vedno bolj spod-af*- Govorimo le o dvoboju sar-ii	\Geatna, kajti drugi kole-
. * so že izpadli iz velike igre Mo.. 7 ,ahkn veši le res velik nakx?v spodrsljaj.
, ^Janasnja etapa Carnon - Le Ven-glj Jf bila v začetnem delu pre-Dra„vF!?a> saj 80 556 kolesarji pri-^lali na napor v zadnjih kilo-dirke, ko se je bilo treba v dvajsetih kilometrih za ie	m- Bo prvih vzpetinah
pVodilo 12 kolesarjev, med kate-ivr sta bila seveda Merckx
Impe, Thevenet. španski prvak pa je začel napadati in je s tem skrčil število ubežnikov na štiri. Ni mu pa uspelo, da bi se odtrgal od skupine in sam nadaljeval pot. Sedem kilometrov pod vrhom sedla je bil položaj naslednji: vodili so Ocana, Merckx in Poulidor, sledila sta Agostinho in Vam Impe (30”), nato še z večjim zaostankom Thevenet, Martinez, Gimondi in Zoe-temelk. Tri kilometre pred ciljem pa je nenadoma potegnil Francoz Thevenet, ujel prve in jih takoj pustU za sabo. «Veliki» niso reagirali in Thevenet je zlahka zmagal.
Jutrišnja dvanajsta etapa Carpen-tras - Orcieres Merlette bo imela ponovno cilj na vzponu, dolga pa bo 193 km. Po tej naporni etapi bodo kolesarji v soboto počivali.
Po današnji trdi preskušmji se je skupna lestvica že nekoliko ustalila. Merokx je dokazal, da nima nasprotnikov in tudi Ocana mu ne more do živega. Po predvidevanjih je Guimard moral zapustiti drugo mesto, Gimondi se je razmeroma dobro branil, saj ni njegova zamuda šla preko dveh minut, kot je sam predvideval. Njegov zaostanek pa je že sedaj to-
id j. -m ...	m	Mmiaucii pa je ze seoaj
a ter Poulidor, Gimondi, Van I likšen, da nima več nobenega
"■»Humu......,,.................i...
panja na boljšo uvrstitev. Stari Poulidor pa se je maral tudi odpovedati svojim sanjam po rumeni ma jioi, katero brezuspešno zasleduje že celo vrsto let.
Vrstni red na cilju 11. etape Carnon - Mont Ventoux (207 km):
1.	Bernard Thevenet (Fr.) 7.13*45”
2.	Eddy Merckx (Bel.) 7.1419”
3.	Luiis Ocana (Šp.) 7.14’24”
4.	Rajmond Poulidor (Fr.) 7.14’3G”
5.	Mariano Martinez (Fr.) 7.14’46”
6.	Joaquim Agostinho (Port.) 7.15’03”
7.	Lucien Van Impe (Bel.) 7.1510”
8.	Felice Gimondi (It.) 7.15’31”
9.	Jop Zoetemelk (Niz.) 7.15’40”
10.	Ed. Janssens (Bel.) 7.15’43”
11.	Guimard (Fr.) 7.15*54”
12.	Lahourdette (Fr.) 7.16’58”
13.	Mortenssen (Dan.) 7.17’22”
14.	Prinsen (Niz.) 7.1738”
Skupna lestvica po 11. etapi:
1.	Eddy Merckx (Bel.) 58.431”
2.	Ocana (Šp.) 3*01” zaostanka
3.	Guimaird (Fr.) 4’08”
4.	Gimondi (It.) 5’35”
5.	Poulidor (Fr.) 6’46”
6.	Zoetemelk (Niz,) 812”
7.	Hezand (Fr.) 9’45”
8.	Thevenet (Fr.) 10*04”
9.	Van Impe (Bel.) 11*38”
10. Martinez (Fr.) 14*34” itd.
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiimiiimiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui..
SINOČI V REYKJAVIKU
Amerikanec Fischer predal drugo partijo brez borbe
Fischer se enostavno ni predstavil sodnikom, ki so točko dodelili Spasskemu
REYKJAVIK, 13. — Po drugem : ‘lI dvoboja za naslov svetovnega ^novskega prvaka v Reykjaviku tel Sovjet Špasski proti Američa-nu Fischerju z 2:0.
. ^*fcher se namreč enostavno ni *Fedstavil v dvorani, kjer bi mo-odigrati svojo partijo in po eni Ir1 so sodniki dbdelili zmago Spas-Kot se je izvedelo, je zah-: Va * naj ogranizatorji umaknejo v “voranc, kjer je v teku dvoboj, „ televizijske snemalne kamere.
g animatorji so se seveda tej zah-, Vi uprli in zato se — kot vse aze — Fischer danes ni predstavil-49 šahovnico.
la njegov korak je, severa, zdaj Poslabšal vzdušje okrog reykja-aoga srečanja. Lahko celo reče-v ■ da je ves dvoboj zopet zašel kini^Varnost, da ga bodo sploh pre-
Fischer se namreč obnaša res n ? Vse predrzno in je že krepko imflU me^e Potrpežljivosti vseh, ki p”®90 opraviti z njegovim nasto-ve? Sinočnjega poraza si ni pre-s c 6f]ai k srcu in je šel zvečer .svojim spremljevalcem, duhovni-o Williamom Lombardyjem, igra-bovfcijng. Ker je že sinoči za-vjj0®1- da se danes ne bo predsta-u_ ®a «bojnem polju», če ne bodo godili njegovi zahtevi po odstra-t ,Vl. televizijskih kamer, so ga , opozorili, da mu bodo — če [j t° res storil — odvzeli točko niči '">orkle- Fischer je danes ures-jo U Svoi° grožnjo, sodniki pa svo-
ti^bo Fischer predal še dve par-j^brez igre, bo po pravilniku J^anarodne šahovske zveze zgubil „ vico da nadaljnjih srečanj in svofSk' bo še za tri leta ostal SVeWni prvak.
JSRAND-s HATCH, 13. - V so-IjKj0 bo v Brand's Hatchu v Ve-f0 Britaniji avtomobilska dirka rthule ena za veliko nagrado
Anglije. Velik favorit je Brazilec Emerson Fittipaldi, ki vodi na lestvici za svetovno prvenstvo vozačev.
Tržačani v Grade« na drugih mladinskih olimpijskih igrah - ;,
Več sto mladih tekmovalcev med enajstim in petnajstim letam 'starosti-~se je udeležilo °2; mladinskih olimpijskih iger v Gradcu. Zastopanih je bilo deset mest, med katerimi so bilj tudi Trst, Videm in Celje.
Trst so zastopali mladi tekmovalci v atletiki, tenisu in plavanju. Čeprav so bili mnogi najboljši tržaški tekmovalci te starosti istočasno zaposleni v finalu mladinskih iger v Rimu, se je tržaška reprezentanca v Gradcu I ar dobro odrezala. Osvojila je eno zlato, tri srebrne in osem bronastih kolajn. Zlato kolajno je osvoji! Giorgio Olivo v tenisu.
Vsa prireditev se je odvijala po vzorcu pravih olimpijskih iger, z otvoritveno in zaključno slovesnostjo, katerih se je udeležilo več tisoč graških učencev in dijakov.
NAMIZNI TENIS
RIM, 13. — Italijanska državna reprezentanca v namiznem tenisu bo nastopila v prijateljskem srečanju v LR Kitajski. Italijani bodo odpotovali v Šanghaj, kjer bodo imeli prvo srečanje, 17. julija. Ostala srečanja pa bodo v Nan Čangu, Kantonu in Pekingu.
JADRANJE
GENOVA, 13. - Italijanska jadralna zveza je sestavila ekipo, ki bo nastopila na olimpijskih igrah v Kielu od 29. avgusta do 6. septembra. V raznih kategorijah bo nastopilo deset jadralcev.
21„ 22. in 23. julija 1972
5. jubilejna trofeja Sokola v Nabrežini
Nastopajo
FINI M0DENA
italijanski prvak 1972
UNl BASEL
švicarski1 pvitek 1972
PARTIZAN REKA
fugoslavija
SOKOL NABREŽINA
Italija
RANKO ŽERAVICA, TRENER JUGOSLOVANSKE KOŠARKARSKE REPREZENTANCE:
«Naše gostovanje na Kitajskem je bilo res izredno doživetje»
Najboljši jugoslovanski košarkarji bodo gostovali tudi v Trstu
Trener jugoslovanske košarkarske reprezentance žeravica med pogovorom s
časnikarji
Ranko Žeravica, trener jugoslovanske košarkarske reprezentance, je bil v hotelu Adriatic v Umagu razdražen: že prvi dan mednarodnega turnirja ni potekal v redu. Deževalo je. Prireditelji so prekinili obe srečanji na sporedu. Prenesli so turnir za en dan. Košarkarji ZRN pa so izjavili, da v soboto ne bodo igrali. Komaj so jih prepričali, da so svoj sklec spremenili.
Izkoristili smo priložnost za intervju s trenerjem jugoslovanske reprezentance, ki je, kot običajno, odgovarjal jasno in skrbno.
«Kako to, Žeravica, da na turnirju ne nastopajo trije na
tem | če se povrnemo k tehnični plati, jbolj- j da se bodo Kitajci prav kmalu pri-
UuiiiiiiiiaiiiiiiiiuiiiiiliiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiimiiiiiiijiiiiuiiiiiuiiiiiiiinmiiiiiiiii
PLAVANJE
S ČASOM 2’02"8
Revolucionaren uspeh Rolanda Matthesa s svetovnim rekordom na 200 m hrbtno
Hrbtni slog prvič v zgodovini plavanja hitrejši od «delti-na» - Na 01 morda kolajne za Matthesa tudi v drugih slogih
Svetovni rekord 2'2”8 katerega je v preteklih dneh na prvenstvu NDR na progi 200 metrov hrbtno dosegel Roland Matthes, presega vsako kvalitetno oznako tega rezultata. Ni mogoče niti uporabljata izraz «fantastičen». Roland Matthes je povzročil v zgodovini plavanja pravo revolucijo, saj se je prvič zgodilo, da je hrbtni slog — čeprav le delno — hitrejši od delfina. Svetovni rekord na isti progi v delfinu znaša 2’3"3, torej pol sekunde več, plavalci delfina pa se okoristijo z izredno hitrim startom z blokov, medtem ko v hrbtnem slogu sbartajo naravnost v vodi in je odriv znatno šibkejši.
Za statistike je tudi zanimivo, da je Matthes svetovni rekorder z daleč največjo prednostjo nad dru-
gimi zasledovalci. Z njim se ne morejo kosati niti plavalci, kot so Spitz, Cooper, Kinsella, Fassnacht in Gould.
Matthes nima še 22 let. Rojen je 17. novembra 1950, visok je 192 cm, tehta pa 80 kg. že pet let zaporedoma je bil izbran za športnika leta v NDR, od leta 1967 v hrbtnem slogu še ni doživel poraza in je na zadnjih olimpijskih igrah v Mehiki, seveda, osvojil dve zlati kolajni. Brani tudi svetovni rekord na progi 100 metrov, evropskega pa na 100 metrov delfin.
Matthes je nedvomno naravno čudo, ki (razen z rezultati skrbnih treningov) razpolaga tudi z nizko specifično težo svojega telesa, kar mu omogoča večjo plovnost. Med tekmovanji redkokdaj navduši. Ta-
Kot zanimivost navajamo svetovne rekorde v moškem plavanju, drugi najboljši rezultat in razliko v odstotkih. Med Matthesom in drugimi je pravo »brezno*:
Proga
100 m prosto 200 m prosto 400 m prosto 1500 m prosto 100 m-hrbtno 1 200 m-hrbtno 100 m delfin 200 m delfin 100 m prsno 200 m prsno 200 m mešamo 400 m mešano
rekord
Spitz 51"9 Spitz 1’53”5 Cooper 4T*7 Kinsella 15’57'T Matthes 56”3 Matthes 2’2”8 Spitz 55” Fassnacht 2’3”3 Pankiin 1’5”8 Job 2’23"5 Larsson 2’9”3 Hal 4*31”
drugi
Wenden 52"2 Schollander 1’54”3 McBreen 4’2”1 Burton 15*57**3 Campbell 58”2 Stamm 2'6’-’3 Matthes 55”7 Spitz in Hall 2’3”9 Taguchi 1”6 CoJella 2'24”2 Hall 2’9”5 Colella 4’34”9
odstotek razlike 0,57 0,69 0,16 0,02 3,26 2,77 1,25 0,48 0,30 0,48 0,15 1,41
Med dekleti je največja razlika na progi 1500 m Calhoun 17’19”2 Gould 17’00”6
prosto
in sicer: 1,75
■mr*
|«>v m.
-V 1 gam
. "*
Fiancoz Bernard Thevenet je v 11. etapi z odločno vožnjo v zadnjem delu poti osvojil 1. mesto na včerajšnjem
delu «Toura»
ko na 100 m kot na daljši progi, se potrudi le toliko da zmaga. Na 100 metrov so bili skoraj vsi njegovi svetovni rekordi doseženi v prvi predaji mešane štafete, ko je moral tovarišem dati čim večjo prednost, rekordi na 200 metrov pa so bili le odraz pjegove izrazite pretnpči. Američani so mu daljši progi dvakra-t za krajši čas rekord tudi odvzeli, s časom 2’2”8 pa se je Matthes ne samo oddaljil od zasledovalcev, temveč tudi postavil svoj dosežek na isto raven rekorda na 100 metrov hrbtno (56**3).
Za olimpijske igre niste kolajni v hrbtnem slogu zanj noben problem, Matthes pa poleg tega lahko računa na zlato ali srebre tudi na 100 m delfin, v štafeti 4x100 m mešano in na dobre uvrstitev tudi na 100 metrov prosto.
O talentu tega vzhodnonemškega plavalca že pet let ni dvoma, Matthes pa večkrat razburi gledalce s svojo nenapadalno taktiko. Na igrah v Ciudad Mexicu je namreč na 200 m samo 25 metrov pred ciljem imel zamudo cele dolžine telesa, z nekaj krepkimi zamahi pa je nato z lahkoto nadoktiMl razliko in zmagal.
'' --“—K*, bč— J
Miii.r—i{|tj I
V SOBOTO IN NEDELJO V TRSTU
Prijave za deseteroboj ŠZ Ror v Trstu so vsak dan številnejše
V teku so zadnje priprave za sobotni in nedeljski deseteroboj Bora v Trstu. Društvu prihajajo še nadaljnje prijave, tako da je za dovolj številno udeležbo zagotovljeno, čeprav se doslej še niso prijavili vsi, za katere pričakujejo organizatorji, da bodo nastopili na tem tekmovanju.
Društvo Val Venosta iz Bočna je prijavilo 4 deseterobojce, člane nemške manjšine; po enega tekmovalca boste imela CSI iz Verone in Salesino iz Padove; prav tako pa bo verjetno nastopil tudi neki ameriški vojak, ki trenutno služi svoj redni vojaški rok v Vi-cenzi. Ljubljanska Olimpija ba poslala dva tekmovalca. To sta Borut Lampič, ki je s svojim osebnim rekordom 6.150 točk kandidat za eno najvišjih mest, poleg njega bo tekmoval tudi Srečko Zakrajšek, z osebnim rekordom 5.620 točk.
Doslej se še niso prijavili tekmovalci iz naše dežele, katerih bi tudi moralo biti od 20 do 25.
Borov deseteroboj bo torej ne le eno najbolj kakovostnih letošnjih tovrstnih tekmovanj v Trstu, ampak se bo lahko ponašal tudi s številno udeležbo.
ši košarkarji: Simonovič, Plečaš in Čosič?*
Žeravica: «Čosič si je rahlo poškodoval sredinec na roki. Bolje je, da ne igra. Priključil se bo reprezentanci 18. julija. Isto velja za Simonoviča, ki se je na potovanju z evropsko reprezentanco močno prehladil. Nared bo 18. julija. Plečaš pa je bil zelo izčrpan. Počitek mu prija*.
«Imate na razpolago rezerve?*
«Da. To so Živkovič. Ivkovič in novinec Zečevič, član Partizana*.
Kitajska — veliko doživetje
«V okviru priprav za 01 ste letos odpotovali na Kitajsko. Vtisi?*
«Takoj naj povem, da je bilo na Kitajskem čudovito: tako turistično kot športno*.
«Pravo doživetje, torej?*
«Tako je. Odkar treniram reprezentanco sem mnogo potoval. Ni ga skoraj kraja, kjer nismo igrali.
Takega sprejema, kot smo ga bili deležni na Kitajskem, pa res nisem nikdar doživel. Kitajci so bili z nami od začetka do konca turneje zelo gostoljubni. Pospremili so nas od severa do južne Kitajske s teko vljudnostjo, kot je samo njim prirojena. Da ne govorim o organizaciji! Res, enkratno doživetje!*
«Kaj na tehnično? Kitajska košarka je v razvoju? Imajo visoke igralce?*
»Kitajska košarka ie zelo kakovostna. Ne smemo namreč pozabiti, da je košarka kitajski ljudski šport ,kar pomeni, da se s to panogo ukvarja več milijonov ljudi.
Kitajci imajo prefinjeno tehniko-dobro mečejo, hitri so in tudi visoki (videl sem več dvometrašev).
Manjka pa jim izkušenost. Takoj se vidi, da imajo premalo mednarodnih tekem. Boljši so od nas v napadu, slabše pa brani io».
«Kaj pa sodniki, občinstvo?*
»Soienie je bilo nekaj izrednega.
Vsi sodniki so se izredno potrudili, da bi nas ne oškodovali. Preveč so nam pomagali. Poleg tega pa so bili domači igralci zelo korektni.
Večkrat celo vljudni. Tekmam je prisostvovalo tudi do 70.000 ljudi (O. Bili pa so nemi na tekmah.
Mislim, da je deset jugoslovanskih navijačev bolj hrupnih od 70.000 kitajskih. Sicer pa sem prepričan,
'JS*inq lUiA/liK} ij.oifV UCli«	, (
^TntlTTM nAmnm PRVENSTVO
Tudi v drugem dnevu dež oviral tekmovanje
Med boljšimi dosežki je bil rezultat Pignijeve na 1500 m
bližali vrhu svetovne košarke*.
S pripravami v redu
»Kako potekajo priprave jugoslovanske reprezentance?*
»Bili smo zelo v zaostanku. Vzroki so znani: črne koze, prekinitev prvenstva za tri nedelje, igralci niso trenirali. Zato smo morali pospešiti ritem priprav. Mislim, da smo sedaj, kot se temu pravi, ujeli program. Ta turnir pa je za nas bolj sprostitev, kot obveznost. Intenzivno bomo nadaljevali z delom v Sarajevu, kjer se bomo pripravljali na balkanske igre*.
«Udeležili se boste tudi mednarodnega turnirja v Trstu?* «Udeležili se ga bomo, in sicer z najboljšo postavo*.
ZDA in SZ: običajna nasprotnika na Ol »Možnosti Jugoslavije na 01?» «Trdno smo namenjeni osvojiti e-no od kolajn. Naša naloga bo seveda izredno težka. Poleg tega nam tudi žreb ni bil naklonjen. V naši skupini je praktično vsa evropska elita. Seveda, za kolajne ostajata običajna nasprotnika: SZ in ZDA*. «Kaj pa Italija?*
»Že na EP so Italijani pokazali, da so zelo napredovali. Mladi branilec Marzoratj je precej poživil moštvo. Torej boido tudi Italijani hudi tekmeci....*
Zlato v Zadru...
»Kmalu bo v Zadru EP Bo Jugoslavija prva?*
«Igramo na domačih tleh. Razpolagamo z močno in dobro pripravljeno reprezentanco. Kljub močni sovjetski ekipi, bi morda lahko o-svojili tudj prvo mesto. Trener Novosel mi .je zagotovil, da se fantje požrtvovalno pripravljajo in so trenutno v zadovoljivi formi*.
Še ena tekma z Borom?
»Če bi vas Bor povabil na ekshibicijsko tekmo v Trst. bi sprejeli?* »Za vas bi seveda prišli. Toda smo trenutno tako zasedeni, da ne morem takoj pritrdilno odgovoriti. Na vsak način pa obljubim, da bomo preučili možnost tega nastopa. V vsakem primeru pa bi morali igrati prve dni v avgustu*.
Bomo torej tudi leto«, kot pred dvema letoma, lahko občudovali svetovne prvake?
s	b. 1.
RIM, 13. — Drugi dan italijanskega atletskega prvenstva se je začel v lepem vremenu, ki pa se je kmalu skisalo. Dokaj gost dež je dodobra namočil tekmovalne naprave in teko je bilo nemogoče doseči vidnejše rezultate.
Zmagovalci posameznih disciplin so bili v drugem dnevu ti atleti: palica- Fraquelli (Turin) 5 m troskok: Buzzelli (karabin.) 15,14 m
100 m — moški Guerrini (Bergamo) 10*4
100 m — ženske: Molinari (Piacenza) 11”6
1500 m — ženske Pigni (Milano) 4*15"3
disk — moški- Simeon (Milan) 59,96 m
400 m — moški: Fiasconaro (Turin) 46”3
800 m — moški: Arese (Rieti) l*49'’l
400 m — ženske: Zangirolami (Bočen) 54**9
1500 m — moški: Riga (Arcuti) 3’49”2
5000 m — 1'omasini (karabinjerji) 14*13**2
3000 m - ženske- (.ovisolo (Turin) 9*54**
400 m - ovire moški Ballati (Pi-stoia) 50"5
80(1 m - it'1'ke: Govoni (Bologna) 2’08”2
krogla - moški Sorrenti (Turin) 17,42 m
kopje — moški Cramerotti (Alco) 80,64 m
OBVESTILO
Breg priredi danes ob 21. uri na Jami v Boljuncu družabni večer ob zaključku letošnje sezone Vabljeni so vsi atleti in prij«,ol|l društva.
SOŽALJE
športno društvo Primorje izreka ob izgubi uone Jožefe Starc, svojemu članu Žarku Prašlju iskreno sožalje.

Mladostni dnevnik
16 SIMONA RUTARJA
Odposlal sem prošnjo za enoletnega prostovoljca v Tol-154)
••• morda praznega. Sicer se pa moja poprejšnja sreča ni
krnila.
^^4 —27. Precej dolgočasni in navadni božični prazniki. Po teu 1 navadn° tombola — za lešnike (z majhnimi izjemami) j6 *aka Tomatova smešnica. Potem pa še neko srečkanje, ki Opravilo mnogo smeha.
Tako je mdnolo tudi L. 1870. V nekem obziru je bilo naj
|^ejše, a ob enem naj žalostnejše, kar sem jih učakal. Zdaj i2fe Je teklo pre hitro, zdaj pre počasi, in vendar se mi je (jr ^°- Užil sem v njem mnogo zlatih trenutkov, več srečnih , * a ne se manjkalo tudi takih, ki so mi vse veselje, ves up ^morile, tako da sem bil že vsega sit in presit. Bog daj, da
bi
bilo..
155)
LETO 1871 Februar.
bab«"' ?oldat werden w°lten ulndl bist eaner geworden. Ich rnich bei der Ausnahme fur dich vervvendet, aber ich jj. > dass ich mdeh fiir amen unwtirdiigen vervvendet habe. Folgetn vveisst du.» 156) Tako me je odpustil.
® tem se mi je izpolnila moja želja: da bom zapustil pri Jčno malo semdnišče. Sicer nesem bil zdaj nič več toliki
vnet za to misel. Tudi druge okoljščdne so storile, da se nekako nerad mislil na moj odhod iz seminišča.
8. Pride oče v Gorico. Kiselo se je deržal, vendar nč bil posebno hud. Šel je k direktorju [malega semenišča!, ki mu je beržkone vse povedal, kar meni, če ne še kaj hujšega. Drugi dan je govoril le malo oče z menoj. Po kratkem in merzlem slovesu šel je domu. Tudi stric je prišel z očetom v Gorico, pa jaz nesem bil vreden niti ž njim govoriti, niti ga videti.
12. Ob 7. zv.lečerl dijaška beseda v čitalnici. Program je bil sledeči: 1.) Brodar (besede in napev Lebanov), 2.) Govor (Stanič), 3.) Dijaška (bes.ledilol Peršič, napev Leban), 4.) Orest (deklamoval Vodopivec), 5.) Domovini, 6.) Igra ((Oproščeni jetniki) (Igrali so: Stanič grajščaka, Suša čuka, Furlani (VIII) Buteljna, Hočevar Koppdvarja, Kosovelj (III real.(kal) MMčeta, Marinič (VIII) Snetovskega in L. Juvančič desetnika), 7.) Venec slo.[venskih ali vanskihl pesni, 8.) Na Veršacu (dekl.lami-rall Kragel VI.), 9.) Naprej. Beseda je bila še precej izverstna, igrali so dobro, poslušalcev je bilo mnogo, tudi gospodičdn, ki so se do plesa — prav dolgočasdle, ker večidel neso nič umele. Po besedi večerja pri 3 kronah, potem ples do 1. po-polnoči. 157)
K tej besedi smo smeli tudi verdenberški odgojend priti, česar se nesmo nadejali. Marušič je imel sicer tudi tedej kot zrniraj veliko pomiselkov, pa zadnič je vendar dovolil, da smo smeli k besedi.
17.	Smo začeli Wolfov slovar 158) prepisovati na Oreščevo povelje.
18.	—22. pustni prazniki. Precej dolgočasa. Vse se Je ver-šilo navadno; večidel smo prepisovali Wolfov slovar.
Marec.
6. BflRjte teta v Gorico. Pričakoval sem jo že več časa in Spravljen sem bil na eno pridigo, kakor je bilo pričakovati po zadnjem stričevem pismu. Toda sprejela me je prav prijazno in pomilovalno. Rekla mi je, da je bal stric pri nadškofu,
da je prinesla direktorju pismo in da ji je ta že obljubil, da smem tudi po veliki noči v semnišči ostati, vendar pa naj ga grem še jaz prosit in ga prašat, kaj imam v tej zadevi storiti, ali bo treba še pismeno prositi itd. Potem ko me je po njeni navadi oštela glede lasč in td. (takodaljel je odšla domu.
10. Sem bil pri direktorji. Sprejel me je jako prijazno in milostljivo, še nikoli ni bil tako dober z menoj. Ko sem mu rekel, kaj moji starejši žele, da bi jaz še v semenišči ostal me je prašal, kaj pa jaz mislim? Jaz sem mu odgovoril, da nečem biti svojim starejšem nepokoren. Tako sem ga premotil, da me ni daije več o tem prašal. Potem mi pove, da me ima škof rad (to pa ne ve zakaj), in da me ima on še raje. Rekel mi je, da ne bo treba nikake prošnje delati, k večemu če pojdem sam enkrat k nadškofu. Pristavil je sicer, da to ni postavno, pa da tukaj se vendar lahko Izjema naredi, češ da jaz natanj-ko Statute spolnujem. Omenil je tudi nekaj o plačilu, rekoč: «besonders aber wenn sich die Eltem herbei-lassen wiirden...» 159) dalje ni dokončal stavka. Potem je malo še sam sebe pohvalil in me v naj veča milosti izpustil. Tako je splavalo moje zadnje upanje po Soči. Kaj hočem? Tolažim se s tem, da to ne bo dolgo trajalo. Po časi se človek vsega, tudi naj huje reči, privadi.
17. Zvečer me začne glava boleti, moral sem v posteljo. Ležal sem potem 14 dni skoraj, neprenehoma. Imel sem omotico, brat nesem smel in nesem mogel. Doktor je rekel, da sem preveč bral, zlasti po noči. Presilil sem se bil, deloma' ker se je bližal konec semestra, deloma se slovarjem, deloma z drugimi rečmi. Potrežbo sem imel še precej, le dolgčas mi je balo, ker sem moral skoraj zrniraj sam biti. Direktor je namreč le posameznim dovolil, da so me smeli obiskati, vendar jih je večina skrivaj prišla.
31. so začele eksercicije [= velikonočne vajel, kot prejšnje leto Ta dan sem zapustil mojo bolnišnico, dasiravno nesem bil še zdrav. Prodigoval je kapucinski gvardjan oče Oton Bergmedster, nekoliko prehitro.
April.
3. Ob 1/2 8 so bile končane eksercicije. N.rjegoval p.lpre zvišenostl nadškof so brali mašo in podelili zakrament sv R.lesnjegal T.lelesal odgojencem in slovenskim pripravnikon (laški so bili le v petek prišli, potem neso hoteli več).159a: Potem smo šli po spričevala, ob ednajstdh je bilo kosilc in po kosih se se odpravljali odgojend domu, tako da so do poldne že skoraj vsi odšli.
154)	Dnevnik prekinjen.
155)	Dnevnik prekinjen.
156)	(nem.) = «... vojak si hotel postati in si postal. Hotel sem na pravita izjemo za Tebe, toda vidim, da sem bil nesposoben Za posledice veš.*
157)	že tradicionalna dijaška Vodnikova »beseda*. Prva je bila v Šempetru pri Gorici (1866), sledile so v Solkanu (1867), v Gorici (1868), v Solkanu (1869). Program prireditve, ste najavila «Novice» (1871, str. 44) in »Slovenski narod* (štev. 17, 11.2.1871). Doslej se v dnevniku še niso pojavili sledeči na tem mestu orne njena: sedmošolec Franc Vodopivec iz Dornberka, verjetno Jožef Suša iz Senožeč, dijak realke. Franc Furlani iz Prvačine, Valentin Kosovel iz Črnič, Franc Marinič iz Vrhovelj. Pri nekaterih točkah sporeda se navajajo avtorji. Avtor prve je verjetno Avgust Leban (1847-1879), prav tako tudi tretje, pesem »Dijaška* pa je napisal F. Peršič (objavljena v »Domovini*, str. 61. 1869). cOrest* je Stritarjeva pesem, »Domovini* je pesem dr. J. Razlaga, šaloigra v enem dejanju »Oproščeni jetnik* je v izvirniku nemška (slovenski prevod je izšel 1868, prevdel J. M) »Na Vršacu* (Vršac) je Vodnikova pesem, »Naprej* pa je himnična pesem Simona in Davorina Jenka.
158)	Nemško-slovenski slovar, ki ga je izdal ljubljanski škof A. A Wolf leta 1860.
159)	(nem.) = »posebno če starši privolijo bi...»
159a) Poročala tudi »Zgodnja danica* (1871, str. 115).
(Nadaljevanje sledi)
fRbT Ul Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82
Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul Montecchi 6/III Telefon 761 470
U>edniitvo Podružnica
Uprava	TRST
Oglasni oddelek TRST Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6100 lir, celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
14. julija 1972
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S P.l.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT • Trst
NOV VAL NASILJA V ULSTRU
ZARADI PROBLEMA VOJNIH UJETNIKOV
SEDEM MRTVIH TRAGIČEN OBRAČUN Sirija zahtevala sestanek SRDITIH SPOPADOV IN ATENTATOV varnostnega sveta OZN
Derryjski trgovci nočejo več odpirati svojih trgovin ■ Provisionals predlagali ponovno proglasitev premirja - Grožnje protestantskih skrajnežev
BELFAST, 13. — Sedem oseb je izgubilo življenje prejšnjo noč v ostrih spopadih in v vrsti atentatov v Ulstru. Tri izmed sedmih žrtev so vojaki, dva sta civilista, drugi dve neidentificirani trupli pa so našli danes zjutraj v belfaških ulicah.
Poveljstvo britanskih vojaških sil trdi. da je v zadnjih 24 urah prišlo do 169 oboroženih spopadov v večini katerih so se »udarili* pripadniki radikalne struje katoliške orgnizacije IRA in britanski vojaki.
Položaj je tako napet in atentati tako pogosti, da so derryjski trgovci izjavili, da ne bodo več odprli svojih trgovin. Predstavnik združenja trgovcev je zahteval od varnostnih organov strožje nadzorstvo. Britanski vojaki so danes zjutraj postavili sistem
KUPITE TRUPLO?
Miinchenška policija je zelo podjetna. Njeni uradniki prejmejo le 8 mark (1400 lir) mesečno za pisarniške potrebščine. kar je občutno premalo. Da bi povečalo to vsoto je policijsko vodstvo sprejelo kaj čuden ukrep: sklenilo ie namreč, da bo prodalo trupla, ti jih niso identificirali. Cena: 40 mark (7200 lir) za truplo. Kupila jih e medicinska fakulteta miinchenske univerze.
SAMOMORILKA
Sofija Vorobjeva je razširila vest, da ima vpliv pri komisiji. ki dodeljuje stanovanja in bi lahko marsikomu poskrbela stanovanje v nekaj tednih ter mu ne bi bilo treba čakati leta ali več. Seveda pa so bile te usluge zelo drage. Kljub temu pa !e v Rostovu (SZ) postala zelo znana in pošteni, državljani so prihajali k njej, ji obrazložili svoje težave in io prosili, naj posreduje. Svoje prošnje so seveda «poma-zali» in Soft a si je tako nabrala nič manj kot 50.000 rubljev (35 milijonov lir) Ker pa dejansko ni imela nobene zveze z omenjeno komisijo, ni znala, kako bi se rešila svojih tklientov*. ki so io stalno nadlegovali. Ko ni zdržala več, je sklenila, da se ubije. Pisala je zato sorodnikom, priznala svoje dejanje, povedala, v katero obleko naj oblečejo n eno truplo, preden je pokopljejo.
Sorodniki so prejeli pismo in žalovali za Sofijo. Kljub iskanju pa njenega trupla n so našli. Obrnili so se zato na policijo in jo prosili, naj jim pomaga iskati truplo uboge Sofije.
Policija je V or objeva našla, vendar živo in zdravo, ko je zapravljala lahko prislužen denar; zdaj si bo Sofija kar osem let mirila živce v zaporu. Sodišče pa je tudi sklenilo, da zapleni vse njeno i-metje in vrne osleparjenim meščanom denar. Tedaj pa je še enkrat prišlo do pravega presenečenja, saj je Sofija v nekaj dneh «po smrt * porabila vseh 50 tisoč rubljev.
BREZ SUKNJIČA NI PRAVICE
Se še spominjate nemške turistke, ki jo je pretor v Ragu-si obsodil na 10 tisoč lir globe, ker je kazala popolnoma golo levo bedro? O mladi Nemki ne vemo nič novega, pač pa o «vestnem pr e tor ju*, ki je včeraj nabil na vrata preture obvestilo, s katerim prepoveduje vstop v urade vsem ki ne nosijo suknjiča. Ne vemo. če ukrep velja tudi za tiste, ki želijo le poraimati globo.
št * #
VSI MORAJO BITI ENAKI
Profesor Mario Ladu je predsednik maturitetne komisi e na nekem klasičnem liceju v Nuo-ru na Sardiniji. Njegov podpis nosi obvestilo, katerega je šolski sluga včeraj nalepil na oglasno desko. Besedilo pa je sledeče:
«Do danes so mi prijatelji in sorodniki kandidatov bolj ali manj toplo pr.poročili 38 dijakov. Zato vabim ostale kandidate. na: posredujejo pri znancih. da tudi njih priporočilo, sicer jih bom moral priporočiti sam. kajti vsi morajo biti enaki.*
nilo z vso silo po demonstraciji protestantskih skrajnežev, ki so slavili zmago nad katoličani iz leta 1690. Ta že tradicionalna izzivalna prireditev protestantov je potekala brez večjih incidentov in kazalo je, da ne bo novih žrtev nasilja. Proti večeru pa so se začeli ponovni oboroženi spopadi in atentati, ki so zahtevali sedem mrtvih. S temi je število smrtnih žrtev v Ulstru naraslo na 431 žrtev.
Premier republike Irske Jack Lynch je danes v dublinskem parlamentu ostro obsodil prekinitev premirja in je opozoril skrajneže obeh nasprotujočih si taborov, naj pazijo, da ne bo sovraštvo privedlo do tragične državljanske vojne.
Danes zvečer je zveza derryjskih trgovcev zahtevala od oblasti, naj proglasijo središče mesta za hudo prizadeto področje, krajevno poveljstvo skrajne protestantske organizacije UDA pa je izdalo dokument, v katerem grozi z represalijami proti katoliškemu prebivalstvu.
Popoldne in zvečer so se nadaljevali oboroženi spopadi med vojaki in gverilci. Neznan ostrostrelec je v neki belfaški ulici zadel britanskega vojaka, ki je umrl kmalu po prihodu v bolnišnico. To je sedma žrtev današnjega dne.
Štirje gvatemalski voditelji ubiti
CIUDAD GUATEMALA, 13.	________
štirje voditelji gvatemalske vladne I zavljana in Kanadčana, ki so pre-stranke »Gibanje za narodno osvo 1 vazali mamilo.
boditev» so bili umorjeni. Ta vrsta umorov sledi umoru podpredsednika parlamenta Paiza, katerega so neznanci ustrelili 25. junija letos.
Po tolikih umorih je možno, da bo predsednik Arana Osorio (v Gvatemali vlada desničarski režim) proglasil izredno stanje, kot je storil že lani med bojem proti partizanom.
Tudi v Chimaltenangu, ki je oddaljeno 80 km od glavnega mesta, so izbruhnili nemiri, ker so podražili ceno vode. Prišlo je do streljanja in en demonstrant je bil ranjen.
Ekvadorska policija zaplenila za dve milijardi lir mamil
QUITO, 13. — Ekvadorska policija je danes zaplenila tovor kokaina, ki je po mnenju strokovnjakov vreden od treh do štirih milijonov dolarjev (milijardo in pol do dveh milijard lir) v nekem skrivnem laboratoriju v mestu Guaya-quil. Agenti so aretirali dva prekupčevalca, ki sta rafinirala mamilo. Kaže, da so mamilo vtihotapili iz Peruja in da je bilo namenjeno severnoameriškemu tržišču.
BANGKOK, 13. - Tajska policija je danes zaplenila dva stota in 'pol marijuane v mestu Udon v severovzhodnem predelu države. A-‘/enti so aretirali dva ameriška dr-
Bejrutska policija priprla ameriškega in libanonskega časnikarja
DAMASK, 13. - Sirija je danes zahtevala nujen sestanek varnostnega sveta OZN, da bi obravnaval problem petih sirskih častnikov, katere so Izraelci ugrabili 21. junija, med napadom na libanonsko ozemlje.
Predstavnik damaskovske vlade v mednarodni organizaciji je izjavil, da je propadel poskus posredovanja generalnega tajnika Wald-heima, ki je skušal prepričati Izrael, naj osvobodi sirske častnike.
Kot je znano je izraelska vojska ugrabila častnike med napadom na izraelsko ozemlje 21. junija. Šlo je za represalijo proti Libanonu zaradi napadov palestinskih gverilcev na izraelsko ozemlje. Tel Aviv je vedno trdil, da so njegove enote čisto slučajno srečale sirsko vojaško delegacijo, arab-ci pa trdijo, da je Izrael namerno napadel. Po napadu telavivskih čet je varnostni svet ukazal, naj osvobodijo sirske častnike, ker ni šlo za vojne ujetnike, Izrael pa se je kot vedno požvižgal na odločitve varnostnega sveta in je zahteval v zameno za častnike osvoboditev vseh izraelskih ujetnikov v Siriji in Egiptu.
Libanonski dnevnik «Al Nahar» piše danes, da je sirski predsednik Asad prosil Sovjetsko zvezo za nova moderna letala, s katerimi bi lahko kljuboval izraelskim «phan-t.homoro*. Kaže, da je Moskva obljubila Damasku novo moderno orožje, zavrnila pa je zahtevo, naj bi letala upravljali sovjetski piloti. Isti časnik je pred nekaj dnevi objavil vest, da je Libanon zapro-
niiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiin
HUDA NESREČA NA ŽIČNICI BETTEN-BETTENDORF V ŠVICI
Trinajst mrtvih in dva ranjena zaradi trčenja kabine v postajo
Verjetno, se ..je utrgala-vlečna žica, ko je bila ladjica kakih 100 metrov oddaljena od,, začetne postaje . Vrsta podobnih nesreč v zadnjih letih
cestnih blokov v dveh derryjskih katoliških četrtih, kjer imajo provisionals največjo moč.
V belfaških krogih se širijo govorice, da so provisionals predlagali novo premirje, ne da bi kaj zahtevali v zameno. Obdržali pa so svoje kritično stališče do ravnanja britanskih oblasti, katere obtožujejo, da so prekinile premirje. Vse kaže, da je angleški minister za Ulster Whitelaw resno vzel v poštev predlog katoliških odpornikov o proglasitvi ponovnega premirja.
Nasilje v Ulstru je včeraj izbruh-
SION. 13, — Policija in izvedenci proučujejo vzroke nesreče, do katere je prišlo sinoči v vasi Betten v švicarskem Kantonu Valais. Kabina žičnice, ki povezuje Betten z Bettendorfom, je nenadoma zdrknila navzdol in se razletela ob zidu začetne postaje. Pri nesreči .je trinajst ljudi izgubilo življenje, dva pa sta bila hudo ranjena.
Kabina je zapustila postajo ob 18.55. Nekaj minut kasneje, ko je skoraj dosegla nrvi oporni steber pa je začela drseti navzdol Verjetno se je pretrgala vlečna žica. vendar pa vzrokov še niso u-radno sporočili. V takih primerih, kot tudi če zmanjka električni tok, se osebje v kabini posluži zasilne zavore, ki pa včerai ni delovala. Tudi to točko morajo preiskovalci še pojasniti
Kabina je. kot že rečeno, zdrsela z izredno veliko hitrostjo. O-čividcd so dejali, da je nekaj potnikov poskakalo skozi okno. Zgleda pa. da jih je iz kabine vrglo silovito trčenje v postajo. Po trčenju je ostala cela Le streha, kabina pa se ie popolnoma zmečkala in kosi železa so bili pomešani s cementnimi drobci: ob silnem udarcu se je namreč tudi oporni zid popolnoma zdrobil.
Takoj po nesreči so tja prispeli gasilci in orožniki. S pomočjo policijskih psov se začeli iskati ranjence; kosi železa so se namreč razleteli daleč naokoli Po dveh urah so našli le eno truplo. Ostale potnike je namreč vrglo v čakalnico postaje. Iskali so še vso noč. ker niso vedeli koliko ljudi ie bilo v kabini in ie bilo možno, da leži kak potnik ranjen v grmovju.
Krajevni preiskovalni sodnik je takoj začel z uradno preiskavo. Ugotoviti bo treba, predvsem, če je bila žičnica v dobrem stanju in če so lastniki sprejeli vse varnostne ukrepe, ki jih predvidevajo švicarski zakoni. Ugotoviti bo treba, zakaj ni delovala zasilna zar vora, identificirati pa bodo morah tudi trupla ponesrečencev. Do sedaj so ugotovili istovetnost dveh uslužbencev žičnice, katera so spoznali po uniformi in triletnega dečka ter njegovega deda, ki sta domačina. Delo za identifikacijo o-stalih trupel bo zelo težavno, ker so ta popolnoma razmesarjena. Verjetno pa so ostale žrtve nemški turisti, ki so bili tam na počitnicah.
V	kabini je bilo prostora za 50 oseb. Žičnica meri 1600 metrov, višinska razlika med obema postajama pa je 400 metrov.
V	juliju in avgustu se je poslužuje veliko število turistov, ki se od zgornje postaje povzpnejo na Bettmeralp, odkoder imajo krasen razgled. V kabini pa je bilo le 15 oseb zaradi pozne ure, saj se zvečer turisti večinoma vračajo v dolino.
Nesreča v Bettemu je najhujša od leta 1966, ko je na Formozi kabina strmoglavila v prepad, pri čemer se je ubilo 16 oseb. V zadnjih letih je bilo nekaj podrobnih
francosko vojaško letalo pretrgalo žico žičnice na Mont Blanc. Nesreča je terjala tri mrtve. Tudi leta 1967 je bilo pri podobni nesreči v Švici šest mrtvih. Leta 1968 je kabina strmoglavila v kraju Puigcer-da v španskih Pirenejih:	trije
mrtvi. Do najslikovitejše nesreče, ki na srečo ni terjala smrtnih žrtev, pa ie -*slo marca letos, ko so v Švici morali s helikopterji rešiti 70 oseb, ki so ostale vso noč v kabini nad 250 metrov globokim prepadom.
Kabina švicarske žičnice po tragediji
sil moskovske voditelje za novo moderno orožje. Tudi v tem primeru je Sovjetska zveza obljubila, da bo dala vse vrste orožja, ki ga Arabci lahko sami upravljajo, zavrnila pa je prošnjo, naj bi poslala svoje Vojake na meje z Izraelom, ker bi tak ukrep zelo zaostril krizo na Bližnjem vzhodu.
Iz Libanona poročajo, da je bejrutska policija danes priprla dva časnikarja agencije NBC Richarda Hunta in Suheila Hishmeha. Ni bilo mogoče zvedeti, zakaj je policija prprla časnikarja, ker oblasti strogo molčijo, v določenih bejrutskih krogih pa se govori, da je ta ukrep povezan s preiskavo o umoru voditelja palestinskega gibanja Kanafanija.
Po nekaj urah zasliševanja so oblasti osvobodile Hunta, njegov kolega Hishmeh pa je še vedno priprt, ker so baje našli na njegovem domu fotografske posnetke vojaških utrdb.
Danes je prispel na uraden obisk v Moskvo egiptovski premier Sid-ki. Ministrskega predsednika spremljajo ministri za zunanje zadeve, za gospodarstvo, za notranje zadeve, za industrijo in za obrambo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
V ZNAMENJU POMANJKANJA ARGUMENTOV
FRANCOSKI FILM NI RAZPRŠIL VTISA KRIZE ZNANSTVENE FANTASTIKE
«Les soleils de Pile du Paques» je scenično zelo dober, manjka pa mu potrebne dinamike
Težko je presoditi, v koliki meri I de na dejstvo, da v naslednjih je francoski »Les soleils de 1'lle | dneh ni ambicioznih del, bi res
Drzen rop v beneški banki
BENETKE. 13. - Trije roparji so danes zjutraj odnesli približno pet milijonov lir iz podružnice banke «Cattolica del Venete* v vasi Ceggia, ki je oddaljena kakih 50 km od Benetk.
Lastnik bančnega zavoda Mario Marin je izjavil časnikarjem, da so danes zjutraj trije zakrinkani možje nenadoma vdrli v banko. Eden izmed treh roparjev je stražil pri vratih, druga dva pa sta preskočila pregrado in sta z orožjem v roki prisilila lastnika in u-radnika, da sta jima izročila denar. Takoj nato so se trije banditi oddaljili z avtomobilom vrste «alfa ro-meo 2000», ki so ga parkirali pred bančnim vhodom.
Karabinjerji, ki so takoj' prihiteli na kraj ropa, so po nekaj urah odkrili avto banditov v bližini restavracije na avtocesti Mestre -Trst. Po pričevanju nekega očividca kaže, da so se trije neznanci oddaljili z zelenim športnim avtomobilom, ki so ga ukradli prejšnjo noč v vasi Caorle.
Osem mrtvih v letalski nesreči v Avstraliji
ADELAIDE (Avstralija), 13. — Osem oseb je včeraj izgubilo življenje v letalski nesreči, ki se je pripetila v bližini mesta Adelaide v Avstraliji. Letalo vrste «navaj<x je bilo namenjeno v južni del države, kjer so odkrili večje zaloge petroleja. Očividci trdijo, da je prišlo do številnih eksplozij preden je letalo strmoglavilo.
Požar v nemškm veleposlaništvu v londonu
LONDON, 13. — Včeraj je v nemškem veleposlaništvu v Londonu izbruhnil močan požar, ki je popolnoma uničil dve sobani. Gasilci, ki so takoj prihiteli na kraj požara, so po nekaj urah dela »ukrotili* ognjene zublje. Zaradi požara so morali prekiniti sprejem v čast novega britanskega veleposlanika v Bonnu.
Nemiri v Čilu
SANTIAGO DE CHILE, 13. — Več tisoč delavcev in kmetov je sinoči protestiralo proti parlamentu in proti sodnim oblastem. Vzrok manifestacije je bil veto, kj ga je postavil senat proti ustavni reformi-
de Pagues» (Sonca nad Velikonočnimi otoki), ki so ga predvajali sinoči v okviru festivala znanstveno-fantastičnih filmov, v resnici film in koliko je pravzaprav le dokumentarec. Ostane pa dejstvo, da tudi to delo, ki smo ga pričakovali s precejšnjo nestrpnostjo, ni moglo odpraviti vtisa, da znanstvena fantastika nikakor ne more iz mrtvega kota, v katerem se je znašla, in da ji manjka argumentov. Film je sicer res odličen, in ne bi mogel trditi, da ne bo odnesel prve nagrade, vsekakor pa ima s to zvrstjo le malo skupnega, saj je vse svoje razglabljanje o problemih človeštva in kritiko človekovega egocentrizma pravzaprav naslonil na precej meglene alegorije okoli skrivnostnega otoka, katerega monolitske skulpture še dandanes predstavljajo za znanstvenike povsem nerazumljiv pojav, ki ga v glavnem pripisujejo bitjem iz drugih planetov ali vsaj še neznani prazgodovinski civilizaciji. Režiser Pierre Kast je tako lahko uporabljal čudovit scenarij in celemu delu dal ton izredno uspelega in tudi privlačnega dokumentarca, ta vtis pa je potrdilo tudi pomanjkanje dinamike, ki je pri znanstveno-}antastičnih filmih le potrebna. Tako se je zgodilo, da je predvsem proti koncu, ko sloni film le na dialogu med mladim psihologom in skritim prerokom (in dialogi so gledalcem posredovani v zelo nepovezanem slogu), postalo delo celo dolgočasno. Po tem filmu, in gle-
ne vedeli, komu podeliti nagrade, niti če jo sploh kdo zasluži. Na vsak način pa bi žirija ne smela ponoviti lanske napake, ko je dodelila nagrado delu, ki je ni zaslužil in s tem celo manifestacijo razvrednotila.
Poljski televizijski film «Przekla-daniec* (Presaditev) je satira o problemih, katerim gre družba naproti s tem, da izpopolnjuje tehniko presaditve. Avtomobilski as Richard Fox je namreč žrtev številnih nesreč, po vsaki pa mu je treba presaditi kak nov organ, tako da nastane problem, ali je to sploh isti človek, ali le mešanica raznih ljudi. Poljaki so se s tovrstnimi deli že večkrat prikazali na našem festivalu, njihov nastop pa je brez ambicij.
Zelo simpatičen, čeprav tehnično nič več kot dober, je bil kanadski kratkometražni film «Evolution*. ki je s svoiim humorjem požel več priznanj kot marsikateri bolj ambiciozni tilmi. Ponavljam, dc delo res ni najboljše v letošnji konkurenci, lahko pa bi se potegovalo za nagrado, ki bi si jo zaslužilo kot najboljši predstavnik sicer bogate in zanimive skupne tovrstnih kanadskih filmov.
Danes sta na sporedu še dva celovečerna filma: sovjetski «šag s Krišii*« (Nekaj korakov pred stropom). ki bi lahko bil zanimiv po tematiki, ter ameriški «Beware the Rlob» (Pazite na madež) ter italijansko - romunski kratkometražni «Ritorno nel futuro*.	uk
Retrospektiva v Excelsioru
Znanstvenofantastična glasbena komedija
V zadnjem dnevu retrospektiva tržaškega festivala ni bila več posvečena demonski temi, temveč je predstavila «prvi film v prihodnost projektirane znanstvene fantastike*. V prihodnjih dveh dneh bodo popoldanska predvajanja namesto retrospektivnih del vsebovala znanstvene, didaktične in eksperimentalne filme.
Včeraj se je torej retrospektiva obrnila od preteklosti proti prihodnosti. Demonizem je namreč povezan z miti, ki izvirajo iz človekove preteklosti, čeprav so večkrat aktualizirani. Seveda pa čas, v katerega je zgodba nekega filma postavljena, ni odločilen; večkrat so namreč v prihodnost postavljeni znanstveno - fantastični filmi le projekcija najbolj primitivnih (in vendar še dandanes vplivnih) človekovih duhovnih komponent.
Film, ki nam ga je festival predstavil kot prvi primer v prihodnosti ambientirane znanstvene fantastike, je dejansko živahna in zabavna komedija z mnogimi glasbenimi odlomki. Filmu je naslov «Just hnagine» (1 prodigi del 2000); režiral ga je leta 1930 David Butler. Zelo spretni so igralci El Brendel, Maureen 0’Sullivan, Marjorie VJhite in Mischa Auer.
«Just Imagine» jemlje prihodnost zelo na lahko, kot je primemo zo ameriško filmsko komedijo. Kljub temu vsebuje precej zanimivih scen in navsezadnje potrjuje, da je dimenzija znanstveno - fantastičnega filma vedno antropološka. Ta značaj je lahko naivno, lahko pa globoko prikazan; njegovo bistvo po je vedno povezano s človekovimi željami, okusi (ki se zgodovinsko spreminjajo) in stremljenji.
S. G.
.....'“"'""■'““"I"""".O"."'»■»'.................................
DANES VSEDRŽAVNA STAVKA TEKSTILNIH DELAVCEV
Sindikati zahtevajo od vlade ukrepe za obrambo zaposlitve
Splošna stavka v Massi Carrari - Minister za delo sprejel predstavnike uslužbencev SIP - Sindikati železničarjev o srečanju z ministrom Bozzijem
RIM, 13. — Vsedržavna tajništva sindikalnih organizacij tekstilnih delavcev so proglasila za jutri splošno stavko te kategorije, da bi protestirala proti stališču vlade, ki ni spoštovala svojih obveznosti za obrambo delovnega mesta in za drugačen razvoj vse tekstilne industrije. Delavcem je izrazila svojo solidarnost organizacija ACLI, ki je poslala sindikatom telegram. V tem trdi, da ni mogoče podrediti pravice do dela načrtom za razvoj industrije, ki temeljijo na logiki velekapitala.
V	zvezi z napovedanimi manifestacijami tekstilnih delavcev, so se sindikalni predstavniki te kategorije danes srečali z ministrom za delo Cop-pom, s katerim so preučili probleme tega pomembnega sektorja italijanskega gospodarstva. Po sestanku z ministrom so delavske organizacije pripravile dokument, v katerem trdijo, da minister ni sprejel nobene točno določene obveze. V teh dneh pa se bodo ministri za delo, industrijo za državno soudeležbo in za proračun sestali z voditelji ustanove GEPI, nato pa se bodo sindikalne organizacije sestale z omenjenimi ministri in z GEPI.
V	svojem dokumentu sindikalne organizacije poudarjajo, da so zahtevale od ministra za delo, naj GEPI takoj ukrene vse kar je potrebno v obrambo zaposlitve v skupini podjetij, kjer grozijo z odpustom 13.000 delavcev.
Srečanju so prisostvovali tudi nekateri deželni odborniki za delo, ki se bodo v teh dneh sestali s sindikalnimi predstavniki.
Delavske organizacije v Massi Carrari so danes proglasile splošno stavko, katere se je udeležilo praktično vse mesto. Sindikati so priredili to demonstracijo, da bi
sprejel tudi sindikalne predstavnike delavcev, ki so zaposleni pri podjetju SIP in predstavnike uprave tega podjetja. Pred nekaj meseci so sindikati in uprava podjetja prekinili pogajanja za obnovitev delovne pogodbe, ker SIP ni sprejel kompromisne predloge tedanjega ministra za delo Donat Cattina.
Sindikati in SIP so razložili ministru svoja stališča. Ob koncu sestanka je vsedržavni tajnik SILTE - CISL izjavil, da ni bilo nobenega dogovora. Dodal je tudi, da bo minister nadaljeval s svojim posredovanjem. V ta namen se bo Coppo v prihodnjih dneh večkrat sestal s sindikati in s SIP, da si bo ustvaril jasno sliko o problemu.
Ob koncu sestanka so sindikati potrdili osem ur stavke v teku tega meseca.
Sindikalni predstavniki železničarjev so danes izdali poročilo o včerajšnjem srečanju z ministrom za prevoz Bozzijem. Delavske organizacije so zahtevale, naj vlada spoštuje obveznosti, ki jih je prevzela in naj da politične garancije za večletni razvojni načrt državnih železnic. V svojem dokumentu sindikalne organizacije trdijo, da si minister Bozzi ni prevzel točnih obveznosti, ker mora o teh še razpravljati vlada. Sindikalni predstavniki so izjavili, da bodo počakali na odgovor do 19. julija, če pa do tega datuma ne bo minister sporočil niče- j sar, bodo delavske organizacije sprejele vse potrebne ukrepe.
Neurje na Kosovu
stirali proti prenehanju obratovanja v tovarni Montedison v tem mestu. Massa Carrara je bila danes praktično paralizirana, saj so bili skoraj vsi prebivalci na ulicah.
Minister za delo Coppo je danes
BEOGRAD, 13. — Močno neurje, ki je včeraj in danes zajelo pokrajino Kosovo je posebno prizade-prote- ‘ lo naselje Janjevo, 10 km od Pri-
štine. Dva mala potoka, ki tečeta skozi naselje sta se spremenila v močna hudournika in porušila štiri hiše in poškodovalo šestnajst, V neurju je izgubila življenje ena ženska, pogrešaio pa dva fantka.
....................................................
Brez hujših posledic včerajšnji preusmeritvi letal v ZDA
OKLAHOMA CITY, 13. - Dva podviga letališkega gusarstva, oba izvršena z že običajno tehniko (od-kupina, padalo itd.): to je obračun današnjega dneva.
Žrtev prve preusmeritve je bilo letalo boeing 272 družbe »American Airlines*, ki je letelo med O-klahomo in Dallasom. Moški, star kakih 45 let, oborožen s samokresom in ročno bombo, je prisilil pilota, da se je vrnil v Oklahomo city. Zahteval je 550 tisoč dolarjev in padalo. V letalu je bilo 51 potnikov in 7 članov posadke. Ker gusar ni dobil takoj zagotovil, da bo prejel denar, je moralo letalo zopet vzleteti in krožiti nad letališčem. Ko je bil denar pripravljen, je letalo pristalo, roparju so izročili zahtevano vsoto, nato pa je
nesreč tudi v Evropi. Leta 1961 je i slednji dovolil potnikom, da izsto-
pijo. Pilot je moral zopet vzleteti, | iz Miamija prispelo drugo letalo, med poletom pa je gusar nepriča- na katerem bo odkupnina 600 ti-kovano izročil orožje in se vdal. soc dolarjev in 20 tisoč mehiških Kasneje .so sporočili, da je gusar J pesosov. Letališko poveljstvo pa prostovoljno izročil samokres, in de- o zahtevi po mehiški valuti ni bilo
jal, da se boji in da noče umreti Agenti FBI, ki so gusarja prevzeli na letališču v Oklahomi, so ugotovili, da samokres ni bil nabit.
Dva mlada črnca sta preusmerila drugo letalo nekaj minut preden bi moralo pristati na newyor-škem letaflišču Kennedy. Na krovu letala je bilo 112 potnikov in 5 članov posadke. Tudi to letalo je bilo znamke boeing 727, lastnik pa je tvrda «National Airlines*, ki vzdržuje nekatere notranje proge.
Pilot je moral odleteti nazaj v Filadelfijo, kjer je letalo s potn/iki stalo kakih pet ur. Glasnik letalske dražbe je nato dejal, da bo
obveščeno. Tudi drugo letalo je bilo iste vrste in kjo je prispelo v Filadelfijo, sta se gusarja preselila vanj.
Med postankom v Filadelfiji se je pilot preusmerjenega letala vrgel skozi okence. Pri tem se je porezal po gilavi in so ga morali odpeljati v bolnišnico.
Pred prehodom v drago letalo sta gusarja, ki sta bila oborožena s kratkocevno puško in škatlo, v kateri je bila bomba, osvobodila potnike, posadko pa obdržala za talce. Z novim letalom v katerem so morali predstavniki dražbe po-
leg že omenjene odkupnine namestiti tri padala, so odleteli na majhno letališče Brazoria v Texasu.
Pri pristanku na tem letališču pa so počile štiri gume pri letalu, ki tako ni moglo več varno vzleteti, če pa bi se to pilotu posrečilo, bi bil pristanek zelo tvegan. Na majhnem letališču tudi nimajo potrebnih naprav, da bi lahko z gorivom napolnili prazne rezervoarje.
Policija je kasneje sporočila, da so policisti streljali v kolesa, in tako preprečili letalu, da bi ponovno vzletelo. Gusarja sta bila zato besna in sta s puško ranila pomožnega pilota in še enega člana posadke, ki sta izstopila in so ju prepeljali v bolnišnico. Iz letala je pobegnila tudi ena hostess.
Po nekajurnem postanku sita gu-
sarja, od katerih je eden Abesi-nec, dragi pa Američan, sporočila, da bosta spustila preostale člane posadke in pustila odkupnino, v zameno za majhno letalo, katerega bi pilotiral agent FBI. Policija je pripravila enomotomo letalo »Cessna 182», katerega pa sta gusarja baje odklonila.
Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da sta se zračna gusarja vdala agentom FBI. člani posadke, ki so bili še v letalu, so se rešili brez praske.
V San Franciscu pa so danes a-retirali 29-letnega Bolgara Lubomi-ra Plečeva, katerega so obtožili, da je sodeloval pri preusmeritvi letala družbe Pacific Soutwest 5. julija letos.
Brez strehe nad glavo je ostalo okrog sto ljudi. Pet tisoč prebi' valcev pa je brez hrane in pitne vode, ker je voda poplavila vse prodajalne in okužila vodnjake. Prebivalstvu so prvi prišli na pomoč gasilci iz Prištine, kj so v cisternah pripeljali vodo. Pričeli so tudi cepiti prebivalstvo, da bi preprečili izbruh morebitnih epidemij,
B. B.
Poplavo na Japonskem še vedno trajajo
TOKIO, 13. — še vedno se nadaljuje hudo deževje, ki je na Japonskem v prejšnjih dneh povzročilo velike poplave. Število smrtnih žrtev se je povečalo na 125, pogrešanih pa je 140 ljudi. Tako hudega neurja na Japonskem ni bilo od leta 1957.
Poplava je popolnoma uničila toplice Yamkita južno od Tokia, večina letoviščarjev pa se je pravočasno rešila. Poškodovan je tudi tempelj Kyomizu Dera, katerega so zgradili v 17. stoletju.
Se cn alpinist mrtev po včerajšnji nesreči
CHAMGNDC, 13. - še en nemški alpinist je umrl, preden so na kraj nesreče pri zavetišču Aiguill® du Gouter prispele reševalne skupine.
Danes se je vreme le nekolik® razjasnilo, da se je lahko dvigni* helikopter in prepeljal preostala ranjenca v bolnišnico. Tretja žrtev je dekle, staro kakih 20 let. Imen« še niso sporočili.
Luborti v Rimu
RIM, 13. — Danes zjutraj so 8' genti javne varnosti prepeljali v rimski zapor fašističnega pretepača Luciana Lubertija ,ki je obtožen, da je pred dvema letoma ubil svoj® ljubimko Carlo Gruber.
Lubertija so pripeljali v italijansko prestolnico z avtomobilom vrst« «alfa romeo giulia* bele barve Šofer je večkrat obkrožil kaznilnico v upanju, da se bo izognil »naskoku* fotoreporterjev, ki so čakali pred zaporom.
Kot smo že pisali, so Lubertij8 pred nekaj dnevi aretirali neapeljski agentje v nekem stanovanju v' četrti Portici, katerega je najel 9 pomočjo neke ženske.
BEOGRAD, 13. — Neznani tatovi, verjetno turisti, so iz cerkve na otoku Premuda pri Zadru odnesli sliko, katere vrednost ceni j® na 40 tisoč dinarjev.
VATIKAN, 13. — Papež Pa v** VI. je danes sprejel rasističneg8 kalifornijskega guvernerja Ronald« Reagana. Guvernerja sta spremljala žena in sin.