Št. 652.
V	Ljubljani, torek dne 19. decembra 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10 dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 150; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10—, četrtletno K 5—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30-—.
:	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirnna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je pritožiti znamko. :	Telefon številka 303.	:
Na Hrvatskem.
Volitve za sabor so sedaj gotovo že končane, ali ko pišemo te vrstice, nam še niso znani končni volilni rezultati včerajšnjega dneva, ali kakorkoli je skoraj gotovo, da je včeraj v večini okrajev zmagala opozicija, je vendar položaj zelo nejasen, nobena stranka nima tako močne večine, da bi lahko sama za sebe vladala, na kake nove zveze pa se ne more misliti, ker v poštev bi prišle samo naslednje tri kombinacije;
1. da bi se zvezala s Tomašičevimi mad-žaroni hrvatsko-srbska koalicija,
2. da bi se zvezali s Tomašičevimi madža-roni pravaši in
3. da bi se zvezala koalicija S pravaši.
Prva kombinacija je popolnoma izključena,
ker srbsko-hrvatska koalicija se ne more zvezati s človekom, ki je izvrševal pri volitvah taka nasilja, da niti ne govorimo o ogromni načelni razliki, ki onemogoča vsako kooperacijo koalicije s Tomašičevimi madžaroni.
Pravaši se tudi ne bodo mogli zvezati s Tomašičem, četudi so včeraj glasovali v Novski za madžarona Oršaniča proti koalicijskemu kandidatu, ker v tem slučaju bi morali odstopiti od najbistvenejše točke svojega programa: od svojega protinagodbenega stališča.
Neverjetna je tudi tretja možna kombinacija, da bi se zvezala koalicija s pravaši, že zato, ker so pravaši še danes tako neumni, da krat-komalo nočejo priznavati Srbov.
Številna moč teh strank je pa, dokler niso znani rezultati včerajšnih volitev, naslednja: Tomašičevih madžaronov je 20, pravašev 20, in koalicionašev, ako prištejemo 2 poslanca os-ješke grupe, ki se Pridružita koaliciji, tudi 20! Vse tri skupine so toraj enako močne in četudi se je to razmerje včeraj gotovo spremenilo, ne bo to r-osebno vplivalo na položaj, ker volilo se ie včeraj vsega skupaj samo v 18 okrajih in ako bi katerasibodi imenovanih strank dobila vseh teh 18 mandatov, kar je pa izključeno, ne bi imela še absolutne večine, ki znaša 45 glasov!
Sabor torej ne bo mogel delovati. Moglo bi se zgoditi samo to, da bi se sestavila iz koalicije in pravašev večina ad hoc, ki ne bi potrdila volitev v onih okrajih, kjer so zmagali madžaroni z največjim nasiljem, v katerem slučaju bi se razpisale v teh okrajih nove volitve, ali tudi s tem najbrže ne bi bila vstvarjena močna večina in zato se že slišijo resni glasovi o zopetnem razpustu sabora, govori se pa tudi — v naši državi je res vse mogoče — o vojaškem komisarijatu!
Zanimivo je, da se je začela sramovati nasilj, ki jih je vršil Tomašič v imenu Ogrske, tudi
— ogrska javnost, celo ona, ki je še pred nedavnim branila Tomašiča. Madžarskim »vitezom« postaja neprijetno, ker jih obsoja vsa evropska javnost, ki spričo takih nasilj ne more golčati in tudi ne molči. Angleško in francosko časopisje — da o slovanskem niti ne govorimo
— se peča s temi hrvatskimi volitvami mnogo obširnejše kot je to merodajnim faktorjem na Dunaju in v Budimpešti po volji. In evropska javnost se bo vedno bolj pečala z azijatskimi 'razmerami, ki vladajo na Hrvatskem in radovedni smo, koliko časa bodo merodajni .faktorji na Dunaju in v Budimpešti mirno požirali take obsodbe civilizirane Evrope in kulturnega sveta, kot jih morajo požirati sedaj. Trdo kožo imajo res, ti merodajni faktorji, ali s časom pridejo morda tudi oni do prepričanja, da ni dobro za monarhijo, ako jo obsoja radi takih nasilj, kot se zdaj vrše na Hrvatskem, vsa Evropa.
Zgodilo se je na Hrvatskem te dni še nekaj, Cesar ne smemo prezreti: umrl je dr. Josip
——m—umiiaHUHiiifin i im min nn »i uMrnnif mrnmwwinnwwiiMW
Frank, ki smo se ravno pred par dnevi pečali ž njim podrobneje v uvodniku. »Slovenec« mu je posvetil nekrolog, v katerem ga proslavlja kot vzornega rodoljuba in moža poštenjaka, kakoršnih se malo dobi! Je treba res veliko cinizma za proslavljanje človeka Frankovih kvalitet, moža, ki je prizadejal Hrvatski toliko gorja! Seveda »Slovenec« mora tako delati, ker bo proslavljal tudi dr. Šušteršiča takrat kadar umre, kot ga proslavlja sedaj, dokler je še živ! Saj »Slovenec« je hvalil celo Raucha in Aecur-tija, ki sta hotela obesiti čez petdeset očividno nedolžnih ljudi, za katere je kričal tudi »Slovenec« kot zbesnelo Frankovo »HrvatskoPravo«: »na vešala z njimi!«
LEVI ATAN:
Kjer ima duhovnik besedo ali Jezuitska republika.
(Iz češke .Svobodne Misli*.)
Stike z domorodci je vzdrževal ter vodil duhovno upravo vikar ali, kot bi rekli, kapelan, ki je moral znati guaranski jezik. Toda tudi ta sc ljudstvu ni pokazal večkrat, kot je bilo treba; največ so nastopali ti duhovniki v cerkvi, kar je čisto naravno. To se je godilo seveda z vsem lišpom in med zvoki godbe kar je na naivne otroke narave delovalo kot prikazen. Pisanih zakonov sploh niso imeli; vse je vodil župnik in vikar po svoji pameti. Edini sodnik brez pritožbe na višjo instanco je bil župnik Izvrševalni organi teh vladarjev v naselbini so bili: kazik ali načelnik, dva alkad in nekakšen občinski vset, katerega so si izvolili Indijanci vsako leto izmed sebe v navzočnosti in pod vplivom obeh duhovnikov. Vsi ti uradniki so se ravnal po župnikovih poveljih ter ne počenjali ničesar brez njegovega dovoljenja. Vse prebivalstvo takšne redukcije je bilo •torej vladano na absolutistiško - patrijarhalni način.
Najzanimivejši je pa bez dvombe notranji družabni red, ki so ga upeljali jezuitje. V prvi vrsti naj bo tukaj omenjeno, da je primitivnemu vladnemu sestavu popolnoma logično odgovarjal izrazit in neomejen komunizem ali skupnost vsega imetja, tako da kakega zasebnega lastništva sploh ni bilo. Vse zemljišče in vse stavbe so bile last države, ali kot so rekli jezuitji » božja last« (! !). Od teh zemljišč je imel vsak zakonski parček gotov del, ki je zadostoval za njegovo vzdrževanje. Za obdelovanje tega dela so imeli Indijanci dovoljena dva dni v tednu. Ostale dni v tednu so pa imeli razdeljene tako: v nedeljo se ni delalo; po^deljek je bil posvečen orožnim vajam; jezuitje so namreč razpolagali' z dosti močno, do 15.000 mož broječo vojsko s topničarstvom, konjenico in rečnim ladijevjem, s pomočjo katere so imeli nekoliko zmagonosnih vojn s Španci, Portugalci in Inidijanci; — ostale tri dni so pa morali Indijanci delati na »božji lastnini«, t. j. v državno korist.
Ker ni bilo zasebnega podedovanja, tudi ni bilo nikakega dednega nasledstva za sorod-ništvo niti pravice delati oporoko. Vsaka zapuščina je vedno pripadla državni celoti.
Zemljiške deleže so dobivali samo zakonci; vsak 171eten dečko in 151etno dekle sta bila dolžna stopiti v zakon. Spočetka sta ostala no-voporočenca pri starših. Šele, ko sta dobila otroka, sta si zakonska mogla urediti lastno domačijo in jima je bilo v ta namen postavljena hišica oziroma jima bilo urejeno stanovanje.
Maroška zadeva se je pretresavala seveda tudi v francoskem parlamentu. Zbornica bo pač francosko - nemško pogodbo odobrila, toda omajana so tla dveh ministrov, ministrskega predsednika Caillauxa in zunanjega ministra de Selvesa. Kakor vse kaže bota morala demisijonirati, morda bota pa seboj potegnila tudi ostale ministre.
m
m
ar mr
Franc. min. predsednik Calllaux. Franc, zunanji minister de Selves.
Vsak domorodec je moral opravljati kako delo. Kdor ni hotel, čeprav je bil sposoben, je bil kaznovan telesno. Če ni bilo dela na polju, ali če je bil nesposoben za tako delo, je moral delati kaj drugega n. pr. izvrševati kako rokodelstvo. V tem slučaju je dobil vse življenske potrebščine od celote. Za neozdravljive bolnike vdove, pokvečence in stare ljudi je bil postavljen v vsaki občinni azil, kjer so bili vzdrževani na račun celote in obenem dobili primerno delo. Sicer je pa dobil vsakdo primerno opravilo, katero je pod kaznijo moral izvrševati. To se je zahtevalo že od doraščajočih otrok.
Za otroke in njih pripravo za življenje se
jezuitje skoraj sploh niso brigali. Imeli so sicer šole, kjer se je učilo branje in pisanje, toda predvsem pa verouk, španščino in latinščino, ampak le toliko, da so domorodci sicer znali prebrati kak naslov ali pomagati pri ccrkvenih opravilih kot ministrantje, toda poduk nikakor ni šel za tem, da bi se bili domorodci naučili razumeti pisano besedo. To se je delalo nalašč, da bi bili s tem onemogočene vci stiki med domorodci in naselbniki izven redukcije. Otroke so kmalu odpeljali v delavnice, kjer so jih dali izučiti v gotovem rokodelstvu na podlagi zanimanja, katerega je otrok tam pokazal.
Izmed rokodelstev so bila zastopana skoraj vsa, tak,o navadno in umetno mizarstvo, kovaštvo, čevljarstvo, orožarstvo, košarstvo, k aštvo, urarstvo, stavbinstvo, predilstvo, tovarne za porabo medu in voska. — Paraguay je bil v pravem pomenu besede polno voska
—	slikarstvo, kiparstvo itd., in sicer tako, da n. pr. cerkvene stavbe, izvršene edino le od Indijancev, še dandanes vzbujajo začudenje vsakega gledalca.
Za to delo Indijanci niso dobivali nikake mezde* ker jezuitska država ni imela v obratu r.ič denarja. Tudi ga ni bilo treba. Gospodarski stiki posameznih redukcij so bili omejeni kar najbolj, a če ni šlo brez njih, so se vršile z zamenjavo potrebnih dobrin in natura, o čemur se je vodila knjiga v centrali. Načeloma si je imela vsaka redukcija proizvajati, kar je potrebovala.
Kar je presegalo to proizvajo, se je prodalo v tujini — zlasti v Evropi, v korist jezuitskega redu.
Od pridelkov vse proizvaje je dobil vsak Indijanec, kar je potreboval — namreč kar je po mnenju jezuitov potreboval. Za hrano razen mt^sa niso dobili nič. Kar so pridelali na svojiih
zemljiških deležih, je bilo sicer njihovo ali tega vendar ne moremo šteti med mezdo! Vsi domorodci so hodili bosi, čeprav so bile v deželi strojarne in cele tovarne za obuvalo. Enako je bilo z obleko: žena je dobila 4.5 m, mož 5.4 grobega, od Indijancev tkanega platna. Zenske so nosile srajce brez rokavov, okrog prepasano z vrvjo; moški so imeli razen srajce še hlače in čepico iz bombaževine.
Stanovališče je bilo tudi zelo primitivno. Cela vrsta rodbin je prebivala v nekakšni po-dolgasti galeriji, postavljeni iz trstja ter ometani z glino. Znotraj je bilo »poslopje« s prečnimi stenami predeljeno v vrsto kabin, brez oken in dimnikov, brez miz^ stolov in postelj, torej skoraj brez oprave. Sele kakih dvajset let pred propadom jezuitske države se je začelo s stavbo boljših hiš. Župnik in vikar sta imela seve proč od indijanskih bivališč boljši, na evropejski način stavljeni hiši.
Takemu stanju stanovanj in cele opreme pegasti legar, rumena mrzlica in druge nalezljive bolezni. V vsaki občini je sicer stala krasno opravljena cerkev, toda v celi državi ni bilo niti ene lekarne, kaj šele bolnišnice! Te razmere pojasnujejo, zakaj se prebivalstvo ni bolj pomnožilo, kot bi se bilo moglo pri prisilnem zakonu tako mladih ljudi pričakovati.
Iz slovenskih krajev.
Iz Škocijana pri Mokronogu. Dovolite mi g. urednik, da hočem v najboljšem namenu vzeti v roke bič bolj radikalne »sorte« z željo, da se tudi pri nas kdo zgane in začne premišljevati, kako bi se odpomoglo škandaloznim razmeram in nekoliko oživelo društveno življenje. Merodajni faktorji so pri nas toliko naivni, da menijo, da iim ne more nobeno klerikalno contra-delo škodovati! Čemu se ne bi na vsak kler. pojav odgovorilo z resnim nastopom — proti stranki, ki hoče z najpodlejšimi sredstvi uničiti vsak nar. napreden pojav med našim narodom, ki ubija slehern napreden značaj, ki noče kloniti tilnika pred njihovo pogubno politiko, ljudi ki so vrgli od sebe Kristov nauk ljubezni in zasejali seme razdora in brezmejno sovraštvo ...! ? Kako morete biti toliko kratkovidni, da puščate naše edino obrambno društvo v ne-mar, ko vendar veste, da ji naši klerikalci dan na dan proglašajo najskrajnejši bojkot. Ni li sveta dolžnost vsacega inteligenta, da podpira, vsak po svojih močeh našo Ciril-Metodovo
LISTEK.
Nostradamus.
»Še en korak, pa si mrtev!...«
Franc je zarjul in planil med Henrika in stopnice. Brata sta si stala nasproti z bodalom v roki... In vendar nista planila drug na drugega ter utešila sovraštva, ki je tlelo v njiju srcih že dolgo let; kajti sleherni se je bal podleči in pustiti drugega samega s spečo Marijo.
»Kakšen je tvoj pogoj!« je dejal naposled Franc in zavzdihnil besno.
»Da naj se razveljavi prisega, ki mi jo je naložil gol slučaj. Da bodi preklicana bedasta odločitev s kockami. In da imava od tega hipa oba enake pravice; odloča naj samo sila, ljubezen in zvijača.«
Franc je grgral nepopisne psovke in kletvice.	„
»Ali velja?« je dejal Henrik. »Potem ostanem, ker sva zaveznika. Ali ne? Potem odidem v Louvre... «
»Da bi te pekel pogoltnil!« je zarohnel Franc. »Velja!«
Vteknila sta bodali nazaj. Ta hip pa sta vstopila baron Roncherolles in grof Saint-Andrč z besedami:
»Opravljeno je; starka ne bo več delala napotja.«
II.
Roncherolles avansira.
Brata sta se oddehnila in stopila skupaj v sobo, kjer je spala Marija. In ko sta se bližala postelji, se je Marija zbudila in zamrmrala:
»Renold... ljubljeni moj Renold ... ali si tu?«
Odprla je oči in zagledala dva obraza, spačena od sovraštva in ljubezni... Prikazala sta se ji kakor demoni v sanjah, in kakor v odprti knjigi je čitala podlost njunih misli, izraženo v razuzdanih potezah; groza jo je dvignila z ležišča — toda onadva sta jo zgrabila, in trepetaje, s presunljivim krikom je padla nazaj. Franc, strasti pijan, je približal svoje ustnice k ustnicam mlade žene. Z besnim stresljajem vsega svojega telesa se je umaknila temu ostudnemu poljubu; isti hip je padla Henrikova pest na Francovo glavo, da je odletel od postelje... Ljubosumnost in sovraštvo med bratoma je otela Marijo!... Planila je pokoncu in se zagnala proti vratom; toda že sta ji princa zaprla pot! Franc je pozabil Henrikovo nasilnost, Henrik je pozabil Francev poizkus: združila sta se, da jima ne uide plen!... Marija je viknila trikrat:
»Renold! Renold! Renold!«
Lastna nevarnost je ni plašila toliko. Toda Renold! Gotovo so ga bili ubili, ker ga ni bilo tu! Kaj se je zgodilo od trenotka, ko je stopila iz cerkve? Kako je prišla sem? Kje sta prijatelja njenega moža? Te misli so ji šinile hipno po razburjenih možganih, nato pa so se mahoma razkropile. Samo nekaj ji je bilo pred očmi: Re-nolda ni bilo tu!	...
» Ali je mrtev?« je dejala s tragično mirnim glasom. »Nedvomno. Ako bi živel, bi bil tukaj. Slišal bi me bil. Renold moj, torej je res, da te ne bom več videla? Kje si? Kaj so storili s tabo? ... Ali si mrtev? ... Oh, sliši me! Odgovori mi!«
Mašinalno si je potegnila z dlanjo po čelu. Princa sta jo motrila z mračnim občudovanjem. Naenkrat pa je strast in občudovanje izginilo iz
njunih duš in z njiju obrazov; čudna zona ju je obšla. Ko je Marija rekla: »Ali si mrtev? Oh, sliši me! Odgovori mi!« se je mahoma izpre-menil njen obraz. Prisluhnila je; poslušala je glas, ki ji je govoril slišno in razločno: Renol-dov glas! Rahlo je ponovila: Besede, ki jih je Roland odhajaje položil v njeno srce:
»Pomni, da bom točno čez dvajset dni zopet tukaj! Ali se boš spominjala? ... Ah, gotovo, dragi Renold, pomniti hočem. Toda dolgo dolgo bo to, dvajset dni!«
»Blazna je!« je zamrmral Franc.
Henrik je zmajal z glavo. Bil je bled od groze.
»Nikakor ne!« je .dejal, šklepetaje z zobmi. »Ona se razgovarja z odsotnim *..«
RahloTn previdno sta odprla vrata, stopila v sosednjo sobo in jih zaklenila za sabo. Roncherolles in Saint-Andrč sta čakala; ko sta zagledala princa, sta jih pomerila z očmi, polnimi grde radovednosti.
»Ta punica,« je izpregovorii Henrik, »se vede nekam čudno.«
»Da«, je rekel Franc s prisiljenim usme-vom, »človek bi res dejal, da je govorila z nekim nevidnim bitjem.«
Roncherolles in Saint-Andrč sta se spogledala in zmajala z glavo.
»Messeigneurs«, je dejal Roncherolles, kriveč se do tal, »tvegal bi dušo in telo, da ugodim vajini visokosti.«
»In šele jazi« se je požuril Saint-Andrč.
»Toda«, je povzel baron, »resnica je, da ko sva pravkar vrgla v Seino tisti nedležni kadaver, sva slišala krik, ki ga gotovo ni izustilo človeško bitje.«
»Istotako je čista resnica,« je pripomnil Saint-Andrč, da sva? videla to dekle, kako je čitala zapečateno pismo.«
Princa sta skoiniznila z ramami. Franc je pogledal Henrika:
»Kam jo spraviva?« je vprašal s pretečim glasom.
»Enake pravice imava!« je odgovoril Hen rik srdito.
»Torej niti k tebi, niti k meni. Jaz predlagam Saint-Andrčjev hotel.«
»Zato, ker je Saint-Andre tvoj pristaš! je zarenčal Franc. »Pravice bi na ta način ne ostale dolgo enake.«
»Messeigneurs«, je dejal Roncherolles in se priklonil, »zakaj se ne bi hotela poslužiti mojega hotela? V ulici Hache je, na samotnem in mirnem kraju, in vrhutega bi neizrekljivo počastila Svojega slugo, ki je enako vdan enemu kakor drugemu, messeigneurs.«
»Dobro!« je dejal Franc.
»Pa naj bo; spravimo jo k Roncherollesu!« je zarenčal princ Henrik. *
Še tisto noč so spravili Marijo v ulico Hache. Princa sta se vrnila v Louvre. Da bi laglje nadzorovala drug drugega, sta se zmenila da hočeta spati odslej v isti sobi, in Franc I., ki ie sklepal potem, da sta se brata spoprijaznila, je bil zelo vesel te novice. Katarina de Medicis, soproga Henrikova, se je sicer kisala; toda kot pametna ženska se je vdala v novi položaj brez ugovarjanja.
Roncherolles je postal vrhovni ječar nesrečne Marije. Toda SaintAndrč, ki ga je vznemirila naklonjenost, izkazana njegovemu sedrugu, se je hotel na vsak način preseliti k njemu. Tako je dobila mlada žena namesto enega dva čuvaja, ki sta pa pazila oba, da ji nista prišla pred oči.
(Dalje.)
družbo posebno sedaj, ko jo kličejo od vseh strani na pomoč?! Vprašamo vas, kedaj je bila zadnja družbina prireditev (na leto so obljubljene tri); kedaj so se pobirali zadnjič dohodki iz nabiralnikov, koliko se je razpečalo narodnih kolkov, koliko računskih listkov? Že to so problemi, ki se morejo rešiti, ker je polovičarstva in treiiotnega navdušenja dovolj — treba resnega dela. — Poglejmo nadalje našo požarno brambo! Vrag vedi v čigavih rokah je?! Kedaj je bil g. Z. zadnji občni zbor? Jeli kdo predložil kake račune?! Morajo biti že bogati ti ljudje ko se tudi ne brigajo, da bi priredili kako veselico.
—	Tudi za to res humanitarno društvo je treba več dela — manjka vsakršne discipline. G. Z. samo parada ne bo veliko pripomogla k lepšemu uspevanju društva. Še jasneje se kaže malomarnost nekaterih oseb, — ki so v prvi vrsti poklicane orati ledino, ki je baš na deželi še skoraj neizorana. Imamo ljudi, ki iz sebičnosti iz ošebnih nasprotstev pozabijo, da so sinovi slov. naroda. Lastni »egb« jifri je več, nego korist naroda. Sodite jih; ob priliki sokolskega izleta so se trudili tujci — Novomeščani, da bi se ustanovil tu »Sokol« — ljudstvo posebno fantje so navdušeni za te narodne borce, a dobili so se možje, ki se radi tolčejo na prsi trdeč, mi smo! cela kranjska nas pozna! ki bi morali fantom še podžgati njih navdušenje — in so bili proti — ustanovitvi. Predvsem — bog ne daj naše ljudi potipati — za žep, je že ogenj v strehi. Da bi pa izkupil par sto krone, o ja potem pa »živela napredna ideja.« Ostali, ki se ne čutite prizadetim ki vsaj nekaj delate na narodnem polju — bodite zadovoljni s čisto zavestjo — da ste koristili narodu delujte neustrašeno naprej za lepšo bodočnost našega tofi zatiranega naroda. Pravi rodoljub se ne bo oziral na hvalisanje po časopisih, resno energično delo se samo hvali, zato sejte še v bodoče seme Čistega narodnjaštva in uspehi ne bodo izostali. Odgovorite na razne napade po kler. cunjah s tem, da se vestneje poprimete Ciril-Metodove družbe, da čini prej ustanovite toli zaželjenega »Sokola« — delujte na to, da bodo tudi pripro-sti' kmetje pristopali v dejansko četo Sokolov kajti tudi kmet je spregledal in hoče višje, išče izhoda iz kler. teme. Toliko za danes! Upam in želim, da moj apel ne bo zastonj; Saj ni potreba nastopati z nikakim vriščem, s tistim podrobnim denlOm se da marsikaj napraviti.
Antiklerikalec.
Celje. Govorilo in pisalo se je v nemških Kstih, da je volitev v okoliški občini potrjena, pravomočna in je bilo vsak čas pričakovati konstituiranja občinskega odbora. Sedaj pa smo izvedeli iz zanesljivega vira, da so se Slovenci zaradi volitev v prvem razredu pritožili in še ne bo tako kmalu volitve župana. Nemci so se torej prezgodaj veselili, da bodo že kmalu začeli delati, kakor hinavsko trdijo, za »blagor* davkoplačevalcev, za kak blagor vedo povedati mestni davkoplačevalci, ki ječijo pod težkim jarmom dolgov. Nemško-nacijonalni listi poročajo namreč o slovenskem gospodarstvu v celjski okoliški občini kako bodo davkoplačevalci iznenadeni ker je občinski zastop sklenil s prihodnjim letom občinske doklade od 50 °/o na 75 % zvišati — tako da bodo doklade v okolici 50 °/o višji nego v mestu, kjer moderne prometne, zdravstvene in šolske potrebe veliko zahtevajo od občine, med tem ko so v okolici potrebe manjše. Zato je dolžnost davkoplačevalcev, da se konstituiranje novega odbora ne ovira, da se občinsko gospodarstvo od nemške strani primerno kontrolira in se s tem zabrani velikansko breme davkoplačevalcev v slovensko-nacijonalne namene. Nemci trde, da bodo najostreje proti zvišanju občinskih doklad, ker to breme nemški davkoplačevalci najbolj čutijo. Tako pisarijo o dobrem gospodarstvu v okolici, katerega slovenski občinski odbor je pomnožil občinsko premoženje za lepo vsoto
90.000	kron. — Kako delajo mestni očetje in Ambroschitsch za »blagor* davkoplačevalcev, dokazuje dejstvo, da ljudje kar trumoma uhajajo iz mesta v okolico, ker v mestu vsled previsokih občinskih doklad ni mogoče več izhajati. Imajo najemninske, vodne šolske in bogve kakšne vinarje še kot doklade. In kako velikanski dolgovi so še na njihovem »Nemškem domu“?l Taki ljudje, ki so mestno gospodarstvo do kraja zavozili, hočejo govoriti o gospodarstvu v okolici!
Sence jutra.
Ruski spisal M. Arclbašev. — Prevel Anton Melik.
Dora je iztegnila roko in neverujoč sama sebi, vzela revolver. Mraz in drget jo je spreletel po vsem telesu. Začelo jo je stresati mrzlično, mučno in grozno. Vsi zvoki so postali naenkrat zamolkli in so se čuli, kakor da prihajajo iz daljave. Zdelo se je, da se s tal dviga nekaka megla, in ju obkroža ter ju oddaljuje od vsega sveta. Ko je položila revolver na sence in je železni in ostri hlad v trenutku stresel nje-rto lobanjo, se je Dori obraz strašno spačil, kakor v onemogli smrtni borbi
A na vsezadnje se ta niti ne ustreli in mene bodo imeli za tepca!« se ji je zasvetilo ostro, nezaupno v možganih. »Sploh pa... To je vse skupaj neumnost!« je pomislila isto sekundo, ko je že začutila, da bo v prihodnjem hipu pritisk konvulzivno stiskajočih prstov izprožil petelina. Kakor skozi steno je zaslišala, da je Liza nekaj rekla, in isti hip je hitro povesila revolver. NeiZrazno sladko olajšanje in strašno slabost je začutila Dora in spustila se je na stol.
»Jaz... prva...« je rekla Liza z nerazumljivo žalostnim sočutjem in bolestjo.
Dora je molčala in strmela nanjo z blazno-izbuljenimi očmi. Zobje so jej šklepetali.
»Potem ti...« je pristavila Liza strogo.
Stopila je k mizi, vzela Dori revolver iz bslabelih prstov in ga mirno in natančno položila k levi strani prsi ter ga nalahko pritisnila k mehkemu telesu.
Dora Je videla v senci njene resne, nekoliko vzbočene sive oči in obraz, in vedno bolj, vedno jasneje se ji je zdelo, da je vse to samo čiidha, grda šala, neznano od koga in proti komu zasnovana. Sledeči trenutek se je Lizi obraz
DNEVNE VESTI.
Napredna zmaga v Postojni. Občinske volitve po novem občinskem volilnem redu so skončale s popolno zmago narodno napredne stranke. Skrutinij se je šele včeraj končal. Kandidate so postavili tudi klerikalci in socijalno-demokratična stranka, vendar sta obe ti stranki postavili med svoje kandidate tudi kandidate, ki jih je postavila napredna stranka, vsled česar so seveda nekateri naši kandidati združili vase večje število glasov, kot pa oficljelna lista napredne stranke. V prvem razredu se je oddalo 226 glasov, od teh so dobili oficijelni kandidati 148 glasov, skupni pa do 218, klerikalci največ 73, soc. demokrati 9. V drugem razredu se je oddalo 401 glas, naprednjaki 274, klerikalci 90 do 127, soc. demokrati 13, v tretjem razredu je bilo veljavnih glasov 805, oficijelni naprednjaki so dobili 543, tudi od drugih strank voljeni 755, klerikalci od 192 do 226, soc. demokrati pa 37 glasov. Narodno-napredna stranka je tedaj zmagala z dve-tretjiosko večino. Pripomniti je, da se je uradništvo iz malenkostnega ozira po večini vzdržalo volitve. Raznn za podobčino Stara vas, so bili v ostalih šestih podobčinah izvoljeni napredni kandidati. V novem občinskem odboru bo 30 naprednjakov in en klerikalec.
Afera Malik-Ornlg. Imunitetni odsek državnega zbora je sklenil ugoditi prošnji c. kr. okrajnega sodišča za izročitev državnega poslanca Malika. Ptujski župan Ornig je namreč vložil proti Maliku radi tega, ker je ta na volilnem shodu dne 28. maja t. 1. imenoval postopanje Orniga proti finančnemu tajniku Elsbacherju potuhnjeno — tožbo radi razžaljenja časti. Kakor je razvidno iz protiobravnave Malika proti Ornigu, je Ornig poslanca Malika svoječasno tako informiral, da je finančni tajnik Elsbačher njegovega tasta Hutter j a ščitil, sorodnika Orniga pa pritiskal na davkih. Po izjavi Malika naročil je Ornig njemu kot nekdanjemu prijatelju, naj spravi finančnega tajnika Elsbacherja iz Ptuja, Če je torej predbacivanje »potuhnjenost* opravičeno, bo odločilo sodišče.
—	Rosseger sklad. Pred tremi leti je sprožil znani nemški pisatelj Peter Rosseger načrt, naj se zbere dvomilijonski sklad za »Schulve-rein« in »Siidmarko«. Nemci so šli za ta načrt s tako marljivostjo na delo, da so že tekom enega leta nabrali dva milijona. Raditega so sklenili, da se zbirka nadaljuje. V kratkem bo dosegel njih obrambni sklad že tri milijone kron. Kaj pomeni to, je menda vsakemu jasno. Večina te ogromne svote se bo vporabila za ponemčenje Slovencev, ki so za to najbolj pristopni. In mi! Dohodki naše šolske družbe se vsled naše malomarnosti vedno manjšajo, kljub temu, da postajajo izdatki vedno večji. Naš obrambni sklad še sedaj ni dosegel 200.000 K.
Deželna elektrarna. V Radovljišhem okraju se prične v kratkem graditi prva dežeina elektrarna z vodno močjo, in z njenim tokom bodo kmetje treh občin imeli razsvetljene svoje hleve in kmalu tudi — svoje glave. Dr. Lampe je osrečil najprej svoj rojstni kraj z elektriko, ali njenega toka bo kmalu deležna cela dežela, ker bo dr. Lampe izrabil vse vodne moči za to centralo. Ali ko bo našemu kmetu treba plačati jo, takrat se mu bo začelo v možganih »bliskati*, in takrat bo med kmeti tudi — »grmelo* 1 Kmet le počakaj, ti časi pridejo kmalu I . . .
Ljubljana — Dunaj. Na Dunaju nameravajo vpeljati za občinske volitve proporčni volilni sistem. »Slovenec* konstatira to dejstvo nekam zmagonosno. Dokazati hoče, da je ljubljanski občinski volilni red, katerega je sestavila klerikalna deželnozborska večina, res nekaj tako vzornega in tako demokratičnega, da so lahko klerikalci ponosni na to svoje delo, ki služi tudi drugim občinam kot vzor. Proporčni volilni sistem je faktično najbolj pravičen izmed vseh, to mora priznati vsak trezen človek. Toda naši klerikalci so že skrbeli za to, da so volilni red za'Ljubljano zmrcvarili tako, kakor samo oni znajo. Največji škandal je, da so vpeljali za tretji razred pluraliteto, ki je volilcem tretjega razreda odvzela vso moč in tudi volilnem redu samemu pritisnila značaj nedemokratičnosti. Ni čuda torej, če se Dunajčani tako silno upirajo pluraliteti.
Zločin oskrumbe. Dne 12. t m. je bil v Ptuju aretiran radi zločina oskrumbe 48 letni viničar Anton Poharec. Poharec je že parkrat
razločno in strašno spremenil in dobil izraz ne-izrazne bolesti in obupa, oglušujoč ropot je udaril Dori v ušesa in obenem se je čul rezek žvenk razbitega stekla. Liza je omahnila, hlastno zakrilila z roko, široko razprla oči, prijela se za mizo in telebnila po dolgem vznak na tla ter izpodbila s seboj čašo z mrzlim čajem. Stol se je prebrnil in se z ropotom zakotalil na sredo sobe.
»Ajl...« je zakričala Dora grozepolnim, kot nož ostrim glasom in se zgrabila z obema rokama za glavo... »Liza!...«
Nekaj kakor krvava pajčevina se je raz-mrežilo pred njenimi očmi, vse se je zavrtelo v brezumnem vrtincu in Dora je kakor vihra planila proti vratam.
»A... a... Sl... a!...« je zakričala z zateglim, grozepolnim, presunljivim krikom in praskala v besnem strahu po zaklenjenih vratih, ki so se že stresala in udajala pod udarci od zunaj.
Na koridoru so glasno in vznemirjeno bučali mnogoštevilni glasovi.
XIII.
Na ulicah je bilo že škoro svetlo, a svetilke so že gorele in jih svetlo-zlata luč je čudno-lepo blestela v modrikastem somraku poletnega večera.
Nekaka napeta tišina je ležala v praznem stanovanju. Samo jedna luč je gorela v jedilni sobi in visela kakor ogromen, nepremičen metulj z razprostrtimi krili nad belo mizo. Slišalo sc Je. kako nekje dolgočasno tiktaka ura, kakor da si v lastno zabavo šteje nikomur potrebni čas. Na vseh oknih so bili spuščeni zastori in vsled tega se je zdelo, kakor da je za stenami
—	črna, nepregledna gluha noč.
Zamotana v velik topel robec je Dora tiho
posilil neko viničarsko hčerko. Konečno so ga njeni stariši zasačili in povzročili aretacijo.
Na smrt obsojena. V petek je stala pred mariborskim porotnim sodiščem 39 letna v Hočah pri Mariboru rojena vdova Julijana, ki je zavratno umorila svojega moža. Porotniki so vprašanje glede zavratnega umora potrdili z 8 proti 4 glasovi. Sodni dvor je nato obsodil Julijano Kmetič na smrt na vislice. Razglas obsodbe v nemškem in slovenskem jeziku ni napravil nikakega vtisa.
Tatvina. 22 letni pomožni delavec Peter Presl iz Ogrskega je v stanovanju užitninskega davčnega uradnika Janeza NussmUllerja v Celju ukradel 60 K denarja in 300 K dragocenosti. Takoj po tatvini je pobegnil v Laški trg ter se hotel odpeljati v Zagreb, toda orožniki so ga še v pravem času aretirali. Ker je bilo najdeno pri njem še skoro vse blago, je dejanje priznal. Celjsko okrožno sodišče ga je obsodilo na 18 mesecev ječe in izreklo nad njim tudi pregnanstvo na Ogrsko.
Voz na železničnl progi. Pretekli četrtek je vozil posestnik Valentin Sojer iz Viča gramoz. Ob 6. uri zvečer je hotel peljati čez tir južne železnice med čuvajnicama 644 in 645 na Viču. Ko je bil voz ravno na tiru, je zazvonil zvonec in zatvornice so se zaprle tako hitro, da voz ni mogel več s tira. V tem je že tudi prihajal osobni vlak št. 76. Konji so se začeli plašiti in so potisnili voz na levo. Sojer si ni znal iz kritične situacije drugače pomagati, nego da je v zadnjem trenotku izpregel konje, voz pa prepustil neizogibni usodi. V tem hipu je pa tudi že pridrdral vlak in se z vso silo zapodil v voz, katerega je popolnoma zdrobil. Na lokomotivi se je razbila laterna. Druge nesreče ni bilo.
Sin pretepaval mater. Preužitnikarjev sin iz Trbovelj, Rudolf Kamniker, se je sprl s svojo materjo. Ker je postajal vedno bolj divji, mu je mati nasula popra v oči. To je sina tako vjezilo, da je vzel lesen drog in začel pretepati mater po glavi in po rokah. Mati je konečno všia k sosedu. Poškodbe so težke in storilec je že ovaden.
Odlikovanje. Tukajšnji občeznani someščan gospod Fr. Čuden urar v Prešernovi ulici, je o priliki svojega 25 letnega trgovskega jubileja, od ravnateljstva mednarodne ure — izdelajoče družbe »Union Harlogere* kot dolgoletni član in v priznanje zaslug za družbo Union odlikovan s častno priznano diplomo ki je v izložbi gori omenjene tvrdke »Čuden* izpostavljena.
Hranilni in posojilni konzorcij prvega splošnega uradniškega društva Avstro-Ogrsae v Ljubljani ima v sredo, 20. t m. ob 8. uri zvečer v salonu restavracije Mrak »pri starem Rimljanu* izvenredni občni zbor radi premembe društvenih pravil.
Društvo jugoslovanskih slušateljev trgovskih ved na Dunaju. Veliko pomanjkanje in vse večja potreba trgovsko naobraženih ljudi, dovedla je vse Jugoslovane, študirajoče trgovske vede na raznih dunajskih visokih šolah, do tega, da so se združili v čvrsto organizacijo, s pomočjo katere se bodo lažje in uspešneje pobrigali za gospodarsko emancipacijo vsega Jugoslovanstva. »Društvo jugoslovanskih slušateljev trgovskih ved na Dunaju* hoče izpolniti to svojo nalogo s tem, da bode: 1. podpiralo svoje člane mate-rijelno in moralno, prirejevalo javna predavanja o specijelno jugoslov. gospodarskih vprašanjih, izdavalo publikacije in stremilo za tem, da vsak Jugoslovan, ki začne, tudi dovrši svoje trgovske študije; 2. gledalo na to, da se naša jugoslov. akad. mladina čim več zainteresuje za zanemarjeno polje narodnega gospodarstva, a posebno trgovine; 3. rado posredovalo pri nameščanju sposobnjh absolventov trgovskih naukov; 4. bilo celi javnosti, splošno, vedno na razpolago Jugoslovani morajo zastaviti vse sile, da odgoje inteligentnega trgovca, ki naj bi s prirojeno energijo in podvzetnostjo dovedel do cveta jugoslovansko trgovino,
Novoustanovljeno »Društvo jugoslovanskih slušateljev trgovskih ved na Dunaju* je
izvolilo na svojem konstituirajočem občnem zboru dne 7. decembra 1911. sledeči odbor: Predsednik Milan Planinec, stud. com., pddpredsednik Vmolčič, stud. com., tajnik Rado Lajtmanovič, stud. com., blagajnik G. Kombol, stud. com., knjižničar Josip Stantig, stud. com., gospodar Milenko Stojkovič, stud. com. V pregledovalni
ležala na postelji v mali, temni spalnici in premišljevala.	_
Leto je preteklo od dnva smrti Lize Cu-makove, in na njenem grobu je nemara že davno vzrastla druga trava. Kakor dolg črn trak je bilo to leto za Doro; trpka bolest, bolezen, mukotrpna zavest sramote pred samo seboj, vse to jo je peklo in mučilo. Obraz jej je upadel, ' oči so se ji pričele svetiti z bolnim bleskom, glava je postala še večja, a život manjši in slabotnejši. A v njeni duši je živelo kakor preje nekaj nemirnega, brezpokojnega, kar jo je žgalo z zavestjo lastne brezpomembnosti, neodoljivo sililo, da poišče nekaj velikega, lepega, silnega. V enm letu jo je gonila ta nemirna sila po celi Rusiji, skozi tisoč nevarnosti, in jo prignala slednjič v to pusto zlovešče stanovanje, v katerem se je započela in razširila obširna teroristična zarota.
Strahovita mrzla in neznosna težka je bila misel na to, kar se je moralo zgoditi jutri, a Dora je kljub temu vedela, da pojde in stori vse, in njeno dušo je napolnilo naivno, tajnostno navdušenje, ker je bila ravno njej poverjena najbolj odgovorna in nevarna uloga. Ogromno razmreženo delo politične zarote se je nekako razblinilo pred njenimi očmi, in Dora je videla samo sebe, s tesnim srcem si je predstavljala svoj mirni in ponosni obraz sredi nekakega krvavega kaosa.
Ležala je tiho in mirno, samo oči so ji blestele iz teme, kdkor oči skrivajoče se miši.
V	sosedni sobi, za votlo steno je padlo nekaj na tla in ta rezki ropot je nezavestno zopet vzbudil z dna njenega razuma bolestne spomine, ki so jo mučili celo leto, kakor težka mora. In zopet , jo je pričela peči in mučiti misel, da ona ni znala umreti tako svobodno in lepo, kot Liza. Stoinstokrat si je poskusila razložiti in
odbor sta bila izvoljena: Emil Ružička, stud com , Fran Turk, stud. com.
Akademično društvo »Slovenija* na Dunaju naznanja, da bo promoviran v soboto, dne 23. t. m. njen član tovariš Josip Tavčar doktorjem vsega zdravilstva.
O. BERNATOV1C
Ljubljana. — Mestni trg štev. 5. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Nizke cene, solidna postrežba.
»Ideal*. Spored za danes, jutri in četrtek: »Little Hans in njegova lornjeta*. (Jako komično) — »Obleganje Calaisa.* (Rekonstrukcija znamenitega prizora in 100 letne vojne) — »Moric in trmoglava najemnica.* (Igra Prince. Jako komično.) — V petek specijalni večer z izbranimi slikami.
Književnost in umetnost.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v torek gostuje po daljši dobi zopet enkrat ve-lepriljubljena slovenska umetnica gospa Irma Polakova, operna in operetna pevka v Zagrebu, ter poje vlogo Angele v Leharjevi opereti »Grof Luksemburški*. Predstava se vrši za lože par; sicer izven abonnementa. — V četrtek bo Bizetova opera »Carmen“ z gdč. Šipankovo v naslovni vlogi.
Nova knjiga prof. Masaryka. Založniška firma Eugen Diederichs v Jeni izda novo delo prof. Masaryka »Zgodovina Slovanstva* v 3 zvezkih.
Uustrovanl narodni koledar 1912. je pravkar izšel. Uredil ga je prof. dr. Simon Dolar. Poleg koledarja z raznimi zanimivimi in koristnimi podatki obsega v zabavnem delu več sestavkov in pesmic od' Novačana, Martinusa, Cankarja, Lesničarja, Laha, Brezovnika in Stu-kelja ter kratek pregled važnejših dogodkov v letu 1911. V tekstu je tudi več slik. — Koledar je prav elegantno vezan. Velja s poštnino vred K 170 — Toplo priporočamo, ker je tudi letošnji koledar enakovreden naslednik svojih dobro znanih in pri občinstvu priljubljenih prednikov.
Občinski svet ljubljanski.
(Volitev župana).
Malo bolj živahno kot po navadi je bilo včeraj dopoldan na Mestnem trgu pred rotovžem. Prihajali so občinski svetniki, nekateri v svečani, večina pa v navadni obleki in tudi radovednega občinstva se je dosti zbralo pred rotovžem ker na galeriji ni bilo prostora za vse one, ki bi radi prisostvovali volitvi župana.
Tudi dvorana je malo spremenjena, več sedežev je sedaj in ker so se vdeležili seje vsi občinski svetniki razen Kregarja in Štefeta, ki sta bila — kakor je rekel starostni predsednik g. Bonač — opravičeno zadržana, je bila dvorana tudi veliko bolj napolnjena — seveda, saj je 18 občinskih svetnikov več!
Naprednjaki so zasedli desnico, klerikalci levico in na tej strani sedi tudi sedem Švabov dr. Ambroschitsch in Pammer skupaj v eni klopi, takoj za dr. Fr. Detelo in poštnim nadupra-viteljem Štrukljem. Čisto od zadaj na levici sedi edini socijalni demokrat Etbin Kristan, ki se — četudi je popolnoma osamljen — morda še najboljše počuti.
V	splošnem vlada dobro razpoloženje, samo sedem Švabov se drži nekam potuhnjeno in, skoraj bi rekli, malo boječe, kakor bi se sami dobro zavedali, da so prišli v ljubljanski občinski svet samo po srečnem naključju.
Zraven g. Bonača, kot starostnega predsednika, sedi vladni svetnik Kremenšek, temu na levo pa magistratni tajnik dr. Bleiweis vitez Trsteniški. Obč. svetniki so se neprestano preštevali, ako so že vsi prisotni, ali manjkal je še vedno Etbin Kristan, kije prišel natančno ob 10. uri in vsi so se ozrli proti njemu, on si je pa bistro našel prazen sedež in sedel nanj.
Galerija polna, posebno veliko je dam m ob občni pozornosti otvori starostni predsenik g. Bonač sejo, konstatira, da so navzoči vsi ob-
opravičiti to s slučajnostjo in stoinstokrat je že verjela v to, ali v najgloblji globini njene duše, v temnem, nikomur poznanem kotu, jo je vedno znova zapekla bolestna, krvaveča rana.
Postalo ji je grozno in tesno, zavest sramote in objednem zapuščenosti ji je stisnila srce, kakor nikoli.
Zvonec je zazvenel v prednji sobi in ta ostri in svareči glas se je razlegnil po vsem stanovanju, spočetka tiho, nato glasno in razsekano, a po majhnem prestanku zopet tiho in zateglo, kakor da prosi.
Nekaj jej je preplašeno vzdrhtelo v prsih, a.takoj so izginili spomini in vsled tega ji je postalo lažje. Dora je naglo vstala in odšla v prednjo sobo. V jedilnici je padla njena črna senca na steno, krivila se, spremljala jo do vrat in se spojila s temo v nerazsvetljeni sprednji sobi.
Na stopnicah je bilo svetlo, in postava Andrejeva v površniku in široki čepici se je določno odražala v svetlem štirikotniku odprtih vrat.
»A, vi ste?« je rekla tiho Dora. »A ostali?«
Andrejev je zaprl vrata, ne da bi se žuril, odložil površnik in čepico in šele nato odgovoril :	.	■ ■
»Drugi pridejo ob devetih. Neznamovu bo treba dati kaj za večerjo. On bo tukaj prenočil.«
»Pri meni je vse pripravljeno...« je odgovorila Dora.	...	„
Šla sta v jedilnico. Dora je sedla na divan, zavila se kakor preje v robec prav do brade, kakor da jo zebe ves čas.	.
Andrejev je prinesel iz prednje sobe nejca* zavitek, odprl omaro in položil zavoj previdno, kakor kak steklen predmet, na polico. _
»Bodite previdni s tem...« Je rekel s sv rečim glasom. _________________
činski svetniki razun Kregarja in Štefeta, ki sta opravičeno izostala, pozdravi občinske svetnike in predstavi vladnega zastopnika Kremen-3ka, ki se vljudno prikloni, potem pa reče, da se pristopi takoj volitvi župana ter da podeli — ako kdo to želi — besedo, ali samo v zadevi volitve župana.
Ker se nihče ne oglasi k besedi, prečita tajnik zakonske določbe o volitvi župana, gospod Bonač imenuje za overovatelja gg. Kneza in dr. Detelo, za skrutinatorja pa gg. dr. Trillerja in dr. Zajca.
Glasovnice sta štela skrutinatorja v navzočnosti vladnega svetnika in potem razglasi starostni predsednik g. Bonač rezultat: doktor Tavčar je dobil 23, dr. Detela 12, dr. Ambro-sitsch 7 glasov, ena glasovnica (Etb. Kristana) bila prazna; dr. Tavčar Je Izvoljen za župana '•* večino glasov.
Na galeriji in v klopeh naprednih občinskih svetnikov nastane živahno ploskanje, kar je dr. Zajcu tako ugajalo, da se je obrnil proti galeriji in — tudi začel ploskati. Kaj hočemo, mož koče biti na vsak način duhovit in on ni kriv, ako se mu to — nikdar ne posreči...
Novoizvoljeni župan g. dr. Ivan Tavčar se ■s svojega sedeža v prvi klopi zahvali na Izraznem mu zaupanju In izjavi, da izvolitev sprejme, ako pride potrditev. Tej izjavi je sledilo novo živahno ploskanje v vrstah naprednih obč. svetnikov in na galeriji, dr. Zajc je pa zopet pokazal. da je od resnega do smešnega samo en korak in da on, kot zaje, preskoči ta korak lahko v polovici sekunde.
G. Bonač prosi vladneva zastopnika, da bi predložil potrditev volitev župana in zaključi to prvo, kratko sejo.
Kdaj bo prihodnja seja obč. sveta, se ne ve, ker to je odvisno od tega, kdaj predloži^ vlada cesarju v potrditev izvolitev dr. Iv. 1 avačrja za župana. Schwarz bo v svoji hudobiji in v sov-T£Štvu do Ljubljane gotovo čim dalje odlašal s Zrn, ali upamo, da se bo vsaj osrednja vlada zavedala svoje dolžnosti in odgovornosti.
Sicer pa: imamo občinski svet in imamo župana!	______
Najnovejša telefonska in brzo; javna poročila.
POSLANSKA ZBORNICA.
Dunaj, 18. decembra. V današnji seji po-, slanske zbornice se je razpravljala predloga o indirektnih davkih. Govorila sta med drugimi češki socialist Modraček in in nemški socialec dr- Jokl. Tekom govora dr. Jokla je prišlo med s°cialnitni demokrati in Nemci do hudega spo-Pada. Kričal je posebno Wolf. Koncem seje je poslanec Dubilič najenergičnejše protestiral proti Postopanju hrvaške vlade za časa saborskih volitev.
PRORAČUNSKI ODSEK-
Dunaj, 18. decembra. Danes se je v proračunskem odseku vršila zelo živahna debata o italijanski vseučiliški predlogi. Vsled ^ogajanj med strankami je Malik prenehal s svojim ob-strukcionističnim govorom. Nato je poljski poslanec Posner stavil predlo?, naj se ustanovi Italijanska pravna fakulteta v Krakovu. Poslanec dr. Malfatti se je v imenu italijanskih poslancev zahvalil za poljsko prijaznost, obenem Pa naglašal, da Italijani nikakor ne morejo vsprejeti tega predloga, ker vstrajajo pri svoji zahtevi, da je Trst edino primerno mesto kjer naj se ustanovi italijanska pravna fakulteta. Nato se je olgasil k besedi naučni minister Hus-sarek, ki je v daljšem govoru povdarjal, da vlada v italijanskem vseučiliškem vprašanju še vedno stoji na stališču, kakor ga je preciziral dne 20. oktobra t. 1. bivši naučni minister grof Stiirkh. Vlada zahteva kolikor mogoče hitro rešitev italijanske fakultetne predloge, ker bi se s tem odprla prva pot do ugodne rešitve drugih visokošolskih vprašanj. Izjavil je dalje v imenu vlade, da vlada nikakor ne more dopustiti Trst kot sedež italijanskega vseučilišča in pozdravlja poljski predlog, ki naj bi ugodno rešil to pekeče vprašanje. V imenu socialnih demokratov *e izjavil poslanec Diamand, da bodo socialisti glasovali tako, kakor bodo zahtevali Italijani. Zadnji je govoril dr. Šušteršič. Naglašal je, da danes italijansko vseučiliško vprašanje ne more Več smatrati kot kulturno ampak le politično in *° od onega časa, ko je italijanska vlada sama vplivala na avstrijsko glede na rešitev tega vprašanja. Slovenci in sploh Jugoslovani prin-Pipijelno ne nasprotujejo italijanski zahtevi, vendar pa vsled opozicionalnega stališča napram vladi tozadevno ne bodo glasovali niti za ta niti Za oni predlog. Koncem svojega govora je kon-statiral, da bi bilo najprimernejše, če se ustanovi v Ljubljani pravna fakulteta s slovenskim, hrvaškim in italijanskim učnim jezikom. Vendar noče staviti tozadevno nikakega predloga, ker ve, da ni v Avstriji sprejet noben pameten Predlog.
BOSENSKI SABOR.
Sarajevo, 18. decembra. Današnja seja bodenskega sabora je bila silno burna. Predsednik ^ola je "odal poslancema Karamehmedoviču in Arnavtoviču ukor in ju izključil za 24 ur iz seje 'n to raditega, ker sta v zadnji seji proračunske-& odseka očitala uradnikom monopola za sol, da so ukradli na škodo dežele 100.000 K. Radina je prišlo v saboru do velikanskih kravalov; hetnir kljub neprestanem zvonenju predsednika Pikakor ni hotel prenehati.
HRVATSKO OLEDALIŠČE V ZAGREBU.
Zagreb, 18. decembra. (Izv.) Intendant zagrebškega gledališča Treščec, ki je bil zelo nepriljubljen in je imel večne afere z najboljšimi Igralskimi močmi, je odstopil.
Iz Hrvatske.
(Izvirna telefonska poročila .Jutru*.)
TRETJI DAN VOLITEV.
Zagreb, 18. decembra. Pri današnjih volitvah 0 bili izvoljeni: v Karlobagu Ivan Peršič (pra-
vaš), v Selcih dr. Bogoslav Mažuranlč (koalicija), v Bakru Erazmo Barčic (koalicija), v Pi-sarovini Franjo pl. Kufrin (pravaš), Sv. Ivan Zelina dr. Mile Starčevič (pravaš), Velika Gorica dr. Ante Radič (kmetska stranka), Sisak Grga Tuškan (koalicija), Krapina Stjepan Cerovac (koalicija), Pregrada dr. Vuk Kiš (pravaš), Lud-breg Stjepan Radič (kmetska stranka), Zlatar Aurel Rauer (koalicija), Kloštar dr. Gjuro Ba laško (pravaš), Nova Gradiška dr. Pomper (pravaš);, Šid dr. Avakumovič (niadžaron), Bjelovar dr. Šuperina (kmetska stranka), Irig dr. M. Babič (srbski radikalec).
NOVA NASILJA.
Zagreb, 18. decembra. V Šidu, kjer se je danes vršila volitev, bi gotovo zmagal socijalno-demokratični kandidat Korač, ali oblasti so izvrševale nečuvena nasilja in tako je zmagal vladin kandidat dr. S. Avakumovič. Okolu 50 socljalno-demokratičnih volllcev je dal okrajni glavar zapreti, da niso mogli priti na volišče.
KONČNI REZULTAT.
Zagreb, 18. decembra. Volitve se imajo izvršiti še v Slatini ter v Zagrebu (1. okraj), Ko-renici, Slunju, Karlovcu in Vrbovškem, kjer so bile sistirane. V drugih okrajih so volitve končane in rezultat je naslednji: hrvatsko-srbska koalicija 24 (13 Srbov, 11 Hrvatov), pravaši 26, Tomašičev! madžaroni 20, kmetska stranka 8 mandatov, po en mandat pa osječki neodvisni klub in srbski radikalci. Absolutne večine nima nobena stranka.
TOMAŠIČ JE PREMAGAN IN — PADA.
Zagreb, 18. dneembra. Ban Tomašič je vpo-rabil sicer vsa sredstva, da bi se vzdržal na površju in se je posluževal največjih nasilj pri volitvah, ali pri vsem tem je bil popolnoma poražen, propadel jk pri volitvah sam, njegovi kandidati so pa zmagali samo v 20 .okrajih. To je konec Tomašiča, ki odpotuje že pojutršnjlm v Benetke — kot bivši ban.
VOJAŠKA DIKTATURA.
Zagreb, 18 decemara. Najnaravnejše bi sedaj bilo, da se razpišejo nove ali slobodne volitve, na katerih naj bi prišla ljudska volja do pravega izražaja, ali na Hrvatskem je vse narobe in sedaj bo vpeljana vojaška diktatura. V najkrajšem času bo imenovan vojaški komisar In ustava popolnoma suspendirana.
Razne vesti.
* Nameravani atentat na nemškega cesarja. Pri zadnji navzočnosti nemškega cesarja v pruskem delu Šlezije, so našli v bližini gradu Neudecka na železniški progi dinamitno bombo. Cesar se je zato odpeljal v grad z avtomoailom.
* Pocestna bitka. V Parizu je prišlo te dni med vagabundi in policijo do prave pocestne bitke. Vagabundi so streljali s samokresi in ranili štiri policaje, nakar se jim je posrečilo uiti. Le eden je padel v roke policije.
* Strahovita eksplozija bencina. V Saar-gemiineu se je pripetila te dni v hiši železnin-skega trgovca Getyja strašna eksplozija bencina. Poslopje je pc^orelo do tal. Štiri osebe se pogrešajo in so najbrže zgorele v ognju. Eksplozija je bila tako silna, da je bilo več občanov, ki so šli ravno takrat mimo trgovine, nevarno ranjenih, Enega trgovskega pomočnioa je vrglo skozi okno na cesto. K sreči ni bil nevarno ranjen. Lastnika trgovine so zaprli, ker se je izkazalo, da je imel preveč bencina.
* Razžaljeni igralci. V uekem hotelu v Černovicah sta napadla v četrtek operna pevka Dorsay in operni tenor Herling urednika Webra, ki ju je v kritiki raztrgal. Ko se je urednik Šchwarz potegnil za svojega kolego Webra, je bil	napaden	tudi oe.	Konečno so se	v afero
vmešali tudi	drugi gostje	kavarne.	Černoviško
časnikarsko društvo je radi tega slučaja sklenilo da toliko časa ne bo obiskovalo gledališča, dokler imenovana gledališka člana ne dasta Webru in Schwarzu primernega zadoščenja.
* Velika	sleparka.	V	Berlinu	so	aretirali
Madžarko Josipino Somogy, ki ima na vesti velike sleparije. Več strank je osleparila za približno 100.000 kron in skušala nato pobegniti, kar se ji pa ni posrečilo.
* Bogat	krošnjar.	Iz	Berlina	se	poroča:
Tukaj je umrl 62 letni krošajar Emanuel Frankfurter. Ko je policija preiskala njegove papirje, da se informira o njegovi identiteti, je našla v žepih njegove siromašne obleke nič manj kakor za 150000 frankov bankovcev.
* Gledališče zgorelo, V Vidmu (Udine) je zgorelo te dni gledališče »Teatno Šoziale*. ki je bilo zgrajeno 1. 1700. Ponesrečil ni nihče.
* Cesar Viljem v nevarnosti. Ko se je cesar Viljem te dni peljal po Kurftlrstenstrasse v Potsdamu, se je njegov avtomobil srečal s tovornim vozom 1. gard. polka. ?delo se je že, da je naraz neizogiben. V zadnjem trenutku je avtomobil napravil velik oblok okoli voza.
* Zasačena vlomilca. Pri vlomu v vilo Prinzheim pri Berlinu sta bila v petek zasačena dva vlomilca. Med čuvaji vile, orožniki in vlomilcema se je razvil hud boj. Vlomilca sta streljala s samokresi. Radi tega so zgrabili tudi orožniki za samokrese in ustrelili enega vlomilca, drugega pa aretirali. V boju je padel tudi en orožnik.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Mlinu Plut, Tiska ..UHtelJska tiskarna" v Ljubljani __________
Proda se zaradi družinskih razmer dobro idoča trgovina v prometnem kraju. Natančneje se poizve na Poljanski cesti št. 3.
Mali oglasi.
Iščem dobro gostilno v najem, ali na račun. Ponudbe: »Dobra gostilna«, »Prva anončna pisarna«.	786—1
Dobro ohranjen pianino se ceno proda na Radeckega cesti št. 2. I. nad.	796—1
Modlstinja, dobro izurjena, zmožna samostojnega dela, se sprejme pod ugodnimi pogoji za spomladansko sezijo, ali tudi za stalno. Ponudbe z referencami na »Prvo anončno pisarno«.	794—1
KORESPONDENCA.
Nepoznan! Poslano prejel!	R.	B.
795—1
Darujte za C. M. družbo!
Koroška Slovenka
z 2 letnim otrokom, vešča kuhanja, šivanja in vseh kmetskih del, išče primerne službe v mestu ali na deželi. Ponudbe: Gospa Marija Kumar, poštnoležeče Prevalje, Koroško.	P	720
H
1
I
Opekarski
akordant
prevzame opekarska dela pri kaki večji opekarni za več let Ponudbe pod »K. F.“ na Prvo anončno pisarno. P711
Pej voštja
ma so
Godba za koncerte in raz. plese od seksteta do popolnega orkestra. Od Božiča do konca pred-pusta. Tudi Šramelnov kvartet z vlogami s poštnim rogom priporoča Avgust Zornič,
konces. godbe v Ljubljani ul.
Stare pravde štev .3.
POZOR!
Za vsako gospodinjo.
Naljboljše čistilo za za čiščenje podov je
„NOREA“.
NOREA je v uporabi najcenejše in najizdat-nejše sredstvo za izči-ščenje parketnih podov in linoleja.
„NOREA“
je tekoča tvarina v kateri se nahala izdatnejša moč kot v dosedanjem trdem preparatu tako-zvanem pasta za pode.
„NOREA“
ne potemni, poda in vzdrži najlepši in trajni blesk.
„NOREA“
se vporablja za prenov-ljenje pohišta, stenskih obojev itd. z najlepšimi uspehi.
*NOREA“
štedi čas, trud In denar.
„NOREA“
je najtrpežnejše čistilo in se uporablja ob vsakem vremenu.
Edino zastopstvo in zaloga za Kranjsko:
PREMERL& JANČAR
Izdeloralnlca oljnatih barv, timciev na. drobno in debelo.
Ljubljana, Dunajska cesta 20.
m
I
Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka
11
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar.
(Repertoarna igra češkega .Nar. divadla* v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi.
Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
Preostale izvode romana
„ŽENA“f
ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v .Jutru", prodaja uprav-ništvo .Jutra" mesto po prvotni ceni (1 K)
po 60 vin. izvod.
Zunanji naročniki naj pošljejo znesek (hj$-v naprej in pridenejo 10 v za znamko.
Na naročila brez denarja se ne ozira.
j^YffrfWfTfTW¥^K
Vinotoč
na Mestnem trgu štev. 13
(ustanovljen 1. 1856.)
priporoča za praznike svoja izborna namizna vina; liter 88 v„ 96 v. in K 1-28. P717
vsaka s posebnim vhodom, v I. nadstropju Komenskega ulica štev. 16
: se oddaste takoj. :
Ženitna ponudba.
Posestnik, gostilničar in vinski trgovec na deželi, vdovec s 3 otroki v starosti od 7 do 13 let išče žene, sposobne za gostilniško obrt in gospodinjstvo. Staro 28 do 32 let, premoženje od 20 do
30.000	K. Ponudbe s slikami, ki se vrnejo, pod .Ženin*, na .Prvo anončno pisarno v Ljubljani.	P 713
ŽE
Trbovelski premog!
v kosih in kockah, zadnji najboljše in najcenejše kurivo za štedilnike in peči, kakor tudi
!! suha drva!!
nudi po dnevnih cenah v hišo postavljeno
IVANA TREO
Cesta na Rudolfovo železnico štev. 10. Telefon štev. 277.	P	715
Velika
ti
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprafianjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Dobro vpeljana gostilna na zelo prometnem kraju v Ljuhljani, se oda v najem. Ponudbe, samo pismene ter s polnim naslovom, pod »Prometna gostilna« na »Prvo anončno pisarno«.	787—3
po prav znatno okasijskih cenah!
Ogromna zaloga izgotovljenih oblek za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklice, — Velikanska izbera kožuhovinastih jopic in pale-totov za dame, mikado (saco) z različno kožu-hovinasto podlogo ter finih mestnih in potnih
kožuhov za gospode,	f
Angleško skladišče oblek
O, Bernatovic
Ljubljana, Mestni trg štev, 5.
Specialna trgovina
finih ročnih del
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Ljubljana
V Ljubljani, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
Tamburinu)j e Montiranje
Plisiranje
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec aji obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v, Jutru*
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
Fotografske aparate
in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča
fotomanufaktura in drogerija
===== „Adrija“ =
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5.
M. RAVTAR
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana, Jurčičev rg 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca.
ALFONZ * BREZNIK
Za jesen in zimo:
Bluze, soodnja krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in vse moderne nakitne predmete. Damske klobuke in čepice Kakor tudi za otroke. Vse športne predmete. “Sfeg
V	oddelku za gospode:
*
Klobuki, cilindri, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežniki, palice, pleteni telovniki, kakor tudi vedno najnovejše potrebščine za gospode.
Modna in športna trgovina P* Magdič, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
c. kr. Izvedenec In učitelj Glasbene Matke.
Največja In najstarejša trgovina ln izposojevalnica klavirjev In harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun ln muzlkalij.
tfiStaSS Ljubljana, Kongresni trg 15 bJBESBKl
(anaarprotl x»uaja3c« oex3cv-«J
pism^? 10 letno garandjo. Stari klavirji najusodneje v zameno. Izposojevalnlna najnižja. Popravila In ugla&evanje vseh glasbil najceneje. Prelglani klavirji vedno v zalogi. Violine, citre, kitare, tamburice, harmonika, tatov, rogovi in strme po tovarniških cenah. — Ves dan odprto!
Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.
Številka telefona 291.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list t slikami je
Zavaruj* poslopja ta frsaiCnins pK& požarnim ikodsai m najnlijih storil Zavaruje proti tatvini, Mufcitja ogledal
Skoda cenjaje Mkftj In aajkalaatnafa. Uživa najbeljil Stovse, kod« pasla ju.
Dovoljuj* Is IMafi dobKka Matee podpor* v MMdM ta aMnokaftafem
*S L A V I J A“
aa- ' i vzajemno zavarovalna banka v Pragi, 'miht r-a
Reserve ta fondi K 54,000.000. Izplafiane odškodnine M kapitalije K 100,8&0.860'5C. P« velikosti draga vzajemna zavarovalnica naie države z vseskozi slovanska - narodi« iprav*.  	     Va«	pojasnila	dajo	s	....... —— ■ ,
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici 8t 12.
 .........—■■■■1	Pisarn*	so	v	lastni	banSni	klM.	■■	'	n	.
d*sedaj| s* ga j* tepladsis
K imf to-
ki izhaja vsak petek ter stan«
četertletno K 1*80.
Zahtevajte ga povsod I Naročita ga in tnserirajte v njem)
Naslov: Iiastrovani Tednik, Ljubljana.
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
 -r rogMsovana zadruga z omejenim jamstvom t."!. h '< asss ■,.11
pd(S&f©C» svojo Ingrta safefo aajoovejših tiskovin za Sole, krajne Šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v skaasbs in Mofnfcko stnšm spadajoča deta ter jrh tartufe točno, okusno in po sotidnfli cenah. — Tiskanje Šolskih fcafe in časopis©«
KTadzxxodLearrxei3Se 6x3ce. IAtoe=®fijsu
Roman iz rimske zgodovine. Spisal M. Zevaco. Velike osmerka, strani 492.
Cena brošuri K 3 50.
Lahko in prijetno pisan roman iz časov laške renesanse, ki ima po bogastvu snovi in foscinujoči zanimivosti pripovedovanja le malo vrstnikov v svetovni literaturi. Trepetajoč razburjenja sledi bralec burnim usodam Ra-gastensa in lepe Primavere, ki se odigravajo v krvavi senci Borgijcev: papeža Aleksandra, njegovega sina Cezarja in hčere, zloglasne Lukrecije. Veren kolorit, zdrav humor in pestra mnogoličnost priporoča to knjigo vsem ljubiteljem živahnih, dramatično-burnih zgodovinskih povesti. — Dobiva se v knjigarni
L. SCHWENTNER
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3.
K 8,000.000. L|nbllanska 'kreditna banka v Ljublf ani. RK 800.000.
Stritarjeva, ulica štev. S, (lastna hiša)
Piomese za "bližnja žareToaaaJa:
Prome8e kreditnih srečk a K 20 —.	Žrebanje	dne	2. januaija	1912	Glavni	dobitek	K	300.000*—.
Promese srečk za uravnavo Donave a K 16*—	Žrebanje	dne	2. januarja	1912	Glavni	dobitek	K	120.000’—.
Promese ljubljanskih srečk a K 10—	Žrebanje	dne	2.januarja	1912	Glavni	dobitek	K	50.000—.
Promese zemljiških srečk II. em. a K 0*—	Žrebanje	dne	5. januaga	1912	Glavni	dobitek	K	100.000*—.
Vse 4 promese skupaj K 50*—.
.= Podružnice v Spl je tu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. ====r Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4'|,°|o
Lka fllljalka v Ljubljani
Uca	7 (na^epccoti tfrmnmL podttS).
Vloge na knjižice	Eskomptuje