Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Iihala v Ljubljani ?sik torek, četrtek In soboto. Naroinlna za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K za četrt leta 3'50 K, mesefno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za č< trt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 4-80 K ............ Pnautiiia ilnllka IS *. Re klamacije so poštnine proste Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: En6stopna petit vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoiu. 116. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 28. oktobra 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise ta list: Uredništvo j Rdečega Prapora >, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. L d.: UpraTnlštvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II. Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca oktobra, da jo zopet obnovč. »Rdeči ?rapor“ izhaja trikrat na teden ter velja Za Avstro-Ogrske deiele: za celo leto K 14'— za pol leta »i 7*— za četrt leta *» 3‘SO na mesec is 1*20 Za Nemčijo: za pol leta K 7*90 za četrt leta M 4'— Za Ameriko: 1 1 za pol leta K 9*50 za četrt leta is 4*80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj pri poročajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora". Deficit. Finančni minister gospod Bilinski ima premalo denarja. Blizu dvesto milionov kron ga ima premalo. Sicer izkazuje proračun, ki ga je v torek predložil zborricl, samo 42 milionov primanjkljaja, toda to je samo matematičen dovtip, kajti tistih 110 milionov, za katere naj bi se vladi dovolilo posojilo, tudi ni in v deficit se mora viteti tudi tistih približno 50 milionov, ki bi se imeli pokriti z zvišanjem tarifov na državnih železnicah. Gospod Bilinski je govoril več kakor dve uri, vendar vsa njegova trudna zgovornost ni mogla navdušiti zbor« nice; ie vladni mameluki, izvzemši nekoliko Po* ljakov, ce niso mogli posiliti, da bi bili malo aplav-dirali svojemu ministru. Deficit v tako ogromnih zneskih — to bi v vsaki drugi ustavni državi zadostovalo, da bi mo* rala vlada hipoma pobrati šila in kopita ter po* gledati, kje je tesar napravil vrata. Zakaj povsem nemogoče je, da bi se gospodarski položaj velike države tako silno poslabšal brez krivde vlade In brez oflcielnega znanja parlamenta. Seveda: V zbornici menda nihče ni bil presenečen, ko je ugledal proračun Bilinskega. Tako visoko ne ime nemara taksirati inteligenca viakega avstrijskega poslanca, da je izza vsfga, kar je uganjala naša «visoka po* litika>, pričakoval podoben fiaančni polom. Ia če se je kdo dal preslepiti i umetnostjo finančnega mi* nistra, ki je hotel opravičiti deficite le a padajočo gospodarsko konjunkturo, je um dotičnega vreden vsega obžalovanja. Viem zdravim možganom v dr* žavi je jasno, da je beraška malha te ljube črno« rumene domovine nujna neizogibna posledica tiste baharije, a katero se je prav ta črno-rumena domovina komaj pred enim letom postavljala. Gospodarska konjunktura je slaba; to je seveda fes, Avstrijska industrija ja nazadovala, da je itrah; to so obfutill celo delavci v naših neindu-strialnih deželah. Toda go pod Bilinski se dela kakor nedolžna devica, ki misli, da je vsa razlika spolov v obleki. (Gospodarska konjunktura je slaba* — to je vsa njegova modrost, kriv je pa menda ljubi bor, vsaj gospod Bilinski ne pozna drugega krivca, član visoke vlade ne ve menda ničesar o bojkotu, ki ga je Avstrija pretrpela v Turčiji, la če bi mu kdo povedal, da so tam cele mesece odklanjali vsako avstrijsko blago, se ne bi finančnemu gospodu prav nič zazdelo, da je bila to posledica aneks jn. Menda mu je tudi prav tako skrivnostno, da je med Avstrijo in Srbijo zaprta meja, da si Bolgarija z vso vnemo vstvarja lastno industrijo, da je uradna avstrijska politika napravila Avstriji na Balkanu same neprijatelje, da je politika megalomanije pred vsem kriva ne le sedanje slabe kon-junk ure, temveč tudi najžalostnejš h upov za bodočnost. Vse, kar je zakrivilo strašno propadanje našega gospodarstva, se je pa zgodilo v ustavni državi brez državnega zbora, brez njegovega dovoljenja, skoraj da brez obvestila. Pa vladi se pravzaprav ni čuditi. Metode gospoda barona, sedaj grofa Aerenlhala so prav tako dobro znane kakor državniška ženialnost barona Bienertha. In kjer je Wekerle kot zastopnik madžarske oligarhije tretji v zvezi, tam mora politika plezati na najvišje stolpe. Najžalostnejše v celi ti igri pa je vedenje meščanskih strank v parlamentu, ki so omogočile vladi najvratolomnejše eksperimente in ki so mirno trpele, da jih je vlada postavila v kot kakor otroke, ki nimajo druge pra* vice kakor gledati, kaj dela od boga postavljena gosposka, in jo občudovati. Tudi slovanske in specialno slovenske stranke zadene to v obilni meri. Dificit državnega proračuna bi moral zadnjemu slepcu odpreti oči, da bi spoznal, kako blazna, kako politično hudodelska je bila poletna obstiukcija Šušteršiča in njegavih oprod, ki je dala vladi, česar je najbolj želela: Miru in pokoja. Toda s primankljajem v državnem bidžetu še ni izražena vsa mizerija našega gospodarskega položaja. Krvava satira tiči v kričečem protislovju med našo beraško malho in našo bahato razsipnostjo. Tukaj dificit; v delegacijah pa se bo prikazal vojni minister in kar bo zahteval za nove barke, bo tako, kakor da žive v Avstriji sami Vanderbilti in Rolšildi. Že danes se sliši, da se misli zahtevati za vojno mornarico približne 400 milionov kron. Stari di ficit na račun ljudskega Žepa. Aerentbal je postal gre f, stroške pa bo plačevalo delavsko ljudstvo. Z novimi avki ali z no* vimi posojili, to je vseeno. Pota so lahko različna, končno pa vodijo vendar vsa k enemu cilju in to je uboga mošnjica širokih slojev, dočim so velike blagajne bogatinov nemoteno rode. Taka je setev. Videli bodemo, kakšna bo žetev. Kmečka in napredna stranka na Goriškem. Konec. Po razbitih pogajanjih je kmečka stranka zopet postavila samostojne kandidate v splošni kuriji : dr. Frankota, Križniča In Streklja, torej zopet dva očitna liberalna kandidata («Soča» dne 14. ok* tobra 1909 izrecno koeštatira, rekoč o dr. Gregorinu: «Saj on ni agrareo, ker je odklonil program te stranke, kakor Strekelj*) Par dni nato je napredna stranka imela svoje zborovanje ter slovesno proglasila kot kandidate napredne stranke: dr. Frankota, Križniča in Streklja, toraj liberalne kandidate kmečke stranke, torej ista per* filna 'gra kakor pri volitvah leta 1908. Napredna stranka se je skrivala za kmečko, kar je morala tudi storiti, ako ni hotela imeti pred svetom najpopolnejSe blamaže, in v svtho tega, sporazumljerje obeh voditeljev strank, po drugi slrani pa tficijelen samostojen nastop vsake stranke zase. (Kmečki glas* izreka dne 17. septembra 1909 «Naša stranka se je ustanovila, da si izvoli lastne poslance, ki bodo imeli srce za kmeta>, ter očita napredni stranki, da bi morala povedati, če bi imela le količkaj poštenosti, da so oni 3 kandidati kmečke stranke in, ker trga ni storila, da je ne morejo smatrati za resno stranko. Vsled tega konštatira «Soča< od svoje strani, d a kmečke stranke sploh ni, marveč da je ta le v fantaziji nekaterih mladičev, ki bi se radi najedli pečenke na Goriškem. Gabršček si je bil v svesti sporazumljenja z dr. Frankotom in je dobro vedel, da, dokler je Franko na čelu te stranke, kmečka stranka ne pomeni niC drugega nego oro dje v njegovih rokah. inicl jativi barona Schwarza jela po vsej deželi rasti društva «v varstvo otrok*. Vsako hrepenenje po križcih in odlikovanjih je šlo v taka društva. Lahko verni ljudje so spričo teh pojavov mislili, da bodo odslej uaši «mali» živeli kakor angeljci, da bodo zlasti otroci ubogega delavstva vživali nebeški raj že tukaj na zemlji. Mi pa smo takoj izpočetka de jali: Počakajmo! Po njihovih delih jih bomo spoznali! In spoznali smo jih kmalu. Edini vspehi so se pokazali tam, kjer istiniti ljubitelji otroka že a priori niso računali na križec in niso čakali šele jubilejnega leta, da vrše svoje delo kulturne humani-tete. Malo jih je in kažejo se samo v dveh okrajih; iz večine kranjskih okrajev nam doslej še ni nič posebnega znano. Pač pa se proslavlja izmed vseh avstrijskih mest in krajev naše Novoraesto te dni kot specialiteta na tem/polju. •Rdeči Prapor* je bil — kar je za ljubljanska dnevnika nekam sumljivo — prvi, ki je objavil poročilo o škandaloznem dokazu, kako pravosodje in društvo za varstvo otrok v dolenjski metropoli izpolnjujeta zakon, cesarjeve željo in navodila barona Schwarza. Danes smo v položaju, prvotno poročilo izpopolniti tako: Šolarček Ivan Rakoše, sin kaznjenca v Gradiški, se nahaja v oskrbi župana Zurca (Štemburja) v Kandiji. Poprej je bival pri starših v Irčevasi, kjer je kot bližnji sosed občeval z 2 leti starejšim Ivanom Stritarjem, čigar roditelji so v Ameriki in je v oskrbi starega očeta in matere imenom Luk-šič. Stritar ni učenec II. razreda, kakor se je pomotoma pisalo, ampak IV. razreda ljudske šole v Šmihelu. Stritar je bil že enkrat kaznovan, ker je z drugimi tovariši lovil mlade tiče. Drugače je dečko brez posebnega madeža. Z Rakošetom no občujeta več, odkar je slednji v Zurčevi oskrbi. Tisti teden, ko si je Rakoše prilastil 150 K denarja, dečka sploh nista prišla skupaj, je torej nemogoče, da bi v smislu razsodbe okrajnega glavarstva, Stritar Rakošeta nagovarjel na tatvino. Cuc’no je, da Zrnc odločno zanikuje, da bi bil denar pri njem ukraden, naravnost sumljivo pa je, da se za tako noto nihče ne oglasi kot lastnik. Rakoše se glede denarja na vse načine izgovarja. C Iz stranke. o Gorica. Zaupniki in kolporterji «Rdečega Prapora* so vabljeni, da se gotovo udeleže važnega sestanka, ki bo v nedeljo, 31. t. m. v Gorici, Via Teatro 20. Na sestanku se bo razpravljalo o kolportaži »Rdečega Prapora*. Naj nihče ne manjka. o Krajna organizacija r Trata naznanja vsem novoizvoljenim zaupnikom, da se vrši prvo zborovanje zaupnikov v torek, dne 2. novembra ob 8. uri zvečer t Delavskem domu II. nad. Dnevni rel: Konstituiranje zaupniškega zbora; izvolitev zaupnikov v krajih, kjer je bila volitev nemogoča. Izvolitfev zastopnikov na jugoslovansko konferenco v Ljubljani. Razni predlogi zaupnikov in političnega odbora. Shodi. Oorica. V soboto, 30. L m. ob 8. zvečer je v gostilni alla Stazione, ulica Čampo santo važen sestanek železničarjev ia tam bivajočih drugih delavcev. Namen sestanka je ustauovitev krajne organizacije za ta okraj. Pričakuje se obilna udeležba. Celje. V nedeljo dne 31. oktobra t. 1. se vrši v Gaberjih pri Celju v gostilni »pri Lastovki* ob pol 10. uti dopoldan javen ljudski shod z dnevnim redom: Vzroki vednega podraževanja živil in konsumna društva. Poročal bo aodrug I. Tokan iz Ljubljane. Delavstvo iz Celja in celjske okolice se vabi na mnogobrojno udeležbo. Domače vesti. — Delavci ne zahajajo t gledališče, pripoveduje v polemiki z »Rdečim Praporom* ueki »Trezni pozitivist* v »Slov. Narodu.* »Trezni pozitivist* zagovarja namreč premodre ljubljanske mestne očete, ki so odklonili ustanovitev letnega gledališča. O tej stvari se že še pomenimo drugič, ker nam danes ne dostaje prostora, le toliko lahko povemo, da se nam vidi »Trezni pozitivist* prav tak Abderit, kakor večina mestnih atejev slovenske »metropole*, ki bi se menda bolj po pravici lahko imenovala slovenska litropola. Ampak eno opazko treznega pozitivista moramo omeniti. Naši delavci ne zahajajo, pravi, v gledališče; ali so preslabo plačani, ali pa se še ne zanimajo za gledališče; oboje, pravi, bi bilo žalostno. »Trezni pozitivist* torej ne pozna tako pozitivne reči, kakršna je delavski položaj. Zato bodi povedano, da ne gre za nikakršno alternativo, ampak oboje velja: Delavci so preslabo plačani in se ne zanimajo dovolj za gledališče. Ampak drugo je naravna in zelo lahko umevna posledica prvega: Delavci se ne zanimajo dovolj za gledališče, ker so preslabo plačani. Kdor nima dovolj za telesni kruh, si ne more kupovati duševnega; to je žalostno, ampak resnično. Toda dovoli naj se nam skromno vprašanje: Kako si gospodje pozitivisti zamišljajo bodočnost slovenske umetnosti? Če so res tako pozitivni, kakor se delajo, bodo morda priznali, da slovenska buržoazija, ta maloštevilna in vrhutega še prav posebno fi* listrska buržoazija ne zadostuje za krepak razvoj naše umetnosti. C m manjša je narodna celota, tem bolj se mora kultura naroda naslanjati na celoto, če se hoče ohraniti in vspevati. A prav večina te celote mora ostajati pred durmi kulturnih hramov, ker — je preslabo plačana. Bolje plačana pa ne bo nikoli, če ne bo mogla prisiliti svojih delodajalcev, da ji plačajo več in če ne bo mogla obenem prisiliti svojih izkor.ščevalcev, da dajo kon* zumentom za njihov denar toliko, kolikor je vreden. Torej: Sacialni boj in njegov uspeh je pogoj za raivoj slovenske umetnosti in kulture. Buržoazna politika, naperjena proti stremljenju delavstva, omejuje številce onih, ki se morejo zanimati za slovensko gledal.šče (in za slovenko literaturo, in za slovensko flazbo, in ža slovensko slikarstvo i. t. d.), ovira torej razvoj slovenske kulture; socialna demokracija, ki vodi večino naroda do boljše eksistence, da bi se množice mogle udeleževati kulturnega življenja narodovega, je pa — izdajalka naroda. Bodi prokleta 1. .. Kdo ve, kako bi bilo, če bi trezni pozitivisti malce razmišljali take probleme? — Delavska telovadba in ljubljanska občina. Delavska zveza »Vzajemnost- ima mnogo članov, ki bi radi telovadili. Ker pa društvo seveda ni tako bogato, da bi si moglo zgraditi lastno telovadnico, je naprosilo ljubljansko občino, da bi dovolila njenim članom telovadbo v kaki šolski telovadnici. Slavni občinski svet je prošnjo odklonil in utemeljil sklep s tem, da telovadijo v šolah sokolska društva. Prav zato, ker so šolske telovadnice odprte Sokolom, je »Vzajemnost" mislila, da bi se tudi delavcem lahko dovolil kak večer. Občinski očetje so drugega mnenja. Razumemo. Ce bi bila »Vzajemnost" liberalna, bi se morda drugače govorilo. Sodrugi naj nekoliko potrpe. Našla se Do pač druga prilika. Telovadba ni pri-vilegij buržoazije ali kakšne vladajoče stranke. Državni proračun. Na drugem mestu omenjamo deficit v državnem proračunu, predloženem po finančnem ministru Bilinskem, ki znaša 42 milionov kron. Tukaj objavljamo najvažnejše številke proračuna, da si morejo čitatelji vsaj v glavnih črtah napraviti sliko o državnem gospodarstvu. Veselega ne kaže ta slika mnogo, v celoti pa je zelo žalostna. Skupna potrebščina znaša po načrtu Bilin-skega dve miliardi 691 milionov in 499.477 kron. Pokritje z direktnimi in indirektnimi davki ceni finančno ministrstvo na dve miliardi 649 milionov 456.741 kron, tako da ostane nepo' kritega primanjkljaja 42,042.786 kron. V primeri z letošnjim kaže proračun za leto 1900 sledeče številke: I. Potrebičine: Za leto 1900 1909 kron Dvor , . . . . . . 11,300.000 11,300.000 Kabinetna pisarna . 188 981 184.416 Državni zbor ... 4,082.684 3,944.520 Državno sodišče . . 67.048 68.364 Ministrski svet . . . 4,902.930 4,602.110 Skupne zadeve . . 310,184.890 310,176.890 Ministrstvo za not. zad. 52,058.316 46,215.424 Ministr, za dež. bramb. 98,701.330 87.304.574 Ministr. za uk in bog. 103,001.572 104,618.185 Finančno ministrstvo 813,272.926 754,516.950 Trgovsko ministrstvo 223,606.400 208,339.729 Železniško ministrstvo 705,961.850 550,384.570 Poljedelsko ministr. . 52,752.128 50,598.840 Pravosodno ministr. . 86,387.991 92,548.190 Ministr. za javna dela 92,139.360 89,460.754 Uprava drž. stavb . 4,187.093 — Stavbe, režija i. t. d. 28,992.282 — Najvišji računski dvor 687.100 663.400 Pokojnine..................... 99,024.596 91,627.627 Skupaj..................... 2.691,499.477 2.406,554.543 11. Pokritje: Ministrski svet in upravno sodišče. . 2,934.200 2,770.140 Ministrstvo za notranje zadeve........................ 2,180.367 2,115 554 Ministrstvo za deželno brambo........................ 2,072.883 1,972.352 Ministrstvo za uk in bogočastje .... 17,075.440 17,200.241 Finančno ministrstvo 1.592,798.221 1,569,159.045 Trgovsko ministrstvo 191.737.690 183,610.370 Železniško ministrstvo 776,176.990 566,443.100 Poljedelsko ministr. 21,388.516 20,140.923 Pravosodno ministr. 4,349.150 4,212.377 Ministr. za javna dela 29,012.170 28,920.750 Uprava drž. stavb . . 468.049 — Nove stavbe, režija i.t.d. 260.560 — Pokojnine . • . . . 9,002.505 8,002.630 Skupaj................ 2,649,456 741 2.404.647.482 Umciuuoi tega proračuna, ki priznava 42 mi-lionov deficita, razkriva III. članek finančnega zakona, ki se glasi: „Za pokritje državnih izdatkov se do'očajo s svoto 2.649,456.741 kron nastavljeni dohodki direktnih davkov in indirektnih davščin ter ostalih dohodnih virov države, ki se imajo pobirati po obstoječih določbah. Pri tem se pooblašča vlada, pridobiti znesek 109,616.305 kron in sicer za odplačilo splošnega državnega dolga, za izredne izdatke, s tavbe in vozno-prometna sredstva državnih železnic ter za izredno naoboroženje deželne brambe s kreditno operacijo (to se pravi, z novim posojilom). Za pokritje še ostajajočega primanjkljaja se imajo porabiti višji dohodki direktnih in indirektnih davkov, ki se zahtevajo z zakoni o iz-premembi določb za obdačenježganja, o preuredbi odkazov za deželne fonde in o znižanju realnih davkov, nadalje o izpremembah zakona o osebni dohodnini z dne 25. oktobra 1896, d. z. 1. 220, dalje o davkih na ded-ščine in darila in oobdavčenju naturne mineralne vode, o pobiranju davka naso-dovko in podobne umetne napoje/ Omenimo naj še, da bo za obrestovanje državnih dolgov leta 1910 treba za 62,07 8.507 K več kakor leta 1909. Protiljudski kurs v državnem gospodarstvu se torej nadaljuje; vedno novi milioni se nakladajo ljudstvu, ki si ne more ob sedanji draginji s svojim delom niti dovolj kruha zaslužiti, na rame. Za olajšanje življenja tega ljudstva pa nima država nobene stezice! To ni več brezobzirnost. To je gola norost kapitalističnega zistema. Živino, ki mu mora dajati dela, gnoja, volne, končno še mesa in kože, njen lastaik vsaj hrani; ljudstvo se pa molze, molze in molze, paša se mu pa zagraja. In ta slavni zistem noče razumeti, da je ob taki metodi polom neizogiben 1 Zadnje vesti. Državni zbor. Dunaj, 26. oktobra. Ko je finančni minister končal svoj ekspoze, so prišli na vrsto nujni predlogi o draginji Prvi je govoril krščanski socialec Drezal, ki je pripovedoval, da agrarci niso krivi draginje. Edini razlog so karteli in borza. Voli naj se odsek, ki ima v šestih tedaih poročati zbornici. Potem utemeljuje poslanec Hanni nujni predlog socialnih demokratov. Ta hip, pravi, ni nobena zadeva nujnejša od vprašanja draginje, vsled katere ne trpe le delavai, temveč tudi mnogi krogi srednjih slojev. Poleg splcšnega položaja na svetovnem trgu je kriva v prvi vrsti naša napačna carinska politika, da je mogla dobiti draginja pri nas tako strašno obliko. Govornik spomiDja na predlog poslanca Seitza glede na odpravo carine na pšenico in zahteva, naj se poda avstrijska vlada v pogajanje z ogrsko, da se odpravi žitna carina za eno leto. Socialna demokracija pač pozna ogrsko vlado.in sedanji ogrski parlament, pa ve, da se bo težko doseglo pritrdilo ogrskega kabineta. Če se pa po tej poti ne more priti do cilja, pokazuje S e i t z e v predlog drugo pot: Avstrijska vlada naj nakupi pšenice, naj sama plača carino, naj da to pšenico zmleti v avstrijskih mlinih in naj naloži tem mlinom, po kakšnih cenah imajo prodajati moko. Skrbeti moramo nadalje za to, da pride dobro in ceneno meso v deželo. Končno se mora z Rusijo in z balkanskim državami skleniti veterinarska (živinozdravriška) pogodba. Trditev agrarcev, da bi s tem nastala nevarnost za prenos živinskih bolezni, je prazna pretveza. Saj se lahko napravijo ob mejah klavnice pod državnim nadzorstvom in meso se lahko vpeljuje v hladilnih vozovih. Seveda se ne sme tako vpeljano meso izročati oderuhom, temveč bi morale občine prevzeti dolžnost, da bi skrbele za obskrbo prebivalstva z živežem. Kakor narašča draginja, tako se pa manjša v Avstriji prilika za delavski zaslužek. inozemstvo se zapira radi agrarcev, doma se pa delavec sili, izdajati vso svojo plačo za agrarne produkte, tako da izgublja tudi notranji industrijski trg odjemalce. V bojih delavcev za zboljšanje položaja so pa oblasti še vedno pristranske. Ministra Klein in Bienerth sta nekcč izjavljala v državnem zboru, da straže stavkujočih v zakonu niso prepovedane. Če se pa kakšnemu okrajnemu glavarju to dokaže, tedaj odgovarja, da ga nič ne briga, kaj je govoril minister. Pri vsaki stavki je videti, kakor da nimajo vlada in žandarji nobenih drugih opravkov, kakor služiti kapitalistom kot hlapci. Socialno-demokratični predlog zahteva tudi, da stopi vlada v dotiko z južnoameričanskimi in avstralskimi državami radi uvoza hlajenega mesa. Štirideset odstotkov angleškega ljudstva živi od takega mesa. Tudi na Nizozemskem je tako. Za avstrijsko ljudstvo pa je dejal dr. Ebenchoch, da je tako meso nezdravo. Nihče se pa ne razburja, da sto in {stotisoč ljudi v Avstriji sploh celo leto ne dobi mesa. Socialni demokratje stojimo na stališču, da se morajo spričo sedanje draginje porabiti Tla iredltTa, s katerimi se more prebivalstvu oskrbeti zdrava in cenejša hrana. Govorila sta ša poslanca Bužinovsky in Orizianu; potem se je razprava prekinila. Jugoslovani so vložili nujni predlog radi za-vlačenja bosenske ustave. Dunaj, 27. oktobra. Na koncu včerajšne seje je vložil poslanec Rudolf Mii 11 er interpelacijo, poslanec dr. Ellenbogenpa je vprašal predsednika o zadevi nemško-radikalncga poslanca Kroya, ki je našim čitateljem, zlasti železničarjem znan kot eden tistih, ki so se najbolj trudili, da bi razrušili železničarsko organizacijo. K r o y je bil adjunkt na železnici U itje-Toplice in ko je bil izvoljen za poslanca, je zahteval, da naj mu železnica dovoli trajen, plačan dopust. Omenjena železnica ni hotela storiti tega, a gospodu Kroyu se je pojavil skrivnosten rešitelj; salzburška lokalna železnica ga je namreč prevzela, imenovala za nadzornika ter mu dala dopust. Ž-3 takrat se je mislilo, da ima železniško ministrstvo svoja prste vmes, ker je bilo vendar težko razumeti, da bi privatna železnica prevzela tujega uradnika ie zato, da mu plača gažo in ga pušča na dopustu. Zdaj pa je doletela nem-Iko-radikalnega gospoda še večja sreča: Severo-zapadna železnica ga je dan preden je bila podržavljena, imenovala za višega revidenta s 3600 kro- nrmi plače in 1400 kronami stanarine in sicer! kakor je dokazano, na željo železniškega ministrstva. Gospod Kroy je sedaj uradnik države, ima stopnjo, katere v redni službi še več kakor deset let ne bi dosegel, debiva lepo plačo od države in nima dela, ker je na dopustu. Čudna protekcija za neraško-radikalnega poslance. Radovedni smo, kako jo razloži železniški minister! Dunaj, 27. oktobra. Danes se je nadaljevala debata o nujnih predlogih, ki se tičejo draginje. Govorili so poslanci Fresl (češki radikalec), dr. Da mm (nemško nacionalni agrarec) ter trgovinski minister dr. Weisskirchner. Daram seje seveda zaganjal v vse, kar bi moglo res ublažiti draginjo. Weisskirchner je govoril zelo obširno. Ne le živila, ampak vse je drago in tega so krive tudi zvišane delavske mezde, ki pa so opravičene. Toda če sledi draginji živil zvišanje delavskih plač, tedaj vpraša, kaj naj store tisti s stalnimi plačami nastavljeni, ki nimajo organizacije? Priznava, da je sedanja situacija težja kakor v drugih podobnih slučajih, ker je poleg mesa tudi kruh, moka in mleko drago in da pada industrialaa konjunktura ter grozi z brezposelno stjo. Z ogrsko vlado se je avstrijska že dogovarjala radi žitne carine, toda ona je odklonila odpravo carine, češ, da leta 1909 ni bilo slabe letine (Čujte 1 Čujte!) Na naraščanje žitnih cen vpliva nedvomno tudi to, da je na budimpeštanski borzi vkljub ponovni krepki urgenci avstrijske vlade še vedno terminska kupčija in blanco. (Čujte! Čujte!) Treba je organizacij producentov in koazumentov, da se kolikor mogoče izloči «ilegitimno> prekupovanje. Če se bo volil odsek, se bo vlada marljivo udeleževala njegovega dela. Nadalje so govorili J o ha n is (socialni demokrat), ki je polemiziral z agrarci in tudi z ministrom, Kotlar- (češki agrarec), Bufival (češki radikalec) in Horsky (češki klerikalec). Potem so sledila vprašanja in razne osebne zadeve. _________ Tarifi južne železnice. Dunaj, 27. oktobra. Danes so imeli poslanci s Štajerskega, Koroškega, Kranjskega, Primorskega in Tirolskega posvetovanje radi nameravanega zvišanja tarifov na južni železnici. Od vseh strani se je protestiralo proti temu namenu. Volil se je odbor, ki se ima baviti s to zadevo in jutri obiskati železniškega ministra in ministrskega predsednika. V odbor so bili izvoljeni poslanci Steimvander, Hofmann voh Wellenhef, Mayr, Rybaf, Šuklje, Pittoni, Resel, Smitka, Malfatti, Zeinser, Schmid in Gregorčič. Ogrska kriza. Budimpešta, 27. oktobra. Košut ima nov načrt za rešitev krize, po katerem bi se imela sestaviti nova koalicija brez Jus-thove skupine in brez Ljudske stranke. Tudi temu načrtu ne zaupajo mnogo v političnih krogih. Pruske volitve. Berlin, 27. oktobra. Kakor znano, je meščanska večina pruskega deželnega zbora na zavraten način ovrgla volitev štirih socialnih demokratov iz Berlina, češ, da volilni imeniki niso bili prav sestavljeni, dasi so bili v tistih okrajih, v katerih so zmagali meščanski kandi-datje, imeniki povsem enaki. Včeraj je bila volitev volilnih mož ter so v petem, šestem in sedmem okraju socialni demokratje dobili ogromo večino. V dvanajstem okraju so dobili socialni demokratje 320, svobodomiselci 140, na-cionaini liberalci in konservativci 63 volilnih mož, a treba je še 170 ožjih volitev. Knez Ito umorjen. Karbin, 27. oktobra. Predvčeranjem, ko se je japonski državnik knez 11 o na kolodvoru v Karbinu sešel z ruskim finančnim ministrom Kokovcem, ga je neki Kore-janec napadel in tako težko ranil, da je Ito čez pol ure umrl. Napadalca, ki je streljal, so zaprli. Izjavil je, da je namenoma ubil Ita, ker se je hotel maščevati za nesrečo svoje domovine. Policija je prijela še več Korejancev, ki so priznali, da so prišli v Karbin z namenom, organizirati atentat na Ita. Na Japonskem je vest o umoru silno razburila prebivalstvo. Mrtvo truplo prepeljejo v domovino. Vojna t centralni Ameriki. Novi J or k, 27. oktobra. Predsednik republike Nicaragua je napovedal republiki San Salvador vojno. Boj se je baje že pričel. Bati se je, da se vpleteta tudi Guatemela in Hmduras v vojno. Priporočamo našim gospodinjam pravi G}ČČY: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. •L£*gktt,f 1181,6:91. V. Pozor v tujini 1 Iz Winterthura v Švici se nam piše: Kakor je »Rdeči Prapor* že poročal, traja tukaj že peti mesec stavka stavbinskih delavcev in podjetniki so besni, da se ne dajo izkoriščani proletarci vkrotiti kakor nema živina. Da bi mogli zmagati po ravni poti, ne mislijo več; edina njihova ideja je, dobiti tuje delavce kot stavkokaze. Ker pa poznajo delavsko solidarnost, zatajujejo tujim delavcem resnico, kakor le morejo. Tembolj je potrebno, da pouče delavci svoje tovariše o resničnem položaju. Sledeči slučaj naj pokaže, kako brezobzirno in brezvestno ravna ta gospoda. Zadnji četrtek je neki agent, ki išče stavkokaze, dob:l v Buchsu štirinajst izseljencev, ki so se vračali iz Amerike v Belgrad. Zlažnjivimi opisi se mu je posrečilo, zvabiti jih v Winterthur. Vožni listki v domovino so se jim vzeli, zato so dobili listke v Winter-thur in obljubo, da se jim izplača diferenca, ko bodo 20 dni delali. Noč od četrtka na petek so morali utrujeni in lačni potniki prebiti v čakalnici □a kolodvoru, pa ne vsaj na kupu slame, temveč na golih tleh. V petek so se pripeljali v Winter-thur in tu so jih takoj spedirali po avtomobilu v Sulzerjevo podjetje, čigar lastnik je pravi kras švicarskega ,Nationalrata*. Za prebivanje so j m odkazali barako, ki je obdana z visokim plotom. Vsak izhod jim je bil strogo prepovedan. Na delu so šele izvedeli, da je v pod etju stavka. In takoj so izjavili, da ne marajo biti za nobeno ceno stavkokazi in so opustili delo. Seveda so zahtevali, da se jim izplača, kar se jim je obljubilo v Buchsu. Toda dolgo se je podjetje upiralo. Potem so rekli delavcem, da se jim pošlje denar v domovinsko občino. Kajpada so odklonili tudi to in končno se jim je izplačal vsaj del njihovega. Na to so zapustili podjetje. Pred durmi so jih pričakovali stavkajoči zidarji in so jih spremili v svoj lokal, kjer so se mogli okrepčati. Pripovedovali so, da že več dni niso dobili druge hrane kakor suh kruh, šele zdaj bi se mogli zopet enkrat najesti. Tužen je bil pogled na uboge proletarce, ki so tako sijajno izkazali svojo solidarnost. Mnogobrojno ljudstvo, ki je bilo na kolodvoru, je bilo zelo razburjeno. Za sedanji položaj je značilno, da se ceni izguba, ki jo imajo podjetniki od te stavke, že na poldrugi milion frankov. Eden najhujših kapitalističnih hujskačev je dejal te dni javno: »Neznosni, vso kupčijo ovirajoči položaj traja že skoraj pet mesecev. To razmerje se mora hitro in brezobzirno odpraviti.* Dobro, toda to razmerje se da le na ta način odpraviti, da ugode delodajalci upravičenim delavskim zahtevam. O tem jih bo poučila mednarodna solidarnost delavstva. Svollm čltateljem priporočano, da se ozirajo na take tvrdfce, ki lnserlrajo v našem lista. H. Suttner Ljnbliana :: mestni trg razpošil:a ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje svet?, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik eastonj. Novost: Pložčnata, tanka, prava ntkelnasta Anker - Roskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4 50. — Srebrne ure od 6 K nap rij. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice 8 slov. trakovi: nikelnasta K 1*20, srebrna K 6'—. 14 Pozori Pozor! Toplo » priporoča kavarna „IL1R1JA“ Ljubljana 31-23 Kolodvorske ulice (3 minute od južnega kolodvora) m Odprta vsak dan celo no«. ||| Posebna soba na raspolago. * *4 i zen r za leto 1910 je ravnokar izšel. Cena 80 vin., po poMl 10 vin. več. Naročila in denar je poslati Upravi »Rdečega Prapora14 v £jtsbljani. ivm »n: iriri- Kavarna ,Unionef v Trstu ulica Caserma in Torre Blanca se priporoča. .uh :t ir.f-i;(;c-t it :i Modni salon M. Sedej-Strnad Ljubljana ,».« Prešernove ulice št. 3 (t palači «Mestne hranilnice» priporoča cenjenim damam svojo bogato zalogo klobukov najnovejših fason in najfinejšega okusa. Materi jt*tuo aU&v. Cm Mt^nmat/iv^potovaUt rSimon£*trtm< 9 !)%bio6vcr&m Telefon it. 177 L Tomažič zaloga piva B2- 51 Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebško in : deško pivo : Kupujte le v trgovini as papirjem 15 Ivan Vrečko Ljubljana, S*. Petra cesta 31. Zaradi preselitve 10 %> popusta. Milko Krapeš urar In trgovec z zlatnino, zapriseženi sodnijzki cenilec, Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V talogi imam tudi gramofone in plošče s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se vt likonočne in binkoštne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa! Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto 1 52—50 8MT Klobuke, cilindre v najnovejših faijonah in v velikih izberah priporoča 3 i g 3Van SoHlič, £jabljatta £ g ZT Pod Trančo štev. 2. 3 R______________________________52-42 n g _________ {jj in čepice Katinka Widmayer trgovina pri ,Solnoa‘ za vodo Pogačarjev trg priporoča svojo veliko zalogo 45—38 perila za dene, gospode ln otroke. Rokavice, nogavice, kravate, bluze, oblekce, predpasnike, čepice, 1.1. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Danski slamniki najnovejše mode. Krasne ,peče‘ vedno v zalogi. Specialiteta za delavce: Gelnllold-ovratniki, prsa in manšete. «=*=«==« Nizke cene IB^Ir^rf~-‘r^f^ln=Jr==lr==}r=!~ii=l7^1r=lf=ri=li=3ai^JrSB]S i u 35 letni velik s* uspebl 52-46 Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa se doseže, ako se uporablja mno-===== gokrat odlikovano ===== želodčno tinkturo lekarna Plcoolija Ljubljana, Dunajska cesta. Steklenica 20 v. Naročila po povzetju. Telefon itev. 108 družba združenih pivovaren v Cjubljani priponi« tvoj« Izborno pivo v sodcih ln steklenicah. ZALOGA V SPODNJI ŠlSKl. Telefon fttev« 108* 6S- 3? Izdajatelj in edfpvarni uradnik Fran Bar tl. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju,