Poštnina plačana v gotovini. mi im m— Maribor, sreda 11. maja 1938 mmBmmmmssBmaasmmasm i i m — MARIBORSKI Cena 10in VECERNIK Uredništvo io upravai Maribor, Grajski trg 7 I TeL uredništva in oprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman opravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi^ po cenikji / •e sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA 99 Brzina živimo v dobi, ko se vse vrti in suče v neznanski brzini: Ljudje, dogodki, okolja, Ljudje se podijo v avtomobilih, železnicah, motociklih in drugih vozilih vseh vrst. Zračna višavja sekajo letala z omotično brzino. V letalih ljudje, ki jim je biia še pred par desetletji višek užitka ter udobja romantična vožnja v iz-voščkovem vozilu ali kakršnemkoli koleslju. Po obratih, pisarnah in uradih se čuti v ekspeditivnosti, reševanju ter odpravi raznih zadev neka naglica, mrzlično hitenje, ki bi generaciji pred nami strlo živce ter jih prelomilo v delovni kapaciteti. Ko takole opazujemo sodobno življenje, se nehote spomnimo Fr. Levstikovega potopisa »Od Litije do Čateža«. Koliko opaženega, ocenjenega, kritično gledanega je v tem vzornem potopisnem sestavku. Danes drvimo skozi pokrajine, premerimo v par urah ogromne dalje, pa nam ostane bore malo vtisov, ki nam jih sledeči si dogodki sproti razganjajo ter razblinjajo. Lahko absolviramo na stotine kilometrov, pa ne bomo zbrali toliko tehtnih vtisov, kolikor jih je naš Fr. Levstik v omenjenem potopisu ali pa slavni Ilirec Mijo Krešič ob svojem, potovanju iz Karlovca na Reko in v Trst, ki ga je opisal v svoji »Autobiografiji«. Danes? Naglo živimo, dojemamo vtise, naglo reagiramo in presojamo, toda sproti vse pozabljamo. Brzina, tempo, naglica, to so oni pojavi, ki predstavljajo višek uživanja naše dobe, pa bodisi da gre za vož njo z letalom, železnico, avtomobilom, parnikom ali pa za omotične vrtiljaške brzine in užitke. Naglo živimo, zato pa manj doživljamo. Tudi dogodki drvijo mimo nas z nezmanjšano brzino. Dobe, ko so vojne tra tale cela desetletja, se nam zdijo kakor fantastične časovne dalje odmaknjene. Vojna razdobja, kakor jih nahajamo pri trojanski vojni, križarskih vojnah, tridesetletni vojni itd., bi danes ne prinesla osvajanja, ampak vsesplošno razdejanje in pokončanje. General Kondilis je končal državljansko vojno, ki so jo razvneli venizelistični uporniki, v par tednih. Turške čete so v silovitem tempu pognale grške čete z maloazijske obale v — morje. Abesinska kolonialna vojna je bila v par mesecih likvidirana, španska državljanska vojna se je sicer zavlekla že skoro v tretje leto, vprašanje pa je, kako dolgo bi lahko trajala takšna državljanska vojna ob drugačnih časovnih in siceršnjih okoliščinah. Japonci so v par mesecih zasedli ogromno področje od Šanghaja do Nankinga. V petih urah je biia odločena usoda Avstrije, v par urah je bila zbrana ob litvanski meji poljska vojska, da udari preko meje ... To jl brzina naše dobe, ki nam ne dopušča, da se poglobljeno pogreznemo v tok dogodkov in da jih primerno razčlenimo. Tako sc dogaja, da strmeč upiramo svoje poglede okoli sebe in da sproti pozab' amo, kar je v trenutku šlo mimo nas, ko prinaša že naslednji trenutek nove stvari, nove skrbi, nove senzacije, nove afere in nevarnosti. V tem je usoda sodobnega človeka, da ne more premotri ti vzrokov raznih mrzlično se vrstečih dogodkov ter njih organične povezanosti. Tudi v našem zunanjem življenju čutimo odmeve te sodobne brzine in naglice. So pa problemi in področja, kjer marsikaj ugaša v prepočasju in brezbriž-ju, kjer se tempo ekspeditivnosti približuje brzini poštnega konja. Res je, da drveča, omamna brzina marsikaj zlega prinaša. Res pa ie tudi, da bi marsikje šest-najstinka takšne brzine utegnila precej •koristiti —, v prid narodu in državi... Japonska uvaja kemično vojno! HANKAU, 11. maja. Havas poroča: Kitajski službeni krogi potrjujejo vest, da je poveljstvo japonskih čet radi močnega kitajskega odpora odločilo, da prične v velikem obsegu z uporabo strupenih plinov in s kemično vojno. Dva bataljona strokovnjakov za strupene pline sta krenila 18. aprila pod poveljstvom generala Motorne iz Kobe in sta bila preko Tsing- taua opremljena na fronto pri šantungu. Isti krogi zatrjujejo, da pojdejo drugi odredi, ki so določeni za motorizirano kemično vojno, iz Japonske 19. maja pod poveljstvom generala Kukučija. Povdarja se, da so se Japonci že nekajkrat poslu-žili strupenih plinov, sicer brez uspeha, vendar pa bo imela nova akcija veliko večji obseg. Alfonz XIII. ie konteriral s Hitlerjem in Mussolinllem PARIZ, 11. maja. Tukajšnji »L’Oeuvre« poroča, da sta bila bivši španski kralj Alfonz XIII. in njegov sin Don Juan, pretendent na španski prestol, te dni v Rimu, kjer sta vodila dolgotrajnejše razgovore z Hitlerjem in Mussolinijem. Omenjeni list navaja, da ni izključena možnost restavracija Bourbonov na španski prestol s podporo Nemčije ter Italije. Nemeiia postane na/veeii kupec madžarskega žita BUDIMPEŠTA, 11. maja. Po informacijah iz gospodarskih krogov so gospodarska pogajanja med Berlinom in Budimpešto tik pred zaključkom. Nemčija naj bi postala največji kupec madžarskega žita. Dva milijona metrskih stotov žita, ki jih je doslej kupovala Avstrija, bo sedaj prevzela Nemčija. Nemčija bo prevzela tudi moko ,ki jo je doslej uvažala iz Avstrije, vendar pa ne preko te kvote. Vsekakor bo Nemčija odslej kupovala v Madžarski mnogo več pšenice in moke, kakor sta doslej posebej uvažala Nemčija ter Avstrija. Wellington Koo: Japonska miška ni nepremagljiva ŽENEVA, 11. maja. Na javni seji, na kateri je svet Društva narodov razpravljal o kitajskem vprašanju, je kitajski delegat Wellington Koo izrazil ogorčenje radi stališča, ki ga zavzema Društvo narodov ob sedanji kitajski vojni. Zahteva potrebne korake, da se napravi konec nadaljnjemu nekaznovanemu kršenju mednarod- nih pravic. VVellington je izjavil, da ie poraz japonske vojske pri Taierčwangu najbolje pokazal, da ni japonska vojska nepremagljiva. Vojna sreča se postopamo obrača v korist Kitajske ter je potrebno in pravično, da se Društvo narodov prebudi iz mrtvila. Kako bi se ČSR „kantonizirala“ pri čemer bi štiri najvažnejše manjšine dobile avtonomijo. Sudetsko nemški kantoni bi bili neposredno pod »zaščito Nem- LONDON. 11. maja. »Daily Mail« poroča, da je večina Hitlerjevih svetovalcev zahtevalo od njega, da se še letos reši češkoslovaški problem, ki se ne bi rešil potom vojaške intervencije, ampak potom sporazuma. V Nemčiji izražajo misel, da bi Češkoslovaška kantonizirala, čiie« in bi se analogno uvrstila poljska manjšina pod »zaščito« Poljske, madžarska manjšina pa pod »zaščito« Madžarske. Abesinska delegacija v Ženevi ŽENEVA, 11. maja. V tukajšnjih krogih zatrjujejo, da ne bo negttš p-ispel v Ženevo, pač pa je prispela tjakaj abesinska delegacija, v kateri so 'T'""'Taz, oks-fordski profesor Brierly, znani angleški pravnik univ. profesor Jevons, sorbonski profesor Jeze in znani publicist ter odlikovanec z Noblovo mirovno nagrado Norman Angeli. Grofica Wielapolska obsojena na dosmrtno ieco LONDON, 11. maja. »Daily Ex preti« poroča, da je bila 29letna grofica Wiela-polska, rojena Rusinja, obsojena prod berlinskim sodiščem na dosmrtno ječo in sicer radi špionaže v korist Rusiji. Grofica Wielapolska je bila septembra 1937 v vlaku D na progi Varšava—Pariz tik pred Berlinom aretirana po Gestapovih organih. Podonavski agrarni kartel Peštanski »Ujsag« objavlja vest o poskusih organizacije agrarnega kartela med Madžarsko, Romunijo in Jugoslavijo. Navaja, da so madžarski poljedelski krogi skozi leta predlagali oblikovanje tega kartela, vendar pa do tega ni prišlo. Sedaj je ta načrt ponovno vzniknil v resnejšem obsegu. Ovire za sporazumn so predvsem v povsem različni kontroli izvoza v Jugoslaviji, Romuniji in Madžarski. V primeru, da bi se takšen kartel nikakor ne mogel obistiniti, se je sprožila misel, da vzdržujejo izvozniki^ omenjenih držav potom medsebojnega obveščanja vsaj enotne cene. K sporu dr. Kraft : dr. Moser »Deutsches Volksblatk, glasilo dr. Moserja, in »Der Volksbote«, glasilo dr. Krafta, prinašata skupno izjavo dr. Moserja in dr. Krafta, v kateri pravita, da sta sporne zadeve, ki so nastale med muc ma, izročila razsodišču. Do razsodbe preneha potom tiska vsaka kampanja v dosedanjem smislu. Francija Angleški politik Winston Churchill piše: »Znana propaganda skuša sugerirati svetu, da je Francija na robu propada in da bo postala dežela v stanju, kot je danes Španija. Toda oni, ki dobro poznajo Francijo in oni, ki so dalje časa sodelovali s francoskimi državniki in generali, vedo, s kako velikimi silami razpolaga Francija. Ti tudi vidijo, česar površni gledalec ne vidi: da namreč francoska armada bdi in čuje. Ona je najpopolnejše izvežbana in je najsilnejša obrambna vojska Evrope. Ona pomeni za Francijo prav toliko, kot monarhija za Anglijo. Nad strankami je in služi vsem. Vsi jo ljubijo. Ne meša se v politiko, čeprav jo proučuje, oficirji in vojaki vrše sijajno svojo dolžnost in varujejo meje svoje države. Za njimi pa mirno delajo milijoni rodbin, čvrsto povezanih z rodno zemljo. Za njimi je oni sveži duhovni svet, ki je tako bogat na duševnih proizvodih in velikih mislih. Francozi so nadvse napreden narod, ki je danes pred vsem porok za svobodo Evrope.« Morala laži V»Kmet. listu« št. 18. beremo: »Kakor smo Slovenci ponosni na svojo kulturo in se radi ponašamo z visoko stopnjo civilizacije, tako nas mora obliti rdečica sramu, če nepristransko in brez zaljubljenosti v lastno vrednost motrimo življenje in dogodke, ki se- razpletajo pred našimi očmi. Zdi se, kakor da s« hočejo združiti vse temne sile, ki hočejo ugonobiti delo mnogih klenih in zdravih rodov, sadove žuljev naših prednikov, ki so garali, graditi in sami sebi pritrgovali, da bi zagotovili in utrdili boljše in znosnejše pogoje bodočim pokolenjem. Nobeno sredstvo ni nekaterim izvržkom človeške družbe prenizko in prepodlo, da ne bi z njim skušali oblatiti in ponižati dela in prizadevanja poštenih ljudi. Moralo laži, obrekovanja in natolcevanja bi radi uveljavili kot nekako življenjsko smernico, kot vodilo. Na vseh koncih in krajih poskušajo. Zdaj je na vrsti ta, zdaj druga kulturna organizacija, z vsemi kalibri streljajo proti njej, jo dol-že grehot več kot jih pozna ves jugoslovanski kazenski register. In če streli ne zadenejo, anipak celo udarjajo nazaj, se lotijo gospodarskih ustanov po starem geslu temnih sil: Blati in maži, nekaj govna se bo že prijelo!« Kute Naša mladina le sokolska! Ob krasno uspeli naraščajski akademiji v Narodnem domu Ilešič dr. Fran, Hrvatska dobrovolja i popevka od kmetskoga stališa preštima-nja. Pod tem naslovom je izdal naš odlični jezikoslovec ter zgodovinar univ. prof. dr. Fr. Ilešič 38 str. obsegajočo knjižico, v kateri se izčrpno, strokovnjaško temeljito in kritično peča z razpravo pod naslovom »Hrvatska dobrovolja u popijevkama, zdravicama i napitnicama prošlih vjekova«, ki jo je objavil univ. prof. dr. Franjo Fancev v »Zborniku za narodni život i običaje južnih Sla-venas ter s člankom istega pisatelja v zagrebškem »Savremeniku« pod naslovom »Kmet — muž u hrvatskoj dopre-porodnoj poeziji.« Dr. Ilešič ugotavlja ob kritični razčlenitvi dr. Fancevljevih izvajanj, da ni dobra volja nikak hrvatski specifizem, ampak vsem Jugoslovenom nekaj skupnega. Hrvatska dobra volja je bila nekam gosposka, slovenska pa pro-stonarodna. Mnogo dobre volje je prišlo med Hrvate od Slovencev, pa tudi obrat no. Dobra volja je slabo spajala pripadnike posameznih stanov. Radi tega ne pomeni »hrvatska dobra volja« vsenarodnega pokreta preilirske dobe, ko so rodnega pokreta predilirske dobe, koso vsi stanovi zrli k enemu cilju, pri čemer sklepa ob zaključku, da mora biti sodba o Fancevljevih razpravah glede dveh točk popolnoma negativna in sicer glede pesmi »Od kmetskoga stališa preštima-na«, ki je prvotno slovenska, in pa glede drugega vprašanja specialno hrvat-skega značaja »folklore« starih popevk in napitnic, ki je v resnici skupna. Končno konstatira dr. Ilešič, da je dr. Fancev danes v znanosti tendenčen, radi česar tudi njegova zgodovina ne more biti objektivna. Jugoslavicus, Moskovski proces pred sodnim stolom svetovne javnosti. Te dni je izšla v A. M. Popovičevi francosko srbski knjigami v Beogradu 151 strani obsegajoča knjiga pod gornjim naslovom. V tej knjigi se kritično prikazuje razvoj prilik v Rusiji po oktobrski revoluciji 1917 pa do današnjih dni. Posebno izčrpen je pregled krvavih obračunavanj, ki so iz dneva v dan vse grozot-nejša. Knjiga prikazuje tudi razočaranje gotovih politikov levičarjev z zapada radi sovjetskih prilik. Ljudska univerza v Mariboru. V petek 13. maja predava o učinkih bojnih plinov na človeški organizem zdravnik g. dr. Davorin Cijan iz Maribora. Skioptične stike. — Bojni plini so za slehernega važen problem, saj zavisi ugodni izid zdrav ljenja predvsem od tega, kako se vedemo, ko pridemo v prve stike ž njimi. — Strašni so učinki bojnih plinov! Pretijo nam opekline, zadušen je grozna smrt, če se ne znamo pravočasno varovati. Oni so zahtevali že med svetovno vojno nad milijon žrtev! Z ozirom na veliko važnost predavanja ni nobene vstopnine. Ne pozabi naročnine! 0 l&H tfe OH&H Dr. Guillotin bi skoro prišel pod giljotino Te dni je minilo 100 let, kar je bil rojen dr. Guillotin. Bil je zdravnik in politik, človekoljub in zaveden demokrat. Leta 1789 je bil poslanec. Kot zdravnik se je moral zanimati tudi za usmrtitve in jezilo ga je, da krvnik često ni mogel ali pa ni znal prav opraviti svojega posla in je tako podaljšal muke obsojencev. Ob usmrtitvi Marije Stuart je moral krvnik zamahniti dvakrat, ob usmrtitvi vojvode Monmouth pa celo štirikrat. Kot demokrat se je dr. Guillotin zgražal nad tem, da ljudje niti v zadnjih trenutkih svojega življenja niso enaki. Visoko gospodo so obglavljali, navadne ljudi pa obešali. Poslanec Guillotin je v ustavodajni narodni skupščini 1. septembra 1789 izposloval proglas, da so si vsi na smrt obsojeni ena ki. Šele ko je bil sprejet ta dekret, so jeli iskati usmrtilni stroj. Na podlagi teoretičnih razglabljanj so priporočili zdrav niki nož, ki bi padel navpično na obsojenčev vrat. Poskuse je delal na mrtvih živalih dr. Louis v Bicetre. Prvi stroj se Ob priliki letošnjega župnega zbora smo ugotovili razveseljivo dejstvo, da število sokolskega naraščaja iz dneva v dan vidno narašča. Značilno za današnje obdobje je, da vidno naraščajo armade našega naraščaja. In če upoštevamo še okoliščino, da so dosegli posamez ni naraščajski telovadni oddelki do 80 telovadečih, da imamo celo podvojene oddelke (višje in nižje), potem se moramo zavedati, da so naraščajske vrste danes močne in da je mladina naša, sokolska. Tega pojava ne opažamo samo pri mariborskem matičnem društvu, temveč tudi pri ostalih okoliških društvih. Današnje telovadnice ter prostori postajajo pretesni in premajhni. Telesnovzgojno delo napreduje pod skrbnim vodstvom vaditeljev in vaditeljic, saj imamo v mariborskem vaditeljskem zboru same dobre in izkušene brate in sestre. Sokolska deca in sokolski naraščaj, v katerem se vzgaja čut državne zavesti in čut enakosti, se oblikuje v cilju gesla: »Vsi za enega, eden za vse«. To sta najvažnejši oporišči in izhodišči današnjega sokolskega telesno-vzgojnega dela. Sokolstvo se dobro zaveda, da pripada bodočnost onemu, ki ima mladino za seboj . Sobotna lepo uspela akademija na-raščajskega odseka Sokola Maribor matice nam je najlepše demonstrirala, koliko volje in samoobvladanja je v tem našem sokolskem naraščaju. Bila je to prva naraščajska akademija v Mariboru, ki nam je po svojem povsem uspelem smelem poizkusu samostojnega nastopa doprinesla živ dokaz, da se naša mladina ne boji bodočnosti ter da se v polni meri zaveda svoje težke naloge, ki jo čaka v bližnji bodočnosti. Zaveda se vseh prilik, saj vstaja baš iz teh vrst nova pomlajena armada nevstrašnih sokolskih borcev. Borbenost narašča, v njej raste naš naraščaj, ki ima pred očmi samo našega mladega kralja. Narodno edinstvo je našlo globok odmev v srcih našega naraščaja. V tem pravcu in v tem duhu je potekla sobotna prva naraščajska aka demija. Velika dvorana Narodnega doma je z S 15. majem se zvišajo v Mariboru cene mesu za povprečno 2 din pri kg. Z ozirom na to vest nam pišejo s podeželja: lz časopisja smo izvedeli, da so se v Mariboru zvišale cene mesu za 2 din. Ta ukrep se utemeljuje s tem, ker — se je dvignila tudi cena živini. — živinorejci je tudi imenoval louisette. Toda dr. Louis je umrl, predno so ga prvič rabili. Stroj, s katerim je bil kot prvi usmrčen trdo-vratnež in roparski morilec Jacques Pel-letier, so potem prekrstili. Namestu izumiteljevega imena je dobil ime poslanca ki je bil izposloval enakopravnost obsojencev in usmrtitev s hitro delujočim strojem. Guillotin je bil pa presenečen, ko je zvedel, da bo njegovo ime ovekovečeno baš z giljotino, ki jo je predlagal samo zato, ker je bil zdravnik, demokrat in človekoljub. Malo je pa manjkalo, da dr. Guillotin ni postal sam žrtev svojega izuma. Pod Robespierrovo vlado so ga aretirali in bil bi usmrčen, da ni Robes-pierre prej padel. Prva politična žrtev giljotine je bil Louis David Collent d’An-giemont, proglašen za javnega sovražnika in usmrčen 21. avgusta 1793. Igra z žogo Je ie zelo stara Nemškemu kancelarju Hitlerju pripravljajo v Italiji posebno nogometno tekmo v Florenci. Na nji nastopijo nogometaši v oblekah iz 14. stoletja. Italijani se namreč radi pohvalijo, da je Florenca zibelka nogometa. Angleži pa pravijo, da je nogomet mnogo starejši. Oni trdijo, da so že stari Grki poznali igro z žogo, zva- bogato okrašenim odrom, ki je bil zavit v državne trobojnice, vzbujala močan vtis. Sredi odra je bila na improviziranem podstavku slika prvega sokolskega staroste Nj. Vel. kralja Petra II. Uvodno točko bogatega sporeda je tvorila državna himna, ki jo je odsviral naraščajski orkester pod vodstvom svojega vodje br. V r a b 1 a, ter poklonitev sokolskega naraščajskega prapora pred Kraljevo sliko. Zanosnemu pozdravnemu nagovoru načelnika naraščajskega odseka br. Staneta Z o r č a je sledila še občutena deklamacija »Naša pravda«, ki jo je deklamiral br. Lojze Šilc. k, nakar je sledilo 11 smiselno razporejenih telovadnih točk ter dve baritonski solistični točki, ki ju je odpel br. G n i u š e k Borut. Razgibalne vaje (m. naraščaj), proste vaje za vsesokolski zlet v Pragi (ločeno ženski in moški naraščaj), par-terna gimnastika (m. naraščaj), narodna kola (ž. naraščaj), petorica (ž. naraščaj), bradlja (m. naraščaj), poziv na ples — valček S. M. Webra (ženski naraščaj), Etuda-Schubert op. 94-3 (moški naraščaj), vse so izvajali strumno, prožno, precizno ter skladno, tako da se je navdušenje stopnjevalo od točke do točke in so bili vsi izvajajoči deležni res zasluženega priznanja in aplavza. Akademija je po svoji izvedbi bila prava revija neumorne in uspešne prizadevnosti naših marljivih naraščajnikov, ki so zlasti v orodni telovadbi prednjačili in nas potrdili v prepričanju, da se nad našim naraščajem nismo varali. Iz njih vrst raste nov kader naših telovadcev, s katerim se bo naše sokolstvo lahko postavilo na vsakem mednarodnem foru. Vseslovanska himna »Hej Slovani«, ki so jo ob spremljavi naraščajskega orkestra zanosno zapeli vsi navzoči, je zaključila to skrbno pripravljeno prvo akademijo našega naraščaja, ki je žela pred vsem prodoren moralen uspeh, do-čim je bila gmotna stran namenjena onim revnejšim naraščajnikom, ki bi radi šli v Prago. Akademijo so ob lepi udeležbi ponovili v nedeljo popoldne. Prirediteljem lepo uspele akademije gre vsa čast in priznanje. smo se neverjetno začudili tej vesti in smo bili mnenja, da smo pomotoma dobili v roke časopis iz prejšnjih let. Uvide-vamo, kako težko izhajajo danes meščani, predvsem javni nameščenci, delavci, obrtniki. Vsi ti pa vedno bolj sprevidijo, da je naš kmetski in delavski stan zapisan gospodarski propasti. Skrajno po- no harpaston. Po Smithovem »Dictiona-ry of Antiquties« je bila ta igra močno podobna nogometu, samo število igralcev na obeh straneh je bilo večje. Tudi Rimljani so poznali igro z žogo »follis«, ki se je začenjala sicer tako, da so metali igralci žogo z rokami, potem ko so jo pa jeli brcati z nogami z ene strani na drugo preko določene meje. V Anglijo so baje zanesli nogomet Rimljani. Irci pa zopet trdijo, da so poznali nogomet že pred 2000 leti in da ni na to igro prav nič vplivala rimska. Zibelko nogometa vidijo nekateri tudi na Filipinih, na Faraonskih otokih itd. Igra z žogo je torej že zelo stara in v tem tiči najbrž vzrok, da je tako priljubljena tudi v naših časih. Slepci so izvrstni delavci Poskusi zaposliti slepce v industriji so se v splošnem dobro obnesli. V Nemčiji je bil izdan že leta 1921 zakon o obvezni zaposlitvi težko poškodovanih, torej tudi slepcev, v tovarnah in pisarnah. Gre tu v prvi vrsti za važno socialno vprašanje. Siemens-Sohuckertove tvornice v Berlinu zaposlujejo že več let nad 100 slepcev, tvornice istega podjetja na Dunaju pa okrog 30. trebno je, da si od časa do časa odkrivamo svoje težkoče! Posebno potrebno pa je to v slučajih, ko se dvigajo cene našim pridelkom in se to dviganje razlaga morda na naš račun in se tako med nami in meščani ustvarjajo nepotrebne — razdalje! Glede mesnih cen opozarjamo meščane, naj si samo prečitajo sejmska poročila oo' lanske jeseni dalje. Cene so se lani proti decembru res dvignile in so nekako proti božiču dosegle svoj višek. Po božiču pa so cene polagoma nazadovale, kar je po večini vsakoletni pojav. Vzrok temu pojavu je proti spomladi vse občutnejše pomanjkanje živinske krme. Malokateio leto pa smo to pomanjkanje občutili tako kakor letos. Lansko leto ram je namreč s pogostim deževjem vzelo, pa tudi pokvarilo mnogo sena in otave. Kar smo ga pa rešili, je preveč prazno, maloizdatno. Zato nam je letos zgodaj zmanjkalo. Prisiljeni smo torej, c!a hleve praznimo, živino odprodamo in ta naša sila, ta naša zadrega v takih slučajih povzroča padanje, nikakor pa dviganje živinskih cen. Slaba krma pa je povzročila tudi na veliko obolenja živine. Redki so izmed nas tisti, ki razpolagajo z denarjem ter si lahko kupijo seno, katerega cena je, kakor znano, silno poskočila, saj znaša 60—80 din za cent sladkotravne krme. K temu je pripomogel dolgotrajni mraz še zdaj v maju, ko smo običajno že kosili prvo deteljo ter spuščali živino na pašnik. Imamo pa tudi revne kmete, ki pač ne morejo prodati slednjega repa svoje že redkoštevilne živine ter si denar za nakup krme, slame izposodijo, samo da obdržijo še živino. Ni nam pa vseeno, če se naj dviganje mesnih cen morda napačno razume ali tolmači. Malo, bore malo imamo kmetje od tega... Da se razumemo v nžših težkih prilikah in da bo med producenti in konzumenti še več prepotrebne življensko-zajedniš-ke zavesti, zato si odkrivajmo svoje težnje! Otvoritev nove ceste. Čujemo, da bo oktobra izročena prometu nova cesta, ki se gradi iz Štrigove v Ljutomer. Ta cesta se gradi že od 1. 1933 ter je že skrajni čas, da bi bila dovršena. Upamo, da ne bo napoved preložena še na drugo leto. Krme primanjkuje. Ne spominjamo se, da bi bila kdaj našim kmetovalcem tako trdo predla za seno kakor letos, ko si mora že marsikateri dober gospodar ku povati krmo, marsikateri že na račun letošnjih poljskih pridelkov. Poroka. Pri Mariji Devici v Puščavi se je poročila gdč. Kristina Vaupotičeva, veleposestnikova hči iz Ljutomera, z g. Alfonzom Vresnikom, poslovodjem iz Maribora. Napredovanje. Po dolgem čakanju je napredovala v 6. pol. skupino učiteljica ga. Marija Ceh od Male Nedelje. Generalni ravnatelj Siemens-Schucker tovih tvornic ing. Paul Perls je napisal zanimivo razpravo o svojih izkušnjah s slepci, zaposlenimi v industriji, V nji dokazuje, da so slepci v splošnem boljši delavci, kakor ljudje z zdravimi očmi, ker se zavedajo svoje nesreče in delajo zato z večjo vnemo. Zato priporoča tudi drugim industrijskim podjetjem, naj zaposlijo slepce, saj je to končno tudi vprašanje usmiljenja in sočutja s temi reveži. Hercegovski polžarji so pričeli letos močno konkurirati našim prekmurskim polžarjem. V Hercegovino so prispeli mnogi zastopniki švicarskih in francoskih tvrdk, ki nakupujejo kar vagonske pošiljke zalizanih polžev, ker so baje hercegovski polži izvrstne kakovosti. Tamkajšnje revno prebivalstvo si obeta letos od te nove kupčije prav čedne zaslužke. Ameriška moda V Ameriki delajo krojači živahno ro-klamo za kričeče pestro moško modo. V Ameriki ni nič posebnega, če vidiš moškega z rdečim klobukom na glavi, v zelenem suknjiču in žoltih hlačah. Treba je pa takoj omeniti, da v stari Evropi ameriška moda ni odločilna. Kmetski glas k podraženju mesa Prispevek k razumevanju podeželja z mestom Bes iz ruskega uiet-mštva (Po svojih doživljajih nap'sal: J. Petrž.) Proti večeru zagledava v daljavi zidovje. Spremljevalec mi je vedel povedati, da je bi’o tod nekoč veliko mesto Balk. Razjahala sva konja ter stopila v neko dvorišče, ki mu je bil zid napol porušen. Spremljevalec je privezal konja; nato mi je pokazal temno klet, češ, tukaj bova stanovala. Odšel je na trg, jaz pa sem v bližini za poslednji denar kupil kruha. Mož se je kmalu vrnil s kokošjo, ki jo je ročno zaklal. Naredil je ogenj in pristavil lonec s kokošjo. Upal sem na dobro večerjo, toda prav lepo sem se ukanil. Kdor koli je prišel od kod, je bil prijatelj mojemu spremljevalcu. Naposled je še vsakega povabil na večerjo. Medtem se je storila noč in začeli so večerjati. Naš možakar je nadrobil v veliko skledo kruha in nanj nalil juhe. Za mene se še zmenili niso, ampak so se med seboj prav živahno razgovarjali v meni nerazumljivem jeziku. — Aha! Torej si pozabil na prejšnji večer! Kuhal sem jezo in tuhtal, kakšno bi mu zagodel. Tiho sem se splazil li kotlu ter pospravil pol kokoši, ne da bi me bil kateri pri tem opazil. Ko so oni z juho končali, je šel gostitelj po kokoš. Takoj je opazil, da je polovica manjka. Ozrl se je name in videl, da se še oblizujem, a na čudo ni rekel ničesar. Ostalo polovico so si bratovski razdelili. Zopet sva bila na cesti. Kraji so postajali rodovitnejši. Daleč spredaj se je za-bliščal visok stolp. Spremljevalec mi je pojasnil, da je to minaret, stolp turške cerkve v mestu, kamor sva namenjena. V zgodnje popoldne sva prispela tja. Mesto ni bilo obzidano. Ulice ozke in nesnažne. Ko tako jahava po ulici, se oglasi nekdo za mano v nemškem jeziku: — Hej! Si ti tudi Avstrijec? Kam pa jo mahaš? Počakaj no malo! Nasproti mi je hitel velik, po turško oblečen mož z zavihanimi brki. Bil je vojak, doma z Morave, avstrijski ujetnik. Brž me je vlekel v najboljšo čajarno, kjer me je pogostil, da sem si za silo privezal dušo. Nato je hotel ,naj grem z njim v kasarno, kjer so bili nastanjeni naši ujetniki, A spremljevalec ni dovolil, ker je imel pismo za gospoda, h kateremu me je moral privesti. Novi znanec mi je za vsak primer pokazal vrata, kamor se naj obrnem, če bi ga iskal. čez pol ure sva bila na mestu. Tukaj se niso dosti menili zame. Pri večerji so, kakor oni pri starčku, zajemali z rokami juho s kruhom. Proti koncu so porinili skledo še predme. Z gnusom sem jo odrinil. Ležal sem na eni sami vreči na tleh v kleti, pokrit s plaščem, ki mi ga je posodil spremljevalec. Nekega dne pa. sem sprehod odklonil. Toda mož je zaklenil vrata, preden je odšel. To me je močno užalilo. Legel sem nazaj in premišljeval, kaj bi. Na misel mi je prišlo, kar mi je pripovedoval oni Moravec: Kako dobro živijo, kako so lepo oblečeni itd. Jeza je vstajala v meni in ko je prikipela do vrhunca, sem skočil pokonci ter se z vso močjo zaletel v vrata, Ta so se za čudo hitro vdala. Ne da bi se obotavljal, sem jo ubral po cesti proti onim vratom, ki mi jih je bil pokazal Moravcc. Tu so se pravkar pripravljali na sprejem dveh avstrijskih podčast nikov. Počenil sem v kot in čakal. Kmalu sta se prikaz la dva lepo oblečena vojaka, oborožena s sabljami in samokresi. Po kratkem sprejemu sta se začela zanimati za posamezne ujetnike. Ko me eden izmed njiju zagleda v kotu čepečega, povpraša, kdo sem. Silno se začudi, da sem že deset dni v mestu in da še nikomur ni prišlo na um, da bi mi zamenjal te cunje za dostojno obleko. Ponudil mi je cigareto. Ali kmalu se mi je stemnilo pred očmi. Omotičen sem se sesedel v kot in le počasi prišel zopet k sebi. Bilo je posledica nezadostne in slabe prehrane. Po izvrstnem obedu sta se gosta poslovila. Tudi pome je prišel moj spremljevalec. naj se takoj vrnem na svoje mesto. Toda slabe je naletel. Ujetniki bi ga bili grdo pretepli, če se ne bi zavzel zanj. Jokaje me je sedaj prosil, nai se za božjo Voljo vrnem, sicer bo bičan do smrti. Odločil sem se, da grem. Ce pa mi ne bo 200 milijonov dolarjev za kozmetiko Kirurgov nož preoblikme naravo Tudi moški hočejo biti mEadi in prikupni — Kako spraviti y sklad mlado srce in star obraz — Pri „šesiih križih" pomJajen tako, da je za ženitev premlad Kozmetika gre svojo nevzdržno pot in je zlasti v zadnjih letih prešla celo na polje kirurgije. Kirurgov operacijski nož popravi n. pr. danes vse ono, kar ni v skladu z onimi oblikami, ki nam jih ie začrtala narava. Umetni zobje, umetne oči ter umetne kosti, prenos kože iz dela telesa na drugega, vse to je danes vsakdanji pojav. Zdravniška praksa .ie dosegla naravnost čudotvorne uspehe in uvrstila številne pohabljence v vrsto ljudi s sprejemljivo ter zadovoljivo zunanjostjo. Je sicer res, da bi zunanjosti ne smeli posvečati prevelike pozornosti, toda izkustva nam kažejo, da je mnogo slučajev v življenju, ko igra zunanjost prvo in odločilno vlogo. Kakor si ne želi nikdo starinskega in morda celo napol podrtega stanovanja, tako je tudi res, da hrepenijo vsi, pa naj si bodo to moški ali ženske, po lepi zunanjosti. Večina ljudi posveča danes veliko večjo pažnjo negi telesa, da jih ohrani čim delj zdrave. — Menda ga ni med nami, ki bi si ne želel, da ohrani svoji zunanjosti tudi v zrelejših letih nekdanji ali pa vsaj nekdanjosti slični mladeniški izraz. Posebna postavka tega pomlajevanja so stalno naraščajoči izdatki, ki jih ljudje porabijo za raznovrstna kozmetična sredstva. Znano ie na primer, da porabijo ameriške dame, to je žene in dekleta okrog 200 milijonov dolarjev vsako leto za razna sredstva, ki služijo lepotičenju in lišpanju. Manj znano pa je to, da obstoja v Ameriki že nad 6.000 rekli bi po-mlajevalnicam sličnih ustanov, takozva-nih kozmetičnih zavodov, ki se jih poslužujejo izključno moški. Dandanes ne kupujejo v Ameriki pudra in drugih predmetov za lepotičenje samo ženske, temveč v veliki, meri tudi moški. Vprašamo se, kje je vzrok temu nenadnemu preobratu? Odgovor prepuščamo svojim čitateljem. Ugotavljamo pa lahko iz dneva v dan, da se v sodobnosti zrelejši moški zanimajo za mlade lepotice. Svet se modernizira in ni tudi v tem pogledu več tako, kakor je bilo v nekdanjih starih in »solidnih« časih. — Mlado srce in star obraz, to sta dva nasprotujoča si činitelja, ki jih je treba tako ali tako spraviti v sklad. Pred nedavnim se je pripetil v Ameriki zanimiv dogodek, ki z žarko lučjo osvetljuje današnjo dobo, gledano iz kozmetičnega vidika, ki je trenutno v ospredju vsega ameriškega zanimanja. Zgodba se suče okrog nekega ameriškega tovarnarja in milijonarja Habina. Ta tovarnar se je v svojem 60. letu obrnil na neki institut ter obljubil lastniku, da mu plača za njegovo »pomlajenje« nič manj kakor 300.000 dolarjev, če bo po predpisani pomlajevalni kuri dosegel to, kar si želi. Zaupal mu je, da bi se rad ženil, da si je že izbral nevesto, ki ga je pa že enkrat radi starostne zunanjosti odbila. Habin je obljubil plačati dogovorjeno vsoto samo v tem primeru, če bo takrat, ko bo »pomlajen« stopil ponovno pred svojo izvoljenko, imel popoln uspeh. Za primer pa, da bi ostal tudi ta njegov poizkus brezuspešen, mu mora imenovani kozmetični institut plačati 10 li soč dolarjev odškodnine. Po dvomesečni kuri je stopil »pomlajeni« tovarnar res ponovno pred svojo izvoljenko, ki ga je pa v njegovo veliko začudenje tudi to- pot zavrnila z izgovorom, češ da je zanjo sedaj premlad, ker izgleda tako, ko da bi mu bilo komaj 30 let, dočitn je ona že nekaj let starejša. Tovarnar je radi zopetnega fiaska spustil vso svojo jezo na lastnika kozmetičnega zavoda, ki mu je moral brez ugovora odšteti dogovorjeno svoto. Prestar ali premlad si je mislil, tega vendarle nisem dosegel, kar sem nameraval. Prvokrat sem bil 'es nekoliko prestar in sem za ta svoj prvi polom odgovoren sam, sedaj pa leži vzrok mojega neuspeha na lastniku mojega kozmetičnega zavoda, ki je v svojem pomlajevanju šel nekoliko predaleč. Ameriško časopisje je to zanimivo do-godoviščino obdelalo na dolgo in široko. Šestdesetletnik se je tako pomladil, da je za ženitev premlad, so pisali časopisi in delali s tem veliko reklamo temu kozmetičnemu zavodu. In kaj sedaj? Da zadostimo morebitnemu vprašanju, kako se je zadeva med »pomlajenim« tovarnarjem in »prestaro« mladenko v nadalje razvijala, vam povemo, da je tovarnar še tretjikrat zaprosil izvoljenko za roko in je slednjič tudi zmagal. Kako je zmagal, o tem zgodovina molči. Morda se je tovarnar medtem res zopet tako postaral, da odgovarja nje gova starost starosti njegove izvoljenke ali pa se je mladenka končno vendar le uklonila, ker ji je tovarnar daroval krasno vilo ob Atlantskem oceanu ... Zvezdoslovci pravijo: Konec sveta bi bil lahko... Čeprav se gibljejo zemlja in mnoge zvezde po urejenih poteh, vendar sc dogajajo v vesoljstvu mnoge nesreče. Neki angleški profesor je izračunal, da švigne kakšen dan tudi do 800 milijonov me-teorjev’skozi zemsko ozračje, kjer se nekateri zaradi trenja z zemskim ozračjem razpršijo, ako pa so večji, švignejo skozi ozračje iz območja naše zemlje. .Mnogi seveda tudi padejo na zemijo ne-zdrobljeni. Meteorji prihajajo iz prostora med Marsom in Jupitrom ali pa iz območja kakšnega drugega solnca. Gotovo pa je, da je med območjem našega solnca in območjem nam najbližjega drugega solnca nekaka praznota, kar se tiče privlačevanja. V tej praznoti kroži mnogo zvezd, ki se ustavijo zdaj v našem območju, zdaj v območju onega drugega solnca. Pri nas se pojavijo kot repatice, prelete naše solnčno območje in napravijo s svojim repom mnogo strahu. Toda te repatice so vse prej kakor nevarne. čeprav bi lahko ovile svoje repe nekoliko tisočkrat okrog ravnika naše zemlje, ne bi mogle uničiti naše zemlje, ker sestoje iz silno redkega prahu. Zvezdoslovci pravijo, da bi bil lahko konec sveta na tale način: Naše solnce in vse njegovo območje potujeta po vesoljstvu in lahko se zgodi, da bi solnce nekega dne zadelo v zvezdo, ki se ne sveti in ki je zaradi tega ne vidimo. V takem primeru bi lahko prišli mi v neljubo bližino solnca, ki bi se sprostilo vseh notranjih napetosti in se na mah razširilo. Ognjeno morje bi preplavilo vso zemsko oblo in uničilo vsa živa bitja na zemlji. Nekateri pravijo, da bi na- stale pri takem srečanju nove zvezde z novimi zakoni in hodile svoja pota. Da pride v naše območje lahko tudi drugo nebesno telo, nam priča neka zvezda, ki zbuja med strokovnjaki mnogo pozornosti in ki se bliža našemu soln-cu z veliko hitrostjo 110 km na sekundo. Ta velikanska zvezda pa je oddaljena od naše zemlje še celih šest svetlobnih let, kar pomeni, da potrebuje svetloba od te zvezde do nas skoro šest let, čeprav premeri svetlobni žarek na sekundo 300.000 km. Skrivnostna zvezda, ki se nam približuje, je torej od nas oddaljena še 56 bilijonov kilometrov. Da prihaja iz drugega svetovja, nam priča njena velika hitrost, čeprav je preletela v zadnjih šestih letih 21 milijard kilometrov, se je vendar komaj vidno približala solncu. Preteklo bo še celih lfi tisoč let, preden nam postane nevarna. Skrivnostna zvezda pa lahko zaide tudi v kakšno drugo privlačnostno območje in izpremeni zaradi privlačnosti drugih nebesnih teles zdajšnjo svojo smer. šele tedaj, če bi se nam približala do 15 milijard kilometrov, bi zaradi svoje velikosti, hitrosti in temu primerni privlačni sili začela motiti naše zemsko ravnovesje, ki bi vplivalo na vsa bitja na naši zemlji. Ker bi sc spremenila naša lega in bi se približali ali oddaljili od solnca, bi se izpremenila tudi dolžina dneva. Prav tako bi bila izpremenjena seveda tudi toplota zemlje. Posledice tega nereda v vesoljstvu bi čutili najmanj pet let pred nesrečo samo. Morebiti pa tudi ne bo tako hudo in bo ta strašna zvezda samo švignila mimo nas in kmalu zapustila območje našega solnca dobro, se pri priči vrnem. Na stanovanju sem hotel poiskati gospodarja, da bi se z njim pomenil. Toda Cvrtje. Iz 28 dek moke in 21 dek sirovega masla umesi v testo. Testo dobro pretlači in dodaj dva rumenjaka malo soli, žlico vina, jesiha ali pa limonovega soka ter malo kisle smetane. To vse gneti in testo tenko razvaljaj, nato ga spet zloži skupaj, spet ugneti in spet razvaljaj. Tako napravi trikrat, potem pa pusti ugneteno testo počivati pol ure. Nato testo spet tenko razvaljaj kakor za rezance in ga s koleščkom razreži za prst široke in 15 etn dolge rezine. Te rezine navij vsako posebej na držaj kuhanice in jih tako ocvri na vroči masti. Ko je vsak kos ocvrt, ga previdno snemi s kuhalnice in pokladaj v skledo, ki jo imej na toplem. Ko si vse rezine ocvrla jih posuj s slad-! korjem in daj tople na mizo. hani, jih odcedi na cedilu in polij z mrzlo vodo, ki jo tudi odcedi. Med tem pa drobno sesekljaj četrt kile kuhane gnjati, zraven naribaj še osminko bohinjskega sira. Namaži kozo dobro z mastjo, nato deni v kozo plast makaronov, nanjo potresi malo gnjati in sira, pa spet naloži makaronov in gnjati in sira, tako da bodo vrhnja plast makaroni. Na vrh deni nekaj koščkov sirovega masla, posuj eno pest drobtin in še malo naribanega sira, pa peci tri četrt ure v pečici. Pečeno zvrni n* topel krožnik in daj s solato na mizo. Mokrega dežnika ne odpiraj popolnoma, tudi zaprtega ne smeš pustiti, temveč ga povezni na pol zaprtega na tla, da se tako posuši. Če dežnik sušiš popolnoma razpet, se blago, ko se posuši, raztegne, sčasoma postane blago ohlapno in propušča dež. Ko shraniš dežnik, sluga me ni pustil notri. Zato sem ga su- j Okvirje slik in ogledal najlepše očisti- ' §aj 'pVrobovm^LThUr^ ** ni! od vrat in že sem stopal naravnost nio, ako damo v mlačno vodo malo amo-proti gospodu. Sedel je na blazinah in niakove esence in potem s krpo, ki pa ne ves preplašen gledal, ko sem se mu hi- sn,c kosmata, odrgnemo umazan trih korakov bližal. Pozdravil sem ga in okvir. Na koncu pa še z mehko cunjo takrat se je umiril. Dejal sem: Slabo se zdrgnemo okvir, da se nam spet lepo mi godi pri njem; če me ne bo sam od- sveti. pustil, mu pobegnem; premalo ljudi ima. j Kako odstraniš dlako iz volnene obleke Dlako, mačjo ali pasjo, odpraviš z lahkoto iz volnene obleke, če ovlažiš ščetko z vinskim cvetom (špiritom) ali z žganjem da bi me mogli zadržati. — Jutri, jutri! Neprestano mi je vpadal v besedo. Ko sem naposled nehal, je dejal, da mi Do ■ in narahlo drgneš mesto, kjer sc nahaja jutri kupit novo srajco in hlače ter pred- dlaka. stavil najbelukmanu (guvernerju). j M?’iaroni z gnatjo in sirom. Skuhaj pol (Dalje prih. sredo.) j kil" makaronov v slani vodi. Ko so ktt- Baržunaste ovratnike na suknjah očistiš s'prerezano čebulo in sicer tako, da s čebulo drgneš proti dlačicam, potem zbrišeš s suho krpo in ko se je ovratnik posušil, ga zlikaš s paro. To narediš tako, da deneš likalnik narobe v kak lonec (likalnik na oglje ni pripravljen za tako likanje), na likalnik daš dvakrat ali trikrat zloženo krpo, na krpo pa položiš baržun in ga premikaš sem in tja, kakor če bi likala z likalom. Ko je ovratnik tako zlikan, ga skrtači še s suho krtačo in to proti dlačicam. Dieta! Baiar odlikovan z redom Belega orla I. st. Čvrsto prijateljstvo držav Balkanske zveze BEOGRAD, 11. maja. Turška državnika Dželal Bajar in Ruždi Aras sta bila včeraj gosta v Belem dvoru, kjer jima je knez namestnik Pavle priredil obed ki se ga je med drugim udeležila tudi Nj. Vel. kraljica Marija. Sinoči pa je bil v Gardnem domu banket, na katerem je predsednik jugoslovenske vlade dr. Sto-jadinovič povdarjal, da ima turško-jugo-slovensko prijateljstvo v okviru Balkanske zveze že svojo tradicijo. Turški mi- nistrski predsednik pa je naglašal, da vzdržujeta Jugoslavija in Turčija v sodelovanju z ostalima zaveznicama Balkanske zveze Romunijo in Grčijo ter dru gimi sosedi razmerje, ki je v skladu s prijateljstvom, ki jih veže. Ob priliki včerajšnje avdijence v Belem dvoru je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle odlikoval predsednika turške vlade Dželala Baiarja z redom Belega orla I. stopnje. „En Habsburžan manj, en srečen par več“ Grof Jožef Hunyadi, zastopnik Otona Habsburškega na Madžarskem, je včeraj dal uradno izjavo, da je nadvojvoda Albert Habsburški prenehal biti član habsburške rodbine, ker se je poročil z učiteljico Katarino Bocskajevo. Izključitev določa okrožnica, ki jo je pred nekaj leti izdal Oton Habsburški kot rodbinski poglavar, v kateri prepoveduje pod kaznijo izobčenja vsakemu Habsburžanu zakon z žensko, ki ni dovolj visokega rodu. S takim prestopkom se vsak Habsburžan sam izključi iz rodbinskega občestva. Nadvojvoda Albreht, ki je star 40 let, se je -sedaj poročil z drugo. Njegov zakon z Ireno Lelbachovo sta država in cerkev razglasili za neveljaven, tako da se je lahko sedaj poročil z drugo. Včerajšnje poročne slovesnosti v Budimpešti se je udeležilo na stotine madžarskih plemičev, skoraj ves diplomatski zbor in nadvojvodovi bližnji sorodniki, ki so preprosto nevesto prijazno in dobrohotno sprejeli. Nekateri budim-peštanski listi prinašajo ob tej priliki članke z naslovom: »En Habsburžan manj en srečen par vec.« Uaeae vesti 200 rudarjev zasutih V rudniku Markem pri Derbyshireu na Angleškem se je pripetila katastrofalna nesreča, ki je nastala radi eksplozije pre mogovega prahu. Eksplozija se je pripetila 650 m globoko v rudniških rovih in sicer v trenutku, ko se je 200 rudarjev pripravljalo, da se z dvigalom odpelje z dela na prosto. Reševanje se je takoj pričelo in so izvlekli iz rova 12 težko ranjenih rudarjev. Ko pa so je reševalno moštvo pričelo drugič spuščati v globino, je nastala nova huda eksplozija, ki je bila še težja kakor prva. Grozi velika nevarnost, da je zapisanih strašni smrti vseh 200 rudarjev. K sreči še ni šlo na delo 200 drugih rudarjev, ki so bili pripravljeni, da se spustijo v rove. Iz rova so doslej izvlekli 8 mrtvih trupel ter 27 težko ranjenih in je malo upanja, da bodo mogli ostale rudarje rešiti. Vpokojitev Na lastno prošnjo je bil vpokojen geodetski general in znani geografski znan stvenik general Stevan Boškovič. Oton se ženi »fckiove Noviny« poročajo iz Šttmper-ka na Moravskem, da govorijo tamkaj zelo mnogo o skorajšnji poroki Otona Habsburškega z Marijo Terezijo Licfrten-stein, ki stanuje v Velikih Lozinah na Moravskem. Češko odlikovanje naših častnikov h Prage poročajo, da je predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš odlikoval večje število jugoslovenskih čast nikov, med drugim podadmirala Buliča, brigadnega generala Deva Rupnika ter letalskega polkovnika Dušana Rodiča. Iz zasede obstreljen. Na cesti pri Rogoznici je doslej še neznani storilec streljal iz zasede s flobertko na 15 letnega Ludvika Zlahtiča, ki ga je krogla zadela v levo roko. Žlahtič se zdravi v bolnišnici, za napadalcem pa se vršijo poizvedbe. Elektrifikacija okolice. Te dni je bil redni občni zbor Zadružne elektrarne za Ptuj, Breg in okolico. Iz poročila načelstva je razvidno, da se je elektrifikacija Ptuja in okolice, posebno v zadnjem letu uspešno nadaljevala, saj je elektrificirano celo področje ptujskega mesta, dalje tudi Sv. Vid in Pobrežje, v zadnjih dnevih pa tudi Hajdina. S tem pa še program te zelo važne gospodarske zadruge ni končan, saj ima v načrtu tudi elektrifikacijo ostalega Ptujskega polja, kakor Lancove vasi, Jurovc, Tržca, Podlehnika, Dražene na desnem bregu Drave, na levem bregu r»a čaka realizacije načrt za vasi Spuhlja, Zabovci, Markovci, Nova vas, Bukovci, Stojnci in Muretinci, dalje Pacinje, Dornava in Mezgovci. Pri tej akciji uspešno sodeluje elektrarna Fala, ki gradi na lastne stroške daljnovode in pa banska uprava z denarnimi podporami za izvedbo teh načrtov. Ravno tako se je pod okriljem te zadruge izvolil pripravljalni odbor za elektrifikacijo Slov. goric, ki vodi pripravljalna dela. Zadruga šteje koncem leta 1937 — 919 članov, priključenih je imela ob istem času 13.000 žarnic, J.32 motorjev in 1083 drugih električnih 'aparatov v povprečni kapaciteti 112.260 kW. Poraba električnega toka v letu 1937 je narastla proti letu 1936 za 62.164 K\vh tako, da je znašala 597.262 K\vh. Zadruga ima 18.000 m nadzemske-ga in 1.900 m podzemskega voda s 6 tran sformatorskimi postajami. če se vpo-števa, da je pričela zadruga poslovati pred 14 leti brez lastnih obratnih sredstev, toraj z izposojili, danes pa vrši vse te velike investicije brez kakih izposojil, •je tehten dokaz, da je bilo njeno zadružno delo na pravi poti. Želimo, da bi zadruga, ki jo vodi že od njene ustanovitve kot zaslužni načelnik g. dr. Fermec Ivan, to svojo hvalevredno akcijo uspešno nadaljevala. Tekmovanje za pokal Nj. Vel. kraljice Marije, za katerega tekmujejo reprezen-ce dam Jugoslavije, ČSK, Italije, Madžarske in Poljske, se bo nadaljevalo v petek, soboto in nedeljo v Pragi. Srečali se boste reprezentanci Jugoslavije in Češkoslovaške. Našo državo bosta zasto pali gdč. Hela Kovačeva iti Aliče Florija-nova. Rapid:Mura 3:2. Prijateljska nogometna tekma med mariborskim Rapidom in SK Muro, ki je bila preteklo nedeljo v Murski Soboti, se je končala z Rapidovo zmago v razmerju 3:2. Liga. V nedeljo 15. maja bo predzadnje kolo in je spored naslednji: V Beogradu Jedinstvo : Concordia in BSK:Slavija, v Zagrebu Hašlc:Jugoslavija in Gradjanski :Ljubljana, v Splitu Hajduk:Bask. HaMscenski kotiček K vprašanju nameščenske bolnišnice v Mariboru. P. K-, Maribor. Glede tega vprašanja vam pojasnjujemo: Vprašanje nameščenske bolnišnice v Mariboru se je ponovno sprožilo, zlasti odkar se je pokazalo, da Šlajmerjev sanatorij v Ljubljani vse težje ustreza potrebam. Spričo tega uvidevajo ljubljanski činitelji, da je treba misliti na nameščensko bolnišnico v Mariboru. Sinoči sta se sestala k skupni seji mariborski in ruški odbor DZAN-a. na kateri so se v polnem soglasju ter ob popolnoma harmoničnih pogledih na ta pereči problem storili sklepi, ki vam jih bomo še sporočili. fkaeišmke m jtM&ske Mevke ——l J » Razočarani zadrugarji „Privredne zadruge** dajejo duška svoiemu ogorčenju V aferi »Privredne zadruge« je nastal sedaj nov položaj. Policija je namreč pre jela, kakor poroča današnje »Jutro«, od nekaterih zadrugarjev obvestilo, da razpošilja celjski zastopnik zadrugarjem »Pri vredne zadruge« pisma, v katerih jim sporoča, da se je »Privredna zadruga« fuzionirala z »Zagrebško zadrugo«, ki ima svoj sedež v Zagrebu. V tem pismu vabi omenjeni zastopnik »Privredne zadruge«, da naj člani redno vplačujejo svoje prispevke, ker je Zagrebška zadruga prevzela vso aktivo in pasivo »Privredne zadruge«. Iz omenjene okrožnice je torej razvidno, da zadeve še ne bo tako kmalu konec in se bo težišče sedaj najbr-že preneslo v Zagreb, kamor se je svoje-časno preselila tudi zloglasna »Eksportna zadruga«. Kakor je mariborska policija doslej ugotovila, je vsak zadrugar vplačal mesečno povprečno 150 dinarjev in so znašali mesečni dohodki »Privredne zadruge« pri stanju okoli 1850 članov okoli 275.000 dinarjev. Ker pa »Privredna zadruga« v zadnjih mesecih ni izplačala nobenih posmrtnin, je evidentno, da mora imeti »Privredna zadruga« najmanj 1 milijon in 500.000 dinarjev gotovine. Ker pa policijski organi ob priliki uradnega zapečatenja poslovnih prostorov v Tat-tenbachovi ulici niso našli nobenega denarja in le dve hranilni knjižici, glaseči se na tuja imena s skupno vlogo 1100 din ter izvleček Poštne hranilnice z vlogo okoli 9000 dinarjev je jasno, da mora denar nekje biti. Policija skuša sedaj to zamotano zadevo razvozlati ter se vršijo tudi poizvedbe, kam so izginile nekatere glavne knjige zadruge, o katerih ni ne duha ne sluha. Kako veliko ogorčenje vlada v vrstah »Privredne zadruge« proti »ravnatelju« Rožetu je razvidno iz dejstva, da prihaja jo še sedaj dnevno oškodovanci pred poslovne prostore zadruge v Tattenbachovi ulici, kjer dajajo duška svojemu ogorčenju. Ham vtetHiiska ieSfta tasdutja HUuA&ot Trije drzni vlomi na Kralja Petra trgu Danes ponoči so bili na Kralja Petra trgu trije drzni vlomi, ki pričajo, da je na delu zopet vlomilska tolpa, ki vznemirja Mariborčane. Ko so namreč danes zjutraj odpirali poslovne prostore Magda-lenske lekarne, last mag. phar. Savosta, so opazili, da so zadnja vrata, ki vodijo iz dvoriščne strani v lekarno, odprta ter so se na njih opazili znaki nasilja. V sami lekarni je vladal precejšen nered. Registrirna blagajna, ki navadno stoji na prodajnem pultu, je bila v laboratoriju ter vsa razbita. Vsem je bilo takoj jasno, da j'e bil izvršen vlom ter so o zadevi takoj obvestili policijo. Nekaj časa zatem so odprli tudi trgovino J. Mavriča, ki ima svoje lokale v sosednji hiši. Tudi tam so pri odpiranju trgovine bila zadnja vrata odprta, v trgovini sami pa je bilo vse razmetano. Komaj se je poleglo razburjenje, že so policiji sporočili, da je bil tudi v prostore tvrdke Tekstil Slavije na Kralja Petra trgu izvršen vlom in sicer prav na isti način kakor pri Magdalenski lekarni in pri trgovcu Mavriču. Tudi v prostorih tvrdke Tekstil-Slavija je bilo vse v neredu. V vse lokale so storilci vlomili iz dvoriščne strani ter je morala biti na delu večja vlomilska tolpa, ki je prišla na dvo rišče omenjenih hiš preko plota. Na me- sto vlomov se je takoj podala policijska komisija, ki je ugotovila dejanski stan. Prišel je tudi policijski daktiloskop gosp. Grobin, da izvrši morebitne prstne od-tiske, kar se pa ni posrečilo, ker so vlomilci »delali« z rokavicami. Škodo, ki jo trpijo prizadeti, je precejšnja, ni pa še točno ugotovljeno, koliko znaša. Pri lekarnarju Savostu so vlomilci odnesli predvsem milo, razne kozmetične predmete, očala itd. v skupni vrednosti okoli 700 dinarjev. Razen tega trpi lekarnar Savost precejšnjo škodo radi razbite registrirne blagajne, v kateri pa ni bilo k sreči nobenega denarja. Pri trgovcu Mavriču so vlomilci odnesli več kosov manufakturnega blaga, perila in druge predmete, razen tega pa okoli 600 dinarjev gotovine, ki je bila v registrirni blagajni. Tudi pri tvrdki Tekstil-Slavija so storilci odnesli večjo mno žino manufakturnega blaga. Škoda na blagu menda ne bo prav velika, vendar pa vsi trpijo občutno škodo radi razbitih blagajn in vrat. Očividno so storilci iskali samo gotovino. Ko pa te niso v pričakovani meri našli, so pač odnesli vse, kar se jim je za nje zdelo vredno. Policija vrši sedaj intenzivne poizvedbe, da bi čim preje izsledila vlomilsko tolpo. Otrok umrl na posledicah zanemarjenosti Mati obsojena na štiri mesece zapora Pred okrožnim sodiščem se je danes dopoldne obravnaval skoro neverjeten slučaj zanemarjenja otroka. Pred sodnikom poedincem s. o. s. dr. Turatom se je namreč morala danes dopoldne zagovarjati 36 letna viničarka Ana Cvetkova iz Krčevine pri Vurbergu, ki jo je državni tožilec obtožil, da je zakrivila smrt svojega 4 mesece starega sinčka. Obtožnica navaja, da je obtožena Cvetkova rodila dne 20. septembra 1937 svojega petega otroka, od katerih so štirje nezakonski. Tudi za petega otroka je mož Ane Cvetkove odklonil očetovstvo in tako se je pač zgodilo, da se za ubogega otročička ni nihče prav brigal. Otrok je 14. jan. 1937 nenadoma umrl ter so se v zvezi s smrtjo razširile razne govorice, ki so prišle do ušes tudi orožnikom. Zddravniška preiskava je dognala, da je otrok ves nečist in da je zadobil radi tega eksmatične spremembe na koži, v območju obeh dimelj in na modniku. Tudi je dobil otrok nezadostno hrano, tako da je do kosti shujšal in radi splošne atrofije umrl. Pri današnji razpravi je Cvetkova odločno zanikala vsako krivdo. Izpovedala je, da mora mnogo delati, da preskrbi otrokom hrane, prav tako njen mož, in da radi tega morda ni imela toliko časa. da bi se brigala za otroka. Obsojena ie bila v smislu obtožbe po S 294 na 4 me sece zapora. Cvetkova je hotela kazen kar nastopiti, vendar so jo odslovili s pripombo, da bo kazen lahko nastopila, ko bo dobila poziv sodišča. Gasilsko odlikovanje. Gasilska zveza je odlikovala garnizonarja podpolkovnika Vojislava Maslača, ki je zastopDik vojske v upravi gasilske župe Maribor 1. breg, za njegove zasluge na gasilskem področju z križcem III. stopnje. Gasilska zajednica v Ljubljani pa je odlikovala zaslužnega starešino gasilske župe Maribor levi breg g. Srečka Kranjca s srebrnim križcem. Čestitamo! Odličen znanstvenik v Mariboru. Včeraj je prispel v Maribor znameniti angleški publicist, pisatelj ter prof. okstord-ske univerze Covett Fileding Eduardis, ki slovi kot balkanolog. Odlični gost je znan po svojem pomembnem delu o Jugoslaviji pod naslovom »Profane Pilgri-nage«, sedaj pa pripravlja drugi del o Hrvatski in Sloveniji. Govori srbohrvat-sko in sc uči tudi slovenščine. V spremstvu načelnika mestnega turističnega odseka g. L. Zorzuta in prof. Fr. Baša si je ogledal Maribor, katerega simbolike in karakteristike zbira. Smrtna kosa. V starosti 34 let je umrl v splošni bolnišnici mizarski pomočnik F. Suša. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje. Gostovanje Oljdekopove in Kogejeve Mariborska gledališka uprava je povabila za sinoči odlični ljubljanski operni pevki go. K o g e j e v o in go. 01 j d e-k o p o v o h gostovanju v »Trubadurju«, ki ga pravkar uprizarja tudi ljubljanska opera. Gledališče ob snočnjem gostovanju sicer ni bilo popolnoma zasedeno, pač pa je bil odziv kulturnega Maribora precej lep, če pomislimo, da je bila to že 10. predstava »Trubadurja« in da smo imeli v soboto premiero »Dalibora«. Odlični operni pevki sta mariborsko občinstvo s svojo globoko pevsko kulturo, razživlje-no igro in s svojima podobama Leonore, oziroma stare ciganke Azucene prijetno presenetili. Živo in plastično sta predočili svoji kreaciji, ki spadata v področje dognane umetnosti. Oljdekopova je igraje obvladovala svoj glasovni material, ki ga je oblikovala do viška ob znanem samospevu v 7. sliki. Kogejeva je s svojim mezzosopransko altovskim glasom ter prodorno, jasno izgovorjavo segala v nižine in višine ter je sloviti cigankin samospev v 3. sliki »Plamen že šviga« odpela z močnim dramatičnim poudarkom. Odlični pevki sta bili deležni toplega in navdušenega priznanja hvaležnih gledalcev, ki si takšnih gostovanj zelo želijo. V. — i Kino Union, Maribor. Velik pevski iilm ljubezni in romantike »Metropoliten«. — (Lawrence Tibbett v nemškem jeziku. REPERTOAR. Sreda, 11. maja, ob 20. uri: »Slavnostna akademija«. Prireditev Trgovske akademije. Četrtek, 12. maja, ob 20. uri: »Dalibor«. Red A. Petek, 13. maja: Zaprto. Sobota, 14. maja ob 20. uri »Dva ducata rdečih rož«. Znižane cene. Zadnjič. Prva ponovitev »Dalibora«, ki je ob premieri tako odlično uspela, bo v četrtek 12. t. m. za vrstni red A. Pevec svetovnega formata Marion-Vlahovič, ki je stalen gost v Rimu, Milanu, Dunaju, Berlinu, Parizu itd., bo v kratkem gostoval tudi v Mariboru v nepreklicno zadnji predstavi »Trubadurja«. Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v četrtek 12. maja sledeče vreme: Pretežno jasno, topleje, v višjih legah ponekod nevarnost slane. Današnji živilski trg je bil radi slabega vremena izredno slabo založen. Kmetje so pripeljali le 12 vreč krompirja, ki so ga prodajali po 9 do 10 din za merico, ali din 1.50 do 2 za kg. Tudi perutninski trg je bil slabo založen. Prodali so 30 kokoši po 20—25 din, 92 parov piščancev po 20 do 60 din za par, 8 domačih zajcev po 8 do 20, 4 kozliči po 50 do 55. Na senenem trgu ni bilo nobenega blaga. Sresko učiteljsko društvo Maribor levi breg sporoča svojim članom, da k zborovanju 15. t. m. v Mursko Soboto radi premalega števila interesentov ne bo vozil avtobus. V zadnjem hipu apelira društveno predsedništvo, naj se člani (-ce) vendar tega zborovanja udeleže v čim Večjem številu in sicer z vlakom ob 5.32. Prodajalnice mesa bodo v nedeljo 15. tm. zopet odprte in se bo tudi prodajalo meso na stojnicah na trgu, ker preneha zimski nedeljski počitek. Opozarjamo na to cenjeno občinstvo, ki bo to z veseljem pozdravilo. ] K 60 letnici J. K. Strakatyja. V članek ob 60 letnici rojstva odličnega praškega novinarja ter publicista J. K. Stra-katyja se je vrinila pomota. Zadevni pasus se mora namreč glasiti takole: »Ded našega jubilanta Karel Strakaty, je bil prvi, ki je v igri »Fidlovačka« zopet »Kde domov muj.« — V. j Javna zahvala* Protituberkulozna liga v Mariboru se najlepše zahvaljuje vrtnarjema gg. Jemcu in Požarju za zelenje, ki sta ga dala brezplačno na razpolago za otvoritveno akademijo Protituberkulozne-ga tedna. j Lep dar. Namesto venca na grob pok. ' ministra v p. prof. Vesenjaka je darovala družba »Kanada« (M. Palouc) 200 dinarjev za azilski sklad Protituberkulozne lige v Mariboru. Prisrčna hvala! i Samo še par dni imate časa, da okrasite svojo hišo ozir.csvoja okna z zastavicami z dvojnim rdečim križem, simbolom mednarodne borbe proti tuberkulozi. Ob koncu letošnjega Protituberkuloznega J tedna (14. t. m.) naj ne bo hiše v našem ; mestu, ki ne bi bila okrašena z zastavicami, ki so še na razpolago v prostorih OUZD, Marijini ulici 13, soba 54 ,ali pri vratarju (tel. 2165). Zbirke za Protituberkulozni teden so v polnem teku. Tovarnarji, trgovci, obrtniki itd. se vljudno naprošajo, da organizirajo zbirke čim podrobnejše, da bo tudi gmotni uspeh letošnjega Protituberkuloznega tedna za naše mesto čim častnejši. Nekateri gospodarstveniki so že doprinesli lepe dokaze svojega razumevanja za vzvišene cilje, ki jih zasledujejo naše j protituberkulozne lige. Tudi lastnika obeh mariborskih kinematrografov sta se rade-volje postavila v službo Protituberkuloz-! nega tedna s tem, da zbirata pri svojih blagajnah prispevke v ta namen. Naj ne bo obiskovalca kinematografa, ki bi odklonil majhen dar za svoje trpeče brate in sestre. Gasilska četa Sv. Marjeta ob Pesnici priredi v nedeljo 15. maja ob 15. uri veliko javno tombolo, s krasnimi dobitki. Cena tablici Din 2.50. V slučaju slabega vremena pa prihodnjo nedeljo 22. maja. Po tomboli prosta zabava. Putnikovi izleti: Ponovno opozarjamo, da vozi Putnikov avtokar v nedeljo, 15. maja v Celovec, četrtek 19. maja pa v Graz. Prijavite se čim prej! \ Borza dela išče čevljarskega učenca in prodajalko za buffet. Redni letni sestanek članstva Društva banovinskih uslužbencev in upokojencev bo dne 15. maja ob pol 10. uri v Gam-brinovi dvorani. Novi telefonski imeniki so dospeli in se dobijo na glavni pošti. Avtomobilska nesreča pri Slovenji vasi, ki se je pripetila dne 9. maja 1937, ko je bil mariborski trgovec Smeh težko poškodovan, je bila danes dopoldne predmet kazenske razprave pred mariborskim okrožnim sodiščem. Obtožen je bil 29 letni šofer Alojz Kancler, ki ga je državni tožilec obtožil, je zakrivil nesrečo. — Razprava pa se je v svrho zaslišanja novih prič preložila. Klaus št. 2 aretiran. Mariborska policija je danes ponoči v nekem prenočišču v Vetrinjski ulici aretirala 21 letnega Henrika Klausa iz Srmea, ki ga zasleduje okrožno sodišče v Sremski Mitroviči radi številnih tatvin. Ob aretaciji je imel Henrik Klaus pri sebi 800 dinarjev ter je pri zaslišanju izpovedal, da je prišel v Maribor, da bi tukaj poiskal svojega strica, za katerega ime in stanovanje pa ne ve... Klausa št. 2 bo policija odpremila v Sremsko Mitrovico. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Dne 10. maja (II. razred) so bili izžrebani sledeči večji dobitki: Din 100.000: 80151 Din 50.000: 42.484 Din 35.000 : 84755 Din 10.000: 31763 76278 Din 6000: 19701 25228 37897 41496 62179 81136 90805 99335 Din 3000: 11027 43679 45403 49302 52263 57594 66677 67962 70579 73514 74903 76592 77411 Din 1000: 1129 5794 10374 11084 11571 15295 .58211 42942 50245 51292 54794 56115 57724 61815 69896 71006 76946 96310 98714 99259. Pooblaščena Klavna koleklura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK, Ma-__________ribor, Gosposka ulica 25. §6sft6daeske Mežke I lllll«WIIIMM lllllil II IIIIIIIIIII I 11 ■ Mariborski živinski sejem. Na sejem dne 10. maja so pripeljali 14 konj, 12 bikov, 160 volov, 539 krav in 29 telet, skupaj 754 komadov, prodanih pa je bilo skupno 339 komadov živine. Povprečne cene so bile: debeli voli od 4.50— 5.75, poldebeli voli od 3.60 do 4.50, plemenski voli 4.75 do 6, biki za klanje 3.50 do 5, klavne krave, debele, 4 do 5.25, plemenske krave 3.50 do 4.50, krave za klobasarje 2.50 do 3.50, molzne krave 3.50 do 5, breje krave 3.50 do 4.25, mlada živina 4.50 do 5.75, teleta 5.50 do 7.50 din za kg žive teže. Mesne cene na mariborskem trgu. Volovsko meso I. vrste 10 do 12 din, H. vrste 8 do 10, meso bikov, krav in telic 6 do 12, telečje meso I. vrste 10 do 14, II. vrste 8 do 10, svinjsko meso, sveže, 10 do 14 din za kg. Bodočnost jugoslov. bombaža. Berlinska »Textil-Zeitung« piše, da bo letošnja proizvodnja bombaža v Jugoslaviji mnogo večja, a da se bo tudi kvaliteta bombaža zelo zboljšala. To je zasluga prizadevanja kmetijskega ministrstva, da se uvede v Jugoslaviji kultura bombaža. Po vršina z bombažem zasejane ploskve se je v Južni Srbiji povečala od 1800 na 3100 ha. Povprečni donos od ha je 1000 kg. Od tega odpade na vlakna 27 do 32%, ostanek gre za seme. Kakovost lanske letine je bila izredna. V vsej Juž. Srbiji pa je 70.000 ha zemlje, ki je pripravna za gojitev bombaža. Ker pa bombaž zelo izčrpa zemljo, se more zasejati le vsako tretje leto in bi se mogel bombaž v Južni Srbiji pridobivati vsako leto na površini veliki 23 tisoč hektarov. Strokovnjaki v Skoplju so prepričani, da bi se mogla prihodnje leto vsa ta ploskev v ta namen tudi izkoristiti. Letos se bodo začeli poskusi z bombažem tudi v donavski banovini, zlasti v Bački. Preizkusna postaja v Skoplju je dobila nalog, da prouči predvsem one vrste semena, ki dajejo zgodnje zrno, ker bi bilo to za severne pokrajine najbolj prikladno. Konec belge. Belgijska vlada je pristala na predlog gospodarskih krogov, da se belca odpravi. Belga je pet belgijskih frankov in je bila uvedena v času, ko je francoski frank stalno padal in doživljal Št ■ ife m Milili proti zobnemu kamnu največja kolebanja. Da ne bi tuji svet mislil, da enako pada tudi belgijski frank, se je uvedla kot edinica belga. Toda v Belgiji sami je vse še nadalje računalo samo v frankih in belga se je uveljavila le v mednarodnem prometu. Doma so računali torej v frankih, v tujini v belgah in posledica je bila, da je tujina dobila vtis, da mora biti Belgija silno draga država, ker je pač v frankih navedene cene računala po tečaju belga. Zato so gospodarski krogi predlagali, da se belga odpravi in zopet uvede belgijski frank. Vlada je sedaj na ta predlog pristala. Uredba o emisiji 6% štirimilijardnega posojila za izvajanje javnih del in za državno obrambo je objavljena v »Službenih novinah« ter dobila obvezno moč. 10 milij. din za modernizacijo Rogaške Slatine. Banska uprava v Ljubljani Je pri Državni hipotekarni banki najela posojilo 10 milijonov din, ki jih bodo uporabili za modernizacijo in razširjenje banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini. Jugoslovensko-italijanski odbor se bo meseca junija sestal na Bledu, kjer bodo razpravljali o nastalem položaju po 12. januarju 1938. Cena pšenici in moki se še dviga. Zadnje dni se je cena pšenici in moki na novosadski borzi nadalje dvignila in se zdi, da je žitna trgovina zašla v nevarno spekulacijo. Samo v ponedeljek in torek je cena pšenici narasla za 15 din pri 100 kg, od začetka aprila pa za 55 din pri 100 kg. Potiska pšenica je včeraj dosegla ceno 234 do 238 din za 100 kg, moka »0« pa 330 do 340 din za 100 kg. Pretlačen fižol. Skuhaj pol litra belega fižola (fižolice). Ko je kuhan ga očedi in še vročega pretlači skozi sito. V kozi raztopi eno dobro žlico sirovega masla ali masti in na vročo mast deni pretlačeni fižol. Dobro zmešaj, dodaj še dve žlici toplega mleka, po okusu še malo osoli in popopraj, pa je jed gotova. Tako pripravljeni fižol daš s kislim zeljem na mizo. Še več prič. Sodnik.\ »Trmasto vztrajate, da ste nedolžni, četudi vas je videlo šest prič, da ste ukradli kokoš.« Obtoženec: »Gospod sodnik, jaz vam pa lahko privedem sto prič, ki me niso videle.« £enfta »Imam tudi dela.« Odšel je za Zelenko, si je poiskal že-Ijeno knjigo in spet hitel od doma, da mlademu poverjencu spravi v glavo šolsko nalogo. Fribort je sedel za mizo, kjer so ležali vse vprek v velikem neredu zvezki in knjige, namočil pero in jel pisati na čisto polo. »Tovariši!« je začrnelo na papirju z velikimi črkami. V sobah je zavladala tišina. Gosnodičn:t Elis je dvignila povešeno glavo in jela rpet plesti, toda senca za-mi?,ienos epic Maribor. Gosposka uli ca 37. 2633 HRANILNE KNJIŽICE mariborskih denarnih zavodov vzamem v polni vrednosti za les in drva ah pa proti mesečnemu odplačevanju v dogovorjenih obrokih i zemljokniižnemu zavarovanju. Ponudbe na upravo lista pod »Les«. 2706 Mal’ položi dar domu na oltarl SADIKE mesečne in orjaške jagode, karfiolo. zelje, papriko, sladko planinke, kane. hortensile ter razne zeleniadne ki cvetlične sadike nudi vrtnarstvo Jemec, Prešernova ul. 2657 1NSTRUKCIJE Starši otrok, ki bodo polaga li sprejemni izpit za vstop v gimnazijo ali realno-gimii imajo še samo ta teden čas dobiti zanesljivega istruktor-ja. Naslov pri upravi »Večer nika«. 2809 Naiceneiše in dobro kupite pri F. Kramaršič-u Moda, perilo, šiviljske in krojaške potrebščine Maribor Goapoaka ulita 13 STAVBENE PARCELE v centru,- prvovrstni prostor ugodno na prodaj. Valiak, kino »Union«, Maribor. 1317 Prodam LEPA OTROŠKA POSTELJA skoraj nova. poceni naprodaj. Vprašati Aljaževa 13. pritličje 2813 Kupim Kupim rabljene GRAMOFONSKE PLOŠČE Vojašniška 12, Murko- 2815 Stanovanje GOSPODA sprejmem na stanovanje. — Stritarjeva 35-1. 2812 ENOSOBNO STANOVANJE oddam s 1. junijem- Erjavčeva 14, Melje- 2818 Vam pošilja iz Londona svetovalko. Iz Londona prihaja direktno posebej za to izvežbana speci-jalistinja, da vam prinese sporočila najnovejših odkritij iz. salona ELIZABETE ARDEN. Dala Vam bo brezplačne nasvete, da rešujete probleme lepote po najnovejših metodah. Ne zmudite edinstvene prilike, ki se vam nudi dne 19., 20. in 21. maja 1938. Prosimo cenj. dame, da se pravočasno prijavijo navedene dni. Specialna zaloga PREPARATOV ARDEN FRANC WEILER Maribor Gosposka ulica 29 Telefon 28-20 BOLJŠEGA DELAVCA sprejmem na stanovanje- — Glavni trg 4. dvorišče. 28(21 Lepo ENOSOBNO STANOVANJE oddam. Zrkovska cesta 35. Pobrežje. 2822 Službo dobi TRGOVSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj za trgovino z mešanim blagom- Martin Rantaša, Studenci uri Mariboru. 2816 SLUŽKINJO ki dobro kuha sprejmem. Naslov v upravi. 2819 Službo Ote PRODAJALKA z večletno prakso, izurjena v vseh strokah, išče mesta za L junij. Ponudbe pod šifro »Vestna« na upravo. 2737 na Teznem pri Mariboru pri tovarni TEKSTA D. D. Parcele so v velikosti od 500—800 nrr ter mejijo na vodovod in elektriko. Interesenti naj se blagovolijo oglasiti v pisarni tovarne TEKSTA d. d., Tezno ali pa telefonično na številko 23-12 izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.