0¥Uka 31 • leto XXXyill • cena 20 din
Celle, Z. a¥gusla 198U
jfOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC^
\ Preboldu urejajo okolje
FOTO: JANEZ VEDENIK
Rejništvo - ljubezen ali
pokilij?
Dejavnost, ki živi v senci naše pozor-
nosti. Strani 12 in 13.
Skrbi, ki lih le poroHII letošnil Puli
31. festival jugoslovanskega igranega filma je spodbudil
nekaj vprašanj o usodi jugoslovanskega filma. Stran 8.
Naši aelavcl letulelo ¥ glavnem v
počitniških donw¥lh In kampih
Novi tednik na obisku ob morju. Fotoreportažo si lahko
ogledate na 9. strani ' - i
3000 uilaraiškili ur
v Frankolovem
Gasilsko društvo Franko-
lovo obstoja že 38 let, ima 45
članov in dve desetini, član-
sko in veterane, ki so zadol-
ženi tudi za področje civilne
zaščite. Društvo je dobro
opremljeno, žal pa so jih,vse
do letos motili neurejeni
društveni prostori. Tako so s
prostovoljnim delom zgradi-
li nov dom in ga v ponede-
ljek tudi pokrili. Pri tem so
krajani opravili okoli 3000
udarniških ur ter prispevali
les in novoletne prispevke za
gasilske koledarje. Predsed-
nik društva je Rafko Gre-
gorc, poveljnik pa Franci Ri-
htar.
Rafko Gregprc: »V soboto,
4. avgusta, bomo pred gasil-
skim domom pripravili ob
16. uri gasilsko vajo v trodei-
nem napadu, na katero smo
povabili dvajset gasilskih
društev iz celjske in sosed-
njih občin. Po vaji bo dru-
žabno srečanje, kjer bo igral
ansambel Fantje vseh ve-
trov. To se bo začelo ob 18.
uri. Prireditev bo ob vsakem
vremenu, saj se bomo lahko
v primeru dežja preselili v
dvorano novega gasilskega
doma, za katerega upamo, da
ga bomo v prihodnjem letu
dokončali. Da smo v tem
uspeli, pa smo hvaležni
vsem krajanom, ki so nam
pomagali.« T. VRABL
PRODAJNI CENTER LEVEČ
Jutri lavna
radijska
oddala v
Piranu
Pred počitniškim do-
mom tekstilne tovarne
Prebold bo jutri ob 20.30
javna radijska oddaja
radia Celje, ki jo name-
njamo predvsem delav-
cem, ki letujejo v tem
mestu. Tu je namreč več
počitniških domov s
celjskega območja. V od-
daji bodo sodelovali
pevca Elda Viler in Oto
Pestner, ansambla ŠIK
in Cmok, vokalni kvin-
tet Frankolovčani ter
humorist Celjski Poldek.
Spregovorili bodo tudi
predstavniki pokrovite-
lja - tekstilne tovarne
Prebold, spored pa bosta
povezovala Janez Vede-
nik in Tone Vrabl. Tek-
stilna tovarna Prebold je
pripravila tudi nagrade
za obiskovalce.
J. V.
Hfflaili zaJrOžniki so tokrat le spregovorili
ffimeJ se Je m Urinskem zbralo že SOOOmlambkn^
Osmo srečanje mladih
zadružnikov Slovenije na
Vranskem je tudi letos
uspelo. Organizirali so ga
Republiška konferenca
ZSMS, Zadružna zveza
Slovenije in Turistično
društvo z Vranskega. Kot
po navadi je tudi letošnje
srečanje trajalo dva dni. V
soboto zvečer so se mladi
pomerili v pripravljanju
domačih, skorajda že po-
zabljenih jedi in obisko-
valci ?i zares imeli kaj vi-
deti in poizkušati. Pri tem
gre pohvaliti organizator-
je, saj je degustacija velja-
la le petdeset dinarjev.
Tudi letos se je najbolj iz-
kazala ekipa Slovenj
Gradca. Mozirjani pa so v
domači kuhinji osvojili
drugo mesto.
V nedeljo dopoldne je bilo
posvetovanje o nekaterih
problemih, ki jih imajo mla-
di kmetje. Prejšnja leta kot
po pravilu razgovor nikakor
ni hotel steči in namesto
mladih kmetov so govorili
drugi. Prav zaradi tega so se
letos odločili, da pogovor or-
ganizirajo drugače. Mladi
kmetje so obiskali znano
Brišnikovo domačijo v Pre-
kopi pri Vranskem, ki je po
mlečni proizvodnji celo med
večjimi v evropskem merilu.
Samo v letošnjih sedmih me-
secih so Brišnikovi oddali
120.000 litrov mleka, njihove
krave pa povprečno dajejo
po več kot 6000 litrov mleka
letno. Ni naključje, da je
mlade goste zanimalo marsi-
kaj v zvezi z mlečno in živi-
norejsko proizvodnjo. Stekel
je prisrčen ter odkrit razgo-
vor, mladim pa so pojasnila
dajali sam kmet Brišnik,
predstavniki Kmetijskega
inštituta Slovenije, Hmeza-
dovi pospeševalci ter pred-
stavniki Kmetijskega inšti-
tuta Slovenije, Hmezadovi
pospeševalci ter predstavni-
ki republiške konference
SZDL. Tako so mladi poleg
številnih strokovnih napot-
kov dobili tudi informacije o
možnostih   za   vlaganje   v
mlečno proizvodnjo, krediti-
ranju in drugim. Morda bi bi-
lo prav le to, da bi strokovna
pojasnila mladi dobili v pi-
smeni obliki že pred samim
srečanjem. Lahko bi jim. ko-
ristila pri njihovem nadalj-
nje n delu na kmetijah, pa
tudi sama razprava bi bila ta-
ko še bogatejša. Kakor koli
že - pohvalno je vsaj to, da je
tokrat pogovor bil zares pe-
ster in živahnejši kot prejš-
nja leta.
Srečanje mladih zadruž-
nikvo so zaključili s tradicio-
nalnimi kmečkimi igrami,
oziroma tekmovanjem v koš-
nji, grabljenju, napajanju ži-
vine ter plezanju po drogo-
vih po malico.
Ob vsem skupaj pa gre še
za nekaj. V dneh bivanja na
Vranskem se mladi spoznajo
med sabo, izmenjajo izkuš-
nje ter povesele. In zabave
zares ni manjkalo. Dva veče-
ra so za prijetno vzdušje skr-
beli ansambla Šik in Utrip
ter pevca Elda Viler in Oto
Pestner.
Da mladi kmetje iz
vse Slovenije to srečanje za-
res jemljejo za svoje, govori
tudi podatek, da se je osmih
srečanj doslej udeležilo več
kot pet tisoč mladih, samo
letošnjega več kot 650. Za
vse to pa imajo prav gotovo
največ zaslug prizadevni tu-
ristični delavci z Vranskega.
JANEZ VEDENIK
Coca-cola In nasmeh
v Slovinovem tozdu coca
?ole v Žalcu napolnijo
sezone okoli 100 tisoč
**bo3ev te osvežilne pijače,
^ poletnih mesecih pa se
Proizvodnja poveča na 300
'isoč zabojev, preračunano
I** male steklenice. To pa je
največ kar še dovoljuje
^danja oprema, saj te dni
'clajo v treh izmanah od
{•onedeljka do nedelje zju-
Žalska polnilnica, ki je ena
osmih v Jugoslaviji,
f**^k:riva potrebe po coca coli
Vsej Sloveniji in severne-
delu Istre.
Kljub izrednemu povpra-
!^^anju po tej osvežilni pija-
ki se pozna še posebej v
<_________
turističnih krajih, saj si mar-
sikateri turist ne zna pred-
stavljati dopusta brez coca
cole, pa so tudi letos imeli
precej težav še tik pred sezo-
no. Ena je prav gotovo po-
manjkanje steklenic, saj se
jih mnogo razbije in tudi iz-
gubi, tako da so si šele pred
nekaj meseci zagotovili za-
dosti te embalaže. Drugi pro-
blem so tudi delavci. V sa-
mem tozdu nimajo dovolj za-
poslenih, zato dobijo sezon-
ske delavce, nekaj preko za-
voda za zaposlovanje in ne-
kaj preko študentskega ser-
visa. V tozdu coca cole so
povedali, da so z dijaki in
študenti zelo zadovoljni.
F. P.
SPECIALIST MED
PROIZVAJALCI HUČ
Mladi tekmujejo, kako se seno daje v kopice. Prav je tako, da se stari običaji obujajo m
različnih kmečkih praznikih in srečanjih. FOTO: J. K.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
2. AVGUST 1984
Sindikat nilfoii ne naredi dovoli
Brez delavcev seveda ni
stabilizacije. Ob množici te-
žav, ob nezadovoljstvu ob
rastočih cenah in zaostaja-
nju osebnih dohodkov same
besede lahko bore malo
opravijo. A še teh v prene-
katerem okolju primanjku-
je - tistih, ki bi delavcem
celovito prikazale dejanski
položaj temeljne organiza-
cije, možnosti in težave, ki
iz njega izvirajo. »Pri tem
sindikat nikoli ne naredi
dovolj,« pravi predsednik
Medobčinskega sveta Zveze
sindikatov Celje Rafko Mla-
kar.
Sedaj, ob obravnavi pollet-
nega poslovanja je ponovno
priložnost, da delavci spre-
govorijo ne le o dosežkih, te-
žavah in možnostih za uspeš-
nejše delo, temveč tudi o
dvojici trenutno najbolj žgo-
čih problemih - osebnih do-
hodkih in uveljavljanju za-
konskih določil o omejeva-
nju osebnih dohodkov.
Osebni dohodki vztrajno
zaostajajo. Za letos smo na-
črtovali, da ne bodo padli za
več kot dva odstJtka, če jih
že ne bomo mogli oladržati
na lanski ravni. Toda, na
celjskem območju zaostajajo
za 5 do 10 odstotkov, tudi
marsikod tam, kjer to ne bi
bilo potrebno.
Sindikati predlagajo, da bi
povsod sproti zviševali oseb-
ne dohodke tako kot jim do-
hodek omogoča. Pri tem
predlagajo zgolj 10 odstotno
zaostajanje rasti osebnih do-
hodkov za rastjo dohodka in
skušali bodo doseči, da bi to
uveljavili še letos. Nespre-
jemljivo je, poudarjajo, da bi
bili zaposleni delavci social-
no ogroženi. Tudi zato se bo-
rijo, da ne bi v temeljnih or-
ganizacijah enačili zajamče-
nih osebnih dohodkov z naj-
nižjimi. Najnižji osebni do-
hodki naj ne bi bili manjši od
15.000 dinarjev. To bi naj do-
segli takoj, kajti ni časa za
čakanje, kot poudarja tudi
Rafko Mlakar.
V avgustu, pri izplačilu
osebnih dohodkov za julij,
bo uveljavljen zakon o ome-
jevanju izplačil osebnih do-
hodkov, ki pomeni zadrže-
vanje rasti osebnih dohod-
kov pri tistih, ki ne porav-
navajo svojih obveznosti.
Sindikati so se na to pričeli
pripravljati že na začetku
leta, ob težavah z osebnimi
dohodki izg^ubarjev. Od ta-
krat so se v vseh občinah
zvrstili številni delovni obi-
ski v organizacijah združe-
nega dela, s katerimi so sku-
šali pomagati izboljšati lik-
vidnostni položaj in pokriti
izgube. Za sedaj pa ocenju-
jejo, da večjih težav ne bi
smelo biti, pa vendar dela
na območju približno 10.000
delavcev v temeljnih orga-
nizacijah, kjer so možne te-
žave.
Med organizacijami zdru-
ženega dela, za katere oce-
njujejo, da bodo imele težave
pri izplačilu osebnih dohod-
kov za mesec julij zaradi ne-
poravnanih dospelih obvez-
nosti, so na celjskem območ-
ju: Ingrad z dvanajstimi te-
meljnimi organizacijami in
delovno skupnostjo, temelj-
ni organizaciji za promet in
za transport Železničarskega
gospodarstva Celje, Tami
Celje, pei temeljnih organi-
zacij TIM Laško ter Libelini
temeljni organizaicji Fino-
mehanika in Tehtnice. V se-
znamu, ki ga je pripravila
Služba družbenega knjigo-
vodstva Slovenije pa so med
organizacijami združenega
dela, ki imajo dospele nepo-
ravnane obveznosti, vendar
jim zakon omogoča celo viš-
je osebne dohodke, še To-
prova temeljna organizacija
Športna konfekcija ter štiri
temeljne organizacije TGO
Gorenje iz Titovega Velenja.
Kljub splošnim ocenam,
da bo že šlo, pa se tem orga-
nizacijam lahko mimogrede
pridružijo še številne druge,
zato so se v sindikatih dogo-
vorili, da bodo terjali finanč-
ne načrte, vplivali na zaostri-
tev odnosa do plačnikov ter
ustanavljanje internih bank,
da bi tako preprečili zmanj-
ševanje osebnih dohodkov.
Potrebna pa je tudi priprav-
ljenost, če bo do tega vseeno
prišlo. Predvsem ne bi smelo
nikogeir presenetiti - tudi za-
miki plačilnih dni ne.
MILENA B. POKLIC
Telefoni v Blatu
Na območju Blata, v krajev-
ni skupnosti Slovenske Konji-
ce so pričeli graditi primarno
tglefonsko omrežje. Dela bodo
veljala 7 milijonov dinarjev,
sredstva pa bodo zbrali iz sa-
moprispevka, na pomoč pa so
priskočile tudi organizacije
združenega dela iz Slovenskih
Konjic. Izkope za telefonsko
omrežje so pomagali kopati tu-
di krajani in tako naj bi na tem
območju v kratkem zazvonilo
200 telefonov. Dela opravlja
PIT Celje, kjer pa imajo precej
težav z dobavo kablov za se-
kundarno omrežje. MP
Mani zbranega denarja v interesnih sicupnostili
v celjskih samoupravnih interesnih
skupnostih družbenih dejavnosti se je
v polletju nabralo manj denarja, kot je
za ta čas običajno in kot so načrtovali.
0«1 za celo leto predvidenih sredstev so
dosegle samo 40 odstotkov namesto
možnih 47 odstotkov.
V posameznih interesnih skupnostih
so se sredstva različno zbirala. Največji
delež so zbrali v telesnokultumi skup-
nosti, najmanjši pa v občinski zdrav-
stveni skupnosti. O razlogih in posledi-
cah so spregovorili tudi na seji celjskega
izvršnega sveta. Ugotovili so, da sta ra-
zloga za manj zbrana sredstva dva -
sredstva za skupno porabo so bila v pol-
letju valorizirana, ob tem pa so ostale
prispevne stopnje nespremenjene. Ce bi
se osebni dohodki delavcev povečali
bolj, kot so se, bi tudi nespremenjene
prispevne stopnje zagotavljale dovolj
denarja za skupno porabo, tako pa težav
ne manjka. Največ jih imajo izvajalci
družbenih dejavnosti s pomanjkanjem
likvidnih obratnih sredstev. Pri tistih,
kjer so visoki materialni stroški, je že
precej težav s poravnavanjem tekočih
obveznosti. Samoupravne interesne
skupnosti so sicer v glavnem uspevale
uresničevati svoje obveznosti, občinska
zdravstvena skupnost pa le delno.
Kako bo v drugem polletju je v veUki
men odvisno od gibanj osebnih dohod-
kov. Ce pa bo treba spremeniti oziroma
zvišati prispevne stopnje ali ne, se bodo
v občini odločeili jeseni. MBP
Vroče veleidsko poletle
Predsednica Občinske
konference SZDL Velenje
Nada Hudarin je takole raz-
delila najpomembnejše na-
loge, s katerimi se trenutno
kljub poletju pomešanem z
dežjem srečuje:
»Na prvem mestu so kadrov-
ski problemi, kar še posebej
velja za Gorenje, k^r bo
kmalu potekel »dopolnilni
v.d. mandat« in nove sestavo
izvršnega sveta z novim
predsednikom. Slednje naj
bi opravili do konca avgusta.
Zadržki okoli mandatarja za
novega predsednika izvršne-
V Titovem Velenju so za-
čeli graditi šesto osnovno
šolo z glasbeno šolo, ki jo
naj bi odprli ob novem šol-
skem letu. Predračunska
vrednost je bila 70 milijo-
nov dinarjev, ki so jih zago-
tovili iz samoprispevka,
zdaj pa je ta vsota narasla
že na 150 milijonov in de-
narja je zmanjkalo. Grozi,
da bo izvajalec ustavil
gradnjo, če ne bo denarja.
In če se bo g-adnja ustavila
bo gneča po velenjskih šo-
lah še večja, nezadovoljstvo
pa še glasnejše.
ga sveta so odstranjeni in na-
daljevali bomo z akcijo, da
čimprej dobimo nov izvršni
svet, ki ga bo imenoval novi
-predsednik. Dosedanji pred-
sednik pač težko kljub po-
moči opravlja dve izjemno
odgovorni delovni nalogi.
Pri razreševanju kadrovskih
problemov v Gorenju pa bo-
mo prav gotovo potrebovali
širšo, republiško pomoč.
Najbolje bi bilo, da bi seda-
nja garnitura nadaljevala z
začetim delom, vendar vse
kaže, da bo do tega izredno
težko prišlo.
Posebno obravnavo zaslu-
žijo izgubarji, ki jih je kar
precej v občini. Najbolj kri-
tično je v Inženiringu, tozd
Farmin, kjer že tri mesece ne
morejo izplačati osebnih do-
hodkov. Vse kaže, da se je
prej delalo preveč »na lepe«
oči, zdaj pa so se znašli v te-
žavah, ki jih bo težko prema-
gati. Problem sta tudi Paka
in Tof>olšica s turizmom in
gostinstvom. Tu bo treba na-
rediti premik in gostu ponu-
diti enotno turistično ponud-
bo, ne pa takšno, kot jo ima-
Nada Hudarin s ponosom
pove, da se v pretežno vsaki
krajevni skupnosti (teh je 25
v velenjski občini) nekaj do-
gaja. V ospredju so seveda
urejanje komunalnih proble-
mov (ceste, telefoni, vodovo-
di, toplifikacija itd.) in skrb
za večnamenske domove. V
teh domovih so ponavadi
prostori za trgovino, pošto,
krajevni urad, mladino, ga-
silce, kulturno udejstvova-
nje in podobno. Ljudje radi
delajo in pomagajo s prosto-
voljnim delom, razjezi pa jih,
če ni ustrezne pomoči od
drugod. Zaradi tega pride tu-
di do primerov, ko v posa-
meznih krajevnih skupno-
stih počasi začnejo v akciji
om.ahovati.
mo zdaj, razdrobljeno in
neučinkovito.
HuJ problem se pojavlja s
pomanjkanjem osnovnošol-
skih prostorov in tako bomo
jeseni v osnovnih šolah v Ti-
tovem Velenju ponovno
uvedli dvoizmenski pouk.
Imamo šole, ki so prazne in
šole, ki so nabito polne. Ob
želji, da otroke preusmerimo
pa naletimo na nerazumljiv
odpor staršev, ki celo grozi-
jo, da otrok ne bodo pošiljali
v šolo pa čeprav gre za hojo
500 ali nekaj več metrov.«
Ali se že pripravljajo na
občinski praznik 8. oktober?
Predsednica Občinske kon-
ference SZDL Nada Huda-
rin je odgovorila, da še ne,
vendar tudi ne mislijo delati
nobenih večjih prireditev,
pač pa samo proslavo v no-
vem domu krajanov v KS
Šmartno, če bo seveda do ta-
krat gotov.
T. VRABL
Koruza za kmete
Celjski izvršni svet je te-
meljito preučil tudi poročilo
o nastali škodi zaradi neurja
in toče na kmetijskih pridel-
kih. S tem v zvezi je sprejel
nekaj konkretnih sklepov.
Tako bodo v času od 6. do 10.
avgusta tri komisije podrob-
neje na terenu ocenile škodo
zaradi toče in o tem poročale
izvršnemu svetu.
Na doslej najbolj zaradi to-
če prizadetih območij, tam
kjer so kmetijski pridelki
uničeni nad 70 odstotno -
gre za Rožni vrh v krajevni
skupnosti Šmartno v Rožni
dolini in za Vrbo nad Dobr-
no, pa je izvršni svet sklenil,
da prizadetim kmetom,
tržnim pridelovalcem takoj
oziroma najkasneje do kon-
ca prihodnjega tedna razde-
lijo večje količine koruze iz
blagovnih rezerv občine v
vrednosti sto starih milijo-
nov dinarjev. Za ostale, po
toči prizadete kmete, pa bo
izvršni svet odločil po ogle-
du in oceni komisij. Prizade-
ti kmetje lahko računajo na
določene davčne olajšave, pa
tudi na materialno pomoč.
MITJA UMNIK
Za zdravle borcev
Komisija pri Zdravstveni skupnosti Slovenske Ko-
njice je tudi za letos odobrila 1200 dni za zdravljenje
borcev, udeležencev NOB, v različnih zdraviliščih v
Sloveniji.
Zanimanje za tovrstno zdravljenje je med borci v
konjiški občini vsako leto večje. Tako bo letos letovalo
in se zdravilo 81 borcev Lz konjiške občine, vseh skupaj
pa je okoli 530. Vse stroške bo krila Zdravstvena skup-
nost Slovenske Konjice, v izrednih primerih pa lahko
okrevanje predlaga tudi komisija za borce pri skup-
ščini občine.
Pa tudi sicer je za redne zdravniške preglede borcev
v konjiški občini dobro poskrbljeno. Dispanzer je
odprt trikrat na teden in borci so z zdravniškimi uslu-
gami zadovoljni.
MP
Sita vrana lačni ne verlame
v zadnjem desetletju so bili doseženi v
naši družbi pomembni rezultati na celot-
nem področju socialnega varstva.
Pravkar sprejeti sporazum o socialno-
varstvenih pomočeh nam to še potrjuje.
Temelji na usmeritvi, da si socialno var-
nost zagotavljajo delovni ljudje z lastnim
delom in z ustvarjanjem takšnih razmer,
da bodo s svojim dohodkom na podlagi
dela zagotavljali sebi in svoji družini po-
trebno socialno varnost.
Klub tej dobronamerni resoluciji se je
že veliko družin znašlo na meji življenj-
skega minimuma, kajti košarica, ki j o na-
polnijo na začetku meseca, se sprazni prej
kot se začetek zveze s koncem. Tudi ni
vseeno s kakšno vsebino jo napolnijo.
Ce bi pokukali v sosedov lonec, bi opa-
zili, da se v njem skuha največ tistega, kar
delavec sam pridela. Pri tem je mišljen
delavec, ki dopoldne dela v tovarni, po-
poldan pa obdeluje »ohišnico«, kjer mu
zraste zelenjava, zredi kakšnega zajčka,
napolni hladilnik z domačimi jajci, doma-
čo slanino, ker si »privošči« lahko tudi
prašička. Bo zdaj ta delavec, ki z eno nogo
še vedno tiči v domači zemlji, zainteresi-
ran za večjo produktivnost v tovarni in s
tem za večji dohodek, če pa si lahko doma
pretežno vso hrano pridela sam ? Prav za
to se v naših tovarnah še ne bije tako
močan plat zvona, kajti roko na srce, več'
kot polovica takšnih delavcev pri nas stoji
za tovarniškimi stroji.
O resnični ogroženosti lahko torej govo-
rimo le pri določenih kategorijah ljudi -
socialnih podpirancih, upokojencih, ma-
terah samohranilkah, invalidih, itd. Res
je, da socialnovarstvene pomoči namenje-
ne tem ljudem, res pa je tudi, da rastoča
draginja prehiteva socialne dodatke, ki
morajo zaradi pravičnosti preko mnogih
birokratskih čeri, predno pristanejo pri
človeku, ki se je znašel v brezizhodnem
položaju. Veliko je potrebno dokazova-
nja, preverjanja, da se socialnovarstvene
pomoči ne podvajajo. Zgodi se celo, da
prihaja ta pomoč prepozno, kajti še vedno
velja pregovor, da sita vrana lačni ne ver-
jame oziroma da verjame šele tedaj, ko se
prepriča s pogledom v »sosedov lonec«,
kjer naj bi bili zbrani vsi potrebni doku-
menti.
Medtem pa se pomoči potrebni »sosed«
pri zbiranju dokumentov ne znajde sli pa
navajen skromnosti bolj životari, kot živi.
Spomnimo se samo na osamele kmete, ki
tiho vegetirajo na svojih domačijah. Iz nji-
hovih rok je že stekel sok, ki je dajal moč
za preživetje, za življenjski obstoj. Ti so
resnično potrebni pomoči, ne samo de-
narne, predvsem pa pridnih rok, ki bi na-
mesto njih kaj postorile. Le tako se bodo
socialnovarstvene pomoči približale lju-
dem, zlasti tistim, ki jim je pošla ustvarjal-
nost, izražena v minulem delu in tistim, ki
z lastnimi rokami na pridejo toliko, da bi
lahko dostojno živeh.
ZDENKA STOPAR
Praznovanle v
Loki pri Zusmu
tokrat skromno
Politika zmanjševanja ne-
gospodarskih naložb, po-
mankanje denarja in težave
našega gospodarstva se še
najbolj odražajo v manjših
krajevr-h skupnostih. Naj-
prej zato, ker je več ali manj
vse odvisno od sredstev kra-
janov, ki pa niso velika in pa
zato, ker velikokrat začnemo
varčevati tam, ker se to naj-
manj pozna. Tako je tudi
krajevni praznik Loke pri
Zusmu, ki so ga praznovali
krajani v nedeljo, minil brez
večjih delovnih dosežkov.
Krajani so ves proračun le-
tos namenili v glavnem za
vzdrževanje cest in obstoje-
čih objektov. Kljub temu jim
ga primanjkuje tudi že za
vzdrževanje, zlasti po zad-
njem neurju, ki je poškodo-
valo vrsto makedamskih
cest. Prizadevanje posamez-
nikov za razvoj kraja vseeno
ni nič manjše in na nedeljski
slovesnosti so najzaslužnej-
šim krajanom p)odelili priz-
nanja. Dobili so jih: Marjan
SkaJe, Slavko Koleir in Jože
Novak. Pripravili pa so tudi
zanimiv kulturni program.
V. E.
V laškem žaidelo
2etev v laški občini se je
pričela minuli petek. Trenut-
no žanjejo vsi štirje kombaj-
ni, kolikor jih imajo v svoji
lasti kmetje - kooperanti la-
ške kmetijske zadruge. Po-
godbene obveznosti s kmeti
so sklenili za odkup 100 ton
pšenice. SpomJadansko sla-
bo vreme je povzročilo, da je
zaradi plesni bilo potrebno
preorati okrog 17 ha posev-
kov od skupno 50, kolikor so
jih po planu zasejali minulo
jesen. Zato plana odkupa
pšenice ne bodo dosegli, pri-
čakujejo pa, da bodo kljub
temu odkupili okrog 80 ton
pšenice. Z akcijo sklepanja
dodatnih pogodb s kmeti
kooperanti bo odkup kolikor
toliko zadovoljiv.
Kmetje so z odkupnimi
pogoji v pretežni meri zado-
voljni. Zamenjava poteka na
treh odkupnih mestih in si-
cer v Laškem, Radečah in
Rimskih Toplicah. Glavni
problem je slabo vreme, ki
otežuje žetev, pomanjkanje
rezervnih delov pa ni tako
pereče, ker so se lastniki
kombajnov znašli in jih sami
poiskali preko meje.
VM
LuCanl praznujejo
Z včerajšnjo slavnostno
sejo skupščine krajevne
skupnosti Luče so v tem kra-
ju Gornje Savinjske doline
pričeli teden praznovanja
svojega krajevnega prazni-
ka. Tega praznujejo prvič; v
spomin na osvoboditev Luč
v noči od 31. julija na 1. av-
gust 1944, pa bo odslej praz-
novanje vsako leto. Letošnje
slovesnosti bodo združene
tudi s praznovanjem 40-let-
nice osvoboditve doline.
Včeraj so v okviru priredi-
tev odprli razstavo ročnih
del in izdelkov otrok z doma-
če šole, do konca tedna pa
bodo ob otvoritvi prenovlje-
nega športnega igrišča orga-
nizirali še košarkarski turnir,
pripravili zanimiva predava-
nja ter srečanje planincev na
Loki. Program prireditev bo-
do zaključili s športnimi pri-
reditvami ki bodo 11. ter s
tradicionalnim Lučkim dne-
vom, ki bo 12. avgusta.   RP
t, AV6UST 1W4
NOVI TEDMK - STRAN 3
solidarnost ne more trajati ir nedogled
ftgube ¥ šenUurskem kmettiskem kombinatu, MeU IzgubašI zopet tozd Transport
šentjurski kmetijski
l(ombinat je prvi v občini
pripravil polletne rezultate
poslovanja, ki pa niso naj-
t^)lj ugodni, saj sta kar dva
tozda zaključila prvo pol-
letje z izgubo. Najbolj za-
skrbljujoča je izguba v toz-
ju Transport, ki se kljub sa-
nacijskemu programu že
več let ne more rešiti rdečih
številk.
Izguba v tem tozdu sicer ni
velika, znaša nekaj manj kot
dva in pol milijona, vendar je
Icar težko verjeti, da bo tozd
ob koncu leta pozitiven. Za-
to se postavlja vprašanje, ko-
liko je še smiselno vzdrževa-
ti proizvodnjo, ki očitno ne
gre. Šentjurčani so o pre-
struktuiranju proizvodnje v
Transportu že razmišljcili,
vendar se za ta korak nekako
ne morejo odločiti. Najslab-
še kaže za delavce v meha-
ničnokovinarski delavnici,
ki so v glavnem nekvalifici-
rani in so že doslej prejemali
najnižje plače. Njihov pov-
prečni osebni dohodek je bil
letos le nekaj več kot 14.000
dinarjev.
Zaradi izgube grozijo
Transportu zajamčeni oseb-
ni dohodki, kar pomeni, da
bi dobili delavci mehanično-
kovinarske delavnice na me-
sec tudi manj kot 12.000 di-
narjev. V kombinatu tudi to-
krat računajo na razumeva-
nje občine in upajo, da jim
bodo dovolili, da obdržijo
osebne dohodke v tem tozdu
na dosedanji ravni.
Poleg Transporta je prvo
polletje zaključila z izgubo
tudi Klavnica. Delavci tega
tozda so ustvarili več kot pet
in pol milijonov izgube. V
kombinatu zagotavljajo, da
je Klavnica poslovala z izgu-
bo predvsem zaradi neplača-
nih izvoznih spodbud. V ko-
likor to drži, verjetno nihče
ne bo vztrajal na izplačeva-
nju zajamčenih osebnih do-
hodkov.
Kako se bodo odpočili
Šentjurčani se zaenkrat še
ne ve, znana je le odločitev
šentjurskega izvršnega sve-
ta, ki je po prvem trimeseč-
ju sklenil, da Transporta ne
bo več podpiral, če bo imel
izgubo tudi v polletju. Tak-
šen razplet bi bil predvsem
za delavce mehanično-kovi-
narske delavnice nedvo-
mno precej boleč, vendar
tudi solidarnost ne more
trajati v nedogled.
Drugače pa je doljro poslo-
val tozd trgovina, ki je ustva-
ril nekaj več kot štiri milijo-
ne ostanka dohodka, kar gle-
de na trenutni položaj trgovi-
ne v celoti res ni malo. Daleč
najbolje pa je prvo polletje
zaključil tozd lastne proiz-
vodnje, kateremu je ostalo
več kot 18 milijonov dohod-
ka. Seveda pa to ne pomeni,
da bodo številke tako ugo-
dne tudi ob koncu leta, kajti
rezultat poslovanja je v tem
tozdu v prvi polovici leta ve-
dno ugodnejši kot ob zaklju-
čku. Poslovanje tozda je
med drugim namreč izredno
odvisno od cen krmil in od
višine obrestnih mer.
Tako so rezultati poslova-
nja šentjurskega kmetijske-
ga kombinata, gledano v ce-
loti, dokaj neugodni in zad-
nji čas je da v kombinatu do-
končno odpravijo slabosti,
ki jih lahko, če ne sami, pa s
pomočjo širše družbenopoli-
tične skupnosti.
VILI EINSPIELER
Dobro posiovanle
v Giinu Nazarje
v občini Mozirje ob pollet-
ju ni bilo delovne organizaci-
je, ki bi poslovanje zaključila
z rdečimi številkami, torej z
izgubo. Za razliko od prvega
četrtletja, ko so z izgubo po-
slovali v štirih delovnih in
temeljnih organizacijah, so
bili veliko uspešnejši v drugi
polovici polletja.
O uspešnosti mozirskega
gospodarstva so kot o pozi-
tivnem primeru na celjskem
območju spregovorili tudi
na medobčinskem svetu zve-
ze sindikatov, kjer so še po-
sebej opozorili na dobro po-
slovanje v Gorenj evi delovni
organizaciji Glin Nazarje. Ta
je bila v prvem četrtletju v
najtežjem položaju, rdeče
številke pa so bile posledica
neorganizirane proizvodnje
pa tudi pomanjkanja osnov-
ne surovine-lesa. S spre-
membami v vodstvu delov-
ne in nekaterih temeljnih or-
ganizacij, z boljšo organiza-
cijo, z redno dobavo lesa,
predvsem pa z več dela so
uspeli izgubo odpraviti. Se
posebej so se izkazali v te-
meljni organizaciji za proiz-
vodnjo ivernih plošč, kjer v
zadnjih nekaj letih skorajda
niso poznali pozitivnega po-
slovanja, ob polletju pa so
ustvarili dobre rezultate po-
slovanja. Proizvodni delavci
te temeljne organizacije de-
lajo v štirih izmenah, odločili
pa so se tudi za dodatno delo
ob praznikih. V proizvodnji
delajo tudi režijski delavci,
zaslužek dveh, od skupno še-
stih dni dela ob sobotah in
nedeljah pa bodo namenili
za nakup prikolic za letova-
nje. R. PANTELIC
Brez pričakovanega dohodka
Trlle tozdi štorsko železarne zakUučUI prte polleUe z Izgubo
Štorska železarna je v
prvem polletju poslovala
na meji rentabilnosti, kljub
temu, da je v primerjavi z
enakim obdobjem lani po-
večala industrijsko proiz-
vodnjo za nekaj več kot 10
odstotkov, storilnost za 6
odstotkov in da je izvozila
na konvertibilno področje
za 10 milijonov dolarjev,
kar je slaba tretjina vsega
celjskega izvoza.
Kolektivu je ostalo le okoli
15 milijonov dohodka tudi
zato, ker so tozdi Elektro-
plavž, Livama-strojne litine
in tovarna traktorjev poslo-
vali z izgubo. Skupaj so
ustvarili 143 milijonov izgu-
be. Glavni vzroki za slab fi-
nančni rezultat pa so zamrz-
nitev cen, neplačana realiza-
Železami povzročajo te-
žave tudi razna izsiljevanja
posameznih kooperantov,
ki dvigujejo cene mimo
vseh dogovorov in pa cene
energije. Samo stroški elek-
trične energije so se letos
podvojili, ker je elektrogo-
spodarstvo podaljšalo zim-
sko sezono tudi v poletni
čas. V Železarni pa so priz-
nali, da je slab finančni re-
zultat tudi posledica neka-
terih subjektivnih vzrokov.
Eden izmed njih so zaloge,
ki jih ima kolektiv za 3 mili-
jarde dinarjev. Po njihovem
mnenju bi jih lahko bilo
manj vsaj za 10 odstotkov,
kjub temu da na kopičenje
zalog v glavnem nimajo
vpliva. Poleg tega še vedno
opažajo številne slabosti
pri gospodarjenju z mate-
rialom.
cija, neplačane izvozne spod-
bude razmeroma visoke za-
loge, izsiljevanja kooperan-
tov in višje cene energije.
Tako  ima tozd  Elektro-
plavž izgubo izključno zara-
di neplačane realizacije in ni
bojazni, da bi imel izgubo tu-
di ob koncu leta. Povsem
drugače pa je s tozdom Li-
varna-strojna litina, ki ima
zastarelo opremo in zaradi
pretežno ročnega dela zapo-
sluje preveč delavcev. Tako
bo tozd po vsej verjetnosti v
izgubi tudi ob koncu leta,
imel pa jo je tudi lani. Žele-
zarna je sicer izdelala sana-
cijski program, vendar priča-
kujejo izboljšanje razmer v
tem tozdu šele čez dve leti.
V tovarni traktorjev pa je
izguba predvsem zaradi
neizdelanih stroškovnih raz-
merij s kooperanti in zaradi
prodajnih cen, kajti cene
traktorjev, kljub stalnim pri-
zadevanjem železamee še
vedno niso realne. Do takš-
nega stanja je prišlo zato, ker
je lani pred zamrznitvijo cen,
uveljavil za 29 odstotkov viš-
je cene le IMT iz Beograda.
Temu primemo so povišali
cene tudi kooperanti in s
tem prizadeli vse proizvajal-
ce traktorjev, ki niso uspeli
povišati cen. Ker je železarni
z junijem le uspelo popraviti •
posamezne cene, pričakujejo
ob koncu leta ugodnejši re-
zultat. S prvim junijem so
povišali cene jekla za 29 od-
stotkov, s petnajstim juni-
jem cene traktorjev za 23 od-
stotkov in s šestindvajsetim
junijem cene ulitkov za 25
odstotkov. Na zvezno skup-
nost za cene pa so poslali
vlogo za dodatno povišanje
cen traktorjev še za 17 od-
stotkov.
Delavcem železarne kljub
težavam ne grozi zajamčeni
osebni dohodek, ker kolek-
tiv izgube posameznih toz-
dov sproti solidarnostno po-
kriva. Seveda pa imajo de-
lavci v tozdih z izgubo neko-
liko nižje plače in sicer pred-
vsem organizatorji proizvod-
nje, ki so tudi najbolj odgo-
vorni za rezultate poslova-
nja. V tem polletju je bil pov-
prečni osebni dohodek ne-
koliko višji kot v Sloveniji in
v ostalih železarnah ter je
znašal nekaj manj kot 26.000
dinarjev, najnižji pa je bil
14.500 dinarjev.
VILI EINSPIELER
Toprov olirat v Malih Brezah bo!
strelske družine iz Malih Brez nad Laškim se je
odločila, da zgornje prostore strelskega doma od-
stopi Topru za nov obrat, kjer bi bile zaposlene kra-
janke iz krajevne skupnosti Breze.
2e med gradnjo strelskega doma, ki so ga člani
strelske družine in krajani zgradili z lastnimi pri-
spevki, materialom in prostovoljnim delom, se je za
obrat zanimala radeška Kora, ki naj bi tudi sofinanci-
rala gradnjo. Iz teh razgovorov ni bilo nič.
Kasneje je Toper predlagal občinski skupščini La-
ško, da bi odprl nekje v občini svoj obrat. Strelski dom
v Brezah je postal spet zanimiv, opravili so celo anketo
med krajankami in ugotovili, da bi bilo dovolj deklet
tudi za dve izmeni.
Člani strelske družine niso bili preveč navdušeni
nad tem predlogom. Ravno tako ne krajani. Strelski
dom predstavlja središče kulturnega življenja v kraju
in odkar so ga odprli je oživela športna in kulturna
dejavnost, v katero je vključena večina krajanov. Bali
so se tudi, da bi sčasoma Toper zavzel ves dom in bi
poslej krajani, ki so dom sami zgradili, ostali brez
prostorov za svoje ljubiteljske dejavnosti. No, do tega
verjetno ne bo prišlo. Dom je dovolj velik, da sprejme
pod svojo streho strelsko družino in kulturne priredi-
tve, v zgornjih prostorih, ki pa so še v »surovem«
stanju, pa bo dovolj prostora za obrat, ki naj bi že
prihodnje leto zaposlil okoli 50 mladih delavk.
VM
V štorski železarni so začeli letos aprila obnavljati elek-i
troobločne peči (na sliki), ker jim nenehni remonti, vsakih
19 dni, jemljejo precejšen del dohodka. Poleg tega bodo
zgradili dodatni cirkulacijski sistem in postavili še eno
konti napravo ter na ta način povečali proizvodnjo jekla^
za 50.000 ton. Jeklo bo tudi kvalitetnejše in odpadel bo
uvoz gredic, letos jih bo železarna uvozila 30.000 ton, ki so
mnogo dražje kot staro železo. Vrednost celotne naložbe je]
27,000.000 din, končana pa bo čez dve leti. j
POGLED V SVET S kovinotehtio
Hongkong bo spet kitajski
Iz Pekinga poročajo, da se kitajsko-
britanska pogajanja o prihodnosti
Hongkonga uspešno približujejo kon-
cu. Pogajanja za zaprtimi vrati pote-
kajo že skoraj dve leti, v teh dneh pa
sta jih vodila zunanja ministra Wu
Xueqian in Geoffrey Howe, ki se je v
Pekingu sestal z vsemi najvišjimi ki-
tajskimi voditelji.
Ker opazovalci v vsem tem času ni-
so mogli zvedeti nobene podrobnosti
o vsebini pogovorov, bolj posredno
sklepajo, da je v Pekingu marsikaj
»škripalo«, sicer najbrž ne bi poklica-
li na pomoč zunanjih ministrov. Po-
leg tega se hitro približuje september,
to pa je časovni rok, ki ga je Kitajska
postavila za končanje pogajanj.
Videti je, da so nekatere osnovne
poteze, ki se nanašajo na obnovitev
kitajske suverenosti v Hongkongu,
neproblematične za obe strani. Tako
ni nobenega dvoma o tem, da 1. julija
leta 1997 poteče »najemna« pogodba,
ki jo je britanski imperij leta 1898
sklenil s kitajskim cesarstvom (LR
Kitajska je te pogodbe vedno smatra-
la za nepravične). To seveda pomeni,
da bo Kitajska takrat obnovila suve-
renost v sedanji britanski koloniji.
Zapleti se začenjajo že pri tem, ka-
ko naj bi potekalo prehodno obdobje
do leta 1997, kako bo s Hongkongom
po letu 1997, kakšne utegnejo biti.
spremembe na političnem, uprav-
nem, gospodarskem in finančnem po-
dročju itd. Kitajci zatrjujejo prebi-
valcem Hongkonga in Britaniji (mi-
mogrede, od skoraj 5,5 milijona prebi-
valcev jih je 98 odstotkov Kitajcev,
polovica od teh pa jih je pri bežala s
Kitajske), da bo Hongkong še pol sto-
letja po obnovitvi kitajske suvereno-
sti ohranil sedanjo kapitalistično go-
spodarsko ureditev, upravo, socialni
sistem, način življenja, poleg tega pa
da bo užival široko avtonomijo. Pe-
king poskuša dati konkretna zagoto-
vila o prihodnosti tega svetovnega
denarnega in trgovinskega centra, zdi
pa se, da kljub temu premalo zaleže jo,
da bi zadovoljila prebivalce Hong-*
konga in Britance.
Pravzaprav bi morali povedati dru-
gače: obe strani verjameta zagotovi-
lom kitajskega voditelja Deng Xiao-
pinga, ne verjameta pa, da se v kitaj-
ski notranji in zunanji politiki - po,
denimo Dengovi smrti - ne bi moglo
kaj spremeniti. Tega zagotovila nihče
ne more dati, znano pa je, da je v 35
letih LR Kitajske prišlo do sunkovi-
tih notranjih in zunanjih preobratov.
Ob tem velja povedati, da so tudi v
Pekingu zelo zainteresirani, da bi pre-
nos suverenosti v Hongkongu potekal
uspešno in brez večjih pretresov. Naj-
prej zato, ker bi v Hongkongu preiz-
kušeno formulo o dveh sistemih v eni
državi mogli uspešno uporabiti pri
priključitvi bivše portugalske koloni-
je Macaa in pri mirni združitvi Taiva-
na z matično državo, se pravi z LR
Kitajsko.
Drugič so pogajanja o Hongkongu
sila pomembna tudi zato, ker ima ko-
lonija veliko gospodarsko in finančno
težo. Hongkong danes namreč ustvar-
ja več izvoza kot vsa Kitajska (precej
čez 20 milijard dolarjev), trgovanje
Pekinga s tujino v veliki meri poteka
preko Hongkonga, kjer ima Kitajska
za več kot 2 milijardi dolarjev naložb
in tudi hongkongški Kitajci zadnja le-
ta vedno več investirajo na Kitaj-
skem.
Očitno je, da so problemi, ki so po-
vezani z obnovitvijo kitajske suvere-
nosti v koloniji, mnogo bolj zapleteni,
kakor bi morda sklepali na prvi po-
gled. Kitajska ima težavno nalogo
prepričati Hongkongčane, da se jim
prihodnosti ni treba bati, kar vseka-
kor ni lahko, čeprav so v Pekingu op-
timisti glede razpleta dolgih in skriv-
nostnih pogajanj z Veliko Britanijo in
s predstavniki kolonije.
Piše: AVGUST PUDGAR
Turistično društvo Zreče
vabi na
VESELI PAŠNI PIKNIK NA ROGU
v nedeljo, 5. avgusta s pričetkom ob 11. uri.
V kulturno zabavnem programu sodelujejo: aktiva
mladih zadružnikov iz Slovenskih Konjic in Slovenj
Gradca.
Za ples in razvedrilo bodo poskrbeli FANTJE IZ
VSEH VETROV
Za jedačo in pijačo pa bodo skrbeli gostinci Unior
RTC Rogla.
Vabljeni!
4. STRAN - NOVI TEDNIK
2. AVGUST 1984
Vegrad na tujih gradbiš6ili
z zmanjšanjem novogra-
denj so se v trenutku znašla
v težavah gradbena podjet-
ja in to ne samo v Sloveniji,
temveč po vsej Jugoslaviji.
Domala čez noč se je začela
neizprosna bitka za delo, ki
ga je vsaj doma vedno
manj, pa tudi v tujini so v
podobnih težavah. Na trži-
šču se je tako med gradbeni-
mi podjetji pojavila ostra
in neizprosna konkurenca,
kar izkoriščajo investitorji.
Tako prihaja do ostrih po-
gojev, ki jih gradbena po-
djetja vsled subjektivnih in
objektivnih težav vedno ne
morejo pravočasno uresni-
čiti.
Velik problem predstavlja
tudi razkorak v cenah. Inve-
stitor zahteva objekt na ključ
s fiksno ceno, ne upošteva
pa gibanja in poviševanja
cen materialu. Tako se je ce-
ment v letu dni podražil za
84 odstotkov, Vegradovi iz-
delki pa samo za dvajset. Ga-
Ivo Klobučar, pomočnik
direktorja za ekonomske za-
deve meni, da je Vegradova
rešitev v tem, da so se pra-
vočasno začeli pripravljati
na takšno situacijo in to z
iskanjem del na zunanjih tr-
žiščih, zlasti najprej v ZR
Nemčiji, kasneje pa še v De-
mokratični republiki Nem-
čiji. Poleg tega imajo tre-
nutno gradbišča tudi v
Egiptu in Iraku, pričakuje-
jo pa še razširitev na ostale
arabske države ter Kuvajt
in na Madžarsko.
lanterija in polizdelki sploh
ne pokrijejo materialnih
stroškov, zato imajo sloven-
ski gradbeniki izgube. V Ve-
gradu v Titovem Velenju so
imeli najhujše težave s ce-
mentom v maju, ko so ga
morali uvoziti iz Avstrije, do-
bili pa so cement iz Umaga.
Zdaj imajo cementa dovolj,
ker so to rešili z devizno sou-
deležbo.
Lani je bilo po izvozu za
2200-članski kolektiv rekor-
dno, saj so realizirali 900 mi-
lijonov dinarjev, od tega pa
so jim priznali milijon izvo-
za. Letos načrtujejo 200 mili-
jonov izvoza, ki se jim bo
priznal. Celoletni načrt izvo-
za bodo dosegli, pritem pa
ne bodo presegli načrtovane-
ga števUa zaposlenih. Delov-
na organizacija Vegrad je kot
celota v srednjeročnem ob-
dobju ustvarjala ugodne re-
zultate, nekaj podobnega pa
kljub težavam pričakujejo
tudi letos. Tako so v prvih
šestih mesecih ustvarili za 75
milijonov dinarjev skladov,
kar je sicer skromno, ampak
glede na razmere v gradbe-
ništvu, še zelo ugodno. Polo-
vica teh rezultatov izvira iz
poslovanja v tujini. Negativ-
no sta poslovala dva tozda
(gradbena industrija Ve-
mont in Gradnja Ljubljana),
za katera pa je že pripravljen
sanacijski program z željo,
da se do konca leta izogneta
izgubam. Tudi na ravni de-
lovne organizacije in vseh
tozdov so pripravili ukrepe o
dobrem gospodarjenju
(izboljšanje discipline, izpol-
njevanje rokov, zmanjševa-
nje zalog itd.).
Pripravljene so že tudi te-
meljne usmeritve za nasled-
nje srednjeročno obdobje,
kjer bo akcija usmerjena v
pridobivanje del na tujih tr-
žiščih. Uspeli bodo samo za
disciplino, kakovostjo in iz-
polnjenimi roki. Doma ne
bodo povečevali zmogljivo-
sti. Rešitev vidijo tudi v last-
nem znanju in izpopolnjeva-
nju tistega, kar imajo, ne pa
Lani so imeli v Vegradu v
gradbenih konicah na delo-
viščih v tujini tudi po 550
svojih delavcev, trenutno
pa jih imajo samo 150. Do
konca leta naj bi se ta šte-
vilka povzpela vsaj na 300
delavcev.
Vegrad je član SOZD
IMOS v Ljubljani ter je bil
v prvem četrtletju letos
kljub skromnim rezultatom
med petnajstimi članicami
na 3. mestu.
Po ceni stanovanjske iz-
gradnje je bil Vegrad v letih
1981 in 1982 med 60. sloven-
skimi občinami na petin-
petdesetem mestu, lani pa
še nijje, kar pomeni, da je
pri tej gradnji resnično naj-
cenejši.
v uvajanju novega. Tako bo-
do tudi v prihodnje uveljav-
ljali tri svoje programe, hcile
Vemont, celično gradnjo
DOM 101 in program kmetij-
skih farm.
TONE VRABL
ZRCALO
Riše RorI ZupanClč
Bor Je posiovai iirez izguii
Pozornost novoga voilsiva usmerlona k boUšIm strokovnim
roSItvam In odnosu do dola
»Finančno je Bor rešen,
ne pa tudi kakovost dela.
Zunanje pomoči ne bo več.
Usoda Bora leži v rokah no-
vega vodstva in delavcev«,
je med drugim dejal na zad-
njem zboru delavcev Jože
Sadar, član začasnega ko-
lektivnega poslovnega or-
gana, ko so obravnavali
polletne rezultate in ocenili
razultate ukrepa družbene-
ga varstva, ki je prenehal s
prvim avgustom.
Deset mesecev dolga bor-
ba za izboljšanje gospodar-
skega položaja te Lesninine
temeljne organizacije v La-
škem že daje boljše finančne
rezultate tako, da Bor ob pol-
letju ni bil na seznamu izgu-
barjev. Nekrito realizacijo
zaradi še neplačanih raču-
nov blaga, ki je šel v izvoz v
prvi polovici leta, so pokriU
znotraj delovne orjganizacije.
Gre za sedem rmlionov di-
narjev. Interna banka Lesni-
ne jim je tudi odobrila nižje
obresti za 35 milijonov poso-
jil. Vendar bodo v bodoče to
temeljno organizacijo kar
precej bremenila posojila, ki
jih imajo še 140 milijonov.
Celotni prihodek je za 85
odstotkov večji kot lani v
enakem obdobju. Kljub veU-
kemu porastu porabljenih
sredstev, ki so višja za tri če-
trtine, se je dohodek povečal
za 110 odstotkov. Cisti doho-
dek se je povečal celo za šti-
rikrat in je tako Bor končno
lahko tudi oblikoval mini-
malni rezervni sklad. Vztraj-
no se veča tudi izvoz in je za
34 odstotkov večji kot lani v
enakem obdobju. Toda z do-
seženimi rezultati v Boru ni-
so zadovoljni, ki so daleč
pod načrtovanimi. Med dru-
gim tudi zaradi cen in izpada
proizvodnje zaradi manjšega
števila zaposlenih. Teh je za
20 manj kot lani v enakem
obdobju. Kadrovska proble-
matika ostaja še naprej
osnovni problem Bora. V le-
tu dni se v tej temeljni orga-
nizaciji ni zaposlil niti en de-
lavec s srednjo, višjo ali viso-
košolsko izobrazbo.
Naj\'ečji problem pa še
vedno ostaja slaba storil-
nost dela. Ta je pod načrto-
vano, še zlasti pri proizvod-
nji za izvoz. Samo primer:
Komplet sobe Gregor bi
morali izdelati v 20 urah,
napravijo pa ga v 44 urah,
dvakrat več časa potrebuje-
jo tudi za izdelavo omare
Ingolf. Po ocenah kolektiv-
nega poslovodnega organa
gre v veliki meri za subjek-
tivne pomanjkljivosti, kot
so slaba organizacija in pri-
prava dela s strani vodilnih
in vodstvenih delavcev,
premajhne delovne disci-
pline in slabe kakovosti iz-
delave, zaradi katere je še
vedno veliko reklamacij.
Objektivne vzroke pa bi
lahko našli v nekoliko zasta-
reli tehnologiji in tudi v za-.,
mrznjenih cenah izdelkov.
To je stalo Bor 17 rmlionov
dinarjev. Kljub tej zamrzni-
tvi pa so drugi stroški rasli
čez mero. Stroški za energijo
na primer, so se povečali za
trikrat, cene materialov in
surovin za skoraj 200 odstot-
kov, bančni stroški za pet-
krat. Po odmrznitvi pa so ce-
ne programa TOM, ki gre do-
bro v prodajo, povišali za 55
odstotkov, kar je seveda
imelo tudi svoje pozitivne
učinke v polletnih obraču-
nih.
Letos so končno tudi v Bo-
ru zvišali osebne dohodke.
Januarja je bil povprečni
osebni dohodek 14.000 di-
narjev, junija pa, upošteva-
joč vse nadure, nedeljska in
druga dela izven rednega de-
lovnega časa, je znašal ta
19.000 dinarjev.
Stanje v Boru še zdaleč ni
zadovoljivo in novo vodstvo
bo imelo še veliko dela, da
odpravi zlasti nepravilnosti,
ki se pojavljajo na strokov-
nem področju dela v lesarski
industriji in odpravi subjek-
tivnih pomankljivosti, kjer
bo največji poudarek še na-
prej pri izboljšanju odnosa
do dela in kakovosti dela. Si-
cer pa v laški občini ocenju-
jejo, da je začasni kolektivni
organ v času družbenega
varstva opravil svojo družbe-
no in politično vlogo.
VIOLETA V. EINSPIELER
Učitelll delajo v
Smreki
Zamisel, vredna posnema-
nja, se je porodila učiteljem ce-
lodnevne osnovne šole v Gor-
njem gradu, ki so v svoji
osnovni organizaciji sindikata
sklenili pomagati domači le-
sno predelovalni delovni orga-
nizaciji Smreka. V tem kolekti-
vu so namreč zaradi pomanj-
kanja lesa dolgo delali v ome-
jenem obsegu, sedaj pa, ko
imajo dovolj lesa, primanjkuje
delavcev. Na počitniško delo
so se tako prijavili nekateri
učitelji domače šole, ki bodo
pomagali izpolniti planirane
delovne obveznosti, ob tem pa
bodo zaslužek namenili v
skupno blagajno svoje sindi-
kalne organizacije. Dela si niso
izbirali, svoje »šihte« opravlja-
jo pri strojih, za tekočim tra-
kom ali v skladišču.
R. PANTELIC
ljubljanska banka
Splošna banka Celje
Čeki z novimi taloni
Veliko naših občanov že uporablja tekoči ra-
čun kot redno obliko brezgotovinskega poslo-
vanja. Zaradi tega, ker si lastniki tekočih raču-
nov slabo vodijo evidenco o porabi dobroimetja,
lahko pride do nenannerne (včasih tudi na-
merne) prekoračitve razpoložljivih sredstev.
Ker take prekoračitve ugotavljamo v banki
predvsem zaradi slabih evidenc občanov, je
Ljubljanska banka v želji da bi jim pomagala,
izdala čeke z novimi taloni. Njihova prednost je
v tem, da si na njih lažje vodite evidenco o
porabljenih sredstvih.
Občani, ki nehote pridejo v minus imajo v
banki težave pri izdaji čekov in pri odobritvi
limita, kar pa banka pri svojem poslovanju še
najmanj želi.
Spodnji primer izpolnjenega čeka z novim
talonom bo težave pri vodenju evidence še na-
zorneje pojasnil:
v tekstilni
Industrlll tudi
strojegradnla
Tekstilna industrija je še
vedno najpomembnejša in-
dustrijska dejavnost v žalski
občini, saj dosega kar petin-
trideset odstotkov družbene-
ga proizvoda. Dolgoročno
gledano bo sicer ta delež
upadel, vendar bo to posledi-
ca uvajanja novih dejavno-
sti, tekstilna industrija pa
načrtuje predvsem večjo
stopnjo predelave izdelanih
tkanin.
Juteks denimo načrtuje
skupaj z večino tekstilnih to-
varn, ki t)i sovlagale, proiz-
vodnjo preje, ki je tekstilcem
najbolj primanjkuje. V tek-
stilni tovarni v Preboldu pa
načrtujejo med drugim tudi
strojegradnjo. Sicer pa bo
tekstilna industrija še v na-
prej ostala ena izmed naj-
močnejših dejavnosti v ob-
čini.
JANEZ VEDENIK
Nov Elkrolev obrat do konca
novembra
Nov obrat delovne organizacije Elkroj, ki ga z adap-
tacijo stare podružnične šole urejajo v Lučah, bo pred-
vidoma dokončan do konca novembra. Izvajalci del,
delavci Vegradovega tozda Gradbenik z Ljubnega, so
imeli v zadnjih tednih nekaj težav, predvsem zaradi
tega, ker so morali v tem času opravljati nekatera
druga nujna gradbena dela v Gornji Savinjski dolini.
Tako v Lučah ni bilo dovolj delavcev, tako da podjetje
z adaptacijskimi deli nekoliko zamuja. Kot so se dome-
nili na skupnem sestanku s predstavniki Elroja, bodo
v naslednjem obdobju gradnjo pospešili in objekt pre-
dali investitorju v predvidenem roku.
V novem obratu, za katerega ureditev bo Elkroj po-
rabil 20 milijonov dinarjev, bo zaposlenih 100 delavk,
med njimi precej tistih, ki se že sedaj na delo vozijo iz
Luč v Nazarje. Proizvodno linijo bodo premestili iz
matične delovne organizacije, delavke pa bodo v dveh
izmenah dnevno sešile 800 hlač.
R. PANTELIC
2. AVGUST 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 5
fia Skofcah bodo
predstavili
ljudske obiCaJe
Osrednja turistična in kul-
(^rna prireditev v občini La-
jlco bo letos 24. avgusta na
glcofcah. V občinski reviji
društvenih skupin, ki se uk-
varjajo z oživljanjem Ijud-
jlcih običajev bodo nastopUe
jKupine iz Laziš, Malih Brez,
jVobnega dola, Marija Grad-
ca ter Vrha nad Laškim.
Prireditev organizira ob-
činska zveza kulturnih or :a-
[lizacij, zanjo pa je že precej
zanimanja med strokovnjaki
s področja narodopisja in
osrednjimi republiškimi jav-
nimi občili. Prireditev bo
snemala tudi ljubljanska te-
levizija.
Nezaposleni se ne
odločajo za brlgailo
Na republiško delovno akci-
jo Goričko 84 bo v nedeljo od-
§lo tudi 40 brigadirjev iz konji-
jke občine. Brigada Milenko
ICneževič bo ostala na delovi-
§ču tri tedne. Med mladimi je
precej delavcev, nekaj pionir-
jev, manj pa študentov in neza-
poslenih. Prav za slednje pri
Občinski konferenci Zveze so-
cialistične mladine Slovenske
Konjice ugotavljajo, da ni kdo
ve koliko zanimanja za udelež-
bo na akcijah, čeprav bi mora-
lo biti obratno. Pri občinski
konferenci so imeli spisek
mladih iskalcev zaposlitve in
so jih skušali pritegniti v briga-
do. Vendar se je izkazalo, dc se
ti mladinci ali ne odločajo, ali
pa so si za počitniške dni poi-
skali kakš-o priložnostno za-
poslitev, kar je razumljivo.
MP
Delam, delam, delam - delam kot... A včasih je potreben tudi počitek, kajne?
Pionirfi na MOA Kobansko
Sredi julijs^ se je iz Celja
prvič odpravila na delovno
akcijo pionirska brigada. V
nasprotju s pričakovanji se
je za delo\Tie počitnice pri-
javilo precej več pionirjev
kot za mladinske brigade.
Že dva tedna tako pomaga
brigada "Fraiijo Vrunč-Buz-
do« pri razvoju tega področ-
ja. Sicer pa pionirji ne dela-
jo vsega sami, ampak jim
pomaga nekaj mladincev iz
Radelj ob Dravi.
Poleg celjske brigade dela
na trasi še mladinska briga-
da iz Postojne ter MDB
»Zbratimljeni«. Občasno pa
se jim pridružijo še člani
DPO iz Radelj.
Pionirji iz Celja se bodo ta-
ko vse do 4. avgusta potili na
trasi, kjer delajo pri graditvi
PTT omrežja. Ob vročem
soncu vihtijo krampe in lo-
pate, prepevajo in hkrati ko-
maj čakajo na vrnitev v nase-
Dejan Jovan
Ije. Lopata je večkrat večja
od tistega, ki jo ima v rokah,
ampak to nikogar ne moti...
Eden izmed najbolj pri-
dnih brigadirjev je Dejan Jo-
van, komandant čete, sicer
pa učenec 7. razreda Prve
osnovne šole iz Celja. O svo-
jih prvih vtisih je povedal
naslednje;
»Kot vsi sem v brigadi
prvič in moram reči, da je
vsem O. K. Spoznal sem veli-
ko novih ljudi, s katerimi
sem skupaj na trasi. Čeprav
delo na trasi ni tako lahko,
kot je večina pričakovala,
sem se ga kar hitro navadil
Najlepše je takrat, ko se vra-
čamo prijetno utrujeni z mi-
slijo na kosilo v naselje. Po-
poldne pa imamo čas še za
različne prostovoljne dejav-
nosti. Sam sem v računalni-
škem krožku ter krožku, v
katerem lahko naredim izpit
za sodnika v malem nogo-
metu.«
TEKST  IN  FOTO:  VIDA
JAKOP
Z NOVIM
TEDNIKOM
TUDI NA
MORJU
Novi tednik
poiščite v
Vjesniliovih
Idoskiti
Dve brigadi v JurkloStru
Delali pa bosta še na Brezah In ¥rhu nad Laškim
Cez nekaj dni bosta dve
brigadi mladinske delovne
brigade Kozjansko 84 prišli
v občino Laško, kjer bosta
krajanom v krajevni skup-
nosti Breze, Vrh nad La-
škim in v Jurkloštni poma-
gali pri gradnji nekaterih
komunalnih objektov. Isto-
časno pa se mladinska orga-
nizacija v Laškem ubada s
težavami, kako izpolniti
svoji dve brigadi za odhod
na zvezno delovno akcijo v
Suho krajino. Za sedaj jim
manjka kar četrtina briga-
dirjev.
Vzroki za težave pri kadro-
vanju v brigado so večplast-
ni: Marjan Salobir, sekretar
občinske konference ZSMS
Laško meni, da so vzroki v
nepopolnem samoupravnem
sporazumu o pre zemu na-
log in združevanju sredstev
za financiranje rnladinskega
prostovoljnega dela, nerazu-
mevanju organizacij združe-
nega dela za udeležbo mla-
dih delavcev na MDA, kam-
panjskem in neusklajenem
evidentiranju brigadirjev v
osnovnih organizacijah mla-
dih z ostalimi družbenopoli-
tičnimi organizacijami.
Kljub dobro zastavljeni le-
tošnji akciji za evidentiranje
brigadirjev pri občinski kon-
ferenci v nekaterih delovnih
kolektivih prihaja do prav
nerazumljivih reakcij na to
akcijo, zlasti s strani vodil-
nih struktur. Osnovne orga-
nizacije so sicer evidentirale
zadostno število mladih de-
lavcev, vendar so marsikje
preprečevah mladim udelež-
bo na akcijah,«
Tudi evidentiranje kandi-
datov po šolah je zaenkrat še
slabo, predvsem zaradi sla-
bega dela OO ZSMS. Učenci
in študentje niso dovolj ob-
veščeni o brigadirskem delu.
Sicer pa so v občini Laško
napravih korak naprej pri or-
ganiziranju lokalnih »vi-
kend« akcij. Te so ob prostih
sobotah in nedeljah v posa-
meznih krajevnih skupno-
stih. Na teh akcijah, vsako
leto so štiri, sodelujejo kraja-
ni in okoli 30 brigadirjev.
Akcije pa v celoti financira
občinska konferenca ZSMS.
VM
Henrik Jordan
Železničarsko pros^^etno
društvo France Prešeren je
izgubilo častnega člana,
njegov mešani pevski zbor
častnega predsednika, de-
lavci železničarskega go-
spodarstva svojega dolgo-
letnega tovariša, družina
moža in očeta. Umrl je h a-
nrik Jordan.
Henrik Jordan se je pred
81 leti rodil v delavski dru-
žini v Gotovljah. Stopil je
po očetovih stopinjah in se
izučil za zidarja, a želel je še
več znanja. Odšel je v Ljub-
ljano in z veliko prizadev-
nostjo in vztrajnostjo kon-
čal gradbeno tehnično šolo.
Vztrajnost in marljivost sta
ga vodila skozi celo življe-
nje, od prve zapolitve na že-
leznici.
Ze leta 1928je postal nad-
zornik proge in delo ga je
vodilo po številnih sloven-
skih krajih. Nesreča pri de-
lu leta 1941 ga je za nekaj
let priklenila k pisarniške-
mu delu v Laškem, a po
osvoboditvi je z vsemi svo-
jimi močmi sodeloval pri
obnovi porušenih železni-
ških prog v Laškem in
Rimskih Toplicah. V Celju
pa je pomagal organizirati
sekcijo za vzdrževanje prog
in bil glavni nadzornik pro-
ge v celjskem nadzorniš-
tvu. Se potem, ko se je po
37 letih trdega dela upoko-
jil, mu delovna vnema ni
omogočala počitka.
Celje se bo Henrika Jor-
dana spominjalo tudi kot
zavz§tega kulturno pro-
svetnega delavca. Ze pred
narodno osvobodilno vojno
je bil navdušen pevec, po
njej pa eden izmed ustano-
viteljev takrat sindikalnega
železničarskega prosvetne-
ga društva France Preše-
ren, v katerega se je vklju-
čil tudi mešani pevski zbor
kot naslednik Celjskega
pevskega društva. Celih
dvanajst let - od leta 1947 -
je vodil pevsko sekcijo, na-
to pa je bil predsednik nad-
zornega odbora. Pevski
zbor je popeljal po števil-
nih krajih Jugoslavije in
mu pomagal ustvariti trdne
temelje za kasnejšo kako-
vostno rast.
Večina obsežnega dela
Henrika Jordana je ostala
skrita v spominih njegovih
sodelavcev in prijateljev, a
za del mu je tudi družba
izrekla priznanja. Ze pred
vojno je za marljivo delo
pri železnici prejel srebrno
kolajno. Leta 1947 in 1948
je bil dvakrat pohvaljen in
proglašen za udarnika, leta
1949 pa je prejel Red dela.
Bil je tudi nosilec zlatega
Gallusovega odličja. Želez-
ničarsko prosvetno društvo
France Prešeren mu je leta
1973 izročilo diplomo čast-
nega člana društva, pevski
zbor pa ga je izvolil za čast-
nega predsednika.
TEDNIKOV INTERVJU
Klena volja z mnogo
čiste dobrodušnosti
V današnjem času je ve-
dno težje dobiti človeka, ki
bi poleg rednega dela bil
pripravljen v prostem času
narediti kaj brezplačno tu-
di še za kakšno društvo, or-
ganizacijo ali sekcijo. Nava-
dili smo se, da po delu veči-
noma mislimo le na sebe,
kako nam bo lepo šlo vse,
kar si bomo zaželeli.
Takšen pa ni Tone Mlina-
ric iz Liboj!
Droben, čmolas in pre-
mišljajoč. Vedno ima pred
seboj notes, v katerega vest-
no zapiše vse, kar je treba
napraviti ali urediti, da bo
napravljeno. Nič ne prepu-
šča slučajnosti in škodljivi
improvizaciji. Deluje mimo
in le resnično huda stvar ali
krivica ga spravita (za ne-
kaj minut) iz mirnosti.
Zaposlen je v Keramični
industriji Liboje kot po-
močnik skladiščnika goto-
vih izdelkov.
TONE MLINARIC: »Ro-
jen sem bil v Bučkovcih pri
Ljutomeru. Sedem otrok nas
je bilo, ostal sem samo jaz.
Vsi ostali so že mladi pomrli.
Doma ni bilo dovolj kruha in
mladost od enajstega leta da-
lje sem preživel kot pastir pri
sosedovih v naši vasi. S štiri-
najstimi leti sem šel za hlap-
ca k družini Belšak v Bodi-
slavce, kjer sem bil šest let.
Čeprav sem hil hlapec, sem
tam imenitno živel. Se zdaj
se velikokrat vračam k njim,
saj mi pomeni drugi dom. V
tistih mladostnih letih sem
veliko lepega in hudega do-
živel, predvsem pa sem se
navadil skromnosti, dela in
spoštovanja. Kar težko sem
se poslovil odBelšakovih,
ko sem odšel v Maribor v
Metalno in od tam na služe-
nje vojaškega roka.«
NT: To je bila nova šo-
la v trpkem pa tudi, kot
je sam rekel, lepem živ-
ljenju. Tone ni omagal.
Pokonci ga je držala kle-
na volja z mnogo dobro-
dušnosti, kar si je nabral
sredi prekmurskih rav-
nic, vinogradov, pašni-
kov in sadovnjakov. Vse-
skozi je vedel, da morajo
tudi    njemu    napočiti
srečnejši dnevi, ko ne bo
več pastir in hlapec, am-
pak mnogo več. Po kon-
čani vojski v Metalni
zanj ni bilo več dela in
na priporočilo prijatelja
se je znašel v njem tujih
Libojah.      Prostranost
Prekmurja je zamenjal z
lepo dolinico pod Bmico
in ostalimi hribi, ki ob-
krožajo Liboje in v njem
rudarje, keramike, kme-
te. Večinoma same prole-
tarce že desetletja zapi-
sane delu in naprednim
idejam.
TONE MLINARIC: »Takoj
so me sprejeli na delo v Ke-
ramično industrijo Liboje,
kjer sem razen nekaj več kot
osem mesecev, ko sem delcd
v Franciji v tovarni gum,
ostal vse do danes. Ko sem
prišel v Liboje, je bil hrib
nad tovarno gol. Dva bloka,
nekaj privatnih hiš, drugače
pa travnik, sadovnjak, zadaj
gozd. Danes je to pravo nase-
lje, kjer bodo zgradih še en
blok. Ljudje se iz nekoč črne
doline ne izseljujejo več, na-
sprotno, sem celo prihajajo
in ostajajo. V začetku sem
stanoval povsod, kjer se je
dalo leči. Bil sem od Vrbja
do Liboj. Potem je prišla po-
roka,  stanovanje v bloku,
zdaj sva z ženo kupila od ke-
ramične staro hišo, ki jo bo-
va preuredila. Počasi bo šlo,
vendar enkrat bom v svojem
domu. Verjemite mi, da bo
prijetno. Saj sem vseskozi
upal, da se mora nekaj spre-
meniti in zakaj trmasti Tone
iz Prekmurja, ki je bil nekoč
pastir in hlapec ter fizični de-
lavec ne bi nekoč s svojimi
rokami postal nekaj več in
da bi bolje živel, lažje dihal
tam, kar si bo s svojimi roka-
mi postavil.«
NT: Prva Tonetova lju-
bezen je kultura. Zadnja
leta je predsednik enega
najdelavnejših   kultur-
nih društev v Savinjski
dolini, DPD Svoboda Lu-
dvika Oblaka.
TONE  MLINARIC:   »Do
kulture sem prišel po zani-
mivi poti. V Libojah so ob
raznih priložnostih priprav-
ljali proslave in po njih zaba-
ve. To je že stara tradicija. In
na zabavah oz. veselicah so
potrebovali natakarje. V ke-
ramični   smo   vsi   aktivni,
vsak na svojem področju, in
tako sva z ženo začela tudi
kelnariti, potem so me spra-
vili v upravni odbor (ne vem
ali zaradi uspešnega kelnar-
jenja ali česa drugega se na-
gajivo zasmeji, stisne drobne
oči in pod nosom mu zaple-
šejo kot oglje črne brke - op.
p.), katerega član sem vse od
leta 1970. Zadnji dve leti pa
sem predsednik društva, ki
ima več kot 300 članov v šte-
vilnih sekcijah - dramski,
godbeni, tamburaški, recita-
cijski, kino, turistični, knjiž-
nici, pevskem zboru...«
NT: Ali zanimanje za
kulturo v vašem kraju na-
rašča ali upada?
TONE MUNARIC: Nara
šča! Tudi ljudje so med seboj
bolj povezani, kot nekoč in ve-
liko zaslug za to ima prav goto-
vo kulturna dejavnost. V prvi
vrsti pa gre pohvaliti delovni
kolektiv keramične, ki resnič-
no živi z našo dejavnostjo. Zdaj
obnavljamo kulturni dom in za
sredstva v keramični ni bilo ni-
koli problem. Ljudje so se na
zborih odločili, da bodo poma-
gali, saj dom gradimo za njih.
Kot predsednik si želim, da bi
dom čimprej uredili in oktobra
pripravili otvoritveno kutlur-
no prireditev z nastopom vseh
naših sekcij ter novembra 12.
revijo narodno 7.abavnih an-
samblov.«
NT: Bo obnovljen dom
pogoltnil veliko denarja?
TONE MLINARIC: »Predra
čun je bil sedem in pol milijo-
na din, končna cena bo 10 mili-
jonov. Hvaležni smo, da nam
veliko pomagata tudi Kulturna
skupnost in ZKO Žalec.«
NT: Kakšen je Tonetov
prosti čas?
TONE MLINARIC: »Pri
kupljeni stari bajti zdaj delam
sam. Čistim! Po rednem delu
so sestanki, vodim tudi indu-
strijsko gasilsko društvo ter
knjižnico, ki jo bom jeseni zau-
pal v varstvo hčerki, saj vsega
sam ne zmorem. Veliko pa be-
rem, najraje zvečer v postelji.
Sam imam veliko knjižnico
doma, drugače pa si kaj tudi
sposodim v knjižnici. Ni mi
žal, da se ukvarjam s kulturo in
delal bom, dokler mi bo zdrav-
je dopuščalo.«
TONE VRABL
6. STRAN - NOVI TEDNIK
2. AVGUST 1984
Naredi si sam svoi avto!
Se tudi vam zdijo cene av-
tomobilov domače industri-
je previsoke? Vam gre na
jok, ko gledate svojega z rjo
razcvetenega zapravljivč-
ka? Svetujemo vam, da si
sami naredite avtomobil po
svojem okusu, tako kot je to
storil Dejan Stefančič iz
Mozirja.
Prvi vtis ob pogledu na no-
vega štirikolesnega lepotca
je, da je avto narejen za naj-
novejši film Jamesa Bonda,
da so mu obliko krojili naj-
bolj znani italijanski krojači
avtomobilske pločevine. A
ni tako, ročno izdelana karo-
serija je delo Stefančičevih
rok, tudi zamisel je čisto nje-
gova. Školjko avtomobila je
strojni tehnik iz Mozirja, štu-
dent ob delu, ki je vzdrževa-
lec v Glinovem tozdu Ivema,
vlil na izdelanem modelu iz
sadre in gline. Seimo izdelava
modela je trajala leto dni,
pred tem pa je bilo potrebno
Dejan Štefančič
vse izrisati, napraviti po-
manjšan model v merilu 1:5.
In ostali podatki?
Podvozje in motor sta hro-
ščeva, školjka je iz ojačane
poliestrske mase, avto ima
dvižna vrata, skrite žaromete
in še kup lepotnih dodatkov.
Z vzdrževanjem ne bo težav.
vsakršno morebitno poškod-
bo bo lahko lastnik odpravil
z vlitjem na model. Tudi rje
poliester ne pozna.
In cena novega domačega
avtomobila? Ni naprodaj,
pravi lastnik, ki tudi ni pose-
bej zbiral stroškov izdelave,
a če kdo želi, mu bo rad po-
magal z nasveti, kako izdela-
ti avto, ki bo na naših cestah
vzbujal posebno pozornost.
Dejan Štefančič bo to s svo-
jim vozilom počenjal kaj
kmalu, ko bo avto, ki mu
mora najti še ime, testiran v
Tomosovem inštitutu v Ko-
pru.
Tekst in foto: R. PANTELiC
VELENJSKI DROBIR
Dom krajanov v Smartnem
v krajevni skupnosti Šmartno v Titovem Velenju gradijo
dom krajanov. Sredstva so zbrali s samoprispevkom. V
domu bosta dve trgovini, bife, mladinska soba in prostor za
krajevne organizacije. Ce bo vse teklo po načrtu, naj bi dom
odprli za občinski praznik, 8. oktobra.
Nimajo sredstev za delovanje
Krajevna skupnost Edvard Kardelj je bila zadnja ustanov-
ljena v velenjski občini. Gre za sodobno urejeno krajevno
skupnost, ki pa jo muči največji problem, nima denarja za
svoje delovanje. Pred ustanovitvijo pač ni bila v nobenem
programu, od koder je možno dobiti finančna sredstva. Zdaj
so se odločili, da bi za prvo silo tiste krajevne skupnosti,
katerih krajani so se preselili v novo okolje, prispevale del
sredstev. Del tako zbranih sredstev bi porabili za ureditev
prepotrebnega otroškega igrišča sredi sodobne betonske
džungle.
Ne morejo do vodovoda
v višinski krajevni skupnosti Plešivec se še vedno uba-
dajo s problemom, kako priti do vodovoda. Zdaj gradijo
rezervoar, potem bi bilo potrebno potegniti še cevi, kjer pa
se akcija ustavi. Vzrok je v tem, da bi k zbranim sredstvom
vsak krajan moral prispevati še nekaj denarja in prostovolj-
nega dela. Takšni zamisli pa sč se uprli tisti, ki že imajo
vodovod. Vsi upajo, da bodo le našli skupni jezik in da
krajevna solidarnost pri ureditvi prepotrebnega vodovoda
ne bo padla na izpitu.
Zbral: T.\TIABL
vztrajnost le lepa čednosti
Sprašujem se, kdaj v hote-
lu Savinja v Laškem lahko
gostu postrežejo hrano po
želji v dopoldanskem času.
Ko smo ondan z nekimi to-
variši, ki imajo bone za mali-
co, hoteli malico tudi naroči-
ti, so nam odgovorili, da ma-
lice ni več. Pogledali smo na
uro in ugotovili, da je res ne-
koliko pozno, saj je manjka-
lo le še deset minut do dva-
najste. Kosila seveda tudi ni-
smo mogli dobiti, ker ga ku-
harice pripravijo za 12. uro.
Ker smo bili kljub temu lač-
ni, smo rekli, naj nam na hi-
tro spečejo dve jajčki. Toda
natakar nam je lepo razložil,
da so kuharice zasedene s
pripravo kosila in da ne bo
nič z jajčki. No, mi nismo
odnehali. Nakar je vrlemu
natakarju kanila bistroumna
ideja. Kaj pa, če prinese že
neko vnaprej skuhano jed,
na primer vampe. Dogovor-
jeno.
Tako se nam je vztrajnost
lepo obrestovala. Dokazah
smo si, da lahko s svojo trdo-
vratnostjo pripravimo nata-
karja, ki bi očitno rad videl,
da bi čimprej opustili misel
na hrano, do tega, da nam
ponudi tisto, kar imajo. Ce
pa bi bili manj lačni in bi
imeli več časa, bi nam morda
uspelo prepričati tudi kuha-
rice, da nam spečejo tisti dve
jajčki.
VVE
Brez komentarja
Pa še to: Besedilo spodaj je
dobesedno prepisano iz
plakata, ki ga lahko vidite
pred kinom Metropol v Ce-
lju.
*VA3ILO!*
.NK Vinsk vrh preredi
turnir v malim nogo-
metu.
5.8.1984 s pričetko ob S'*.
nagrade so 5 pokalov.«
..VABLJENI«
G. O.
Z NOVIM TEDNIKOM
TUDI NA MORJU
Novi tednik poiščite
V Vjesnikovih kioskih
Na Planini bodo razstavili nove
dolcumente iz NOB
Šentjurčani so se odločili,
da bodo do občinskega praz-
nika, ki ga praznujejo 18. av-
gusta, končali z ureditvijo
muzejske zbirke iz NOB na
Planini. Kot zaenkrat kaže
jim bo to tudi uspelo, saj so
že začeli z razporejanjem po-
sameznih dokumentov in
eksponatov.
Delo pa že traja dobre tri
tedne, ker so morali najprej
adaptirati in razširiti stciri
zdravstveni dom, kajti iz leta
v leto je bilo vse več doku-
mentov in eksponatov, ki jih
niso imeli kje razstaviti. Gre
predvsem za dokumente in
eksponate, ki prikazujejo do-
godke iz NOB ožjega in šir-
šega kozjanskega področja.
Na ta način bodo Šentjurča-
ni počastili tudi 40-letnico
osvoboditve Planine, največ
zaslug, da bodo novi doku-
menti zagledali luč sveta, pa
ima občinska Zveza borcev.
V. E.
Vzorno delo planincev
v Smartnem v Rožni dolini
Februarja so v Smartnem v Rožni dolini na pobudo
krajanov ustanovili planinsko sekcijo. Sekcija de-
luje v okviru zveze socialistične mladine, ki jo tudi
finančno podpira.
Po nekaj sestankih so začeli s pohodi, ki so biU v
glavnem zelo uspešni. Prvi pohod so pripravili na Pa-
ski kozjak, potem pa jih je pot vodila še na GoUco,
Menino planino. Gornji grad, kjer so si ogledali tudi
tamkajšnje kulturne znamenitosti. Skupaj z udele-
ženci planinskih sekcij iz Celja in Strmca so bUi na
Lisci, sledil pa je še pohod na kopitnik in nazadnje po
Kamniško-Savinjskih Alpah.
Takšnih planincev, ki so bili na prav vseh omenjenih
pohodih je deset, tistih, ki pa so se udeleževali Famo
posameznih tur, pa okrog petdeset.
V bližnji prihodnosti načrtujejo še pohod na Raduho
in konec avgusta še na Triglav. V jesenskem času pa
bodo šli še na Posavske in Zasavske planine.
Vse nove člane sprejemajo z odprtimi rokami, če pa
bi kdo rad še podrobneje spoznal njihovo sekcijo,
lahko v knjižnici v Smartnem v Rožni dolini poišče
dnevnik, ki ga od same ustanovitve tega društva piše
tovarišica Zalika Rančigaj.
Goran Obrez
Franc Poklšek
OBRAZI
Z znojem prepojeni
kruh je upokojenec Franc
Poklšek vonjal že v zibali,
ko se je vLjubečni rodil v
delavski družini. Ta sim-
bol blagostanja, ki ga v
predvojnem obdobju v
nobeni delavski družini
ni bilo dovolj, je popeljal
malega fantiča v Celje v
šole, v uk v Cinkarno, ka-
teri je ostal zvest polnih
osemintrideset let. Med-
tem je ob delu opravil
srednjo tehnično šolo, se
zaposlil v proizvodnji, de-
lo v družbenopolitičnih
organizacijah pa je bilo za
zraven. Skrb za človeka
mu nikoh ni bila tuja, za-
to mu je delo v sindikatu
bilo izhodišče, kjer je to
skrb najlažje uveljavil.
Nič koliko sindikalnih
akcij je v teh letih v Cin-
karni speljal prav FYanc
Poklšek, z eno samo že-
ljo, da bi bili ljudje zado-
voljni.
V pokoj je šel na lastno
željo, čeprav še ni dopol-
nil šestdeset let. Toliko bi
mu jih niti ne našteli, zla-
sti zdaj, ko svojo delav-
nost podaljšuje naprej,
saj kdor je bil vse življe-
nje vajen delati, tudi v po-
koju ne misli izpreči.
Pred kratkim je bil
izvoljen za predsednika
zveze upokojencev v celj-
ski občini, ki združuje v
svojih vrstah preko šest
tisoč upokojencev. Franc
Poklšek meni, da se mora
to število močno povečati
in v tej misiji misli tudi
delati, kajti upokojenci so
se znašli pod pezo gospo-
darskih razmer v težki so-
cialni dilemi, zlasti pri
vrednotenju minulega
dela.
Sicer pa novoizvoljeni
predsednik celjske zveze
ob vsem tem ne misli za-
pustiti svojih konjičkov,
kamor se zateče, ko je de-
la za družbo dovolj. Vese-
lje najde v vrtičkarstvu,
pri nabiranju gob, je tudi
strasten fotografski ama-
ter, da pa ohranja telesno
kondicjjo dresira svojega
psa. Znanje, ki je za to po-
trebno, si nabira iz knjig,
ki ga spremljajo vse živ-
ljenje in so njegove naj-
boljše svetovalke.
ZDENKA STOPAR
Poročna dvorana na gradu?
Velenjski grad obnavljajo že peto leto. Najprej so se lotili utrdb v grajskem zidu, od 1'oder so
prišli do vhodnega stolpa, na katerem so zamenjali ostrešje in pozidali dimnike. Zdaj sta na vrsti
fasada in portal vhodnega stolpa, kasneje pa prideta na vrsto še fasada in streha celotnega gradu.
Letos bodo opravili le manjša dela, dokler ne začnejo s kompletno obnovo. Na podstrešju, ki je za
sedaj neizrabljeno, bodo uredili večjo galerijo za razstavitev zbirke batik in tistih del, ki jih zdaj
nimajo kje razstaviti.
Proti mestu je v sklopu gradu tudi renesančna rondela, ki bi bila izredno primerna za ureditev
poročne dvorane, katere v Titovem Velenju nimajo in poročajo kar v veliki dvorani občin^e
skupščine, kar pa za takšne slovesnosti ni primemo. Ce bi v rondeli uredili poročno dvorano, bi
verjetno to vplivalo na razširitev preozke grajske ceste ter ureditev nekaterih komunalnih
problemov.
Sicer pa bodo že prihodnje leto iz mesta od vile Bianko do velenjskega gradu postavili široke
kamnite stopnice ter ob njih na določenih razdaljah uredili razgledne točke. Tako se bo na grad
možno povzpeti tudi po krajši in prijetnejši poti.
T. VRABL
1. AVGUST 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Zaslužiti med
počitnicami
Mladince, ki bi radi v
mesecu avgustu nekaj za-
služili, obveščamo, da
lahko na študentskem
servisu v Celju še najdejo
nekaj prostih mest.
Na razpolago so dela
vseh vrst. Največ je pro-
stih mest za administra-
tivna dela, kjer je pogoj
znanje strojepisja. Ta dela
so plačana po 100 dinar-
jev na uro. Za dela v pro-
izvodnji, ki jih je tudi do-
volj, boste plačani po 120
dinarjev na uro, nemalo-
krat pa je tu pogoj starost
18 let. Manj je prostih
mest za varnostnike ali
vratarje, pogoj je tudi tu
polnoletnost, delo pa je
plačano približno 150 di-
narjev na uro. Našlo bi se
tudi kakšno prosto mesto
pri delih v telefonskih
centralah, potrebujejo tu-
di delavce za razna čišče-
nja in skladiščna dela. Pri
vseh teh deUh posebnih
pogojev ni, plačana pa so
med 100 in 120 dinarji na
uro. Nekaj posebnega so
priložnostna dela, kot so
razne selitve ipd., za kate-
ra ste plačani med 200 in
250, včasih celo s 300 di-
narji na ura Povedati pa
je potrebno, da so ta dela
zelo redka.
Zaposleni na študent-
skem sen/isu zatrjujejo,
da nikomur ne dajejo pre-
dnosti pri izbiri dela. Pač
pa so potožili, da to poče-
njajo nekatere delovne
organizacije, ki posamez-
nikom telefonirajo kar na
dom. To opravičujejo s
tem, da dajejo prednost
otrokom svojih redno za-
poslenih delavcev.
G. O.
Olirtnilc z Zlielovega
Ivan Pegan je edini zaseb-
nik na Zbelovem. Je tudi
edini zdomec-povratnik v
tej krajevni skupnosti. Nje-
gova obrt pa je edina zbe-
iovska industrija.
Trinajst let je delal v Nem-
čiji, v tovarni. Potem se je
vrnil domov, da bi si služil
kruh na domačih tleh. S sa-
bo je pripeljal stroje, ki so
potrebni za kvalitetno kovin-
skopredelovalno obrt. Z
uvozom ni imel težav, ker je
prej podrobno proučil naše
uvozne Zcikone. Končal je šo-
lo v Ljubljani in s tem pre-
magal zadnjo oviro, ki mu je
preprečevala odpreti obrt.
Krajevna skupnost mu je šla
kolikor je le mogla na roko,
saj pri njih razen kmetijstva
ni druge možnosti zaslužka.
Res ima Ivan prostor za dva
kvalificirana delavca, a za
zdaj se še nihče ne javi. V
delavnici dela vsa njegova
družina, pomaga pa mu še
fant z Zbelovega, ki pa nima
ustreznih kvalifikacij. Tre-
nutno delajo razne polizdel-
ke za nekatere tovarne, Iva-
nova želja pa je, da bi kmalu
začel izdelovati povsem svoj
izdelek, saj ima ustrezne
stroje za praktično vse faze
predelave kovin.
Hišo, v kateri živi z druži-
no, je sezidal sam, ko je še
delal v Nemčiji. Za to je žr-
tvoval veliko že tako skopo
odmerjenega prostega časa.
Na dopustu ni bil že več let,
pa še nekaj časa ne bo, do-
kler se mu obrt ne uteče.
Življenju v domači vasi se še
ni povsem privadil, čeprav
pravi, da so vaščani z njim
prijazni. Bistven problem, ki
ga zdaj preganja, je telefon.
Nujno ga potrebuje, a ni
priključka.
Nekaj težav ima tudi pri
nabavi materiala. Sicer pa
ima največ težav v njegovi
družini sin, saj mu dela slo-
venščina v šoli precejšnje te-
žave.
GB
Plavalni tečaji za otrolce
Društvo prijateljev mla-
dine kraievne skupnosti
Sentjur-center pripravlja
plavalne tečaje za šolsko
mladež iz vse šentjurske ob-
čine. Tečaj je brezplačen,
vsak dan od 10. do 12. ure pa
s otrokom na voljo trije
v tditelji. Za tečaj je v Šent-
jurju kar precejšnje zani-
manje, zato so na društvu
sklenili, da se otroci lahko
še vedno prijavljajo.
Društvo se je uradno regi-
striralo konec lanskega leta,
vendar so z aktivnostmi pri-
čeli že prej. Doslej so organi-
zirali povorko Dedka Mraza,
skupaj s šentjursko poslov-
no enoto sozda Merx maška-
rado, sedaj pripravljajo pla-
valni tečaj in v začetku avgu-
sta se bodo šentjurski otroci
lahko udeležili izleta v ne-
znano. V društvu so se odlo-
čili za množičnost in posku-
šajo v svoje vrste pritegniti
čim več ljudi.
Sekretar Društva prijate-
ljev mladine krajevne skup-
nosti Sentjur-center, Irena
Erjavec, je o delu društva
povedala naslednje: »Lahko
rečem, da je posebno razve-
seljivo to, da s svojimi pobu-
dami ponavadi naletimo na
odprta ušesa in da so nam
ljudje pripravljeni pomagati.
Tako zelo dobro sodelujemo
s krajevno skupnostjo, po-
slovno enoto Merx, Zvezo
prijateljev mladine, ob orga-
nizaciji plavalnega tečaja pa
smo se povezali tudi s TVD
Partizan. V prihodnje name-
ravcimo navezati še tesnejše
stike z delovnimi organizaci-
jami, saj nam za naše delo
manjka denarja. Trudimo se,
da bi bili do vseh otrok ena-
ko pozorni, zato smo se odlo-
čili, da na naših prireditvEih
ne poudarjamo tekmovalno-
sti. Za vse otroke pripravimo
enake nagrade, in lahko re-
čem, da so otroci tega zelo
veseli.«
Društvo prijateljev mladi-
ne krajevne skupnosti Sent-
jur-center se je svojega dela
lotilo zelo široko, saj v veči-
no prireditev vključijo otro-
ke iz vse občine in ne samo iz
svoje krajevne skupnosti.
Tako bi verjetno bilo potreb-
no razmisliti tudi o »bolj ši-
rokem« sistemu financiranja
društva. Poleg finančnih te-
žav pa ima društvo težave tu-
di s strokovnimi sodelavci,
saj se pri večini akcij še ve-
dno najbolj potrudijo ama-
terji, ki pa morajo v svoje de-
lo vložiti veliko več truda,
časa in prizadevnosti.
IVANA FIDLER
Kosci In
grablllce v
Dramijali
2e vrsto let zapored pri-
pravlja občinska konferenca
mladih iz Šentjurja skupaj z
aktivom mladih zadružnikov
Dramlje, kmečki praznik, na
katerem se pomerijo kosci in
grabljice.
Po glavnem delu tekmova-
nja, košnji in grabljenju, ča-
ka mlade zadružnike še
preizkušnja v vrsti spret-
nostnih iger. Tako kot vsa le-
ta doslej, so tudi letos izbrali
za moto iger spretnost in za-
bavnost. Doslej so se priredi-
teljem že prijavili aktivi mla-
dih zadružnikov iz Ponikve,
Planine, Slivnice in Kmetij-
skega kombinata Šentjur.
V košnji in grabljenju se
bodo tekmovalci pomerili v
nedeljo, 5.' avgusta, ob 14.
uri. Po tekmovcinju pa bo
vrtna veselica, na kateri bo
igral ansambel Branka Klav-
žarja.
rVANA FIDLER
Gost je mol In nlegov dinar gre
le v moj žep
Nudistični liampi ob našem morju niso več nobena
posebnost. Vse več domačih turistov, tudi talcih, ki
niso člani nudističnih društev, letujejo ob morju, kjer
se lahko po mili volji sprehajajo zgoraj in spodaj brez.
Nudistični kampi so seveda tudi bolje urejeni kot
ostali, saj morajo odgovarjati mednarodnim normati-
vom. Zato je tu dovolj sanitarij, tušev, za žeton tudi
tušev s toplo vodo. Ker so taki kampi praviloma bolj]
oddaljeni od turističnega vrveža je tudi trgovina vedno i
dobro založena. Na voljo so seveda še vse ostale gostin- j
ske usluge, kot tudi razne prireditve, ki so v samem i
kampu. Skratka tisti, ki se odločijo za počitek v fakž-j
nem kapmu takorekoč ne morejo pogrešati ničesar od ^
osnovne preskrbe in ponudbe.
Tej sliki odgovarja tudi nudistični kamp Ulika v
Červarju pri Poreču. Turistični delavci pa so ponovno
pokazali svojo premajhno iznajdljivost, da bi izvlekli
od turista čim več zaslužka. Nerazumljivo je namreč,
da turistična organizacija Plava Laguna, kamor sodi
tudi ta kamp, ne obvešča tudi nudiste o tem, kaj se
dogaja zunaj kampa, kaj si je vredno ogledati, katere
posebne turistične prireditve organizrajo v bližnjih
krajih, skratka, kaj ta veliki turistični kompleks nudi
obiskovalcem dan in noč. Tako obiskovalec, željan
takih dnevnih informacij, nehote dobi občutek, da
vsak zaključen kos registriranega turističnega objekta,
skrbi le za svoj lastni zaslužek in Bog ne daj, da bi
njihovi gostje kakšen večer ali noč preživeli pri sose-
dih, kjer je na primer zanimiva folklorna prireditev.
VVE
hiSni računalniki
Piše      . 9
JOŽE GRČ AR
Diskovna enota
Diskovna enota služi za razvrščanje
programov in podatkov - v bistvu ne
omogoča ničesar, kar ne bi omogočal
tudi kasetofon. Vendar pa, diskovna
enota opravlja svoje naloge mnogo hi-
treje od vsakega kasetofona, kar je ze-
lo pomembno za tiste, ki uporabljajo
računalnik za poslovne namene. Da bi
bil računalnik pravilno uporabljen, je
potrebno, da opravlja naloge občutno
hitreje v primerjavi z ljudmi, da je rela-
tivno samostojen (na primer ne potre-
buje stalne prisotnosti operaterja, ki bi
previjal kasete) in da dela s čimmanj
napakami. Obdelava večje količine po-
datkov s pomočjo kasetofona ni eko-
nomična. Za resno poslovno uporabo
je diskovna enota nujna,
Disketa
Kot medij za razvrščanje programov
in podatkov se uporablja tako imeno-
vana disketa. To so ploščice prevleče-
ne s posebno občutljivim magnetnim
niaterialom in so razdeljene na sektor-
je in steze. Na njih računalnik zelo hi-
tro vpisuje in z njih čita podatke, pri
tem omogoča direkten dostop do po-
datkov. Prenašanje programa (20 kilo-
bajtnega) s kasete v spomin računalni-
ka lahko zahteva 10 minut, medtem ko
Se ta program prečita z diskete v delč-
ku .sekunde.
Nekatere diskovne enote se sestoje
Samo z napravo, v katero se namesti
^na disketa, druge pa omogočajo delo
^ dvema disketama naenkrat. Za delo z
diskovno enoto mora biti računalnik
opremljen s posebnim DOS progra-
'^om (disc operating system). Ta pro-.
gram se sestoji iz več delov, ki se avto-
matično vnašajo v spomin računalni-
ka, ko je to potrebno.
PioterjI oziroma risalniki
Risalnik je zelo draga periferna eno-
ta. Visoka cena je opravičena z dej-
stvom, da se v njem nahaja veliko pre-
ciznih mehanskih elementov in razme-
roma malo elektronike. Nabava risal-
nika je koristna za tiste uporabnike, ki
se bavijo z arhitekturo, gradbeništvom
in oblikovanjem (design) ter nimajo
priložnosti uporabe kakšnega večjega
računalniškega sistema, ki je oprem-
ljen z njim. Za povprečnega (posebno
še jugoslovanskega) lastnika računal-
nika predstavlja risalnik pravo razkoš-
je. Kar je najslabše, risalnik nam ne
more zamenjati tiskalnika.
Vsak risalnik sicer razpolaga z mož-
nostjo pisanja črk (in to raznih veliko-
sti), vendar so te črke namenjene opi-
som risb in ne standardnemu pisanju.
Z ozirom na to, da računalnik vsako
črko nariše posebej, je hitrost pisanja
tako majhna, da se uporaba risalnika
za pisanje daljšega teksta ne izplača.
Zelo pomemben parameter pri izbiri
ploterja je format papirja, na katerega
riše. Večina njih uporablja papir for-
mata A3, imamo pa tudi cenejše mode-
le, ki uporabljajo A4 format.
iModem
Modem je priprava, s pomočjo kate-
re se več računalnikov poveže v tele-
fonsko omrežje. S priključitvijo mode-
ma lahko računalnik komunicira z
drugimi računalniki ter tako prenaša
programe in podatke. Modemi se naj-
pogosteje uporabljajo za povezavo
majhnih hišnih računalnikov v velike
sisteme: sodelavci neke večje firme
lahko imajo doma hišni računalnik, ki
je preko telefonske linije povezan s
firminim računalniškim centrom. Ti
računalniki lahko opravljajo obdelavo
podatkov, ki jih dobijo od programerja
ter (po potrebi) komunicirajo s central-
nim računalnikom, ki jim da iskane
podatke in sprejema na svoje diske
tudi rezultate obdelave.
Glede arhaterske uporabe lahko mo-
dem zelo koristi, če obstaja v nekem
mestu večje število resnih uporabni-
kov računalnikov istega tipa. Telefon-
ski poziv je precej cenejši kot poštnina
pri pošiljanju kaset, pa tudi posel se
odvija občutno hitreje. Vendar je v Ju-
goslaviji število računalnikov, oprem-
ljenih tudi z modemom, minimalno.
Vzrok je v tem, da obstaja pri nas mno-
žica računalnikov različnih tipov, s
tem pa je prenašanje podatkov onemo-
gočeno ali pa ni ekonomočno.
Objavo je omogočil
RAZVOJNI CENTER CELJE
Alpinistični kotiček
Tudi na alpinističnem po-
dročju bi lahko rekli, da je
sedaj nekakšen višek ple-
zalne sezdne, ki se potrjuje s
številnimi kvalitetnimi
vzponi. 21. 7. sta Vanovšek
Andrej in Rožanski Niko
preživela konec tedna na
Korošici. V Vršičih sta pre-
plezala Lukmanovo, ocena
III, Regrutsko - ocena III in
Pintarjevo v Dedcu, ki je
ocenjena s IV-I-. V nedeljo
sta v Dedcu preplezala De-
sno - ocena -V.
Med tednom - 25. 7. sta v
markantni in plezalsko pre-
cej zahtevni steni Dedca ple-
zala Banič Matej in Šega
Aleš. Ponovila sta Centralni
steber Dedca, (VI) in Pintar-
jevo (IV-f-). Pri tem velja
omeniti, da je Banič smer
preplezal prosto, torej brez
plezalnih pripomočkov, kar
pa zahteva od plezalca veliko
večjo psihično in fizično pri-
pravljenost.
Pretekli konec tedna je na-
veza Knez Franc (AO IM-
POL) in Povše Brane pono-
vila zahtevno smer Simenc-
-Skarja v Dolgem hrbtu, ki
je ocenjena s VI-i-A2e. Se isti
dan sta v steni Struce preple-
zala smer treh svedrovcev
VI.
Prosto plezanje, pridobiva
vse več privržencev. Tako
sta Smodiš Smiljan in Banič
Matej 28. 7. prosto ponovila
Centralno zajedo v Turški
gori V-t-. Isti dan je Banič
Matej ponovil s Sega Alešom
Direktno v Mrzli gori -V.
Okrogar Polona in Geršak
Karel sta preplezala Igličevo
v Mali Rinki, (prav tako) Izla-
kar Igor in Kramer Irena.
V nedeljo 29. 7. je bila
opravlena še ena zelo zahtev-
na prosta ponovitev. Knez
(AO Impol) in Banič Matej
sta prva prosto ponovila red-
ko plezalno smer - Kotnik-
Verko (Varianta Szaley-G^eri-
nove) v Turški gori. Smer sta
ocenila s - VII - (ocena pro-
stega plezanja).
Smodiš Smiljan in Ivakič
Iztok sta ponovila Modec-
Režka v Štajerski Rinki,
Geršak Karel, Izlakar Igor in
Kramer Irena pa Cicovo va-
rianto Igličeve v Mali Rinki.
Kljub ne preveč toplemu
vremenu in že opravljeni tež-
ki ponovitvi Male Rinke, de-
sno od Cicove, za katero po-
drobnejši podatki še niso
znani in jih bomo objavili v
enem naslednjih prispev-
kov.
CM
Izšel je novi
DR ROMAN
8. STRAN - NOVI TEDNIK
2. AVGUST 198^
Skrbi, ki lih le porodil letošnji Puli
31. testl¥al lugoslO¥anskeoa Igranaga nima le spodbudil iudi nekal vprašani o
usodi lugoslovanskoga lllma
Ugotovitev žirije, da je v
letošnji filmski proizvodnji
v Jugoslaviji viden obrat k
temam iz sodobnega življe-
nja, gotovo zasluži že v
uvodu tega poročila z 31. fe-
stivala jugoslovanskega
igranega filma v Pulju po-
sebno pozornost. Podobno
tudi ugotovitev, da je v do-
mači  kinematografiji  vse
več žanrov in da se pojav-
ljajo nova imena filmskih
avtorjev in sodelavcev. Ži-
rija je pohvalila še visoko
umetniško in profesionalno
raven, ki pa je bolj plod iz-
jemnih naporov filmskih
delavcev, saj so produkcij-
ski pogoji slabi in pogosto-
ma že ogrožajo tehnično
neoporečnost filmov.
Verjetno bo v naslednjih
dneh največ govora prav o
teh vidikih letošnje jugoslo-
vanske filmske žetve. Kajti
to, kar je bilo pričakovati po
hudih težavah domačih fil-
marjev zaradi nenehnega po-
manjkanja denarja, se, žal,
uresničuje. Denarja ni nič
več, prej narobe in produ-
centi vse bolj zahtevajo od
avtorjev, da njihovi filmi več
kot le pokrijejo stroške. Ter-
jajo dobiček in to pogostoma
na račun kakovosti, umetni-
ške vrednosti in izpovedno-
sti filmskih del. Vse bolj je
značilna tovrstna srbska pro-
izvodna praksa, ki terja po-
ceni fibne in filme, ki bodo
zelo gledani. Zato med žarun
tudi prevladuje komedija, ki
pa je, na veliko žalost, pogo-
stoma vse prej kot to. Veliko,
veliko je banalnosti, psovk
in slabega okusa, situacij-
skih (že velikokrat uporab-
ljenih in s tem izrabljenih)
gagov, golote in erotike za
vsako ceno. Nič ni narobe,
da imamo tudi takšne filme,
ki niso umetniška dela. Na-
robe pa je, da v njih trpi že
tudi okusnost in logičnost
ter tehnična vrednost fil-
mov. Prisiljene meščanske
zgodbice o prvih ljubeznih,
dozorevanjih, itd. itd. so ven-
darle že bile videne. Kaže pa,
da brez ponavljanj ne gre.
Se bolj zaskrbljuje to, da
se takšna mentaliteta kot za-
kon produkcije pojavlja tudi
v resnih filmskih delih, ka-
mor se zajeda kot nepotre-
ben, pogostoma neučinko-
vit, nefunkcionalen in celo
moteč vrivek. In tu je past
tudi za prihodnost jugoslo-
vanskega filma.
In kaj nam je letošnji pre-
gled jugoslovanske filmske
prodiikcije sploh prinesel?
Videli smo vsega dva res do-
bra, celo odUčna filma. V
prvi vrsti je to film Rajka
Grlica »V žrelu življenja,«
ki je po mnenju vseh največ-
ji dosežek festivala. Zelo
filmsko narejen je to izdelek
z zgodbo na dveh ravneh, ki
se medsebojno harmnoično
in logično prepletata, v svo-
jem sporočilu pa se norčuje-
ta iz naših slabosti. Privošči-
ta si našo vsesplošno privr-
ženost vsakršnemu kiču, pa
naše mednacionalne spore
in nerazumevanja, vse to pa
v pripovedi o junakinji TV
serije Stefici Cvek, ki zaman
išče moža svojih sanj in o av-
torici tega dela, ki preživlja
zelo podobno usodo kot nje-
na junakinja.
Drugo veliko delo je Bal-
kanski špijon, film debitan-
tov Božidarja Nikoliča (tudi
snemalca filma) in Dušana
Kovačeviča (tudi scenari-
sta). Največji domet te film-
ske (pred tem pa tudi že tea-
trske) uspešnice je v besedi-
lu in v igralskih dosežkih.
Kot je to odlično utemeljila
žirija pa je glavna vrednota
tega filma, da je znal skozi
komedijo izjemno pretreslji-
vo, resno in domiselno pri-
kazati stalinizem skozi majh-
nega, nepomembnega člove-
ka in s tem opozoriti tudi na
zlo, kot ga v sebi nosi vsak
posameznik.
Tema resnima in odlični-
ma filmoma sledi kar nekaj
zelo dobrih, ki pa niso uspeli
skriti svojih slabosti in po-
manjkljivosti. Cisto k vrhu
sodijo vsaj trije slovenski fil-
mi, pa še filmi Ambasador
(Fadil Hadžič), Davitelj proti
davitelju (Slobodan Sijan), O
pokojniku vse najlepše (Pre-
drag Antonijevič), Zgodnji
sneg v Miinchenu (Bogdan
Žižič), Pocukrana vodica
(Svetislav Prelič), Čudo vseh
čudes (Živko Nikolič), Ne-
varna sled (Miki Stamenko-
vič) in Varljivo poletje 68
(Goran Paskaljevič)
Na splošno smo z majh-
nimi zadržki in s strahom, da
domači film vse bolj beži v
banalnosti in s tem tudi v
poprečnost, z letošnjo jugo-
slovansko filmsko žetvijo
leihko zadovoljni. Na avtor-
jih, predvsem še na mladih
in prodornih filmskih ljudeh
ostaja, da ta strah razbijejo s
svojimi deli morda že pri-
hodnje leto.
BRANKO STAMEJCiC
Vitomira Lončar in Rade Šerbedžija v prizoru iz Grlice-^
vega filma V irelu življenja
2lri|a
Odločitve letošnje žirije,
v kateri so bili režiserji
Krsto Papič (pr«dsesnik),
Franci Slak in Petar Lati-
novič, so že pred festiva-
lom dvignile veliko prahu.
Od 29 prijavljenih filmov
je žirija namreč v boj za
nagrade spustila le 11 fil-
mdV, čeprav bi jih po pra-
vilniku festivala lahko 15.
Žirija je bila torej zelo
stroga.
Po festivalu se je videlo,
da je bil uvodni hrup
odveč, kajti svoje delo v
selekciji je žirija opravila
zelo vestno, odločno, ni na-
sedala provokacijam, na-
vijaštvu, ključem in še če-
mu, čemer prejšnje žirije
nikakor niso uspele ube-
žati.
Nekoliko deljena so
mnenja o odločitvah za na-
grade, vendar mnogo manj
kot v prejšnjih letih, če-
prav očitno brez manjših
kompromisov ni šlo, saj
nobena odločitev treh ži-
rantov ni bila soglasna.
Splošno mnenje v Pulju je
bilo, da je žirija delala do-
bro, da pa je naredila na-
pake pri dodelitvi dveh
nagrad - za žensko epizodo
bi nagrado morala priso-
diti Semki Sokolovič-Ber-
tok za film v Žrelu življe-
nja, za glasbo pa bi nagra-
do bolj asaslužil Vuk Kule-
novič za film Davitelj pro-
ti davitelju.
Bilo je še nekaj drugih
pripomb in vprašanj žiriji,
ki pa jih je znal predsed-
nik Krsto Papič ovreči ze-
lo umirjeno in z zelo teht-
nimi utemeljitvami.
b Pulla na TDF
31. puljski festival smo
spremljali tudi organiza-
torji 12. Tedna domačega
filma, ki bo letos od 7. do
14. novembra v Celju. V
premiemem sporedu Te-
dna bomo letos videli štiri
slovenske filme: Nobeno
sonce. Veselo gostovanje.
Leta odločitve in Ljube-
zen. Od ostalih filmov pa
smo se doslej odločili za
tri: V žrelu življenja. Bal-
kanski špijon in Ambasa-
dor. Kateri bo četrti neslo-
venski premiemi film bo
znano v naslednjih dneh.
Slovenci v Pulju
Letošnji slovenski nastop na puljskem festivalu je bil
uspešen. Dva od štirih filmov sta se uvrstila v boj za
nagrade, oba tudi dobila eno od uradnih nagrad, Vrhov-
čev film Leta odločitve celo eno od najpomembnejših -
za scenarij.
Od letošnjih slovenskih filmov je prav ta film, torej
Leta odločitve, tudi doživel najboljši sprejem in dejan-
sko je to debitantsko delo Boštjana Vrhovca viden dose-
žek tako slovenske, kot jugoslovanske kinematografije.
Precej manj uspešen je bil film Trije prispevki k sloven-
ski blaznosti, režiserjev Lužnika, Jurjaševiča in Milavca,
ki pa so mu vsi prisojali izjemne estetske vrednosti. Zelo
dobro se je v Pulju odrezal tudi Jane Kavčič, ki je s
filmom Nobeno sonce ustvaril enega svojih najboljših,
če ne že najboljši film. Tudi film Franceta Štiglica Ve-
selo gostiivanje so v Pulju zbrani kritiki pohvalili pred-
vsem zaradi njegovih estetskih in etnoloških vrednosti,
očitali pa so mu to, da je le za okoli 20 minut razširjen
šesti del TV nadaljevanke Strici.
V celoti smo z letošnjim slovenskim filmskim nasto-
pom lahko zadovoljni. Spet pa ne moremo biti zado-
voljni z mačehovskim odnosom Vibe, ki je filme v Pulj
pospremila le s skromnim pismenim gradivom, brez vsa-
kega plakata in brez kakršnekoli fotografije. To je lahko
za plasman filmov doma, še zlasti pa v tujini, usodno in
ne le krivično dejanje. Film ni sam sebi namen in ne
more brez potrebne opreme in propagande računati na
nič več kot na skromen, samozadosten sprejem. To pa ni
več le producentska napaka, ampak je že kulturna
škoda.
Puljske nagrado
Veliko zlato areno za najboljši film so prisodili delu
Balkanski špijon, režiserjev Božidarja Nikoliča in Du-
šana Kovačeviča. Zlate arene pa je žirija prisodila za
naslednje dosežke: za režijo Rajko Grliču za film V žrelu
življenja: za scenarij Branku Gradišniku za film Leta
odločitve (režiser Boštjan Vrhovec); za žensko glavno
vlogo Sonji Savič za film Pocukrana vodica; za glavno
moško vlogo Danilu Stojkoviču za film Balkanski špi-
jon; za žensko epizodno vlogo Vesni Pečanac za film
Čudo vseh čudes; za moško epizodno vlogo Fabianu Šo-
vagoviču za film Awbasador; za snemalsko delo Goranu
Trbuljaku za film Zgodnji sneg v Miinchenu; za glasbo
Brani Živkoviču za film V žrelu življenja; za scenogra-
fijo Veljku Despotoviču za film Davitelj proti davitelju;
za kostimografijo Nedeždi Perovič za film O pokojniku
vse najlepše; za ton Siniši Jovanoviču za film Davitelj
proti davitelju; za montažo Andriji Zafranoviču za film
Balkanski špijon in za masko Berti Meglic za film Trije
prispevki k slovenski blaznosti.
Žirija je podelila še dve posebni priznanji tujcem, ki so
sodelovali v domačih filmih in sicer Stanislavu Somo-
1 janiju za kamero v filmu Čudo vseh čudes in Uti Fiedler
za igro v filmu Zgodnji sneg v Miinchenu.
Podeljenih je bilo še precej tako imenovanih neura-
dnih nagrad. Omenimo le dve - Študijev venec za naj-
uspešnejšega režiserja - debitanta sta prejela Božidar
Nikolič in Dušan Kovačevič za svoj film Balkanski špi-
jon, nagrado Študijev jelen, ki je nekakšna nagrada ob-
činstva, ki ga sestavlja vzorčna žirija pa je prejel film V
žrelu življenja, režiserja Rajka Grlica.
Številke
V Pulju smo videli 29 fil-
mov, od tega 11 v boju za
nagrade. Najv -č, 16 filmov,
je prijavila Srbija, 6 je bilo
hrvaških filmov, štirje slo-
venski, po edf^n pa iz Voj-
vodine, Makedonije in
Črne gore. Le na Kosovu in
v Bosni in Hercegovini le-
tos niso dokončali nobene-
ga fUma.
Zelo razveseljivo je, da se
je med 32 režiserji letos po-
javilo kar 12 debitantov, to-
rej režiserjev, ki so predsta-
vili svoje prve igrane filme.
Dva med njimi - Nikolič in
Kovačevič - sta prejela za
svoj film tudi Veliko zlato
areno.
Kar 21 filmov je bilo na
tako imenovano sodobno
temo, ostalih osem je bilo iz
preteklosti. Le en film je bil
neposredno iz NOB, nekaj
filmom pa je mnogo bolje
kot »sodobnim« uspevalo
iz preteklosti komunicirati
s sedanjostjo.

LoSke poletne prireditve
V okviru Loških poletnih prireditev se bo v .soboto ob 20. uri
na gradu Pogled predstavila skupina Randez vous z gostjo
Josipo Lisac.
Pokrajinski muzej Celje
v Pokrajinskem muzeju je odprta razstava Antične ostaline
iz Stanetove ulice v Celju
Knjižnica EdvaiHa Kardelja
v avli knjižnice Edvarda Kardelja si lahko ogledate razstavo
literature o okrasnih in zelenjadnih vrtovih.
Atrij turističnega društva
Do sobote bo še odprta razstava del akademskega kiparja
Marjana Glavnika v Atriju na Tomšičevem trgu.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu pa bodo še do nedelje razstavljali člani
Društva likovnih umetnikov iz Celja.
Avla hotela Dobrna
v avli hotela Dobrna razstavljata svoja dela slikarja - ama-
terja Hermina Tobias, članica likovne skupine Angel Besed-
njak iz Maribora in Jože Cernec, član likovne skupine Paleta iz
Sladkega vrha. Razstava bo odprta do 6. avgusta.
Rogla
v nedeljo, 5. avgusta bo na Rogli veseh Pašru piknik s
kulturnim programom v katerem sodelujejo mladi zadružniki
iz Slovenskih Konjic in iz Slovenj Gradca. Za zabavo bodo
skrbeli Fantje z vseh vetrov.
Kino Vojnik
v nedeljo, 5. avgusta bodo ob 17. in 19.30 uri vrteli ameriško
erotično komedijo Sostanovalke.
Avla Ljubljanske banke
Od ponedeljka dalje so v avli Ljubljanske banke v Vodni-
kovi ulici na ogled likovna dela Jureta Sarlaha pod skupnim
naslovom Umetnost samoupravljalcem.
Dnevi kitajske kultur.
Od 3. septembra do 3. de-
cembra 1984 bodo v Muzej-
skem prostoru na Jezuit-
skem trgu v Zagrebu dnevi
stare kitajske kulture.
Ogledali si bomo lahko
majhen del kitajske kultur-
no zgodovinske dediščine, ki
je je odkrite šele prav malo.
Gre za figure starih kitajskih
bojevnikov in njihovih ko-
njev iz gline z orožjem, ki so
varovali grobnico prvega
carja dinastije Qin. Zanimi-
vo je, da so predmeti iz gline
zelo dobro ohranjeni, prav
tako dobro pa so ohranjene
tudi sablje. V Zagrebu bosta
od 8000 vojakov le dva.
Videli bomo lahko tudi ko-
pije fresk iz oaze Dunhuang
(na Svileni poti), kjer se vidi
mešanje stare kitajske in
srednjevzhodne umetnosti.
V tej oazi so votline katerih
več kot 45 000 kvadratnih
metrov zidov pokrivajo fre-
ske. 12 velikih kopij bo v Z.
grebu.
Na ogled bodo tudi novej-
še najdbe, ki pa so starejše.
Tako bomo lahko videU ke-
ramične predmete, iz časa,
ko je keramika nastajala. Se-
veda bo predstavljenih še
mnogo več (skupaj 148 pred-
metov in 12 kopij fresk) le-
pih, dragocenih in zanimivih
predmetov. Vsega ne bomo
naštevali.
Razstava bo pripravljena
po obdobjih oziroma dinasti-
jah od leta 206 pred našim
štetjem do 907 leta našega
štetja. Tako bo viden tudi
razvoj oziroma napredek ki-
tajske civilizacije.
Pohvalno pa je, da so se na
Kompasu takoj odzvali in za-
čeU pripravljati poseben
aranžman za obisk stare ki-
tajske kulture. Torej do Za-
greba ne bo tako težko priti.
Črtomir volfand
IzSli so Obrazi
Kultiirno poletno bero je s svojim izidom popestril
izid trojne številke literarne revije Obrazi, ki jo izdaja
Kulturna skupnost občine Celje.
Minulo leto ni bilo na voljo dovolj sredstev, da bi
lahko natisnili še načrtovani dve številki, zato pa je.
letošnja trojna številka razveselila vse ljubitelje lepe
besede.
Kot razveseljivo novost velja izpostaviti, da s svojimi
prispevki sodeluje v Obrazih precej sodelavcev iz Slo-
venije, da jo odlikujejo zanimivi prevodi iz poezije in
proze in da je na straneh revije najti podobe celjskih
likovnih amaterjev. Najbolj je zastopana poezija, s ka-
tero se predstavlja kar 16 avtorjev, s prozo pa 9. Poleg
ocen nekaterih kulturnih dogodkov in epigramov ki
zaključujejo izbor v Obrazih, je zastopana tudi igra.
Revija je izšla v nakladi 800 izvodov in so jo izredno
skrbno natisnili v Aeru. Finančno je izid trojne šte-
vilke veljal 600 tisoč dinarjev, v prodaji pa velja izvod
75 din.
Predvsem pa so Obrazi dokaz, da lahko tudi Celje
ustvarjalno sodeluje na literarnem področju v širšem
slovenskem prostoru in ker odpira svoje strani tudi
navzven, med slovenske kutlurnike, postaja spodbuda
mladim literatom.
MATEJA PODJED
AVGUST 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
!a enodnevni izlet v Piran so se odločili krajani Sešč. Srečali smo jih v Piranu, razigrane
n dobre volje. Manjkala ni seveda tudi harmonika.
Za dobro počutje delavcev v počitniškem domu tekstilne tovarne Prebold v Piranu
skrbijo Malči Babic, Jerica Jelen, Branka Slakan in Ditka Zagoričnik. Pred piranskim
počitniškim domom TT Prebold bo jutri zvečer tudi javna radijska oddaja Radia Celje.
Naši delavci letulejo v glavnem v
počitniških domovih in v kampili
TIsUm, M so vlagali v razvoj itočttniških zmogljivosti se seOal
obrestule
Tik pred poletjem smo v Novem tedni-
u pripravili anketo in bralce spraševali,
e bodo poleti odšli na morje ali ne. Veči-
a je pravzaprav povedala, da je letova-
je ob morju postalo sedaj pravi luksuz in
a si ga je vedno težje privoščiti. No, tudi
etos smo se odločili za kratek iiotep po
stri, kjer letuje največ Slovencev, bili pa
mo tudi v Crikvenici in na Krku. V Crik-
enici zato, ker ima tam svoj počitniški
lom sozd Hmezad iz Žalca, na Krku, v
faški pa letujejo otroci iz Celja. Tako je
udi nastala fotoreportaža. In kakšne so
laše ugotovitve?
Delavci se vse bolj odločajo za letovanje
' počitniških prikolicah delovnih organi-
zacij - le te so večinoma locirane v Istri, v
počitniških domovih in za kampiranje v
lastni režiji, čeprav je res, da tudi kampi-
ranje že doU^o časa ni več ravno poceni. O
hotelih lahko naši delavci le sanjajo. Ti so
v glavnem rezervirani za tuje goste, kakš-
na pa je struktura le-teh, dobro vemo. Ve-
čina je navdušena, čeprav tega ne prizna
rada. Navdušena je seveda zaradi cen in
zaradi udobja, ki ga lahko uživa le v Jugo-
slaviji.
Kar držalo pa bo, da so še na najboljšem
tisti naši delavci, ki so v preteklosti na-
menjali sredstva za razvoj počitniških
zmogljivosti. S celjskega območja jih je
kar precej. Sedaj se jim to obrestuje. In še
tole smo opazili na našem potepu. Trgovi-
ne skorajda v vseh obmorskih krajih so
neprimerno bolje založene kot lansko leto
in predlanskim. Celo kavica na policah ni
nobena redkost. In prav je tako!
BESEDILO IN SLIKE:
JANEZ VEDENIK
Pudi ekipa počitniškega doma tovarne nogavic Polzela je kljub delu vsak dan, ob
sobotah, praznikih in nedeljah vedno dobre volje. Upravnik je Vojko Bec, v kuhinji pa
\elajo Jožefa Tumšek, Edita Jug in Valerija Smisel.
Brez Novega tednika ob morju tudi letos
ne gre. Kupiti ga je moč v vseh obmorskih
krajih, prodajalci časopisov pa so nam
marsikje povedali, da dobe premalo izvo-
dov našega časopisa. Tovarišica Jančeva,
ki smo jo zalotili v Crikvenici pravi, da je
kar lepo prebrati, kaj je novega doma.
Upravnik počitniškega doma sozda Hme-
zad Jože Hliš: »Vesel sem, ko vidim, da se
za letovanje ob morju odloča tudi vse več
kmetov. Za njihovo dobro počutje skrbe še
Lizika Elero, Marija Guzej, Marija Vidma
jer in Verica Vrbančič. Crostom prodajamo
tudi pijačo, po nižjih cenah, kot so kjer
koli drugje. Nič čudnega ni, da so to kmalu
ugotovili tudi turisti iz Nemčije. Kaj ho-
čem, prodam jim tisto pijačo, saj jih ne
morem odsloviti. Dom bo odprt do sredine
septembra.«
^troci iz celjske občine tudi letos v več izmenah letujejo v Baski na Krku. V eni izmeni,
(fi traja 14 dni letuje po 140 otrok. Vsi so veseli in dobre volje, ter hvalijo odlične kuharje
'1 kuharice.
Plaža je od Hmezadovega doma oddaljena le nekaj metrov in tudi to je nekaj vredno!
10. STRAN - NOVI TEDNIK
2. AVGUST 198
V Cellu precej usmerjenih imietij
Kmetje se vse težje odločajo za usmeritev svojih
kmetij. Resda je večja pridelava hrane skupna želja
in potreba družbe, a ta tudi postavlja vse bolj za-
htevne pogoje kmetom, ki žele svojo proizvodnjo
usmeriti. Predvsem bančni pogoji za najemanje po-
sojil so tisti, ki marsikomu onemogočijo drugačen
način dela, še bolj številne pa preplašijo obveznosti
ob plačilu posojil.
V celjski občini je v preteklih letih usmerilo svoje
kmetije 146 kmetov, letos pa so se jim priključili še
številni novi. Vendar v kmetijski zadrugi ugotavljajo,
da je za to potrebnega vse več prepričevanja in da je
pravzaprav le še malo kmetij, ki bi v občini še izpolnje-
vale pogoje za usmeritev proizvodnje.
- Raje kot sami se usmerjajo kmetje v skupnostih.
Tako se je letos šest kmetij odločilo za konjerejsko
skupnost. Skupno imajo zaenkrat enajst konj, usmer-
jeni pa so tudi v proizvodnjo mleka in rejo mladega
pitanega goveda. Tudi tri nove strojne skupnosti so
letos zaživele v celjski občini. V Smartnem združuje tri
kmetije, v Zagradu šest in v Rožnem vrhu tri, vse pa so
usmerjene v proizvodnjo mleka in mladega pitanega
goveda. Poleg teh skupnosti se je v občini na novo
usmeril en ssim kmet - Planinšek.
Od usmerjenih kmetij veliko pričakujejo, a ne čez
noč. Izkušnje iz preteklih let so pokazale, da mine kar
precej časa od naložbe pa do učinkov preusmerjene
proizvodnje, vsi pa tudi niso enako sposobni prebro-
diti številne težave, s katerimi se v teh časih spopada
kmetijstvo. Kljub temu pa letos v občini pričakujejo še
nekaj preusmerjenih kmetij. Skoraj gotovo se bodo
usmerile štiri, verjetno pa kasneje še dvanajst. Največ
je seveda odvisno od bančnih pogojev.
MILENA B. POKLIC
V MtKi za zlato zrnje
KmeUe ¥ konilšM občini hltllo z žetvUo
z žetvijo pšenice hitijo
tudi v konjiški občini, kjer
so kmetje v zasebnem sek-
torju, kooperanti Kmetij-
ske zadruge Slovenske Ko-
njice s pšenico zasejali 120
hektarjev njiv. Letošnja
bitka za kruh, oziroma za
predelek zlatih zrn, pa je
terjala veliko naporov kme-
tov in kmetijskih strokov-
njakov. Zaradi neugodne zi-
me je pšenica slabo prezi-
mila, tik pred žetvijo se je
pričela dolgotrajna poletna
moča, nato pa je pridelek
ponekod oklestila toča. Ta-
ko so kombajni prišli na po-
lja šele v soboto in nedeljo
in v teh dneh še vedno hitijo
s polja na polje.
»Vsakdo bi imel rad zdaj,
ko se je vreme izboljšalo, pri-
delek čimprej pod streho«, je
med kratkim sobotnim pre-
dahom povedal kombajnist
Franc Marguč, sicer tudi
kmet iz Draže vasi. Naneslo
je, da je tistega dne pognal
poljedeljski stroj najprej na
njivi Marjana Razborška,
kooperanta Kmetijske za-
druge Slovenske Konjice, ki
je pšenico zasejal na enem
hektarju njive v Zičah.
»Pri večini drugih kmetih
so polja še močno razmoče-
na«, je povedal v soboto po-
poldne Marjan Razboršek,
»tako da se kombajn dobese-
dno vgreza v zemljo in je ves
trud zaman. Naša njiva s pše-
nico pa je precej nagnjena,
tako da se je do danes voda v
glavnem odtekla. Lani smo z
žetvijo končali že okoli 20.
julija in tudi pridelek je bil
boljši. Manj vlage je bilo v
zrnih. Letos pa... No, obu-
pati ne gre,« je še smeje pri-
dal in si potisnil klobuk, za
katerega si je bil zataknil ne-
kaj žitnih klasov, niže na
čelo.
Medtem se je kombajnist
Franc Marguč, ki se je bil ko-
maj malo oddahnil, s kom-
bajnom odpravil na žetev k
drugemu kmetu. Tudi sam je
kmet, a njegova pšenica bo
morala še malo počakati, je
povedal, češ, »da ne pride na
vrsto«. Na poljih je od zore
do mralca, kakor tudi vsi
ostali kombajnist! v občini.
»Vsakdo bi rad imel po-
spravljeno pšenico v najbolj
ugodnem času: od 12. pa do
15. ure popoldne. Potem se
prične odkup«, je še utegnil
povedati, preden je zavil k
Ribičevim.
Večina kmetov pridelek
pšenice zamenja s koruzo.
Tako tudi Marjan Razbor-
šek. »Takšna zamenjava je
najbolj ugodna za pridelo-
valce pšenice. Cena pšenice
je 22 dinarjev in dva dinarja
za premijo, kilogram koruze
na drobno pa velja v seme-
narni 39 dinarjev. Je pa res,
da letošnji pridelek ne bo
tak, kot smo se ga nadejali.«
Tekst in foto:
MATEJA PODJED
Za pšenico ne
flenar, temveč
koruza
Po daljšem čakanju zaradi
slabega vremena so končno
tudi v velenjski občini začeli
z žetvijo pšenice, na kar so se
dobro pripravili. Najprej so
začeli na področju Smartna
ob Paki, vso pšenico pa bodo
na površini 50 hektarov
predvidoma požeU (če bo se-
veda ugodno vreme) do 10.
avgusta. Za hiter odkup ima-
jo pripravljena tri mesta in
sicer za vsako zadružno eno-
to posebej: za Šmartno kar
na sedežu delovne enote v
Smartnem, za Šoštanj v Rav-
nali in za velenjski predel v
delo\Tii enoti Tum v Tito-
vem Velenju.
Zanimivo je, da kmetje za
prodano pšenico ne zahteva-
jo denarja, ampak prav vsi
koruzo, saj jo potrebujejo za
krmljenje živine.
TV
Gozdove
nalveč ogroža
divlad
Pri gozdnem gospodar-
stvu Nazarje, v tozdu v
Lučah letos dobro gospo-
darijo.
V polletju so oddali 45
odstotkov lesa, čeprav so
to količino načrtovali za
vse leto. Njihovi načrti ni-"
so zastavljeni linearno, ta-
ko da bi vsak mesec od-
dali 8,33 odstotkov lesa,
ampak je oddaja lesa iz
meseca v mesec drugač-
na, kar je odvisno od ra-
zličnih okoliščin, pred-
vsem od vremena.
Letos so delavci lahko
začeli s sečnjo meseca
aprila. Najprej jih je ovi-
ral sneg, potlej močan ve-
ter, ki je napravil ogro-
mno škode. Sele v mese-
cu maju in juniju je delo v
gozdovih potekaio tako
kot bi moralo.
V gozdovih, ki jih imajo
na skrbi gozdarji iz Luč je
22.200 kubikov lesa. Ker
so gozdovi visoko, je od
tega le 25 odstotkov li-
stavcev, ostalo so iglavci,
ki so bolj iskani od listav-
cev. Celotni gozdni kom-
pleks so razdelili na revir-
je, ki merijo 1500 m^, za
vsakega skrbi po en goz-
dar. Ta opravlja naslednja
dela: določa poseko v
svojem revirju, načrtuje
in nadzoruje gozd.
S sečnjo na črno goz-
darji v Lučah nimajo pro-
blemov. Veliko škodo na-
pravi divjad, ki uničuje
mladike. Tako so nekate-
re gozdne vrste dreves v
nevarnosti, da izumrejo, s
tem pa spremenijo tudi
naravo gozda.
GORAN OBREZ
NATASA GERKE2
Kombajnist Franc Marguč iz Draže vasi, sicer tudi kmet, tehta s kooperantom Kmetijske
zadruge Slovenske Konjice Marjanom Razborškom, kakšen bo letos pridelek zakasnele
žetve pšenice.
Na žoisidii njivali tudi soja
otroci naj spoznajo člm¥Oč rastlin
Dobršen kos zemlje za
osnovno šolo Pohorski
odred v Slovenskih Konji-
cah obdelujejo učenci te šo-
le in osnovne šole Edvard
Kardelj. Marsikaj so posto-
rili pred začetkom počitnic,
je povedala inž. Ida Tepej s
Kmeti^ke zadruge Sloven-
ske Konjice, ko sta pred ne-
kaj dnevi s študentko Višje
agronomske šole Maribor,
Ivico Klokočovnik s Tolste-
ga vrha, škropili krompir in
postorili še druga dela na
njivi.
Pridelek s teh njiv kasneje
s pridom uporabljajo v šol-
skih kuhinjah, preko leta pa
se učenci tudi marsikaj ko-
ristnega naučijo. Mentorica
mladih kmetovalcev, inž. Ida
Tepej je povedala, da z ra-
zličnimi posevki tudi ekspe-
rimentirajo. Tako so posejali
kakšnih 12 sort soje, da bodo
videli, katera soja bo najbo-
lje uspevala, zasadili so tudi
bob, da bodo učenci sploh
vedeli, kako so kmetje njega
dni redili bike. Na tem košč-
ku zemlje uspeva tudi face-
lia, rastlina za čebelarje, saj
je zelo medonosna. Poleg te-
ga pa so zasejali ali zasadili
še več vrst povrtnine za šol-
sko kuhinjo.
Med temi kulturami je do-
kaj zanimiva soja, za katero
je prav, da jo mladi spoznajo.
Lep primer o njeni koristno-
sti je povedala mentorica: da
zredimo enega bika, rabimo
dva hektara površine in pita-
nega bika poje en sam člo-
vek prej ko v enem letu. Ce
pa imamo en hektar soje, pa
da soja toliko beljakovin, da
lahko štirje ljudje preživijo
eno leto. Ob tem pa je treba
povedati, pravi inž. Tepeje-
va, da soja v današnjih raz-
merah nima nobene konku-
renčne vrednosti do drugih
rastlin, ker je cena znatno
prenizka glede na pridelek.
Toda, če bi bilo kdaj potreb-
no, je prav, da že otroci pd
mladih nog spoznavajo do-
bre in slabe lastnosti te rast-
line.
Tudi med kmeti širijo sojo
kmetijski strokovnjaki bolj
poskusno. Tisti, ki imajo
kombajne, jo kar požanjejo,
drugi pa kar celo meljejo in
jo kuhajo prašičem. Sojo je
namreč potrebno kuhati ali
pražiti, ker vsebuje določene
sestavine, ki zavirajo rast.
MATEJA PODJED
Študentka Višje agronomske šole Maribor Ivica Kloko-
čovnik in mentorica inž. Ida Tepej s Kmetijske zadruge
Slovenske Konjice pri uničevanju koloradskega hrošča.

O zašCNi vinske trle
Letošnje hladno in deževno vreme ze-
lo neugodno vpliva na razvoj vinske
trte. '^^ tem letu je vsled neu-^odnih vre-
menskih prilik prišlo do časovnega za-
mika v razvoju vinske trte, predvsem
cvetenja trte ter pojava grozdnih suka-
čev.
Cvetje vinske trte je združeno v groz-
diče. Cvet ima pet zakrnelih časnih li-
stov in pet zgoraj zraslih venčnih listov,
kapico, pet medovnikov, pet prašnikov
s pelodnimi mešički, in plodnico. Cvet
se odpre tako, da prašniki, ko se iztegne-
jo, odvržejo venčne lističe, kapico in si-
cer le ob toplem in lepem vremenu.
V hladu in moči kapica ne odpade.
Zato se plodnica ne more oploditi. Neo-
plojeni cvetovi ozirortia plodnica se po-
sušijo in osipajo. Zato so grozdiči ob
slabem vremenu v času cvetenja pre-
streljeni, jagode pa zaradi nepravilne
oplodnje včasih tudi slabo razvite, osta-
nejo drobne in brez razvitih pešk. To
moramo posebej poudariti, kajti vino-
gradniki krivdo osipa v modri frankinji
in še nekaterih sortah preveč pripisujejo
drugim boleznim, ki se ob tako niskih
julijskih temperaturah še niso v veečjih
merah pojavile.
Na našem vinorodnem območju se je
močneje pojavil grozdni sukač. Tu gre
za križastega in pasastega grozdnega su-
kača. Njegovi normalni razvoj je časov-
no zamaknjen mesec dni. Predvsem je
naredil precej škode na modri frankinji.
Glede pravega roka zatiranja ji najbolje,
da pričnemo škropiti takoj, ko opazimo
prve zapredke na kabemikih. Nevarnej-
ša je druga generacija, ki se pojavi v
normalnem obdobju koncem julija ali v
začetku avgusta. (Gosenice na vrtaj o ze-
leno jagodo.
Na poškodbe povzročene od grozdnih
sukačev se pojavi botritis ali siva groz-
dna plesen.
Siva grozdna plesen v deževnem vre-
menu napade tudi kabernike, kot smo
že prej omenili se je v manjši meri poja-
vila na poškodbah od sukačev na modri
frankinji.
Kako naj zaščitimo vinsko trto v tej
fazi njenega razvoja. V 100 1 vode do-
damo:
20 dkg Antrakola ali 20 dkg Ortocida
ali 25 dkg Mikodifola ali 30 dkg Bakre-
nega Euparena. Kateregakoli smo izbra-
li še dodamo 30 dkg Cosana ali 5 dkg
Bayletona temu še dodamo 1,5 del Eka-
luxa ali 20 dkg Basudina ali 20 dkg Dip-
terexa.
Škropljenje z omenjenimi kombinaci-
jami moramo obvezno ponoviti čez 10
dni. Za presledek 15 do 18 dni pa mora-
mo izbrati naslednja zaščitna sredstva:
20 dkg Ridomil plus ali 30 dkg Mikala
ali Ridomil MZ temu fungicidu proti
peronospori dodamo:
5 dkg Bayletona proti oidiju, temu do-
damo 20 dkg Sumilexa proti botritisu
ter 1,5 del Ekaluksa ali 20 dkg Barudina
proti sukačem.
V zadnjem času je precej pojava bledi-
ce ali kloroze. Bledica ali kloroza je po-
gosto obolenje vinske trte zlasti na zem-
ljah, ki vsebujejo preveč apna ali pa na
zemljah, ki so težke, zbite ali zelo vlažne,
skratka nezračne. Listi postanejo rume-
ni, ali skoraj beli, le listne žile ostanejo
zelene. Pri močnejšem pojavu bolezni
listi od roba porjavijo in se sušijo. Pred-
vsem bi morali izbirati podlage odporne
na obilico apna. Trto rešujemo tako, da
jo gnojimo s kislimo gnojili, kot so amo-
nijev sulfat, Superfosfat in kalijev sul-
fat, magnezijev sulfat. Zelo uspešno,
vendar drago je trositi ali zaliti trto s
Seguestrenom 138 Fe. Poslužujemo se
lahko tudi tekočih gnojil kot so folifer-
til, Vuxsal, Bayfolan itd., tla pa globoko
prezračimo - trto odkopljemo.
Ob tej priliki opozarjamo tudi lastnike
ribezovih nasadov, da jih po obiranju
takoj poškropijo z Bakrenim Antrako-
lom, Bayletonom in Tiodanom.
EDO SOVIC
mmm
NOVI TEDNIK - STRAN 11
2. AVGUST 1984
Turistične icmetiie so polne
GosUe hvalilo gostolluble, domačnost, narava In hrano
še pred dvema tednoma
so bile postelje v turističnih
kmetijah Gorn,je Savinjske
doline zasedene le 70 od-
stotno, sedaj pa je v 28 kme-
tijah, kjer pridobivajo do-
datni dohodek tudi s turi-
zmom, težko najti prosto
posteljo.
Največ gostov je iz sosed-
nje Hrvatske, precej tudi iz
Bosne in Hercegovine ter na-
še republike, približno četr-
tino pa je tudi tujcev. Gostje
so zadovoljni s storitvami,
tudi občasno slabo vreme jih
ne moti preveč, saj je vzduš-
je v domačih kmečkih sobah
Dunja Verbič
podobno tistemu v planin-
skih kočah, čas si krajšajo z
zabavo in družabnimi
igrami.
Trenutno največji problem
predstavlja le prodaja zmog-
ljivosti, za kar organizirano
skrbi Turist biro iz Mozirja.
Kmetje imajo namreč največ
stalnih gostov, ki k njim pri-
hajajo vsako leto m se o času
preživljanja počitnic z njimi
neposredno dogovarjajo. V
biroju so tako večkrat v za-
gati, ko je potrebno poiskati
še kakšno prosto posteljo, pa
o tem nimajo popolne evi-
dence, saj jim s kmetij ne po-
ročajo, kakšna je zasedenost.
In kaj menijo gostje o po-
čitnicah na kmetiji? Dunja
Verbič iz Sarajeva je z oče-
tom, mamo in hčerjo na 15
dnevnem oddihu na turistič-
ni kmetiji Jež pri Lučah:
»Starši hodijo sem redno že
A Ido Besilc
od leta 1971, jaz pa le obča-
sno. Ni mi žal, zelo lepo je
tukaj, čisto in lepo urejeno,
čudovita narava, prijazni lju-
dje. Takšne počitnice so še
posebej primerne za otroke.
Ponavadi en dan planinari-
mo, naslednji dan pa počiva-
mo. Igramo karte, beremo.
Igramo namizni tenis, se za-
bavamo v družbi. Hrana ni
slaba, sprememba prehrane
je prav dobrodošla, domači
se še posebej trudijo, da bi
nam postregli z izvirno do-
mačo hrano. Le na kmetiji
vse manj pomagamo, gospo-
dar ima namreč stroje in ver-
jetno bi bili prej v napoto kot
v pomoč.«
Tudi Aldo Basile iz Rima
že deset let prihaja v Gornjo
Savinjsko dolino:« Za takš-
ne počitnice me je navdušila
žena, Zagrebčanka, tako da
si poleg počitnic na Hvaru
vs^o leto privoščimo tudi
deset dni v planinah. Tu na
kmetiji Govc v Robanovem
kotu in seveda v okolici je
zelo lepo, škoda le, da se za-
radi revme tudi jaz ne mo-
rem sprehajati toliko kot že-
na s sinovi. Sicer pa, zelo rad
imam živali, z njimi sem
vsak dan. To so zelo lepe po-
čitnice.«
R. PANTELIC
Fiosarski lial - letos pestrejša
prlreiiltev
že od začetka tega tedna vse Ljubno živi v zname-
nju svoje tradicionalne prireditve, Flosarskega bala,
ki bo s številnimi spremembami in osvežitvami v
programu letos bistveno drugačen, kot nekaj zadnjih
let. Ne le dva dni, kakor običajno, cel teden bo na
Ljubnem drugače kot poprej.
Letošnji program so pričeli v ponedeljek, s trim
kolesarjenjem po Savinjski in Zadrečki dolini, ga v
torek nadaljevali z večerom za mlade, včeraj pa so
priredili večer narodnih pesmi domačega ženskega
pevskega zbora. »Ce plesat me pelješ, en flancat ti
dam«, pa je naslov današnjega večernega nastopa do-
mače folklorne skupine na prireditvenem prostoru v^
Vrbju. ]
Največ prireditev, precej tudi športnih, bo v zadnjih
treh dneh. Jutri, v petek bodo organizirali tekmovanje
paraplegikov v namiznem tenisu, odprli bodo tudi li-
kovno razstavo Jožeta Punčuha, zvečer pa bodo po
Ljubnem in v Vrbju vasovali pevci domačega pev-
skega zbora. Ob odbojkarskem turnirju in nogometni
tekmi za pokal Flosarja v zadnjih dveh dneh, bo v
soboto najprej veselo že dopoldan, na trgu sredi Ljub-
nega, kjer bo ob vezanju flosa in kramarskem sejmu
fiosarski vrvež, zvečer pa še večer med ljudskimi godci
in flosarji. Teden, bogat s prireditvami, bodo zaključili
z osrednjim programom, ki se bo pričel v nedeljo
popoldan ter zavlekel pozno v noč v večer z Mitom
Trefaltom RP
RAZVOJNI CENTER CELJE
63000 CELJE, Ulica XIV. divizije
14
Komisija za delovna razmerja
DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH DEL
objavlja
potrebo po delavcu za opravljanje del in nalog
SALDAKONTIST
Pogoji:
- ekonomski tehnik
- 1 leto delovnih izkušenj
Dela in naloge objavljamo za določen čas enega leta
(nadomeščanje delavke na porodniškem).
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev na naslov:
RAZVOJNI CENTER CEUE, Ulica XIV. divizije 14.
Rok za prijavo poteče 8 dni po objavi.
Kopališče ob restavraolji Jezero
Ob Plevelovem jezeru v Titovem Velenju že nekaj let nastaja nov športno rekreacijski
center, ki bo ne samo med največjimi pač pa tudi najlepšimi pri nas. Ob restavraciji Jezero
so že zgradili več teniških igrišč, načrtujejo pa tudi igrišča za druge športe ter avtokamp.
Trenutno pa so postavili sedem metrov visok nasip ter tako zajezili prostor med obalo in
nasipom, iz katerega so izčrpah onesnaženo vodo, na tla nasuli belo vodno kamenje, zdaj pa
že vse to nalivajo s čisto triadno vodo iz jamskih delovišč. Ta prostoi: bo še letos namenjen
kopalcem. Kopanje v naravnem bazenu bo zastonj.
Na drugi strani nasipa pa postopom.a pripravljajo pomole za ljubitelje jadranja na deskah.
Na Plevelovem jezeru, ki bo kjnalu večje kot blejsko, ni dovoljena vožnja z motornimi čolni.
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Spličanl v Preboldu
Spličani, delavci Brodo-
gradilišta in njihovi družin-
ski člani, ki letujejo v Pre-
boldu, so dober dokaz, da na
našem območju niso vedno
zanimiva le zdravilišča in da
je mogoče dopust prijetno
preživeti v katerem koli turi-
stičnem kraju. V Hmezado-
vem hotelu Prebold so se po-
trudili, da gostom iz Splita ni
dolgčas, za vsako skupino, ki
preživi osemdnevne počitni-
ce v Preboldu, so pripravili
posebne programe. Peljejo
jih na izlet na Reško planino,
jim organizirajo piknik ob
bazenu, pokažejo jim doma-
čo tekstilno tovarno in jih
peljejo po nakupih še v osta-
le industrijske prodajcilne, v\
Elkroj, Tovarno nogavic Pol-
zela, Keramično industrijo
Liboje. V hotelu so organizi-
rali tudi izposojevalnico ko-
les. V eni izmeni letuje 50 in
ah več gostov iz Dalmacije,
ki za dnevni penzion odšteje-
jo 930 dinarjev. Ob tem je
treba povedati, da SpUča-
nom polovico stroškov po-
krije njihov sindikat.
V Preboldu se bodo torej
lahko pohvalili, da bo hotel
poleti in verjetno vse do sre-
dine septembra polno zase-
den in je to lahko lep primer
ostalim, kako organizirati
prijetne počitnice. Podatek,
kako skrbe za delavce sindi-
kati v sosednji republiki, pa
je lahko tudi spodbuda na^
sindikalni organizaciji, ki bo
morala za letovanje delavcev
kaj več storiti.
R. PANTELIC
Po krači Se
bovla
Poleg letošnje največje
gostinske pridobitve v
Mozirju, gostilne Majer-
hold, je občina od nedav
nega bogatejša še za en
gostinski lokal, bife v Ko-
karjah, ki ga je odprl za-
sebnik Emil Lenart.
Tranzitni gostje se bodo
lahko torej na svoji poti
proti Gornjemu gradu
ustavili tudi v Kokarjah,
kjer pa ne bodo postreže-
ni le s pijačo. Med stalno,
vsakodnevno ponudbo
sodi namreč tudi domača
krača, kotleti, štruklji in
zavitki ter razne adne
bovle. Nov lokcil, ki ga na-
merava zasebnik še razši-
riti, lahko sprejme tudi
manjše organizirane sku-
pine.      _ _____
»Možje
stavkalo« v
Llbolah
Ob otvoritvi obnovljenega
kulturnega doma v Libojah,
ki naj bi bila predvidoma ok-
tobra, bodo člani različnih
sekcij DPD Svoboda pripra-
vili tudi več. kulturnih prire-
ditev. Tako bo dramska sek-
cija, ki obstoja v okviru Svo-
bode že 50 let, po lanski oži-
vitvi (na prostem na Bmici
so zaigrali ljudsko igro Ro-
kovnjači) tokrat pripravila
igro »Možje stavkajo«, ki jo
režira velik ljubitelj kulture
v Libojah Darko Šuler. Svo-
je bodo dodale tudi druge
sekcije. Novega doma se naj-
bolj veselijo organizatorji 12.
revije narodno zabavnih an-
samblov, ki bo v Libojah
koncem novembra.
V obnovljenem in razširje-
nem domu bo poleg sekcij
prostor tudi za knjižnico, ki
ima trenutno nekaj manj kot
tisoč knjig, pomaga pa si tu-
di z isposojanjem v matični
knjižnici v Žalcu. Prihodnje
leto, ko bo v Libojah prosla-
va občinskega praznika Žal-
ca pa se bodo v kulturnem
domu prireditve vrstile do-
mala kot po tekočenj traku.
T. VRABL
Na kmetih
Zakaj bi moral človek vsa-
ko leto znova letovati na
morju, se kopati v lastni in
potem še v morski soli, za
nameček pa uživati v zasolje-
nih cenah? Zakaj ne bi vsaj
enkrat šel na kmete, tja v hri-
be, v neokrnjeno, ekološko
čisto in decibelno tiho na-
ravo?
Takšna misel nas prešine,
ko slišimo, da je letovanje na
morju čisto navadna modna
muha (zadnje čase res da ve-
dno manjša), kaj vse pa nam
nudi gorska narava. In kako
so v hribih čisto drugače go-
stoljubni! Kratkomalo hoče-
jo, da se počutite kot doma-
čin, medtem ko na morju za-
htevajo, da ste tujec. Pri-
pravljeni so se pogovarjati o
kmetijstvu, vam razložiti te-
žave, pokazati gospodarska
poslopja in živino.
Moj gostitelj, ki ima svojo
turistično kmetijo na sa-
mem, najmanj pol ure hoda
do druge kmetije, na primer,
pove vse o svojih prednikih
in na koncu reče: »Kmetij-
stvo se vedno manj splača.
Garati moraš od jutra do ve-
čera ...«
»Kako pa to?« se začudim.
Saj imate vendar vse! Veli-
ko hišo, sodoben hlev, veli-
kanski kozolec, vse, razen
asfaltiranih poti. Da o zraku
ne govorimo.«
»Imamo, seveda imamo,
saj ne rečem.«
»Seveda ste rekli. Ali ni-
mate tudi vse mehanizirano?
Le kaj vam še manjka ?«
»Saj ne rečem, ampak koli-
ko je vse to stalo?«
»Dragi moj, koliko pa, mi-
slite, stane nas vse v mestu ?«
»Stane, stane. Hočem reči,
najbolje bi se bilo ukvarjati
samo s turizmom.«
»To pa nikakor!« vzkli-
knem. »Samo s tem se pa ni-
kakor ne bi m.ogli preživeti!«
In pove, da bi rad živel od
takega turizma kot njegova
sestra na morju, ki si je v
dvajsetih letih postavila dve
velikanski hiši in ima tudi
veliko deviz. Dela dobre tri
mesece v letu. »Ampak tukaj
so res čisto drugačni pogoji,«
doda.
»Seveda. Zrak je tak, da
vas, preprosto, ubije. Ne ra-
zumem, kako lahko človek,
ki je zastrupljen s slabim zra-
kom, tukaj sploh diha. Zdi se
mi, da se tu zbujamo spočiti,
v mestu smo pa, ko se zbudi-
mo, ubiti.«
»Saj ne rečem, ampak gnoj
tukaj okrog že malo smrdi.«
»Dajte no! To je vendar na-
ravni gnoj! Povejte mi raje,
kako je s tekanjem po travni-
kih. Je sploh dovoljeno te-
kati?«
»Ja, Če vas je volja, lahko
tekate, ampak ne vedno po
isti poti ali v skupinah, saj
razumete?«
»In domače ajdove žgance
gotovo imate?«
»Seveda, saj so doma nare-
jeni!«
»Kaj pa pristno domače ki-
slo mleko?«
»Seveda. Lahko pa dobite
celo popolnoma svežega iz
vimena. Dva deci 6 din.«
Kaj še hočete? Vse je ga-
rantirano domače, brez kon-
zervansov. Človek prekipeva
od zdravja.
Dihur
LETNI KINO -
vsak petek in soboto ob 21,30 url na zelenici za
bazenom
3. in 4. avgusta francoski erotični film BILITIS
Predstava je ob gostinskih mizah z zelo soli-
dno postrežbo in osvežilno pijačo.
TENIS -
asfaltna igrišča
vsak dan od 8. do 23. ure, cena igrišča 1 ure
100 din
rezervacija pri varnostniku Zavoda Golovec
tel. 33-098.
Peščena nova igrišča:
pričetek obratovanja 11.8. 1984
SEJEM RABLJENIH AVTOMOBILOV ~
vsako soboto od 8. do 12. ure
BIFE TRIMČEK
vsak dan od 16. ure do 20. ure.
Sobota od 8. do 16. ure
12. STRAN - NOVI TEDNIK
2. A
Bo ovčle meso na krožnikih?
Franc Zagožen preizkuša novo tehnologijo reje ovac -
Napake Iz preteklosti se še tla otJpravItl
Sredi slikovite Zadrečke doline, v Vologu, med
Šmartnim ob Dreti in Bočno, lahko popotnik, če se
zapelje z glavne ceste na levo, skoraj do zadnje kmetije,
tik ob gozdu, vidi za nižinsko kmetovanje dokaj nenava-
den prizor. Na dveh pašnikih, ločenih z nekaj metri meje
in žičnima ograjama, se paseta govedo in drobnica.
Krave na eni strani, leno prežvekujoč vzvišeno opazu-
jejo volnate sodoprste sosede, ovce pa, kot bi se zave-
dale privilegiranega položaja rasnih mlečnip, skrivajo
glave k tlom, strnjeno v trop, ponižne kot ov^ke, le tu in
tam plašno zablejajo. Le jagenjčki, črni in beli se razpo-
sajeno pode naokrog, ne meneč se za vzvišene sesede,
kot bi vedeli, da se tudi njihovemu rodu obetajo boljši
časi.
Franc Zagožen, kmetijski
strokovnjak, genetik, specia-
hst za ovčerejo in izredni
profesor na Biotehnični fa-
kulteti je tehnologiji reje
ovac zakoličil novo pot.
Tehnologije so pravzaprav
lahko različne, prilagojene
pogojem na posamezni kme-
tiji. Ta, ki jo uporabljajo na
kmetiji Zagožnovih, je po-
dobna kot pri intenzivni reji
goveje živine. Ovce se 7 do 8
mesecev na leto pasejo na
sedmih hektarjih pašnikov,
razdeljenih na čredinke, s
pašno kasno rabo zagotovijo
tudi dovolj kvalitetne krme
za zimo, tako da krmila do-
dajajo le jagnjeti. Njihova te-
hnologija pa je, kar jih pozna
ovčereja, tudi delovno naj-
bolj intenzivna, saj so ovni za
razliko os sezonske proiz-
vodnje sozi vse leto v tropu,
tako da ovce kotijo dvakrat
letno. Največ pa je Franc Za-
gožen dosegel s tem, ko je
domačo jezersko solčavsko
ovco križal z ovco pasme ro-
manovski iz severnega dela
Sovjetske zveze, s pasmo, ki
velja za eno najplodnejših.
Na tak način je proizvodnjo
v primerjavi s tisto, ki jo do-
segajo domači rejci, če pri-
merja število jagnjeti, po-
dvojil in celo potrojil, če pri-
merja težo spitanih jagnjet.
Pozabljena
fradlGlJa
Ovce je človek gojil že od
mlajše kamene dobe naprej.
Tudi pri nas, v Sloveniji ima
ovčerja dolgoletno tracicijo.
Po vojni so celo na državriih
posestvih gojili cele trope, ki
pa so jih zaradi bolezni, kuž-
nega zvrgavanja, okoli leta
1955 likvidirali. Takrat so ov-
čerejo črtali tudi iz razvojnih
programov slovenskega
kmetijstva. Tudiv Gornje Sa-
vinjski doUni, največ na Sol-
čavskem, so imeli do tega le-
ta celo kontrolo pi'oizvodnje,
ki je lepo uspevala. Od takrat
naprej pa odkupa, niti po-
speševalnega dela, ni bilo
več. Tropi ovac, ki so šU v
tisoče, so se pred desetimi
leti zmanjšali na borih 700
ovac, danes pa je malo bolje,
saj jih je v vsej dolini dvarkat
toliko. V glavnem so last
kooperantov, hribovskih
kmetov, ki jim je ovčereja
dodatna dejavnost, zato ni
čudno, da ima Franc Zago-
žen, edini ki se z rejo ukvarja
intenzivno, več kot petino
vseh ovac: »Pred 20 leti je
bilo tako tudi pri reji goveda,
saj krave niso dejale več kot
10 do 12 litrov mleka, s spe-
cializacijo in intenzivno rejo
pa dajejo danes tudi 25, 30 ali
več litrov mleka. Kmetje to
rejo že zelo dobro obvladajo,
nekateri so pravi specialisti.
Podoben korak je potrebno
storiti tudi pri ovčereji, saj
tega skoraj nihče ne obvla-
da,« meni Franc Zagožen.
Oskrbovalne
organizacile
brez Interesa
Ovca daje meso, volno, ko-
žuh. Največ dohodka daje
meso, manj volna. Tekstilna
industrija se sicer močno za-
nima za odkup, a ne more
ponuditi cene, da bi bila vol-
na pomemben vir dohodka
od ovčereje. Tudi če bi ves
razvoj usmerih v povečanje
pridelka volne, se ta ne more
več kakor podvojiti, kar do-
hodkovno še vedno ni dovolj
zanimivo. Pomembno je to-
rej meso, ki je za razliko od
svinjskega bistveno lažje, pa
tudi   oksuna   hrana.   Tudi
dietna vrednost je velika, za-
to je v deželah, kjer je oskrba
z ovčjim mesom normalna,
ovčje meso na krožnikih vsa-
ke družine. Zakaj pa ga ni na
naših krožnikih?
Franc Zagožen seveda
pozna odgovor: »Mislim da v
Sloveniji prodaja ni pro-
blem, dosti je namreč takš-
nih, ki gredo po dober jag-
nječi kos mesa na Hrvaško,
problem je le v tem, ker ni
organizirane ponudbe. Z
zmanjšano proizvodnjo je bi-
la prodaja v mesnicah likvi-
dirana, zato bi bilo potrebno
to na novo organizirati, česar
pa nihče ne stori. Najbolj bi
se seveda morale pri tem po-
truditi velike oskrbovalne
organizacije, ki pa nimajo in-
teresa, saj bi bila poraba
kljub vsemu sorazmerno
majhna. Treba je namreč ve-
deti, da je tudi tam, kjer je
ovc veliko, poraba ovčjega
mesa napram govejemu ena
proti štiri. Britanec, na pri-
mer, poje letno 7-8 kg ovče-
tine in 25 kilogramov gove-
dine, medtem ko je v Evropi
to razmerje 1:10. Vendar,
kar je pomembno, potrošnik
je povsod oskrbovan.« V za-
četku bi bila poraba verjetno
res majhna, mogoče 0,2 ah
0,5 kg na potrošnika (v
Evropi 2, na Irskem 14 kg,
bistveno več v Avstraliji, No-
vi Zelandiji, Argentini), ver-
jetno pa bi se krog potrošni-
kov širil. Kljub temu, da tudi
ostali jugoslovanski trg še
zdaleč ni zasičen, pa so naj-
večje, pravzaprav neomeje-
ne možnosti v izvozu, ki bi
bili bistveno ugodnejši od
iiTvoza govedine. Samo v so-
sednji Avstriji: npr. morajo
uvažati jagnjetino iz Argenti-
ne, neomejene možnosti pro •
daje so tudi v muslimanskih
deželah.
Edina skrb -
eenovna
neskladja
Plemenske ovce in ovne iz
Zagožnovega tropa kupujejo
že kupci iz vse Slovenije, ki
pridejo tudi po kakšen na-
svet, saj je Franc Zagožen, če
gre za ovčerejo in njen razvoj
v publiki, res pravi naslov.
Več kot desetletje specializi-
ranega dela in praksa, ki je
potrdila uspeh nove tehnolo-
gije, so zadosten porok za to.
A to ni le znanstveno delo v
laboratoriju, za približno 270
ovac skrbi sam z ženo Mihae-
lo, ki je prav tako kmetisjski
strokovnjak. Košnja, silira-
nje, ovce kotijo 8 mesecev na
leto, ne redko, celo pogosto
pa tri jagenjčke, treba je biti
zraven. Tudi ostriže jih sam,
takole 40 na dan, kadar je čas
za to. Franca Zagožna naj-
bolj veseh, da je trop iz leta v
leto boljši, zanesljiv napre-
dek pričakuje tudi v naprej,
le nečesa se boji: »Zadnja le-
ta se podira razmerje med
cenami krmil, gnojil, živine
in mleka. Leto nazaj so bila
raizmerja še ugodna, od ta-
krat do danes pa se je cena
krmil več kot podvojila, cena
gnojil potrojila, cena mleka
povečala le za 30 odstotkov,
cena živine pa le za 10 do 15
odstotkov. Zaenkrat se gno-
jenje in tudi nakup krmil še
splača, vendar, če se bo ne-
sorazmerje še večalo, lahko
vse dobre tehnologije propa-
dejo, razmišljali bomo lahko
le o ekstenzivnem kmetij-
stvu.«
Neuspešna reja res ne mo-
re biti dohodkovno zanimi-
va, če umetno gnojilo in kr-
milo ne bo poplačano z bolj-
šim in večjim pridelkom, ne
bo napredka. ^
Zaenkrat temu še ni tako,
pri Zagožnovih vsak dan hi-
tijo »proizvodnja« teče. Le
mati DCra se spominja, da je
bilo včasih veliko težje, a se
kljub temu težko privaja, da
so danes kašče bolj prazne
kot nekoč, ko so pri hiši vse
sejali. Ovce pa, ah, te jo pa,
kadar jih gleda, kako v tropu
počivajo pod drevesom, spo-
njinjajo na romarje, knap>e,
ki s I na taistem mestu poči-
vaU med svojim romarskim
popotovanjem. Se dvetletni
Miha je pri hiši, ki že kar
krepko pomaga, a včasih, ko
ga premami igra pravi očetu:
»Kar sam preganjaj ovce, saj
so tvoje!« Naj se ve, kdo je
ovčarski strokovnjak.
RADO PANTELIC
Ovce se sramežljivo stiskajo v tropu, kot bi se zavedale priviligiranega položaja, ki ga je
pri razvoju kmetijstva imelo govedo
Povprečna prireja jagnjeti pri rejcih v Gornje Savinj-
ski dolini je 30 kilogramov po ovci, Franc Zagožen pa z
oplemeniteno pasmo dosega 100 kilogramov letne pri-
reje. Na hektar so Zagožnovi dosegli lani 1000 kilogra-
mov prireje, brez krmil in gnojil pa bi jih le 300 kg. V
Zgomjesavinjski kmetijski zadrugi, se zaradi tega, ker
se boje da ne bo kupcev ovac, niso odločili za specializi-
rano rejo, temveč so začeli ovčerejo vzpodbujati le kot
dopolnilno dejavnost na hribovskih kmetijah. Več kot
30 kooperantov ima manjše trope z več kot 15 ovcami.
Za povečan stalež dajejo tudi premije, ki so jih lani
izplačali okoli 100, kar pomeni, da se je čreda povečala
za ravno toliko ovac. Število res vztrajno raste, vendar
glede na možnosti, ki jih je nakazal Franc Zagožen, še
vedno prepočasi. Med vzroki je vsekakor tudi ta, da
imamo le eno specializirano klavnico za ovce in sicer v
Tržiču.
Franc Zagožen: »Trop je vsako leto boljši*
Rejništvo - liubezen
Dejavnost, ki živi v senci naše pozornosti
Pred leti smo na isto temo
pisali o pojavu, ki živi v senci
naše pozornosti. Velja za ne-
kakšno obliko dobrodelno-
sti, ki ima za nameček še pe-
čat zasebnosti in tako se tež-
ko kosa z drugimi družbeni-
mi dejavnostmi, čeprav je
rejništvo postalo medtem
pokhc.
Današnji zapis mislimo to-
rej samo aktualizirati, ob
tem pa izluščiti nekaj sprem-
ljajočih pojavov in brez dvo-
ma je najpomembnejši ta, da
rejništvo v bistvu izumira,
čeprav je vedno bolj zaželje-
no, iskano, dobrodošlo.
Zanimivo je, na primer, da
je rejništvo pri nas bilo in
ostalo domena kmečkih dru-
žin. Za sprejem rejencev se
praviloma odločajo družine,
ki živijo na podeželju, pa naj
so samo kmečke ali polpro-
letarske. Za rejništvo se od-
ločajo zato, ker jim to omo-
goča vir dodatnih dohodkov
in ker je na deželi vsak otrok
primerna delovna sila. Otrok
sicer predstavlja dodatna
usta, pa tudi dodaten par
rok.
Nadomestnih družin je ve-
dno manj, rejenčkov pa vsa-
ko leto več. Vedno ostrejši so
tudi kriteriji za družine, ki
sprejmejo tuje otroke, kajti
družbeni vidiki glede vzgoje
otrok so vedno strožji, rejni-
ne pa niso visoke, določena
so s samoupravnim sporazu-
mom. Tudi poklicne rejnice
so več ali manj bele vrane,
čeprav si lahko s tem pokli-
cem zaslužijo polno pokoj-
nino.
V celjski občini za tovrst-
no dejavnost ni več pravega
navdušenja, zato je socialna
služba poslala vsem krajev-
nim skupnostim prošnjo za
pridobivanje novih rejnic,
tudi takih, ki so po službah
in bi lahko dajale rejence do-
poldan v varstvo, popoldan
pa. bi jih imele pri sebi, v to-
plem družinskem okolju.
Kljub" temu pa ta dejav-
nost še vedno sloni na lju-
bezni do otrok, ki ne more
biti nikdar poplačana, nikoli
poravnana, niti sebična. Ker
pa se vse to ne da nadomesti-
ti z denarjem, ampak samo z
žrtvovanjem, je vedno manj
takih žensk, ki so se priprav-
ljene razdajati za tuje otroke.
Zato rejništvo životari in
kljub družbeni skrbi, ki bi
morala biti še večja, ne zleze
na zeleno vejo.
Vse priznanje zaslužijo ti-
ste »mame«, ki tujega otroka
ne ločijo od svojega. Tudi ta-
kih je še nekaj, še več, v veči
ni so.
Rejnica Fanika lahko
pokara, pa toplo
poiioža in osreči
v Začretu pri Celju smo
našli rejniško »mamo« - Fat
niko Podgorelec, ki naj slu-1
ži za vzgled vsem tistim, ki|
še omahujejo med odloči-
tvijo ali naj sprejmejo re-
jence v svojo družino ali ne.
»Mama Fanika kot jo kli-
čejo njeni varovanci je ob-
dana z zadovoljstvom in no-
tranjo srečo, ki jo vsak njen
rejenec začuti. Je enkratna
vzgojiteljica, ki zna pokara-
ti, pa tudi toplo pobožati in
osrečiti.
Sončni žarki so komaj
našli pot skozi gosto brajdo,
pod katero so se igrali ob
našem srečanju trije stalni
rejenci, za katere skrbi rej-
nica Fanika: Ana, Vojko in
Rezika.
Ana nima staršev in obi-
skuje delavnico pod poseb-
iVa dvorišču pri Podgorelče^'
domač izdelek, sedijo: Bar^ j
Vojko. Ob nje so se postavi'
Ana
_^>
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Orlovo gnozdo le mišje gnezdo
Ko smo se pred dnevi
mudili v Logarski dolini,
smo obiskali tudi Orlovo
gnezdo, kočo pri slapu
Rinka, ki je v oskrbi celj-
skega planinskega druš-
tva. Ob spodbudnem na-
pisu »Bife in prodaja
spominkov«, je bila pot
po stopnicah veliko
lažja.
V koči smo našli oskrbni-
ka, Aleša Šego, kar samega,
zato je bil takoj pripravljen
za klepet, pa tudi postrežba
je bila pohvale vredna. Orlo-
vo gnezdo oskrbujeta sicer
dva oskrbnika, v petek pa je
bil tam le Aleš, ki letos prvič
preživlja poletje ob takšnem
delu. Dodal je še, da tudi
zadnjič, saj se mu v jeseni
obetajo boljše možnosti. Za-
jadral bo namreč med obrt-
nike, sedaj pa si nabira le de-
nar, ki ga potrebuje za do-
končno uresničitev svojih ci-
ljev.
Orlovo gnezdo je odprto
od srede junija do srede sep-
tembra. To, da so šolski in
sindikalni izleti večinoma v
maju in septembru, pa pla-
ninskega društva iz Celja ne
zanima, saj so očitno zado-
voljni s tem, kar imajo in se
varujejo tega, da bi zaslužili
še kaj več.
Za vse tiste, ki mislite, da
je delo oskrbnika na Orlo-
vem gnezdu le pospravljanje
koče in prodajanje pijače ter
spominkov, naj povemo, da
je bil Aleš letos že vse od
odstranjevalca miši, poprav-
Ijalca lukenj v lesenih stop-
nicah, pa vse do nosača pija-
če iz doline. Ta naloga mu
ostaja čez vso sezono. Motor,
ki je bil na razpolago, je zata-
jil že po nekaj dneh. Verjet-
no mu ni ustrezal gorski
zrak, ker v hrib ni hotel niti
zakašljati, zato je moral v po-
pravilo, od koder p>a ga bo
verjetno za nekaj dni dobil
oskrbnik, ki bo Orlovo gnez-
do oskrboval prihodnje leto.
Tudi lesene mize so v neza-
vidljivem stanju. Majejo se
sem in tja in človek lahko
odšteva le minute do takrat,
ko se bo pod težo steklenic
in kozarcev kakšna sesula.
Tudi za rekreacijo oskrbni-
ka je poskrbljeno, saj se vsak
dan napoti na Okrešelj, kjer
spi, se hrani, tu sta všteti le
zajtrk in večerja, kosila pa
tako ali tako ne potrebuje,
saj je to dobro in koristno za
linijo.
Ko je beseda nanesla na
spominke, je Aleš samo za-
mahnil z roko in pokazal na
klobuke, ki naj bi posnemali
pokrivala, ki so jih nosili za-
četniki slovenskega plani-
narjenja. Na žalost pa so iz-
delovalci teh klobukov očit-
no pod vplivom ameriških
riscink, saj ti klobuki spomi-
njajo na tistega, ki ga nosi
mišek, ki sliši na ime Speedy
Gonzales. Poleg tega je na
voljo še mnogo miniaturnih
klobučkov enake oblike in
pomislite, celo značke in raz-
glednice lahko kupite.
Priznati pa je treba, da je
vsa Logarska dolina podob-
no založena s spominki. V
Lučah, kjer smo se ustavili
na poti v Logarsko dolino,
smo obiskali tudi poslovod-
kinjo Mercatorjeve trgovine
in jo povprašali o turistični
ponudbi. Med drugim je vse-
vedno rekla: »Saj, turisti ho-
čejo vedno nekaj več, če pa
bi to nudili, pa ne bi hoteli
kupiti. »Blagor tistim ki lah-
ko vidijo v prihodnost! Da
pa v Lučah niso od muh, po-
ve podatek, da nudijo turi-
stom kot spomin na Savinj-
sko dolino in Slovenijo ru-
ske babuške (Made in
USSR), pri čemer turisti ku-
pijo več muh na en mah. V
veliki in okrogli babuški se
skriva še več manjših, kar
gotovo osreči vsakega kup-
ca. Tudi pojoče skrinjice so
naprodaj. Ko jo odpreš, se po
sobi razleže milozvočna glas-
ba iz obdobja vladavine celj-
skih grofov in osreči vsako-
gar, ki to čudo sliši. Pišemo
iz lastnih izkušenj, saj je to-
varišica poslovodkinja pred
nami demonstrirala napra-
vo, ki stane nekaj čez 2000
dinarjev, kar pa sploh ni ta-
ko veliko, če pomislite, koli-
ko lepih uric lahko preživite
ob poslušanju te glasbe.
Tako je turistična ponud-
ba zares »pestra«, čeprav tu-
risti skorajda ne morejo ku-
piti ničesar tipično sloven-
skega.
NATASA GERKES
GORAN OBREZ
Orlovo gnezdo obišče
vsako leto mnogo ljudi
predvsem zato, ker je od
tu lep razgled na slap
Rinko in okoliške vrho-
ve. Zato je lesena ograja
kot nalašč za naslanja-
nje in uživanje ob pogle-
du na naravne lepote.
Vse skupaj pa bi se slabo
končalo, če ne bi okoli
napeljali »zajle«, ki va-
ruje turiste, da ne zgrmi-
jo z ograjo vred v hladno
Savinjo. Če bo celjsko
planinsko društvo še na-
prej tako »vestno« skr-
belo za Orlovo gnezdo,
jim bo gotovo uspelo, da
bo lepega dne koča z
oskrbnikom in mišmi, ki
preživljajo tu zimo, zgr-
mela v dolino.
Dogollek v Mirnem
zalim
Jadransko morje je to sezono, kot
znano, prepolno turistično dopust-
niških teles. Plaže so strašansko za-
sedene, pa spet oe tako, da ne bi
vsako telo našlo svoje »kvadratu-
re«, še celo več. V statistično gnečo
bodo morali ljubitelji statistike
vsekakor uvrstiti izjemne, da ne re-
čemo, čudovite, skoraj popolnoma
osamljene plaže, kakršna je na pri-
mer v Mirnem zalivu na bližnjem
otoku. Kakšen zemeljsko vodni raj!
Skoraj kot nekakšno Robinzonovo.
Robinzonovo zato, ker se vam, ko
pridete skozi borov gozd do izredne-
ga peščenega zaliva, zazdi, da ste
sami Robinzon ali pa je Robinzon
lahko tudi ta, ki pravkar korači
vzdolž obale in razkazuje vročemu
soncu svoj prelepi Adamov kostim.
Čez čas ugotovite, da je v Mirnem
zalivu le malo človeških bitij, od
teh jih je nekaj v golem in nekaj v
tekstilnem stanju. Gola in pokrita
koža živita v lepem sožitju.
Tu moti človeka izreden mir. Mo-
ti ga molčečnost kopalcev. Nihče ne
govori ali vsaj slišati ni, da bi govo-
ril. Kdaj pa kdaj se z drobnega ka-
menja dvigne telo in stopi čez nasip
do šotora. Pride spet oni, ki bi bil
lahko Robinzon, p^ je samo Slove-
nec s sicer zdra vo rja vo, tu in tam že
precej ohlapno in žarkasto nabrano
kožo. Stopa vzravnano kot bi hotel
samega sebe prepričati o nasprot-
nem, kakšen dedec in pol namreč je.
Pa se pred njim pojavi droben ita-
lijanski turist, ki ga vpraša: »Gde
nudisticka plaza?«
»Vse to je nudistična plaža!« mu
pokaže oni vzdolž zaliva. Pojasni
mu, da se lahko sleče, kar Italijan,
ne bodi sramežljiv, tudi brž stori.
Ko odloži vse, kar ima na sebi, za-
gleda na plaži žensko v kopalkah.
»A zasto ona obucena?« vpraša.
E, zakaj? Tu so nekateri oblečeni,
drugi slečeni, kapišo?«
»A zasto ja mora svuči?«
> Zašto? Zato, ker si hotel biti nu-
dist! Alora, kaj se nisi sam slekel?
Hočeš biti nudist, ali bi rad nudiste
samo gledal?«
»Nista ne kapisko,« začudeno reče
Italijan.
»Kaj ne razume? Vse je razumlji-
vo,« reče oni. »Ti svucen ili obucen,
vseeno, saj tako nimaš dosti poka-
zati.«
»E, sad razume,« se razveseli oni
in se hitro spravi v kopalke.
DIHUR
polcllc?
li pogo]i na Golovcu, v
ju.
bjko je nekoliko vedenj-
moten, Rezika je bila
fzeta materi alkoholičarki
je v nadomestni družini
Podgorelčevih našla dru-
lom. Torej, vsi trije otroci
toloobvezni in prav te ima
ma Fanika najraje.
Majhni so res bolj luštni,
večje pa sem se bolj nava-
li« meni Fanika.
endar ti trije nadebudne-
liso edini, za katere skrbi
igorelčeva mama. Varuje
mukinjo Natašo ter neča-
0 hčerko.
.0 so ji pred leti lastni
bci, tri ima, odšli od do-
\, je bila hiša prazna, oba z
žem pa navajena otroške-
živžava.
Idločila sta se, da rejniš-
, s katerim je rejnica Fani-
pričela leta 1965, ne bosta
istila iz rok, zlasti, ko se je
ko čez deset let zaposlila
tako postala »uradna«
liška mati, ki si zdaj nabi-
pokojninska leta. Stiri-
st let jih ima že od prej, ko
je bUa zaposlena kot delav-
ka, vsa ostala pa bo dočakala
doma, ob veliki skrbi in negi,
ki jo njeni rejenci tako zelo
potrebujejo.
Bila so leta, ko je imela tu-
di po enajst rejencev, večino-
ma pa osem, trenutno ima
zdaj le tri.
Za nje dobiva mesečno
7000 dinarjev, v to vsoto je
vključena hrana, stanovanje,
obleka, šolske potrebščine.
Za vse dobiva še rejniško na-
grado, ki je različna glede na
težavnostno stopnjo varo-
vancev. Rejniška nagrada, ki
jo mama Fanika sprejema
vsak mesec znese nekaj rha-
lega več kot 9000 dinarjev.
»Z doma pridelano vrtnino
pridem nekako skozi, kori-
stim redno razprodaje, da
otroke primerno oblečem.
Pretikam vsak dinar in dva-
krat ga obrnem predno ga iz-
dam. Tako so pokriti le ma-
terialni stroški, vse ostalo je
zastonj.«
Rejnica Fanika se za-
veda, da ljubezni ne mo-
rejo poplačati, skrbi še
manj, zlasti se čuti odgo-
vorno tudi potem, ko re-
jenci odhajajo od nje. Le
tako vidi, če jih je dobro
vzgojila, odprla dovolj
široka obzorja za samo-
stojno življenje. Še dolgo
potem ko so ji ptički
brez gnezda, katerim je
ona spletla novo domo-
vanje, odleteli, jim sledi
na njihovi življenjski po-
ti. Pišejo ji od vojakov,
se vračajo na obiske, se
je spominjajo ob obletni-
cah, skratka, ne pozabijo
na njo. Veliko se jih je od
nje poročilo, nekaj, a teh
je bolj malo, se je vrnilo
k staršem, ko so se raz-
mere doma uredile.
Dom je beseda, ki pooseb-
lja rejnico Faniko. Nanj je
vezana vse svoje življenje in
le enkrat ga je za kratek čas
zapustila. Odšla je na morje,
enkrat samkrat in še to za
štedilnik, kjer je kuhala za
otroke. Teh malih bučk, ku-
štravih glavic, jeznoritih po-
gledov, ki jih kmalu ukroti,
je bilo že toUko v njenem živ-
ljenju, da ne ve povedati šte-
vila.
In recept za njeno vzgojo
smo hoteli slišati na koncu
našega obiska.
»Doslednost in še enkrat
doslednost. Ce le malo pri
otrocih popustiš, zgubiš vse,
kar si dolga leta gradil,« pra-
vi mama Fainika, za katero
imajo na Centru za socialno
delo v Celju samo pohvalne
besede.
ZDENKA STOPAR
^tno. Na vlaku, ki je
^tien, Rezika, Nataša,
"a Fanika ter Katja in
Sešicovi znalo delati s iconji
Bil je precej vroč popol-
dan, ko sem stopila na pro-
strano dvorišče lepo ureje-
ne hiše Mire in Jožeta Šeško
iz Socke. Sedli smo za mizo
v senci in pogovor je kmalu
nanesel na konje, zaradi ka-
terih sem prišla. Takrat se
je iz lepo urejenega hleva
vrnil še sin Tomaž, ki je
pravkar nakrmil konje.
»Vidim, da ste pravkar na-
krmili konje. Jih imate že
dolgo pri hiši?«, se pozani-
mam. »Na to smo začeli mi-
sliti takrat, ko sem od star-
šev podedovala štiri hektarje
zemlje. Ker je bila ta površi-
na večino travnata, smo mi-
slili kupiti kakšno govedo.
Potem smo slišali o pomanj-
kanju konj pri nas. V kmetij-
ski oddaji je to bilo,« je pov-
zela besedo Mira: »2e od
nekdaj sem imela rada ko-
nje. Tako smo se odločih za-
nje. Kupili smo nekaj žrebic.
Takrat smo vzeli v najem še
tri hektarje zemlje. Kaj kma-
lu smo ugotovili, da se reja
konj ne izplača. Vendar smo
ostali pri prvotnem načrtu,
saj je naše delo predvsem
ljubiteljskega značaja.«
Zdaj imajo pri hiši tri kobi-
le. Gospodar mi je pojasnil,
da so to polkrvni Angleži. To
je edina jugoslovanska pa-
sma. Izvirajo iz kobilarne
Zobnatice v Vojvodini v bli-
žini Bačke Topole.
»Konji zahtevajo veliko
več pozornosti, kot govedo,«
je povedala Mira; »zato ves
prosti čas porabimo za
nego.«
Krmijo jih najmanj trikrat
na dan in dvakrat temeljito
očistijo hlev. Krmijo jih naj-
več s senom in s slamo. Ob
napornem delu, ko konj iz-
gubi veliko energije, dodajo
senu in slami še oves. Konj
potrebuje 6-9 kg sena in
3-4 kg slame. Ob zimskem
času pašo nadomestijo s ko-
renjem.
Kljub vsemu pa brez kme-
tijske zadruge le ne gre, saj
velikokrat nastanejo težave
pri nabavi dragega ovsa. Ta-
krat jim priskoči na pomoč
zadruga.
Najprej so se ogreli za ko-
operacijsko pogodbo, saj je
kmetijska zadruga obljubila
posojilo pri nakupu žrebic,
vendar zaradi neposluha
bančnikov do uresničenja
pogodbe ni prišlo.
»Mislim, da se premalo za-
vedajo pravega pomena
konj. Mislijo, da so pri hiši
samo zaradi lepega in s tem
sem imela že nemalo težav,«
je povedala Mira.
Konji so predvsem tudi
izvozno »blago«. V juniju so
prodali kobilo, strenirano za
preskakovanje ovir v Avstri-
jo. Da pa dosežejo kakovost
in dovršenost konja, tudi za
uspešno prodajo v tujino, je
potrebno dosti truda.
Trening konj jo za ves te-
den sestavljen po posebnem
umiku. Prvi dan v tednu jez-
dijo v naravo, drugi dan jih
dresirajo, tretji dan je kondi-
cijski trening, četrti dan ko-
nji preskakujejo ovire brez
jahača, peti dan sledi lanžira-
nje (konj teče v krogu s pre-
merom 12 metrov in na po-
vodcu), šesti dan preskaku-
jejo ovire z jezdecem, sedmi
dan pa so prosti.
S konji se že od 11. leta
ukvarja sin Tomaž. Njegov
trud pa je bil že nekajkrat
poplačan    z    zavidljivimi
uspehi na konjskih tekmo-
vanjih. Lani je bil na republi-
škem tekmovanju v preska-
kovanju ovir s kobilo, ki si jo
je sam vzgojil ob pomoči
celjskega trenerja Zmaga
Hermana, petkrat prvi in šti-
rikrat drugi. To mu je omo-
gočilo štirinajstdnevni tre-
ning ob pomoči trenerjev
vse Jugoslavije v Lipici. Ta-
ko je svoje znanje izpopolnil
z dragocenimi izkušnjami.
Letos je dosegel zmago na
tekmi v preskakovanju ovir
med Slovenijo in avstrijsko
Koroško.
Vendar vse te uspehe
spremljajo tudi težave. Ena
izmed njih je oprema, ki je
pri nas ni mogoče kupiti, za-
to si morajo pomagati druga-
če. F*ri tem jim pomaga sed-
lar Fidler, ostalo pa morajo
kupiti v tujini.
»Se dobro, da znamo konja
sami podkovati«, je pripo-
mnil gospodar Jože, saj ima-
jo razvito tudi kovaško in
ključavničarsko obrt.
LEA POKLIC
Jože, Tomaž in Mira Šeško z domačimi kobilami, ki sodijo v pasmo polkrvnih Angležev.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
2. AVGUST 1984
Spremljanje TV prenosov z olimpijskih iger
vam omogočajo TV sprejemniki, barvni in črno
beli, ki jih dobite na oddelku ELEKTRO-
AKUSTIKE v Veleblagovnici T
Ernest Tiran
Razbojnik
Guzaj
30
Guzaj je že več kot dve uri čakal v
gostilni pri županu Breskvarju v Pod-
sredi, Bošteleta pa ni bilo in od nikoder
ni bilo, čeprav mu je bil sporočil, da
prav zagotovo pride. Kaj za sto vragov
je le spet prišlo vmes? O tako važnih
rečeh sta se imela pogovoriti. Zadnjič
na Rudnico ga tudi ni bilo; nekaj ni v
redu z njim! Ko bi mu zlodej vsaj po-
šteno povedal, kaj misU! Pa nič, - sami
izgovori! Ce misli, da ga bo imel za
norca, si ni izbral pravega! Mogoče se
na to zanaša, da se sam ne bo upal
prikazati na Dobrno? Mogoče ga je pa
res kaj zadržalo in zato ni mogel. Ko bi
človek le vedel, pri čem je! Guzaj je bil
ves nataknjen in resast. C'^ je izbegnil!
Če bi le res nič ne bilo z njim, bo moral
kako drugače. Klančarico bo dobil v
roke, naj velja, kar hoče! Ta stvar se
zdaj le že predolgo vleče. Prekleta ba-
ba, dobil jo bo in če bi jo moral iz pekla
izdreti!
Brcnil je mačko, ki se mu je dobrika-
la okrog nog, da je odletela na sredo
hiše, vstal, odšel na dvorišče, da pogle-
da po konju in naročil hlapcu, naj mu
položi ovsa. In če bi kdo vprašal po
gospodu oskrbniku, naj mu reče, da
počaka v gostilni. Zdaj seje brez prave-
ga cilja odpravil po trgu, da si malo
razgiblje od samega sedenja otrple
ude. Ni še hodil dve minuti, ko je zagle-
dal nekaj korakov pred seboj žensko. -
Guzaj se je kar zdrznil, - na svet taka
kot Klančarica! Ista postava, ista debe-
lost, ista drža in hoja. Seveda ni mogla
biti res ona, kaj pa naj dela Klančarica
v Podsredi! To je Guzaj vedel, pa je le
stopil hitreje, da jo vidi od spredaj. Ni
bila ona, podobna pa tako, da se je
Guzaj kar zastrmel vanjo in glasno re-
kel:
»Prekleta baba!« Pa sta bila vkup.
Ženska je obstala, se podprla v boke,
pogledala Guzaja kakor Jastreb pišče,
se zadrla nad njim:
»Nesramnost! Kaj takega!«
In takoj sta se vzeli kakor iz zraka še
dve drugi ženski in že tudi bili v stanju,
stroge pripravljenosti. Guzaj se v
prvem trenutku sploh ni zavedal svoje-
ga položaja. Široko se je zarezal in
vprašal žensko, kaj ji ni všeč in zakaj se
pravzaprav razburja? Potem se je pa
takoj začela predstava! Ženska mu je
pripeljala klofuto z leve, klofuto z de-
sne, oni dve, ki sta bili doslej v priprav-
ljenosti, sta kakor na komando stopili
tudi v akcijo, ena, ki je imela cekar v
roki, ga je z njim, druga, ki je bila praz-
nih rok, pa mu je od zadaj segla po
glavi, klobuk z gamsovo brado je bil v
hipu klobuk brez gamsove brade in na
tleh, komaj ga je Guzaj še rešil izpod
nog in iz prahu, gamsa ni več utegnil.
Prav zabavno je bilo, samo za Guzaja
ne! Komaj komaj jim je dopovedal, da
res ni imel nobene od njih treh v mi-
slih, še od daleč ne, saj jih še nikdar ni
bil prej niti videl, pa mu niso hotele
verjeti, še poslušati ne, kar udrihale so
po njem, vedno več jih je bilo, vrag si
vedi, od kod so se naenkrat vzele, prav-
kar je bil trg še čisto prazen in človeka
ne na cesti! Tiste, ki so zadnje prišle,
seveda sploh niso vedele, zakaj gre
pravzaprav, druga je bila bolj ogorčena
od druge! »Baraba pijana!«, je bilo še
najmilejše, kar so mu rekle. Pa še mno-
go drugega neprijaznega, Guzaj si res
ni utegnil vsega sproti zapisovati. Sicer
pa tudi on ni imel privezanega jezika in
se je korenjaško otepal, nič ni vdano
čakal in držal, da je pljuskalo po njem,
le da je bila premoč le prevelika. Sicer
je zdaj pa zdaj katera od žensk zavre-
ščala, druga srdito zakričala in tretja
zastokala in se povlekla v rezervo, od
daleč gledano je bil to le najlepši pre-
tep sredi belega dne, kar jih jePodsre-
da kdaj koli od turških časov naprej
doživela. »Na pranger z njim!« se je
oglasil klic. »Na pranger!« je bil deset-
kraten odmev. In so spet navalile. Gu-
zaj se je vdal, pobesil roke, hinavsko
ponižno in skesano vprašal:
Pranger v Podsredi. »Podsreški pranger,
čast in dika in ponos starodavnega trga
Podsrede...«
»Kaj imate res pranger v Podsredi?
Ženske, kaj vam pa je, saj sem čisto
nedolžen, pustite me no! Saj res nisem
nič hudega mislil.
Pa .so se za trenutek res nekoliko
pomirile, sicer jim je pa bilo tudi že
sape primanjkovalo. Zdaj vsaj padalo
ni več po njem. Že itak je bil ves sku-
štran in prebunkan in pomečkan. Ena
izmed žensk pač najmiroljubnejša ali
pa najmanj bojevita, kakor hočete, je
rekla:
»Kaj še za naš pranger ne veš, capin
nemarni? Od kod si se pa vzel! Se ti
vidi, da moraš biti s hribov! Glej ga,
tule je, tu smo svojčas privezovali take,
kot si ti. Mar ne veš, da je Podsreda že
toliko sto let trg!?«
Guzaj si je oddahnil, prišel spet k
sebi, se spomnil, da pes tako dolgo ne
more ugrizniti, dokler laja. Pa je napra-
vil novo, še hujšo napako! Široko se je
zarezal in čez ramo pokazal na res ne-
koliko obaltno obzidan sramotni ste-
ber:
»To naj bi bil tisti vaš slavni pranger?
Tale turški nagrobni kamen?! Hahaha-
hahaha!«
Podsredški pranger, čast in dika in
ponos in slava starodavnega trga Pod-
srede, predmet stare prisrčne zavisti in
nevoščljivosti vseh sosedov Šempetra-
nov, ki so ga nekoč Podsredčanom že
ukradli, pa ga je pravična oblast nazad-
nje le prisodila Podsredi v nadaljnjo
last in čast in posest!
»Hahahahahaha!«
Pa se ni dolgo smejal, ženske so
ogorčene nad novo, nezaslišano žalitvi-
jo njihovega najsvetejšega spet planile
po nesramnem predrznežu in slabo bi
se bilo godilo Guzaju in kdo ve, ali se
naša povest ne bi zdajle in na tem me-
stu sploh končala, da se k sreči nista
izza ogla čisto blizu njih pojavila dva
orožnika, ki sta se pravkar vračala s
patrulje. Ženske so ju zagledale, in
prav tako skrivnostno neopazno kakor
so bile prišle, spet izginile, Guzaj je bil
rešen. Vsaj najhujšega. Našiv na rame-
nu je bil strgan, gamsove brade ni bilo
nikjer, zeleni klobuk pa prav nič zelen,
temveč ves povaljan in prašen in bla-
ten. Gospodar ga je na kolenu natego-
val v staro obliko, z robcem brisal prah
in blato z njega.
Orožnika sta seveda bila priči samo
zadnjemu dejanju. Ustavila sta se pri
poklapani žrtvi in šlo jima je na smeh:
»Kaj pa je bilo? Kaj ste pa imeli?«
Guzaj je še kar naprej otepal prah z
obleke in se držal še veliko bolj kislo,
kakor je bilo nujno treba.
»Kramensko so hude vaše ženske!
Svoje žive dni še nisem doživel kaj ta-
kega. Ravno zadnji čas ste prišli in me
rešili. Najlepša vama hvala, gospoda!«
»Zakaj pa dražite sršene?! Prav vam
je! Brez vzroka vas prav gotovo niso.
No, saj tako hudo pa spet ni bilo, haha-
ha! Zdelale so vas pa kar v redu, haha-
haha!«
Guzaj je stisnil zobe, kaj pa je mogel
drugega.
»Za prazen nič! Še sam ne vem, kako
se je začelo! Nekaj sem menda rekel,
pa takoj vame! Vrag jih vzel! In naen-
krat jih je bila cela kompanija, pa so
padle po meni! Menda samo zato, ker
nisem, hotel verjeti, da je Podsreda trg!
S hudičem so! Bolj ko sem se jih otre-
sal, več jih je bilo. Kakor ose. In jezike
imajo, naši bizeljski klopotci niso nič v
primera z njimi!«
»Kaj ste z Bizeljskega?«
»Da, tam blizu. Iz graščine. Sem imel
opravek tukaj. Pri Breskvarju imam
koleselj. Veste kaj, gospoda, če vaju
smem povabiti na četrt vina, če imata
čas, seveda, če sta v službi, potem že
vem, da ne moreta. Zelo bi me veselilo,
res bi se vama rad vsaj malo oddolžil za
to, ker sta me rešila iz smrtne nevarno-
sti, hehehehe!«
Orožnika sta se spogledala.
»No, nič strahu! Zdaj se ne bodo več
upale, ko so naju videle z vami. Bi šla,
za vsako sigurnost, - kaj misliš?«
Tovariš je tudi mislil, da bi za vsako
sigurnost nemara le res morala iti.
In so šli.
Krčmar Breskvar se je skrivaj na-
muznil, ko je zagledal gosposkega go-
spoda oskrbnika vsega povaljanega in
prašnega, pa je takoj šel po krtačo in še
sam najprej prizadevno pomagal od-
stranjevati zadnje sledove babje voj-
ske, potem je šele šel po naročeni bo-
kal vina.
»Ej, te naše ženske, postavijo se pa za
pravico in resnico, prmej da se! Nismo
ne kar tako! No, saj ni bilo tako hudo,
saj se skoraj nič več ne pozna! Haha-
haha!«
Pa je p. isedel še on v družbo, ko je
imel ra\iio čas. Najprej je gospodu
oskrbniku podrobno razložil slavno
zgodovino Podsredških tižnih pravic,
nismo ne kar tako, potem je prišla na
vrsto še znamenitejša pravda za pran-
ger. Orožnika sta se spet in spet vračala
k ženskam, kako so samozavestne in
da res ni dobro z njimi češenj zobati.
Guzaj je samo poslušal, se sploh ni vta-
knil v pogovor, samo natakal jima je in
kislo se je držal Oni so mislili, da je
zato tako molčeč, ker ga je sram, da so
ga ženske nabunkale, hahahaha, saj ni
bilo res ne tako hudo, hahahaha. Piha-
jo in praskajo kakor mačke, pa znajo
biti tudi mehke in prijazne, kakor mla-
de mucike, kadar so pri volji in za ko-
gar so, za vsakogar pa že ne, hahahaha-
ha! Guzaja je kuhala jeza, srbelo ga je,
da bi jim vsem hkrati vrnil za njihovo
omejeno domišljavost in bahačenje, pa
mu ni nič pametnega padlo na pamet,
pa tudi pre\iden je moral biti. Naročil
je še pijače, in krčmar naj prinese gnja-
ti za tri lačne! Vrag naj vzame vse sku-
paj! Onadva imata dolg in naporen in
nevaren obhod za seboj, on pa dolgo
pot pred seboj, - da se podpro! Krčmar
je ravno prinesel naročeno in jim želel
dober tek, ko je priletel njegov najsta-
rejši poba:
»Ata, brž v hlev, krava pometuje!«
Pa je ata moral v hlev, oni so se pa -
začeli podpirati. In potem zamakati.
Pri četrti, peti kupici, so od domačih
dogodkov prešli k dogajanjem v svetu,
orožnika sta razlagala, kakšen je svet
dandanes, ljudje so sami roparji in go-
ljufi in tatovi, če bi orožnikov ne bilo,
bi drug drugemu samo kradli in nihče
ne bi nič delal, nazadnje bi pošteni lju-
dje morali od lakote pokrepati, da, tako
je! Bog nas živi! In njegov tovariš je
izpraznil kupico in jo prazno postavil
nazaj na mizo. Da, tako je! Bog te živi!
Guzaj je pa obema takoj spet natočil,
pa sta pozabila, da sta pravkar pila, in
sta še enkrat, tokrat je pa Guzaj rekel,
bog vaju živi! Nakar je bil prvi mnenja,
da se na tako večerjico že da, drugi je
pa soglašal.
Kaj pa o Guzaju, je o njem kaj nove-
ga čuti? Sn ga že dobili?
Orožnika sta za trenutek pomolčala,
potem pa je prvi rekel:
»Hudič«, drugi je pa pristavil: »Pre-
kleta baraba!«
Oba sta pa bila enakega mnenja, da
jih ne bo več dolgo imel za norca.
»Če bi ga le dobil, \Taga!«, sejejuna-
čil prvi.
»- bi ga zlodja za pete obesil!« je
dopolnil drugi.
»In jaz bi dal za dva bokala vina!,« je
rekel Guzaj. »Halo, gospod župan,
Breskvar, kje pa ste? Prinesite ga še!«
»Prekleti mačor!«, je prvi orožnik
brcnil mačko, ki je bila zaduhala gnjat
in mu krotko silila v naročje. »Ne mo-
rem trpeti mačk, in tu v Podsredi jih je
najmanj milijon! Pomalem pri vsaki hi-
ši deset!«
Med vrati se je pokazal krčmar, kije
pravkar prišel iz hleva.
»Zakaj jih ne podavite, zverjad po-
tuhnjeno? Saj jih je, da bi jih lahko
izvažali! Nikjer jih še nisem videl to-
hko!«
»E, smilijo se ženskam, smilijo«, seje
smehljal krčmar.
»No, ne bi ravno rekel, da so tako
usmiljene, te vaše babnice, mačke bi se
jim smilile, krščen človek se jim ne,« je
nalašč pristavil Guzaj. In so se zasme-
jali vsi štirje. Hahahahahaha!
»No, je bilo vse v redu?« je prešel
orožnik k stvari.
»JunČek je, junček, pa še kakšen. Pa
je imela šele drugi teden rok! E, nismo
mi ne kar tako, hehehehe!«
i AVGUST 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Pozabljeni zidar
]Vli:iilo je že več kot mesec
pi kar mi je umrl mož, zi-
gr. Opisati vam moram svo-
, razočaranje. Tako po voj-
jjj je mož začel z zidarskimi
eli na Planini, kjer je skup-
\o 7. bratoma gradil domove
požganim« kmetom. Ko so
jiTi opravili delo, se je napo-
ji zidat v Šentjur. Marsikate-
3 iK>va hiša v tem kraju je
rasla pod rokami mojega
joža in njegovih bratov. Ko
g je ustanovilo gradbeno
lodjetje Ingrad, je mož delal
njem kot kvalificiran zidar.
)ela] je neprenehoma dvaj-
et let, potem pa so ga zaradi
»žke bolezni morali upoko-
iti. Pokojnina je bila izredno
lizka, saj je imela vsaka šivi-
ja, upokojena z enako delov-
10 dobo boljšo.
Res je mož za svoje marlji-
0 delo prejel priznanje In-
rada, ki ga je lahko gledal
led svojo težko in dolgotraj-
10 boleznijo. Denarja pa je
lilo premalo, saj bi, če bi ži-
el sam, še za kruh ne imel
lovolj. Sreča je bila, da so ga
ned boleznijo podpirali
itroci. Najtežje pa mi je, ko
e spomnim, da ni na njegov
)Ogreb prišel na zadnje slo-
ro nihče iz njegove delovne
irganizacije. Bili so obvešče-
li, pa je bilo zaman. Niso mu
mogli podariti niti cvetke,
aj šele venec. Prišli pa so
aposleni iz vseh delovnih
irganizacij, kjer delajo otro-
;i. Bili so njegovo zadnje
ipremstvo, podarili so cvetje
n pomoč. Le Ingrad, pri ka-
erem je izgubil največ
dravja in moči, je ostal gluh
n nem.
Iskreno se zahvaljujem ko-
ektivu EMO Šentjur, pred-
«dniku združenja obrtnikov
z Celja ter kolektivu LIK
Savinja za vso pomoč.
JOZICA DRAMEi
Naplavine In zel
Ob stebrih mostov preko
Savinje se po vsakem več-
jem deževju in visoki vodi
nabere veliko naplavin, ve-
jevja in druge navlake. Po-
gled na zdaj lepo zeleno Sa-
vinjo, ki ima zaradi posreče-
nega jezu tudi višjo- gladino
in ko je zgrajen odvodni ka-
nal, je res lep. Motijo pa ga
prav te naplavine ob obeh
mostovih. Prav zanikrno in
malomarno je, da se naplavi-
ne ne odstranijo. Morda pa
bi lahko pomagali celjski ka-
jakaši, ki jih večkrat vidimo
ob Savinji. Najbrž tudi ne bi
bilo odveč, če bi bil ob jezu
vedno privezan čoln za mo-
rebitno reševanje ob potrebi,
kot je bUo to v stari Jugosla-
viji.
Na Tomšičevem trgu je ze-
lenica ped bleščečo Marijino
soho vsa preraščena s pleve-
lom. To moti, še posebej, ker
je na odprtem odru veliko
prireditev. Naj se vendar ta
zelenica prekoplje in zaseje s
travo ali pa posuje s peskom
in belim kamenjem, da bo ta
kraj v starem predelu Celja
lep in urejen. Pa še nekaj -
na prednji strani tega ograje-
nega prostora je nekdo iz tla-
ka odnesel precejšnje število
kock. Nujno je, da bi tudi to
odpravili.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Odlični urologi
v časopisih pogostoma za-
sledimo ostre kritike in ne-
godovanja pacientov zaradi
površne obravnave obolelih,
neustreznih razmer in nepri-
mernega odnosa zdravstve-
nega osebja do bolnikov. Te-
ga zagotovo ni mogoče trditi
za urološki oddelek celjske
bolnišnice, kjer pacientu vo-
dja oddelka, zdravniki, me-
dicinske sestre in ostalo
osebje posvečajo vso skrb in
z največjo mero prizadevno-
sti ter razumevajoče prijaz-
nosti nudijo vse, kar je v nji-
hovih močeh. Na oddelku
vlada vzoren red in prijetno
toplo vzdušje, kar je poleg
strokovne medicinske po-
moči velika moralna vzpod-
buda, ki v veliki meri pripo-
more k bolnikovemu dobre-
mu počutju in hitrejšemu
okrevanju. Sele, ko človek
zboli, se zave, kako lahko
uglašen kolektiv z veliko
mero odgovornosti in člove-
ških vrlin pripomore k hi-
trejšemu zdravju. Osebje
opravlja svoje vsakdanje na-
loge v izredno težavnih raz-
merah, saj poleg stalne bu-
dnosti zahteva delo tudi veli-
ko fizičnega napora. Ce bi tu-
di v vseh ostalih zdravstve-
nih zavodih vladale takšne
razmere kot na celjskem uro-
loškem oddelku, bi bilo med
uporabniki storitev gotovo
dosti manj negodovanja in
hude krvi.
V imenu pacientov sobe
štev. 1 in 2, ki so se zdravili
na tem oddelku v začetku ju-
lija letos, izrekam zahvalo za
nesebično pomoč vodji od-
delka dr. Milanu Zuntarju,
njegovim sodelavcem ter
ostalemu osebju.
SIMON SRDIC,
Celje
Iščem pravico
Ob gradnji vaške ceste v
Bukovje so mi brez vpraša-
nja zasuli del vrta, nato pa
speljali odtočne jarke tako,
da nam še vedno zasipava in
nanaša blato ter kamenje na
vaš vrt. Pred kratkim je hu-
dournik nanesel veliko ka-
menja in blata na pridelek.
Čakali smo tri tedne, pa ni-
komur ni mar. Kljub nešte-
tim prošnjam in pritožbam
smo si morali pristop na no-
vo cesto urediti sami.
Oktobra 1980 je bila komi-
sija občine Šentjur pri nas in
odločila, da morata krajevna
skupnost Slivnica ter vaška
skupnost Bukovje čimprej
urediti odvodne jaške in
priključek na novo cesto, od-
straniti pa tudi nekaj dreves,
ki ogrožajo našo hišo. Doslej
se za to ni še nihče zmenil.
Novembra lani sva bila s
predstavnikom KS Slivnica
na sodišču v Šentjurju, kjer
smo se dogovorili za skupen
sestanek v krajevni skupno-
sti. Ta je bil 19. novembra
dani. In na njem so bili pri-
sotni Bevc, Leskovšek,
Mastnak, Lesjak in oba Ža-
frana. Dogovorili smo se, da
se čimprej na licu mesta ugo-
tovi, kaj je potrebno narediti,
da se problem čimprej reši.
Potem sem bil neštetokrat
pri enem in drugem, pa se
vsi samo izgovarjajo drug na
drugega, meni pa preti, da
bo vsak hip zalilo kleti.
Vprašam se, kje in kako
lahko najdem pravico, ne da
bi moral zato plačevati
odvetnike in sodišče, ko še
za druge potrebščine ni de-
narja.
LUDVIK ŽAFRAN,
Bukovje
Zdravil nI
Kar veliko nas je bolnikov,
epileptikov, ki nas napada
božjast in ki moramo redno
jemati zdravila. Takšen bol-
nik ne sme biti nikoli brez
tablete. Ce jo samo enkrat na
dan izpusti, že pridejo teža-
ve, lahko pride tudi do smrti.
Ze 30 let jemljem tablete Te-
gretol in Pheminton, zdaj pa
jih v lekarnih ni, čeprav jih
izdeluje domača tovarna Pli-
va. Bolniki iščemo tablete,
že dalj časa pa jih zelo težko
dobimo.
Pred mnogimi leti je bila
ta bolezen sramotna in mno-
ge bolnike, ki so jo imeli, je
bilo sram in so trpeli. Danes
se spet vse obrača, saj kaže,
da so devize bolj potrebne in
več vredne kot pa zdravje
nas, takšnih bolnikov. Vem,
da primer ni osamljen in da
tudi za mnoge druge bolezni
zdravil ni, čeprav jih izdelu-
jejo domače tovarne. Ko pri-
deš v lekarno je pogost odgo-
vor, »teh tablet nimamo«. In
če vprašaš zakaj, odgovorijo,
da tovarne tablet ne pošljejo
in da ne vedo, kdaj jih bodo
dobili.
Bolniki se sprašujemo, ka-
ko je to mogoče, saj bi si ven-
dar morali skupno pomagati.
M. T.
Griže
»Težave z
banko«
Dne 19. jul. 1984, je tov.
E. D. objavil v vašem tedni-
ku članek pod naslovom
»Težave z banko«, v katerem
negativno opisuje delo LB-
Splošne beinke Celje, v zvezi
s postopanjem ob prijavljeni
tatvini njegove hranilne
knjižice.
Najprej odgovarjamo na
postavljeno vprašanje, kaj
sploh je naša banka naredila
v zvezi s prijavljeno krajo:
Se istega dne, ko je tov.
E. D. prijavil tatvino, je nje-
gova matična enota opravila
razglas, s katerim je opozori-
la, da naj bi bila hranilna
knjižica ukradena, obvešče-
ne pa so bile tudi vse organi-
zacijske enote banke. Zal
nam ni bilo mogoče prepre-
čiti dveh neupravičenih dvi-
gov, saj so bili opravljeni že
dan prej, kot je tov. E. D. po-
dal prijavo tatvine naši ban-
ki. V svojem dopisu navaja,
da ga je banka obvestila o
zmanjšanem stanju na nje-
govi hranilni vlogi šele po
preteku enega meseca, kar je
tudi razumljivo, saj traja
amortizacijska doba, ki je
potrebna v postopku prekli-
ca hranilne vloge, 30 dni, ta
postopek pa je tudi hitrejši
od tistega, ki ga sprovaja so-
dišče.
Sporna dviga sta bila
opravljena na osnovi vozni-
škega dovoljenja, za katere-
ga nam je pristojna skupšči •
na občine ob kasnejšem pre-
verjanju tudi potrdila, da se
glasi na tov. E. D. Vozniško
dovoljenje pa je eno izmed
verodostojriih dokumentov,
ki se štejejo kot dokazilo o
istovetnosti občana pri izpla-
čilih iz hranilnih vlog. O isti
zadevi smo podali tudi prija-
vo na pristojne organe za no -
tranje zadeve.
Seveda s tem naše delo še
ni končano. V kolikor bomo
v nadaljnem postopku, ki ga
sprovajajo pristojni organi,
dobili potrdilo, s katerim se
tov. E. D. izključuje kot do-
mnevni dvigatelj, mu bo se-
veda poravnana tudi vsa ma-
terialna škoda. Da se je po-
stopek nekoliko zavlekel, res
ni naša krivda, imenovani pa
tudi ni navedel, v kateri fazi
je sicer postopek, ki sedaj ni
v naši pristojnosti. Ravno ta-
ko je potrebno upoštevati,
da je banka pri svojem po-
slovanju naletela na takšne
ali drugačne primere, ki ji
pri ravnanju nalagajo dolo-
čeno mero previdnosti. Zato
menimo, da je pismo tov.
E. D. nekoliko pristransko,
saj smo podobno obrazloži-
tev posredovali preko LB-
Združene banke Ljubljana
tudi pristojni službi Komisi-
je za vloge in pritožbe skup-
ščine SRS, ki nanjo ni imela
pripomb.
Omenili bi še radi, da v pri-
merih, kakršnega opisuje'
tov. E. D. storimo vse, kar je
v naši moči, da razščisttmo
interese naših varčevalcev in
da bo tudi ta primer ustrezno
rešen, ko bomo prejeli doka-
zilo o falsificiranju podpisa.
Razen navedenega primera
smo namreč v preteklih letih
še vedno uspeli rešiti podob-
ne primere in nobeden var-
čevalec ni utrpel nikakšne
materialne škode.
Pravna služba LB,
SB Celje
Računalnik prihaja
naaaUe¥aiUe
frvi kilogrami
Zjutraj je bil Mihec spet
navsezgodaj pokonci. Na hi-
hco se je umil, pojedel
^jtrk in se oblekel, potem
)a zdirjal v klet. Poiskal je
košček vrvice in povezal dva
napa papirja. Potem je iz-
taznil hranilnik in stekel na
iico. Za njim pa Flik.
V baraki so najprej zložili
la tla tri snopiče papirja, Id
ih je z vozičkom pripeljal
Uaž. Potem so odkopali bla-
'Ajno. Prešteli so denar. Bilo
i natanko 200 dinarjev, kot
o izračunali.
Mihec je hotel najprej na-
isati za vsakega posebej,
ohko denarja je prinesel.
'otem pa si je premislil. To
f njihov skupen denar in
'saJc bo prispeval, kolikor bo
^jveč mogel. Zato je napisal
itno:
27. JUNIJ 200 DIN
Potem so se vsi trije, par-
'on, vsi štirje (saj je bil tu
Udi Flik) zapodili po ulici do
^hčevega doma. Tam so na-
"iii dva Mihčeva svežnja in
^hntnico. F*ri Marku so na-
'^iili še dva svežnja.
Zdaj so imeli že sedem
^ežnjev. Pazljivo so stehtali
'^ega posebej, Mihec pa je
'Jsa;.-
8,5 kg -h 7,9 kg + 9,1 kg +
kg + 9,5 kg + 9,5 kg + 8 kg
"Dvainpetdeset in osem je
i^ajco.- Šestdeset kilo-
gramov PAPIRJA IMA-
fO.'« je vzkliknil.
Vsem trem so zažareli
^fazi. $e Flik je veselo po-
^akoval okrog njih. DVE-
DINARJEV IN 60 KI-
OGRAMOV PAPIRJA. In
' )e šele začetek! o, gotovo
■Jim bo posrečilo.
Zdaj je Mihec vzel nov li-
■^k in nanj zapisal:
PAPIR       ■
27. JUNIJ 60 KG
Listek so dali v blagajno in
jo previdno skrili na staro
mesto.
»Jutri' bomo pa začeli s
pravo zbiralno akcijo,« je od-
ločil Marko. »Obšli bomo vse
hiše v mestu.«
»Mislil sem,« je plaho začel
Blaž, potem pa umolknil in
se zazrl najprej v Mihca, po-
tem pa še v Marka. Ko je vi-
del, da ga oba s pričakova-
njem opazujeta, je rekel bolj
odločno:
»Mislil sem, da bi našo ak-
cijo bolj... kako bi rekel...
no, izpeljali tako, da se bo
videlo, da mislimo resno. Ko
smo v šoli zbirali papir, smo
najprej raznosili obvestila,
naj ljudje pripravijo listke.«
Mihec je bil takoj navdu-
šen. Seveda, tako bodo lju-
dje videli, da smo dobro or-
ganizirani,« je menil.
Tudi Marko je bil za to.
Dogovorili so se, da bo Mi-
hec priskrbel nekaj listov be-
lega papirja za začetek.
»Boš zapisal, Mihec,« je
vprašal Marko.
»A res nikoli ne gre brez
zapisnika?« Saj ne, da se
Mihcu ne bi ljubilo pisati,
ampak - zdelo se mu je, kot
da nenadoma ni več tistega
zaupanja med prijatelji, če
morajo vsak dogovor potrdi-
ti s podpisi. Včasih so dobro
shajali tudi brez tega.
»Mislim... če se kaj dogo-
vorimo ... no, vedno je drža-
lo, tudi če ni bilo napisano.«
»Toda zdaj je drugače,« je
vztrajal Marko. »Zdaj smo
organizirani.«
»Že,« se je tedaj oglasil
Blaž. »Ampak vsake malen-
kosti nam res ni treba zapi-
sovati.«
»Prav,« se je vdal Marko.
Bil je kar malce užaljen, pa
ne za dolgo. »Bosta prišla po-
poldne?«
»Bova!«
Mihec je pograbil tehtnico
in oddrvel domov. Ta dan je
moral pristaviti vodo za te-
stenine. In pospraviti poste-
ljo, seveda.
Pri kosilu je oče vprašal:
Mihec, slišal sem, da s pri-
jatelji zbirate papir.«
»Ja.« Mihec je zardel do
ušes. »Prodali ga bomo.«
»Kaj pa boste z denar-
jem ?«
»Ne vemo še,« je rekel Mi-
hec in še bolj zardel.
»No, že prav,« je rekel oče
in pomežiknil mami. »Le ne
zapravljajte ga za neumno-
sti!«
»O, ne, ne bomo ga!« je za-
trdil Mihec, tokrat z mimo
vestjo.
Kje pa! Ko bi le vedela, kaj
nameravamo s tem denar-
jem. To bi se čudila! Mihca je
včasih skorajda premamilo,
da bi jima vse razkril. Am-
pak zdaj še ne sme. Saj so se
dogovorili, da bodo molčali.
Oh, ko bi le vedela! Gotovo
bi bila ponosna nanj. Nanj in
na njegova prijatelja. Oče in
mama sta bila vedno prijaz-
na z drugimi dečki. Rekla
sta: »Dobre tovariše imaš,
Mihec!« In razumela sta, če
je kdaj imel svoje skrivnosti.
O, kako rad ju je imel!
Bom smel danes popoldne
k Marku? Dogovorili se bo-
mo o naši akciji,« je vprašal
Mihec z upanjem in besedici
»naši akciji« posebej povda-
ril.
»Naj bo. Toda kakšno po-
poldne boš moral tudi poma-
gati pri delu doma,« je rekla
mama, pa ne strogo.
»Za to bo že še čas,« je me-
nil oče. »Zdaj, fant, kar izpe-
ljite do konca, kar ste za-
čeli!«
o, kako rad ju je imel!
ATEUE, TISKARNA,
TRGOVINA, RAZGLEDNICE
Pionirji fotografirajo
Naš stari znanec Gorazd Jelenko iz Slovenskih Konjic nam tokrat predstavlja sošolki -
telovadki, ki jih je posnel z bliskavico. Slikanje s tem pripomočkom mora biti zelo precizno,
upoštevati moramo tabele, ki nam jih posreduje proizvajalec bliskavice. Dostikrat nam zato
posnetki ne uspejo tako, kot je to uspelo Gorazdu, ki bi sicer z še natančnejšim snemanjem
dobil posnetek bolj plastičen. Vidi se, da sta telovadki postavljeni, v mirujočem stanju, ker
pač moramo z bliskavico snemati z daljšimi časi in bi bili sošolki s hitrimi kretnjami sicer
»zmigani«. Ce se le da, v takih primerim vzamemo občutljivejši, npr. 27 dinski film in
snemamo telovadki z krajšimi časi brez bliskavice. Urednik fotografije
16. STRAN - NOVI TEDNIK
2. AVGUST 19||
Slavko Bamlilr vodi rokometaše
Včeraj so začeli s priprava-
mi za novo tekmovalno sezo-
no tudi igralci prve ekipe
ŽRK Aero Celje.
Na prvem treningu so se
zbrali ob 19. uri na igrišču
Skalna klet pod vodstvom tre-
nerja Slavka Iveziča, ki bo vo-
dil kondicijske treninge vse do
ponedeljka, 6. avgusta, ko bo
prvo ekipo vsaj za eno leto
prevzel trener Slavko Bambir
iz Zagreba.
Andrej Sušterič, predsed-
nik Izvršnega odbora ŽRK
Aero Celje: »S Slavkom Bam-
birjem smo se dogovorili, da
bo najmanj leto dni vodil prvo
ekipo, v začetku bo okoli štiri-
najst dni v Celju, potem pa se
bo na treninge in tekme vsak
dan vozil. Po osnovnih pripra-
vah doma bomo z ekipo odšli
za teden dni na Kope na Pun-
gart, da bomo lahko odigrali
tudi več prijateljskih tekem s
Slovenj gradcem.
Slavko Ivezič po soglasju s
klubom zapušča za eno leto
Celje in se seli v Titovo Vele-
nje, kjer bo prevzel žensko eki-
po Velenja, ki nastopa v II.
zvezni ligi. Iveziča bomo pri
našem delu sicer potrebovali,
vendar mu bo tudi to leto od-
sotnosti služilo kot dobro stro-
kovno izpopolnjevanje. Da pa
ne bi bil novi trener ..Slavko
Bambir pri delu osamljen, mu
bomo v naslednjih dneh izbrali
sodelavca. Kdo bo to še ne ve-
mo. Mladince bo vodil Miloš
Rovšnik, pionirje pa Herman
Virt. Prijateljske tekme do za-
četka prvenstva (za datum še
ne vemo) bomo določili skupaj
s trenerjem.«
Vlado Privšek, sekretar
ŽRK Aero Celje: »Mlajše eki-
pe bodo začele s treningi v po-
nedeljek, 6. avgusta. V članski
ekipi v igralskem kadru ni
prišlo do bistvenih sprememb.
Ponudil se je mladi igralec
Karlo Spende iz Litije in smo
ga sprejeli, iz Šoštanja se je
vrnU Srečko Mahnič. V JLA
gresta avgusta Lesjak in Se-
ško, koncem leta še Kapitler.
Mesto vratarja bo tako na raz-
polago do konca leta Kapitler-
ju in Zupancu, medtem ko še
tečejo pogovori s Tomičem, ki
, je sicer pripravljen pomagati v
klubu, kako pa bo z morebit-
nim igranjem, pa je zaenkrat še
vse odprto.«
TONE VRABL
Športno rekreacijski center Golovec je od občinskega praznika dalje bogatejši za vrsU
objektov, ki so namenjeni najširšim množicam. Velika pridobitev je vsekakor šest ste,
za balinanje, ki po daljšem času ponovno postaja vse bolj popularno tudi v Celju. Do zda,
so bila tekmovanja na balinišču ob hotelu Celeia, z novim objektom pri Golovcu pa b^
možno izvesti tudi zahtevnejša tekmovanja. Posnetek je z uvodnega otvoritvenegi
tekmovanja, kjer je nastopilo osem ekip, zmagali pa so domačini.
_^_^__Foto: TONE TAVČAl
Nogometaši Kiadivarja že treniralo     j
Ker se bo prvenstvo v repu-
bliški ligi začelo že 26. avgu-
sta, so nogometaši Kiadivarja
startali s pripravami na novo
sezono že v torek, 24. julija.
Teden dni so nabirali kondici-
jo, pred dvema dnevoma pa
prešli že k vadbi z žogo.
Igor Debeljak, predsednik
NK kladivar: »V klubu v pri-
merjavi s prejšnjo sezono ni
prišlo do večjih sprememb.
Prvo moštvo vodi kot trener
Franjo Rumpf, njegov pomoč-
nik pa bo najstarejši igralec
Janko Kuder. Z mladinci bo
delal Ivo Bauman, s kadeti Ru-
di Skedelj, pionirji Iztok Knez
in prvo selekcijo po šolah pro-
fesionalni trener Vlado Glin-
šek, ki bo v dopoldanskem ča-
su treniral tudi tiste igralce
ostalih selekcij, ki se popoldne
zaradi zadržanosti ne bodo mo-
gli udeležiti treningov. Tehnič-
ni vodja bo Marjan Golež. Vse
priprave bomo zaradi pomanj-
kanja sredstev opravili doma
ter oddigrali več prijateljskih
tekem.«
Marjan Golež, tehnični vo-
dja: »Do začetka prvenstva na-
črtujemo, da bi odigrali devet
prijateljskih tekem. Večinoma
bomo gostovali, to pa zato, da
se utrdi igrišče na Skalni kleti,
kjer smo pred goloma položili
novo travo. Prva tekma bo v
nedeljo, 5. avgusta ob 18. uri na
igrišču Olimpa, nasprotnik pa
Dravinja iz Slovenskih Konjic.
Naslednje tekme: 7.8. Slovan -
Kladivar v Ljubljani, 9. 8.
Šmartno - Kladivar v Smart-
nem, 12. 8. Kovinar - Kladivar
v Mariboru, 14. 9. Kladivar -
Šmartno, 16. 8. Kladivar - Slo-
van, 19. 8. Kladivar - Kovinar,
in 21. 8. Kladivar - Elkroj, vse
štiri tekme v Celju ob 17.30 na
Skalni kleti. Dogovarjamo se
tudi s članom II. zvezne lige
Mariborom, da bi se srečali 23.
8., kraj pa tudi še ni določen.
V igralskih vrstah ni prišlo
do bistvenih sprememb. Vrnil
se je Kokotec iz Smartna, pri-
stopil Videnšek Opekar Lju-
bečna, iz vojske je prišel Jur-
kovnik, do konca leta pa priča-
kujejo še Bevca in Marinčka. V
vojsko je odšel Skedelj, za izpi-
snico pa je prosil Koren. Ekipa
je dobra, kar smo dokazali že v
spomladanskem delu prven-
stva in bi bilo škoda, če bi jo
razbijali. Gremo na bazo doma^
vzgojenih nogometašev in prej
pričani smo, da je tako najbolj'
prav.« TONE VRABL
Mali nogomet tudi v RogaSkI
Slatini
Komisija za športno rekreacijo v Steklarni Boris Kidrič
v Rogaški Slatini bo pripravila v soboto, 25. avgusta velik
turnir v malem nogometu na igriščih delovne organizacije
Kors in TVD Partizan z začetkom ob 8. uri zjutraj. Organi-
zator vabi k nastopu vse ljubitelje malega nogometa, ki so
združeni v ekipah in nastopajo po različnih priložnostnih
turnirjih ter v občinskih in krajevnih ligah. F^ijave zbirajo
v Steklarni pri Komisiji za športno rekreacijo do 20. avgu-
sta (tovariš Stipe Pešič) z priloženimi 200 dinarji kot kav-
cijo za sodelovanje.
Za najboljše so pripravili tudi lepe nagrade. Tako bo
najboljša ekipa dobila komplet Adidas copat, vse ostale do
tretjega mesta ter najboljši vratar in strelec pa kvalitetne
izdelke steklarne - vaze v obliki pokalov.
TV
Slavko IvezIC pri RK Velenle
Odlični igralec Rokomet-
nega kluba Aero Celje, v
zadnji sezoni pa trener prve
članske ekipe Slavko Ive-
zič bo od 7. avgusta dalje
vodil kot trener žensko ro-
kometno ekipo Velenje. Ta
ekipa je v zadnjih letih do-
segla lep napredek in se
uvrstila ne samo med naj-
boljše v Sloveniji, temveč
tudi Jugoslaviji (nastop v 1.
B zvezni ligi, finale jugoslo-
vanskega pokcda itd.). V
prihodnji sezoni bodo Ve-
lenjčEinke po reorganizaciji
tekmovalnega sistema zno-
va nastopale v II. zvezni li-
gi, vodil pa jih bo Slavko
Ivezič. Ekipa bo oslabljena
(Čefarinova k Olimpiji,
Špoljarjeva verjetno v tuji-
no, sestri Bašič k drugemu
klubu), vendar je zadaj
mnogo mladih odličnih
igralk, ki bodo z vestnim
• delom lahko kaj kmalu na-
domestile omenjene igral-
ke. Treniranje te ekipe pa
pomeni za Slavka Iveziča
možnost, da se uveljavi tu-
di na trenerskem področju.
Le kdo bo zdaj ob novem
trenerju članov ŽRK Aero
Celje (možni kandidat
Bambir iz Zagreba) še po-
magal pri vodstvu ekipe?
Določen je bil Ivezič, ki se
trenersko seU v Titovo Ve-
lenje ...
JK-TV
Jurak dva državna rekorda, Drezgičeva osem medalj
V Skopju in na Reki sta bili
eni izmed zadnjih najpo-
membnejših plavalnih tek-
movanj pri nas v letošnji po-
letni sezoni. Kljub utrujenosti
in brez pravih motivov so
mladi celjski plavalci bili
vseeno uspešni, saj so osvojili
v Skopju (pionirji A do 14 let)
osem (po dve zlati in srebrni
ter štiri bronaste medalje) in
na Reki 25 (12 zlatih, g srebr-
nih in pet bronastih) medalj.
Skopje: Nataša Lavrič je
zmagala na 100 m prsno in bila
tretja na 200 m prsno, Saša La-
vrič je bila prva na 100 m del-
fin, druga na 200 m mešano in
tretja na 100 m delfin in 400 m
mešano ter Dejan Tešovič dru-
gi na 400 m mešano in tretji na
1500 m kravi.
Reka: Gregor Jurak je osvo-
jil prvi mesti na 400 m mešano
in 1500 m kravi (nov državni
rekord za svojo kategorijo
17:57,00 ter nov državni rekord
na vmesni progi 800 m) in dru-
go na 200 m mešano ter 200 in
400 m kravi. Tanja Drezgič je
bila najuspešnejša z osmimi
medaljami - zlate na 200 m
hrbtno, 100, 200, 400 in 800 m
kravi ter 400 m mešano, srebr-
na na 100 m hrbtno in bronasta
100 m prsno. Medalje so se
osvojili Mojca Anderle (zlata,
dve srebrni in bronasta), Mate-
ja Crivn dve bronasti, Tanja
Fermentin zlato in srebrno.
Štiri medalje so osvojile tudi
štafete: 4 xčlOO m kravi (2),
4 X 200 m (prvo mesto z držav-
nim rekordom), 4 x 100 meša-
no moški (3) in 4 X 100 m me-
šano ženske (prvo mesto z no-
vim državnim rekordom). Po-
leg omenjenih so še plavali Ju-
re Vračun, Erazem Polutnik,
Aleš Zupane, Polona Kočevar
in Peter Radanovič. Ekipno so
bili pionirji Neptuna na Reki
drugi za kranjskim Triglavom,
nastopilo pa je 29 ekip.
T. VRABL
13 zmag na
simultanki
Mojsterski kandidat Marjan
Crepan iz Žalca je oddigral v
Vrbju šahovsko simultanko na
15 šahovnicah. 13 partij je dobil,
dve pa izgubil.
J. GROBELNIK
Andrej Žnidaršič, trener plavalcev Neptun Celje:
»Uvrstitev na Reki pomeni za ekipo neuspeh, saj smo na
podobnem tekmovanju pozimi kranjski Triglav prema-
gali. Osvojitvi drugega mesta je botrovalo več momen-
tov: drugačno točkovanje, močnejša ekipa Triglava in
pa posledice napora pri naših mladih tekmovalcih za-
radi dolge in utrujajoče sezone. V zadnjih dneh jim je
forma izredno padla in tudi motiva nimajo več, da bi se
borili. Prejšnji teden smo malo trenirali, saj je bilo hla-
dno in deževno vreme.
Od petka do nedelje bodo najmanj štirje naši plavalci
nastopili na državnem mladinskem prvenstvu, da izpol-
nijo vse pogoje za kategorizacijo. Po rezultatih so temu
izredno blizu, zato bomo poskušali izkoristiti zadnjo le-
tošnjo priložnost, kajti za kategorizacijo štejejo samo
državna prvenstva in mednarodna tekmovanja. V Ljub-
ljano bomo poslali sestri Lavrič Natašo in Sašo ter De-
jana Tešoviča in Tanjo Drezgič.«
Mateji Podgoršek medalja na BAMI
84
Dva dni so bile v Mariboru v organizaciji domačega atlet-
skega kluba 15. Balkanske mladinske atletske igre, kjer je
sodelovalo 284 tekmovalcev iz petih držav Bolgarije, Grčije,
Romunije, Turčije in Jugoslavije.
Na izredno lepem stadionu pod vznožjem Pohorja (samo za
atletiko in z osmimi tartanskimi stezami) smo videli zanimive
boje ter vrsto perspektivnih mladincev in mladink, od katerih
lahko v prihodnjih letih še veliko pričakujemo. Pri tem so
prednjačili predvsem Bolgari in Romuni, veliko zanimivega pa
smo videli tudi pri Jugoslovanih.
V naši reprezentanci je nastopilo sedem atletov AD Kladivar
ter razen redkih izjem doseglo poprečne rezultate in uvrstitve, ki
so bUe nižje od šestega mesta ali v drugi polovici nastopajočih.
Se najbolje sta se odrezali sedmerobojki Mateja Podgoršek, ki je
osvojila 3. mesto in bronasto medaljo ter Cilka Križe, ki je bila
četrta pa čeprav je bila večino panog na drugem mestu. Pokopal
jo je tek na 800 metrov kot zadnja disciplina. NastopUi so še:
Greta Hren (6. mesto daljava), Nataša Erjavec (7. v krogli),
Ljiljana Mihovljanec (6. na 800 m), Anita Seles (8. v disku), Cilka
Križe (6. v skoku v višino) in Igor Turnšek (9. na 2000 m ovire).
T. VRABL
NA KRATKO
Aeru pokal
Na novih igriščih pri Golovcu
je bil turnir v malem nogometu,
kjer so bili najboljši igralci Ae-
ra, ki so premagali Viteze 5:1 in
Zvezdaše 4:3. Vrstni red; 1. Aero,
2. Zvezdaši, 3. Vitezi in 4. Penal.
2:1 za konjenike
Gotoveli
Konjeniški klub Merx je na
poligonu v Skofji vas priredil
turnir, na katerem so nastopili
tekmovalci iz Celja in Gotovelj.
V treh disciplinah so imeli več
uspeha Gotovljčani, ki so zmaga-
li v dveh, Celjani pa v eni.
V preskakovanju ovir na višini
100 cm je zmagal Miki Ferlan iz
Gotovlje na Valterju, pred Manjo
Jeseničnik na Markizu in Darjo
Pangerl na Katjuši, obe iz Celja.
Na višini 110 cm pa je hil najbolj-
ši Mladen Petrovski na kobili
Formoš iz Gotovelj pred Sašo
Domanjko na Rexu iz Celja ter
Mikijem Ferlanom na Valterju iz
Gotovelj.
Nastopili so tudi mladi tekmo-
valci z mladimi konji, kjer je
zmagal Tomaž Seško na Malojki,
druga je bila Natalija Crepinšek
na Jabočilu, oba iz Celja ter tretji
Franci Rizmal na kobili Formoš
iz Gotovelj.
J. Kuzma
V Matkah prvi Stane
Skok
v počastitev krajevnega praz-
nika Sešče so pripravili šahov-
ski turnir z udeležbo 24 šahistov
iz Šempetra, Polzele, Prebolda
in Vrbja. Zmagal je Stane Skok
pred Martmom Stormanom, Jo-
žetom Peternelom m Jožetom
Stormanom.
Sahlstl v Vrbju
Na hitropoteznem turnirju v
Vrbju pri Žalcu je zmagal Rok
Ferme pred Andrejem Pšeničem
in Jožetom Glušičem.
jo2e groblenik
Dež Je močil vodo In
kopalce
Kljub dežju so športni delavci
pri PK Neptun priredili odprto
prvenstvo Celja, kjer je nastopi-
lo 150 plavalcev iz osmih slo-
venskih klubov.
Med 40 zmagovalci v petih ka-
tegorijah bi morali vsekakor
omeniti naslednje celjske plaval-
ce in plavalke: Saša Lavrič je do-
segla najboljši rezultat med ka-
deti na 100 m delfin 1:09,69 ter
osvojila pokal. Tanja Drezgič je
med pionirji A na 100 m kravi
dosegla najboljši rezultat 1:04,64
od vseh tekmovalk. Mimo teh
moran.o odvojiti uspešen nastop
Mojce Anderle v prsnem plava-
nju, dvojno zmago Dejana Tešo-
viča na 100 m delfin in 100 m
prsno, dvojni uspeh Gašperja
Gorenjaka in Tine Kosmusove
pri cicibankah in cicibanih ter
zmago Gregorja Juraka pri sta-
rejših pionirjih in Matjaža Košar-
ja pri mlajših pionirjih ter Kruši-
ča pri cicibanih na 100 m kravi.
J. K.
Celjani zmagali v
Kamniku
V počastitev občinskega praz-
nika so pripravili tekmovanje
slovenskih mest z malokalibr-
sko puško. Zmagala jo ekipa SD
Celje v postavi Ervm Seršen 230,
Jože Jeram 248 in Tone Jager 251
krogov (med posamezniki četrti).
Trije niso uspeli
Na Ptuju so bile kvalifikacije
za nastop na republiškem ša-
hovskem prvenstvu, ki bo v Ra-
dovljici. Nastopili so tudi trije
predstavniki celjskega območja
Marjan Crepan iz Žalca, Božo
Stucl iz Celja in Maks Durkovič
iz Rogaške. Nobenemu se ni
uspelo uvrstiti v finalni del, edi-
no možnost ima le še Crepan, ki
je osvojil peto do sedmo mesto in
je tako prva rezerva.
Prvenstvi v
kotalkanlu na
Celjskem
Republiško prvenstvo v ko-
talkanju bo v Celju v Mestnem
parku v organizaciji HDK Cin-
karna Celje, državno pa v Tito-
vem Velenju v organizaciji do-
mačega kotalkarskega kluba.
Obe prireditvi bosta v razmahu
enega tedna ob koncu avgusta.
Na evropskem prvenstvu v Ita-
liji bosta od 23. do 26. avgusta
nastopili tudi predstavnici HDK
Cinkarna Celje Mateja Grenko in
Jerneja Pere.
Na led v
Cehoslovaško
v soboto, 4. avgusta, bodo od-
potovali štirje celjski umetnost-
ni drsalci na tri tedenske pri-
prave na Cehoslovaško: Mateja
Grenko, Jerneja Pere, Metka
Hladin in Matej Pangerl. Po vrni-
tvi jih bo verjetno že doma čaka-
la pripravljena ledena ploskev v
Mestnem parku.
Minerva ob
republiško ligo?
Po novem tekmovalnem siste-
mu bomo jeseni imeli v Sloveni-
ji enotno republiško ligo z dva-
najstimi člani. Žal si bo mesto v
njej morala Minerva iz Griž šele
zagotoviti preko kvalifikacij, ki
bodo 25. in 26. avgusta v Celju.
Nastopile bodo štiri ekipe Peko
iz Tržiča. Črnomelj, Ormož in Mi-
nerva. Prvi dve ekipi bosta pri-
hodnjo sezono nastopali v repu-
bliški ligi. Ce Minerva v tem boju
ne bi uspela, bi bil to hud udarec
za rokomet, ki ima v Grižah dol-
goletno pretežno uspešno tradi-
cijo, žal pa je prišlo do kvalifika-
cij tudi malo po njihovi krivdi,
saj niso več tako zagnano delali
kot nekoč.
J. KUZMA_,
AVGUST 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 17
HOCNE
CVETKE
• Prejšnjo sredo opol-
jpe sta v Domu upoko-
jencev razgrajala Peter K.
jjj Friderik L. Miličniki so
ju priprli v prostore za
Ireznenje, kjer pa sta
pravzaprav kar domača,
jaj sta tam že večkrat pre-
nočila.
• V petek zvečer je pri-
jel k stanovanjskemu
bloku v Skapinovi 6 Jože
g. Začel je razgrajati, na-
zadnje pa se mu je »po-
srečilo«, da je razbil šipo
na vhodnih vratih. Milič-
niki še ne vedo, kako je
zašel pred ta blok, dejstvo
pa je, da stanuje le nekaj
ulic stran.
• Isti večer je na »Pi-
galu^< razbijal Peter K. V
Icoščke je spravil steklo
na vitrini, tako da ga bo
zabava kar precej stala.
• V petek ponoči so
Zvonku O. ukradli kolesi
z njegovega avtomobila
126 P. Zvone je še ves je-
zen odžel v Trubarjevo
ulico in tam odvil kolesi z
avtomobila last Nuše J.
Nuša potem ni odvila ko-
les z drugega avtomobila,
pač pa je zadevo prijavila
niiličnikom.
• Prejšnjo sredo je v
stanovanju v Delavski
uUci razgrajal Janko M.
Ker ni pokazal nobene
volje, da bi se pomiril, so
ga miličniki prenočili v
prostorih za treznenje.
S. S.
Izliv kisline in mazuta
Z^eplena kislina le močno onesnažila zrak, mazut pa le
stekel w Sawlnlo
v celjski Cinkarni so
prejšnji teden zabeležili kar
dve večji okvari, ki bi lahko
imeli tudi hujše posledice.
Najprej je v torek začela iz-
tekati žveplena kislina, na-,
to pa še v petek mazut.
Do izliva žveplene kisline
je prišlo v Tozdu Metalurgi-
ja, obratu žveplene kisline.
Komisija, ki je ugotavlja-
la, zakaj je prišlo do izliva
žveplene kisline je pred-
vsem raziskovala koliko-
krat je potrebno čistiti fil-
tre na absorpcijskem stolpu
in kolikokrat so jih dejan-
sko čistili. Na UNZ Celje so
povedali, da gre v tem pri-
meru za odgovornost, torej
krivdo ljudi, imena krivcev
pa bo potrebno še najti.
Iz cevi zračnika, ki ima pre-
mer 15 centimetrov, je začelo
teči deset minut čez šesto.
Ker je kislina uhajala pod
močnim pritiskom, se je
vzdolž Kidričeve ceste širil
močan smrad, nekateri de-
lavci iz Kovinotehne in Cin-
karne pa so se morali skriti v
zaprte prostore.
Delavci so ustavili proiz-
vodnjo in zamenjali tesnila
na >.rpalkah, vendar pa tudi
ob ponovnem zagonu ni bilo
nič boljše - kislina je ponov-
no bruhnila. Ko so ponovno
prekinili delo, so ugotovili,
da so zamašeni filtri na stol-
pu. Ko so jih očistili, je proiz-
vodnja žveplene kisline sjjet
normalno stekla.
Celjski Zavod za socialno
medicino in higieno je takoj
preučil morebitne posledice
onesnaženega zraka z žve-
pleno kislino na območju
Slane, Bukovžlaka in Teha-
rij. Po besedah Andreja Urši-
ča je zelenjava na prizade-
tem območju užitna in ni ne-
varnosti zastrupitve. Po zu-
nanjem videzu povrtnine si-
cer ne ustrezajo pravilnikom
vendar pa niso škodljive,
vendar vseeno priporočajo
naj vrtičkarji pred uporabo
odstranijo ožgane dele rast-
lin, ostalo povrtnino pa naj
p^A uporabo operejo.
Tudi na celjskem veteri-
narskem zavodu so svetovali
kmetom, naj brez skrbi kr-
mijo živino, le popolnoma
požgani krmi naj se izogi-
bajo.
Do izliva mazuta v Cinkar-
ni pa je prišlo v petek v Toz-
du Titanovega dioksida,
obrat kotlovnica. Vzdrževal-
ci so popravljali ventile, po-
tem pa odšli na malico. Zara-
di ne dovolj privitega venti-
la, je steklo v kanale in od
tam v Hudinjo, Voglajno in
Savinjo približno 1500 litrov
mazuta. Vzdrževcdci so ka-
sneje ventil privili in mazut
ni več iztekal, škode pa je za
približno 60.000 dinarjev.
Ker je mazut stekel v Savi-
njo, so zadevo raziskale tudi
inši>ekcijske službe in člani
ribiških družin Celje in Sto-
re, ki pa so ugotovili, da zara-
di izliva mazuta niso pogini-
le ribe.
JHienle osebnih avtomobilov
j Na regionalni cesti v Sodni vasi pri Podčetrtku sta trčila z
^bnimi avtomobili 30-letni Stanislav Bukšek iz Rogaške
Batine in 38-letni Milan Jug iz Celja. Do trčenja je prišlo, ker
f na spolzki cesti začelo zanašati Buškovo vozilo, tako da je
Bdel v Jugov avtomobil, ki je pripeljal iz nasprotn C smen. V
esreči se je voznik Bušek huje ranU, Jug in sopotnica v
jegovem avtomobilu Pavla Jug pa lažje.
iraje bencina
v noči iz srede na četrtek so lastniki osebnih avtomobilov
)rijavili tri tatvine bencina v Celju in devet tatvin v Sent-
urju. Miličniki sklepajo, da gre v obeh primerih za istega
itorilca oziroma skupino, ki jo še iščejo.
Zapoma kazen za nasiinika
Na celjskem sodišču so
obsodili Srečka Sotlarja na
enotno kazen leto dni in šti-
ri mesece zapora. Tožilec ga
je bremenil za šest kaznivih
dejanj: za dva primera na-
silniškega obnašanja, za
dva napada na uradno ose-
bo, za preprečitev uradnega
dejanja uradni osebi in za
poškodovanje tuje stvari.
Prvi napad na uradno ose-
bo je Sotler izvedel 9. junija
lani pred celjsko železniško
postajo ob približno 20. uri
zvečer, ko je miličnik posre-
doval v sporu med njim in še
nekim drugim občanom.
Drugi izgred je zagrešil la-
ni 27. novembra v bifeju na
avtobusni postaji v Celju, ko
mu niso hoteli več postreči s
pijačo. Bil je namreč že pre-
več vinjen. Srečko Sotlar je
začel vpiti in razgrajati, brca-
ti goste in jih odganjati od
točilne mize, blagajničarko
pa je prisilil, da mu je ponov-
no dala pijačo.
Prišli so miličniki in ga ho-
teli legitimirati, toda Sotlar
se je uprl; začel je brcati,
enega miličnika pa je ugriz-
nil v prst. Prišla je še ena
intervencijska skupina in
skupaj z občani so ga le ob-
vladali. Kljub temu pa se ni
sprijaznil s tem, da bo moral
prenočiti na postaji milice in
v intejvencijskem vozilu je
začel brcati, tako da je nare-
dil za nekaj več kot 6.000 di-
narjev škode.
Po tem izgredu je preisko-
valni sodnik zanj odredil pri-
por iz katerega se je vrrul po
dveh mesecih in obljubil, da
ne bo več razgrajal in se na-
sUniško obnašal. Kljub temu
je letos 23. maja spet preglo-
boko pogledal v kozarec in v
bifeju v domu JLA zmerjal
in žalil strežno osebje, ker
mu niso hoteli postreči s še
več pijače. Lotil se je tudi
natakarice, posredovali pa
so vojaki in miličniki. Sotlar
se je močno upiral in ranil
enega izm.ed miličnikov, ki
so posredovali.
Po tem dejanju je preisko-
valni sodnik zanj zopet odre-
dil pripor, v katerem je še
sedaj.
Pri izreku kazni je sodišče
upoštevalo, da je bil Sotlar
že pred tem kaznovan za po-
dobna kazniva dejanja oziro-
ma prekrške tako pred re-
dnim sodiščem kot pred so-
dnikom za prekrške. Poleg
tega je pokazal veliko mero
agresivnosti in trdovratno-
sti, na višino kazni pa je vpli-
Veilo tudi dejstvo, da so taka
kazniva dejanja vse pogo-
stejša in je torej s primemo
kaznijo potrebno vplivati na
druge. V dobro so mu šteli,
da je pripravljen povrniti
škodo, ki jo je povzročil z na-
silnimi dejanji in da obžaluje
ta dejanja.
Sotlarju so do pravnomoč-
nosti sodbe tudi podaljšali
pripor.
S. ŠROT
Strela udarila v hišo
Prejšnji torek je v popoldanskem neurju strela uda-
rila v stanovanjsko hišo last Franca Strnada v Ogo-
revcu 14 pri Storah. Na pomoč so prihiteli domači
gasilci, škode pa je za približno 100.000 dinarjev.
Poginilo pet krav
Neurje je prejšnji torek pustošilo tudi v Gornjesa-
vinjski dolini. Tako je strela na planini Podveza ubila
pet krav, ki so v dežju iskale zavetje pod osamljenimi
smrekami. Lastniki, kmetje iz okolice Luč imajo tako
za približno 500.000 dinarjev škode.
Toča povzročila škodo
Po oceni zavsirovalne skupnosti Triglav je toča v
sedmih občinah na celjskem območju (padala je 15.,
22. in 23. julija) pKJvzročila za približno 150 milijonov
dinarjev škode.
Iz prijav, ki jih je dobila Zavarovalna skupnost, je
razvidno, da je toča precej poškodovala hmelj na pri-
bližno 250 hektarjih, žito na 500 hektarjih, vinograde
(150 ha), sadovnjake (200 ha) in še 100 hektarjev drugih
poljščin. To so sicer le približne ocene, ker škodo še
ocenjujejo.
Strela uničila eloMrični kabel
v Medlogu
Prejšnji teden je strela udarila tudi v Medlogu in
uničila 800 metrov dolg 10.000 voltni električni kabel.
Zaradi tega so morali ustaviti dve od šestih črpališč,
kabel pa bo potrebno zamenjati. Škode je za približno
5 milijonov dinarjev, delavci pa bodo napako odpravili
do začetka prihodnjega tedna.
Obsojena le
mlajša člana
tatinske
skupine
Na celjskem sodišču se
je končalo sojenje 19-let-
nemu Ivanu S. in 17-letni
Aranki K., ki sta skupaj s
polnoletnima, 23-letno
Ružo Nikolič in 23-letnim
Džurico Sarkezi v treh le-
tin izvršila približno 150
tatvin.
Tričlanski senat je Iva-
nu š. izrekel kazen šest let
mladoletniškega zapora,
Aranki K. pa vzgojni
ukrep - oddaj Q v pre-
vzgojni dom.
Starejša člana skupine
sta še vedno na begu, zato
kazenski postopek proti
njima miruje. Sicer pa je
skupina kradla, večkrat
na precej drzen način iz
stanovanj. Po cenah iz let,
ko so nakradli nakit, de-
vize in gotovino, znaša
škoda več kot osem mili-
jonov dinarjev.       S. S.
Z NOVIM TEDNIKOM
TUDI NA MORJU
Novi tednik poiščite
v Vjesnikovih kioskih
Gasilslc^ draStva v celjski obiHni
Piše: Franjo Mauer
2
Ko so na vzhodni strani gasilskega doma
okupili nekaj zemljišča, so pričeli z adap-
icijo doma. Gasilski dom so podaljšali za
m in tako pridobili klubsko sobo ter sani-
irije (42 m novih prostorov). Stari del je
il potreben temeljite obnove. Dotrajan je
il leseni stolp, ki so ga podrli. Ob podpori
S Medlog, SIS za požarno varnost in de-
vnih organizacij, predvsem pa s prosto-
rfjnim delom vseh članov so do jeseni
180 z deli končali.
Proslavo 60-letnice so slovesno obeležili
letu 1981 s prevzemom novega avtomobi-
1 IMV-kombi-gasilec, ki Je bil resnično
ivi novi avtomobil društva.
Dejavnost gasilskega društva se je v letih
182-1983 močno povečala in organizacij-
'0 utrdila. Gasilci aktivno sodelujejo v
^benopolitičnih organiz^acijah in krajev-
skupnosti.
V zadnjih dveh letih se je članstvo v druš-
^ povečalo in pomladilo. S pionirsko in
iadinsko desetino se je povečala aktiv-
ist znotraj društva. V letu 1983 so bili na
»finskem gasilskem tekmovanju, po ve-
*i letih, tudi pionirji gasilskega društva
>bno.
preventivnem področju beležijo uspe-
' Že več let niso imeli na .svojem področ-
požara, v letu 1983 pa so gasili na 3
^stih. paradi hitre intervencije gasilcev je
požarna škoda minimalna.
^ krajevni skupnosti Babno se je v zad-
letih povečalo število delovnih organi-
'^ij, zato je gasilskemu društvu naložena
'va naloga, da poveča skrb za požarno
"Host, tako s strokovno usposobljenostjo
ojega članstva, kot z nakupi učinkovite
silske tehnike.
^ društvu je danes včlanjenih 22 članov.
10 mladincev, 15 pionirjev, skupaj 47 čla-
nov.
Gasilsko društvo Celle-
mesto
Celje je bilo večkrat žrtev požarov. Me-
ščani so razmišljali, kako bi se organizira-
no branili pred ogrnjem.
Leta 1868 je na občinski seji odbornik
Maks Stepišnik predlagal ustanovitev po-
žarne hrambe. Predlog so sicer sprejeli,
vendar je trajalo še tri leta do uresničitve
sklepa, ker občina ni imela dovolj denarja
za nakup brizgalne in drugega orodja.
Leta 1871 se je zbralo nekaj meščanov, ki
so se lotili priprav za ustanovitev požarne
brambe. 12. marca so imeli prvo sejo, na
kateri so bili poleg župana dr. Neckerman-
na še drugi ugledni meščani. Na občinsko
zastopstvo so naslovili prošnjo za podporo
in pri hišnih posestnikih pričeli zbirati pri-
spevke za ustanovitev požarne brambe. Za
potrebno opremo so potrebovali 1686 goldi-
narjev, zbirka pa jim je prinesla le 1058
goldinarjev. Mestna občina jim je prima-
knila še 500 goldinarjev. Požarna bramba je
dobila od občine tudi naslednjo gasilno
opremo: 2 vozni brizgalni starejše kon-
strukcije, 2 pokvarjeni ročni brizgalni, 2
voza za vodo, 20 starih veder in 4 stare
kavlje. Obe Glaziji ob Ljubljanski cesti je
bramba lahko uporabljala za vaje, vendar je
morala upoštevati pravice vojaške koman-
de, ki je imela te površine v najemu.
1. avgusta 1871 je bil pod predsedstvom
Josefa Wokauna, kot predsednika priprav-
ljalnega odbora prvi občni zbor, ki se ga je
udeležilo le 22 članov. Zaradi pičle udelež-
be so volitev poveljnika preložili. V sep-
tembru so potem izvolili prvi odbor požar-
ne brambe in za poveljnika Karla Mathesa,
lastnika pivovarne. V odboru požarne
brambe so bili še društveni blagajnik, bla-
gajnik bratovske skladnice, zapisnikar, vo-
dja plezalcev, vodja brizgalcev, vodja vo-
dne ekipe in vodja čuvarjev. Za vsakega so
izvolili tudi namestnika, tako je odbor štel
13 članov.
Oktobra je bramba kupila pri tovarni
Knaust na Dunaju patentno brizgalno za
1684 goldinarjev.
Za začasno shrambo orodja so uredili
večjo leseno remizo, desno od uvoza na
dvorišče magistrata, prav tako pa tudi druš-
tveno sobo.
Leto 1872 je bilo izredno delovno. Na
občnem zboru so sklenili razširiti dejavnost
tudi na podeželske občine. Nameravali so
kupiti vozno brizgalno in moštveni voz.
Prejeli so prispevke od občin Celje-okolica,
Teharje, okrajnega zastopstva in mestne
občine.
Za pomoč pri požarih je dala vojaška ko-
manda na razpolago 32 mož.
Na Miklavškem hribu so postavili signal-
no uto. En strel je pomenil požar v daljni
okolici, dva strela v bližnji okolici, trije
streli pa požar v mestu. Trije dvignjeni koši
podnevi rumena luč ponoči je pomenil po-
žar v smeri Žalca, dva koša in rdeča luč
požar v sme.ri Vojnika, en koš ali zelena luč
požar v smeri Teharij.
Leta 1872 je štelo mesto 4224 prebivalcev.
Na tisoč prebivalcev je prišlo 17 gasilcev.
Bramba sama je štela 74 članov.
Leta 1873 so se gasilci opremili s šlemi.
Pri tovarni Knaust na Dunaju so kupili dru-
go brizgalno za 1707 goldinarjev.
Novembra 1874 so sklicali javno zborova-
nje z namenom, da bi se bramba številčno
okrepila. Na zborovanju je govoril tudi žu-
pan, ki je poudarjal zasluge brambe in gra-
jal brezčutnost meščanov do brambe.
Leta 1875 je mestna hranilnica odobrila
brambi 200 goldinarjev za nabavo uniform.
Nošenje uniform izven službe je bilo čla-
nom prepovedano. Vsa oprema je bila shra-
njena v lokalu brambe.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Ob nedeljah dopoldne so se gasilci postrojili pred magistratom in obenem razstavili
orodje. Iz poveljniške knjige je tudi razvidno, da je poveljnik zahteval nastop gasilcev v
brezhibno očiščeni uniformi. Slika je iz leta 1928
20. STRAN - NOVI TEDNIK
2. AVGUST 19«
MODNI NASVETI
MADE iN JAPAN
Ix.'tošnja moda se zgleduje tudi po tradicionalni ja-
ponski modi in jo imenujemo MADE IN JAPAN. Lju-
biteljice vzhodnjaške mode bodo torej ponovno prišle
na svoj račun.
Pripravila Duška Som_
Vsa oblačila so izdelana v tem stilu. To so razne
obleke s kimono rokavi In zavezanimi pasovi ali šali na
bokih. Hlače so široke, jope ra\'no krojene. Značilna je
intenzivna modra barva, dosti je tudi črne, ostale barve
pa le v omejenih količinah.
RECEPT TEDNA
Pisani rezanci z
siivovlco
Potrebujemo: 400 g pisanih
rezancev (zeleni in rdeči ter
rumeniX 100 g šunke ali do-
mače salame, 50 g masla,
50 g nastrganega parmeza-
na, eno malo čebulo, pol
olupljene jabolke, pol žlič-
ke moke, kozarec kisle sme-
tane, kozarček slivovke ali
brandija, sol in poper.
Najprej si naredimo rezan-
ce in sicer tako, da iz moke,
jajc, žličke špinačne mezge
naredimo zeleno testo s po-
močjo paradižnikove mezge
dobimo rdeče testo in iz na-
vadnega testa pa navadne
rumene, ter testo lazvaljamo
in s koleščkom obhkujemo
rezance razhčnih oblik in
dolžine.
V raztopljeno maslo vme-
šamo žličko moke in krhelj
jabolka sesekljan s čebulo,
pokrijemo posodo, kuhamo
na počasnem ognju in več-
krat premešamo. Med tem
skuhamo rezance.
Ko je čebula dobro sparje-
na, jo poškropimo s kozarč-
kom sUvovke. Počakamo, da
izpari, nato dodamo smetano
in permezan ter dušimo ne-
kaj minut na komaj zaznav-
nem ognju. Preden odstavi-
mo posodo z ognja, solimo in
popopramo. Včasih nastrga-
mo še malo muškatnega
oreščka.
Kuhane rezance odcedi-
mo, jih zabelimo z omako in
vmešamo na drobne koščke
zrezano šunko ali domačo
salamo. Zraven ponudimo
zeleno solato in kozarec ka-
berneta.
Cešilleva torta
Potrebujemo: 200 g slad-
korja, 8 rumenjakov, 1 celo
jajce, 100 g biskvitnih drob-
tin, 60 g zmletih mandeljev,
50 g kakava, sneg iz 8 belja-
kov, 400 g češenj brez ko-
ščic, 6 del vanilirane tolče-
ne sladke smetane, dve žlici
češnjevega likerja in nekaj
sladkornih drobtinic za
okras.
Rumenjake in eno celo jaj-
ce zmešamo skupaj s slad-
korjem in žlico vode, da se
speni.   Dodamo   biskvitne
drobtine, zmlete niandelie,
nazadnje pa na rahlo vmeša-
mo še trd sneg iz beljakov in
kakao. Tako pripravljeno
maso damo v pomaščen in
pomokan tortni model in jo
spečemo v zm.erno razgreti
pečici. Shlajeno torto razre-
žemo na tri plošče. Prvo plo-
ščo obložimo s plastjo shlaje-
nega češnjevega kompota,
vkuhanega in zgoščenega s
ZDRAVILNE RASTUNE
Dobra misel
Navadna dobra misel je raz-
širjena F>o vsej Sloveniji in nje-
no latinsko ime Origanum vul-
gare pomeni »gorski dragulj«,
čeprav tega plevela ne smemo
imeti za pravi gorski dragulj.
Naši predniki so rastlini dali
ime dobra misel, ker so vero-
vali, da daje uživanje te rastli-
ne človeku novih, dobrih mi-
sli.
Rastlina je približno pol me-
tra visoka in je iz družine usna-
tic. V zemlji ima močno i-ja\o
koreniko, ki se navadno plazi
blizu povTŠine in nosi številne
korenine. Iz nje se dviga tanko,
četverorobo, rdečkastorjavo
steblo, ki ie obrastlo s kratkimi
dlačicami. Listi so jajčasti,
skoraj goli in pikčasti. Drobni,
dišeči, škrlatno rdeči cvetovi
so združeni v okroglaste klase,
ki sestavljajo pakobul. S svo-
jim vonjem privabljajo mnoge
žuželke. Kot značilnost naj na-
vedem še to, da so tudi zgornji
listi in steblo škrlatni. Dobra
misel raste po suhih travnatih
pobočjih, na obronkih gozdov,
na neobdelanih tleh in na po-
sekah.
Rastlina je precej aromatič-
na in ima obilico eteričnega
olja. To vsebuje timol in ci-
neol, kafro in borneol, tanin,
sluzi, p)ektine in snovi, ki delu-
jejo antibakterijsko.
škrobovo moko, pokapamo s
češnjevim likerjem, pokrije-
mo s stolčeno smetano in po-
ložimo nanjo drugo ploščo,
ki jo spet pokrijemo s tolče-
no smetano. Na vse to damo
tretjo ploščo, jo pokapamo s
češnjevim likerjem in nama-
žemo celo torto po vrhu in
obodu s stolčeno smetano.
Obod torte sedaj okrasimo s
sladkomim^i drobtinicami
ter z na brizganim" kupčki
tolčene smetane in s polovič-
nimi češnjami.
Pri dobri misli nabiramo
cvetoče vršičke z listi in jih po-
sušimo na prepihu v senci.
Zdravilni so samo listi m cve-
tovi, zato jih lahko odstranimo
od posušenega stebla.
Eterično olje, in vse ostale
naštete snovi pospešujejo izlo;
čanje vode, potu in seča. Po-
mirja krče v trbuhu m dobro-
dejno deluje tudi na dihala.
Stan zapisi o dobri misli pravi-
jo naslednje: Kuhana na vinu
in iz tega napravljeni obkladki
so zdravilni tam kjer peče pod
kožo. Dobra misel, rutica, fige
in med kuhaj na vinu, pa od-
straniš naduho, jetiko, kašelj.
Dobro misel, fige kuhaj z vodo
grgraj, goščo deni na \Tat, oz-
dravi vneto grlo. Dobra misel
kuhan v kisu se vtira v boleč
trebuh in topli obkladki iz tega
na trebuhu, odpre vse kar je
zaprto. Tako govorijo zapisi iz
leta 1720. V domačem zdrav-
stvii pa priporočajo čaj iz do-
bre misli pn obolenjih mater-
nice (podobno kot ožepek) in
slabih živcih, dalje pri slabi
prebavi, slabem želodcu, pri
krčih, vnetju črevesja, pri ka-
tarju in prehladih dihal in sap-
nika itd. V vinu namočena do-
bra misel s trpotčevimi listi
zdravi prehlad v črevesju. Lah-
ko ga \i:iram.o tudi v obolelo
kožo, ki je prizadeta od raznih
ekcemov in vnetij. Dobro mi-
sel, rožmarin in sivko namoči-
mo v močan alkohol in dobimo
tinkturo s katero masiramo bo-
leče dele našega telesa. Olajša
bolečine pri migreni, glavobo-
lu in tudi pri revmatizmu.
Tudi čaj iz dobre misli je
zdravilen. Dve žlici posušene
rastline poparimo s pol litra
vrele vode, pokrijemo in pusti-
mo da se ohladi. Lahko doda-
mo še žajbelj, materino dušico
in baldrijanove korenine. Ca]
pijemo po požirkih čez dan pri
nervoznem želodcu, rani na
dvanajstniku, pri kolcanju, ker
pomirja živčevje.
BORIS JAGODIC
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Priprava zemlle in setev mačeii
Glede zemlje in lege mačehe niso pieveč zahtevne,
saj uspevajo v skoraj vsaki dobro obdelani vrtni zemlji.
Sejemo jih od srede junija do sredine ali celo do konca
julija v zaprto gredo v ilovnato humozno zemljo. Ce je
le mogoče, zemljo prej razkužimo, da uničimo bolezni,
škodljivce in plevele. V ta namen uporabimo kemičen
preparat Basamid G. Za kvadratni metar potrebujemo
30 do 50 gr basamida, ki ga potrosimo in vdelamo v
zemljo. Nato gredo temeljito zalijemo in pokrijemo z
okni ali PVC folijo. Po treh tednih je zemljišče razku-
ženo, kar pa je odvisno predvsem od temperature;
višja ko je, boljše učinke dosežemo. Veliki vrtnarski
obrati se poslužujejo parjenja zemlje, kar je sicer
drago, toda tudi učinkovito. Ko seme posejemo, ga
pokrijemo z okni in zatemnimo, saj mačeha kali v temi.
Ko seme vzkali, približno v enem tednu, sejančke od-
krijemo in zasenčimo, da se počasi navajajo na svet-
lobo. Sele nato jih po nekaj dneh lahko izpostavimo
polni svetlobi. Vse sorte ne kalijo enako hitro. Po naših
izkušnjah so najugodnejše modre in bele. Ko so mlade
rastlinice velike 5 do 8 cm, jih presadimo na gredo,
lahko pa jih posadimo tudi neposredno na stalno me-
sto.
Uničimo plevele na grredah: Gredo, kamor bomo
posadili mačehe, moramo najprej temeljito pripraviti,
kar pomeni, da moramo najprej uničiti plevele. V ta
namen gredo poškropimo z Gramoxonom ali Galaxo-
nom, ki uniči samo zelene dele plevelov, medtem, ko
korenine ostanejo. Ce pa je veliko koreninskih pleve-
lov, uporabimo Roundap, ki deluje tudi na korenine.
Uporabljamo ga takrat, ko se pleveli še razraščajo,
vendar pa 45 dni pred sajenjem. Ko .se pleveli posušijo,
zemljišče preorjemo ali prelopatamo ter pognojimo s
hlevskim gnojem ali nitrofoskalom.
Ko se rastline vzrastejo, jih lahko še dognojujemo. V
ta namen uporabimo mineralna gnojila. Pognojena
rastlina hitreje raste in zacveti.
Torej, z nekoliko truda lahko vzgojimo mačehe tudi
v domačih razmerah, kjer bodo lep okras jeseni, še
lepši pa spomladi, ko se odprejo v polnem cvetju.
HORTIKULTURNO DRUSTVO
CELJE
UNIOR
- kovaška industrija Zreče
objavlja naslednja prosta dela in naloge;
- Programerja
Zahteva se visoka ali višja strokovna izobrazba in
ustrezne delovne izkušnje
- Operaterja na računalniku
Zahteva se srednja strokovna izobrazba ter ustrezne
delovne izkušnje
- Komercialista v prodaji
Zahteva se končana visoka ali višja ekonomska šola
in vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju prodaje
- Več dipl. ing. ali ing. strojništva
Za dela na področju tehnologije kovanja, obdelave,
strojegradnje, avtomatizacije proizvodnje in izdelave
orodij.
Kandidate vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z do-
kazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah
najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov UNIOR -
kovaška induscrija Zreče.
Tiste, ki bodo izpolnjevali pogoje tx)mo povabili na
razgovor.
Delovna organizacija ima možnost reševanja stano-
vanjskega problema predvsem za strokovnjake s po-
dročja strojništva.
SOZD HMEZAD
Delovna skupnost Skupne službe
Komisija za delovna razmerja DS Skupne službe
SOZD Hmezad Žalec razpisuje dela in naloge
sistemsko organiziranje
v računalniškem centru
POGOJI:
- visoka strokovna izobrazba ekonomske, organiza-
cijske ali računalniške smeri,
- 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih
delih in nalogah,
- aktivno znanje angleškega jezika,
- znanje enega programskega jezika.
Delovno raznrierje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavite v
roku 15 dni od dneva objave na naslov:
SOZD Hmezad, DS Skupne službe, Žalec, Žalskega
tabora 1.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni od
dneva izbire.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
2. AVGUST 1<
Kombajn na
stranskem tiru
Šentjurčani so cele tri
dni telefonarili po vsej
Jugoslaviji, ker ni in ni
bilo njihovega kombaj-
na, ki so ga kupili v Ze-
munu. Prizadevni želez-
ničarji so ga našli na
stranskem tiru stranske-
ga tira, ki je pomožni tir
nekega drugega stran-
skega tira, nekje v okoli-
ci Zagreba. S tem pa te-
žav še ni bilo konec, kaj-
ti med kombajnovo štiri-
najstdnevno potjo so ga
neznanci olajšali za aku-
mulator, verige in še za
nekatere druge dele.
Šentjurčani si zaradi
tega niso delali sivih las,
saj se zavedajo, da je po-
trebno v teh kriznih ča-
sih marsikaj potrpeti in
ohraniti razsodnost.
Navsezadnje so le manj
razvita občina in si res
ne morejo privoščiti, da
bi nergali že za vsako
malenkost. In navsezad-
nje lahko tudi pšenica
pokaže malo razumeva-
nja in nekoliko počaka.
Le strpnost in sloga nas
lahko pripeljeta večjim
dosežkom naproti in zad-
nji čas je, da vzame to na
znanje tudi pšenica.
V.E.
ZAKAJ SATELITI NE
PADEJO
NA ZEMLJO?
Sateliti odlete v vesolje s
pomočjo močnih raket. To
imenujemo »lansiranje sate-
lita«. Da hi ne padli nazaj na
zemljo, morajo sateliti odle-
teti dovolj daleč, da ne more
več nanje delovati privlaču-
joča sila naše zemlje, ki ji
pravimo tudi zemeljska teža.
Tako lahko sateliti potujejo
po nebu, ne da bi padli na
zemljo.
Graščaki so se znali varovati
l\šova odkrlUa na noasreškem gratiu
Podsreški grad, ki izvira
še iz poznega 12. stoletja, je
eden najstarejših ohranje-
nih gradov na Slovenskem.
Prav presenetljivo je, da so
se v tem odmaknjenem delu
Kozjanskega ohranile tako
številne romanske grajske
sestavine, ki izvirajo iz ča-
sa, ko je grad nastal. Tako
sta poleg stolpa romanska
tudi še oba stanovanjska
trakta, vsepovsod so se
ohranili tudi prvobitni
stavbni detajli, tako števil-
na okna, vrata in drugo.
Med vsemi temi velja še po-
sebej omeniti prvotno graj-
sko kapelo, ki sodi po kako-
vosti svojih sestavin med
najlepše v Sloveniji.
Grad v Podsredi, ki je dol-
ga desetletja več ali manj sa-
meval in kjer so njegovi zad-
nji stanovalci vse prej kot
skrbeli, da bi se ta stavba
vzdrževala, je zdaj eden po-
glavitnih spomenikov v ož-
jem območju spominskega
parka Kumrovec-Trebče.
Spomeniška služba iz Ce-
lja je grad že pred leti prekri-
la in ga tako vsaj za silo zava-
rovala, ni pa se lotila zidov,
katere je zob časa že močno
načel. Že pred leti so se po-
nekod sesuli stropi, drugod
so se v zidovju začele kazati
hude razpoke.
Prav zato se je za grad po-
sebej zavzel zavod spomin-
skega parka v Trepčah, ki si
prizadeva stavbo oživiti in
mu dati ustrezno funkcijo.
Tako so v vzhodnem delu
trakta, ki je najbolje ohra-
njen, že lani uredili razstavo
NOB na Kozjanskem, zdaj
pa v sodelovanju z zavodom
za spomeniško varstvo v Ce-
lju, pripravljajo obsežna sa-
nacijska dela.
Mladinci iz delovnega ta-
bora so zdaj že drugič delali
na tem gradu. Letos so
opravljali pripravljalna dela
za gradbene posege, s kateri-
mi bodo strokovnjaki pričeli
prihodnji mesec. Z zidovja
so odstranili stare omete,
odvažali nasutje in čistili
prostore. Opravljali so zamu-
dna, umazana in težavna de-
la v vrednosti nekaj desetin
starih milijonov. Pri tem so
odstranili tudi nekatere sta-
rejše arhitekturne sestavine,
katerih najdba je presenetila
celo strokovnjake. Najpo-
membnejše odkritje je bUa
najdba prvotnega vhoda v
grajski kompleks. Vhodni
portal je bil nameščen viso-
ko nad tlemi, v drugem nad-
stropju južnega stanovctnj-
skega trakta, a so ga v baroč-
ni dobi ob preurejanju, zazi-
dali. Strokovnjaki ga name-
ravajo zdaj prezentirati, saj
gre za edinstveno pričo kako
so se znali graščaki varovati
pred sovražniki. Dostop do
vhoda je bil namreč v sred-
njem veku možen samo ta-
ko, da je tisti, ki je hotel v
grad, splezal do vhodnega
portala po lestvi ali pa so ga
morali navzgor potegniti z
vrvjo.
Odslej bodo na podstreš-
nem gradu letos delali le še
strokovnjaki, ki bodo sanira-
h podirajoči jugovzhodni vo-
gal in baročne arkade, potem
pa bodo počasi urejali grad
in tako usposabljali prostor
za prostorom za nove na-
membnosti.
ZDENKA STOPAR
AMADEUS POROČA
Romantik videl oči bi sanja ve
realistu pogled ušel bi drugam
pesimist dvomov bil polne bi glave
optimist bipotipalpotem šel bi drugam...

Imam občutek, da tudi v obljubljeni
deželi - vladaj^ birokrati.
Naši nogometaši in birokrati imajo ne-
kaj skupnega - ob mastnih zaslužkih
imajo tudi enak učinek.
Ko bi naši nogometaši tako precizno ci-
ljali gol, kot ciljajo klubske blagajne - bi
bili svetovni prvaki.
V izložbi veleblagovnice smo prebrali
napis: na oddelku ženske konfekcije ve-
dno nekaj novega - verjamem, če ne dru-
gega, nove podražitve.
Ko poslušam nekatere govornike,
imam občutek da bi naše gospodarstvo
lahko postalo velik izvoznik - »Klampf«.
Kaj ko bi poleg zajamčenih osebnih do-
hodkov uvedli še zajamčeno produktiv-
nost.
V Sloveniji košarka ne bi zašla v
takšno krizo, če bi košarkaši tako pre-
cizno zadevali koš - kot kadrovski refe-
renti.
Volk dlako menja le takrat - ko želi
menjati stolček.
Letos je vreme takšno, kot da bi Zofke
praznovale osebni praznik celo leto.
Za nogometaše, pevce zabavne glasbe
in gostince trinajst ne pomeni nesrečne
številke - zlasti ne za take, ki imajo tri-
najst starih milijonov dnevnega za-
služka.
Brunarica za mrclno izpoii Railuhe
Vinko Knapič, lovec iz Luč je izpolnil svojo obljubo. Medveda, ki ga je ustrelil lani pod
Raduho, je postavil na ogled vsem, ki obiščejo turistične Luče. Pred svojo hišo v središču
kraja je postavil brunarico z zastekljenim oknom, ob glavni cesti pa postavil tudi smerokaz,
ki goste opozarja, kje si lahko ogledajo ukročeno mrcino. Vse je storil sam, s svojim
materialom, verjetno pa mu bo del stroškov pomagalo pokriti domače turistično društvo in
krajevna skupnost.
Tekst in foto: RADO PANTELiC
FOTOGRAFIJA ZA TA TEDEN
Stojan Kerbler - Na pašo