ESLOVENIA LIBRE 70 let v Argentini Le t o LXXVII | 24. de ce mbr a 2018 - Bue nos Air es, Ar g en tina | Št. 39 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija BOŽICNI CAS SLOVENSKA POLNOCNICA Na sveti vecer smo se kot vsako leto ob 20. uri zbrali v slovenski cerkvi Marije Pomagaj in skupaj proslavili Jezusovo rojstvo. Polnocnica v Buenos Airesu je seveda drugacna od tistih, ki se jih starejši spo­minjajo še iz Slovenije. Namesto snega nas spremlja decembrska vrocina in hrup ognjemetov. A slovenska molitev in lepe božicne pesmi nas kljub razdaljam pove­zujejo v eno samo družino. In to prav ob uri, ko je v Sloveniji polnoc! Slovesno sveto mašo je daroval delegat Anka Savelli Gaser. Po koncani daritvi smo dr. Jure Rode, ljudsko petje je vodila Mar-si pa vsi vošcili in drug drugemu želeli mir in janka Grohar, na orglah pa je spremljala dobro za novo leto, ki je že pred vrati! Zahvala Ob koncu leta se želimo zahvaliti vsem, ki ste sodelovali, da je naš tednik tudi v tem letu redno izhajal. Vam, ki ste pisali ali fotografirali, raznašalcem in oglaševalcem. Prispevek vsakega izmed vas je pomemben del tega glasila Slovencev v Argentini. Tiskana izdaja casopisa bo ponovno izšla meseca marca 2019, stare in nove objave pa lahko tudi med pocitniškim casom berete na naši spletni strani www.svobodnaslovenija.com.ar Hvala! Uredniški odbor | BOŽICNI KONCERT V SAN MARTINU Dne 16. decembra ob 19. uri je potekal Božicni koncert v kapeli zavoda Srca Jezu­sovega, nasproti našega Slovenskega doma. Pocasi smo se zbirali iz razlicnih krajev. Še predno se je pricel koncert, sem že cutila v zraku božicni duh. Kot bivša pevka zbora in z izkušnjami prejšnjih koncertov, ki sem jih vse poslušala, sem že vnaprej vedela, da bo ta koncert presenetljiv dogodek zame in za vse navzoce. Prvi glasbeni zvoki so zadoneli s kora in nato so se približali k oltarju nastopajoci pevci in zborovodkinja prof.Lucka Marincek Kastelic. Zacel se je koncert, ki je bil bogat v sledecih pesmih: AVE MARIA / S. Rachmaninov, BENEDIC­TUS / K. Jenkins, LUCKE GORIJO / A. Mav, ŽE POCIVA VSA NARAVA / L. Belar, DANES RO­JEN JE ZVELICAR / F. Mendelsohn / Arr. Anka Gaser, JESÚS, ALEGRÍA DE LOS HOMBRES / J. S. Bach, CIN CIN CIN ZVONCKI POJEJO / J. Pierpont, BOŽICNA USPAVANKA / J. Brahms, CHRISTMAS IS A COMIN´ / Ed Pickell / Spi­ritual de Nadal, LLANTO DIVINO / Angel Émbil. HOLLY NIGHT / A. Adam / Arr. Anka Gaser (Solo: Niko Žagar, Toni Podržaj), CAROL OF THE BELLS / M. Leontov, BLANCA NAVI­DAD / Villancico, EL NIŃO DIOS HA NACIDO / Villancico popular argentino, POCIVAJ MILO DETECE / F. Acko (Solo: Niki Štumberger, Juli Kastelic), PADRE NUESTRO / R. Casin, NAVI­DAD / Gloria Estefan, JERUZALEM / A. Mežek (Solo: Sebi Skale, Mucacas). Ob poslušanju teh pesmi sem cutila, da nas Božje dete uci ljubiti vse brez izjeme, prav posebno tiste, ki so potrebni in tiste, ki so oddaljeni od Jezusa in Njegovega nauka. Prekrasne božicne pesmi nas družijo -ene in druge- v skupnost vere in ljubezni. Nežni, topli in prijetni glasovi so se raz­pršili po kapeli in se razširili v presenetljivo ubrano petje. Vsi smo pozorno sledili glas­bi in uživali ob doživetem izvajanju zbora in solistov. Cutila sem takšno božicno raz­položenje vseh navzocih in da je to razpo­loženje navdalo naša srca s spominom na vse tiste, ki jih ni vec med nami, ker jih je Bog poklical k sebi. Mislim, da je vsak od nas poromal k svojim dragim: staršem, možem, ženam, otrokom … Božic nas poveže z ganljivo pesmijo v eno družino, ceprav z nekaterimi samo duševno, ker so dalec od nas ali v vecnosti. Marsikomu se je ob poslušanju petja prikazala solza in bili smo zelo ganjeni ob gledanju prizora Svete družine (Daniela Pajon Servián, Ljubi Milena in Sebi Skale). Med koncertom so se vrstili Slovenski pevski zbor San Martin ( SOPRANI: Ivan­ka Dimnik, Marjeta Gerkman, Juli Kastelic, Irena Škulj Petkovšek, Marija Petkovšek, Cami Santana, Marta Škulj, Silva Tašner; ALTI: Magdalena Koprivnikar Belec, Luci Dimnik, Sofi Kastelic, Gabriela Leber Ma­rolt, Vera Breznikar Podržaj, Maru Santana Smersu, Mirjanka Voršic Truden; TENORJI: Janez Filipic, Jože Skale, Sebi Skale, Luc­ka Smersu, Marko Škulj; BASI: Pablo Jer­man, Gabrijel Petkovšek, Toni Podržaj, Niki Štumberger, Niko Žagar), vokalna skupina Mucacas: Marta Belec, Luciana Dimnik, Juli in Sofi Kastelic, Kati in Mikaela Podržaj, Kami Santana in otroška pevska skupina Zvoncki: Sofi, Ana in Paula Boltežar, Mati­ja Leber, Maja in Tadej Filipic, Katja Filipic, Katja Luna Praprotnik, Amelia Belardi Cer­nic, Ema in Federico Tašner, Lucija in Sofi Vomberger, Uma Skale, Juana Volpedo. Poseben car pa je petju dodala glasbena spremljava. Enkratno so spremljale clanice skupine Ensamble Trifoglio: Cintia Pellanda (precna flavta), Karen Selva (violina) in Ari­ana Žigart (orgle). Toni Podržaj je spretno igral na kitaro in charango, Luka Škulj pa prispeval na tolkala. To, da so nastopale tri generacije pevcev tudi ni obicajno. Je že lepo število mladih glasov. Vsi solisti so ganljivo zapeli. Oseb­no sem bila posebno ganjena, ko sta skupaj zapela Juli in Niko. Z zaprtimi ocmi sem si predstavljala, kako bosta v bližnji prihodno­sti prepevala svojim otrokom in tako tudi njih navdušila za petje.. Skrbne vaje vseh so bile razvidne. Pri otro­škem zboru se pozna ves trud in požrtvoval­nost, ne samo pevovodkinje, tudi njihovih staršev, ki so jih redno spremljali k vajam in se jim na koncertu pridružili pri pesmi Navi­dad. Presenetila nas je Martina Filipic, ki je priskocila Lucki na pomoc in navdušeno vo­dila otroke. Lepo sporocilo za mlade nove rodove naše skupnosti - ljubezen do slovenske zborovske pesmi in vere. Tako bomo slovenski jezik in pesem še dolgo ohranili med nami. Pri koncertu so sodelovali Jožko Filipic (na­povedovalec), Matjaž Filipic (multimedia), Andi Žagar (priceske), Janez Filipic in Toni Kastelic (scenski prostor), Mikaela Podržaj (graficno oblikovanje) in prijatelji zbora. Lahko recem, da ni lepše priprave na Jezu­sov prihod kot je koncert božicnih pesmi. V vseh narodih so ljudje z najlepšimi melodija­mi opevali uclovecenje samega Boga, Jezu­sovo rojstvo, ki je prišel med nas . Tako je pesem postala prava molitev Mislim, da je vsak od nas iz srca zapel Sveta noc, blažena noc … Prišla je nam pomoc … Marjeta Mavric ŽIVE JASLICE Slomškov dom Letos smo se pri mladini Slomškovega Doma od­locili, da pripravimo posebno mladinsko božicni­co. Zato smo uprizorili žive jaslice. Ceprav je bil prizor kratek, je bilo potrebno nekaj dela… Na prvem mestu je bilo potrebno na kratko napisati vloge in povezavo. Zaceli smo pri bra­nju odlomkov Svetega Pisma ki pricujejo o Jezu­sovem rojstvu in iskanju po internetu. Ko smo imeli besedila smo se lotili izbire pesmi. Poiskati smo morali tudi nekaj mladih, ki bi želeli igrati pri uprizoritvi živih jaslic. Seveda, poskrbeli smo tudi pravega dojencka da bi predstavljal Jezusa. Vse to si je zamislila in poskrbela naša verska referentka, Zofi Bokalic. V nedeljo po maši smo se hitro preoblekli in pocakali, da se je publika zbrala na vrtu, in bi lahko zaceli z božicnico. Na prvem mestu je gospod Franci Cukjati bla­goslovil jaslice in zmolil. Potem smo pa zaceli s prizorom. Med prvo pesmijo sta vstopila angela in ozna­nila Marijino spocetje. Nato pa še drugi angeli, ter Marija in Jožef z novorojenckom. Za njimi so prišli pastirji ki so našli Marijo in Jožefa z Jezu­som, ter jih slavili in hvalili. Na koncu so vstopili še sveti trije kralji ki so prinesli darila da bi Jezusa pocastili. Med prizorom smo tudi peli božicne pesmi ob spremljavi kitar, orgel in ukelele. Res je nastalo zelo lepo vzdušje, ki nam je po­magalo pri predstavljanju in domišljanju, kako je bilo takrat, ko se je Odrešenik sveta rodil v skromnem hlevcku. Pripravili smo naša srca na ta praznik z najlepšim uvodom. Majda Godec Slika Janko Koželnik BOŽICNI CAS ODPRIMO SRCA PRIJATELJU Božicna akademija v Našem domu Božicni cas je lahko trenutek, ko razmišljamo, kako skrivnostno je naše življenje. Sam Bog je postal clovek, živel je med nami in se daroval za nas. Vsaki 25. december sanhuški farani ob os­mih zjutraj praznujemo prelepi praznik Jezuso­vega rojstva pri mašni daritvi v stolni cerkvi. Naš dušni pastir, dr. Jure Rode, nas je tokrat spodbu­dil, da prenovimo prijateljstvo z Jezusom in je še posebno poudaril, naj ne pozabimo na Boga in svete maše med poletnimi pocitnicami. Iz kora je prepeval in olepšal bogoslužje MPZ pod vodstvom Andrejke Selan Vombergar. Seveda so po koncanem bogoslužju sledile lepe želje in vošcila pred cerkvijo in prav tako v Našem domu, saj nam Zvelicarjevo rojstvo prinaša mir, upanje in ljubezen – pojme, ki si jih želimo drug drugemu. V dvorani se je na odru razvila božicna skriv-košcek nebes in povecal željo, da bi Bog do­nost, tokrat v snežni obliki. Pred tem pa je bil milo ležišce v naših dušah. Prava hvalnica pozdravil v imenu vseh organizacij predsednik svete noci s poezijami se je zaokrožila s pet­doma, g. Andrej Mehle in nam v španšcini jem mešanega zbora in nas povezala v en sam spregovoril o zgodovini slovenskega prevoda družinski ogenj. pesmi »Sveta noc« in nas vabil, naj še naprej v Prisrcna zahvala vsem, ki ste pripravili le­vsaki družini vztrajamo pri ohranjanju kulture, tošnjo božicno praznovanje. Za sceno je pos­pri bogatenju jezika ter v katoliških vredno-krbel Tone Oblak, postavil jo je Claudio Selan s tah. Zakaj v španskem jeziku? Ker sta letos z sodelavci, skupina Luc in zvok je pa poskrbela, nami delila božicni zajtrk sanhuški škof Eduar-da se je lepše videlo in slišalo. Mirjam Oblak do García ter župnik Raúl García. je poskrbela za kostume in besedilo akademi- Sneg je pobelil hiše in že se je razvijala bo-je. Akademijo je povezovala Mikaela Oblak. žicna akademija v režiji Tonija Rovana, s so-Pravi božicni zajtrk pa je bil po zaslugi žena in delovanjem mladine (Gabrijel, Tatjana, Cintja, mater, ki so spekle in darovale potice. Aleks, Agustin in Danilo) in šolskih otrok (Ka-Med blagoslovom nas je krajevni škof poz­tja, Alenka, Ludmila, Eva in Valentin). Sveto val, naj bodimo »resnicni« – naj usklajujemo družino so letos uprizorili Veronika Kržišnik, to, kar smo s tem, kar delamo. Pavel Modic in mali Adam. Angelcki (Katja, Želim, da veselje, s katerim je Marija sledila Juli, Kamila in Marjanca) so pazili Deteta. Božjemu klicu, postane zagon, da prenovimo Vrstile so se lepe poezije, z bogatim sporo-vero in odpremo srce Kristusu ter hranimo, cilom ter podane z jasnim glasom. Luc sveta bogatimo in delimo slovensko besedo tudi v se je uclovecila, angeli so pokazali pastirjem poletnih dneh. pot do hleva, kjer je Devica povila Rešitelja. V naših domovih pa vonj po kadilu je pricaral Marta Petelin SVETA NOC, BLAŽENA NOC! Pred 200 leti, na predbožicni vecer leta 1818, Ali ste vedeli? sta v vasici Oberndorf pri Salzburgu duhov-• Da so preprosto pesem o jaslicah in nik Joseph Mohr in organist Franz Xaver sveti noci doslej prevedli v vec kot 300 je-Gruber prvic povezala melodijo in besedilo zikov in dialektov? v pesem, ki je postala priljubljena po celem • Da velja za najbolj izvajano pesem vseh svetu: pesem Sveta noc! Blažena noc! casov in se uvršca pred Avsenikovo Na Go­ lici in Yesterday skupine The Beatles? Legenda o nastanku • Da je izvedba, ki jo je snemal Bing Cros-O nastanku pesmi obstaja legenda, ki jo by leta 1935 prodala vec kot 30 milijonov tako opisuje ga. Mirjana Ivanuša-Bezjak: izvodov? In da je ta “single” tretji najbolj Pesem sta župnik in organist prvic zapela prodan vseh casov? ob spremljavi kitare, ker so se prav takrat • Da so dolga leta uglasbitev “Svete noci” cerkvene orgle pokvarile. pripisali Michaelu Haydnu, bratu slavnega Neobicajna posebnost za tiste case je Josepha Haydna? bila ta, da je bila zapeta ob spremljavi kita-• Da vsako leto 24. decembra predvajajo re in ne orgel, ki so se prav za božicni pra-spominsko praznovanje Svete noci v Ober­znik pokvarile. Ko je v noc izzvenela zadnja ndorfu v živo tako kot preko spleta? nota, je zavladala spokojna, blaga tišina… • Da obstaja v Avstriji 10 muzejev s tema- Ali je bila pesem ob njeni krstni uprizoritvi tiko Svete noci? na predbožicni vecer leta 1818 poslušal-• Da je v Zillertalu hišica Strasserhäusl cem všec, ni znano. Morebiti bi kmalu po-ohranjena kot muzej? Od tukaj je družina tonila v pozabo, ce ne bi bilo pokvarjenih Strasser pesem ponesla v svet. orgel: k popravilu teh so povabili tirolskega • Da ima “Sveta noc” v originalni verziji v izdelovalca orgel Karla Mauracherja. Ta je nemškem jeziku 6 kitic, v slovenskem pre­ob svojih obiskih v Oberndorfu postal pozo-vodu pa samo 3 kitice? ren na izredno kakovost te božicne pesmi. • Da imajo v muzeju zgodovine v mes-Njene note je ponesel v svoj domaci kraj tu Fügen 940 razlicnih verzij pesmi “Sveta Fügen na Tirolskem Zillertalu, kjer je pesem noc”? Na razstavi je zbirka plošc, ki obsega v kratkem casu osvojila cloveška srca. vec kot 500 izvodov. Presenetljivo, ravno v casu, ko so se no-• Da si zgodovino pesmi lahko ogledate vosti širile pocasi, je pesem “Sveta noc! kot zgodovinsko igro v rojstni hiši Franza Blažena noc!” izjemno hitro našla svojo Xaverja Gruberja v Hochburgu na Achu? pot iz oddaljenega Zillertala in se silovito • Da je “Sveta noc” povzrocila “Božicno širila po Evropi. Ko pa je prišla v Združe-premirje” med prvo svetovno vojno? 24. ne države Amerike in je bila prevedena v decembra 1914 so nemški vojaki zaceli anglešcino, je dokoncno osvojila svet. peti “Sveto noc”. Ko so jih angleški vojaki Pesem o Sveti noci je v slovenšcino pre-slišali, so zaceli peti isto pesem v anglešci­vedel Jakob Aljaž, ko je bil kaplan v Trži-ni. Za nekaj ur se je vojna ukinila. cu, kjer so pesem leta 1871 na sedanjem • Da je leta 2011 “Sveta noc” bila spreje­slovenskem ozemlju tudi prvic zapeli. Tako ta v UNESCO-v seznam nesnovne kulturne kot drugje je tudi v Sloveniji postala in os-dedišcine? tala Sveta noc najbolj priljubljena božicna pesem. Pripravil Jože Jan DESET NEPOZABNIH VECEROV … Slovenska kulturna akcija je v letu 2018 pri­ redila kar nekaj lepih vecerov. Na kratko jih bomo predstavili: Prvi kulturni vecer je bila samostojna likov­na razstava ge. Ljudmile Drobnic. Odprtje je bilo v soboto, 24. marca. Navzoce ljubitelje umetnosti je pozdravil predsednik Slovenske kulturne akcije Damijan Ahlin, vodja likov­nega odseka Andrejka Dolinar Hrovat je pa opisala razstavljena dela in podala življenje­pis umetnice. 7. aprila je bilo predavanje prof. Aleša Breclja »Spremembe meja na Goriškem in na Trža­škem v zadnjih 100 letih (1918-2018)«. Pred­sednik SKA je otvoril vecer in izrekel dobro­došlico predavatelju, ki je prišel iz Devina na Primorskem. Prof. Brecelj je razložil, kako so se od takrat in do danes spreminjale državne meje na tem obmocju in kako so to doživljali Slovenci. Posebno je poudaril, kako je to doži­vljala njegova stara mati, Marija Mervic Legiša (1899-1991), katere rod živi v Devinu že 500 let. Nato je odgovarjal na vprašanja navzocih, ki so z zanimanjem sledili predavanju. 19. maja smo si ogledali dokumentarni film “Revolucionar v talarju”, režiserja in scenari­sta Jerneja Kastelca, ki prikazuje življenje in delo Janeza Evangelista Kreka, enega najvec­jih narodnih buditeljev v zgodovini slovenske­ ga naroda. Prek njegovega vsestranskega de­ lovanja film podaja tudi družbenozgodovinski vpogled v obdobje na zacetku 20. stoletja, ki je Slovencem prineslo velike spremembe. Na Krekov vecer je bila dvorana bogato okraše­na. Vedno smo ponosni na delo naših clanov in prijateljev. Tokrat je za to poskrbel gospod Vladimir Jurij Voršic. Predstavil je prekrasne slike, ki so nastale v razlicnih obdobjih. Svetovno znana pianistka Dubravka Tomšic Srebotnjak je bila na obisku v Buenos Airesu. Za organizacijo turneje je poskrbelo Velepo­slaništvo Republike Slovenije v Argentini s sodelovanjem SKA. Umetnica je navdušila zbrano obcinstvo s koncertom v glavni dvora­ni Teatra Colona v nedeljo, 15. julija. Pot jo je peljala tudi v Montevideo in Santiago de Chi­le, kjer je navdušila tudi tamkajšnje ljudi. Po zaslugi uredništva TV Exodus iz Sloveni­je, smo 1. septembra predvajali pogovorno oddajo z Ireno Markovic o Ireneju Frideriku Baragi, misijonarju in škofu med Otavci in Ocipvejci. Knjiga Irene Markovic o severno­ameriških indijanskih plemenih, za katere je skrbel slovenski misijonar Baraga, je v slo­venskem prostoru prva knjiga, ki obravnava ta severnoameriška indijanska plemena na znanstveni nacin. To je tudi prva knjiga, ki v slovenskem prostoru postavlja Baragovo misi­ jonsko delovanje od 30. do 60. let 19. stoletja v okvir ameriške zgodovine in v ameriški pros-tor in tudi postavlja okvire misijonskega delo­ vanja slovenskih duhovnikov med ameriškimi Indijanci tudi v prostor takratne habsburške monarhije, saj eno od podpoglavij knjige obravnava zgodovino in okvir delovanja Le­opoldinine ustanove Avstrijskega cesarstva v podporo ameriškim misijonom. Spomnili smo se tudi Karla Mauserja ob stoletnici rojstva in na kratko predstavili njegovo življenje in delo. Umetnik Branko Zavrtanik je obogatil vecer s svojimi slikami. 15. septembra je umetnica Ljoba Jence pri­redila lep vecer. Pod naslovom »O lepa moja Vida« je pripovedovala o evropski dedišcini arhetipov v slovenski ljudski pesmi, marsikaj novega smo izvedeli ter si ogledali nekaj zani­mivosti v skladu s to temo. 29. septembra sta Damijan Ahlin in Mar­jana Pirc predavala Slovencem v Cordobi, v njihovem društvu, kjer sta predstavila slo­vensko literaturo, folkloro, turizem in razne zanimivosti. Predsednik SKA je tudi sodeloval pri predsta­vitvi Ljobe Jence na univerzi UCEMA, kjer je umetnica podala koncert in predstavila film »Zadnji coln«. To je bilo 1. oktobra. Zanimivo in poucno je bilo predavanje dr. Darka Šušteršica, 6. oktobra. Predstavil je knjigo “José Brasanelli: Pintor, Escultor y Arquitecto de las Misiones Guaraní-Jesuíti­cas”. Orisal je umetniško in zgodovinsko pot franciškana in s pomocjo slik podal zanimive podatke o razburkanih casih XVII. stoletja. Dvorano so krasile slike akademske slikarke Bare Remec. Ker je bilo že tako zmenjeno z bivšo predse­dnico dr. Katico Cukjati, je bilo 3. novembra predavanje g. Karla C. Bizaja, bivšega konzula iz Parana. Predstavil je zanimivosti glede prvih slovenskih izseljencev v provinci Entre Rios. Tokrat smo razstavljali slike Karoline Kenda, mlade umetnice, ki se vedno bolj uveljavlja med argentinsko publiko. Zadnji kulturni vecer letos, in sicer 15. de­cembra, je bil posvecen Ivanu Cankarju ob stoletnici smrti. Damijan in Marjana sta predstavila Cankarja kot literata, kot politika pa tudi njegovo veroizpoved smo obravnavali. Sodelovala je tudi ga. Tjaša Lorbek, iz strani lektorata slovenskega jezika filozofske fakulte­te buenosaireške univerze. Naj omenim, da so bili naši veceri lepo obi­skani. Navzoci so bili vedno pogošceni z oku­snim prigrizkom in žlahtno kapljico. Ponosni smo na naše delovanje pa tudi na sodelova­nje s posamezniki in ustanovami v Sloveniji in po svetu, ki je vedno bolj bogato in tega smo nadvse veseli. Slovenska kulturna akcija nada­ljuje s poslanstvom. Drugo leto bomo obhajali 65. letnico ustanovitve. Upam in želim, da bi se naših srecanj udeležili. Vrata so odprta za vse. Lepo nam bo … Damijan Ahlin Želimo vam vesel Božic in srecno novo leto 2019! ,,Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod!“ Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luc! (Iz 9,1) Blagoslovljene božicne praznike in milosti polno Zedinjena Slovenija želi vsem rojakom blagoslovljen Naj vas božji blagoslov novo leto žele vsem Božic ter obilo srece in uspehov v novem letu 2019! spremlja v tem praznicnem casu in v novem letu 2019! Buenos Aires, Argentina rojakom v Argentini DUŠNOPASTIRSKA PISARNA ODBOR ZA SLOVENSKO HIŠO DUHOVNO ŽIVLJENJE IN OZNANILO SLOVENSKI DOM CARAPACHAY želi vsem clanom in prijateljem ter vsem rojakom blagoslovjen Božic Z ljubeznijo goreco naj Božic vas ogreje, srce naj vaše pomiri. Novo leto 2019 naj podarja, kar srce vam poželi: sreco, Naj vam Novorojeni prinese veselje do življenja, ki je veliki Božji dar, v novem letu pa naj vas blagoslovi z neugasljivim upanjem! in srecno novo leto. zdravje, mir in blagostanje. To vam in vašim družinam iskreno želi NAŠ DOM SAN JUSTO Vsi clani in prijatelji lepo vabljeni 25. decembra ob 8. uri, k slovenski sv. maši v sanhuško stolnico, nato v Naš dom na božicno akademijo in skupni zajtrk Slomškov dom Vesele praznike vam želi Božic 2018 Kako ljubke so na Rodilo se je božje dete sredi tihe noci, da bi nam bilo luc v temi gorah noge glasnika, ki oznanja mir, prinaša veselo DRUŠTVO SLOVENSKA VAS in duhovna tolažba v najbridkejših trenutkih, ter razlilo v tem svetem božicnem casu svoj duševni mir in obilen blagoslov. novico, oznanja rešitev. Iz 52:7 želi vsem clanom in sodelavcem ter vsem Novo leto 2019 pa naj prinese mnogo uspešnega dela in osebnega zadovoljstva. Slovenski dom San Martin želi clanom, društvom, rojakom v Argentini, To je iskrena in srcna želja organizacijam, prijateljem in vsem, ki podpirajo njegovo delo vesel Božic, mir in polnost življenja ter obilje Božjega blagoslova za leto 2019! po svetu in v domovini vesel Božic in srecno za vse clane, znance in prijatelje pristavske družine. SLOVENSKI DOM SAN MARTIN Novo leto 2019! DRUŠTVO SLOVENSKA PRISTAVA Želimo vam vesel Božic in srecno novo leto 2019! Vsem rojakom obilo božicnega veselja in Marijinega varstva v novem letu želi INDUSTRIJSKO METALURGICNO PODJETJE IN MONTIRANJE STROJEV Villa Loma Hermosa (1657) Buenos Aires, Argentina Tel / Fax: 54 (11) 4769-0581 / 1653 antonio@podrzaj.com.ar www.podrzaj.com.ar Blagoslovljene božicne praznike in srecno novo leto 2019 želi vsem rojakom LE SN A INDUS TRIJ A IN SOD AR S TV O www.bajda.com.ar SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TECAJ RAVN. MARKA BAJUKA želi vsem Slovencem v Argentini, Sloveniji, zamejstvu in po svetu doživet božicni vecer. Novorojeno Detece pa naj prinese blagoslova, miru, Božicna radost je moc, ki more spremeniti svet. Veliko blagoslova v novem letu 2019 Vam iskreno želimo Božicna skrivnost naj nam vlije upanja in nam da moci za življenje! Vsem slovenskim rojakom, vesel Božic in srecno novo leto! Naj doživetje božicne skrivnosti okrepi našo vero, družinske vezi in osrecujoco zavest pripadnosti verski skupnosti vam želi ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA Vsem slovenskim otrokom naj mali Jezušcek podeli svoj mir! Šolski odsek ZS SLOVENSKE ŠOLE V ARGENTINI upanja in uspehov v novem letu 2019. PREDSTAVITEV KNJIGE “CANTARE ET MEDITARE” | Slovenski dom Carapachay V nedeljo, 2. decembra, je Damijan Ahlin v slovenskem domu v Carapachayu predstavil svojo drugo samostojno knjigo, “Cantare et meditare”. Damijanu se je že v otroških letih pojavila želja po pisani besedi in sicer poeziji. Že leta 1991 je bila objavljena v tedniku Slovenec njegova poezija v slovenšcini. Med leti 2003 in 2005 je sodeloval v šestih pesniških zbirkah v španskem jeziku. Januar­ja 2014 je v sodelovanju s tremi avtorji izdal pesniško zbirko “Café literario” - “Literarna kava”, dvojezicno slovensko-špansko in špan­sko-slovensko zbirko, kjer je imel na skrbi ce­lotni prevod knjige. Aprila 2014 je izšla prva samostojna zbirka lastnih pesmi, prav tako dvojezicna, “Besede dveh celin” - “Palabras de dos continentes”. Damijan je iz slovenšcine prevedel vec knjig in literarnih del, sodeluje pri razlicnih kultur­nih dejavnostih, je odbornik in kulturni refe­rent slovenskega doma Carapachay in od leta 2016 predsednik Slovenske Kulturne Akcije. Tudi “Cantare et meditare” (Concierto meditado -Zamišljeni koncert) je napisan v španskem in slovenskem jeziku. Poleg tega pa je zelo zanimivo, da nam avtor predlaga, naj spremljamo branje vsake poezije s poslu­šanjem razlicnih skladb (n.pr: Sveta noc, Les Anges, Laudate omnes populi, Noche anun­ciada, Ave Maria, in druge). Kot uvod v knjigo je Damian napisal: Kako iz suhega lesa doseci zelenega? Velikokrat v življenju imaš priložnost, da to izvedeš, ven­dar se ti lahko zgodi, da ti zmanjka orodja. Božicni koncerti imajo svoj car za to, so nekaj posebnega… Pred leti je kapljica crnila posta­la beseda, ki je danes namenjena nam vsem. Te besede so se uresnicevale in oblikovale v obdobju desetih let (1998-2008), skupaj z melodijo in petjem, tišino in razmišljanjem. OTVORITEV NOVE POLETNE SEZONE 2018-2019 NA NAŠI DOMACIJI In prišel je dan, najlepši in najbolj vroci dan v letošnjem decembru. Zbrali smo se na na­šem dragem letovišcu, kot ena sama velika družina, da smo otvorili novo poletno se­zono 2018-2019. Poleg dolgoletnih clanov so se nam tudi letos pridružili upokojenci Društva «Slovenski koticek« in prijatelji Naše Domacije. Zbrani pred kapelico na vrtu smo se kakor vsako leto najprej zahvalili naši ne­beški materi Mariji Pomagaj za preteklo leto in se ji priporocili za novo pocitniško sezo­no, da bi jo preživeli v najlepšem, veselem in prijateljskem vzdušju. Dušni pastir g. Robert Brest je poskrbel za blagoslov vode in molit­ve pred Marijino kapelico. Zmolili smo tudi za rajne clane in ustanovitelje Naše Domaci­je. Spodbujal nas je za ljubezen med seboj in za prijateljsko sožitje v miru, hvaležnosti ter spoštovanju drug do drugega. V spremstvu otrok je pokropil bazena in poslopja. Hvalež­ni smo mu za obisk in da nas spremlja tudi ob takih priložnostih. Ga. Andreja Lipušcek Bonino je v imenu odbora pozdravila in nagovorila vse navzoce. Združuje nas visoka obletnica! je povedala. Minilo je že 46. let, odkar so naši starši cutili potrebo, da poskrbijo za kraj, kjer bi se naše družine zbirale in se še posebno v poletjih srecevale za oddih in pocitek. Hvaležni smo jim za velikodušno skrb in ljubezen in po nji­hovem zgledu nadaljujemo s ciljem, ki so si ga oni zastavili. Zahvalila se je tudi clanom, Toniju Oblaku, Matjažu Ravniku ter Marjanu Grilju, ki so vrsto let požrtvovalno in odgo­vorno nadzorovali in vodili ogromno delo v prid nas vseh. Z veseljem pa je tudi porocala, da si je odbor pridobil nekaj mladih in novih moci za nadaljno delo. Vošcila je ob bližajo­cih se praznikih blagoslovljen Božic in milos­ti polno Novo leto 2019. Nazadnje je pa še predstavila nova hišnika, ki bosta skrbela za kraj in vse potrebno za prijetno sezono. Iz žara je že prav dobro dišalo, mize so bile pogrnjene in povabljeni smo bili, da se po­ maknemo k mizam za skupno kosilo. Pridne roke mož, žena in deklet so vse pripravile, mladi pridni strežniki pa so nam postreg­li, da smo bili deležni okusnega kosila. Po posladku so bili izžrebani dobitki, ki so jih dobrosrcno darovali naši clani. Nato smo pa bili še prav prisrcno presene­ceni. Upokojenci so lepo in navdušeno zaple­sali in predstavili kar dve viži, eno špansko in eno slovensko. V prekrasnih in živobarvnih oblekah so nam podarili zelo lep trenutek. Z njih obrazov pa je žarelo veselje in veliko navdušenje. Želimo jim, da naj še naprej goji­jo lepo prijateljstvo. Tudi predsednica upoko­jencev, gdc. Marjanka Furlan, nas je prisrcno pozdravila in se zahvalila za povabilo. Doživeli smo zelo prijeten in prekrasen dan s prijatelji v naravi. To geslo nas združuje in navdušuje za nadaljno delo in skupno bodo­co pot. Nekatere so bile uporabljene v božicnih koncertih tega obdobja… Cerkev, kot fizicni prostor in glasba v njej, kot spremljava, sta idealna za besedo in razmišljanje, ki nas prip­ravljata na pot življenja v sodobnem svetu , kjer ni casa za cas. Dedišcina verske glasbe izraža vzvišeno umetnost; ce tej dodamo be­sedo in misel, pridobimo prijetno duhovno, custveno in osebno rast. Ce bi le vsak izmed prebivalcev tega sveta to storil pogosteje v našem kratkem življenju, bi živeli v boljšem svetu. Hvaležen sem Bogu, da sem imel pri­ložnost, da sem vsako leto, vsak december v Moronski stolnici lahko delil cas in ustvarjal­nost s pravimi prijatelji, pod vodstvom Luka Debevca Mayerja, in bil del te velike družine. V knjigi je 29 poezij, primernih za branje in meditacijo posebno v adventnem in božic­nem casu. Zbirka se deli na tri razlicna obdobja: Prvi del je priprava na Gospodovo obljubo, na prihod Odrešenika … V drugem delu spremljamo veselje ob ure­snicenju božje obljube in prihodu Jezusa Kristusa med nas … Imamo pred ocmi vsake­ga izmed tistih, ki so pac imeli glavno vlogo: Marija, Jožef, pastirci… in koncno tudi mi vsi. DVE STOLETNICI Na prvi december pred stotimi leti je bila ustanovljena Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. V ponedeljek, 10. decembra, je na filozofski fakulteti buenosaireške uni­verze Pablo Arraigada v sodelovanju z ar­gentinskim centrom za geopoliticne študije (CAEG) ob tej priložnosti priredil konferen­co. Razdeljena je bila na dva dela, v prvem sklopu so prispevke o literaturi predstavili Eugenio Lopez Arriazu, Pablo Arraigada in Julia Sarachu, v drugem pa so o zgodovini, politiki in družbi predavali Nicolas Poljak, Matias Figal in Federico Ortega. Modera­torja sta bila Pablo Arraigada in Diego Go­mez. Sledilo je še zadnje omizje, kjer sta svoja prispevka uspela predstaviti le Igna­cio Hutin in Diego Gomez, nato pa se je srecanje prevesilo v debato, v katero se je vkljucilo nekaj od številnih poslušalcev, ter koncalo z zdravico in zakusko (»flancati«, ki jih je pripravila lektorica Tjaša Lorbek). Možno je bilo nabaviti tudi nekatere knji­ge slovenskih pesnikov v prevodu (Kajuh, Murn, Gradnik itd.). Deset dni po nastanku nove države, torej prav tako pred stotimi leti, pa je zapustil ta svet veliki pisatelj, pesnik, dramatik in ese­jist Ivan Cankar. Po vsem svetu so se vrstile konference, proslave in predavanja o tem velikem cloveku, glasniku novih dni. Na lektoratu slovenskega jezika na filozof­ski fakulteti buenosaireške univerze je lek­torica Tjaša Lorbek predvajala dokumen­tarno-igrani film Cankar režiserja Amirja Muratovica, ki ga je prijazno priskrbel Cen­ter za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, in v sredo, 5. decembra, priredila srecanje, na katerem je skupaj s slušatelji lektorata predstavila Antologijo literature Ivana Can­karja s prevodi v tuje jezike, ki jo je izdala Flozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Antologija je plod celoletnega prevajanja odlomkov Cankarjevih del na številnih slo­venistikah po svetu v okviru projekta Sve­tovni dnevi Ivana Cankarja. V španšcino so prevajali študenti lektoratov slovenšcine v Buenos Airesu, Cordobi in španski Grana­di, argentinske prevode pa je pregledala in V tretjem delu pa preidemo iz svetega pis-ma na današnji svet in obratno, domaca na­loga za dušo... “ On postane clovek, Da bi se clovek lahko približal k Njemu. Najti Dete Je želja vseh… Videti ga Je radost vseh… Božic... Él se hace hombre Para que éste pueda llegar a él. Hallar al Nińo El deseo de todos… El verlo La alegría de todos Navidad... ” popravila Maria Florencia Ferre. Slednja je predstavila tudi poseben projekt prevoda celotnega dramskega dela Hlapci, ki so se ga na njeno pobudo lotili študentje najvišje ravni buenosairešega lektorata. O svojem prevajalskem delu je na povabilo povedal nekaj tudi Damian Ahlin. Stoto obletnico Cankarjeve smrti je obe­ležila tudi SKA in priredila predavanje. Žal je bil obisk uboren, a pripravljeno je bilo odlicno; s projekcijo odlomkov iz animira­nega dokumentarca Tisoc ur bridkosti za eno uro veselja, ki ga je odstopil lektorat, ter branjem podatkov in zanimivosti iz Can­karjevega življenja in delovanja, ki sta ga Marjana Pirc in Damian Ahlin pestro izved­la. Damian je predstavil še svoje prevode Martina Kacurja in pesmi iz Erotike, Tjaša Lorbek pa je na povabilo predstavila že omenjeno Cankarjevo antologijo študent­skih prevodov v 21 tujih jezikov. V Argentini je bil Cankar kar prisoten. Odlomki njegovih del so bili prevedeni že v tridestih letih prejšnjega stoletja, za 25. obletnico njegove smrti je Ljudski oder soizdal brošuro (glej sliko), v štiridesetih letih je bilo nekaj crtic v prevodu izdanih v Duhovnem življenju, slovenska ustanova v cetrti Saavedra se je imenovala po njem, celo njegov bratranec Izidor, cigar ime je vklesano v plošci v Jugoslovanskem domu v Dock Sudu, je bil (ce se ne motim, edini) jugoslovanski veleposlanik v Argentini slo­venskega porekla. Rok Fink in Tjaša Lorbek Svobodno Slovenijo podpirajo NAŠI ŠPORTNIKI 3 Andi Jakoš v polnem teku Star je 19 let in je med najmlajšimi dirkaci v lo­kalnem avto športu. Rojen je v družini Marka in Sandre Malovrh. Hodil je v slovensko Slom­škovo šolo v Ramos Mejíi, bil je sošolec Rast-i XLVI na SSTRMB. Že od malega je utopljen svet avtomobilov, saj je tudi njegova družina temu posvecena že od nekdaj. . Kdaj si zacel dirkati? Profesionalno sem zacel dirkati s kartingom ko sem bil star 7 let. V tej kategoriji sem bil do leta 2015, potem pa sem s 16. leti tekmoval na svetovnem prvenstvu voznikov kartinga na Portugalskem in s tem zakljucil to dobo. Za­radi dobrih rezultatov sem v naslednjem letu imel možnost dirkati pri TC Pista Mouras. . Kako se je vzbudilo v tebi veselje do avto­mobilizma? Že od malega sem spremljal atija na avtomo­bilskih dirkah in tako mi je pocasi to postalo všec. Poslušal sem pogovore in analize med piloti in inženirji; vedno sem si želel, da bi enkrat sam bil eden izmed njih. V meni se je rodila strast do avtomobilskega sveta. Še sam ne morem verjeti, da sem letos stal na podiju z Agustinom Canapinom, ki je eden od pilotov, ki sem jih kot otrok obcudoval. To je velika cast zame. . Kako je nastala ekipa Dole Racing? Zakaj se tako imenuje? Kako je sestavljena ekipa vsakega avta? Podjetje »Dole Racing« je pricelo tekmovati leta 2008 v kategoriji Turismo Carretera. Po­imenovano je po rojstnem kraju mojega deda v Sloveniji. Z leti se je ekipa množila z najbolj­šimi dirkaci, kot so Canapino, Rossi, Ortelli, Fontana. Danes nas tekmuje v tej ekipi kar 12. Že od malega sem spremljal atija na avtomobilskih dirkah in tako mi je pocasi to postalo všec. Poslušal sem pogovore in analize med piloti in inženirji; vedno sem si želel, da bi enkrat sam bil eden izmed njih. ” Dole Racing ima 6 razlicnih ekip. V moji sem jaz le obraz delovne skupine, za mano je pa vec oseb, ki že med tednom in seveda tudi med dirko skupno delajo, da bom lahko prišel do cilja: 3 mehaniki in pomocniki, nad njimi pa še inženir; v mojem slucaju je to moj brat Alex, ki mi med dirko po radiu pošilja vse in­formacije o drugih avtomobilih, navodila za izboljšanje casa, itd. . Kateri avto voziš? Leta 2016 sem pricel dirkati pri TC Pista Mo­uras s Chevroletom, s katerim sem dosegel prvo mesto in tako s 17 leti postal najmlajši dirkac, ki je prišel do zmage. Ta rekord starosti zaenkrat še ni bil znižan. Ker sem na koncnem izidu ostal med prvo trojico, sem lahko pre­skocil na kategorijo TC Mouras. Tam pa sem prav do zadnje dirke tekmoval za prvenstvo z avtom Dodge. Zdaj dirkam z avtomobilom Dodge v kategoriji Turismo Carretera Pista, to je ena pred Turismo Carretera, ki pa je najvišja kategorija v Argentini. . Kakšen je tvoj redni trening? Vsako jutro hodim na univerzo UADE, kjer študiram Administración de Empresas. Nato pa dve uri treniram z osebnim trenerjem, ki je specialist za avtomobilske dirkace. Vadim fizicno pa tudi mentalno hitrost, oboje je pri tem športu zelo važno. Poleg tega pa tudi vsa­ko leto potujem v inozemstvo, kjer dobivam posebno izpopolnjevanje z vozniki Formule 1. . Kje so dirke? Dirke se vršijo po celi Argentini. Letos sem dir­kal kar v 15 razlicnih provincah. . Vemo, da si kot mlad dirkac žel mnogo uspehov. Ni nas malo, ki ti veckrat sledimo po televiziji in smo te videli na vecih “podi­jih”. Kateri so bili zate najvažnejši dosežki? Letos je bilo zame zelo pomembno leto v športnem oziru, saj smo zaradi dobrih izidov v razredu TC Pista dobili povabila za tekmova­nja v razlicnih kategorijah kot TC 2000, Turis­mo Nacional clase 3 in TC Pick Up. Imel sem zacetniško sreco s pomembnimi rezultati: prvo mesto pri TC2000, med petimi najboljši­mi v Turismo Nacional, stal sem na podiju pri TC Pick Up s priznanimi argentinskimi vozniki kot Gaston Mazzacane (bivši Formula 1) in »Guri« Omar Martinez (dvojni prvak v Turis­mo Carretera). . Ali lahko omeniš tudi kako slabo izkušnjo ali nezgodo pri kakšni dirki? Ko sem leta 2015 delal neke preizkuse pri For­mula Metropolitana se mi je zvrnil avtomobil. Nisem imel kakih resnih fizicnih poškodb, a avto je ostal neuporaben. Še prej pa, ko sem dirkal s kartingom, sem si zlomil kost v rami, kar mi je za pol leta onemogocilo katerekoli vrste šport. Kot zanimivo doživetje pa lahko omenim, da so me enkrat povabili sodelovati pri Južnoameriškem turnirju Formula 4. . Kako si lahko uskladil šolo s tem športom? Šola, v katero sem hodil, Nuestra Seńora de la Nieves, mi je vedno šla na roko s tem, da mi je upravicila izostanke ob petkih, ko sem mo­ral potovati in preizkušati avtomobil. Pa tudi datume izpitov so mi menjala, kadar nisem mogel biti prisoten. V zahvalo za te pozornosti sem na sprednjo stran avta natisnil grb šole. Tudi na slovenski srednješolski tecaj sem hodil, a samo do 1. letnika. Ker so bile dirke velikokrat oddaljene od Buenos Airesa sem zaradi izostankov postal nereden ucenec in sem moral polagati popravne izpite ob za­cetku naslednjega letnika. Na žalost mi tega zaradi birokratskih razlogov ni uspelo izvesti, ceprav sem si zelo želel dokoncati tecaj in obi­skati Slovenijo z mojimi sošolci. Danes sem že na univerzi in mi je lažje ure­jati urnike. . Kako se ta šport financira? Kdo ureja sponzorje? Ta šport se financira s sponzorji. Imel sem in še imam možnost in sreco, da lahko racunam na velike prijatelje in podjetja kot so Oblak, Talleres Crovara, Briganti, Grupo Dema, Sigas, Río Uruguay Seguros in Coiro, ki podpirajo mojo športno kariero. . Kateri so tvoji športni vzorniki? Nimam posebnih idolov. Imel sem možnost že od malega spremljati ekipo “Dole Racing” in tako od blizu spoznati najboljše argentinske dirkace. Od vsakega sem skušal pobrati naj­boljše, vedno pa vsaki stvari, ki jo naredim, skušam dodati svoj “Andijev dotik”. . Katere sanje in cilje imaš za naprej? Kot vsak argentinski dirkac tudi jaz sanjam, da bi prišel do kategorije Turismo Carretera. Vem, da sem temu vsakic bližje, a istocasno je prav zaradi tega pot vsakic težja. Poleg tega so pa moje sanje biti prvak v vseh kategorijah, kjer bom v bodocnosti tekmoval. . Kaj bi svetoval mlademu športniku, ki da­nes sanja, da bi šel po tvoji poti? Svetoval mu bi predvsem to, da naj vedno dela zato, ker mu je stvar všec, pa naj gre za katerikoli šport, in ne zato, ker je mami ali atu všec bolj kot njemu samemu. Ce delaš, kar ti je všec, se boš lažje odpovedal važnim stva­rem za dosego lastnih ciljev. Tisti, ki poznamo Andija že od malega lahko potrdimo, da njegovi dosežki in uspehi nika­kor niso slucajni. Ceprav je rojen v »železni družini« (»familia de fierros«), kar mu je po­memben steber na tem podrocju, se Andi že od malega pripravlja z vnemo, disciplino, zav­zetostjo in veseljem. Potrpežljivost mu danes rojeva sadove. Ima veliko navijacev, tudi med prijatelji, sošolci in znanci. Ponosni smo nanj in mu želimo še mnogo uspehov v avtomobilskem svetu. Sonia & Gregor | Glasilo Slovencev v Argentini Uredniški odbor SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznic, Cecilija Urbancic, Lucijana Hribar, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Sonja Tomazin, Jože Jan, Jože Lenarcic, Miloš Mavric, email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Marko Vombergar in Tomaž Žužek. www.svobodnaslovenija.com.ar SVOBODNA SLOVENIJA | 24. DECEMBRA 2018 STRAN 7 Priloga s slikami SLOVENSKA POLNOCNICA BOŽICNI KONCERT V SAN MARTINU BOŽICNA AKADEMIJA V NAŠEM DOMU ŽIVE JASLICE | Slomškov dom