Pofltnina ptaSana » (jotovfat. Leto LXI

V Ljubljani, v četrtek 16. februarja 1933
_Krut, _
Stev.
39 a

Cenn 1 Din
Naročnina mesečno 25 L)in. za inozemstvo 40 Din — ue-deljska izdaja celoletno 46 Din. za inozemstvo 120 Din
U red n iSt vo je r Kopitarjevi ul. 6/111
SEO VEHE
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
ČVk. račun: Ljubljana št. tO tod in 10.149 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Za jjrob štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993
Potrebna beseda
Našim bralcem se bodo zdel« to vrat« odveč. Zakaj, kdor je sledil pisanju našega lista in delovanju naših javnih delavcev več kot pol stoletja nazaj, ta je odkril v vsaki zapisani črki, vsaki iz-.pragovorjeni besedi med narodom in v vsakem zamahu delovne roke, pa naj bo to na političnem, kulturnem ali gospodarskem področju, vedno in vedno isto sled, ki je kazala k istemu skupnemu smotru: k moralnemu, gospodarskemu in socialnemu podvigu našega naroda, da bi lažje kljuboval tujcu, ki je pritiskal nanj t dveh strani, od severa in zapada.
Po zedinjenju v narodni državi naša obrambna akcija žalibog ni bila še izčrpana, ker je ostala pod tujim gospodstvom trst ji na slovenskega naroda in tudi prav tisti del, ki se je že pred stoletji preri'1 do okna v svet, do Jadranskega morja. Čeprav so nas mirovne pogodbe na zapadu in na severu ločile s političnimi in skoraj nepristopnimi mejami od naših rojakov ter nas tako razkosale na tri dele, emo po vojni vendar začutili, da je postala naša obrambna akcija pred tujčevo poplavo lažja, ker 6mo se lahko naslonili na lastno narodno državo. Čatudi bi ne bili prinesli v novo državo tolikšnega navdušenja, kakor smo ga v resnici, bi se bili morali že iz gole oportunosti oprijeti rešilne niti, ki nam je prihajala od skupnega sožitja s Hrvati in Srbi, dobro zavedajoč se, da nam je mogoče edino z njihovo pomočjo ubraniti se su-žen^tva, ki nam že stoletja grozi od severa in zapada, in edino z njihovo pomočjo rešiti svoje rojake izpod tujega jarma. Za iz te želje, da bi enkrat videli vse svoje brate združene pod skupno streho jugoslovanske države, je črpala poživljajoče sile naša trdna volja, da si zgradimo krepko narodno državo, Jugoslavijo, in da aktivno sodelujemo pri vseh poskusih, kako bi svoji državi dali krepko notranjo ogrodje, da bi lažje kljubovala Bunanjim viharjem.
Če smo pri kovanju tega ogrodja pokazali večkrat različno mnenje kakor katerakoli druga skupina javnih delavcev, polen, >> 'o znak naše tvorne sile; vsaka naša pobuda je bna izvršena iz ljubezni do našega ljudstva in do države. Kadar pa je šlo za to, da branimo državo pred spletkami zunanjih nasprotnikov, tedaj smo vedno jasno in pogosto tudi prej kakor marsikateri list in marsikatera gospoda, ki se zbira okoli njega, pred vsem svetom izjavili, da nam j? »res publica suprema Iex< in da smo pripravljeni vsak trenutek zastaviti svoja prsa vštric z brati Hrvati in Srbi proti tistemu, ki bi se hotel dotakniti naše države, in sicer ne glede na to, ali nas morda loči od katere njihove politične skupine mnenje glede notranje ureditve naše skupne domovini.
Za naše bralce in za tiste, ki so dobre volje, ije današnja beseda odveč. Toda okoli nas, doma in izven teh naših ozkih meja, je še mnogo drugih, ki niso dobre volje. Z jugozapada veje zopet mehak, res božajoč veter, kakor bi hotel stopiti vezi, ki nas vaze jo z brati Hrvati in Srbi, in iz severne 6trani piha surovi sever. Ne samo iz vrst hitler-jevcev in drugih nemških nacionalistov, temveč celo od zmernejših 9tramk, ki stoje v sredini, prihajajo javne zahteve, »da je treba Podonavje popolnoma preurediti« v zvezi z našo državo, češ, da niso militaristi v Versaillesu in St. Garmainu upoštevali zgodovinskih, gospodarskih in kulturnih momentov, ko so v naglici »zmašilic Jugoslavijo; poročil o spletkarjenju legitimistov in drugih revizi-jonistov na Dunaju in v Budimpešti so polni naši listi. Berlin, Dunaj in Budimpešta se že delj časa sem pripravljajo na obed.'. K. . ,	i
-t, .. .. v ~ - i	-	od
Maribora do Zidanega mosta v drugo. Hrvatska s Slavonijo v tretje. Kakor mrhovino bi nas radi raztrgali! V resnici pa smo še vadno živo meso treh teles, toda ene Jugoslavije, ki hoče živeti in ki je pripravljena svoje življenje tudi braniti.
Vemo, da je vaš apetit velik, toda nič manjša ni naša volja do življenja in s tem računajte, da ne bo zopat nepotrebnih razočaranj, kakor leta 1928, po žalostnih dopodkih v narodni skupščini!
" i, n* O	l	» , " I,
na eni strani sladkanje po listih, na drugi strani bič nad našim narodom, ki je ostal v njihovih rokah, na eni strani vzbujanje sladkih spominov na kraljestvo Ljudevita Posavskega, če hočeš tudi Nikite, aa drugi grabljenje » ~	......
Ali ni škoda za črnilo in denar, ki gre za to časopisno propagando po vsem svetu?
Vsem tistim, ki stezajo prste po naši zemlji od sov ara in zapada ter špekulirajo na morebitne notranje razprtije pri nas, bodi zopet enkrat jasno povedano: Ta špekulacija je zgrešena. (Celo nemški listi so na pr. ugotovili, da je afera - .
povzročila pri nas čisto nasprotni učinek, kakor ga je pričakoval *	misleč, da bo z eno samo sladko besedo pridobil Hrvate zase.) če bi se mi ne bili nič naučili od zgodovine, ram je v stalno svarilo nasreča našega ljudstva r
na Koroškem. Nekdaj goepodstvo obolin in nenasitnih Benečanov, r»-
a na drugi strani strahovlada hitlerjevcev in Land-b''nda. To so dejstva in iz teh dejstev izvajamo logične zaključke mi in ko jih bodo izvajali tudi gospodje -	Berlinu in na Dunaju, bodo šele
toliko pravilno sodili o naših odnosih do svoje države in o naši silni volji, da jo branimo pred njimi! Če pa bi ne bilo pri nas kaj v redu, polem gre beseda najprej nam samim, nato našim rasničnim zunanjim prijateljem, nikakor pa ne našiin nasprotnikom 11
Da bi komu morda ne delali krivice, moramo svoja izvajanja dopolniti z ugotovitvijo, da nosijo vso krivdo za netočno presojanje naših razmer in za vsa dejanja naših sunanjih nasprotnikov, ki is-
Japonska pošlje Kitajski ultimatum
27. februarja začetek vojne na Daljnem vzhodu?
gnile zgoreti tudi vse pozicije Evropcev nn azl-jatskem kontinentu in na Pncifiku. Nizozemska Indija je že danes do dna zrevolucionirana, francoska Indokina je že pnr let nemirna, v angleški Indiji tli pod pepelom ogenj naprej, in kaj se zna zgoditi v Kitaju samem, kjer ima nnnkinškn vlada oblast samo nad tremi ali štirimi provincami, dočim v petnajstih provincah nima niti svojega guvernerja več, to ve sam Bog. Zato se čedalje bolj oglašajo glasovi, ki zahtevajo revizijo sklepa odbora devetnajstorice »Duily Mail« je dal veliko prostora japonskemu delegatu v Ženevi Matsuoki, ki brani seveda stališče svoje vlade. Pravi, da Japonska
japonski cesar
Peking, 15. februarja.
Stvari na Daljnem vzhodu sc razvijajo naglo v veliko katastrofo, koje posledice se danes še ne dajo izmeriti. Zaradi sklepa odbora devetnajstorice v Ženevi, ki je gladko obsodil japonsko stališče, v tukajšnjih krogih sodijo, da je
izstop Japonske iz ZN neizbežen
in poučeni ljudje menijo, da ima japonska vlada svojo tozadevno izjavo že pripravljeno. Nujna posledica tega bo, dn sc bo kitajsko-ja-ponski konflikt v najkrajšem času tudi formalno spremenil v pravo vojno. Iz Pekinga so najbolj važne listine in bančni depoziti vlade kakor tudi pekinški zakladi, od katerih je baje največji del bil odposlan v Ameriko, že evakuirani. Pred izbruhom formalne vojne bo
Japonska izročila Kita shi tri ultimatum«*
in sicer bo enega poslala vlada Mančukoa poveljniku kitajskih čet v Džeholu, Tanzulinu, z zahtevo, da se kitajske čete iz Džehola takoj umaknejo, ker ogrožajo varnost Mančukoa; drug podoben ultimatum bo poslal r>oveIjnik japonskih čet v Mandžuriji, general Muto, kitajskemu generalnemu guvernerju v Pekingu Čansuljnnu; tretji ultimatum bo poslala japonska vlada kitajski vladi v Nnnkingu. Za generalno ofenzivo japonskih in mandžurskih čet v svrho »izčiščenja« Džehola je z japonske stranj že vse pripravljeno. Po dobro poučenih virih se bo ta
olenziva začeta 27. fehruar!n
tako da bodo do 1. marca, ko se bo praznovalo obletnica, odkar je bila ustanovljena vlada neodvisnega Mandžukoa, vojaške operacije v polnem teku.
Japonska poslanska zbornica je odobrila proračun za loto 1933, ki predvideva nad 2 milijardi jenov izdatkov. To je največji proračun v zgodovini japonske države in vsebuje tudi postavko 186,330.000 jenov za vojaške operacije v Madžuriji. Deficit 89^.000.000 jenov bo pokrit z emisijami zaklndnih bonov. Iz toga je razvidno, da je japonski narod pripravljen na največje žrtve in da je pripravljen na vse even-tualnosti.
SUno
vznemir<enfe v Londonu
Te vesti iz Pekinga in iz Tokia so v Londonu vzbudile naravnost konsternncijo. če je kitajsko-japonski spor dosednj predstavljal neke vrste vojaški sprehod Japoncev na kitajski kontinent, ki je sicer stal veliko krvi in veliko denarja, ki bi se pa bil mogel spremeniti v mirni kompromis, se bo po odklonitvi sklepov ZN spremenil v nepopravljiv akt, ki otvarjn nn Daljnem vzhodn dobo nedoslednih posledic in ki bi se znal raztegniti na ves svet. Treba je pomisliti, dn vojski« med Kitajsko in Japonsko ne ho mogla ostnti brez primerne reakcije s strani Rusije in USA, pa bo občutno zadela tudi
interese evropskih velesil v Aziji
Poznavalci Orienta se sprašujejo. da-Ii se ne zna ta afera razviti v požar, v katerem bi utc-
virajo iz tega krivega pojmovanja, tudi tisti gospodje. -''->»' *' >*•
Konsternacija v Londonu
ne bo trpela vmešavnnjn Evrope v njene zadeve s Kitajsko, koje razmere so evropskim velesilam neznane. Spričo globokih notranjih sprememb, ki se vrše v Kitaju, Japonska nc more ostati indiferentna, kar je tem bolj nemogoče, ker se ob razpadajočem Kitaju nahaja nn meji boljševiškn Rusija. To Japonsko sili k njenemu sedanjemu zadržanju. Obžalovati je, če evropske velesile toga ne razumejo, toda japonski narod si ne bo dal diktirati, kaj ima napraviti v svojem nacionalnem interesu, od evropskih velesil, ako te nočejo ali ne morejo razumeti Japonske.
Amenka pripravljena za vsak slučaj
Koncentracija brodovia
Meseca marca se bodo vršile na Pacifiku vojaške vaje ameriškega vojnega brodovja v i takem obsegu, kakor gn dosedaj svet še ni ! poznal. Obe ameriški brodovji: atlantsko in pacifiško. ki štejeta vsega skupaj 164 enot (oklop-nie, križnrk, rnšilcev, podmornic in ladij letnlo-nosk), imata nalogo, da se vadita pod predpostavko, da eno napadn vzhodno obal Združenih držav, drugo pn jo brani. Kakšno važnost polaga Amerika na te vaje, se razvidi iz tega, da je bila za te vaje votirana
ogromna vsota 605 mili. dolarjev
vstavljenih v proračun za leto 1933. Ameriko bo branilo pacifiško brodovje, ki bo pod poveljstvom admirala Mac Nnmeeja. Napadalca bo pa predstavljalo atlantsko brcidovje pod poveljstvom admirala Clarka, ki bo iz baze Havajskih otokov napadal kalifornijsko obalo. Po vajah bosta obe brodovji ostati koncentrirani nn Hava iskem otočju še dva meseca.
Meseca maja pa bodo sledile tema velike letalske vaje.
Kaj meni Kitai
V Pekingu izjavljajo, da bo Kitaj japonski nltimatum ignoriral, to je, sploh ne bo odgo-
voril nanj, ampak se bo branil proti invaziji kitajskega ozemlja z vsemi svojimi vojaškimi silami.
Kar so tiče sklepa ženevskega odbora, ga pozdravljnjo vsi listi izvzemši lista »Sin Hvnn Pao«, ki meni. da inui resolucija odbora devetnajstorice samo namen, da reši navidezno prestiž Zveze narodov, da pa bo Japonska svoj načrt nemoteno izvajala dalje, radi česar Kitaj ne sme upati ničesar od načel pravice, ampak se more zanašati le na svojo moč.
Tokio, 15. februarja. Japonska vlada je poverila vodstvo predstoječih vojaških operacij proti Džeholu generalu Ičiju, kojega štabni kvnrtir se nahaja v činčovu.
Prvi ultimatum že izročen
Peking, 15. febr. ž. Maršnl čansuljan je prejel ultimatum vlade Mandžukoa, v katerem le-ta zahteva, da se kitajske čete umaknejo iz pokrajine Džehol. Kitajski finančni minister Sun je še pred poslanim ultimatumom izjavil, da kitajska vlada ne bo ustregla zahtevi innnd-žnkojske vlade in da se bo borila za Džehol do zadnje kaplje krvi.
Trozveza Italija-Nemčija-Madžarsha
Italija se umika
Rim, 15. febr. tg Ko je danes Mussoliai v začetku današnjega ministrskega sveta podajal kratek pregled o zunanjepolitičnem položaju, je osebno in oficielno demontiral kot izmišljene vse vesti e italijansko-nemško-madjarski zvezi, o kateri sc je govorilo v zunanjem odboru francoske zbornice. Pristavil je, da bi se demenii ne izplačal, če nc bi bili o stvari govorili v naivedencni odboru.
0 odmevu, ki go ga povzročile te vesti v Italiji, podaja sliko članek, ki je že izšel istočasno v milanskem »P o pol« d'ltalia«, datiran iz Rima. pa brez podpisa, ki pa po svoji sestavi in stilu dokazuje, da je nasial vsekakor v najožji okolici Mus-solinija. če ga ni spisal Mussolini sam. Članek ima naslov; »Odgovornosti.« Članek popisuje najprej podrobnosti inanovra s tako zvanimi ajniml pogodbami. na koncu pa pravi:
»Resnica je, da se Francija niti noče razorožiti, niti ne l>o razorožila. Francija se ne bo odrekla niti eni puški. Potrebuje pa, da si preskrbi alibi pred svetom strahov z zvezami in vojno nevarnostjo na Ronu in v Alpah. Toda sedaj je znano, kdo želi razorožitev. in kdo ima rajši oborožitev, kito hotfe mir in kdo pripravlja vojno, da bi vladal nad Evropo. Odgovornosti so ugotovljene. Nihče ne ograža Fran cije. (emveč Francija je ona, ki ogroža Evropo in »vet s svojo silno nagrmadeno oborožitvijo, s svojimi intrigami, s svojim častihlepjem, s svojim brez-
Fordove tovarne v nevarnosti
obzirnim, četudi ne svetim egotumom, s svoto piramidalno vkoreninjeno in od starosti onemoglo nevednostjo o razvoju in potrebah drugih narodov, s svojimi zvezami in s svojim tiskom, ki ga financirajo mali tovarnarji.«
Nova letata za Madtarsho
Pariz, 15. febr. AA. »Echo de Pariš« prinaša nove podrobnosti o dobavah italijanskih letal Madjarski. List trdi, da so letala, poslana no Madjarsko, pripadala neki italijanski eskadri-Iji iz Udina. Letala so ekspediraii v skupinah po 5, 6 in 7 aparutov in je prva partija šla na pot 29. novembra lanskega leta ter se spustila na madjnrskcm letališču Szombnthelyju. Dru. ga partija je odletela iz Italije 4. decembra in pristuln nn inadjnrskcm letališču v Vnrblatu. Tretja partija je odletela 19. decembra lanske, ga leta in preko Hirtenfelda prispela v Albalaki Dne 4. januarja so se nadaljnja italijanska letala spustila v Szigetu, 1=5. januarja je pa od-letela v Sziget pota skupina italijanskih letal. List zaključuje svoje poročilo s temi besedami Mislimo, da smo prinesli dovolj dokazov, dn je Italija dobavila Madjarski 32 bojnih letal, in zato imamo pravico vprašati Boncourja. kni namerava ukreniti nn ta nnša odkritju. Pričakujemo njegovega odgovora.
Bančni krah v Ameriki
Newyork, 15. febr. tg. Iz Michigana poročajo, da je guverner te države v sporazumu z društvom bankirjev odredil osem dnevni moratorij. Ta vest je povzročila v finančnih krogih panično razpoloženje, ker je znano, da je Mi-chigan sedež ogromne avtomobilske industrije Henrika Fordu. Preko 600 velikih bank je prizadetih, ki razpolagajo s poldrugo milijardo dolarjev premoženja (okrog 110 milijard Din). Moratorij je moral biti proglašen radi plačilne nezmožnosti, v katero je padla mogočna Union Guardian Trust Cie v Detroitn. ki razpolaga s 60 milijoni dolarji (4 in pol milijarde Din). Ford je njen večinski delničar. Značilno je, dn državni guverner v svojem uradnem tolmačenju svoje odredbe, javno dolži Fordovo podjetje, dn nosi odgovornost za kruh. ki zna imeti nedosledne posledice. Guverner je moral zaščititi bnš mnle vlagatelje proti tiraniji Fordove kompanije. Polog Forda pa je udeležena v teh bnnknh tudi še druga avtomobilska firma »General Motors«, ki pa nima vsega svojegn kapitala naloženega v Michiganu, ampak tudi v nevvvorških bnnknh. Čuje se, da bo zaprta tudi tukajšnja borza.
Fordove tovnrne so odgovorile pomirjevalno in izjavile, dn se bo izplačevanje plač za 25.000 zaposlenih delavcev nadaljevalo normalno, toda v finančnih krogih smntrajo, dn je položaj Forda mnogo bolj kritičen in da crozi
katastrofalna izguba, ako so v teku osmih dni ne posreči sanirati prizadete bančne ustanove. Posledice bi bile zu celokupno državno gospodarstvo toliko pretrešujoče, dn bo tudi država iz razlogov državne varnosti storila vse, dn prepreči popoln propad ogroženih bank.
Znano je. dn se je vse svoje življenje Ford boril proti velemoči bank. katere je preklinjal, ker s svojimi špekulacijami zmanjšujejo ku-
Eovalno moč naroda. Mordn so se sedaj banke otele maščevati nad Fordom in so mu nastavile nož na grlo. V ozadju se nahaja, tako govorijo po Wallstreetu. tudi največjo nasprotnica Forda, General Motors.
Odmev v Londonu
London. t5. februarja. Tnkajšnji poslovni krogi so nekoliko v skrbeli zaradi bančno krize. ki jo izbruhnila v michiinnski državi v UŠA. Sodijo, dn bi ta kriza utegnila imeti svoje posledico tudi nn druge države Unije. Vendar pa prevladuje mnenje, dn ta bojazen ne bo upravičena glede velikih ameriških bnnk, ki imajo mednarodni značaj.
Hranilnica na lescnfcali
poslovalnica »Krekov dom« izplačuje vloge, rlozeu« pol. 1. 1933, takoi brez odpotedi.
jSLJJ \ liNlA.«, vlue 10. lobriutrja
fctev. 3'J.
Posledice fašističnega rovarenja v Podonavfa
Mala antanta: ett StMl blok
Ženeva, 15. febr. tg. Vsi trije udeleženci konferenco Male antante, zunanji ministri Ceškoslo-*aške, Romunijo in Jugoslavije, obdajajo sedaj konferenco Male antante s posebno tajnostjo in ji dajejo tudi poseben pomen.
Ta posebni pomen je s tem, da bodo vse tri driavo Male antante, četudi vedno naglaSajo vsaka svojo posebno suverenost, tvorile v bodoč« tndi pe-de zun. politiko en am blok. V resnici ni mogoč noben dvom, da so to (ri države okrepile in poglobilo organizacijo svojih dosedanjih zvez.
Do sedaj ni popolnoma gotovo, te bodo v resnici v bodoče nasproti drugim državam in Zvezi narodov nastopalo kot popolnoma cuoton blok: morda tako ,d"a se bodo mod* pogodbe sklepati samo i vsemi tremi državami istočasno, nikdar več pa z vsako posebej. Gotovo pu je. da pomeni ženevska konferenca >!a!e antante začetek izvrševanja one napovedi, ki jo je izrekel češkoslovaški zunanji minister dr. Reneš pred kratkim v glavni komisiji razorožitvene konference, rekoč:
»Ce bi evropske države odklonile, strniti se obvezno v blok. bodo pač posamezne države pro-tovoljno sklepale take regionalne pakte.«
Kot začetek tega služi nčividno tej ideji treh ministrov sedaj ojafena Mala antanta.
Gospodarsko sodelovanic
Končno so sklenili, dn se zvc/.nc pogodbe med Romunijo in češkoslovaško od 23. aprila 192t, med Romunijo in Jugoslavijo od T. junija 1921 in med češkoslovuško in Jugoslavijo od "1. avgusta 1922. ki so se podaljšale 21. maja 1929 in so spopol n jene z. določbami sedanjega pakta, obnovijo za neomejen čas. Na ta način ne po-stnnejo samo vsi akti. s katerimi se je ustvarila in organizirala mala antanta, trajni, temveč
Banovinski svet zaseda
se ugotavljajo sedaj tudi v enem edinem jnri-stičnem instrumentu.
Dalje so ministri mnle nntnnte sklenili še nadaljnje sklepe na gospodarskem polju, med drugim o pnroplovbi nn Donavi, o prometnih zvezah po železnici, zraku, s pošto, brzojavom in telefonom ter radijem kakor tudi o razvoju gospodarskih odnošajev med državami male antante v splošnem in preferenčnih carinah posebej. Dalje so sklenili, dn se bodo vse tri vlnde obrnile na svoje emisijske banke, da te med seboj sklenejo skupen nnčrt za sodelovanje. Te določbe so bile sprejete v konvencijo, ki jo bodo jutri, 16. februarja, podpisali vsi trije zunanji ministri s pridržkom, du jih odobrijo njihove vlade in da se izvrše potrebne ratifikacije. Prihodnja obligatorična letna konferenen bo v Pragi meseca maja 1933.
Zmaga francoske politike
Pariz, 15. febr. tg. >Echo dn Parisc proslavlja tesnejšo zvezo med državami Mule antante kot veliko zmago francoske zunanje politike. Doslej je bila Mala antanta naperjena edino proti Madjarski. sedaj pa gre za to, da se napori tudi proti italijanski nevarnosti. Simbolično omenja list graditev novega donavskega mostu med romunskim in jugoslovanskim bregom, ki tvori zvezo med obema dr- j iavama, popolnoma neodvisno od izrecnih zaveznic Italijo : Madjarske in Bolgarske.
Značilen za veliko skrbi, ki jih ima Francija proti Italiji, jo članek največjega radikalnega pro-vincijabiega lista sDoperlie de Toulouse«, ki izvaja, j da potrebuje Francija energično okrepitev trdnjav in obmejnega varstva v Alpah. Športni rekordni uspehi alpskih lovcev nas ne smejo premotiti, cfa ne bi pomislili, da so pravzaprav nezadostni. Manjka jim topništva, pionirjev iu poizvedovalnih t et,
Očividci ob povratlm iz Rusije
w
Vtisi trgovca iz Švice
Ženeva. 14. febr. tg. »Journal de Geneve« priobčuje vtise, ki niti jih je poslal neki švicarski ve-letrgovec. ki se je pravkar vrnil s poslovnega potovanja po sovjetski Rusiji.
»Karle . .
»Tudi mi, kakor vsakdo drugi, smo sc morali mirno podvreči sistemu kart. če smo hoteli živeti in stanovati. Brez kart nc dobiš hrane niti prenočišč. Kar se tičo hrane, se ne morem hvaliti, da je bila dobra ali preobilna. Ako bi k sreči nc bilo velikih prodajalnih magacinov, kjer sc prodaja kavkaški sir in kavkaško vino na tihem, bi ne mogli izhajati. S tem smo si pomagali. Sovjetski kruh ni bog vo kaj, a jesti se da. Stanovanja se razlikujejo po mestih in krajih, po večini pa prevladuje »kasarna«. Mnogokrat se je pripetilo, da sem moral deliti gostoljubnost v sobi. ki mi jc bila nakazana. s tremi ali še več drugimi neznanci. To ni ■ prijetno.«
Iob	Promet
»Prevozna sredstva niso slaba. Celo udobni hi bili ti ruski vagoni, samo če bi so v njih vodno lic gnetlo toliko potnikov in med njimi »čuvarji javne varnosti«. Vlaki vozijo počasi, okrog 20 km nn uro. Ladje na Volgi in po drugih rekah pa so za prenašati, ker so relativno čiste, nekatere celo zelo luksuzno urejene.«
Umetnost
»Muzeji sn prenapolnjeni s čarobnimi zakladi, kot jih ne premore menda nobeden evropski muzej. Toliko bogastva, toliko redkih starodavnih umotnin vsebujejo, da se moraš diviti. Tudi gledališča, opero, kinematografi itd. so čudovito opremljeni. Igranje pa in glasba so na višku. Prisostvovati predstavi v moskovski operi jc vredno, da se človek poda na tako dolgo potovanje. V Moskvi sem videl »Carinon«. kot jo nisem videl in slišal nikdar šc na največjih in najbolj slovečih odrih Evrope.«
ip t •
Ture«
»Tujca boljševiki ne gledajo po strani, niti Francoza ne, čeprav so Francozi brez dvoma najbolj osovražen narod v sovjetski Rusiji. Rusi so že po svoji naravi ljubeznivi in fini. 14 let boljševizma jih v tem pogledu ni pokvarilo. Polasoma, s previdnostjo in h pomočjo kavkaškega vina, cigaret in rodke lahko izvlečeš vse iz njib. Tudi agenti Ge-pcuja so nam bili prijazni in mnogokrat postrež-ljivi. Samo paziti moraš, da jih ne razburiš in raz- , logotiš. Včasih jih jc treba gladiti, jih hvaliti, njih ; in režim, včasih pa jc tndi dobro zarenčatj in za- i vpiti, kakor pač zahtevata položaj in njihovo raz- i ooloženje.«
Katoličani
»Kot katolik sem bil redno vsako nedeljo v —-cerkvi. V Pctrogradu nas je bilo enkrat zbranih 18 v katoliški cerkvi, toda duhovnika nismo imeli. V Moskvi sem zahajal v majhno Lubijahko. Tam smo imeli svojega duhovnika in vsakokrat sc nas jo »bralo k sv. maši od 7 do 10 vernikov. Tudi v tnali katoliški kapelici v senci Kremlja sem bil pri službi božji. Bilo nas jc vsega šest. In tako je povsod. Kjer so verniki, ni duhovnika, kjer je duhovnik, tam ni vernikov. V Kievu sem prisostvoval enkrat pravoslavnim obredom. Služba bažja je bila veličastna in pompozna, toda t corkvi nas jo bilo vsega lo 24. Sv. Sofija bi jih lahko sprejela 10SI0.«
Metode
>Boljševik ali nc, Rus jc ostal Rus. To je vse. kar lahko rečem brez strahu, da bi me kdo postavil na laz. Rad pa priznavam, da so boljšcvlški voditelji morali vporabiti neizmerno mnogo energije, da so ta letargični ruski narod pretresli in potegnili iz njegove brezbrižnosti ter ga za nekaj navdušili. Toča sredstva, ki jih vporahljajo, so odvratna. Odvratna in ogabna. Oni so uničili vsako možnost zasebnega življenja, udušili vsako osebno inirija-tivo. zatrli vsak zaseben pokret človeške duše in upihnili zadnjo lnoicn človeške svobode. Nc vem, kako dolgo ho to trajalo.«
Novi bogovi
»Bog boljšcvikoT nista nc Markg no Ljenin, to je laž in krinka. Roljšcviskl bog je Ford, oče pridelovanja na veliko i pomočjo znorelo tehnike. Njihov bog jc Tavlor, ki iskoristi zadnjo kupijo" človeške krvi na ljubo pogansko produkcije, ki nc ......... njni nn|i£nn otitn. SVOtS llviuma a v o i i trak-
tor. sveta elektrika, sveti volt, sveta konjska sila. to so novi svetniki boljševije. V Rusiji sem zasledil okrog 70.000 inozemskih tehničnih inženerjev, ki sn duhovniki nove vere. Tako so najčistejši komunisti poslužujejo najogabnejših kapitalističnih iu najpodlejših fašističnih sredstev, katere je celo naša kapitalistična družba zavrgla kot nepristojne in nesorijalne, dn pridejo do svojih malikov.«
Pefer Veliki — prvi boliševik
»Menda ho lc res. kar mi jc enkrat povedal neki »čisti«, češ, ila jc bil 1'ctcr Veliki prvi bolj-šcvik, da so bili naslednji carji boljšcviški epigoni in da jc današnji režim samo posnel njihove metode čisto doslovno.«
>Kaj sem našel še čisto ruskega, nepokvarjeno ruskega v sovjetski Rusiji. To je težko povedati. Brezbrižnost pred trpljenjem in siromaštvom, brezbrižnost za zapore in smrtne kazni, brezbrižnost napram vsakemu nasilju. Da, in neverjetno navdušen,io za nemogoče futuristične načrte, o katerih vsakdo vc, da sc ne IkhIo uresničili ali vsaj to, da nikdo izmed živečih od njili ne bo imel nikako koristi. To jo ostalo rusko, čisto rnsko tudi v sovjetski Rusiji. Pa to je bilo tudi preje pod carji. Vse drugo je tuja prevleka.«
Eksplozija v Trsta
Trst, 15. febr. tg. Huda eksplozijska katastrofa se jc pripetila v tukajšnji rafineriji petroleja. Ko so popoldne v rafineriji postavljali nov Dieselov motor, je eksplodiral kisikov cilinder in so drobci zadeli inženjerja in delavce, ki so bili v bližini. Dva inženjerja in pet delavcev je biilo takoj mrtvih, pet nadaljnjih delavcev pa so s hudimi ranami in opeklinami prepeljali v bolnišnico.
1000 komunistov aretiranih
t
Bukarešt. 16. febr. tg. Preteklo noč so v Romuniji priredili številne policijske in vojaške racije, pri katerih so prijeli okoli 1000 komunistov. Ko se je zvedelo, da je med are-
Ljublfana, 15. februarja.
Na baneki upravi se je danes sestal k zasedanju banovinski svet pod predsedstvom bana dx. Ma-rušiča, ob navzočnosti pomočnika dr. Pirkmajerja in načelnikov odsekov.
Uvodoma je bil prečitan odlok o sklicanju tretjega rednega zasedanja, ki naj obravnava predlog banovinskega proračuna za 1933/34. Nato so položili svojo zaobljubo 4 novi člani sveta: Stane Vidmar, Snoj Ilinko, Erjavec Mihael in Arko Ivan ml. Član gosp. župnik Faflik se je radi prezaposlenosti opravičil in zaprosil za razrešenje od dolžnosti. Na predlog gosp. Gajška so bile odp°" slane: vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju ter pozdravni brzojavki predsedniku vlade dT, Srskiču ter notranjemu ministru Laziču in končno linančne-mu ministru dr. Gjorgjeviču.
Ekspoze g, bana
Takoj nato je podal daljši ekspoze k predlogu novega proiač.-aa sam ban dr. Dlago Maru-šič, Uvodoma je omenil da so se v naši banovini gospodarske razmere poslabšale in da spada naša banovina gotovo med najbolj prizadete pokrajine v naši državi. Kriza kmetijstva, lesne stro-! ke, naraščajoča brezposelnost so se v veliki meri pojavile tudi pri nas. Hudo na6 je prizadela v drugi polovici poletja nastopivša suša po 6koro I vsej banovini, Nepovoljno gospodarsko stanje je vplivalo tudi na razvoj banovinskih financ, saj ; dohodki niso mojli dotekati v proračunski višini, i Največji udarec banovinskim financam pa je bil zadan z novim trošarinskim zakonom, ki je imel za posledico, da bo banovina imela na koncu proračunskega leta pri trošarini na alkohol približno 22—23 milijonov Din manj dohodkov kakor je bilo proračumano. Seveda so sc morali banovinski izdatki prilagoditi zmanjšanju dohodkov, kar pa ni povzročilo zastoja v poslovanju banovine in njenih institucij.
Gosp. ban je naglasil neumorno in požrtvovalno delo podrejenih mu uradnikov, katerim se je zahvalil za sodelovanje.
Pri pregledovanju dela banske uprave za naše kmetijstvo je izrazil bam trdno upanje, da se bo še letos ustanovila
zavarovalnice dravske banovioe
s posebnimi oddelki za požar, točo, starostno zavarovanje itd.
Govoreč o prosvetnih razmerah je ugotovil, da postaja učiteljstvo vedno bolj močen propa-gator obče narodne kulture ter da vedno bolj posveča 6voj prosti čas delu med narodom. Zlasti je hvalevredno neumorno delo učiteljstva pri Sokolu.
Težje je poglavje tehnične službe, ki radi pomanjkanja sredstev ni mogla izvršiti pelotnega programa. Lahko pa trdi, da so naše ceste dobro upravljane. Mnogo projektov še čaka na realizacijo, vendar je izvedba otežkočena, ker ni mogoče radi razmer na denarnem trgu najeti novih posojil. Elektrifikacija banovine napreduje. Postavitev tretjega agregata v Velenju ie zasigurana, letos pride na vrsto elektrifikacija Notranjske.
Glede zdravstvenih zavodov pravi, da so postali premajhni in da se občuti potreba po razširjenju.
V predloženem proračunu je izvedeno načelo skrajnega varčevanja. Iz proračuna so morale iz-pasti vse investicije. Formalno je novi proračun sestavljen na isti način kot sedanji. V tekočem letu bo treba kritja za 91 milj., kar pomeni torej zmanjšanje za 17% (v novi proračun so vnesene obveznosti iz prejšnjih let v znesku 4.5 milj.). Ker pritok dohodkov v zadnjem času po sestavi proračuna ni dosegel pričakovane višine, se bo proračunski primanjkljaj zvišal na 7 milj. Din. Če bi finančno ministrstvo izplačalo zaostanek na dotaciji za 1930/31 in 1931/32 v znesku 6.9 milj., bi bil primanjkljaj krit. Pri podrobni razpravi proračuna pa bo potrebno obravnavati vprašanje kritja za razliko primanjkljaja 2.5 milj., ki v predloženem osnutku ni vpoštevMia.
Načrt nove banovinske trošarine na vino in žganje.
Banska uprava namerava zopet pokreniti vprašanje trošarine na vino ia žganje, kajti ukinitev trošarine je imela katastrofalne posledice za banovinske finance. Tudi sedanja ureditev ne ustreza popolnoma interesom vinogradnikov in gostilničarjev. Banska uprava namerava doseči uvedbo banovinske trošarine c.a vino 1 Din za 1 liter vina in na žganje 5 Din na hektolitersko stopinjo. Ba-
sveta (omenjamo, da je vseh člamov sveta 41). Poleg tega je bilo sklenjeno, ustanoviti tudi klub, ki naj bi pripravil vse potrebno za redne seje. Za predsednika kluba je bil izvoljen go«p. Ivan Tavčar in še trije podpredsedniki.
Ko se je seja zoipet začela, je gosp. ban vzel na znanje omenjene predloge, nakar je spregovoril goisp. Tavčar o punktacijah, katere je odklonil, v čemer so soglašali člani banovinskega svela. Nato je bila prečitana vdanostna izjava Nj. Vel. kralju, katero so vsi navzoči člani banovinskega sveta podpisali ter je bilo sklenjeno, da se predaje te izjave udeleži po svojem zastopniku tudi banovinski svet
Nato je bila seja zaključena ter napovedana prihodnja seja za ponedeljek ob 4 popoldne, dopoldne pa se člani sveta tudi sestanejo na zboro-valnem mestu.
Izpred državnega sodišča za zaščito države
contra Forkatič in drugi
Belgrad, 15. febr. 1. Jutri dopoldne ee prične pred državnim sodiščem za zaščito države proces proli dr. Forkatiču, bivšemu višjemu uradniku v Zavodu za napredek zunanje trgovine v Belgrudu, ki je sedaj v Pragi, proti dr. Rudolfu Bičaniču, tajniku perujskega konzulata v Zagrebu in načelniku zagrebškega So-kolskegu društva II., dr. Antonu Vnlečiču, zdravniškemu asistentu anutoinsko-patološkoga instituta iu dr. Milivoju Iveti, uradniku Državne hipotekarne bunke. Obtožnica pred vsem očita dr. Bičaniču, du se je ob priliki vsesokolskega zleta v Pragi sestal z dr. Forkatičem ter da jc od njega dobil majhen kovčeg, napolnjen z brošurami, ki so se tiskale v inozemstvu in ki nosijo podpis U. R. O. (Zedinjena revolucionarna oniladinn). V teli brošurah je bil objavljen program te organizacije, ki gre za tem, da z oboroženo silo in vstajo v armadi spremeni gospodarsko stanje v državi in državno ureditev. Dr. Bičanič je prinesel te brošure v Zagreli ter iih nato razpošiljal na vse strani in propagiral zrušitev monarhije ter ustvaritev federativne republike. Dr. Bičanič je enuko razpošiljal razne letake, ki jih je istotnko prinesel s seboj iiz Prage.
contra Brodar in drugi
Belgrad, 15. febr. 1. V pondeljek, 20. t. m. sc bo pričel pred državnim sodiščem za zaščito države proces proti bivšemu nurodnemu poslancu Janezu Brodarju, Ivanu Štrcinu, oblastnemu poslamcu Antonu Umniku, sobnemu slikarju Jerneju Vombergarju, Fruncu Grilcu, Vinko Kosu, Josipu Lobodi, Tomažu Ogrinu, Petru Cerarju. Alojziju Ili.ja, kranjskemu župniku, Matiju škerbecu in Francu Gregorinu. Senatu ho predsedoval dr. Bubanj, člani senata pa bodo sledeči sodniki: Stamenkovič, Kurtovič, Mar-kaitič, štuhec, Paljič in Vukajlovič. Za proccs vlada že danes veliko zanimanje.
tiranci tudi 13 delavcev delavnice državnih že- j n0vinska trošarina bi se pobirala od konzuma in
i	•	i____y.__ ■ j-i____i___ j-t.	----. . ,	..........r	,	_
leznic v Bukareštu. je delavstvo teli delavnic, okoli 4000 mož, stopilo v stavko. Delavci so deloma zasedli delavnico, deloma pa jo stražijo v skupinah pri vhodih. Ves dan so se vodilo pogajanja z delavci, do večera pa ni prišlo še do nobenega rezultata, ker delavci zahtevajo, da se njihovi tovariši izpustijo, kar pa se je odklonilo. Proti večeru se je položaj zelo poostril. Čil je se, da je iz vrst stavkajočih delavcev bilo oddanih več strelov in da je bil ranjen en častnik.
Zalion o gozdovih
Belgrad, 15. februarja. 1. V ministrstvu za gozdove in rudnike dela neumorno komisija na spremembi zakona o gozdovih ki jo je v ta namen določil minister za gozdove in rudnike. Ob tej priliki komisija ne namerava spremeniti celotnega zakona, ampak samo rac člane, ki so se pokazali v praksi kot premalo elastični za danušnje ležke gospodarske razmere. Ker je to delo jako obsežno, bo delala komisija na teh spremembah še najmanj mesec dni. Kakor hitro pa bo izvršila zaupano ji nalogo, bo izdelani zakon takoj dostavljen v oceno vsem gozdnim ravnateljstvom in ban-skim upravam .
Finančni svet pri irgo* inskom ministrstvu. Zadnje čase se tudi v ostalih pokrajinah govori
plačala šele tedaj, ko se sod nastavi na pipo. V slučaju direktne proda:e producentov neposrednim konzumentom se zniža trošarina na 50 par. Predpisi bodo taki, da kontrola nad prometom z vinom ne postane nadležna,
Ape? na državno upravo
Gosp. Gvidon Birola se je sponsni! važnega vprašanja, to je preteče katastrofe v naših premogovnikih. Grozi ustavitev novih obratov, kar pomeni gospodarsko katastrofo. Zalo prosi bana, naj apelira v Belgradu, da sc prepreči preteča katastrofa. Za njim je govori! gosp. Franjo Roš, ki je ugotovil, da se od nobene strani ne stori ničesar za pomoč v rudarskih revirjih. Zato pred-| laga naslednjo resolucijo:
Banovinski svet Dravske banovine ob pri-četku svojega zasedanja s skrbjo opazuje napredujoče nazadovanje obratovanja rudnikov TPD radi vedr.o bolj skrčenih dobav za državne žcleznicc in ustanove. Na tisoče delavccv in članov njih družin je pognanih na ceste, tisoče brezposelnih je brez eksistence in v najbližnjih dneh jc računati z ustavitvijo dveh nadaljnjih rudnikov; Za-; gorje m Hrastnik.
Banovinski svet smatra, da ni racijonalno i dvigat: na eni strani produkcije drž, rudnikov do j skrajnih mej njih kapacitete na račun utesnjeva-! r.ja produkcije privatnih rudnikov, na drugi strani pa dovoljevati milijonske kredite za brezposelne. Prosimo in zahtevamo, da se ključ za dobave
namili zavodov, naj t*e sedanje vloge izpremene v dolgoročne obligacije. Dr. Vlada Markovi? predlaga direlolno poravnavo med denarnim zavodom in vlagatelji, odnosno upniki. Končno se govori, kakor sklepamo iz pisanja raznih lislov. tudi o ustanovitvi posebnega finančnega sveta pri mini--strstvu trgovine in industrije. Ta finančni svet bi bil samo posvetovalen organ, kar zelo zmanjšuje njegovo vrednost Veliko aktualnejše bi bilo sklicanje gospodarskega sveta.
Dunajska vremenska napoved: S severa se bo pojavil mrzli kontinentalni zrak. Ponekod bo nekoliko snežilo, sicer pa bo jasno vreme. Mraz bo liuiM.
prej vsaj še v sedanjem obsegu.
Gosp. ban je nato odgovoril, da so mu razmere znane, Ier obljubil storili vse, ker je v njegovih močeh. Tudi drugače je tozadevna akcija že v teku, Gosp. cr. Goričar sc izjavlja za to, da naj oblast pritisne ludi na Trboveljsko, ki zahteva sedaj pomoči od države, v dobrih časih pa so njeni dobički koristili samo mednarodnemu kapitalu.
Nato je bila seja za pol ure prekinjcdia in 60 med tem člani sveta razpravljali o bodočem načinu debate: ali naj se razpravlja kakor doslej ali pa naj se izvoli poseben finančni odsek, ki bo najprvo sam detajlno proučil proračun.
Večina je sklenila, da 6e izbere poseben H-Mmčai odsek, in sicer je prišlo v aru 18 članov
Pravilnih o bratovskih skladnicah
Belgrad, 15. februarja. 1. Prihodnje dw*«!»o objavljen pravilnik o bratovskih skladnicah, ki med drugim vsebuje ludi določila, da se razne dajatve prilagodijo sedanjim razmeram tudi v rudarstvu. Važna je tudi določba o ureditvi vprašanja prestanka članstva v bratovskih skladnicah v pogledu vračunavania delovne dobe za pridobitev pravice do pokojnine.
Radarski zahon
Belgrad, 15. februarja. 1. Kakor je minister za gozdove in rudnike že svoječasno napovedal, je bilo ukrenjeno vse potrebao, da se čimprej uzakoni rudarski zakon, s katerim bi se unificirala naša rudarska zakonodaja. Sedaj je določena že posebna komisija, v katero je imenovanih večje število uradnikov iz rudarskega oddelka v ministrstvu za gozdove in rudnike ter predstavnikov rudarske oblasti prve stopnje. Posamezni člani te komisije imajo nalogo, da do konca tega meseca proučijo sedanji načrt rudarskega zakonika, ki je bil gotov že pred dvemi leti ter pripravljen za uzakonitev, oakar se bo v začetku meseca marca sestala komisija v Belgradu ter bo na podlagi starega načrta in z eventualnimi novimi spremembami, ki jih bodo predložili posamezni člani, sestavila končno redakcijo rudarskega zakona, ki bo takoj nato predložen v razmotrivanje narodni skupščini.
Agrarna reiorma
cerkvenih posestev
Belgrad, 15. febr. 1. Kakor je naš list že poročaL se v kmetijskem ministrstvu še vedno vrši konferenca radi likvidacije agrarnih odnošajev v zagrebški nadškofi ji med pomočnikom kmetijskega ministra Sretanovičem in nekaterimi drugimi uradniki tega ministrstva ter med delegatom zagrebške nadškofije, kanonikom dr. Radičevičem. Samo po sebi umevno je, da se ob tej priliki skicirajo samo konture glede likvidacije agrarnih odnošajev na cerkvenih posestvih. Merodajni krogi v kmetijskem ministrstvu zastopajo načelo, po katerem bi agrarni interesenti (subjekti) po izvršeni reviziji ostali še nadalje ali pa bi se preselili na ekvivalentna zemljišča. Na to način bi se tudi izpraznila gradbena cona v Zagrebu, pri čemer je najbolj zainteresirana zagrebška nadškofija kakor tudi zagrebški stolni kapitelj. Vprašanje cerkvenih gozdov se bo pretresalo na jutrišnji konferenci.
Otvoritev šole v Orašcu
Belgrad, 15. febr. 1. Danes je bila v Orašcu blagoslovljena nova šola, ki je posvečena blagopokoj-nemu kralju Petru. Otvoritvi šole jc prisostvoval kralj s predsednikom vlade in nckat?rrmi ministri predsednikom skupščine in zastopniki senata. 0:vo-riive se je udeležilo veliko število ljudstva. Kralj, ki ga je narod burno pozdravljal, je takoj po svojem prihodu pregledal dve častni četi vojakov, in sicer eno čelo pehote in mo baterijo topničarjev. Po blagoslovitvi šole je ostal kralj tudi na kosilu r Orašcu ter se je nato popoldne vrnil v Belgrad.
Oseb ne vesti
Belgrad. 15. febr. 1. Iz 7. v G. pol. skupino so napredovali: RmloII Raku?, predmetu! učitelj na drž. trg. akademiji v Mariboru; Katarina Ko^tša. učiteljica meščansk? šole v Ljubljani; Josiplna Demšar, učiteljica meščanske šole v Ljubljani; Anton Dragan, učitelj meščanske šole v LJubljani; Iv. Vcrbič, učitelj meščanske šole v Ljubljani, in Anton Osterc. učitelj meščanske šole v Mariboru.
Fran Kristan - 60 letnik
Danes poteče 60 let, ko je v Žlebeh pri sveti Marjeti v preški (ari zagledal luč sveta današnji naš jubilant. Rojenice so Francelju določile pot v svet. Poleg marsikaterih lepih dni, so mu tudi kanile nekaj trnov, ki naj bi mu jih dal nehvaležni svet. —
Rodil se je 16. februarja 1873. Po dokončani ljudski šoli se je šolal v Ljubljani v gimnaziji. Toda gimnazijski študij mu je prekinila vojaška služba. Skoro 14 let je nosil vojaško suknja Koliko je še danes ljudi, ki se ga hvaležno spominjajo, ko je kot aktivni podčastnik služil pri dopolnilnem okrajnem voj. poveljstvu v Ljubljani. Toda takrat je tudi doživel prvo politično preganjanje in to od strani avstrijske soldateske. Radi nekih člankov, ki so izšli v >Slovencu«, je prišel v preiskavo, ker so ga sumili, da je bil on njihov avtor. Po končanem procesu, ki je bil zanj ugoden, se je poslovil od vojaške suknje in se posvetil civilni službi. Kmalu ga dobimo v službovanju pri banki »Slaviji«, pozneje pri »Vzajemni posojilnici«. — L. 1904 pa je vstopil v službo pri dež. odboru voj-vodine Kranjske, kjer je ostal do konca. Nato je bil po prevratu v državni službi pri pokrajinski vladi in velikem županstvu. Ko se je ustanovila samouprava, ljublj. obl. odbor, je stopil v državni službi v pokoj in bil sprejet v oblastno službo. Ves čas je sodeloval v občinskem referatu, kar je njegova stroka in življenje. L. 1931, dne 1. decembra pa je zopet zapustil javno službo. Mogoče tudi zaradi trna.
Dolgoletni sodelavec v odboru »Županske zveze« in njen tajnik, je posvečal vse svoje sile za dobrobit občin. Dolgo dobo je urejeval bivšo »Občinsko upravo«, predaval na neštetih poučnih tečajih za občinske odbornike in župane. Kot sotrudnika ga najdemo tudi v »Samoupravi«, »Slovencu«, »Domoljubu^ in še drugje. Dolgo vrsto let sodeluje v nadzorstvu naše velike zavarovalnice »Vzajemne« in v »Hranilnici kmečkih občin«. To zimo pa vodi v občini Moste »Ljudsko kuhinjo«, ki je inštitueija Vincencijeve in Elizabetne konference. Kuhinja služi prehrani mošanskih brezposelnih in ubogih. G. Kristan ji žrtvuje vse svoje sile.
Letos pa poteče tudi 35 let odkar je dobil pomočnico, dobro gospo Milo roj. Znlokar. Vzgojila sta osem otrok, trije pa že uživajo večni mir. — Srečko je šol. upravitelj, Franci uradnik, Rado obiskuje orgl. šolo. Mili je zobotehnik, Mila je učiteljica, Vinko fotograf, Anica konservatoristka, Lija pa gimnazijka. Dovolj truda in dela in skrbi za starše, če naj vzgoje dobre otroke.
Jubilantu čestitamo k šestdesetletnici! Gotovo se danes pridružujejo našim čestitkam vsi nekdanji župani, ki so pri njem vsak čas dobili pouka in nasvetov in pomoči. Pridružujejo se vsi znanci, ki morejo potrditi njegovo delavnost. Želimo, da bi doži»el še nekaj decenijev. pa vsaj ti naj bi bili brez — trnov!
Klinični asistent
dr. Leo Lemez
Ipecijalist za otroške bolezni — v Zagrebu
je preselil svoio ordinacijo ter ordinira
od 3 do 4: Ribnjak 20/1, telef. 32-89.
Naša srednja šola na razpoku
Važne izjave naš*h strokovnjakov o srednii šoli
Društvo »Šola in Dom« ja priredilo 9. t. m. sestanek za starše na državni učiteljski šoli Na tem sestanku so govorili o problemih srednje šole naši priznani strokovnjaki na tem polju; zato se nam zdi potrebno, da seznanimo javnost z njih mislimi. Vseučiliiški profesor dr. Karel Ozvald je govoril o temi: »Vloga srednja šole v kulturnem življenju naroda«:
Ko dečko ali deklica stopi iz 4. razreda ljudske (osnovne) šole v I. razred gimnazije, se odslej drugače nego tamkaj šolata ali uvajata v pri-rodni svet in pa v življenje duha, to je — na manstveni podlagi.
Srednji šoli očitajo, da hodi za jalovimi ali neplodnimi cilji, ko se n. pr. toliko ukvarja z latinščino ali pa še z grščino, ki da sta vendar mrtva jezika. Toda ta očitek in kar ja še podobnih, bi bil opravičen le tedaj, če bi srednja šola imela nalogo, da učenca in učenko napravi »fix und fer-tig« za praktično življenje. A temu ni tako. ker gimnazija ni strokovna ali poklicna šola! Kajti gimnazija bi imela biti nekakšna elitna, kvalitetna šola, to je čisto posebnemu smotru namenjeno izo-braževališče samo za ras sposobne odbrance. brez ozira na njihovo socialno pripadnost: prizadevala bi si nai, da v teh odbrancih čim bolj iznbl'kuje — človeka. Le tako bi se m'adi ali mlada, kon-čavši srednjo šolo, z upravičenim upom na uspeh odločila za takšen (akademski ali neakademski) poklic« kateri zahteva »V»iiteljskib«, torej duhovnih sposobnosti, kakor jih mora imeti pravi: zdravnik, inženir, učitelj, sodnik, vodeči trgovec, skratka tisti liudie. ki »izbirajo in določajo pota« v življenju narodove kulture in civilizacije.
Srednja šola. z'asti še klasična gimnazija, bodi takšno izobraževališče. kjer bi si mlad' rod največ pridobival potrebno mero samostojne*« mišljenja. Saj je samostojno m|-šljenje edino pravi temeli poklicnemu izobraževanju za taka deWna poprišča, kjer moraš (kot zdravnik, tehnik učitelj, sodnik, vodeči trgovec) tu ali tamkaj sam presoditi pravkar dani položaj, sam najt-i razliko med tam pa onim pojavom, sa sem odločiti za to ali ono možnost. Samostojnost mišl'pnia po takem ni nekai zgolj intelektualnega ampak hoče i moralnih ali značajnih kvalitet kakor so: stvarnost resničnost, odgovornost, poštenost, vestnost, zanestiivost .. .
Golitev take samostojnosti so že večkrat javno naglašsli za glavno nalogo sre<1n>e šole nekateri gg. profesorji ljubljanske univerze. In nedavno ie v tam smislu oblavil »Studiendirektor« H tiri oh Weinstoek globoko zasnovani govor »Dip btthere Schule in unserer Zeit« (v »Errehung«. VIII, 4. zv.). iz katerega tukaj prinašam glavne misli.
Pravi smoter srednii šoli je ta, da učencu ob tistem znanju, s katerim mu daje obilo opravka, ne uri samo razuma, ampak mu obpkuje, obratuje in ravna vso dušo (tudi značaft! Zato b' pristna v srednii firuli pridobliena taobrazbp imela b'tl hkratu dovolj jaka. da kdo duhovne moči. ki si io ja prisvojil tam. ne bo zlepa kdaj po,.neje tako aH tako zlorabljal.
Iz teih razlogov pa bi notranje, hočem reči didaktično in metodološki nai bi bila tako urejena, da učitelj ne »docira« (predava) pred učenci, ampak izvršujoč svoj najvažnejši posel le nekako »upravlja« tiste. Prešeren bi rekel, »zaklade duha«, tiste kulturne dobrine (učne pradmete). ob katerih se ob'ikuj mladi duti. A učenec bi »e naj ob vodstvu učitelja kar neposredno razgovarinl s stvarno vsebino danih predmetov ter korak za korakom vestno iskal smisla vsemu tpmu. o čemer se razpravlja.
Le v tako zasnovani srednji šoli bi se uspešno vzgajal tisti pravi človek, ki mu c<*lokupnest res lahko kdaj poveri recimo: upravne posle, pravosodje. vzgojo mladine, skrb za zdravje telesa in duše, javno gospodarstvo, državo itd., ker teh dobrin ne bo izkoriščal sebi v prid in tudi ne v prid oni skupini, h kateri se priznava 6am.
S takim duhom prepojena 9rednja šo'a pa bi hkratu i zelo zavrla sedanji prekomerni naval na univerzo ter najizdatnaje zmanjšala prenapolnje-nost v »akademskih« poklicih — s tem, da »čim prej izloči one srednješolce, ki jim odgovornost zdravnika, sodnika, oficirja, vodečega upravnega uradnika ali trgovca, znanstvenega učitelja hodi nad moč, ker po svojem razumu in značaju niso kos tej odgovornosti.
Glavni vzrok, zakaj je naša srednja šola danes na robu propada, tiči v tem, da jo je površnost potisnila na slepi in tako na mrtvi tir: naloga srednje šola namreč ne sme biti dosezanje »kvantitativnih«
(številčnih) uspehov ali drugače rečeno to, kar bi ljudje najrajši — da učenca kar za vsako ceno pre-paha in prevali od 1. do 8. razreda. Če hočemo, da postane srednja šola res plodovita kulturna in stitucija, tedaj moramo čim resneje uvaževati plo-dovito idejo, od katere živi te vrsta šola: da je samo ljudska šola za vse otroke, a gimnazija samo za — duhovno elito naroda! To zahteva duhovno zdravje naroda duhovna eugenika v življenju ljudske celokupnosti.
V debati, ki se je nato razvila, se je oglasil tudi g. J. We«ier, inšpektor v p., in izrazil svoje začudenje nad tem, da ni na sastanku tistih, ki se jih to vprašanje tiče. Nadalje je orisal sedanjo srednjo ki se še od daleč ne približuje svojemu idealu. Srednja šola je izborna šola in naj vzgaja samo najboljše, aristokrate duha in značaja. Kar ni sposobno za srednjo šolo. naj se izloči, toda tisti, ki ostanejo, naj se res naučijo delati.
Dr. Lončar, društveni pradsednik. je označil sedanjo dobo s tem, da se vse odteguje delu in hoče živeti na račun drugih; tako tudi srednješolska mladina ne kaže veselja do težkega duševnega dela, se noče učiti, vse bi rada opravila z lahkoto, igraje.
Za znanstveno delo pa je traba silne vztrajnosti in vplike?a truda in na to se mladina navaja že v srednji šoli.
Predavatelj dr. Ozvald končno omeni, da bi bilo treba ves obrat na srednji šoli postrožiti. da bi mladina delala kot je nekdaj. Na vprašanje, kam z mladino, ki ni sposobna za srednjo šolo, je izjavil, da za enkrat ne razpravlja o tem vprašanju, ki zasluži da se ga podrobno prouči.
K debati se ja oglasilo še več navzočnih. ki so v glavnem soglašali z gornjimi izvajanji. Želeti bi bilo, da bi javnost resno začela razmišljati o tem vprašanju, saj imamo v Sloveniji približno 7300 dijakov na srednjih šolah brez onih, ki so na srednjih strokovnih šolah. To je vprašanje našega inteligenčnega naraščaja, bodočega tvorca rn nosilca naše narodne kultur«.
Pojavila se je zopet huda gri]>a in tiaSa dolžnost je zato biti previden Proti gripi in vnetja vratu ler nahoda varujejo Vas znane
J)anflafm
g	PASTI _
Dobivajo se v vsaki lekarni.
Domžale
Pevsko društvo »Škrjarček« iz Šmartna ob Savi vprizori v nedeljo, dne 19 februaria v god-benem domu opereto »Čevljar baron« v 3 dejanjih in »Zaklad bi radi«, spevoigro v enem dejanju. Začetek ob 3 popoldne. Med odmorom igra orkester domžalskih godbenikov. Vstopnina običajna. — Vabljeni.
Tri smrtne žrtve snežnega meteža
Split, 14. februarja.
Na bosansko - dalmatinski meji se je preteklo soboto v bliž ni vasi Cilaš pripetila v Prašnem meti žu tragedija treh oseb. 44 letni čevljar Ivo Valenta iz K lisa se je hotel s svojo ženo in 4-letnim sinčikom preseliti iz Klisa v Banja luko. Valenta ima lasten tovorni avtomobil, na katerega je naložil vse pohištvo ter ieno in otroka. Odpeljali so se proti Bosni. Že ko so imeli za seboj Sinj, je začela razsajati strašna burja, ki se je vedno bolj stopnjevala. Avto si je počasi utiral pot skozi snežni metež. Boj z burjo je povzročil večjo porabo goriva in tako se je zgodilo, da je avto v bližini vasi čilaš na bosansko-dalmatinsld meji obstal brez kaplje bencina. Snežni metež je besnel še naprej. Na cesti nikakor ni bilo mogoče vzdržati, zato se je Valenta z nekim svojim prijateljem, ki ga je spremljal, napotil dalje, da poišče kakšno kočo, kjer bi bilo mogoče kljubovati burji in strašnemu mrazu. S seboj jo hotel vzeti tudi sinčka, toda otročiček je po nekaj korakih zbežd nazaj k materi na avto.
Po hudem naporu sta Valenta in njegov drug dospela do prvih hiš vasi Čilaš. Tu sla našla zavetje pri nekem kmetu. 0 kakšni pomoči ženi, otročičku in šoferju, ki so ostali na avtomobilu, ni bilo govoriti ker je divjanje snežnega viharja doseglo svoj višek. Mraz je bil tako hud, da ga ni bilo mogoče prenašati, burja pa je bila tako močna, da je ruvala stoletne bukve in nosila po zraku veliko kamenje. Nesrečni oče je napol poblaznel od skrbi za svoje drage in je parkrat planil ven iz kolibe, da bi jim šel na pomoč, toda kmetje so ga zmerom potegnili nazaj, ker so vedeli, da bi šel v gotovo smrt. svoji ženi in otroku pa itak ne bi mogel pomagati.
V nedeljo zjutraj je burja še vedno divjala skoraj z nezmanjšano silo, vendar se je kmetom posrečilo, da so prodrli do avtomobila. Nekaj korakov od avtomobila so našli pod zmirlim snegom mater z otročičkom, oba že mrtva. Mati je držala 6inčka v tesnem objemu, kakor da bi mu hotela s svojo toploto rešiti življenje. Mali Niko pa se je v smrtnem boju z zobmi zagrizel v materin obraz. Sto korakov dalje so našli v jarku ceste zmrznjenega šoferja Nika Bibiča.
Ponoči trojica najbrž ni mopla več strpeti na avtomobilu. Ko so videli, da očeta in njegovfga prijatelja najbrž ne bo nazaj, je najprej šoler poskusil srečo, toda že po sto korakih je omagal in omahnil v jarek pri cesti. Ker ga ni bilo nazaj, je nazadnje še mati poskusila z otročičkom prebiti se skozi snežni tnetež, toda že po nekaj korakih jo je dohitela smrt.
Zaradi neprevidne vožnje pred sodiščem
Novo mesto, 14. febr.
Dne 4. septembra 1932 je vozil s kolesom že v temi poscsl. sin Kraševec t rane iz VeL Mraševega po državni cesti proti Cerkljain. Vozil je po desni strani brez luči. Nasproti sta mu pripeljala kolesarja Stanič, mesarski pomočnik iz Sv. Križa pri Kostanjevici, in njegov tovariš ftkulj, tudi brez luči. kraševec je vo<zil po desni strani, Stanič |wt po levi njemu nasproti in se je zaletel vanj s tako silo. dn sta padla oba s koles. Pri padcu je Kraševec zadel tako močno z glavo ob cesto, da je obležal nezavesten. Stanič se jc kmalu pobral, ker se mu ni zgodilo kaj hujšega. S Sk uljem sta se potem vscdla na kolesa in pustila Kra^ovca na licu mest«. Škulj se je hotel čez nekaj časa vrniti in Krnšcvcu pomagati, a pa je Stanič od tega odvrnil. Nesrečni Krašovec se je čez četrt ure zavedel in začel klicati na pomoč nekega
{eketa. ki se je nahajal nn bližnjem kozolcu. ,e-ta mu je začel izpirati na glavi rane, opazil pa je takoj, da se Krnševcu blede. Spravil ga je zato na dom njegove matere v posteljo, drugi dan pa ga je prepeljal v liolnišnieo v Brežice. V bolnišnici je zdravnik ugotovil, da mu je bila večkrat prelomljena lobanjska kost na čelu in da so bili poškodovani tudi možgani.
So-lnik poodinee tuk. okrožnega sodišča je obsodi! Staniča radi prestopka zoper varnost javnega prometa nn en mesec dni zapora, pogojno z.a dobo I leta. Plačati mora tudi polovico stroškov bolnišnice v Brežicah in polovico odišlrga zaslužka in odškodnine za lx>lcčine
f Ivan Arh
Dne 22. novembra 1932 je umrl v Pragi znamenit Slovenec, ki smo lahko nanj ponosni, in dne 25. novembra smo ga spremili k večnemu počitku na Vinogradskem pokopališču.
Kdo je bil Ivan Arh? Narodi! se je v Ljubljani, dne 25. septembra 1860. Prvi razred realke je študiral v Brixenu na Tirolskem, kjer je stanoval pri sorodnikih, da bi se naučil nemščine. Potem se je vrnil v Ljubljano in tam maturiral leta 1878. Nato je odšel na tehnično visoko šolo v Gradec, kjer je ostal eno leto, končno je prestopil na visoko poljedelsko šolo na Dunaju in dokončal študije leta 1883, ko je bil že od avgusta prejšnjega leta v praktični službi na cesarskih posestvih v Hodoninu na Moravskem. Po dvoletnem službovanju so ga premestili ne daleč od Hodonina v Holič na Slovaškem. Od leta 1890 do 1898 je bil Arh oskrbnik cesarskega posestva v Orthu vzhodno od Dunaja ob severnem bregu reke Donave. Odtod so ga poklicali, ko se je izkazal izvrstnega gospodarja in uradnika, v generalno ravnateljstvo na Dunaju in mu leta 1901 dali naslov gospodarskega svetnijka. Na novega leta dan 1902 je nastopili službo v Pragi pri upravi cesarskih posestev na Češkem ter je bil še Istega leta imenovan za pravega gospodarskega svetnika. Leta 1905 je postal ravnatelj in pred--fiinik praškega urada ter je to službo opravljal do svoje penzije. Če pomislimo, da pod Avstrijo Slovenci nismo bili deležni gospodo-vanja, kakor bi po pravici bili zaslužili, ter so nas vedno in povsod zapostavljali številnejši In torej močnejši narodi monarhije, je bilo g<> tovo dovolj uradnikov drugih narodnosti, ki bi bili radi sedli na to častno mesto, podeljevano od cesarja samega. Ako je zmagal Slovenec Ivan Arh. so na Dunaju pač dobro vedeli, da jo orl po svojem strokovnem znanju, po taktnem nn,stopanju in pravičnem ravnanju nad druge sposoben za odgovorni položaj.
Ivan Arh je izpolnjeval svoje dolžnosti vestno in uspeh njegovega službovanja v Pragi , je priznal večkrat sam cesar, kateremu je Arh ! včasih osebno v avdijenceh poročal o svojem ! delu. V priznanju njegovih zaslug ga ie cesar ■ Imenoval l©ta 1907 za vladnega svetnika, lota '
1908 mu je podelil red železne krone III. raz.. leta 1912 naslov dvornega svetnika in leta 1916 viteški križ Leopoldovega reda Cesar Karel ga je z lastnoročnim pismom z dne 30. aprila 1918 povišal v avstrijski viteški stan. Kako je prišlo do tega. bom pozneje povedal.
Ob prevratu je Ivan Arh. ker pravno vprašanje cesarskih posestev v republiki še ni bilo rešeno, uradova! dalje. Dne I. junija 1919 so ga z Dunaja vpokojili in koncem avgusta istega leta ga je republika na njegovo lastno prošnjo odpustila iz službe. Arh se je preselil v Židloehovice na Moravskem (južno od Brna), kjer je dve leti upravljal zasebno veleposestvo. V Pragi so ga začeli pogrešati in predsednik republike ga je imenoval 7. septembra 1921 za namestnika generalnega ravnateljstva državnih gozdov in posestev, meseca julijo 1923 mu je podelil naslov generalnega ravnatelja kot odlikovanje pred odhodom v trajni pokoj koncem avgusta 1923. Za drugo službovanje, že pod republikansko vlado, so mu znatno poboljšali pokojnino. Novih razmer v uradu Arh ni posebno hvalil, ker se je preveč razpasla protekeija. Pri tej priliki mi je pripovedoval en primer iz avstrijske dobe. Ko je bil poznejši cesar Karel še mlad prestolonaslednik, je bilo na cesarskih posestvih razpisano mesto oskrbnika, ki se je za njega potegoval mlad ebsolvent gospodarske šole, znan v visokih krojih, ki «o nanrosili nadvojvodo Karla za pomoč. Nadvojvoda v resnici priporoči miladega prosilca. Kaj se je zgodilo? Načelnik generalnega ravnateljstva na Dunaju je nevoljno viknil: »Kaj? Mladi prestolonaslednik že tudi začenja s protekcijo!« Mladenič ni dobil službe, dobil jo je sta/rejši gospod brez protelecije.
Ko sem bil leta 1909 premeščen iz koroškega Beljaka na češko gimnazijo v Slanem na Češkem in po dveh letih v PFfbram, sem pošilja! članarino Podpornemu društvu za slovenske vi-sokošolce v Pragi. Imenovan za lektorja slovenščine na češki univerzi bil sem v službovanje prideljen češki gimnaziji v Pragi XII., kamor sem se selil ob splošni mobilizaciji leta 1914. Ni dolgo trajalo, pn prejmem ljubeznivo pismo od ta jnika Podpornega društva, da naj pridem na odborovo sejo. kjer borlem imel priložnost delovati v prid slovenske mladine. Na seji sem spoznal fukeijonarje društva, predsednika dvomaea svetnika Ivama Ar ha. blagajnika
odvetnika dr. Karla Sebesto. Čez meser dni so me izvolili za tajnika, da prevzamem delo, ki ga jc bil moj prednik opravljal deset let.
Ivan Arh je bil mož dostojnega nastopa, visoke postave, kratkih brk. drugače gladko obrit, ščipalnik na nosu, preudaren in v govorici previden. Na občnem zboru 6em enkrat poročal, da je umrl neki član našega društva naravne smrti. Predsednik Arh je takoj ugovori] ter zahteval, da se črtata besedi »naravne smrti«, češ da je ob vojnem času nevarno v letnem poročilu policiji, ki dobi en iztis, po ovinkih povedati, da je smrt na bojišču nenaravna. Odobrili smo njegovo mnenje in oporečno besedilo nopravili. Kakor je bi! resen splošno, pa se je vendar od srca smejal dostojnim šalam. Dr. šebesta je zet rajnega Fr. Tomšiča, deželnega inženirja v Pragi, ki mn brat novinar Ivan Tomšič počiva na mariborskem pokopališču. Živi še dvova Fr. Tomšiča. Čehinja, pri svoji hčeri, gospe Šebestovi. Dr. j Šebesta je zdaj najstarejši član Podpornega društva, vzoren njegov blagajnik in prijatelj Slovencev sploh. Dr. Ferič. svetnik vseučiliške knjižnice v Pragi, doma i-z Prlekije. vedno vesel in norčav, najrajši »guči« prleški. Pred nekaj leti je potoval po Južni Srbiji in Bolgariji. Ko sem ga vprašal, kako je govoril tam dole na jugu 7. balkanskimi brati, mi je odgovoril: »Veš. južek povsod sen guča prleški. pa so me dobro ra?!m.ili. Pr moji diiši. da je to istinn!« 7, mirovne konference v Parizu so začetkoma prihajale vesti, da dobimo Jugoslovani in Čeho-slovaki koridor med Avstrijo in Madžarsko, da bodemo neposredni sosedi. Vsi smo bili tega veseli, najbolj pa naš Prlek. ki je navdušeno razpravljal o tem tudi tedaj, ko so že prihajala neugodna poročila. Saj bi to bila 7t\ Prleka najkrajša pot iz Prage domu v lotmer<ko Pr-lekijo. Ivan Arh mn je zato nadel priimek »Ko-ridorao«, ki je vzbujal vedno dobro voljo. Dt. Ivnn Žcnave, podravnatelj vsenčiliške knjižnice, z Bizeljskega doma. resen mož. Po prevratu je bil imenovan za rednega profesorja nove univerze v Ljubljani, pa jo ostal v Pragi, četudi mu je Ivan Arh jako prigovarjal, da naj sprejme profesuro.
Podporno društvo je imelo in večinoma še ima svoje seje v Snžleni ulici št. 9. kjer v re-i stavraeiji točijo izvrstno plzenjsko pivo. včasi pa tudi v slovenski vinarni Dri »Piranu« v
Pragi XII.. Moravski ulici. Te vinarne ne poznamo le mi praški Slovenci, ampak tudi skoro vsi tisti Slovenci iz domovine, ki prihajajo za opravki sem v Prago. Že pod Avstrijo smo pravili tej vinarni »slovenski konzulat«. Tukaj se Slovenci shajamo pravilno drugi ponedeljek vsakega meseca ob osmih zvečer. Praški Slovenci imamo prostovoljno organizacijo hrez društvenih, uradnih pravil in torej brez odbora in članarine. Vsi, ki prihajate iz. slovenske domovine v Prago, ste vabljeni, da nas tam obiščete: radi vas bomo sprejeli brez ra/like stanu in političnega mišljenja, ker nam je glavna naloga prijetna, iskrena docnnfn družabnost, tedanji lastnik vinarne Jožef Dngiilii^, primorski rojak od Komna Pipanov naslednik, je bil pruvi slovenski konzul, posebno dijakom. Km so si od njega izposojevali denar in ga vračali, drugi so si gn »izposojevali«, da ga nikoli ne vrnejo. Takega »izposojenega« denarja je baje toliko, rla bi se po mojem mnenju zanj lahko kupila lepa moderna vila s primernim vrtom. Dugulin je dobrosrčen mož. vedno dobre volje, da mu je Bog tudi blagoslovil njegov trud, dn mu ni sile. Lani smo obhajali n jegovo 60 letnico na njegov mokri račun ter smo mu pri čestitki iz hvaležnosti za vinsko in srčno dobro'<i odšteli deset let. kakor dn bi ga šele obiskal Abraham. Ljubek je bil pri tem njegov nasmeh: »Ko bi le res bilo!«
Ko je bil Ivan Arh vpokojen, se je izpre-menil; odkrižal se je uradne resnosti in odprlo se nam je njegovo domače srce. Pel je. veselil se z nami in 5alil. Najljubša mu je bila pesem »Soča voda je šumela«. Po njegovem nasvetu smo povabili tudi dijake pevce v svojo vinske družbo. Ko smo zapeli že mnogo pesmi, sers predlagal jaz še »Pojd'mo na Štajersko«. Vesoh Ivan Arh je potem to pesem krstil 7* »štajersko himno« in z nasmehom pomežiknl na mena, ker sem fitajerc. V bodoče se je nn naših sestankih vedno pelo. tudi če ni biJo dijakov. Dne 12 septembra 1932 je bil Ivan Arh zadnjič med nami, potem je nenadoma zbolel. Odsihdob ga nisem več videl živega. Ko sem ga prišel v bo! ezni obiskat, je bil že tako slab. dn rodbina ni nikogar puščala k njemu. Poslovi! sem se od njega slovenski ob odprtem grobu v imenu Slovencev in lugoslovanov sploh, odvetnik dr. Šebestn ds češki v imenu Podpornega društva.
Ljubljanske vesti:
O delozacijah in stanovanjih
Ljubljana, 15. februarja.
Miren ljubljanski meščan je iskal primerno in ceneno stanovanje. Oblazil je na raznih krajih 36 praznih stanovanj z t sol>o in kuhinjo. Na-jeminne so bile od 350 do r>00 Din, toda lastniki so si izgovarjali še postranske zahtevke in l>ogoje. Nekdo mu je stavil to-le pogodbo: »Sprejmem vas, ker vidim, da ste soliden plačnik, toda pogoji! To je, gospod, zu mene glavno. Zahtevam, da ste brez otrok da nimate niti psa niti mačke, da morate solidni bdi, ponoči /e ob 10 doma!« Občan se je za glavo prijel in brez slovesa odkuril. Zato ni čudno, .la cenijo poznavalci stanovanjskih prilik rjo 500 praznili stanovanj, to zaradi pretiravam!« /ahtev Mnogi hišni lastniki, tudi njili voditelji, pa u videva jo, d« bo treba smernice njihove stanovanjske politike temeljito revidirati
in spremeniti.	.,,,..	i
Pri okrajnem sodišču je bilo letos podanih že nad 156 stanovanjskih odpovedi, mnogo več pa je še prjvatnih. tako da je odpovedanih stanovanj najmanj 500. Za mesec april in maj je pričakovati pravega preseljevanja strank. Deložacij je bilo doslej pet. Na prav originalen način se je te dni hotel iznebiti deložncije neki stanovanjski najemnik v Šiški. Otroke in ženo
je zapodil. Nato je zaprl stanovanje in v okno obesil napis: »Pridem ponoči domov, če hočete, pa me počakajte.« Izvršilni organi so sicer očisti, toda prejel je obvestilo policije, du mu bodo te dni stanovanje izpraznili podnevi tudi v njegovi odsotnosti.
V kratkem bo izvršena jiopolnn izpraznitev mestnih barak v gramozni jami. Deložiranih bo 24 strank, od teh bodo nekatere poslane v domovinsko občino, ker se ne morejo izkazati, dn se preživljajo nu pošten način.
Huda prede stanovalcem bivše šentpetereke vojašnice. Tam stanuje okoli 40 ruskih beguncev, ki so študentje ali pa dnevničarji, zaposleni pri raznih državnih uradih. Je pa poleg n jih še tO domačinov. Najemnine v tej vojašnici so bile mesečno od 60 do 240 Din. Poleg teh stanovalcev pn so v vojašnici nameščeni še razni zavodi, tako drž. veterinurskobakte-rijološki zavod, državne protezne delavnice, okrajni tehnični oddelek, banovinski vajeniški dom, banovinska strežniška šola in drugi zavodi. Ker cnora občina v kratkem preskrbeti nove policijske /a|)ore, je pač nastalo vprašanje, kam spraviti vse te družine in eventuelno zavode. Zaenkrat je mestni magistrat strankam dovolil, dn smejo tam stanovati še do 6. marca.
Nad 5 milijonov in pol za ljubljanske in okoliške ceste
Ljubljana, 15. febr.
Ljubljanski cestni odbor je razgrnil od 11. do 25. t. m. v svoji pisarni svoj proračun za eto 1955-34 Ta cestni odbor obsega mesto Ljubljano in 37 okoliških občin. Upravlju in vzdržuje okoli 300 km banovinskili cest in okoli 2» km dovoznih cest k železniškim postajam, Irora-čun izkazuje potrebščin 5.699.571 Din in kritja 4985 ^95 Din. Primankljaj 714.276 Din namerava cestni odbor kriti s 4% okrajno cestno dokbido na državne neposredne davke (zemljarino zgra-darino, pridobnino. rentnino, družbeni davek, uslužbeniški davek), ki so bili za lani predpisani za Ljubljano in okolico v znesku 17 milijonov 856.907 Din.
Med materijalnimi izdatki je določenih 1 milijon 74.250 Din za gramoz. Na ljubljanske l«inovin«ke ceste v dolžini 13.885 km je preračunanih 575.000 Din. Program obnovitve m gradnje novih banovinskili cest je skromen. Po odobrenih načrtih in po predhodnem zasi-guranju |>otrebiiih kreditov bo v tekočem letu izvršena obnova v slabem stanju sc nahajajo-■•ega mostu v Borovnici pri Kobijcvi hiši, za
kar jc vnesenih v proračun 85.000 Din.
Ljubljanski cestni odbor je obvezan pripe-vati večji znesek za gradnjo obsavske velike ceste od Ljubljane na Litijo do Radeč. Ta cesta se že gradi. Ljubljanski odbor bo prispeval 910.000 in jc v ta namen potrebno najetje posojila v istem znesku. Cestni odbor bo dalje izvršil preložitev banovinske ccstc Ježica—Viž-marje, v to je proračunan znesek 50.000 Din in I naposled preložitev klanca pri Jezeru pod Kri- j mom. Zn to je potreben kredit 100.000 Din. To je ves obnovitveni in gradbeni program cestnega odbora. Za dovozne ccstc k železniškim postajam so določeni upravni in uiaterijalni izdatki na 30.175 Din.
Med ostalimi dohodki navaja proračun cest-negu odbora: prispevek dravske banovine za vzdrževanje banovinskili cest 3,787.426 Din, dalje prispevek banovine za dovozne ceste 10.191 Din, prispevek banovine za obnovo in gradnjo cest 50.000 Din. Vsi -naterijalni izdatki za vzdrževanje banovinskili cest so prornču-nani na 3,272.200 Din. Ljubljanski cestni odbor bo o proračunu sklepal na odbori seji 6. marca tega leta.
nje, ne drži se pa sedanja občinska uprava ndti — svojih določili
O Davčni zavezanci v Ljubljani popisani. Po
določilih novega zakona o neposrednih davkih, je mestni magistrat tudi letos izvršil popis vseh v Ljubljani stanujočih davčnih zavezancev, ki so obvezani plačevati pridobnino, rentnino, uslužbenski davek in samski davek. Rok za prijavo teh zavezancev je sicer potekel 8. t. m., a je bil podaljšan do včeraj 15. t. m. Trije magistratni uslužbenci so letos sprejemali v lepo opremljeni posvetovalnici stranke in prevzemali prijave. Nekatere dneve jo bil silen naval, zlasti zadnje dni in od 6. do 8. t. ni. Prišlo v posvetovalnico nad 200 strank ter je v prostorni posvetovalnici nastala pravcata gnječa. Stranko so večinoma pravilno Izpolnile formular-je, le tu in tam je kdo pristavil primerne šaljive opazke. Mnogo stranke, ki so vstopile v bogato okrašeno in s preprogami pogrnjeno posvetovalnico, so se tega tako ustrašile, da so vrata kar zaloputnile in nato čudom spraševale, kje naj oddajo svoje prijave, čudile so se razkošiu posvetovalnice in nekateri so se iznebiti pikrih opazk. Vsega jo mestni magistrat do včeraj prejel nad 22.000 davčnih prijav.
Prst nritisnil sem na k not in nriklici sobarico: ,.K S'am1ču brž no en krof in no vina steklenico!"
0 Popis časopisov. Te dni popisujejo policijski stražniki po vseh javnih lokalih, to je gostilnah, kavarnah, točilnicah, brivnieah itd., koliko in katere časopisa in revije imajo gostje, oziroma obiskovalci na razpolago. Kakor smo zvedeli, hočejo sestaviti pregled listov in revij, katere občinstvo rado čita.
0 Dražbe zaradi davkov. Razpisanih je več raznih dražb, na račun davčnih zaostankov zarobljenih premetov. Več predmetov je zarubljenih za najvišji davčni zaostanek v znesku 113 893 Din.
0 Ljubljančani se že vesele! Česa? I, letošnje pomladi, ker ne bo Ljubljanica več smrdela in jih razstreljevanje struge ne bo več plašilo. Ampak — kanalil Ko bodo enkrat njih žrela« pod vodo, bomo šele brezskrbno dihali, mi ljudje ob nabrežjih!
0 Smariinska cesta do Kolinsko tovarne in tunel sta slabo razsvetljena. Tovorni in osebni promet je na tej cesti tako živahen, da kar kriči po remeduri, kaj bo pa šele poleti, ko bo jela funkcionirati carinarnica! Gospoda župana prosimo, da bi si ob priliki ogledal to temo. Prepričani smo, da se bo potem razsvetljava takoj zbolj-šala.
0 Tralika in javno stranišče na oglu šent-
peturskega parka, se bosta morala po ureditvi parka umakniti. Ampak — kam? Oba sta v tein delu predmestja potrebna. Magistrat naj jima odkaže sam primeren prostor!
© Modne hlače — pumpnrce dobite najceneje pri Prcskerju. Sv. Petra cesta 14.
Celje
& Odpovedana gledališka predstavo. V nedeljo, dne 19. t. m. bi se morala vršiti v dvorani Ljudske posojiliiice predstava Krekove družine, ki pa odpade, ,
-	*.• 'L ..
0 Jubilejni občni zbor državne krajevne zaščite dece in mladine v Celju se bo vršil v torek, dne 21. t. m. ob 8 zvečer v mali dvorani Narodnega doma po običajnem sporedu. Na ta jubilejni občni zbor — petindvajseti — vabi odbor prav vljudno vse prijatelje uboge mladine.
0 Poročil se je g. Cnjlien Joško, gostilničar in župan na Teharjih z gdč. Lampret Antonijo.
Čestitamo!
0 Odnrnvite nedostntke na celjskem okrajnem sodišču. Nad mestnim magistratom v drugem nadstropju se nahaja celjsko okrajno sodišče. Iinn samo napis na terasi magistralnega poslopja, ne pa nikjer pri vhodu na stopnišče, ne na stopnišču v prvem nacist roju, tako da se ljudje pritožujejo, posebno kmetje, du ne vedo, k je se nahaja sodišče, ali v prvem ali v drugem nadstropju in se dogaja, da čakajo stranke pred vrati magistrata, misleč, da čakajo pred sodiščem, med tem so pa radi pomote kontu-macirani v civilnih sporih v drueem nadstropju in imajo s tem nepopravljivo škodo. Nfcnn pa okrajno sodišče v vsem nadstropju nikakeea javnega stranišča, kljub temu, da morajo priče in drugi povabljeni čakati dalje časa pri razpravah iu biti pri njih prisotni. Te pritožbe smo čuli 7. več strani. Zato prosimo odgovorne faktorje, da ta dva nedostafk« odpravijo.
0 V mestni plinarni moraš govoriti nemško. V naši podružnici se je javila stranka, ki je vsa ogorčena izjavil«, da še danes, po 14 letih, kar je Celje prišlo v slovenske roke, j moraš v tukajšnji mestni plinarni, če hočeš govoriti z e. ravnateljem, govoriti nemški. Mislimo. dn bi bil čas, da bi se bil lohko tudi c. ravnatelj celiske mestne plinarne v 14 letih naučil slovenskega jezika, če ne pa. po nožem mnenju, absolutno nu to mesto ne spada.
Novo mesto
Novomeščane opozarjamo na koncert narodnih in umetnih pesmi, ki ga bo priredil v nedeljo, 19. t. m., ob 15 v osnovnošolski dvorani pevski zbor državne učiteljske šole iz Ljubljane. Zbor bo dopoldne pel v frančiškanski cerkvi pri enajsti 6lužbi božji. — Vodja zbora je prilubljeni g. profesor Ivan Repovš, ki je pri raznih zborovih nastopih v Ljubljani žel mnogo priklanja in pohvale.
Podružnica Jadranske slrnže v Novem mc-slu ima svoj letni občni zbor v soboto, dne 18. febr. t. 1. ob R zvečer v mestni posvetovalnici.
V zidanico g. lekarnarja Bcrgmnna v Trški gori je udri neznan zlikovcc in odnesel precej jedil ter cigaret.
Ka? bo danes?
Drama ob 15: »Zadoščenje«, »Gospa Catlaena«. Dijaška predstava. Znižane cene.
Opera: »Rigoletto«. Gostovanje Josipa Rijavca.
Izven.	,	,
Kino Kodeljevo ob 20: »Tri plus ena jc dve.«
.. Znižane cene.	. . _ . .,
Nočno službo imata lekarni: mr. Sušmk, Mar,-jin trg 5, in mr. Kuralt, Gosposvetska 4.
© Karitativna zveza v Ljubljani. Prijatelje krščanske dobrodelnosti ponovno opozarjamo, da so že v prometu dobrodelne nakaznice po 25 par. Prepričani smo. da smo v težkih gospodarskih prilikah, ki so zajele vse sloje, prijateljem ubogih s temi nakaznicami zelo ustregli, ker so za polovico cenejšo nego dosedanje. Te nakaznice so ze v prometu, ubožci se z njimi že v velikem številu zglašaio v naši pisarni. Tudi ubožcem v čast bodi
SENZACIJA
TEH DN! SO
BELI DNEVI
SOUVANOVA REVIJA
BELEGA BLAGA
MESTNI TRG STEV. 24
povedano, da se zaradi zmanjšanih milodarov ne hudnjejo, temveč uvidevajo silo časa in so tudi z manjšimi podporami zadovoljni Nakaznice se dobivajo v blokih po 5 Din v Karitativni pisarni ter po vseh dosedanjih trafikah.
0 XIV. prosvetni večer bo zopet veljal lurskim dogodkom. Ob priliki 75 letnice so ti dogodki vzbudili tako pozornost, da je bilo zadnje predavanje tako dobro obiskano, da niso mogli vsi poselni'.i> prisostvovati predavanju, radi tega bo g. predavatelj Alojzij Košmerlj, stolni vikar, v bistvu predavanje ponovil ter ga spopolnil zlasti, kar se z zgodovino prikazovanj tiče s filmskimi slikami, tako da bodo tudi taki, ki so že slišali to predavanje, z novim zanimanjem sledili razvoju dogodkov. Pred-prodaja vstopnic v Prosvetni zvezi. Miklošičeva 7 (palača Vzajemne posojilnice, I. nadstr.). Predavanje se začne v petek ob 20 v verandni dvorani hotela Uniona.
O Za »Dom slepih« daruje gdčna Matanoviceva v spomin prsrano umrle sestro Din 100. Bog povrni!
© Mestna plinarna ljubljanska priredi drevi ob 8 v kuhinji kraljice Marije, v Prečni ulici 2, predavanje o plinski kuhi. Predavateljica bo našim gospodinjam nazorno pokazala, na kako hiter, lahek in obenem cenen način pripravi meščanski obed. Vabljene so vse gospodinje in njihove pomočnice, ki se bodo obenem lahko prepričale, kako okusna so jedila, pripravljena na plinskem štedilniku. Vstop prost.
0 Tudi nekaj »kronike«. Eden izmed mestnih staroupokojencev nam piše: Nad polovico staroupokojencev nas je, ki smo služili pri mestni občini pod 5 župani, 3 vladnimi komisarji in 1 gerentskim svetom. Pod županom dr. Iv. Tavčarjem je dobilo magistratno uradništvo leta 1913 novo službeno pragmatiko, ki je aktivnim uradnikom kakor tudi že upokojenim priznala nove plače odnosno pokojnine, medtem ko je sedanja pragmatika (od 1. julija 1931) zagotovila tudi staroupokojencem prevedbo v nove plačilne stop-
Kralj zraka Aleksič - zasačen
pri vlomu
Ljubljančanom je gotovo še v spominu slavni kralj zraka akrobat Dragan Aloksič, ki se je pred dvema letoma produciral na Turjaškem trgu. Sedaj poročajo o njem iz Novega Sada sledečo zanimivo zgodbo:
Pred nekaj dnevi sta dopotovala v Novi Sad dva pomočnika znanega akrobata Aleksiča iz začela pred lokalom belgrajske »Politike« prodajati Aleksičevo knjižico »Kako sem postal slaven«. Čez nekaj dni je prišel za njima še Alekšič, ki je imel te dni izvajati svoje akrobacije na žici. Do te produkcije pa ni prišlo, ker AleMič trenutno sedi v zaporih novosadske policije in premišljuje tragičen konec svoje slave.
Ponoči okrog ene je novosadski dopisnik »Po-litike« Gjorgjevič v družbi z nekaterimi prijatelji odprl vrata v lokal »Politike« in začul v sobi ko-misijonarja razprodaje listov Ivanoviča sumljiv šum in ropot. Stopil je v sobo, prižgal luč in opazil človeka, ki je bil ves črn od saj. Na mizi pa je opazil veliko množino papirnatega in kovanega denarja. Brž je alarmiral policijo ki je hitro ugotovila, da zasačeni vlomilec ni nihče drugi kakor Dragan Aleksič, slavni kralj zraka. Takoj so začeli akrobata zasliševati. Izbral pa si je Aleksič silno romantičen način zagovora. Ko je odprl vrata, ki, kakor pravi, niso bila zaprta, sta ga nenadoma zagrabila dva neznanca, ga pošteno premlatila in ga onesvestila s kloroformoin. Naprej se več ne spominja, kaj se je godilo z njim. Iz nezavesti ga je zdramila luč, ki jo je prižgal Gjorgjevič. Ko-misijonar Ivanovi? je brž ugotovil, da je denar, ki je ležal na mizi, ves, kar ga je bilo v blagajni. Aleksič pa je dejal, da se spominja, kljub temu, da je bil kloroformiran, da sta vlomilca odnesla 3000 Din in pobegnila skozi okno na dvorišče. Toda brž so dognali, da je Okno zaprto z notranje
strani in razen tega so dobili na njem odtise Aleksičevih prstov. Prijeli so tudi oba Aleksičeva pajdaša, ki sta v neki kavarni čakala svojega mojstra.
Novosadska policija sumi, da je Aleksič na svojem potovanju po državi poleg oficielnega dela svojega programa, to je produciranja med nebom in zemljo, opravljal še neoficielni del, namreč, dp 6e je produciral po raznih oknih in olajševal blagajne.
Trbovlie
Za našo mladino. Letos začenja 15. leto uspešnega delovanja Marijinega vrtca med tukajšnjo šolsko mladino. Ustanovljen je bil na pobudo vnetih gdč. učiteljic Jcsihove in Doklerjeve. Dokler je bil po številu še majhen, je imel svoje prostore za sestanke v šoli. A požrtvovalno delo voditeljev Marijinega vrtca je bilo blagoslovljeno in danes je pod njegovim okriljem nad 300 mladine in kadar so skupna obhajila, potegne lep zgled še druge za seboj in tedaj je vedno tako gneča, da 6e komaj in komaj da vzdržati red v za naše razmere premajhni cerkvi. Mladinski pevski zbor Marijinega vrtca tudi oskrbuje pri nedeljskih šolskih sv. mašah, večkrat tudi ob državnih praznikih, ker nekatere šele nimajo svojih zborov. Kljub temu, da delo v Marijinem vrtcu služi le vzgoji in poglobljenju verskega življenja in je v oporo staršem in šoli, je nekim elementom na poti in ovirajo njegovo delovanje sicer prikrito, a lako, da vsak čuti in vidi nasprotovanje. Starši z žalostjo in ne-voljo gledajo, kako se s tem ruši ugled Cerkve, šole in doma, mladina pa se s takim nevzgojnim nastopanjem le kvari.
Kultur m obzornik
ljubljanska drama:
Slava in njeni mešelarji
Naslov nam pove že skoraj vse dejanje. S slavo padlih junakov kupčuje in se okorišča lnalo-vredni povojni rod. Nasproti si stojita letnici mo in 1924 in igra je brazobzirua satira proti tistim, ki izrabljajo vsakršno človeško trpljenje, posebno vojno, ter brez čuta in sramu uganjajo samopridna sleparstva, katerim najrajši nadenejo patetično podobo domoljubja. Podobni niešetarji na vsem svetu posegajo v najtišja človeška čuvstva, v družine, vodijo javno mnenje in sodijo ljudi. Morda se z nobeno frazo ne zgodi toliko nasilja in krivic kakor s samopridno zlaganim domoljubjem. Vojni dobavitelji, strahopetci in vsi, ki imajo večjo voljo do udobnaga življenja kakor do dolžnosti, trpljenja in žrtev, so stvaritelji javnega mnenja in vedno tisti, ki si v življenju prisojajo neoporečnost in prvo pravico v javnih zadevah. Drznost gre mimo vseh zunanjih ovir, zakaj v teh ljudeh ni nobeno ovire, saj nimajo ne vesti ne sramu.
Tako ta igra s svojo resničnostjo pridobiva že kol snov sama na sebi. Vendar govori za njeno umetniško dvoumljivost že dvojno avtorstvo, čeprav js eden izmed obeh pisateljev Marcel Pagnol. in v resnici ta igra močnih dramatičnih nasprotij in žgoče satire ni umetniško usmerjena in poglobljena. Močna in izredno hvaležna snov postavlja slikei ki so v bistvu pretresljive, toda povsod le drapirane 8 samo farso. Etična zasnova drame je prav za prav premaknjena v resnično farso, kakršno je današnje življenje v mnogih svojih po-^la.riih včasih na kar v ccloti. Toda to ni dovoli.
to je samo porog in pljunek v svet, ni pa boj z njim in ni tisti visoki prezir, ko se umetnik z božanskim nasmehom obrne od ostude spačenega življenja.
Potek igre je tale. Bachelet je ponižen urad-niček v prefekturi, pošten in zvest. Sin pade v vojni, o njegovi slavi so bera povsod, Bacheletova družina pride do ugleda, oče je predsednik društva, ki druži starše padlih junakov. Politična stranka mu ponudi kandidaturo, ki bi nosila ime njegovega sina. V volivnem boju sc razgali vsa špekulacija, s katero igrajo najrazličnejši sebične-ži. Ko oče res stoji v ospredju volivnega boja napol hote napol nehote, — se vrna sin. Tu se igra ironično zaokrene. Navidezni narodni heroj o vsem svojem junaštvu ničesar ne ve, on ni tisti junak, niti ni bil kaj navdušen vojak. Žena se mu je medtem poročila in mož stoji tu sam, v napotje I očetovi karieri in v napotje svojemu življenju. Po-I smeh neusmiljeni ironiji, ki jo uganja življenje, j jo končna rešitev. Človek, ki je uradno mrtev, živi ! odslej pod tujim imenom, se poroči s svojo se-I strično, za nekaj sto frankov jia si kupi še svoje prejšnje imo Baohelet. Tako ostane očetu kariera in slava mrtvega sina, sinu pa življenje, državljanska neoporečnost in kruh.
G. Skrbinšek je igro poudaril mimo farse v resnobno dramo in skušal dali na mnogih mestih globokih dramaličnlh jiretresljajev. Toda ker jo igra lo narejena in ni dovolj poglobljena v resnično človečnost, so osebe prazne in je bilo režiserjevo delo težko. Posebno stari Bachelet, skozi katerega gi"" prav za prav ve<s etični prelom, jo zgolj mrtev lik. Igra jc dobro zadeta v nekaterih golili tipih, docela neizdelane pa so ženske osebe. Iz vsega se zdi, da je oba pisatelja, Pagnola iti Ni-1 voixa, predvsem zanimal ironičen preokret, kako ! navidezni junak se živi in kako se uradi v žfv-! ljenje. Celo konflikt, ko se vrne v družino, ni do-' volj človeško zajet. Zadeva je v resnici bolj poli-
tična ost kakor človeška bolečina. — Zato je bilo igravcem težko. Starega Baoheleta igra g. Jerman z oblikovno prizadevnostjo, kakor vedno, pa more malo storiti, ker ni globin. Lipahov tovarnar Ber-lureau, bivši vojni dobavitalj, poznejši župan, je podoba, ki s svojo porednostjo pridobiva, pa je tudi lc ironična domislica; Henri g. Jana je posrečen v maski pa tudi notranje izrazit, odlična in tudi v drami edina poglobljena podoba je stari Grandel g. Pebevca; ta se z vso svojo tihotojirav za prav roga vsemu svetu, vojni in poznejšemu življenju. »Ubili so mi ga,« je edina njegova glasna bolečina za sinom, za katerim mu ne mora nihče olajšati gorja — samo smrt. G. Bratina je poizkušal dati svojemu žurnalistu tehtnejših potez, prav tako je g. Potokar dal svojemu generalu nekaj svojstvenosti, ki so mu nekoliko uspele. G. Sancin je bil v svojem edinem nastopu kot grof Lieuvill-ski odlična podoba. Težko je bilo z ženskimi vlogami. Mati (gdč. Rakarjeva) stoji popolnoma v ozadju. Honrijava žena Gennaine (ga. M. Danilova) jo prav samo odgovor na vprašanje: žena in vojna iu se more dramatično nekoliko razgibati samo v prizoru z možem. Najbolj izdelana ženska oseba je Yvonne, toda gdč. Maja ji še ne zna dati globine in prave človečnosti.
Predstava ugaja občinstvu zaradi snovi in ker se pisatelja znata igrati s človeškimi čuvslvi, "en-dar ie v celoti precej težka. trda. nerazgibana.
F. K.
★
Cvetje /. vrtov sv. Frančiška«, znan mesečnik za ud? tretjega reda. ki spada med naše najstarejše nabožne liste, se je zadnja lota v najboljšem pomenu le besede moderniziral, tako da zavzema danes gotovo prvo mesto med našo asketično literaturo. Pri tem preveva »Cvetje« slejkoprej pristen frančiškanski duh vadre. k svetu obrnjene, pa vsakdanje življenje posvečujoče nabožnosti. ki ni niti
pretirana niti laksna, predvsem pa zida bogoljubno življenje na notranjost Boga svobodno in radostno objemajoče duše. P. Krizostom nas je tudi v zadnji številki (II, februar 19S3) razveselil s finim proizvodom svoje verske poezije, P. Roman pa nadaljuje svoj roman »Deklo Lticijos:, ki je razodetja notranje bogatega življenja skromne ženske duše v sredi naše slovenske vsakdanjosti — povest je pisana krepko in zelo privlačuje čitatelja. Imamo pa tudi prevode tujega lepega slovstva pa vzgojne članka (P. Gvidona in P. Angelika), ki posegajo v najbolj sodobne probleme: družine, matere, doma. Veliko prostora je namenjenega misijonom in pa mladim srcem iu ludi v tem delu lista se nadaljuje povesi, ki je izredno mična. »Cvetje«, ki je izvršilo že ogromno delo med našim narodom za požlaht-njenje src v duiiu prava nabožnosti, zasluži, da se čim bolj razširi med vse kroge v času, ko se med našo kulturo tako bohotno razrašča plevel grdih in sovražnih nagonov. Urednik je dr. P. Angelik To-minec. Na lelo stane malenkost 15 Din. Letos ima tudi uad vse okusen ovilek s sliko samostana pred 700 leti in danes.
Antc Dukič: :>0d osvita do sutona«. Za svojo 65 letnico je izdal istrski pisatelj Ante Dukič pesniško zbirko »Od osvita do sutona«. Pravzaprav se je pojavil Dukič kot književnik v svojih zrelih letili in izdal najprej knjigo »Iz dnevnika jednog magarca', katera je prevedena v angleški in slovaški jezik, bo menda pa še v italijanski in poljski. Druga njegova knjiga ja bila »Pogledi na život i svijet«, ki je pisana v obliki aforizmov in jo je nagradila Srbska akademija. Pred meseci pa se je pojavila zgoraj imenovana pesniška zbirka, ki jo prijetno opremljena, a vsebuje povečini ' same daljše pesnitve — pisateljevo življanjsko izpoved. Sicer nimajo pesmi sodobnega izraza, tudi so dokaj razvlečene, nimajo notranje sile, vendar so kot izraz moža. ki zre nazaj svoje življenje, oolne vsebine, vedrine in trpkosti.
Dnevna kronika
Maribor
»Slovenskemu Naroduu
(in drugim prizadetim)
v sito in rešeto
»Vlomi! je detektiv v možgane odličnega umetnika itd.«
Vsekakor so ti možgani tudi v razdobjih največje duševue oseke tekom desetletij prav do zadnjih dni dokazali neprimerno več lastne klene vsebine nego jo dokazujejo možgani g. »Sitarja in rešetarja«, če bi jih sodil le po revni dovtipnosti, ki jo stresajo »iz sita in rešeta-s. ln še si morajo izposoditi idejo za polomljeno »returkačo« od mo-žgan »odličnega umetnika«. — Marsikdo me je že marsikdaj skušal pobiti in ubiti z mojimi lastnimi dovtipi, pa je le sebe krenil po zobeh.
Ta »odlični umetnik« je po krivdi nepokornega »kadavra« začasno hudo živčno bolan in tudi sicer v zelo nerožnatem položaju, kar je kot domala vsej javnosti, tudi g. »sitarju« iz najbližje bližine gotovo dobro znano.
Hijene baje napadajo mrtvece, bolnikov ne. — Kakšno etično kvalifikacijo zasluži pa človek, ki se brez povoda in brez stvarne podlage, le radi »dovtipnosti« in zabave »naroda« z vehemenco zaletava v miru željnega in potrebnega, v globinah srca pa po delu hrepenečega pacijenta, priznanega kulturnega tvorca?
Splošne so tožbe o rastoči posurovelosti in podivjanosti človeštva.
Tekom življenja sem prav do zadnjih dni doživel radi svoje pravične odkritosti in dobrohotnosti toliko mero najgrših podlosti vseh vrst (posebno od strani nekaterih tovarišev in njih prijateljev), da so moji živci napram takim pretresom že skoro stoodstotno imunizirani.
Doživel sem pa — takisto prav do zadnjih dni — tudi take — sicer ne prepogoste — slučaje plemenitosti in naklonjenosti, da za mojo vero odtehtajo celo Himalajo človeške ostudnosti. Kaj bi se pritoževal? Kako bi mogli, znali ceniti in spoštovati lepo in dobro v človeku, če bi grdobij in podlosti ne bilo?... Božje sonce odseva v mla-kužah...
O nadzemska oblast, reši iz vesoljnega potopa Noetovo družino, reši pravičnike iz Sodome in Gomore!
Ljubljana, 13. februarja 1933.
H. Smrekar.
P. S. Pričakujem — kajpak — da me bo g. re-šelar skušal Še nadalje rešetati. Bodi mu to veselje, če že boljšega nima. Veter bo vzel, karkoli bo izrešetal...
— Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zavžite zjutraj na lešče zelo lahno odvajanje brez vsakega napora. Specialisti za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da učinkuje zanesljivo in brez vsakih težkoč »Franz-Josef« voda celo pri zelo težki napaki zaklopnice. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Zborovanje organistov mariborske škoiije
Celje, 15. februarja.
Društvo organistov za mariborsko školijo jc zborovalo dne 15. februarja dopoldne v Domu v samostanski ulici. Občnega zbora se je udeležilo 55 članov, nekateri iz zelo oddaljenih krajev, znamenje, da se organisti živo zanimajo za svojo organizacijo in da jili tarejo, kakor druge stanove, težave današnje krize. — Občni 7.1x)r je vodil predsednik g. Bervar, ki jc v svojem otvoritvenem govoru poročat o težkem položaju v katerem se nahajajo danes orgamsti, pozival uavzoče, naj se krepko oprimejo svoje organizacije, ker le tako moremo upati na kak uspeli, priporočil posebno, naj delajo složno in sporazumno k svojimi predstojniki v vsakem oziru. Tajniško poročilo jc podal g. Klančiuk iz šmartnegu ob Paki, ki vodi ta jniške posle žc 50 let. Prejetih in odposlanih je bilo 280 dopisov. nanašajočih se na strokovne in stanovske zadeve. Članov ima društvo 52. Društvo je mnogokrat interveniralo za svoje člane, v večini slučajev uspešno. Blagajniško poročilo je poti al g. Jarh Franc, organis.t v Pctrovčah. Članarine je bilo plačane 842 Din, izdatkov je bilo pa 55? Din, sedaj je v blagajni 661.10 Din. Blagajnik se je pritoževal, da plačuje večina članov članarino zelo neredno. Pristopilo jo 5 novih članov. Pri volitvah je-bil z malimi spremembami izvoljen stari odbor s predsednikom g. Bervarjem na čelu. Pri slučajnostih se je razvila zelo živahna debata, pri kateri so sc razpravljale .najbolj pereče stanovske zadeve, posebno veliko se je govorilo glede pokojninskega zavarovanju. N« predlog g. Bervarja jc bila sprejeta resolucijo, ki se bo poslala kne-zoškofijskecnu ordinarijatu in bunski upravi, naj se prepove učiteljem izvrševanje organi-sbovške službe, ker jc na razpolago dovolj kvalificiranih organistov, absolventov orglar-skili šol, ki zaradi tega ne pridejo do kruha. Dalje jo bilo sklenjeno, da se skličeta dva izredna občna zbora: eden v Dravogradu in eden v Ptuju ali Ormožu, da sc o društvenih zadevah lahko informirajo tudi tisti člani, ki so zelo oddaljeni in jim zaradi težkih gospodarskih razmer ni mogoče priti v Celje. Končno je bilo izvoljenih 10 delegatov za prihodnji občni zbor Zveze organistov za Slovenijo, ki se bo vršil v Celju.
Med občnim zborom je vladalo med zbo-rovnlci ves čas najlepše razpoloženje in so vsi odšli z občnega zbora s trdnim sklepom, da sc še tesneje oklenejo svoje organizacije.
Žganje ubilo šest Hudi
Iz Segedina poročajo: Trgovec z žganjem Nemeth se je vračal s sejma s celo zalogo zganja, katerega ni mogel prodati. Na poti je srečal skupino vaških fantov, ki jim je ponudil žganja. Fantje so se ga nnpili tako. da so vsi eden za drugim popadali v nezavest in obležali na cesti. Pasantje so obvestili orožnike, ki so pijane lante prepeljali v segedinsko bolnišnico. Dva sta med prevozom umrla, štirje takoj zatem, ko so jih položili na bolniško postelj, dva 6e borita še s smrtjo, ostali p« so v zelo hudem stanju.
Koledar
Četrtek, 16. febr.: Onezim, škof, mučenec; Agaton, papež; Julijana, devica mučenica.
Novi grobovi
+ Na Golniku je v starosti 70 let mirno v Gospodu zaspala gospa Antonija Še lepa. rojena Klimm. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne na pokopališču v Križali. Naj ji sveti večna luč. Žalujočim naše sožalje!
Osebne vesti
= Dve francoski odlikovanji. Gospa general Maistrova, neumorna predsednica francoskega krožka v Mariboru, je odlikovana s komanderskim križcem reda Nichan Iftikhar, gospica Kntinkn J u g o v i c , ki poučuje že nad 50 let francoščino v Kranju, pa je postala Officier d'Academie. Konzul Francije v Ljubljani bo v prihodnjih dneh izročil osebno odlikovanji v Mariboru ozir. Kranju.
= Poroka. Dne 15. februarja sta se poročila g-Matija Pečknj, davčni upravitelj v Kozjem, in gdčna Mlnka Drofenik, iz ugledne družine pri Sv. Petru pod Svetimi gorami. Poročil Ju je ženinov prijatelj g. Anton Torkar od Sv. Križa pri Kostanjevici. Novima poročenceina čestitamo in jima želimo obilo sreče!
Ostale vesti
—	Izletniški vlak Ljubljana—Bistrica-Boh. jez. in Rateče-PIanira v nedeljo 19. februarja. Z ozirom na ugodne vremenske prilike za zimskosportne prireditve in izlete bo vozil v nedeljo Ljubljana gl. k. —Bistrica-Boh. jezero, oziroma Rateče-Planica izletniški vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 5.10 in prihodom v Bislrico-Boh. jezero ob 8.13. oz. v Rateče-Planico ob 8.16. Povratek iz Bistrice-Boli. jezero ob 19.21, oz. iz Rateč-Planice ob 19.29, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 22.10. Za izletniški vlak veljajo izletniške karte po znižani ceni od in do vseh postaj.
—	Polovična vožnja na železnici od 18. do 28. februarja 1933. Prireditve Mariborskega smučarskega kluba. Ugodnost velja za vse obiskovalce. Potrdila izdaja Putnik<\ Maribor.
—	Vremensko poročilo SPD: Vrhnika 14. februarja: —4, jasno, snega na podlagi 5 cm, srež, smuka neugodna. — Mrzli studenec, 14. februarja: —8, jasno, veter sever, snega na podlagi 20 cm, suh pršič, smuka idealna, izgledi za nedeljo prav dobri.
—	Neznatna je besedica du in vendar .jo je trebn spraviti vun iz odvisnih vprašalnik stavkov. Grešili so s tem -da« tudi veliki pisatelji n. pr. Cankar in Meško. Svojčas je pripovedoval Meško v neki črtici, da se je odpravljal od doma, pa gu je zmotilo trkanje na vrata. Pa jc zapisal: Potrkalo je iztiova, glasneje. Itak veni, da ne bo odnehal, kdo da že je.« Prebral sem večkrat besede: »kdo da žc je«, pa vedno sc mi je zdelo, dn to ni slovensko. Vprašal sem kmečkega fanta, kako bi on rekel, pn mi je odgovoril tako, kakor se je tudi meni zdelo pravilno. Glasiti bi se moralo: »Nc bo odnehnl, kdor žc je«, ali: »kdorkoli je«. — »Slovenec« z dne 27. oktobra 1952 piše: »Tedaj je obdolženec smatral za potrebno, da je stopil k Vršiču in ga riričel zasmehovati, češ, kakšen vojak da je.« V številki z dne 27. novembra 1932 piše isti list: 'K policiji bi radi vstopili in vprašujete, če bo to mogčc in koliko stari kandidati da se sprejemejo.« — Ta »da« jc tako nepotreben kakor košček cimeta ali sladkorju v pristni kranjski špeliovi potici. Naš veliki slovničar A. Breznik piše: »Glede odvisnih vprašalnih stavkov pomni, da sc ne sme rabiti -da« (po i tal.).« Citirn Iv. Cankarja, ki je tudi tlačil tn »da« v odvisne vprašalne stavke. Ljudska čista govorica (?a tudi lic rabi. Torej proč
ž njim! — Franjo Neubauer.
—	Pri nakupu raznih potrebščin pazite tudi na to, da se Vam ne bodo zavijale v papir, ki se Vam studi. Dolžnost vsakega trgovca mora biti. da Vam tudi v tem oziru postreže!
—	Zagrebu ponudeno dolgoročno inozemsko posojilo. Zagrebška mestna občina je pred nekaj dnevi prejela ponudbe nekega francoskega inženjer ja zu dolgoročno posojilo v znesku nad 100 milijonov frankov. Del tega posojila bi se uporabil za konverzijo mestnih kratkoročnih posojil pri Mestni hranilnici in pri ostalih zagrebških bankah, ostanek — manjši del posojila — pa za razna investicijska deln, ki bi jih vodi! ta inženjer. Obresti bi znašale ()*/•%. O tej ponudbi je razpravljal finančni odbor zagrebškega občimskega sveta.
—	Huda nesrečn na železnici. Progovni čuvaj Koščak se je peljal s trikolico v spremstvu progovnegn nadzornika Kutiča i/ Slndojevca v Cabtino. Ob pol osmih zvečer je odpeljal iz Ca bil ne 'mešani vlak in v daljavi kakih 300 ni od postaje naletel na trikolico. Trikolico jc vlak popolnoma razbil, Koščaka je pretrgal na dva dela. Katiču pa zlomil ključnico. Polog tega je Katič dobil šc več drugih poškodb. Prepeljali so ga v bolnišnico. Koščak je bil star 51 let ter zapušča ženo in dva mala otroka.
—	Elektrika ga je ubila. Pretekli torek popoldne se je v premogokopu v Zenici dogodila strašna nesrečn. Delavec Franc Bastijančič, star 45 let in oče petih majhnih otrok, je šel po opravilu v oddelek zn električne varovalke. Nenadoma mu je postalo slabo in se jc čisto slučajno dotaknil varovalke. Bil je n« mestu mrtev.
_ Stroga kazen za 6 štrnc in 2 kokoši. Pred
malim kazenskim senatom so se v torek vršile razne razprave. IPred sodnike so prišli trije dečki v starosti od 17 do 20 let. Obtoženi so bili. da so vlomili pri posestniku Velkavrhu na Brezovici Odneslii 6o mu šest štruc kuha in dve kokoši. Prav značilno je, da so se Spravili na vlom neki posestnikov sin in 2 pekovska pomočnika. Ker še prej niso bili kaznovani, so bili obsojeni vsi po 1 mesec zapora, pogojno na 3 leta. V torek sploh je bilo pred malim senatom živahno. Senat je obsodil 10 obtožencev na 7 let, 6 mesecev in 10 dni zaradi vlomov in tatvin, eden pa je bil obsojen zaradi uboja.
—	Izšla je Katoliška Litiirurika. Spisal dr. Fr. UšemUntk. V Ljubljani 1933. Založila Jugoslovanska knjigarna. Str XIV. 373. 8". — Pisatelj je v drugi izdaji Pasloralnega bogoslovja iz tehtnih stvarnih razlogov izločil liturgična vprašanja in obdelal liturgiko v posebni knjigi. Knjiga je namenjena klerikom na teološki fakulteti in bogoslovnih učiliščih. Služila pn bo tudi mašnikom v praktičnem dušnem pnstirstvu. Zato je pisatelj zgodovinskemu razvoju svetih obredov dodal sedaj veljavne določbo zn posamezna litugična opravila. V dobi, ko se povsod probujn živo zanimanje za liturgijo, bodo tudi akademsko izobraženi laiki
□	Polovična vožnja. Obiskovalci Maribora v dneh 18.—28. februarja uživajo na vseh železnicah ugodnost polovične vožnje. Povratek je mogoč že 19. februaria. Ugodnost polovične vožmie je veljavna tudi do postaj Hoče, Limbuš, Bistrica, Ruše, Fala, Sv. Lovrenc na Pohorju. Pri odhodu kupljena vozovnica velja za povratek v zvezi s potrdilom prireditvenega odbora Mariborskega smučarskega kluba, da se je prisostvovalo rimskosport-nim prireditvam v Mariboru ali na Pohorju.
□	Poročili so se v zadnjem času v Mariboru: Herman Naglost, orožniški narednik, in Marta Šošner, zasebnica. — Štefan Macuh, soboslikar, in Antonija Magdič, kuharica. — Premru Franc, pehotni narednik, in ZoTa Šturm, zasebnica. — Kovač Štefan, delavec, in Šinko Terezija, delavka. — Poterč Ivan, zasebni uradnik, in Haller Olga, zasebna uradnica. — Štiblar Štefan, posestniški sin, in Šiftar Ana, gostilniSarjeva hči. — Šantel Adolf, pekovski pomočnik, in Zavec Marija, prodajalka. — Vrabl Frančišek, orožniški podnared-nik, in Gumilar Marija, zasefcmica. — Čirič Matej, voznik, in Tomše Marija, dekla. — Kocbek Franc, delavec, in Novak Terezija, delavka. — Čop Franc, kovač državne železnice, in Stergar Štefanija, tovarniška delavka. — Novoporočencem obilo sreče in blagoslova!
□	II. karitativno predavanje. Drevi ob 8 predava v Karlinovi dvorani (Koroščeva ulica) prof. Ivan Bogovič o življenju ameriških Slovencev. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Ta drugi karitativni večer je posvečen izselieniškemu vprašanju, ki se bavi z njim v okviru karitativno-sti Rafaelova družba. Prijatelji karitativnosti. pridite vsi nocoj na to zanimivo predavanje. Vertop prost! Sprejemali ee bodo Ie prostovoljni prispevki za mladinski odsek Vincencijeve konference.
□	Gledališke aboneote prosi uprava »Narodnega gledališča« v Mariboru, da bhgovolijo čimprej poravnati zaostanke na abonmanu.
□	Kuluk... Državni upokojenci in nameščenci prejemajo v tem mesecu žalostna obvestila, da se jim bo odtrgal od prejemkov davek za kuluk. Skoro v vseh slučajih je ta davek letos napram preteklim odtegljajem znatno višji. Pri »ja«tav-ljencih, ki dobivajo komaj 800—900 Din mesečnih prejemkov, znaša odtegljai skoro 200 Din.
□	Športniki za brezposelne. V nedeljo dne 19. t m. se vrši nogometni brzoturnir na Maribo-rovem igrišču točno ob 13.30. Nastopijo vsi mariborski klubi po sledečem vrstnem redu: Rapid : Maribor, Železničar : Svoboda, Rapid : Svoboda, Maribor : Železničar, Svoboda : Maribor, Železničar : Rapid Vsaka tekma bo trajala 20 minut. — Dohodek od turnirja gre v fond Pomožne akcije.
T) Invalidi zborujejo. Združenje vojnih invalidov v Mariboru ima v nedeljo 19. t. m. ob 9 dopoldne v prostorih Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6 svoj redni letni občni zbor.
□	Tudi podžupana ni. Ker se je pričelo v Ljubljani zasedanje banovinskega sveta, katerega se udeležuje poleg mestnega načelnika tudi podžupan Golouh, nadomestuje oba v vodstvu občinskih poslov. mag. svetnik Rodošek.
O Gratis. Upoštevajoč upravičene želje odjemalcev plina, ja upravni svet Mestnih podjetij za bodoče odobril brezplačno reguliranje gerivcev čiščenje plinskih aparatov in plinovodov, v kolikor se ta dela vrše na licu mesta pri odjemalcih.
□	Ljudska univerza. Jutri se konča psihološki in pedagoški ciklus in sicer s predavanjem znanega pedagoga univerz, profesorja dr. 0. Turm-liza iz Grade.-., ki bo govoril o temi: »Uporabljivost Freudove psihoanalize in Adlcrjeve individualne psihologije v pedagogiki...
□	Pred izpremembemi na trgu. Mestno načel-stvo izdeluje načrt za nekatere izpremembe na trgu. Med temi bo najvažnejša, da se bodo prostori branjevcev klasificirali po ugodnosti položaja. Prostori ki leže tik ob troloariu Glavnega trga, bodo dražji od onih, ki stoje v ozadju. V raz-motrivanju je tudi načrt, da bi se izmenjavali prostori v posebnem turnusu, tako da bi prišli polagoma vsi branjevci za določeno dobo na ugodnejše prodaine prostore.
□	Včerajšnji mali trg je bil nekam medel. Le dva voza z jabolki sta stala na novem trgu, okoli 2C0 komadov perutnine so prinesli okoličani in istotako razmeroma malo zelenjave in poljskih pridelkov. Cene so nekaj malega nazadovale od zadnje sobote, tako pri jajcih, ki so se prodajala po 0.75—1 Din za komad, karfijola, ki se je dobila kilogram za 5 Din, glavnata salata in čebula, katero so nudile prodajalke venec že za 1.50 Din. Kupčija je bila srednja. Na trgu za živinsko krmo sta bila 2 voza sena po 95—100 Din, 2 voza olavc po 85—90 Din in 6 voz slame po 60—65 Din za 100 kg.
□	Ljudska univerza v Studenc'h. Drevi ob 19 predava Franjo Pivka o krasotah Pohorja. Predajanje ponazorujejo skioptične slike.
□	Nad pol milijona. Tihotapska afera, o kateri smo poročali včeraj, se bo za prizadetega lastnika avtomobila žalostno končala. Kazen, ki io bo izrekla finančna direkcija, bo visoka ter bo presegala 500 jurjev. Ker naravno ne bo mogel prizadeti tako visoke vsote plačati, bo za nedo-statek občutna zaporna kazen.Kakor doznavamo, so imeli obmejni stražniki dotičnega avtoizvoščeka iz Maribora že dokaj časa na sumu, da tihotapi. Vozil se je namreč često sam brez potnikov v Avstrijo in prav tako zopet sam nazaj. Toda še tako stroga in natančna preiskava je bila vedno brezuspešna, dokler niso slednjič odkrili na njegovem avtomobilu dvojnega dna, v katerem je prevažal blago preko meje.
□	Kanoni se javljajo. Za 50kilometersko mednarodno vztrajno<stno smuško tekmo, ki se vrši dne 26. februarja na Pohorju za prehodni po kal Mariborskega smučarskega kluba, sta se prijavila dva znana avstrijska doMoprogaša Fridrich Konig in inž. Breitenlfihner iz Gradca.
□	Trik »Rdeče kapice«. Osemletni Milanček, sin sprevodnika, je šel v Rižnikovo trgovino po naročilu svojih staršev in nakupil raznega blaga za 32 Din. Zunaj pred trgovino pa ga je čakala neka deklica z rdečo kapico, ki je Milančku dejala, dn mu bo pomagala nesti nakupljene stvari domov
in mu vzela dve vrečici; ko sta prišla do vogla Gledališke in Slovenske ulice, pa mu je vzela torbico z živežem in mu rekla, naj malo počaka, češ da gre k šivilji in da se kmalu vrne. Milanček ie dolgo, dolgo čakal pa »Rdeče kapice« ni pričakal. Doma pa so bili v skrbeh, ker ni bilo dečka nazaj. Oče ga je šel iskat in našel žalostnega na omenjenem voglu; povedal mu je vse, kako je bilo z neznano »Rdečo kapico <, nakar je oče stvar prijavil policiji. »Rdeča kapica« pa je najbrže šla skozi gledališko dvorišče in smuknila po kazinskem hodniku na Slomšekov trg.
□	Brezsrčnost, lzprehaialec iz mesloega parka nam piše s prošnjo za objavo: V zadnjem ča6it opažam, da so se neke duševne reve spravile nad hišice za krmo ptičkom, ki stoje v novem parku. Tako je bila izruvana hišica tik ob vhodu iz Gosposke ulice v park. No, to bi človek še prenesel, saj nas ie nekaj, ki imamo srce za te izstradane revčke, jih krmimo zjutraj in opoldne ter se veselimo njih zaupnosti. Danes zjutraj pa me je vendar prijelo, ko sem našel isto hišico zopet izruvano, polomljeno in razbito druga pri rondoju pa je bila odbita in razbita. Kaj takega lahko izvrši samo duševna propalica! Ti ljudje zaslužijo eksemplarič-no kazen!«
□	Štorklja v tovarni. V tovarni Doctor in drug so imeli včeraj senzacijo. 18 letno delavko Marijo O. iz Ruš so napadli pri delu na stroju porodni krči. Nagloma so bili poklicani reševalci, ki so jo prepeljali z avtomobilom v porodnišnico.
□	Utonil v plitvem potoku. Dne 15. junija lanskega le'ta je bil obsojt»i pred malim senatom mariborskega sodišča Miha Kiselak iz Žiberc na 6 mesecev strogega zapora. O obsodbi in njenem povodu smo takrat izčrpno poročali. Obtoženec je v noči od 24. aprila 1032 udaril v Žibercih Alojza Stiirzerja s kolom po glavi in sicer ravno na brvi, ki vodi preko plitvega žiberskega potoka. Udarec je zadel Stiirzerja na glavo, da je omahnil nezavesten v plitvo vodo ter utonil. Kiselak pa sodbe ni sprejel, ampak je vložil priziv; pa tudi državni pravdnik se ni zadovoljil s sodbo ter je tudi on od svoje strani napravil priziv. Včeraj je mali semat ponovno razpravljal o tem slučaju. — Sedai pa je bila kazen čisto druga: Kiselak je bil obsojen na tri leta robije in tri leta izgube častnih pravic. Senatu je predsedoval vss. Lenart, prised-nika sta bila vss. dr. Tombak in ss. dr. Kotnik. Obtožbo jc zastopal državni pravdnik dr. Hojnik.
□	S sekiro no glavi. V Brengovi je dobil udarec s sekiro preko glave 29 letni posestniški sin Ludovik Doš. Poškodovanega je prepeljal reševalni oddelek v mariborsko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno.
□	Pojasnjeno. Policija je razkrinkala mladega pustolovca, ki jc že dalje časa vzbujal v mestu pozornost s svojim sigurnim kretaniem mariborski družbi. Meseca decembra se je pojavil B. V. v Mariboru; izdajal se je za detekiiva, ki zasleduje tihotapce, imel pa je na razpolago tudi druge poklice. S sigurnim nastopom si je kmalu pridobil celo vrsto znancev; oDčeval jc zlasti s častniki in cariniki. Ker je imel fant vedno dovolj denarja, je bil v vseli družbah dobrodošel. Sedaj pa se je izkazalo, da se je pod spretno kr:.nko skrival eden najdrznejših tatov zimskih sukenj. damskih ročnih torbic itd., kar jih je bilo v našem mestu. Skoro vse tatvine teh predmetov, ki so bile v zadnjem času izvršene na raznih plesnih prireditvah, v kavarnah in po stanovanjih, pripisujejo na policiji njegovim prstom. Piavi nadalje, da je doma iz Bosanskega Grahova ter da je star šele 21 let. N:<pa verjetno, da bi bili njegovi podatki čisto istiniti. Policija nadaljuje z zasliševanji in preiskavo.
kvenega leta, nedelje in praznike, liturgijo postnega časa in velikega tedna, predvsem pn obrede svete daritve in globoki pomen simbolov, svetih znamenj pri zakramentih in zakramentalih. Cena broš. izv. je 96 Din, vez v polplatno 110 Din, vez v polusnje 125 Din.
—	Lepe bele zobe dobite in istočasno odstranite neokusno bnrvani zobni obložek s stalno uporabo znane in dobre Chlorodont zobne paste. Poskus Vas bo prepričal. Tuba 8 Din.
—	Pri zaprtju, preobilici krvi v spodnjem delu telesa, pritisku krvi, bolečinah v boku in ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju
»Franz-Josef« grenčica izdatno
povzroči naravna
brali knjigo s pridom in veseljem: ob leni branju j izpraznjenje čre« in osvoboditev tesnobnostnih bodo bolj iu boli uinevali čudovito umetnin« ccr- '
občutkov.
Piui
Prijeti vlomilci iu tatovi. V Ptujski gori in okolici iso bili v zadnjem času vlomi in tatvine na dnevnem redu. Zmanjkala jc obleka, perilo, meso, slanina, perutnina, tako da je bilo tamošnje prebivalstvo že čisto obupano. Orožnikom se je sednj posrečilo prijeti štiri ptičke, ki so imeli pri teli tatvinah svoje prste zraven. Nahajajo se v zaporih ptujskega sodišča, todn tatvine le deloma priznavajo ter vale krivdo eden na drugega.
Iz banovinske službe. Premeščen je iz Ptuja v Novo mesto Jakob Vuk, upravitelj bolnišnice in hiralnice. Na njegovo mesto pn pride Jožef šušteršič iz Murske Sobote.
Ubožnu akcija za šmarske steklarje. Dne 17. t. m. bo vozil po ptujskem okraju tovorni avtomobil večjo količino steklenih predmetov, kakor steklenice, svetiljko itd. Omenjeno steklo se bo zamenjavalo zn življenjske potrebščine; pšenico, krompir, fižol itd. \ prid brezposelnim delavcem v šmurskem okraju. Prebivalstvo se naproša, <In gre tej akciji, ki je namenjena za omiljenje brezposelnosti šmnrskih steklarjev, kar najbolj na loko.
Rdeči križ v Ptuju je imel 12. t. in. svoj redni občni zbor. Po pozdravnem nagovoru |xvl-predsednika mestnega načelnika jeršet« Ladislava, so podali odborniki svojo i<oročila, ki so bila soglasno sprejeta. Društvo je organiziralo skupno /, mestnim načelstvom pomožno akcijo za prizadete po toči in suši, priredilo je |Kile(ni dan R'!ečega križa in podprlo s primernimi /noski razna dobrodelna društva. Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor.
No^nonilo
Pevcem »Ljubljane«. Drevi ob 8 vaja celotnega pevskega zbora. Zaradi bližnjega nastopa prosim za točno in polnoštevilno udeležbo. — Pevovodja
Jugoslovansko - angleško društvo v Ljubljani opozarja člane, da se bo vršil ob ponedeljkih in četrtkih od 6—7 ure v društveni čitalnici. Rožna ulica št. 41, tečaj ge Škerlj-Grahorjeve in bo čitalnica ob teh dneh odprta samo od 4—6. Ker je za tn tečaj prijavljenih že dovolj udeležencev, bo društvo priredilo takoj po 21. t. m. še en tečaj za začetnike pod vodstvom gdč. Bukovčeve. Prijave za ta tečaj bo sprejemala knjižničarka v društveni čitalnici. Rožna ulica št. 41, v petek, 17. t. m. in v torek, 21. t. m. od 5—7. Odbor prosi člane, ki imajo še doma knjdge izposojene iz društvene knjižnice, da jih čimprej vrnejo.
T. K. .»Skala«, smučarski odsek sporoča vsem članom in članicam, da se vrši v nedeljo, due 19. t. m. skupen izlet na Menino planino. Odhod iz Ljubljane z autobusom ob 19. Zbirališče pred kavarno Emono. Pojasnila se dobe v trgovini Kolb Si Predalič, Šelenburgova ul., Ljubljana. — Odbor.
Skolja Irfika. Oktet pevskega društva »Ljubljanskega Zvona« priredi 19. febr. ob 8 zvečer v dvorani Prosvetnega društva koncert slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Nn koncertu sodelujejo tudi operna pevka ga. ftpelca Ramšakova. na klavirju jo bo spremljal g, Zorko Prolovec. Prijatelji lepega petja in nnše pesmi sle vabljeni, da pose-tita koncert v čim večjem Številu.
350 letna univerza
V poletnem semestru tekočega šolskega leta bo praznovala Java 350-letnico obstoja svoje univerze. Ob tej priliki bodo kajpada priredili mnogo šumnih svečanosti.
Marhonijevi načrti
Marcond, ki je toliko storil za radio-brzojav, biva ie več let na motorni jadrnici »Elektri«, ki neprestano križari po Sredozemskem morju. Vsd vedo, da Mar coni neprestano poskuša nove izume, ki pa so zaviti v globoko skrivnost. Kljub temu se je posrečilo poročevalcu nizozemskega lista »De Te-iegraaft, ujeti v nekem pristanišču Maroonijevega asistenta, ki je pri vinu postal zgovoren in povedal marsikaj zanimivega.
Pritlikavi valovi
Marooni poskuša pred vsem izboljšati tehniško uporabnost ultrakratkih Gerzovih valov, ki vedno več pomenijo za radio. Maroonijev sotrudnik je zaupal Nizozemcu, da delujejo vsi aparati »Eletetre* s pritlikavimi, samo 57 cm dolgimi valovi. Če bi bilo potrebno, lahko bo krajšal Marooni tudi to neznatno dolžino.
Radio za vse.
Marconijevi mikro-valovi« se ne razširjajo po ve-soljstvu v istosredaili krogih kakor navadni Ger-zovi valovi, temveč v šopih in se odlikujejo po izredni »trdosti«, to je pronikavosli. Gredo do 100 kilometrov daleč skozi poljnbei les in zid, ne da bi doživeli kakršnokoli spremembo. Poleg tega so popolnoma nedovzetni za druge nasprotne valove. Nadaljujejo svojo pot kakor močna podvodna stru-ja, ki se nikoli ne meša z ostalo vodo! Marconi je
prepričan, da bo ta dragocena lastnost malih valov kmalu spremenila radio v splošen, dnevno pora-ben in najširšim slojem namenjen praktičen izum. Kajti poslušanje gramofonskih plošč in salonskih orkestrov, nikakor ne smemo smatrati za ves pomen radio-valov v široki javnosti. Radio bo izvršil svojo socialno nalogo šele takrat, kadar bo v obliki male, lahke, prenosne škatlice stal v žepu ter omogočil slehernemu posamezniku zvezo s poljubno točko in osebo nn zemlji. Sedanje javne radio postaje, državni telefoni iu brzojavi bodo takrat postali nepotrebni. Človeštvo bo kmalu pozabilo, da je bilo nekoč vezano na te nerodne in drage zveze.
Morilni žarki.
Ultra kratici radio-valovi imajo nevaren vpliv na sleherno živo bitje, ki ga pronicajo med potjo. Pregrejejo ga in v njem povzročijo globoke notranje spremembe. Zato lahko imenujemo vsak šop Marconijevih mikro-valov tudi >morilni žarek«. Če ga bo oddala zadosti močna postaja, bo lahko kakor strela iz jasnega neba usmrtil poljuben vojaški oddelek. Marconi sicer zatrjuje, da se zanima samo za radio-telefon in tele-mehaniko, dočim se ne meni za vojni pomen kratkih žarkov... A če bi bilo to tudi res, bo utegnilo človeštvo izpremeniti tudi ta novi izum iz blagoslova v prokletstvo. Žal, jamči za to človeška zgodovina.
Indonezijska prahuttura
Izreden slučaj v ncunkirchenski katastrofi. Avtomobil, ki je med katastrofo stal na cesti, je vrgel zračni pritisk s tako silo na ruševine sosednih hiš, da tvorijo deli avtomobila, kolesa in kosi hiše tako rekoč nerazločljiv kaos ruševin.
Z jadralnim letalom čez Alpe
Pred dvema dnevoma se je dvignil znana le talec Farner, da bi prvi preletel ALpe v jadralnem letalu. Letalec Fritz je vlačil jadralno letalo čez Alpe z motornim letalom. V višini 2500 metrov (blizu Milana) ga je spustil, nakar se je to nižalo v velikih zamahih, dokler ni obstalo na civilnem letališču Daliebo pri Milanu. Polet je trajal le 2 uri. Jadralno letalo je bilo obteženo s 50 kg raz nib predmetov.
Univerziteitni prof. Heine-Geldem je predaval v dunajski zvezi prijateljev azijske umetnosti in kulture o sledečih predzgodovinskih izvorih umetnosti v zadnji Indiji in Indoneziji:
Jugovzhodna Azija se je v drugem stoletju po Kr. r. kolonizirala iz Prednje Indije. Indijska umetnost kolonizatorjev pa je zadela na novih tleh na prastaro, visoko stoječo umetnost, katera ji je dala povsem nov pravec. Najnovejše izkopine francoskih in nizozemskih učenjakov nam dajo možnost, da moremo slediti razvojni zgodovini zadnje indijske in indonezijske umetnosti prav do kamene dobe.
Prva in najstarejša, tako zvana Megalith-kul-tura je cvetela okrog 2000 do 1500 pred Kr. r. Spomini iz te dobe — ogromni kamniti stebri in kamenite mize — so se ohranil. Ti pa so se polagoma izoblikovali v inonuinentalno plastiko človeških in živalskih postav. Celo »klasična« budi-
stična umetnost na Javi nosi še pečat okorelih podob človeških prednikov ter živali. Tudi domača umetnost novega časa kaže še spomin na prazgodovinski kameniti slog.
Drugi, mlajši kulturni val je zavaloval v bronasti dobi, pa je segal do mlajše železne dobe. Ta kulturni val pa je prinesel iz Sibirije, Kavkaza in Srednje Evrope umetniške oblike halštatske dobe Daljnemu Vzhodu. Posod je, spirale, očesni ornamenti in figuralni motivi se namreč povsem ujemajo. Ta slog, ki se v bogati omamentiki izživlja, se torej nadaljuje tudi v zgodovinski dobi. Posebej se to opazi na malajskih bodalih, k' so vsa poslikana s človeškimi podobami. Te splošuo-ljudske podobe nam dajejo vsekakor povod. :la mislimo: predzgodovinski kulturni tok se na ln sulindi še danes ni posušil, marveč živi daljo svoj* sočno življenje.
Cvetje v ledu
Mlada letalka Elly Reinhorn, ki je srečno prepotovala poleti proso Nemčija—Avstralija, je postala priljubljena junakinja športne mladine. Ta teden je prejela od berlinske carinarnice obvestilo o inozemskem paketu. A ko je prišla v skladišče, se je prepričala, da ni mogoče govoriti o paketu. Zagledala je namreč velikanski 600 kg težak lesen zaboj. — »Kaj pa je notri?« je vprašala. — »Led. navaden led,* je odgovoril uradnik, »toda notri se virlijo neke cvetlice.- — Zaboj so odprli. Letalka je res zagledala v žagovini ležečo veliko ledeno j kepo. Skozi led je videla kito cvetja in modri pis- j meni ovitek. Led so raztopili in dobili pismo. Iz- i viralo je od nemške dijaške zadruge v Avstraliji, v Sidneyu. Visokošolci eo zbrali šopek poljskega cvetja, izmed katerega je bila sleherna cvetka utrgana na enem izmed avstralskih letališč, kjer se je letalka ustavljala med potjo. Šopek so spravili v led. da bi bil kos dolgemu potovanju ... Neka berlinska tvrdka je takoj zopet uklonila cvetje in pismo v leden oklep iste velikosti. Zdaj lahko gledajo Berlinčani v izložbi avstralsko cvetje, ki je dospelo v ledu iz Sidmeya na Nemško.
Kratko-valovna postaja v Vatikanu. Vatikan je te dni otvoril novo ultra-kratkovalovno postajo, ki bo pred vsem služila prenosu papeževih naznanil in govorov po širokem katoliškem svetu. Desno:
Sveti oče. Levo: Marooni, veliki rad.io-pionir.
Zmagovalec kombiniranega smuka pri FIS-tekmah v Inomostu — Sven Erikson (Šved).
Sončne pege in vulkani
Strokovnjaki so že davno trdili s precizno gotovostjo, da je med vulkani in sončnimi pegami nekaka zveza. Zapazili so namreč neki paraleli-zem med obema naravnima pojavoma že leta 1818 ln lfJ40. Od leta 1810 do 1875 pa so intenzivneje pazili in ugotovili, da so vulkani na zemlji naj-nemirnejši vprav takrat, ko ima sonce največ peg. Leta 1901 je bilo tekom zadnjih 28 let najmanj i peg na soncu. Srednjo čas med minimum in maksimum sončnih peg je skoraj H.13 let. — V zimi med letom IflOO in 1001 se je dvignil iz Vezuva to metrov visok stolp lave. Kakor znano, pričakujejo na pomlad novih izbruhov tega prastarega ^čaka.
tfoa ob umetni hrani
Ogromna kača, budimpeštanskega živalskega vrta, orjaška brazilska boe, se noče že nekaj dni dotakniti nikakega jela. Da bi pa dragoceni eks-cmplar rešili. j*> sklenilo ravnateljstvo vrta, da bo hranilo kačo na umeten način, kar se je ob prvem poskusu posrečilo. Hranijo jo namreč skozi gumijasto 3ST.
Mt.U a^ž^ija jfc.IM.1* «;«.(*ma MnnliirrkitMLih urajlk
BrOssd oL6wen
onrlemont
Papeževa letala
Bošnjaki v Mali Aziji
gj iu Papež je zasnoval načrt, da bo ustvaril floto modernih letaL ki bodo v službi Vatikana. Letala bodo imela v Rimu svoje la9tno letališče. Bodo pa pred vsem t službi katoliških misijonov. Pride morebiti do naravnih katastrof, kjer je treba Iju-lem pomoči. V takih slučajih se bodo naložili v ta letala zdravniki, bolniške sestre z zdravili ui prehrano. Posebno je to važno za velike daljave, kjer morda umirajo ljudje brez duhovnikov — Največ naročil za imenovana letala bodo menda dobile nemške tovarne.
iPo vesteh iz Carigrada se vrše po znanih verskih uporih (Kemal paša pravi, da niso verskega, marveč jezikovnega izvora) mnogoštevilne aretacije. Med jetniki je nad 200 Bošnjakov, ki so se pred svetovno vojno in po ustanovitvi Jugoslavije izselili v Malo Azijo. Zanimivo je, da se ravno Bošnjaki najkrčeviteje upirajo uvajanju turškega jezika v obredne molitve. (Doslej je bil arabski jezik). Mnogi Bošnjaki so celo kolovodje upornega gibanja.
Naskok s svilo
Kakor poročajo službeni organi indijske vlade, preti indijskim pridelkom svile velika nevarnost od čezmernega uvoza japonske svile. Japonci so namreč uvozili v 7 mesecih 70 milijonov jardov svile, vse ostale države pa v istem času komaj 706.000 jardov----
Poljska zaoblruba
Federacija za izpolnitev narodne zaobljube (cerkve (Previdnosti v Varšavi), je izdala na poljsko javnost tale apel:
vZe mineva sto dva in štirideset let, odkar so naši pradedje v plemeniti gorečnosti napravila slovesno zaobljubo, da bodo zgradili cerkev Previdnosti. Toda božja pota so neznana. Položili so samo temelje za svetišče, zakaj med tem je Poljska izgubila nezavisnost V času suženjstva je bila misel izpolnitve narodne zaobljube skrita v globinah i poljske duše... Sedaj pa je že prišel čas, da vneteje pomislimo o izpolnitvi podedovane zaobljube.«
V tem orožju nad Himalajo. V Angliji se je pred
nedavnim pripravljala letalska ekspedicija, ki namerava preleteti Mont Everesi (o tem smo že obširno pisali). Za ta naskok pa so se letalci takole pripravili. (Slika nam kaže opazovalca, poročnika Bakerja, v svoji specialni opremi b kisikovim aparatom in kamero).
Smešnice
»Kako gre tvojemu mlademu prijatelju, advokatu?«
•No, včeraj je imel svoj prvi proces.« »Kaj pa je bilo?« »Krojač ga je tožil.«
Sodnik: »Vi ste torej udrli v trafiko, da bi uikrad.li za 50 dinarjev cigaret. Kaj pa ste potem delali pri blagajni?«
Toženec: »Motel sem tja položiti 50 dinarjev za cigarete, gospod sodnik.«
Mati: »Kaj le vidiš slabega na svojem zaro čencu?«
Hči: »Tako majhne oči ima I« Mati: »Čakaj, ko se bosta poročila, jih bo že odprl.. x	\
»Kakšna razlika je med življenjem in smrtjo?« >Ako pravočasno odskočiš pred drvečim avtomobilom. imai življenj«. ako na. im*i smrt.*
Se/pel na šil'ngih
Avstrijska vlada je sklenila, da bo nakovala pol milijona kovanih enot srebrnega denarja (po dva in pol šilinga), kjer bo vtisnjena Seiplova podoba. Doslej je krožil podoben denar s podobami Schuberta, prof. BUhlrota, Walterja v. der Vogel-weide, Mozarta in Haydna.
Gora potuje proti belgijskemu mestu. Položajna karta mesta Couillet in prav tako ogrožene pokrajine Chatelet. — Na nekem griču tamkajšnje pokrajine so spustili Belgijci po mirovnem sklepu v zrak nemški vojni spomenik. In ta razstrelba bo menda vzrok sedanjemu pomikanju gore.. Več deseltisoč kubičnih metrov kamenja je že v plazov ju zdrknilo v dolino. Vojne oblasta so poslale 2 polka, ki naj bi gradila cementne nasipe; s tem hoče,jo zabraniti bližanje gorskih mas. Toda položaj je postal zadnje čase tako ogrožen, da pričakujejo prebivalci ogroženih vasi in mestec vsak trenotek katastrofo. To se pravi: okrog gore ležeči kraji bodo povsem razdejani. Več tisočev ljudi zapušča svoje domove in se naseljuje v zasilne kolibe.
Spori
Ali so rekordi potrebni
beseda »rekord« se uporablja dandanes na
vseli področjih. Rekordi padajo v vseh panogah našega življenja, sploh živimo v dobi rekordov. Jasno je po vsem tem, da tudi v športu — lil je v tej moderni dobi takorekoč zanesel v svet to rekordno gibanje — ne more iti brez rekordov. »Nov svetovni rekord jo postavil atlet N. N.«, se glasi oznanjevalec rezultatov na stadionu in že odnesejo zmagovalca nn ramab mimo navdušene publike. Godba zaigra državno himno zmagovalčeve domovine in njegova zastava zaplapola na visokem drogu. Uadlo-postaje obveščajo svet o tem, včasih neverjetnem uspehu kakega atleta, kateremu poje slavo v dolgih kolonah svetovno časopisje.
Kakšna pa je stvar, če si jo nekoliko od bližje ogledamo? Lahko je zavzeti stališče za ali proti tem rekordnim uspehom, toda veliko težje je pa eno kakor drugo stališče pravilno zagovarjati. Kajti malokdo ve, koliko žrtev, samopremagovanja, energije, treninga itd. tiči za rekordom; tak način športnega udejstvovanja, ki ga imenujemo pretiravanje, dostikrat več škoduje ntletovemu zdravju kakor pa koristi. Na drugi strani pa zopet rekordi neverjetno pomagajo širiti športno idejo med narodi.
Odkar svet obstoji, vedno se je človeštvo borilo za napredek, vsakdo je hotel biti boljši od svojega tekmeca. Tako je bilo že od nekdaj, tako je danos in tako bo po vsej priliki tudi v hodoco. In čim hujša bo konkurenca, tem večji bodo uspehi. Za športne rekorde je pa navadni zemljan še prav posebno sprejemljiv, ker mu je mačnejši, hitrejši ali drznejši človek vedno bolj iraponiral, kakor pa kak šibek bojazliivcc.
V zgodovini starega veka vidimo celo visto i in en onih mož, ki so si pridobili svojo slavo bodisi na lovu ali v vojnah. Kdor je n. pr. pri Galcih premagal največjega tura, je postal ravnotako slaven, kakor pri gerinanih oni, ki je najdlje zalučal najtežjo puščico.	.
Ko so se navade izoblikovale in ko je prodrla umetnost in znanost med narode, sta ludi moč m tekmovanje izgubila na svoji vrednosti. Večina ljudstva se je odločila za ono, kar je bilo lepega, vzvišenega. Primitivni instinkti pa seveda niso izginili s površja, ampak so se držali ljudstva ter so se v polpretekli in sedanji dobi pokazali v tako razširjeni obliki, da bi se danes lahko vprašali, ce ni današnje ljudsko nagnjenje, zlasti v povojni dobi, enako onemu v starem veku in če nas modernizem morda ue pomeiu koraka nazaj, k naravi na eni, ter k surovosti na drugi strani.
Vsekakor je pa velika razlika med Germanom, ki je pred '2000 leti med kričanjem svojih rojakov premagal svojega največjega konkurenta v metanju puščice in med današnjim olimpijskim zmagovalcem, ki je ravnokar postavil nov svetovni rekord. V obeli slučajih je sicer isto vpitje, isto veselje publike in zmagovalca, toda med obema zmagovalcema je gotovo neka razlika. Medtem, ko je bil oni v starem veku samo simbol moči, predstavlja današnji atlet nekako potelesenje ideala.
O vrednosti lega ideala bi se dalo mnogo debatirati, kajti celo v športnih vrstah je mnogo skeptikov, ker gredo premnogi rekordi — kakor že omenjeno — na račun zdravja in ker so rekordi za premnoge športnike samemu sebi namen. Če pa pomislimo, koliko so novo postavljeni rekordi napravili za razširjenje športne ideje, koliko mladine so že potegnili v športne vrste in kako sigurno, četudi bolj počasi, pridobivajo najširše plasti človeštva za telesnovzgojno udejstvovanje, potem rekordov nikakor ne smemo zameta vati. Po vsem tem liani postane celo razumljivo, zakaj jim nekateri krogi pripisujejo tako važen vzgojen pomen.
Kaj bi bila danes lahka atletika brez zmagovalcev, nogomet brez igralcev svetovnega slovesa, telovadba brez umetnikov? Mi lie smemo biti proti rekordom, ludi #e proti onim, ki jih dosegajo, temveč proli takozvanim »drukarjem«, ki hodijo nedeljo za nedeljo samo zalo na igrišča, da zadostijo svojim že itak razdraženim živcem in ki hočejo samo senzacij. Ti ljudje nikdar sami ne gojijo športa in to sploh niso nikaki športniki. Tudi proti žurnalistiki, ki božansko poveličuje taka športna bitja — ker misli, koliko jim s tem koristi, pa jih le moralno uničuje — se moramo boriti.
Koliko stvnrem se je treba odreči in kako zdravje in kako močna volja je potrebna za dosego naslova svetovnega mojstra! Zato so samo naj-redkejši športniki izbrani in če se tu in tam le pokaže kaka izjema, je to pojav, ki mu ni prisojeno dolao življenje.	. .
V športu je treba vedno tekmovati in oni, ki mu hočejo odvzeli tekmovalni značaj, mu odvzamejo obenem tudi največjo privlačno silo.
Tekmovanja in rekordov ni zametavati. Boriti so pa moramo proti tistim rekorderjehi, ki mislijo, da imajo šport v zakupu, ki mislijo, da brez njih šport ne bi mogel eksistirati in katerim so rekordi edini in končni cilj. Nn to moramo zlasti paziti pri vzgoji mladine in pravočasno take izrodke iztrebiti iz športnih vrst.
Športna ideja je lepa — ne sme pa trpeti radi rekorderjev.	Ivo Kermavner.
Športne drobtine
Zvezno smuško prvenstvo na 30 km. V nedeljo 19. februarja so vrši v Delnicah 9mu6ka tekma za prvenstvo Zveze na 30 km. Prijave je poslati na Zvezo. Startalo se bo v razredih ter prejmejo zmagovalci diplome. Žrebanje in objava proge bo v Delnicah v soboto ob 20, stari v nedeljo ob 9. Raz-glasttsv rezultatov na glavnem trgu v Delnicah ob 15. Zaprošena je polovična vožnja ter bo pravočasno javijeno, ako bo dovoljena. Tekma šteje za oceno za dosego zimskosportnega znaka. — JZSS.
SK Amater v Trbovljah ima svoj občni zbor 19. februarja ob 9 pri Volkerju. Člani se pozivajo, da store svojo dolžnost, vabljeni so tudi prijatelji kluba. Zvečer lega dne pa bo v prostorih pri For-teju klubova predpustna zabava, h kateri vabi razen članstva tudi canjeno občinstvo, da s tem gmotno podpre idealno športno stremljenje.
Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju za
damo in pare se je vršilo preteklo nedeljo v Stock-holmu. Tudi to pot je zmagala, četudi bolj težko, Sonja Henie. Pri obveznih likih so bile njene kon-kurentinje na taki višini, da je bila publika popolnoma na nejasnem glede izida. Sonja se je celo izrazila, da je to njeno poslednje tekmovanje.
Pri poljubnih likih je bilo zanimanje ljudstva ogromno. Navzočih je bilo 20.000 gledalcev, več kot 10.000 pa jih je moralo oditi, ker niso dobili prostora. Tudi pri poljubnih likih je bilo prvenstvo Sonje resno ogroženo.
Nežna koža Vašega sinčka potrebuje posebne zaščite
Radi tega nadrgnite vsak večer roke in obraz Vašega otroka kakor ludi vsa druga občutljiva mesta, z Nivea-Cremo. S tem boste ojačili odpornosl kože napram vetru in vremenu, a poli bo dobila ono nežnost in ljubkost, ki napravi dečke in deklice tako dražeslne
Nivea• Creme-
Škatl/ice m hibe Din 6— do 25'—
Rezultati so naslednji:
Dainsko svetovno prvenstvo: 1. Sonja Henie, ! Norveška, 353.30 točk: 2. Viveanne llulteu, šved-j ska. 333 točk; 3. Hilde Holovskv, Avstrija, 331 | točk.
Svetovno prvenstvo parov: 1. Baby Rotter-: Laszlo Szolas, Madjarska; 2. Idi Papetz-Karl j Zvvaek, Avstrija; 3. Annalisa Rydquvlet-E. Torsleff, i Švedska.
Banovinske davščine
Uredba glede proračuna dravske banovine za 1933-4, kakor je bila predložena banovinskemu svetu, je v glavnih točkah ista kol doslej, razen kar se tiče novih davščin. Poleg tega so vsebovani tudi tri j 3 novi členi in sicer:
Člen 6. Izdatki za napredovanje in poviški se pokrijejo prvenstveno iz osebnih kreditov, odobrenih za posamezna poglavja. V kolikor ti krediti ne bi zadostovali, more ban odrejati izplačilo v breme splošnega rezervnega kredita partije 59. Iz te partije se pokrivajo tudi v proračunu nedoločani osebni izdatki.
Člen 7. Nezadostno ali vobče nepreliminirane potrebščine se po odredbi bana pokrivajo iz splošnega rezervnega kredita partije 59.
Člen 11. Od občinske trošarine, ki jo pobirajo organi finančne kontrole, zadržuje banska uprava 5%, ki služijo za kritje režijskih stroškov in za nagrade,organom finančne kontrola. Te nagrade razdeljuje ban.
Nove trošarine
Kakor smo že včeraj poročali, določa predlog novega proračuna tri nove vrste trošarine: na mineralne vode, ocetno kislino in kvas.
Trošarina na mineralne vode
Banovinska trošarina znaša po predlogu pravilnika o banovinskih davščinah na mineralne vode pri steklenicah izpod 11 vsebin? 20 par, pri steklenicah od 1—21 30 par, pri večjih steklenicah pa 20 par od vsakega začetega litra vsebine. Pobirajo jo organi finančne kontrole ali občinski uradi ter jo odvajajo na čekovni račun banske uprave. V naši banovini proizvedeno in potrošeno mineralno vodo plačujejo proizvodniki sami na podlagi mesečnih obračunov in sicer najkasneja do 10. prihodnjega meseca. V to svrho morajo voditi in tedensko predlagati pristojnemu oddelku finančne kontrole dnevne izkaze o prodaji mineralne vode. Za točno plačilo Ircšarine lahko zahteva banska uprava varščino do višine povprečne enomesečno trošarina. Varščina obstoji iz gotovine ali vrednostnih papirjev, ki jih sprejme tudi državna uprava.
Uvoz mineralne vode iz inozemstva ali drugih banovin mora prejemnik prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole v 2-1 urah po prejemu in hkrati plačati ustrezno trošarino.
Trošarina na ocetno kislino
i Na potrošnjo ocetne kisline v dravski banovini ' se bo pobirala banovinska trošarina, ki znaša 3 Din
Borze?
Dne 15. februarja 1933.
Denar
V današnjem dev>znem prometu so narasli tečaji Berlina, Bruslja, Londona, Ne\vyorka, Pariza, Prage in Trsta. Curih je ostal neizpremenjen, dočim je edino Amsterdam popustil.
Avstrijski šiling je v zasebnem kliriugu notiral v Ljubljani 9—9.35, v Zagrebu pa 9.15—9.25, zaključenih je bilo 10.000 šil. po 9.20. Grški boni so nekoliko narasli in notirajo 3-1—36.
Ljubljana. Amsterdam 2305.40—2316.76, Berlin 1364.58-1375.38, Bruselj 800.52—804.46, Curih 1108.35—1113.85. London 107.12—199.02, Ne\vyork 5727.70—5755.96, Pariz 224.77—225.89. Praga 170.12 ! —170.98, Trst 293.57—295.97.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.948 Din.
od kg 100% jakosti.
Banovinska trošarina se plača, ko se kislina iz tovarne ali shranišča da v promet, za kislino, ki se uvaža iz inozemstva ali drugih banovin in ni na-manjena za shranišče, pa pri uvozu. Pri uvozu iz inozemstva se pobere trošarina obenem s carino. V ostalih primerih plača banovinsko trošarino pro-ducent, lastnik shranišča. oziroma pri uvozu iz drugih banovin prejemnik.
Producentom ocetne kisline in imetnikom shra-nišč se lahko dovoli mesečno obračunavanje in mesečno plačilo proti položitvi varščine v višini povprečne enomesečna trošarine.
Kdor prejme ocetno kislino iz drugih banovin, mora to v teku 24 ur prijaviti organom, pristojnim za pobiranje Ircšarine. Hkrati mora plačati ustrezni znesek, v kolikor kislina ni namenjena za shranišča.
Jakost ocetne kisline ugotavl jajo carinarnice ali organi, pristojni za pobiranje trošarine.
Trošarina nn kvas
Na potrošnjo kvasa se Iki po predlogu proračuna pobirala banovinska trošarina v znesku 1 Din za kg. Proizvodniki jo plačujejo na podlagi mesečnih obračunov in sicer najkasneje do 10. prihodnjega meseca.
Uvedba banovinskih kolkov
Kakor smo že poročali, namerava banska uprava uvesti posebno banovinsko takso na vloge in pritožbe. Ta bo znašala za vse pismene ali proioko-lirane opozoritve, vloge ali jircšnje vobče 2 Din. nadalje bo znašala taksa za pismene odločbe, odlok?, obvestila itd. po tar. post. 5, 3 Din, in končno bo znašala taksa za vse pritožbe zoper odločbe nižjega občega upravnega oblastva itd. po tar. post. 6 taksnega zakona, banovinska taksa 10 Din.
Te takse se plačujejo v banovinskih kolkih. Glede oprostitev pobiranja in iztirjanja banovinskih taks veljajo povsem določila zakona o taksah in taksnega pravilnika.
Končno jo nova banovinska taksa za pooblastitve in dovolitve. K državni taksi po lar. postavkah 63, 90—93, 105, 108, 111, 113—115, 11« in 119, 127 in 128, 225. 236 in 285 se bo namrač pobirala še banovinska taksa 100% v banovinskih kolkih. Glede oprostitev, pobiranja in iztorjavanja banovinskih taks veljajo povsem določila taksnega zakona ili pravilnika.
Curih. Pariz 20.275, London 17.84. Ne\vyorlt 518.62. Bruselj 72.225, Milan 26.52, Madrid 42.60, Amsterdam 208. Berlin 123.275, Dunaj 73.19 (60)! Stockholm 94.75, Oslo 91.30, Kopenhagen 79.rO, Sofija 3.75, Praga 15.35, Varšava 58.10, Alene 2.97, Carigrad 2.475. Bukarešta 3.0S.
V red si c tn i papir ji
V Ljubljani se je danes zelo učvrstilo 1% inv. pos., ki je bilo čvrstejše tudi v Zagrebu. Vojna škoda jo danes zopet pepuelila in sicer v Zagrebu bolj . kot v Belgradu. Slahejše so bile tudi beglu-j Ske obveznice. Promet je bil v Zagrebu še manjši j kot včeraj in je znašal v vojni škodi 100 kom. in j v 1% inv. pos. 50.000 Din nominalno. Poleg tega je bilo zaključenih tudi 20 delnic Priv. agr. banke.
Ljubljana. 1% inv. pos. 48—49, vojna Skoda 200—205, 8% Bler. pos. 39—40, 7% Bler. jios. 37 i —3S, Trboveljska 145—150.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. |>os. 45— 47 (48), agrarji 23.50—26, vojna škoda 200—204 (205), 2. 195-201 (200, 208), 3. 195—205, 6% begi. obvez. 31.50- 32.25, 8% Bler. pos. 39—K), 1% Bler pos. 36—38. — Delnice: Narodna banka 370O den.. Priv. agr. banka 215-221 (220), Nar. šum. 50—52. Šečerana Osjek 140—150, Šečerana Bečkerek 800 bi. Impex 50 den., Trboveljska 140—145.
BolRrad. Narodna banka 1050 bi. (3950). Priv. agr. banka 221—224 (222), 1% inv. pos. 44 den.. agrarji 24 den., vojna Skoda 204.50—205 (205), 2 198—200 (202, 198), 6% begi. obvez. 31.50-82 (31.75), 7% pes. DHB 44 den.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 67.90, Alpine 11.90, Trboveljska 18.01, Lejkam 1.10.
Žitni trt?
Položaj na žitnem trgu je ostal neizpremenjen. Cene so ostale na včerajšnji višini. Kupčije ni, kei ni pov|naševanja niti ponudbe.
Novi Sad. Praznik.
Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet živahen. Pšenica marec 13.63—13.84, zaklj. 13.82—13.83, maj 13.85—13.98. zaklj. 13.96—13.97, rž marec 6.80 —6.90. zaklj. 6.89—6.90, maj 7.10—7.25, zaklj. 7.23 —7.25. koruza maj 7.42—7.50, zaklj. 7.50—7.56, julij 7.83 -7.89. zaklj. 7.88—7.89.
Chicago. Pšenica marec 47.25, maj 47.75, julij 49.125, koruza marec 25.375, maj 27, julij 28.50, oves marec 16.875.
Winnipeg. Pšenica marec 47.625, maj 48.50. julij 49.75.
Živina
Mariborski živinski sejem dne 14. februarja. Prignanih je bilo 7 konj, U bikov, 118 volov, 269 krav iu 9 lelet, skupaj 414 glav. Cone so b;le sledeče: Debeli voli 3—3.50 Din, poldebeli voli 1.75 do 2.50, plemenski voli 1.25—1.75. Biki za klanje 2—3, klavne krave debele 1.50—8.75, plemenske krave 1.25—2. krave za klobasarje 1. mlada živina 3.50—4 .teleta 4—5 Din. Prodanih je bilo 257 komadov. Mesne cene so v Mariboru sledeče: Vdovsko meso L vrste 8—10 Din, II. vir, t o 6—8, meso bikov, krav in telic 4—5, teietina L vrsto 12—14, II. vrste 8—10, svinjina sveža 10—16 Din za kg.
{■'rvorami K&dio-Lšubliana»
Četrtek. 16. febr.: 12.15 Radiokvartet — 12.15 Dnevne vesti — 13.00 čas, radiokvartet, borza — 17.90 Prizori iz narave, izvaja salonski kvintet — 18.30 Italijanščina (dr. Leben) — 19.00 Umiranje (prof. 1'engov) — 19.30 Pogovor s poslušalci (prot. Kuret) — 20.00 Večer duelov in arij ge. Zlate Gjungjcnac in Vekoslav a Janka — 20.45 Ronny jazz s pevskim kvartetom — 22.00 Čas, poročila — 22.15 Salonski kvintet.
Petek, 17, februarja: 11.15 Šolska ura: Na petrolejskih poljanah (Jo^ip Žabkar — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.70 Prosvet-lje-ni absolutizem (dr. K. Capuder) — 19.00 Francoščina (prof, Kuret) — 19.30 Pogovor z vrtalnim mojstrom (Josip Žabkar) — 20.00 Prenos r Dunaja (Simfonični koncert) — 22.00 Čas. poročila, plošče.
Druiii pmgrairn »
Petek, 17, februarja:
Zagreb: 20.00 Simfonični koncert (prenos i Dunaja) — Milano: 21.00 Simfonični konccrl — Barcelona: 21.10 Radio orkester — London: i2.C0 Koncert sodobne glasbe — Stuitgart: 21.20 Koncert — Toulousc: 20.3J Večerni koncert — Bukarešta: 20.00 Simfoinčni koncert — Suissc Romande: 20.00 Večer fantazij — Belgrad: 20.00 Prenos z Dunaja — Rim: 20.45 Pester koncert — Beromunster: 20.15 Violinski koncert. 21.40 Večerni konccrl. — Langenberg: 20.15 »Max in Moritz«, simfonična suita — Praga: 20.00 Večerni koncert — Dunaj: 20.03 VII. Orkestralni koncert i — Miinchen: 20.05 Simfonični koncert — Buda-| pest: 19.30 Operni prenos — Ciganska glasba — i Varšava: 20.15 Simfonični koncert.
J g
5 Q >
o -J
,o N£
kj to 'Ja
C O 3 -
« — ° oo >- j; o clcj
> u «
OS«'« ■ct o
.. ii 2 'S.-D
--- *-> ^ (3 c " «
.2 cM w
— t	B 4)
, ,	" 1» >
aU	» 5 5
jj	a
Ssfi
&> .2 J .. g OCL »i 2
S 2 S 0
I t. ■c.—,
« .2 v o
J	a
v
J6 ' 'f
"c ° S .S o .S
S ,0QQ§q
o i> ,n o o -• '..i o ....
•Ct c M N « N
Q° £
■— •"> ~ t, c ^ o B-i
O -O
tft
•t/i
O ?
0) Jj -o c n » jr — s • -;D
.. Q S So.
« . r > -r
»bJO
•i S g o.	N
a a	.	4>
•n J? .j m	>
■f«! o =
.a 6 oQ | 3 |
P. C. Wren:
Is«epi Mihael
»Kaj pa iščete tukaj?« me je vprašal ostro.
»Rad bi pristopil k tujski legiji,« sem rekel.
Mož v kroju se je zlobno nasmehnil, kakor se mi je zdelo.
»Tako — tako,« Je menil. »Vi se nameravate torej zabavati na svoj nedolžen način na stroške seržanta v legiji?« je pikro pripomnil — tokrat nisem več dvomil, da se je smejal zlobno.
>Ali je gospod samo seržant?« seni ga vprašal nedolžno.
»Vsekakor sem seržant, je odvrnil, >in zapomnite si za vselej, da je to najvišji čin v francoski armadi.<
>Zares,< sem vprašal neverno, sem se pa kasneje zelo prepričal, da je govoril precejšnjo resnico.
»Počakajte tam pri vratih,« mi je velel seržant in pokazal na vrata, ua katerih je bil napis ,Commandant de Recruteinent' — pri teh njegovih besedah se mi je zdelo, ko da je hotel reči: čakaj, le počakaj, prijateljček, dokler se ne boš uslužil pri nas!
Čakal sem.
Mislim, da sem čakal vso uro.
Prav v času, ko sem ga hotel zopet opozorili na sebe. so se odprla vrata, iu moj prijatelj — ali je že bil moj sovražnik — se je prikazal.
>Ali hočete biti tako prijazni, da vstopite, gospod,« mi je rekel prijazno; ko sem vstopil v tisto veliko, pusto uraduo sobo, sem se ne vem kako spomnil na neko pesem iz moje mladosti, ki se je imenovala .Pajek in muha'.
Vendar pa tisti, katerega sem dobil notri, ni bil pajek, marveč vliuden in ljubezuiv Francoz najboljše
| vrste. Bil je čeden mož z belimi lasmi in belimi brki, in 39 | oblečen v lepo se mu prilegajoč črn suknjič in rdeče ši-; roke hlače, ki jih je krasila široka, črna proga. Zlati in srebrni trakovi so mu krasili ramena, na rokavih pa je imel pet robov, znak, da je polkovnik.
Novinec za tujsko legijo, gospod polkovnik,!' je javil j seržant in strumno obslal.
Polkovnik se je ozrl od pisalne mize, ko sein vstopil, I se odkril in priklonil. Vstal je in mi s prijaznim smeh-j ljajem ponudil roko.
Mislim, da britanski polkovniki ne sprejemajo tako i prijazno rekrutov svojih polkov.
»Vi lorej želite vstopiti v našo tujsko legijo?« me je | vprašal, ko mi .ie stisnil roko. »Zdi se mi, da je Anglija | pričela izvozno trgovino s svojimi najboljšimi mladimi | ljudmi. Skozi leta se ne pokaže noben Anglež., toda v tem tednu ste vi že tretji!«
Srce mi je pričelo biti f>olno upanja... »Ali sta prejšnja bila mogoče slična meni?' sem vprašal.
»Kakor jajce jajcu,« je odgovoril. Ali sta slučajno bila vaša brala?... Toda nikakor nočem biti radoveden in vas zasliševati!«
Odkar sem zadnjikrat jioljubil Izabelo, se nisem čutil tako srečnega.
T)a, gospod polkovnik, sem odgovoril. »Postal bi rad francoski vojak, ako me hočete vzeti.«
»Ali pa tudi veste, kaj nameravate storiti, gospod?* je vprašal polkovnik.
»Sem žc zunaj preč.ital lepak, sem mu povedal. >Da, !oda na njem ni vse napisano,« se je smehljal. »Življenje v legiji je zelo naporno. .Ta/, tega ne bi svetoval, kdor ni rojen vojak in prežet z vročo željo, predati so življenju, polucmu najstrožjega reda, pustolovščin in
pomanjkanja.«
Ne, — tako se ne ponaša noben pajek, ki hoče ujeti ubogo muho, ali pa je bil to popolnoma nov način lo-venja, po katerem svarijo muhe pred mrežo.
»Rad bi vstopil, go-pnd,« sem nadaljeval. »Sem precej slišal o življenju v Sahari od nekega spahijskega častnika, ki sem ga nekoč poznal.«
Polkovnik se je zopel nasmehnil.
»Toda ,dragi sinko,<■ je dejal vi ne postanete nikoli spaliijski častnik niti ne častnik tujske legije, razen po dolgoletni težki službi kot podčastnik.-:
»Vem, gospod polkovnik, da je treba pričeti kot navaden vojak,« sem mu dejal.
>No Dobro — poslušajte nie,< je rekel polkov uik in pričel gladko pripovedovati, kakor da bi že vse vedel na pamet radi mnogokratnega ponavljanja:
»Vsak prostovoljen, ki vstopi v tujsko legijo, se zaveže, da bo služil pet lel v Algeriji ali kaki drugi francoski koloniji. Plača znaša dnevno en sou. Legljonar se lahko po preteku petih let znova zaveže za nadaljnjo službo in prav lako po desetih letih. Po pe!najstih Ioli h je upravičen do pokojnine, ki se ravna jio njegovem činu. Inozemci smejo prositi po petih letih službe za francosko državljanstvo... Ali ste me dodobra razumeli, moj dragi?«
»Da. hvala vam, gospod polkovnik.«	<
»Zavedajte se pa,« je nadaljeval polkovnik, dn vam nisem prav nič opisoval ,službe' v legiji. Ta nikakor nt zmeraj lahka in prijetna... Niti vam ne bom pripovedoval. koliko mož dočaka čas, ko so upravičeni do pokojnine .. .c
»Jaz ne mislim na pokojnino, gospod polkovnik, sem mu odvrnil, »kakor tudi ne na plačo, zato pa na voiaško živlieuie. uolno boia. nevarnosti in pustolovščin.«
MALI OGLASI
V matih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženi-tovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega znataja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko.
18 leten iant
z odliko dovršeno meščansko iolo, prosi primernega nameščenja. Ponudbe na upr. »Slov.« pod it. 1632._(a)
Prodajalka
išče službe v trgovini. Nastop s 15. marcem ali s 1. aprilom. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1652.
flužbodobe
Kovaškega pomočnika
ki je vajen kovanja konj in vozov, sprejme takoj - Ivan Kogovšek, kovač, Dravlje 109. Plača po dogovoru.	(b)
Poizvedbe
I
Služkinjo,
ki zna nekaj kuhati in je vajena hišnih del, sprejme učitelj na kmetih. Ponudbe pod »Takoj ali 1. marca« na upr. »Slov.« št. 1612. (b)
Stavbno podjetje
išče zidarskega mojstra ali stavbenika. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo plače je poslati upravi »Slov.« pod »Podjetje« št. 1636.	(b)
Propagandistko
išče veliko tovarniško podjetje. Potrebna je trgovska izobrazba, čedna zunanjost in siguren nastop. Osebno se je predstaviti 17. t. m. od 8—12 pri Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova c. 2/1.	(b)
Restavrac. kuharico
z znanjem dunajske kuhinje, z letnimi spričevali išče hotel Central, Osijek. Ponudbam je priložiti spričevala.	(b)
Išče se strojnik
za—dieselmotor z malo električno centralo na trofazni tok. Predpogoj je, da zna izvrševati vsa mala popravila sam. — Prošnje z označbo dosedanjega službovanja in višino zahtevane mesečne plače je treba poslati do 20. februarja na upravo • Slov.« pod št. 1933/1670.

Drugi sporni« nski
prikrojevalni tečaj
za
damska in moška oblačila
se prične
20. II,—11. III. 1933.
Poleg običajnega tečaja bom poučeval modele na podlagi spomladanskih modnih listov. Vsled velike spremembe v modi je ta tečaj jako priporočljiv Krojni vzorci se izvršujejo po meri. T. KUNC, lastnik konc strok, šole, Ljubljana, Sv. Petra 4 11.
Izgubil se je
mlad pes »Fozterrier« črnorjave barve, resaste dlake. Sliši na ime »Cigo«. Proti nagradi naj se ga odda na Celovški cesti št. 10. (1)
Stanovanja
IŠČEJO: Iščem stanovanje
sobe in kuhinje v bližini Mirja, za ceno do 300 Din mesečno. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Mirje«. (c)
ODDAJO: Dvosobno stanovanje
samsko, krasno, z verando se odda. Poizve se v upr. »Slov.« pod št. 1644. ___(č)
Stanovanje
sobe, kuhinje, pritikline, oddam. Val. Vodnikova št. 15, Zelena jama. (č)
Trisobno stanovanje
s kopalnico in vsemi pritiklinami, v bližini glav. in gorenjskega kolodvora, mirna lega, se odda s 1. marcem t. 1. event. tudi za pisarno. - Poizve se Dvorakova ul. št. 3, dvorišče, pisarna.	(č)
Opremljena soba
snažna in svetla se ceno odda eni ali dvema osebama na Miklošičevi c. št, 22 B, I. nadstr.. vrata 17 (Delavska zbornica), s
Važnol Času primerno! Važnol
Pri nakupu angleškega in češkega sukna, modnega blaga in svile jemljemo v račun (do preklica) tudi HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
Težave v nogah
DR. MIHAEL OPEKA: Nove pridige za nedelje in praznike:
Raztreseno klasje
34 govorov (do sedaj je izšel I. del — 17 govorov). Cena nevezanemu zvezku je Din 24 —. polplatno Din 32.—.
Založila Jugoslovanska tiskarna v Ljnbljani
Beli in zdravi zobje po uporabi
BOTOT
Pasta v nihali po /.liHtno znižani! >.»>ir Ueneralno zastopstvo 1). Peelnaajou & Cie.. Zeinin

Sobo
prazno ali meblirano oddam Glince c. XIII, št. 7.
Dijaki Novo! Mladeniči
Ni kmalo povesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska kakor
LUČ 25
spisal l'r VVeiser D J.poslovenil Jože Jagodic. Cena broširani Din 15—. polplatno vezani Din 22--
Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Z malimi in
velikimi oglasi
v »Slovencu"!
Kdor išče prodajalko, kdor hoče kaj vzeti r najem ali dati v najem, kupiti ali prodati, posoditi, zamenjati ali sprejeti koga v službo, najde vse. kar išče. z malimi in velikimi oglasi v »Slovencu«!
se olajšalo v 1
miniti!
Ali so Vaše noge bolež-ljive, občutljive in zatečene? Takoj lahko dosežete olajšanje, če si priredite kopel s Saltrat Ro-dellom. Bolečine takoj prenehajo in že v eni minuti ne bo več ozeblin in občutka, da kaj boli ali peče Krepke zdravilne soli in kisik, sproščen v Saltrat Rodellu, prodirajo popolnoma v loinice ter odstranjujejo vse kisline in strupe Kurja očesa omehčalo tako, da jih lahko cele odstranite s korenino vred.
Po eni sami kopeli s Saltrat Rodellora boste že lahko nosili čevlje, ki so za eno številko maniši. Vporabliaite to sredstvo redno, pa se boste za vedno rešili bolnih, zatečenih in ranljivih nog. Saltrat Rodell s« dobi za nekaj dinarjev t lamstvom uspeha v lekarnah, drogeriiab in parfumeriiah.
Ni duha ne sluha
za kurjimi očesi in debelo kožo, če jo tri dni zaporedoma zjutraj in zvečer natrete z majhno količino
CLAVETYL CREME Cena škatlice 8 Din. Proizvaja in razpošilja stara, L 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Dolac kraj tržnice.
Delavnica
evnt. skladišče se odda v najem v Streliški ulici št. 5.	(n)
Več parcel
v bližini remize elektr. železnice v Zg. Šiški, naprodaj proti gotovini po primernih cenah. Naslov v upr. »SI.« pod št. 1643.
Kupim
pol ali četrt hiše v mestu. Ponudbe pod Mesto 1676 j na upr. »Slov.«	(p)
Tovarna glasovirjev
Ivan Kacin, Domžale, izdeluje prvovrstne pianine — večletna garancija — od 10.000 Din naprej — harmonije od 2000 Din. Zahtevajte cenik! Naro- j čila se sprejemajo: Liubliana. Tabor 6.	(g)
Posojila podeljuje
»Zadruga«. Liubliana pp. 307 Spreime poverieni-Ue	|dl
Vložne knjižice
kupite ali prodaste nai-bolte pri Komand družbi M JANKOLE Liubliana. Selenburgova ulica 6 II. l elefon 30-52	Id)
Družabnika
z večjo vsoto denarja sprejme stara renomira-na tovarna pletenin in trikotaže. Vsota se zasi-gura. Osebno sodelovanje na razpolago. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sijajno« 1576. d
10.000 do 15.000 Din
posojila iščem za par mesecev. Garancija v treh hišah in posestvu. Ponud-3e na upr. »Slov.« pod '.n. »Vrnjeno po današnji vrednosti 1622«.	(d)
Voz slame
in voz sladkega sena — kupi Franc Pust, Streli-ška ul.	(k)
Vsakovrstno
zlato Ropate
po naivjgiib cenab
CERNE. tuveln Liubliana, Wolfova ulica IL X
Ii fe fflffl
Črne suknje
najboljši nakup Anton Presker Sv Petra o. 14. Liubliana.	(1)
115 Din
t ma žaganih bukovih drv. prvovrstnih, franko hiSa. nudi Velepič. Sv Jerneta cesta 25. Telefon 27-08. (t
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izbiri naiugodneie m naiceneie tvrdka Kari Prelog, Liubliana Židovska ulica in Stan trg (1)
Prst
presejano (humus) za vrtove Vam dobavi gradbeno podjetje A Mavrič, Ljubljana. Tvrševa 38 — telefon 33-82.	(1)
Joughurt
sladka smetana, stolčena, razni sir, čajno maslo — najbolje in najceneje v Mlekarni, Dunajska 17. (1
»Ideal« pisalni stroj
skoraj nov, iz gmotnih vzrokov poceni naprodaj. Naslov pri upr. »Slov.« pod št. 1624.	(1)
Kmečki pod
dobro ohranjen prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1585.	(1)
Pozor!
Sezona za polže (delika-tesa), 40 komadov po 10 Din dostavlja na dom pro- j ti dopisnici J. Bručan, Cankarjevo nabrežje 5, pritličje.	(1)
Prodam
prvovrstno sortirano vino ! po 3 do 4 Din liter, ne- j | kaj tudi na vložne knjižice. Oskrbništvo graščine Bizeljsko p. Bizeljsko.
Lepo čebulo
izredne debelosti, približno 3000 kg, proda po nizki ceni Horvat Jože, posestnik v Muretincih 25, pošta Moškajnci. (1)
Odpadke od žage
10% ceneje, dokler traja zaloga
prodaja v vsaki množini
Ivan Šiška, Metelkova ulica št. 4.
Obrt
Krušno moko in rženo moka
redno rreto. kopit« telo modno Drl
A. VOLK, LJUBLJANA Rešitev* cesta U.
Lepa bo vsaka dama	
	ki bo uporabljala
	Klein & Sohn-ovo
■	Violette des
	Karpates
	Pompeji
	Gold Kose
	Lanolin
	toaletno milo
Dobe se v vseh trgovinah. Proizvaja :	
Prva Jugoslovenska Kemična	
fabrika d. d., Nov« Sad	
v bloka m nebotičnika
• VA\ : .s. v*• v.."-:--. . .	v. -•> -v-
Zahvala
Ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda
Franc Pajniča
železničarja v p.
se vsem za vsa sožalja prisrčno zahvaljujemo! Posebna zahvala čč. šentpeter-ski duhovščini, vsem stanovskim tovarišem pokojnika za mnogobrojno spremstvo na rajnikovi zadnji poti ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Vsem obilo Bog plačajl
Ljubljana, dne 16. febr. 1933.
Žalujoča soproga z otroci
ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Vsem, ki so sočuvstvovali z nami v najtežjih trenutkih in počastili s svojo navzočnostjo na zadnji poti našega preljubega
se oddajo v najem
lokali, pisarne In stanovanja s 3 sobami. kuhinjo, kopalnico in ostalimi pritiklinami.
Pojasnila daje: Pokojninski zavod, Gledališka ulica 8/iII., soba št. 2.

JOŽETA
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč,
ki nas je zapustil v najlepši dobi 20 let, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno prečastiti duhovščini, Strelski Družini, godbi, pevcem, mnogim darovalcem cvetja in vencev ter vsem drugim, ki so na katerikoli način nam lajšali pretežko bol. Najiskreneje ga priporočamo v molitev. Ljubljana, 15. februarja 1933.
Družine:
Cimerman, čeme, Rozman in Turk.
Izdajatelj: Ivan Rakove«.
Naša skrbna, predobra in zato srčno ljubljena mamica, stara mamica, tašča itd., gospa
Antonija Selepa roj. Klimm
nas je po kratki, mučni bolezni, v 70. letu starosti, Bogu vdana, za vedno zapustila.
Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek 16. februarja ob 16 na pokopališče Križe, Gorenjsko. Golnik, dne 15. februarja 1933.
Herma Čeplak, hčerka, Franc Čeplak, zet, Franc in Miran, vnuka.

Urednik: Prane Kremžar.