GLASILO KOMBINATA LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC LOGAŠKE NOVICE JANUAR 1975 ST. 1 OB PREHODU V NOVO POSLOVNO LETO Zc nekaj dni je za nami, odkar smo se poslovili od'preteklega leta in ko vstopamo v novo poslovno leto. Ponovno bomo rekapitulirali opravljeno delo ter ocenjevali rezultate dela, ki smo jih dosegli v minulem letu. Kakšen bo seštevek opravljenega dela in kakšna bo ocena doseženih rezultatov? Na to vprašanje že lahko odgovorimo z določenim zadovoljstvom. Res, da v tem trenutku še ni na voljo vseh podrobnejših podatkov, vendar so tudi ti, ki so nam na razpolago, dovolj za razmišljanje in načrtovanje. Vemo tudi, kakšne težave lahko pričakujemo v prihodnjem letu in kako jih bomo reševali. Menim, da smo razen izpolnitve letnega plana* o katerem bomo podrobneje pisali v prihodnji številki našega lista, opravili še zelo pomembno nalogo, ki je v skladu z ustavnimi načeli: 2Q. marca smo podpisali samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenijales z namenom: da bi s skupnim delom in raziskavo trga ter enotno poslovno politiko omogočili uporabo znanstvenih dosežkov in sodobne*tehnologije v proizvodnji in blagovnem prometu, da bi uskladili razvojne programe, združevali sredstva za izboljšanje standarda delavcev, da bi bila zagotovljena socialna varnost delavcev in da bi bili ekonomsko močnejši. Tako smo poleg fomiranja TOZD s to odločitvijo dopolnili samoupravni sistem. i Težko je napovedati, pod kakšnimi pogoji bo posamezna TOZD poslovala v prihodnje. Vsekakor lahko trdimo, da bodo največji problemi v prodaji naših izdelkov predvsem kolonialnega pohištva na ameriškem trgu. Logično je, da vsak izvoznik želi prek izvoza končnih izdelkov doseči boljše ovrednotenje svoje proizvodnje. Ta ista je tudi želja našega vodstva, posebno še TOZD DP. Pravijo, da je naš vsak deseti stol v Ameriki, kar pomeni, da smo se kar dobro usidrali na ameriškem trgu,, za kar je bilo treba vložiti mnogo u m! i skozi več let. Na vsak način je treba ohraniti ameriški trg, saj je naša proizvodnja specializirana zanj, nikakor ne moremo računati na kak drug trg, ki bi bil sposoben absorbirati tolikšne količine.in ne samo naše količine, temveč količine, ki jih proizvajajo še drugi proizvajalci izven Evrope (Filipini, Kuvajt, Japonska, J. Koreja). Možnosti za to se odpirajo v pričakovanem dogovoru, da se bo pocenil domači les. Upajmo, da bomo nekaj prihranili pri prevozih. Zelo pomembno je tudi, kako bomo nastopali na ameriškem trgu, ali razdvojeno ali v enotnem nastopu v dogovoru z vsemi jugoslovanskimi izvozniki pohištva, v čemer se skriva še marsikateri prihranek. No, to vprašanje naj rešuje TOZD - trgovina Slovenijales, ki ima za to določene in odgovorne službe, saj eden od pogojev za združitev v SOZD Slovenijales je bil tudi ta, da prvenstveno daje Slovenijales na trg naše proizvode. Ce se bomo sporazumeli še s proizvajalci surovine, da preprečimo vsako odtujitev - izvoz osnovne surovine, da destimuliramo izvoz polizdelkov in stimuliramo izvoz izdelkov še z večjimi stimulativnimi faktorji in če bo k vsemu temu primaknila še družba s pomočjo pospeševanja izvoza, potem za proizvajalce pohištva ni bojazni, da bi obsedeli med dvema stoloma. , Ce ne bo zagotovljena 8-10% dodatna stimulacija za izvoz pohištva, bo sicer naš izvoz v okviru Jugoslavije v tem letu manjši kot preteklo leto, v nobenem primeru pa ne bo za 10 % večji, kot to zahteva resolucija o ekonomski politiki za 1975 leto. Logično, ni vse odvisno od tega, kaj bodo.za našo lesno oranžo storili drugi, v svoji hiši moramo napraviti red sami. Boriti se moramo za večji red in disciplino, za povečanje izkoriščanja osnovne surovine in ostalih repromaterialov ter boljši izkoristek delovnega časa. Pri odločanju glede vlaganja sredstev v investicije bo treba preudarno premisliti, ali bo vložen dinar dal zaželeno ali ne. S temi željami in cilji stopimo odločno v novo leto in ob tej priložnosti, zaželim slehernemu članu Kombinata lesne industrije zdravo, srečno, uspešno in polno osebnega zadovoljstva novo 1975. let0- Dušan Dobnik, dipl. ing. SPOMINI, OBETI IN ŽELJE Leto 1974 je za nami. Ostajajo le spomini na prijetne in neprijetne dogodke, delo in delovne rezultate, ki smo jih dosegli in ki so nam lahko spodbuda za nadaljnje delo. Ko smo v prejšnji številki Logaških novic zapisali vrstice o srečanju v Kališah kot poti k medsebojnemu zbliževanju naših delavcev, nismo pričakovali posebnih pohval, vendar je vsak delavec bodisi jubilant ali pa tudi nevtralni opazovalec le pohvalil izvedbo srečanja. Nekaj njihovih izjav in misli o preteklem obdobju ter želja za leto 1975 smo zbrali in jih kot smo obljubili, posredujemo članom kolektiva. 9g ij' 11 IVA ŠPAREMBLEK Pokroviteljstvo nad celotnim srečanjem je imel izvršilni odbor sindikalne konference KLI, zato smo najprej obiskali predsednico izvršilnega odbora tovarišico Ivo Sparemblek. Čeprav sredi inventure v Skladišču potrošnega materiala, se je ljubeznivo odzvala našemu vabilu in nam preprosto opisala življenje v kolektivu v dobi, ko smo iz skromnih lesenih barak in nekdanjih prostorov žage gradili temelje za sedanjo delovno organizacijo. „Delo v tedanjih pogojih je bilo težje, kljub temu pa je ljudi preveval optimizem. Bile so tudi kritične situacije, ko je prodaja izdelkov nazadovala, vendar prebrodili smo tudi to,", je dejala tov. Iva. Ji ROZI MOLK „Ko smo v jubilejnem letu ponovno priredili srečanje kolektiva, smo dejansko začeli z novimi odnosi v našem medsebojnem delu. Kolektiv se je vse bolj razrastel, tako da danes ni več možnosti, da bi se delavci med seboj v večji meri spoznali. To pa je omogočeno prav na tovariških srečanjih. Letošnje srečanje je bilo res izjemno. Pogojevalo ga je lepo vreme in okplje, v katerem je bila potreba samo stopiti k svojemu sodelavcu in začeti z njim razgovor. Tudi v bodoče bodo potrebna taka srečanja, pa ne samo to, potrebno bo povezati delavce v športu in rekreaciji ter v kulturnem u dejstvo vanju. MARIJA DEBEVC PAVLA KUS V letu 1975 vsekakor želim, da bi se začeta pot k medsebojnemu zbliževanju naših delavcev nadaljevala, da bi kolektiv dosegal nove delovne uspehe, zlasti pa da bi uspevali s prodajo izdelkov, kajti le tako bomo dosegli in izpolnili želje naših delavcev po boljšem življenju." (Nadaljevanje na 2. str.) SPOMINI, SAJ NIMAMO KAJ OBETI IN ŽELJE IZGUBITI (Nadaljevanje s 1. str.) Marijo Dcbevc smo dobili na delovnem mestu v montaži TOZD drobno pohištvo. Ko se spominja svojega 20-lctnega dela v delovni organizaciji, pravi: „Do danes se je res marsikaj spremenilo, toda mnogo udarniških ur, nadur, smo opravili, da imamo danes tovarno, s katero se lahko ponašamo. Na delo smo odhajali brez vprašanj, nihče nas ni vprašal, če imamo rešeno SLAVKA OPEKA otroško varstvo ali ne. Tudi osebni dohodki so bih manjši. Zelo mi jc všeč. da se je delovna organizacija spomnila nas starih delavcev in imamo zato na praznovanje v Kališah in sploh na naš jubilej lepe spomine. Čeprav smo mnogo uredili, in recimo prav za montažo pavijo, da je v nji najlepše delo, pa kljub temu želim, da bi se naši delovni pogoji še izboljšali. Še vedno jc namreč mnogo prepiha in drobnega lesnega prahu, toda zavedamo se, da vsega ni mogoče hkrati urediti. V svojem življemu sem ' doživela mnogo težkih trenutkov, toda v letu 1975 želim, da standard nas delavcev ne bi bil nižji kot doslej." Med razgovorom z Marijo Debevc se'nam je pridružila tudi jubilantka Rozi Molk, ki jc takoj posegla v razgovor: ,,Ko sem prišla na delovno mesto, je bilo pozimi tako hladno, da sem morala opravljati svoje delo kar v plašču. Ko se spomnim srečanja v Kališah, bi želela povedati le to, da sem bila zelo zadovoljna, vendar si želim, da bi dobila za spomin spominsko fotografijo nas jubilantov. Tudi izlet jubilantov v Ptuj mi bo ostal v spominu in vedno se bom spomnila našega kolektiva, kajti v delovni organizaciji bom le še nekaj let, na kar pa upam, da bom odšla v pokoj. V letu 1975 želim, da nc bi bilo slabše kot doslej." STAZI ROŽMANEC 2 LOGAŠKE NOVICE Med jubilanti je bila tudi Pavla Kus, ki pa se srečanja v Kališah ni mogla udeležiti. Udeležila pa se je izleta jubilantov v Ptuj in na Pohorje ter si takih izletov tudi v bodoče želi. Za pretekle čase pravi: „Res smo marsikaj doživeli. Delali smo v slabših pogojih dela, pa smo bili kljub temu sporazumni in smo delo z veseljem opravljali. V novem letu želim, da bi še naprej imeli delo in da bi naš osebni dohodek tudi kaj porastel. Kmalu bom odšla v pokoj in pri tem želim, da bi moji sode- ŠTEFKA lavci delali v boljših delovnih pogojih, kot so sedaj, čeprav vem, da so danes.ti pogoji neprimerno boljši in da nikogar več ne bo pozimi tako hladilo, kot je hladilo nas." v S Slavko Opeka jc potekal pogovor o lakirnici, v kateri je delala sorazmerno največ časa. Najbolj vesel trenutek zanjo je bil, ko je v delovni organizaciji dobila stanovanje. Udeležila se je tudi srečanja v Kališah in izleta na Pohorje in pravi, da si takšnih izletov in srečanj še , vedno želi. Njena največja želja v letu 1975 pa jc, da bi starejšim delavcem v primeru, ko imajo že 30 dni, dopusta še vedno dopolnilno upoštevali lakirniški dopust, ki ga starejše delavke pravzaprav ne morejo izkoristiti." Stazi Rožmanec je v razgovoru o srečanju v Kališah pripovedovala: „Zal sem zamudila slovesni del srečanja. Pričakovala sem tudi, da bom na srečanje lahko prišla s svojim možem. Kljub temu pa sem bila s srečanjem res nadvse zadovoljna. Ti dogodki mi bodo resnično ostali v spominu." Stazi Rožmanec opravlja delo merilke v TOZD žaga. Čeprav delo fizično ni težko, pa- ga je treba opravljati v vseh vremenskih okoliščinah, prav zato in zaradi poslabšanega zdravja Stazi Rožmanec v letu 1975 želi dobiti delo, ki bi v večji meri ustrezalo njenemu zdravju. ■ Štefka Menart dela v kuhinji. Ko nam jc govorila o srečanju v Kališah, jc dejala: ,,S srečanjem sem bila res zadovoljna, saj mi tako vsaj enkrat ni bilo treba streči drugim, ampak so drugi postregli meni." S svojim delom je zadovoljna, želi si le to, da bi delavci v večji meri drugače gledali na pripravo jedil v kuhinji, kjer pogoji za delo vsekakor niso najboljši. Vseh mnenj seveda ni mogoče zbrati. Prav gotovo pa se bomo z našimi jubilanti še vedno srečali in se z njimi pogovorili o njihovih težavah, pa tudi veselejših dogodkih, ki jih spremljajo skozi delo in življenje. Nedavno tega se je konstituiral upravni odbor blagajne vzajemne pomoči. Za predsednika je bil izvoljen Rrnest Galijot, za tajnika Olga Mihevc, za blagajnika pa Anka Gantar. Ko je blagajničarka podala svoje poročilo, je bilo ugotovljeno, da 345 članov zbere premalo denarja, da bi lahko zadovoljili vsem prosilcem takoj. Iz poročila je razvidno tudi to, da so se nekateri člani vpisali in takoj zahtevali posojilo, Nadaljnja diskusija se je dotaknila tudi vračanja denarja. Na podlagi celotne razprave UO BVP predlaga naslednje spremembe pravilnika: 1. Pristojbina naj bi se pobrala 2-krat, tako da bi sedanji vpisani člani vplačali še enkrat 1.000.- din, in to konec leta. 2. Začeti akcijo za vpis novih članov. 3. Vsak nanovo vpisani član dobi pravico do posojila po 60 dneh od vpisa 4. Vsakemu članu naj se preskrbi članska izkaznica, v kateri bodo vpisana glavna pravila. 5. Na knjižici naj bi bila stalna vsota za nujne primere 20.000,- 6. Za poslovanje blagajne naj bi se obračunal 1 % obresti. 7. Za dvig posojila naj bi jamčila 2 poroka. 8. Največja vsota posojila naj bi se izplačevala 2.000.- din. Razen za navedene primere bi ostalo 3.000.- din, seveda rok vračanja 6 mesecev. 9. Povezati se s kadrovsko službo glede odpuščanja delavcev iz podjetja. Obenem UO prosi vse člane, tiste, ki so že vpisani, in tiste, ki se bodo še vpisali, da bi bili disciplinirani in uvidevni glede vrstnega reda, tako da bi že v naprej predvidevali rabo posojila, ki bi ga lahko dvignili v dveh mesecih. UO prosi vse člane kolektiva, naj premislijo in se včlanijo v lo organizacijo, saj nobeden ne ve, kaj ga bo jutri doletelo. Vedno velja pravilo: v slogi jc moč. Ni se pa nam treba bati, da bi kaj izgubili . . PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE Naša sredstva za delo so dosegla že veliko vrednost, še večja pa ic vrednost proizvodnje, ki jo imamo s temi sredstvi. Istočasno se jc povečalo tudi vzdrževanje in škoda, ki naslaia zaradi zastojev, ki jih povzročijo okvare, je vse večja, To je bil razlog, da smo se odločili za intenzivno delo pri izpopolnjevanju metod za vzdrževalna dela. Vzdrževanje je možno omejiti samo' na popravilo okvar, lahko pa / določenimi ukrepi preprečimo okvare. Popravilo okvar je vedno dražje - do zastoja proizvodnje pride, ko tega ne pričakujemo. ■ - popravilo jc dražje, ker nanj nismo pripravljeni, in traja dalj časa,-odnosi med ljudmi, posebno med proizvodnjo m vzdrževanjem so slabši, ker smatramo vzdrževalce za odgovorne glede okvar in - popravilo ni tako kakovostno, ker se mudi Zato smo sc odločili, da uvedemo sistematične metode dela /a vzdrževanje, in sicer predvsem: preventivni pregledi, čiščenje in mazanje, iskanje in odstranjevanje slabih mest na delovnih sredstvih, kjer se prepogosto pojavljajo okvare in - poslovanje z rezervnimi deli. Te metode se uvajajo po preizkušenih postopkih, ki so se U ve jj a vili v praksi na tujem in pri nas. (Zavod SRS za produktivnost dela i/ I jubljane) Bistvo teh metod je, da se določeni sestavni deli sredstev /a delo občasno pregledajo in ugotovi, če so poškodbe teh delov take. da je potrebno popravilo. Popravila se opravi takrat, ko se proizvodnja najmanj moti Poleg tega je treba za dobro opravljanje dela na vzdrževanju, posebno pa za čiste in stabilne odnose med TOZD nujno vedeti, kakšni so stroški posameznih vrst vzdrževanja. Osnova za spremljanje stroškov so podatki o: ,— porabljenem delu za posamezne vrste vzdrževanja in - porabljenem materialu. Podatke o porabljenem delu dobimo iz evidence časa posameznih vzdr že valcev za posamezne vrste dela. Tako se dela v vzdrževanju delijo na: Tekoče vzdrževanje: popravilo okvar, preventivni pregledi, čiščenje in mazanje, dežurstvo (čakanje na kvar); Investicijsko vzdrževanje: planska popravila (mala, srednja, generalna). , Poleg tega so še razna dela, ki ne sodijo med vzdrževalna, kot so: investicije, proizvodnja, usluge drugim itd. Evidentiranje časa ne sme biti komplicirano, podatki pa naj bodo čim bolj zanesljivi. To je malo dodatnega pisanja za vzdrževalce, vendar gre za nujni minimum, ki je potreben, da podatke o porabljenem delu dobimo. Material pa sc zasleduje na podlagi izdajnic materiala, kar je dobro vtečeno. Vsekakor je nam vsem v korist, da izboljšujemo metode dela, saj jc od uspešnosti dela odvisen dohodek. V KLI smo izvolili delegate v samoupravne interesne skupnosti V naši delovni organizaciji bo imela TOZD žaga 16-član-sko delegacijo, ostale TOZD (drobno in stavbno pohištvo, ter delovna skupnost skupnih služb) pa 20-člansko delegacijo. Delegacije: v TOZD žaga Alojz Albreht, Jože Istenič, Pavle Jereb, Franc Kolar, Adolf Koržan, Franc Logar, Maks Mivšek, Alojz Malovašič, Jože Leskovec, Janez Lukan, Anton Mivšek, Janez Slabe, Franc Matičič, Janez Novak, Alojz Rušnik, Valentin Sivec v delovni skupnosti skupnih služb Danilo Mihelčič, Karel Istenič, Frant Košir, Marjan inž. Debevc, Pavle Gostiša, Marjan Gutnik, Boris Katalinič, Japez Lukan, Anton Mohar, Janez Rihbergar, Alojz Pintarič, Olga Mihevc, Andrej Mihevc, Milan Rupnik, Iva Šparemblek, Erika Štempihar, Anica Uršič, Marija Kreč, Adem Arhaudovič v TOZD drobno pohištvo Stane Ćuk, Bernarda Arhar, Jana Petkovšek, Branko Ko-renč, Silva Menart, Antonija Mivšek, Jože Slabe, Peter Skvar-ča, Anton Bovha, Stane Pakiž, Ivana Rovan, Franc Gostiša, Viktorija Skvarča, Jelka Mer-lak, Kristina Lukan, Mirko Bošnjak, Igor Ciglarič, Dragana Cučič, Ida Gene . v TOZD stavbno pohištvo Štefka Ložnar, Janez Turk, Alojz Mrak, Vilma Rupnik, Janez Grom, Tomaž Dolenc, Anton Maček, Marinka Trček, Vera Verbič, Marija Mihevc, Marija Korenč, Anton Dolenc, Andrej Jereb, Ivan Simšič, Igor Pfajfar, Janez Corn, Ivan Fran-kovič, Franc Ileršič, Anton Ćuk, Rihard Bogataj. Prva seja delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb je bila 16. decembra 1074. Na njej so delegati izvolili vodje delegacij, in sicer: - v TOZD žaga je vodja delegacije Maks Mivšek, - v TOZD drobno pohištvo Anton Bovha, - v TOZD stavbno pohištvo Janez Corn in - v delovni skupnosti skupnih, služb Iva Šparemblek. Tedaj so določili delegate za 1. sejo skupščine posamezne samoupravne interesne skupnosti, ki je bila v ponedeljek, 23. decembra 1974. In končno potrdili so sporazum o oblikovanju konference delegacij, v kateri se združuje po 5 delegatov delegacije v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb. Stalni člani konferenc, ki sestavljajo istočasno tudi delovno predsedstvo, so vodje delegacij v TOZD in DSSS, medtem ko se ostali delegati menjajo iz vrst izvoljenih delegatov v osnovni delegaciji. Konferenca tudi določi, kateri delegati bodo odšli na sejo skupščine posamezne samoupravne interesne skupnosti. Konferenca delegacij obravnava gradiva, ki so ji predložena, usklajuje stališča temeljnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter oblikuje skupno stališče. Stališča oblikuje s sporazumom vseh delegatov oziroma z najmanj dvotretjinsko večino glasov vseh delegacij. Delovno predsedstvo konference skrbi za sklicevanje in vodenje zasedanj konference, oblikovanje predloga sklepov in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri kon -ferenca delegacij. Predsedujoči član delovnega predsedstva podpisuje pooblastila delegatom. Delegat v konferenci mora o svojem delu in o delu konference sproti obveščati svojo TOZD prek svoje delegacije. Sedež konference je v delovni skupnosti skupnih služb, zato je vodja te delegacije odgovoren za izvrševanje administra-tivno-tehničnih nalog v zvezi s sklicevanjem in delom konference. O. M. BERITE »LOGAŠKE NOVICE« SPREJETJE GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 1975 V drugi polovici decembra lani so bili zbori delovnih ljudi, ki so obravnavah in potrjevali predlog gospodarskega načrta za leto 1975. Načrt vsebuje vse elemente in merila, po katerih bomo v naši delovni organizaciji v naslednjem letu delali in obračunavah vse rezultate dela. Poglejmo, kako bo z realizacijo in skladi v posameznih TOZD? Žaga Drobno pohištvo Plastika Montaža na stavbah Stavbno pohištvo Pomožne dejavnosti Menza Realizacija 45.043.000.-din 84.217.770.-din 17.277.300.-din 4.684.224.-din 99.502.175.-din . 18.019.900.-din 2.125.290.-din 270.869.659.- din Skladi 1.806.000.-d» 202.000.- din 1.228.000.- dia 570.000.- din 5.803.000.-din 1.295.000.-din 10.904.000.-din Skupaj DO ' Za osnovo pri sestavi gospodarskega načrta smo upoštevali: - razpoložljivo število produktivnih ur, - normative porabe časov, osnovnega in pomožnega materiala, za posamezne vrste izdelkov, količine predvidene porabe osnovnega in pomožnega materiala smo ovrednotili po predvidenih planskih cenah, ki naj bi veljale v letu 1975, - splošne stroške smo upoštevali na osnovi doseženih v letu 1974 z delnim povečanjem, medtem ko smo amortizacijo in investicijsko vzdrževanje, pogodbene in zakonske obveznosti, regres za organizirano prehrano planirah v skladu z zakonskimi določili. Pričakujemo, da bo naš gospodarski načrt tudi uresničen, seveda v primeru, da ne bo občutnih težav s prodajo naših proizvodov na domačem in tujem trgu. Će bodo te težave nastopile, tedaj računajmo na slabši rezultat; v tem primeru bo treba narediti sanacijski načrt, poiskati vse možnosti, da te težave v večji meri ne bodo vplivale na naš postavljeni cilj. TATJANA ŠTIRN KOMU NOVA STANOVANJA? Samoupravna stanovanjska skupnost Logatec - SE za družbeno pomoč objavlja prednostno listo za stanovalce v stolpiču L-20, v soseski S-11 (na „Furlanovem"). V skladu s 14. členom pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi SE za družbeno pomoč SSS Logatec je prednostna lista naslednja: I. 1 garsonjera - Ana NAGODE (NZD) II. 1 enosobno stanov. - Justi ŠEMROV (Valkarton), Miroslav MAJNIK (ZB) III 1 dvosobno stanov. - , Marija BOHAR (Emona), Marija BIZJAN (KLI), Ivan, Marija FRANKOVIĆ (KLI), HUSEIN, Naza MAHMUTOVlC (KLI), Sonja ŽELEZNIK (Gostinski šolski center) IV. I trosobno stanov. - Janez, Bernarda ERŽEN (Valkarton in SAP), Marija GORSE (KLI) LETO NAOKOLI 1. Leto zdaj je naokrog, v novo smo stopili; Kdaj pa kdaj nam spet nazaj uhajajo spomini. Srečanja so vsa minila in želimo si močno, da še bi se ponovila le če denarja bo za to! Prvi nas je vse zastopal v kulturi naš oktet, se v Pivki je predstavil odpel je pesmi pet. lesariada kaže nam, da brez treninga „in gnarja' šli na klop bomo sedet. Ni vsakdanje naše delo, brez nesreč nam pač ne gre, ni največja to nesreča, če Boštjanček vsede se! Kaj bo varnostni govoril, saj za vince dal mi ni. Kdo le videl je junaka, ki več vinca pil ne bi. Zdaj pa zima je pred vrati in ne vemo kdaj prav prišel nam špet prepevat bo oktet.... Zdaj nam pojejo drugače nič na smeh nam več ne gre, dasi Peter jezno skače, plan prodaje v temi je. 2. Kaj gasilci so slavili, kaj gasili so tako, da edino le gasilke, pridobile so zlato. Tekmovale so v Velenju; ker jih družil je polet, znanje z nekaj športne sreče, je plaketa naša spet. - :6> 3. V preteklem letu družno, liter praznili so bučno. V delavnici se ve, nihče vedeti ne sme. Vsak kozarec je imel, le nekdo je tam sedel brez kozarca in pijače terocejal sline v prazno . .. Pa se mojster je prikazal in zapretil je tako: „Disciplinsko vas bom tožil, vsak dobil bo, kar mu gre!" Tisti nekdo pa poskoči, se huduje in kriči: „Pil in kršil nisem reda, le zakaj bom kaznovan!" Mojster pa mu modro reče: „Kot ostali tudi ti! Če že nisi, bi lahko kozarec spil kot so ga vsi!" 4. V Kališah prav veselo, se je v parih vse vrtelo. Vrisk in petje, smeh povsod, srečanj takih ni vsak bod. 5. Naš Boštjan za mizo pade alkohola ne trpi, in smehljaj se mu ptikrade, glasno zase govor i: „0, Boštjan, saj nisi šema, jubilant si, da ni kaj, vinček tekel bo po grlu, če ga le imel bom kaj!" 6. Smo sedeli in sedeli. .. kdo le investiral bo, kdo ponudil nam roko, pa čeprav v SOZDU smo. V drugem športu manj je sreče; 7. Tak elan kot smo imeli bil v korist nam je zelo! O, ko le naprej bi še imeli standard in ozimnico. 8. Zdaj se drsamo po ledu -. in previdnost z mnogo čim, da med nami in sosedi ne bo treba miloščin. . Kljub vsemu temu v novem letu optimisti smo prav vsi. Z razno raznimi obeti spet na delo smo prišli. Konec dober, dobro vse, ■ zdaj si sezimo v roke. .. MERCATORJEVIH 25 LET V novembru in decembru lani so se zvrstila "praznovanja 25-letnice delovnih uspehov veletrgovine Mer-cator iz, Ljubljane, ki ima svoje poslovalnice posejane daleč po naši ožji in širši domovini Tudi na Logaškem nam prodaja življenjske in druge vsakdanje potrebščine skoraj izključno Mercator v svojih številnih poslovalnicah. Na slavnostnih ■ srečanjih . posameznih TOZD so bila podeljena tudi jubilejna odličja 16-letnikom, 20-letnikom in najstarejšim jubilantom, tistim, ki pri Mercatorju delajo že četrt stoletja. Jubilantom so izrekali priznanje najvišji vodstveni predstavniki Mer-catorja; Pevski oktet Logatec pa je s svojim izbranim programom pozdravil in počastil jubilante v TOZD Ljubljana-Polje, TOZD Rožnik in TOZD Logatec. MaS PRAZNOVANJE ZRVS Na predvečer dneva JLA je bila v veliki dvorani Narodnega doma Logatec organizirana proslava v počastitev armadncga praznika. V programu so nastopili člani gledališke skupine „Mladost" pod vodstvom Rudija Čamernika, Šolska rrfladina in Pihalni orkester Logatec. Na družabnem srečanju članov združenaj rezervnih vojaških starešin v hotelu Krpan pa je nastopil s programom vojaških in partizanskih pesmi Pevski oktet Logatec z reci-tatorjcm Janezom Podjcdom. j^a<, ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL LOGATEC, NOTRANJSKA 14 razpisuje za leto 1975 30 srebrnih Priznanj Osvobodilne fronte, ki jih bomo podelili za območje občine Logatec ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda -27. aprila 1975. Priznanje bomo podelili posameznikom in organizacijam na območju občine Logatec za dosežke trajnejše vrednosti v družbenopolitični dejavnosti, razvijanju samoupravnih odnosov in uveljavljanju revolucionarnih tradicij Osvobodilne fronte. Žirija bo predvsem upoštevala delovne ljudi, občane in njihove organizacije, ki so se posebno izkazali in so se dejavni pri uresničevanju idejnopolitičnih nalog SZDL v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, organizacijah združenega dela, samoupravnih in družbenopolitičnih skupnostih, še posebej pa pri socialistični vzgoji mladine. Pri tem bomo upoštevali tudi mlajše družbenopolitične delavce. Izbrali bomo zlasti .tiste, ki za svoje družbenopolitično delo še niso dobili pomembnejših družbenih priznanj, odlikovanj ali nagrad. Predlog za srebrna priznanja OF naj pošljejo predlagatelji (družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela, društva in drugi družbeni dejavniki) komisiji za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Logatec do 15. 2. 1975. UVI uveljavljanje ustavnih načel V novembru lani so stekle vse kandidacijske priprave za volitve delegatov v samoupravne interesne skupnosti v občini Logatec; v decembru so se zvrstile volitve delegatov v organizacijah združenega dela ter v krajevnih skupnostih. Konec decembra so zasedale &upščine vseh SIS. Potem ko so skupščine sprejele poslovnike, so izvolile še svoja vodstva. Predloge kandidatov za vodilne voljene funkcije v SIS je pripravil koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Logatec, potem ko je sprejel kadrovsko opredelitev do nosilcev vodilnih voljenih funkcij. Za vodilne funkcije posameznih SIS so bih izvoljeni: 1 • Skupnost za osnovno izobraževanje 'van Ivanuša predsednik skupščine Dušan Tollazzi predsednik izvršnega odbora (10) ■*°že Milavec predsednik zbora uporabnikov Martina Comino predsednica zbora izvajalcev 2. Skupnost otroškega varstva Rožena Pekarovič predsednica skupščine Vika Mesec predsednica 10 3 Skupnost socialnega skrbstva Majda Osterc predsednica skupščine Majda Drašler predsednica 10 4- Skupnost zdravstvenega zavarovanja j*°gomir Ajdič predsednik skupščine Marjeta Puntar predsednica zbora uporabnikov krnil Čik predsednik zbora izvajalcev ,ya Sparemblck predsednica 10 ' Kulturna skupnost Silvo Hodnik predsednik skupščine ^jze Rauch predsednik 10 4 6- Telesna kulturna skupnost Samo Oblak predsednik skupščine Andrej Logar predsednik 10 '« Konferenca delegatov skupnosti za zaposlovanje 'van Oštir predsednik konference 8- Konferenca delegatov skupnosti za invalidsko pokojninsko zavajanje B'ažo Glavatovič Ma£ Stipendije iz sklada združenih sredstev j skupna komisija in izvršni odbor, ki podeljuje štipendije iz skla-p ^Yruženin sredstev pri skupščini občine Logatec, je podelil Stini« Me..vsem> ki so vložili ustrezno prošnjo in vso ostalo doku-$tjn,ac'j°' k' J° Je bilo treba predložiti poleg omenjene prošnje. Pendija se ni podelila trem prosilcem, ker dohodki družina pre-Sajo.na posameznega člana 1.800 din. ]o,.r Vsemi štipendisti in njihovimi starši je bil v mesecu decembru noy 0r8aniziran sestanek, na katerem se je podrobno tolmačila izr * Potika štipendiranja in s tem v zvezi tudi novi kriteriji za *tin . osnovne štipendije vsakega štipendista. Na sestanku so sPr r'Sti star$i tu^ podpisi' pogodbo o štipendiranju in s tem eJcli določene obveznosti. Roman DODIC Kalce Milena REHBERGER Logatec Miran ZELJKO i Logatec Gregor MEZE Logatec' Helena MIVSEK Logatec Mojca JERNEJCIC Logatec Mija TOMAZIN Logatec Ingrid GLADEK Logatec Tatjana UR BAS Laze Antonija BRADlSKG Hlevni vrh Marjan JERJNA Logatec Ferdinand KRVINA Logatec Marija LOGAR Rovte Tomislav KOBASIC Stud. nas. Alenka MOHAR Logatec Franci MESEC Logatec Matjaž KEK Logatec Božo VATOVEC Logatec Miha FERJANCIC Logatec Melita ARHAR Logatec V.mil a TI VAN Logatec Valentina J ERI NA Logatec Boris HODNIK Logatec Miro TREVEN Rovte Mojca SKUBIC Logatec Van da JERNEJClC Laze Karmen RŽE K . > Laze Tomaž TOMAZIN Logatec Zmago KRIZMAN Logatec Mojca MERLAK 'Zibrše Milena MENARD Logatec Dragomir LAZAR Rovte Janez MODRIJAN Rovte Srečko LIKAR Logatec Nadja FRELIH Logatec Rajka CERNIGOJ Kalce Jolanda KRANJC Kalce Marija ROVAN Logatec Zvonka LOSTREK Logatec Maja KORENC Logatec Slavko ALBREHT Logatec Darja JERINA Logatec TS - strojni odd. 430,00 TS - kemijski odd. 301,00 TS - strojni odd. 332,00 Gimnazija 345,00 Gimnazija 366,00 ESS 395,00 ESS • 388,00 Gimnazija 434,00 SS za med.sestrc 93,00 Gimnazija 589,00 Gimnazija 344,00 TS - šibki tok 493,00 ESS -571,00 FNT - teh. fizika ' 1.200.00 Upravno admin.šola 600,00 TS - šibki tok 600,00 FSPN - novinarstvo 570,00 TS - papirni odd. 600,00 TS - elektro 373,00 VSZD - fizioterapija 725,00 Šola za oblikovanje 363,00 Sr. medic, šola pediatr. 600,00 Ekonom, fakulteta 427,00 TS - šibki tok 592,00 Gimnazija 329,00 Gimnazija 370,00 VSZD - med. sestre 469,00 TS - lesna smer 337,00 Gimnazija 364,00 Gimnazija 236,00 SS za med.sestre 271,00 TS - šibki tok t 5-20,00 SC za blag. promet 616,00 TS - papirni odd. » 600,00 VŠ za soc. delavce 830,00 SS za med. sestre 400,00 Sola za labor. tehnike 567,00 Sola za labor. tehnike 400.00 Gimnazija 450,00 Gimnazija 450,00 TS-jaki tok ■ 418,00 Gimnazija 450,00 Višina štipendije je odvisna: od osebnih prejemkov staršev štipendista na območju občine Logatec. Vse ostale dijake in študente vabi skupna komisija in izvršni odbor, da čimprej vložijo prošnje za podelitev štipendij. Komisija, bo naknadno prispele prošnje obravnavala v mesecu januarju 1975. , Andrej KRMAVNAR A0*MKRINA &u,Ca ZUST **ka VIDMAR Laze Logatec Logatec Logatec Gimnazija TS - papirni odd. Gimnazija Administrat.šola 385,00 315,00 495,00 368,00 filmski program 22.1. 24.-26.1. 2^-26.1. 29.1. 31. 2.11. 1.-2.II. 5.11. 7. -9.II. 8. -9.II. 12.11. 14. —16.11. 15. -16.11. 19.11. 21. -23.II. 22. 23.11. 26.11. ameriška barvna kriminalka POLICIJSKA ZNAČKA 373 španski barvni akcijski film MAFIJA PROTI INŠPEKTORJU TIBSU francoska barvna sexi komedija SEX SHOP angleški barvni thriller PRIVIDI ameriška barvna pustolovka KLAN JUKA ANDERSONA ameriški barvni akcijski film SLAUGHTE- ROVA VELIKA BITKA ameriški barvni ljubezenski film METULJI SO SVOBODNI ameriški barvni vestem DIVJA PETERICA italijansko-nemška barvna grozljivka DRACU-LA PROTI FRANKENSTEINU franc. barvna drama AMERIŠKA NOČ ameriški barvni akcijski film MAR1ANIN TAJNI SAFE italijanska barvna drama PREPOVEDANE STRASTI špansko-nemška barvna pustolovka VELIČASTNI TONY CARRERA ameriška barvna drama STEZA SLONOV ameriška barvna kriminalka LOPOV, KI Jf PRIŠEL NA VEČERJO francoska barvna kriminalka SIN PLANIRANJE — USTAVNA PRAVICA IN DOLŽNOST VSEH DELOVNIH LJUDI Z letom 1975 se bo končalo plansko obdobje 1970-1975. Temu obdobju, vsaj kar se planiranja tiče, ni bito v naši občini posvečeno dovolj pozornosti. Takoimenovani nosilci planiranja (delovne organizacije, KS itd. še sedaj nimajo srednjeročnih planov). Tudi občina kot družbenopolitična skupnost nima družbenega plana. Takoj velja poudariti, da se v novem planskem obdobju 1976-1980 naša družbenopolitična skupnost planiranju enostavno ne bo mogla izogniti in se bo morala vključiti v celoten sistem planiranja, ki se predvideva v Sloveniji in Jugoslaviji. Zakaj? Iz ustavne opredelitve planiranja se vsem delovnim ljudem v TOZD, SIS, KS daje pravica in dolžnost, da za ustvarjanje boljših življenjskih pogojev samostojno sprejemajo plane in programe dela, ki jih usklajujejo * plani družbenopolitičnih skupnosti. Izhodišče družbeno gospodarskega razvoja občine Logatec za obdobje 1976-1980 je planski dokument, kjer so obravnavani globalni elementi srednjeročnega družbenoekonomskega razvoja občine. Tej fazi planiranja bo sledila najpomembnejša faza, to je preverjanje realnosti in usklajevanje programov vseh samoupravnih nosilcev planiranja. Na podlagi sinteze razvojnih programov nosdcev planiranja bo izdelan osnutek družbenega plana občine Logatec za razdobje 1976-1980. Planiranje v občini se bo odvijalo istočasno na vseh ravneh od TOZD in KS do OZD,, SOZD in SIS ob istočasnem sprejemanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Za izdelavo izhodišč so poleg ocene sedanjega stanja družbeno gospodarskega razvojax občine Logatec tvorili osnovo še naslednji dokumenti: - parcialne razvojne usmeritve za posamezna področja samoupravnih nosilcev v občini, regiji in republiki, - razvojne smeri, ki so bile že sprejete s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, - dognanja po razvojnih trendih, bilančnih razmerjih in strukturnih odnosih, ki se direktno ali indirektno nanašajo na območje občine, - usmeritve, ki izhajajo iz izhodišč za sestavo republiškega srednjeročnega plana, - razvojne usmeritve družbenopolitičnih organizacij v občini, - usmeritve X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS, - temelji nove ustave. Najvažnejši problemi stanja in bodočega razvoja Pri oblikovanju ciljev in nalog razvoja občine v prihodnjem srednjeročnem planu imajo bistven poudarek težnje za konstantno pospeševanje razvoja samoupravne socialistične družbe, v kateri ima afirmacija človeka in .vsestranski razvoj njegove osebnosti, njegovih . materialnih in drugih razmer osrednje mesto. Naloga bodočega srednjeročnega plana občine Logatec za obdobje 1976-1980 je, da opredeli naloge in cilje, ki jih bo možno uresničiti. Najpomembnejše naloge in cilji a) Nadaljnje dograjevanje politično gospodarskega sistema ih samoupravnih odnosov. Delegatski sistem bo treba razvijati po vsebinski plati do popolne uveljavitve. Samoupravljanje, nc poenostavljeno, temveč dejansko v duhu ustave, predvsem pri odločanju o delitvi ustvarjenega dohodka, moramo dosledno uvesti v vse TOZD, tudi tiste, ki se združujejo v OZD, s sedežem izven občine. b) Občina Logatec se v zadnjih letih priključuje k srednje razvitim občinam v Sloveniji in ima večjo rast družbenega produkta kot republika Slovenija. Razvijati se hitreje v prihodnjem 5-letnem obdobju pa bo možno z naslednjimi pogoji: 1. da bomo razvijah in prilagajali tehnologijo razvoju doma in v svetu v ključnih delovnih organizacijah (Valkarton in KLI), 2. da si bomo prizadevali maksimalno oplemenititi z delom surovino, ki jo daje gozd, 3. da bomo skrbeli za ustreznejšo strukturo zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu, 4. da bomo znali bolje izkoristiti geografski položaj občine v turizmu in gostinstvu, zlasti ob izboljšani prometni povezavi S - J, 5. da bomo na vseh področjih vključevali integracijske procese (kmetijstvo, gozdarstvo - lesna industrija, konfekcija), 6. da bomo racionalno gospodarili s kmetijskimi in gozdnimi površinami, da bomo v prizadevanjih za varstvo okolja sodelovali s konkretnimi akcijami, 7. da bomo nadoknadili deficit v komunalni opremljenosti, 8. da bomo skladno z naštetim razvijali tudi ostala področja, kot npr. stanovanjsko izgradnjo, socialno skrbstvo, zdravstvo, izobraževanje, otroško varstvo, kulturo in telesno kulturo kot sestavne dele kompletnega človekovega zadovoljstva in počutja. Celovita projekcija razvoja a) Analiza dosedanjega razvoja 1970-1974 Za bivšo občino Logatec (združeno z Zirmi) je značilno, da se je nominalna rast družbenega produkta gibala v okviru rasti družbenega produkta Slovenije. V zadnjih letih (1971, 1972, 1973, 1974) pa ugotavljamo, da je rast družbenega produkta hitrejša kot znaša republiško povprečje. Tako je družbeni ' produkt leta 1966 rastel v občini po stopnji 118%, v republiki 120%, leta 1972 133 %, SRS 123%, leta 1974 145 %, SRS 135%. Rast družbenega proizvoda v občini Ix)gatec Logatec 1970 1971 1972 1973 1974 DP v tisoč din 78.320 95.742 127.782 191.983 280.000 Na to pospešeno rast družbenega proizvoda v zadnjih letih predvsem vplivajo nove proizvodne zmogljivosti v industriji' (Valkarton) in pospešena rast v ostalih dejavnostih.. V letu 1974 ocenjujemo, da bomo v občini imeli ca. 60 S mili- jard bruto družbenega produkta, ca. 28 milijard družbenega produkta in 26 milijard ND. V strukturi družbenega produkta ima največji delež industrija, ki je v letu 1970 udeležena z 48,1 %, leta 1972 52, %, leta 1973 55,5 %. * V industriji je v letu 1972 bila lesna industrija udeležena 66,6 % v družbenem proizvodu, v letu 1974 pa le 52 %. Skupni delež družbenega proizvoda, ki ga imata KLI in Valkarton leta 1974 v višini 14,4 milijard, predstavlja 93,8 % DP v industriji. Struktura družbenega produkta v industriji po delovnih organizacijah občini Logatec v letih 1970, 1971 in 1972 skupaj Po letu 1970 nastanejo močni premiki v investiranju. Zgradila se je nova tovarna Valkarton (370 milj.), žaga na KLI (1 milijarda). Zlasti opazen premik smo po letu 1970 napravili na negospodarskem področju. Dokaj zanemarjeni družbeni standard se je začel programsko dvigati z gradnjo zdravstvenega doma in šolskih objektov. V te objekte je do leta 1974 vloženo 1,5 milijardo SD. Najmanj sredstev smo v preteklem obdobju investirali v trgovino, gostinstvo s turizmom in v kmetijstvo. Za trgovino in za gostin- LETO Skupaj DP v industr. KLI Konfekcija Valkarton in Žito 1972 1973 1974 66.486 106.523 154.000 44.285 66.303 80.000 4.844 6.410 9.500 1 17.257 33.810 64.500 Struktura: ✓ 1972 1973 1974 1000 1000 1000 66,6 62,2 52,0 7,4 6,0 6,2 26,0 31,8 41,8 Izredno skokovito narašča družbeni produkt v Valkartonu. Iz TOZD ima v planu povečati obseg proizvodnje od sedanjih 20.000 ton na 50.000 ton. Valkarton bo takšen obseg proizvodnje dosegel z relativno majhnim povečanjem zaposlenih. KLI - naše največje podjetje, čeprav vsa leta povečuje obseg proizvodnje in dohodek, ima trenutno težave s surovino in s prodajo izdelkov na tujem trgu, na katerem je od 1. 1. 1973 več kot polovico proizvodnje izvažal. t stvo velja, da sta s kapacitetami dokaj revna in zato ne moreta optimalno izkoristiti možnosti, ki se ponujajo v logaškem prostoru. Na področju komunalne ureditve in stanovanjske izgradnje je za preteklo obdobje značilno poleg pomanjkanja sredstev tudi premalo načrtovanja. Za obdobje po letu 1970 je bistveno spoznanje, da bo občina hitreje napredovala le, če se bo čimbolj skladno razvijala na vseh področjih. S tem ko skušamo nadoknaditi zamujeno na negospo- v tisoč din LETO 1970 1971 1972 SKUPAJ 65-69 70-72 DP v občini 78.320 95.742 127.782 440.579 301.844 (izkoč.prom.) Invest.skup. 12.448 26.076 13.237 Verižni ihd. 209,5 50,8 40.943 51.761 Udeležba inv. v DP 15,9 27,2 10,4 9,3 17,2 Značilno za obdobje do leta 1970 je tudi, da je bila udeležba investicij v družbenem proizvodu precej nižja kot v republiki (1968 občina 12 %, SRS 22 %) v letu 1972 pa investicije že dosežejo 95 % družbenega proizvoda, seveda na račun avtoceste. Do leta 1970 velja poudariti, da smo odločno premalo vlagali v investicije in da je pomanjkanje Finančnih sredstev občutilo gospodarstvo in negospodarstvo. VERIŽNI IND. 122,2 133,5 150,2 145,9 Slovenija 128 123 123 125 135 Udeležba investicij v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe v družbenem sektorju v celotne družbene proizvode v občini Logatec Struktura udeležbe posameznih dejavnosti v celotnih investicijah v darskem področju, v investirali, m načrlneje gradimo družbena sl.uu>' vanja in poskušamo razumeti nujnosti človekovega delovanja na kulturnem in telesno kulturnem področju, pa smo vendar premalo pozorni na kadre, kijih imamo in »i bi jih morali imeti. Od teh pa je odvisen naš nadaljnji napredek. Pomanjkanje ustreznih kadrovi« prisotno na vseh področji"1' Značilnost dosedanjega gospoda*' , skega razvoja je bila v naslednji* trendih: 1. Pri dislociranih obratih je premalo prisoten vpliv delavcev fl* razširjeno reprodukcijo iz dohodW' ki je bil realiziran na obmoČj" občine. 2. Boječi poskusi integracij n* ravni občine in izven nje pri sam0' stojnih delovnih organizacijah. b) Projekcija bodočega razvoja Ce hočemo v prihodnjem pctle'' nem obdobju doseči raven srednj* razvitih, oziroma če se hočem" vključiti med razvite, se moram« razvijati hitreje kot v poprečju republika Slovenija. Logatec (1970,1971,1972) Industr. in rudarstvo Kmetijstvo Gozdarstvo Gradben ištvo Promet Trgovina m gost. Obrt Stanov, komunal, dejavnost Kultur, social. dejavnost Družbeni druž. organi in službe Predj/idcna rast družbenega proizvoda v SKUPAJ od tega družbeni sektor °d tega zasebni sektor S tako rastjo družbenega proizvoda bi se občina leta 1980 že prištevala med razvitejše občine Znesek invest. Struktura izločen 51.761 42.844 112 , 1.817 avtocesta 692 162 5.575 482 77 OBČINI 8,5 6,6 100 82,8 0,2 3,5 1,3 0,3 10,8 0,9 0,2 SRS 7,4 7,7 4,5 milijoni SRS Občina družbeni produkt 1975 71.370 302 DP 1980 ,021.16 . 4.44 DP 1975/preb. 39767 39272 (realne cene din) DP 1980/preb. 54821 5540 Obdržati dinamiko rasti v predvideni višini pa terja tudi večjo ude-ksžbo gospodarskih investicij v družbenem proizvodu, ki bi se rriorale približati republiki, to je od 17 % (70-72) na 26%, kolikor jo načrtuje republika za obdobje ■976 1980. Investicije v gospodarstvu naj bi "ile orientirane v boljšo tehnologijo JU manj ni odpiranje novih delovnih ■ficst zaradi izčrpanih rezerv delovne M le Investicije v Kil bi morale slediti Vl'čji stopnji predelave surovin iglav-llv. kar pa narekuje ponovni pretres "SV|>leiiil> mvcsticijjkifl programov ln njihovo uskladite^ glede na stanje surovine in trga. Valkarton mora v boju za osvojitev in za afirmacijo na slovenskem 'r?u povečati proizvodnjo skladno z 2*ralčajočimi potrebam, /a Kon-k 111., |C nujno zgraditi in usposobi nove proizvodne prostore ter °rnogočiti ne samo možnost večje Proizvodnje, temveč predvsem n°rmalne delovne pogoje. Za napredek gostinstva, turizma 'n trgovine najbolj zanemarjenih Področij preteklega razvoja - je 'rh:i angažirati vse dejavnike v ,°čini m izven nje. Za gostinstvo se * pradijo nove kapacitete ob avto-esti. Vendar bi moral Logatec glede l;| položaj že v prihodnjem petlet-n morala kulturna skupnost posvečati strokovnim vodstvom posamezni!1 dejavnosti, zlasti v manjših krajih, ♦ katerih se kulturna dejavnost pO* časneje razvija. Kulturna skupnost bo moral* izdelati ustreznejše kriterije za izv» jalce, zlasti pa upoštevati moralno if materialno' stimulacijo uspešnim skupinam in posameznikom. Zavedamo se, da smo šele n* začetku solidnejšega načrtovanj*! zato bo delo nove skupščine in I še toliko pomembnejše. Naš kulturni standard je skro-men, tega se moramo pri odločanj' dobro zavedati. Usoda nadaljnje)? razvoja kulture je torej v rokah vsel1 nas. JUBILANTI — KSP LOGATEC Konec leta 1974 je delavski svet Komunalno stanovanjskega podjetja Logatec zasedal na slavnostni seji v posebni sobi hotela Krpan. Osrednja točka dnevnega reda je bila namenjena počastitvi tistih delavcev, ki so zaposleni v tej delovni organizaciji 10 oz. 20 let. Dvajsetletnico uspešnega dela je slavil Ludvik Celarc, desetletnico pa so slavili: Vinko Vidmar, Marko Petkovšek, Ludvik Treven, Anamarija Maček, Marta Verdinek, Viktor Treven st., Vinko Klavzar, Ivan Mlinar Cigale in Janez Pivk. Vsem jubilantom sta izrekla priznanje predsednik DS Leopold Novak in direktor Igor Pfajfar. Poleg čestitk in jubi- lejnih nagrad so bile slavljencerK izrečene želje za kar najuspe* nejše nadaljnje delo v KS' Logatec in za vso srečo v df' žinskem življenju. ^ j '--T-^ LOGAŠKE NOVICE - glasilo kombinata lesno predelovalne industrije Logatec. Ureja uredniški odbor: dipl. inž. Samo Oblak, Remigij Jerman, oec-Tatjana Stirn, Slavka Loštrek, Olga Mihevc, inž. Miro Gantar Oblikovalec: Janez Maček. Odgovorni urednik: Albin Čuk-Tehnična ureditev: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Tisk: ČZP Ljudska pravica, Ljubljana. Po pristojnem mnenju št. 421-1/73 oproščeno plačila temeljnega davka od pro-^meta proizvodov.