Poitni urad 9021 Celovec — Verlagapostamt 9021 Klagenlurt
tzhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Pocameinl !xvod 1.50 šil., mesečna naročnina 5 šilingov
P. b. b.
S
Letnik XXVH.
Ceiovec, petek, 29. $eptember 1972
Štev. 39 (1576)
Peščica dvojezičnih napisov razburja duhove na Koroškem
Ob takšni misninosti
bo pot do združene Evrope še zeio doiga
Dokaz zreiosti, kot ga te dni doživtjamo na Koroškem, je gotovo vse prej kot razveseijiv. Reakcija na prve dvojezične krajevne napise kaže, da smo v naši dežeii še zeio daieč od tega, da bi v miseinosti in v vsakdanji praksi zaviada! duh resnične strpnosti, iskrene pripravijenosti za medsebojno spoštovanje in tvorne voije do mirnega sožitja. Današnja stvarnost na Koroškem je v očitnem nasprotju z načeti toierance, demokratičnosti in široke odprtosti v svet — ob takšni stvarnosti in miseinosti pa bo pot do združene Evrope še zeio doiga.
Kakor smo kratko poročati že v zadnji števitki našega tista, so prejšnji teden v nekaterih občinah oz.
Vaseh na južnem Koroškem namestiti prve dvojezične krajevne napise. To so napisi in kažipoti na dežetnih odnosno državnih cestah, ki jih postavtja cestna uprava, medtem ko vaških napisov, za katere so pristojne občine, dostej še niso namestiti.
Čeprav je bito vsega skupaj po-stavtjenih te nekaj desetin dvojezičnih napisnih tabet, je v dotočenih krogih v dežeti završeto, kakor da bi bita domovina spet v nevarnosti. Večinoma v okritju noči, deto-Tta pa kar ob betem dnevu so se neznani in tudi znani storite! .junaško* spraviti nad napise. Njihova protizakonita, vendar za doto-^ene tjudi očitno .domovini do-Padtjiva in zastužna* aktivnost je segata od mazanja, odstranjevanja 'n razstretjevanja tabet vse tja do Ononimnih groženj z bombnimi otentati na dežetno vtado in sto-Vensko gospodinjsko šoto. Varnostne obtasti so odredite poostrene Vkrepe in so nekaj storitcev tudi zasačiti .pri detu" (vendar še ni znano, če in kako bodo kticani na odgovornost). Ktjub vsemu pa se tov na dvojezične napise nadatju-te in detavci cestne uprave komaj stegnejo podnevi očistiti ter nadomestiti totiko tabet, kotikor jih na-stednjo noč ponočni aktivisti spet Premažejo ati odnesejo.
Kako dotgo se bo ta žatostna in *a koroške razmere značitna igra še nadatjevata, ne ve nihče. Pa to niti ni odločitno. Mnogo bot) važno to vprašanje, kdaj bo končno prt-Mo do mbetnega preporoda, kdaj °o tud) na Koroškem zavtadata no-sodobna mtsetnost! Taka mtset-namreč, ob kaler) se nthče več "o bo zgraža), če bodo na jeztkov-"o mešanem ozemtju napts) v obeh
jezikih, če bosta oba naroda živeta in se razvijata v resnični enakopravnosti, kakor jo zagotavtjajo jasna in nedvoumna dotočita ustave in mednarodnih pogodb.
Ravno v teh dneh pa dogodki okoti dvojezičnih napisov spet do-votj prepričtjivo kažejo, da smo na Koroškem še zelo daleč od take miselnosti. To ne vetja samo za neposredno aktivnost mazačev, marveč prav tako ati še botj tudi za najraztičnejše .spremtjevatne oko-tiščine*.
H Če se spomnimo, kako je pretežni det koroškega nemškega tiska in sptoh koroške javnosti ogorčeno reagirat, kadar je bito v zadnjih tetih z dodajanjem stovenskih krajevnih imen opozorjeno na ne-izpotnjene obveznosti Avstrije glede dvojezičnih topografskih napisov, potem moremo ob sedanjem zadržanju istega tiska in iste jav-
nosti ugotoviti te eno: na Koroškem vtada dvojna morata. Zdaj namreč ni več govora o .ekstremistih", sedanje obsojanje nezakonite dejavnosti je zelo plehko, v kotikor med vrsticami sptoh ni zaslediti znake razumevanja in četo odobravanja.
H Oglašajo se razni avtorji pisem bralcev, ki svojo nacionalistično ožino skušajo prikriti za .argumenti", da Slovenci brez izjeme dobro poznajo nemška imena krajev in zato dvojezični napisi sptoh niso potrebni. Če take čudne .demokrate" potem kdo opozori na njihovo dvotičnost, ko se glede Južne Tirotske postužujejo povsem drugačnih merit, pa užatjeno zakričijo, da med koroškimi Stovenci in južnimi Tirotci vendar ne more biti primerjave. Pri tem očitno pozab-tjajo, da je tako raztikovanje med eno (.manjvredno") in drugo (.večvredno*) manjšino že samo po sebi nedemokratično, da to ni nič drugega kot izraz prepotence tjudi, ki še vedno mistijo v kategorijah her-renvotkovske vzvišenosti nad drugimi narodi.
H To vetja tudi za vse tiste .znanstvenike", ki zdaj pri iskanju .krajevno običajnih* imen stoven-sko jezikostovje posiljujejo s .poti-tičnimi rešitvami", da bi v smistu vindišarske teorije četo s topograf-
Ortsende
von
Ludmannsdorf

skimi označbami .dokumentirati", kako se koroški Stovenci .raztiku-jejo" od ostatih Slovencev. Pri tem se niti ni čuditi, da tako početje rodi spakedranke, ki so za Slovence naravnost žatjive, za avtorje same pa spričevato njihove popotne strokovne nesposobnosti. Zato je tistim, ki take budatosti skušajo znanstveno zagovarjati in utemeljevati, možen samo naslednji nasvet: čim-prej naj vrnejo šotnino in postanejo (v kotikor niso že zdaj) aktivisti Heimatdiensta, kajti resni znanosti so te v sramoto.
H Ztasti pa je ob sedanjih dogodkih značitno zadržanje znanih protislovenskih organizacij, ki po zastugi samovotjnega prisvajanja monopota v vprašanjih tako imenovane domovinske zvestobe že vsa desettetja zavzemajo potožaj neke .države v državi*. V kotikor se ne morejo ati upajo javno priznati k protizakonitim napadom na uradne dvojezične napise, za to aktivnost iščejo vsaj opravičito, češ, da gre za razumtjivo reakcijo na .diktat" in za upravičen odpor proti .sto-venskim naktepom". Posamezniki iz teh vrst pa se poizkušajo četo v vtogi prijatetjev Stovencev, vendar s tem ne morejo prikriti dejstva, da je kakršnakoti protistovenska akcija nekdaj in danes predvsem sad semena, ki so ga pred desettetji posejati prav ti krogi in mu pridno pritivati skozi vsa teta — te pre-čestokrat z dovotjenjem in celo ob podpori uradne Koroške.
Resntct na tjubo je treba priznat), da vsaj uradna Koroška zdaj že nehaj časa skuša uvetjavttt novo, botj demokratično potitiko, ki stremi za strpnim tn mirnim sožitjem. Da jt to še ni uspeto v večji meri, doživtjamo ravno v teh dneh, ko se maščuje vse tisto, kar je bito zagrešeno ati zamujeno v pretektosti; ko se kaže, kako šibko je šete zakoreninjena nova misetnost tn kako gto-boko še vedno segajo korenine stare, nedemokratične koroške menta-titete, ki ne prenese niti peščice dvojezičnih napisov.
Prav to pa bi morato biti dovoij resno opozoriio merodajnim činite-tjem, da ne bi ponavtjati napak iz pretektosti. Ziast) ne bi smeti še naprej ostati siepi in giuhi za dejavnost tistih sii, ki pod krinko dozdevne obrambe domovine sistematično zastrupijajo ozračje, v katerem je potem sitno težko najti sprejemijfve rešitve odprtih manjšinskih vprašan). Dotžnost budnosti in potrebne odtočnosti v tej smeri ne izvira samo iz jasnih dotočit čte-na 7 državne pogodbe, ampak pr d vsem tudi it spoznanja, da ugted Avstrije v svetu zavisi v prvt vrsti od tega, kako bo spoštovata in izpotnjevaia obveznosti, ki jih jt nataga mednarodna pogodba.
Poziv viade
koroškemu prebivalstvu
V	zvezi z napadi na dvojezične napise je koroška dežeina v!ada na svoji zadnji seji v torek na prediog dežeinega giavarja Sime soglasno skieniia poziv koroškemu prebivaistvu.
V	interesu pravne državnosti in spoštovanja zakonov ter v interesu mirnega razvoja v dežeii, kjer mora biti prostora za vse dežeia-ne, viada poziva koroško prebivaistvo, naj se distancira od akcij proti dvojezičnim topografskim napisom in od duha nestrpnosti, ki se odraža v teh akcijah, na katere naj odgovori s preudarnostjo in odgovornostjo ter nadaijuje pot vsestranskega sodeiovanja.
Graški jesenski veiesejem
od 30. 0. do 8. JO. 7972 Nad 2J00 razstavT/avcev iz 37 držav
Posebne razstave:
Lovsko orožje
Avtomatske meriine naprave za avtoservise ideatna hotetska kuhinja
3 — Štev. 39 (1576)

29. september 1972
Konzumne zadruge so pomemben faktor
Avstrija je dežeia, kjer je zadružna mise! globoko zakoreninjena. Pri 7,5 milijona prebi-vaicih imamo 4883 zadrug, ki združujejo 2,7 miiijona čianov. Te zadruge so razdeijene na tri skupine. Najmočnejša med njimi je skupina kmetijskega zadružništva. Le ta šteje 1,6 miiijona čianov, pri čemer je vendar posamezni kmet istočasno čian več vrst kmetijskih zadrug, navadno kmetijsko-kreditne zadruge, kmetijsko-biagovne zadruge in mie-karske zadruge. Druga skupina je obrtno zadružništvo, ki združuje nekaj nad poi miiijona čianov. Tretjo skupino pa predstavijajo konzumne zadruge, ki štejejo pičio poi miiijona čianov.
V vsaki teh skupin tudi v industrijsko-konzumni družbi čianstvo narašča. To je dokaz, da tudi v našem času spoznanje, da je zadružna samopomoč in kooperacija edino sredstvo maiih in gospodarsko šibkih proti koncentraciji, ki jo na vseh področjih družbenega živijenja forsira privatni kapitai. Kakor so se v fevdaini družbi 19. stoietja de-iovni ijudje braniii izkoriščanja in izžemanja po poti zadružne samopomoči, tako se po isti poti branijo tudi v industrijski družbi. Načeta so ostaia ista, ie obiike obrambe so se spremenite. Ta ugotovitev je posebno tehtna sedaj, ko mineva sto iet, odkar je bii avstrijskemu pariamentu prediožen osnutek zadružnega zakona, ki je bii skienjen ieta 1873 in ki je v bistvu še vedno v veijavi.
Med glavnimi skupinami zadružništva v Avstriji je gotovo skupina konzumnega zadružništva posebno važna. Na eni strani združuje najširše stoje prebivalstva k skupni gospodarsko-socialni akciji, na drugi pa v optimalni meri posega v dogajanja na čedalje bolj kompliciranem trgu. Zadnjo trditev najbolj predočuje dejstvo, da so avstrijske konzumne zadruge lani dosegle blagovni promet v vrednosti 6,3 milijarde šilingov in da so ga nasproti 1970 povečale za 17,5 odstotka. Ta promet je bil ustvarjen v 1260 poslovalnicah. Med njmi je bilo 9 veleblagovnic, poznanih pod imenom ,FORUM", 66 blagovnic, katerih prodajni prostor je na enoto večji od 400 kvadratnih metrov, in 76 poslovalnic z več kot 250 kvadratnih metrov prodajnega prostora na enoto. 700 prodajaln in poslovalnic je imelo ob koncu minulega leta uvedeno samopostrežbo. Njihov delež na trgovinah s samopostrežbo je znašal deset odstotkov.
Iz teh številk je mogoče povzeti, da se konzumne zadruge času odgovarjajoče razvijajo v smeri koncentracije svoje ponudbe
Delovno
slavje
jugoslovanske mladine
V	Kruševcu je bila zadnjo nedeljo slavnostna akademija, s katero so proslavili 30-letnico prvih mladinskih delovnih akcij v Jugoslaviji.
Jubilejne proslave se je udeležilo več sto brigadirjev iz mladinskega naselja Lomnica in Bovanj pri Sokobanji, prišli pa so tudi številni častni gostje, med njimi visoki predstavniki politiČno-družbe-nega življenja, seveda pa tudi pripadniki raznih nekdanjih mladinskih delovnih brigad. Za to proslavo so pripravili poseben recital iz življenja in dela brigadirjev. Besedilo tega recitala so povezali s filmskimi odlomki in fotografijami z mladinske delovne akcije „Morava 72" ter z odlomki iz Titovega govora o pomenu mladinskih delovnih akcij pri utrjevanju bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi ter pri zbliževanju mladine.
V	letošnji zvezni mladinski delovni akciji „Morava 72" je sodelovalo 3655 mladincev iz vse Jugoslavije, ki so pri gradnji jezu prek Rasine pri Čeliju in Moravici opravili dela za dobrih 6 milijonov dinarjev. Prihodnje leto pa bo mladinska delovna akcija zajela še več brigadirjev.
uveljavljati načela, ki so združena v pojmu ^marketing". Konzumne zadruge so bile v Avstriji prve, ki so upoštevale tržnogospo-darsko načelo industrijske družbe: opazuj trg in ga proučuj — usmerjaj proizvodnjo in ponudbo na to, kar trg danes zahteva in kar bo jutri zahteval. Temu načelu je konzumno zadružništvo v Avstriji tudi še danes zvesto.
Medtem so se s podobno koncentracijo in modernizacijo poslovanja pričela baviti tudi podjetja družb privatnega industrijskega in bančnega kapitala, pa tudi trgovska podjetja obrtniškega zadružništva. Konkurenčni boj med temi skupinami za boljšo ponudbo in za boljši servis se stopnjuje in je čedalje bolj živčen. Nove veleblagovnice pod najrazličnejšimi imeni rastejo po potrošniških centrih kot gobe po dežju. Enako naglo razvijajo svojo posebno ponudbo in svoj servis združenja trgovcev najrazličnejših nazivov.
Ob konfrontiranju s tako koncentracijo tudi konzumnim zadrugam ne preostane drugega kot, da na eni strani ustvarjajo svoja podjetja industrije blaga široke potrošnje ali da kooperirajo s takimi podjetji; na drugi strani pa svojo ponudbo blaga še bolj izpopolnijo in jo še bolj koncentrirajo.
Tej zahtevi avstrijsko konzumno zadružništvo v veliki meri zadošča. Lani je odprlo štiri nadaljnje supermarkete, od katerih ima vsak ob samopostrežbi več kot tisoč kvadratnih metrov prodajnega prostora. Letos bo dograjenih 8 nadaljnjih takih supermarketov, 24 blagovnic z več kot 400 kvadratnimi metri prodajnenga prostora na enoto in 17 poslovalnic z več kot 250 kvadratnimi
metri prodajnega prostora na enoto. Ob tej koncentraciji pa bo letos prenehalo poslovati 128 manjših in nedonosnih poslovalnic.
Zgleden primer koncentracije v avstrijskem konzumnem zadružništvu naletimo v Celovcu. Poleg sedanje trietažne blagovnice gradi .FORUM" v neposredni bližini nadaljnji supermarket s prodajno površino več kot 10.000 kvadratnih metrov in takorekoč s slehernim servisom, ki ga kupci želijo.
Na poti koncentracije ponudbe blaga konzumne zadruge čedalje bolj upoštevajo potrebo proučevanja sedežev svojih supermarketov in blagovnic. Tudi na tem področju so opravile doslej pionirsko delo v trgovski mreži Avstrije. Že od vsega začetka so v svoji dejavnosti upoštevale zlasti območja, ki so imela pogoje za koncentracijo industrije in turizma in ki so kazala, da utegnejo postati srečališče najrazličnejših slojev prebivalstva. Skladno s temi pogoji niso gradile le svoje supermarkete in blagovnice, marveč so določale tudi obseg njihovih prodajnih prostorov in težišča v paleti ponudbe.
Vsa ta prizadevanja organizirane samopomoči potrošnikov zahtevajo tako visoke investicije kakor zvrhano mero odgovornosti, če gre za njihovo odobritev. Kakšnega obsega so te investicije, spoznamo na primeru dunajske konzumne zadruge, ki pričakuje, da bo na osnovi dosedanjih investicij letos svoj promet povečala za 17,2 odstotka na 2,4 milijarde šilingov. Zaradi tega pa bo letos znova investirala 150 milijonov šilingov, to je tri četrtine zneska, za katerega bo svoj promet povečala.
Avstrijsko konzumno zadružništvo zavzema v konzumnem zadružništvu zahodnoevropskih dežel dostojno mesto. Blagovni promet zahodnoevropskega konzumnega zadružništva je 1970 dosegel vrednost 270 milijard šilingov. Če ta znesek primerjamo z 28 tunti, ki jih je 28 pobornikov konzumnega zadružništva leta 1843 v angleškem mestecu Rochedale vložilo kot deležni kapital v prvo konzumno zadrugo na svetu, potem moramo reči: zrno pred 130 leti je pognalo globoke korenine in obrodilo tisočeren sad. Zadružništvo je danes enako kot takrat edini instrument gospodarsko šibkih in odvisnih slojev prebivalstva. Zadružna ideja je danes vredna polnega zaupanja, če dejansko korenini v osnovnem zadružnem načelu pomoči: vsi za enega, eden za vse.

Še vedno lakota na svetu
in v smeri času odgovarjajočega servisa v prid gospodinj kot glavnih kupcev v trgovini na drobno. Prav na slednjem področju so konzumne zadruge opravile pionirsko delo. Že teta 1951 so odprle prvo trgovino oz. poslovalnico s samopostrežbo. Pionirske naloge pa so opravljale tudi pozneje, ko so se po mestih Evrope začeli razvijati supermarketi in ko je bilo tudi v osrčju Evrope treba
Zelo pogosto je slišati, da živimo v blagostanju. Vendar velja to le za del sveta, le za del človeštva. Kajti tudi v današnjem svetu blaginje je še mnogo ljudi, ki dobesedno gtadujejo.
Na to nevarno nesorazmerje med razvitimi in nerazvitimi deželami je opozorila tudi mednarodna organizacija za kmetijstvo in prehrano (FAO), ki v svojem najnovejšem poročilu ugotavlja:	Čeprav je lani
skupni svetovni pridelek hrane v primerjavi s prejšnjim letom narasel za 3 "/o, lačne države niso dosegle svojih zastavljenih ciljev, medtem ko so že dolgo site države ustvarile obilne presežke.
V večini premalo razvitih držav se je kmetijski pridelek lani povečal le za 1 do 2 "/o, medtem ko so pričakovali porast za 4 "/o. Zaradi tega niso nastale vidnejše spremembe v številu podhranjenih na svetu, ki jih je
po ocenah strokovnjakov še vedno 300 do 500 milijonov.
V	Ameriki in Kanadi se je pridelek hrane povečal za 8 %, to je največje letno povečanje po letu 1958. Severna Amerika je sploh zabeležila svoj največji pridelek hrane v zgodovini. Dobro je napredovala tudi Kitajska, in sicer za 10 "/., vendar njen pridelek hrane še ne more pokriti vseh potreb. V Sovjetski zvezi je kmetijstvo stagniralo zaradi slabih vremenskih razmer, prav tako pa so vremenske ne-prilike vplivale tudi na manjši pridelek v Latinski Ameriki.
V	zahodni Evropi se je pridelek hrane povečal za 6 "/c, na Bližnjem vzhodu za 3 "/o, na Daljnem vzhodu pa za 1 do 2°/..
Z izvozom kmetijskih pridelkov so bogate države postale še bogatejše za 11 odst., medtem ko so revne države postale siromašnejše za 1 "/.. Tako se je prepad
med njimi še bolj poglobil. Čeprav je skupni pridelek hrane narasel, pa so narasle tudi cene živilom, in sicer hitreje in bolj kot pri drugem blagu. Največji skok cen so zabeležili v Argentini (42 %), v Braziliji, Čilu in Urugvaju za 24 % itd.
Omenjeno poročilo med drugim ugotavlja, da so glavna ovira za večji napredek kmetijstva v nerazvitih deželah slabe vremenske razmere in pa družbene motnje. Pri tem poročilu posebej omenja indijsko-pa-kistanski spopad in vojno v Indokini. Zaradi hitrega naraščanja števila prebivalstva v večini držav tega dela sveta pravzaprav že stagnacija v proizvodnji hrane pomeni nazadovanje. Vse države, v katerih je pridelovanje hrane stagniralo, ali celo nazadovalo, pa so bile na nek način zajete v vojno. Torej vetja: vojna in smrt očitno peljeta s seboj spremljevalca — lakoto.
POSmOKODSVKD
NEW YORK. — Po daljši razpravi, ki j" bila deloma precej živahna in tudi ostra, )" glavna skupščina OZN sprejela dnevni red svojega letošnjega 27. zasedanja. Posebno ostra je bila razprava o predlogu glavnega tajnika Waldheima, naj bi svetovna organ)* zacija razpravljala tudi o preprečevanju mednarodnega terorizma. Med razpravo so skušali pravilno ločiti med nesprejemljivim terorizmom nad nedolžnimi ter upravičenim osvobodilnim bojem podjarmljenih-Končno Je bilo na dnevni red sprejeto tudi to vprašanje, o katerem prevladuje mnenje, da bo sploh v središču letošnjega zasedanja svetovne organizacije. Za Wa!dhei-movo točko je glasovalo 66 delegacij, proo jih je bilo 27 (med njimi tudi Kitajska), glasovanja pa se je vzdržalo 33 držav (med njimi Sovjetska zveza).
MOSKVA. — Moskovska „Pravda" j" ostro kritizirala sodelovanje med Izraelom in Južnoafriško republiko. Obema državama je list očital, da ustvarjata „os za bo) proti varnosti in miru". Posebej „Pravda' piše, da si Izrael in Južnoafriška republika med seboj dobavljata orožje in strelivo, da je njun glavni dobavitelj za vojaški material severnoatlantski pakt in da jima imperialistične sile pomagajo vzdrževati lastno proizvodnjo orožja.
VATIKAN. — Papež Pavel VI. je pred dnevi obhajal svojo 75-letnico. V zvezi a to obletnico so znova zaživela ugibanja c morebitnem odstopu poglavarja katoliške cerkve, vendar so v Vatikanu vse take vesti dementirali. Do teh ugibanj je prišlo zaradi tega, ker je papež pred časom svetova' kardinalom in drugim visokim cerkvenim dostojanstvenikom, naj bi ob dosegi gotove starosti prepustili svoj položaj mlajšim st' lam.
BUDIMPEŠTA. — Število nesreč na cestah grozljivo narašča tudi na Madžarskem' Zato je madžarska vlada zdaj pristojnim ministrstvom in upravnim organom ukazala, naj pripravijo nove predpise ter ostreje ukrepajo, da bi bil promet bolj varen.
RiM. — Italijanska prestolnica je leto! doživela najbolj mrzlo poletje, kar ga pom* nijo v zadnjih 140 letih. Hkrati pa je bi! avgust s 155,6 milimetra najbolj vlažea mesec v zadnjih 95 letih.
PRiNCETON. — Približno 75"/. črnskih volivcev v Ameriki se je izreklo za demokratskega kandidata Georga Mc Govern& 17"/. za Nixona, 8"/. vprašanih pa se ^ ni odločilo. To je pokazala anketa, ki jo j* izvedel Gallupov inštitut za raziskavo javnega mnenja. Kakšna bo dejanska odločitev, pa bodo seveda pokazale šele predsedniške volitve meseca novembra.
DŽAKARTA. — Indonezijske oblasti s" sporočile, da je epidemija kolere, ki je p"' stošila po zahodnem delu otoka Jave, sam" ta mesec terjala 440 človeških življenj. ^ bolnišnice so spravili nekaj več kot 150" ljudi. Zdravstveni organi trdijo, da je ep'' demija premagana, ko so v ogrožene pr"* dele poslali zdravila in dodatno zdravnišk" osebje.
BEOGRAD. — Na povabilo predsednik* Tita sta bivala na večdnevnem obisku v J"' goslaviji nizozemska kraljica Julijana '** njen mož princ Bernard. Med svojim biv*' njem v Jugoslaviji sta si visoka gosta og!"' dala poleg Beograda tudi Novi Sad, Sat*' jevo, Mostar, Pulj in Brione. Ob kon"" obiska je bilo objavljeno uradno sporočil"' ki našteva dosedanja srečanja med niz"' zemsko kraljico in najvišjimi jugoslova"' skimi predstavniki. Sporočilo tudi poudaf' ja, da pomeni ta obisk nov prispevek k n*j predku prijateljstva in sodelovanja m"" obema državama.
BONN. — Ker dosedanja koalicijska v]* da SPD-FDP ni več imela potrebne veči" v zahodnonemškem parlamentu, je kand" Brandt pejšnji teden stavil zaupnico in kakor je bilo pričakovati — pri glasovanj" tudi propadel. Po ustavi je to namreč edm možnost, da se parlament predčasno ta*, pusti in se razpišejo nove volitve. Zvez" predsednik Heinemann je na podlagi razvoja parlament razpustil in nove mentarne volitve razpisal za 19. novemu"
MOSKVA. — Ugledni sovjetski list vestije" je v posebnem članku ostro obso".j teroristično dejavnost ustašev ter opozo.^ na njihovo ideološko zvezo s fašizmom ^ sovraštvo do socialistične Jugoslavije. tako je ustaški terorizem obsodil romun) partijski list „Scinteia". V članku orne"!^ nega sovjetskega lista je zastavljeno vprašanje, zakaj vlade Avstrije, Avstrm'! Švedske, Zahodne Nemčije in drugih drz*^ kamor se je iz Jugoslavije zateklo nar^ nekdanjih Hitlerjevih hlapcev, tem lj"",^ gledajo skozi prste in dovoljujejo usta*..^ organizacije, čeprav jih vežejo z Jugosla''' diplomatski stiki.
STOLETN! JUBILEJ POSOJILNICE V ŠT. JAKOBU V ROŽU
najstarejše kmetijske kreditne zadruge v Avstriji
Minuto nedetjo je bita v farni dvorani v Šf. Jakobu Prosiava stoletnega jubiieja domače Posojilnice, ki "i te najstarejša zadruga koroških Slovencev, marveč :ptoh najstarejša kmefij:ka kreditna zadruga v Avstriji. Temu častitljivemu jubiteju je vetja) že občni ibor teden dni prej, o katerem smo poročati v zadnji števitki našega tista; povsem v znamenju stoiet-nice pa je bita prireditev minuto nedetjo.
Prostave so se poteg domačinov z županom Gress-!om na četu udeiežiti tudi domači zadružniki iz drugih naših krajev ter je predsednik domače Posojitnice lože Štornik uvodoma posebej pozdravi! posievode-čega podpredsednika Zveze siovenskih zadrug v Celovcu dr. Mirta Zwittra, predstavnike sosednjih poso-iitnic ter zastopnika šentjakobske Raiffeisnovke.
Ma odru, katerega je krasita stika ustanovitetja ju-bitantne posojitnice dr. Vatentina Janežiča, se je od-
vijat pomembnemu dogodku ustrezajoč kutturno-pro-svetni spored, ki ga je sproti napovedovat in povezovat dr. Jožko Buch. Domači mešani pevski zbor je nastopit pod vodstvom prof. Janeza Kampuša, Fran-cej Krištof in Majda Štikrova sta se predstavita z dektamacijama, kot gost pa je sodetovat moški pevski zbor Stovenskega kuiturnega društva „Jepa-Ba-ško jezero", ki ga je vodit Šimej Triesnig.
O pomenu stotetnega obstoja in detovanja šentjakobske Posojitnice je zbranemu občinstvu v obeh de-žetnih jezikh spregovorit tudi župan Janez Gresst (njegova izvajanja objavijamo na posebnem mestu — op. ured.j, zgodovino jubitantne kreditne zadruge od njenega nastanka vse do danes pa je obširno orisat postevodeči podpredsednik ZSZ dr. Mirt Zwit-ter v svojepn stavnostnem govoru, iz katerega v na-stednjem objavijamo najvažnejše misti.
Ta ogenj je še! naprej
vsa siovenska zemtja je stediia pogumnemu dejanju
Sto tet je minilo, ko je bil v Št. Jakobu postavljen prvi temeljni kamen za samopomoč tistega ljudskega sloja, ki je bil v tedanjem času morda najbolj v nevarnosti, da popolnoma propade — kmeta. Sto let ni dolga doba, če pomislimo, da se časi za revnega kmeta niso bistveno spremenili, drugačne so postale te okoliščine. Vendar je sto let spet dolga doba, če pomislimo, kako so Pozabljeni možje, ki so tedaj prvi Zgrabili — v duhovnem pomenu — Za kramp in lopato in prvi zasadili mlado drevesce tukaj v Št. Jakobu.
Tako je uvodoma dejal v slavnostnem govoru poslevodeči podpredsednik ZSZ dr. Mirt Zwitter, ki se je spomnil ustanovitelja šentjakobske posojilnice dr. Valentina Janežiča. O njem je dejal, da kot cesarsko-kraljevi višji vojaški zdravnik ni bil majhen človek, marveč je po svojem družbenem položaju in materialnem stanju spadal k tisti plasti, ki je zadovoljna sama s seboj in s svojo usodo, ne vidi pa stiske, nadlog in trpljenja sočloveka in rojakov. Toda dr. Valentin Janežič je ravnal drugače: ta veliki šentjakobski zdravnik ni zdravit le bolnike, marveč je vzroke za človeško trpljenje iskal mnogo globlje 'n tako opravil naravnost junaško delo za tedanjo dobo, ko protestna gibanja glasnega krika še niso bila tako glasna kot so danes.
Kot vojaški zdravnik je dr. Valentin Janežič služboval na Češkem, kjer je spoznal tamkajšnje ustanove samopomoči naprednih kmetov. Zamisel je prenesel na domača tla
in 5. septembra 1872 je bila v Št. Jakobu ustanovljena prva kmetijska kreditna zadruga. Vendar tega društva tedaj še niso mogli imenovati zadruga, ker je avstrijski par-iament šele dobre pol leta pozneje sploh sklenil zakon, ki je dal podlago za takšna združenja. „Tako je šentjakobska Posojitnica nastala še pred avstrijskim zadružnim zakonom — nastaia in ostaia je prva kmetijska kreditna zadruga Avstrije. !n ni nastaia nekje na severu v okriiju sosedov, marveč se je rodiia v čeških dežeiah ter je, podomače-na in priiagojena našim potrebam, pristna siovenska in rožanska kmečka ustanova."
Govornik je kot razveseljivo dejstvo omenil, da spored jubilejne prireditve napoveduje mlad domač zdravnik (dr. Jožko Buch — op. ured.), kar naj bi bil nekak simbol, kaj je inteligenca dolžna svo-
Kot dokaz, kako so domačini v Št. Jakobu tedaj zaupali in sledili svojemu šolanemu rojaku, je dr. Zwitter omenil, da je med vsemi podpisniki ustanovne listine bilo le 13 takih, ki so že znali svoja imena napisati s trdimi in zelo oglatimi črkami, medtem ko so vsi ostali v polnem zaupanju temu možu in njegovim sodelavcem podpisali le v obliki preprostih in prav tako skrivljenih treh križcev, pač pa so prinesli vse svoje prihranke, kajti ne iz
jemu ljudstvu. „Ko)iko imamo inte-lektuaicev in izobražencev, koiiko učiteijev in ijudi, ki so jih kmečki starši rodiii in posiaii v svet, da bi svojemu ijudstvu pomagati! in kako maio jih je, ki bi poieg svojega po-kiica, preko tega, kar se da neposredno vnovčiti v denar in piačo, biii pripravijeni svojemu ijudstvu vračati! Zato se mi zdi veiiko dejanje nekdanjega vojaškega zdravnika dr. Vaientina Janežiča iz Leš pri Št. Jakobu — in to naj bi bito veiiko dejanje našega miadega naraščaja, nove generacije inteiektuai-cev, da bi kazati svojemu ijudstvu nova pota — gotovo ne v uniformi, ki jo je nosii on v tedanjem času in gotovo tudi ne v miseini uniformi tedanjih razmer, marveč v obnovijeni moderni obiiki, v takšni, pod katero bi se tudi danes podpi-saio na stotine ijudi kakor tedaj v Št. Jakobu."
viškov, kakor ostanejo danes delovnemu človeku, marveč od trdih od ust pritrganih denarjev je nastal prvi zaklad šentjakobske hranilnice.
„Vetike zastuge šentjakobske po-sojiinice pa niso ostaie omejene na Št. Jakob in na tistih nešteto kmečkih, deiavskih in obrtniških podjetij, ki so s pomočjo te ustanove nastaia aii obstaia. Me, ta ogenj je še) naprej, vsa siovenska zemija tu in onstran Karavank je siediia temu pogumnemu dejanju, povsod so na-
Vedno znova so mora!) začeti
Srečna vsaka občina
ki ima takšno ustanovo
Na proslavi stoletnice Posojilnice Št. Jakob v Rožu je spregovoril tudi domači župan Janez Gressl, ki je v obeh deželnih jezikih naglasil:
Ro se je pred sto /et: z/ra/o nehaj mož šentjahohshe ohčtne, da v samopomoč v pravi /jaBfZMŽ do h/ižnjega asfaMov/jo Nrani/nico in posoji/nico, so s tem j70gMa/Z motor, haterega moč in pomen so morda samo siati/i. 5 tem menim motor preudarnega gospodarskega mišijenja in pomoči. Od tistega znamenitega dne naprej je ta motor de/ova/, četadi so ga oviraii kadi časi,- astaviti ga niso zmogii, kajti misei take astanovitve je ateme/jena v spiosni ve/javnosti.
Če dovoiiie, da primerjam Hrandnico in posoji/nieo z njivo, v katero vedno znova sejejo varčevalci nove moči, potem smem agotoviti, da se je ta njiva izhazaia kot rodovitno poije. Na njej je zrasia vo/ja do varčevanja in vedno znova rodi sad v korist tistim, ki so seja/i. Bde pa so tadi dokre moči, ki so to njivo aprav-/jafe in jo še apra-v/jajo. Četadi je mora/a prestati mnogo vikarjev in nevikt, je vedno spet posijaio kozje sonce.
Danes, ko giedamo na to sto/etje nazaj, se zavedamo okdnega sada, ki ga nam je podarda Nrandnica in posojdnica. Marsikateri gospodarski razvoj naše okčine ne ki kd mogoč, marsikatera stiska ne ki kda akročena, če ne ki pomagah' vestni predstavniki te blagajne s potrebnim posojilom. Rot najlepše in najzglednejše pa ki za našo najstarejšo kmetijsko kreditno zadrago .4wtrzje poadaril to, da je skozi celik sto let obvarovala misel skapnosti in povezanosti. V tej zvezi ki naglasil misel, ki mi je kot žapana posebno pri srca.- Ravno skapna volja je dragocena osnova za splošno blaginjo. Zato je lakko srečna vsaka občina, ki ima takšno astanovo, kot je naša Hranilnica in posojilnica.
Ob konca Vam izrekam prisrčno kvalo in priznanje za Vaše delovanje. Hkrati pa izražam nazkoljše želje za nadaljnje aspešno delo — za vedno nove setve in žetve/
stale u:fanove kmečke samopomoči, ki so deiovaie po načeiu .Pomagaj si sam in Bog fi bo pomagal'. Tako so uspeii brez državnih podpor; niti niso kdaj kiicaii državo na pomoč, ker so hoteti sami sebi pomagati, ker so hoteii sami svoje upravljati."
Šentjakobska posojilnica pa je doživljala tudi hude čase. Že kmalu po uspešnem začetku je iz zavisti nastala konkurenčna ustanova; po znanih dogodkih v letih 1919- 20 so mnoge naše zadruge zgubile vse svoje premoženje in potem nihče ni vprašal, kdo je vzel in kdo bo vrnil. Na novo so morali začeti, na novo ustvarjati. Še trše pa je bilo — tudi za Št. Jakob — v drugi svetovni vojni.
„Že jeseni ieta 1940 so pripraviii spisek, mu daii ceio števiiko in počakati potem na razvoj dogodkov. Cim pa so počite prve puške na Karavankah in je motorizirani Atiia pregazi) še zadnjo državo na Bai-kanu, so pianill po teh ubogih ustanovah, jemati od biagajniških kiju-čev in tedanjih pfenigov pa do zadnje knjige in zapisnika vse brez
podpisa, brez potrdiia, da bi potem iahko zgrabiti upravijavce in rekii: Nič niste imeii računov, zato v zapor z vami! in nešteto naših mož je zaradi tega svojega prepričanja, zaradi požtrvovainosti za sosede, zaradi veiike pravičnosti, ko niso raziikovaii, kdo je maio boij in kdo maio manj siovensko govoreč, marveč so pomagati po potrebi in uvidevanju, romaio v koncentracijska ter izseijeniška taborišča in zapore, od koder mnogih ni biio več nazaj."
Kljub temu pa so bile naše zadruge po vojni spet obnovljene, tako tudi šentjakobska Posojilnica, in sicer 14. julija 1946. Vendar je trajalo vse do 7. septembra 1948, preden je bilo vprašanje premoženja tudi pravno urejeno, kajti tisti, ki so imeli od nacistov uropano premoženje slovenske posojilnice v svojih rokah, so tokrat strašno previdno upoštevali vse zakrivljene paragrafe, da ne bi prezgodaj dali premoženje nazaj. Tako je šentjakobska posojilnica, oropana, zapo-
(Da/jc na 3. stran; J
tONE SVETINA	142
Utrujene, lačne in do kože premočene borce je zajela Revama otopelost. Streljali so samo nekateri, večina pa jih Is pred svinčeno točo iz nemškega avtomatskega orožja Iztisnila glave k tlom in čakala. V tem položaju bi Nemci ^hko z nenadnim udarom presekali obrambo na dvoje.
grebenu so že brzeta nemška povelja: .Pripravite se za **Oskok." Hkrati je še rohnenje orožja hromilo voijo do obrambe.
, Lazar je skaka) od skupine do skupine, grabil za na-^btnike in rjul:
. .Kje ste, komandirji? Streljajte, fantje! Mečite bom-.3!... Komandirji, pripravite čete za juriši Divizija bo pa ^ vrgla teh nekaj Švabov z grebena .. .*
Ko so vodniki in komandirji videti komandanta divizije ^ Prvi bojni vrsti, kako rjove in strelja po napadalcih, so si počasi opomogli in se znebili strahu. Tudi Kare), načelnik ^9ne in drugi štabovci so rjoveli in urejaii bojne vrste.
Strojnice so močneje zabobnele v odgovor. Po Nem-**'b, ki so se od drevesa do drevesa prebijali proti sredini "hrambe, so se usule bombe.
, Komandant Dren in Orlov sta že dvignila svoje in se za-približevati nemškim položajem.
Nemci, ki so bili s presenečenjem pridobili nekaj predati, so začutiti pritisk treh bataljonov, ki so se prilepili na "Khove položaje po vsem grebenu in že zalomili boke.
Z Borutovo četo je pritiskat Dren. Zvečer se je bil zavoljo Gorazda sporekel z Ortovom, popoldne pa mu je očital Gaber, da ga hoče zavoljo osebnega maščevanja spraviti s sveta, da ga v četi pošiljajo vedno naprej in da se boji krogle od spredaj in od zadaj... Brigadni ljudje so mu očitali, da je z Bohinjci preveč domač in da mu zato uhajajo iz enote, ker se ga ne boje. Samo tega mu še niso javno očitali, da je pogubil bataljon na Pokljuki, čeprav je Orlov kar naprej namigoval...
Dren je slonel ob debeli smreki in nažigal po Nemcih, ki jih je zaradi močeradastih uniform komaj razločil od sivo rjavih tal gozda. Po kurirju, ki je upehan pritekel do njega, je prišlo povelje, naj bataljon z naskokom v bok zasede vzpetino nad nemškimi položaji.
Dren je dvignil puško in kriknit:
.Bataljon, naprej, juriši'
Dvignil je Borutovo četo, da se je jadrno pognala z vpitjem .hura" v pobočje. Slave je s Šarcem kosil kar stoje, Primož, Vojko in Pajk so se prebijali od drevesa k drevesu, nekateri pa so tekli kar na slepo ter padali ranjeni in ubiti.
Prodrli so v bližino dometa ročnih granat. Od vseh strani so sikali izstrelki, lubje je frčalo z dreves. Zagledali so iznakaženo truplo obveščevalca in obstali kakor pred minskim poljem. Starejši možak, ki so ga mobilizirali pred mesecem v Bohinju, je padel za debelim drevesom na kolena in se pokrižal, ustnice so se mu pregibale v molitvi.
Dren jih je spet dvignit, toda izza debelega drevesa je zaregljala strojnica in jih ustavila. Vojko je zaman iskal glavo strelca, videl je samo cev in slepeče ognjene curke, ki so švigali v skale in debla.
.Dren, ne gre naprej!* je vpi! Borut in si brisal tiče, kjer ga je oplazila krogla.
Dren pa je bil trmast Bohinjec, ki v takih trenutkih
ni poznal besede ,ne gre", temveč le .moramo". Preklinjanje in vzdihi ranjencev so ga še podžigali. Ne, ne bodo go-bezdali, da je Dren odpovedal! Tudi Orlov ne bo — ta bi rad s tretjo četo prišel še pred njim na greben!
Drenovo zavest je preplavil bes, ob pogledu na zmrcvarjeno truplo se ga je polastila maščevalna krvoželjnost.
.Bataljon, pripravi se na juriš! Borut, Vojko, Primož, Pajk, Keča, Jelen! Udarimo z bombami!"
Vsi, ki jih je poklical, so se mu odzvati. To mu je vlilo novih moči — premagal je strah, ki ga je bil držal v zavetju drevesa, od katerega so se klale iveri.
Potem je zavpil na vse grlo:
.Bataljon, juriš!"
Prvi se je pogna! v strmino. Videl je, da so se za njim dvignili vsi. Kriki .hura* so ga nesli naprej proti robu, kjer se je bela sivina neba stikala s temnim, ostrim lokom zemlje. Nekaj Nemcev je že skočilo izza smrek in se umikalo pred naletom.
In ko se mu je zdelo, da je nedosegljivi rob že čisto blizu, je zagledal tik pred seboj žrelo strojnice, ki je bruhnila vanj snop izstrelkov. Korak mu je zastal, obzorje neba med drevjem je potemnelo in se mu začelo umikati v neskončnost ... V prsih ga je zapeklo, iz ust mu je pod lobanjsko dno zaorala bolečina, kot bi ga prebodel bajonet. Čutil je, da visi v praznem prostoru, da pada v sivo rjavo gozdno temo, po kateri divjajo rumeno vijoličasti plameni med jedkim, razkrajajočim dimom. Nohte je zaril v drevesno skorjo, da bi se obdržal na nogah, pa se je zamaja! in zdrsnil v mah.
Prvi je bil pri njem Jelen. Potegnil ga je v zavetje skale, ki jih je krila pred kroglami.
.Dren, Dren... Kdaj bova šla na Pokljuko? Dren..."
.Bataljon..." je komaj zaznavno premaknil ustnice Dren.
60-EETMEA PEVSKEGA ZBORA SPD .DANttA« V ST. VtDE V PODTEM
Pevski zbor Siovenskega prosvetnega društva .Danica" v ŠE. Vidu v Podjuni je minuto nedeijo praznovai 60-ietnico obstoja. K siavnostnemu razpoioženju je doprinesio tudi izredno iepo jesensko vreme in tako se je na vrtu gostiine pri Vogiu zbraio števiino ijubiteijev siovenske pesmi od biizu in daieč. Med njimi so biii tudi mnogi častni gostje, katere je v imenu društva in jubiiejnega zbora pozdravi) Stanko Wa-kounig. To so biti dežeini posianec Josef Lubas, ki je bii tudi častni pokroviteij prosiave, dežeini posianec Hanzej Ogris, zastopnik Zveze kuiturno-prosvetnih organizacij Stovenije prof^ Radovan Gobec, vodja manjšinskega oddeika pri dežeinem šoiskem svetu okrajni nadzornik Rudi Vouk in strokovni nadzornik dr. Vaientin inzko, predsednik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, predsednik Narodnega sveta koroških Siovencev dvorni svetnik dr. Jožko Tischier, predsednik Siovenske prosvetne zveze Hanzej Weiss, predsednik Krščanske kuiturne zveze Lovro Kaseij terjrstanoviteij zbora Andrej Mičej.
S slavnostnim sporedom je pričel jubilejni zbor SPD .Danica", ki je pod vodstvom marljivega zborovodje Hanzeja Kežarja zapel pozdravno pesem. Potem je spregovoril častni pokrovitelj proslave deželni poslanec Josef Lubas, ki je zboru izrekel svoje čestitke (njegov govor objavljamo na posebnem mestu — op. ured.). Čestitke je zboru izrekel tudi predsednik Krščanske kulturne zveze Lovro Kašelj, ki je predvsem orisal delo ustanovitelja zbora Andreja Mičeja ter naglasil njegov veliki doprinos k zborovskem petju v Št. Vidu v Podjuni. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzej Weiss se je potem, ko je zboru čestital k uglednemu jubileju, dotaknil aktualnih problemov naše narodnostne skupnosti ter glavne misli iz njegovega govora objavljamo posebej. V imenu republiškega sveta Zveze kuiturno-prosvetnih organizacij Slovenije je šentvidskim pevcem čestital prof. Radovan Gobec in ob tej priložnosti dejal, kako plemenito nalogo opravljajo pevci jubilejnega zbora, ko gojijo slovensko pesem na Koroškem pod veliko bolj težavnimi pogoji kot zbori v matični državi. Zato je tembolj razveseljivo, da zbor kljub vsem težavam dosega isto, čestokrat pa celo boljšo raven kot marsikateri kvalitetni zbor v Sloveniji. Prof. Gobec je zaslužnim pevkam in pevcem za dolgoletno delovanje na pevskem področju izročil odlikovanja ZKPOS — Gallusove značke, zborovodji Hanzeju Kežarju in ustanovitelju zbora Mičeju pa še posebno darilo v znak hvaležnosti. Sentvidskemu zboru pa je prišel čestitat tudi pevski zbor iz Zreč na Štajerskem, s katerim vzdržujejo šent-vidski pevci prijateljske vezi.
Spregovoril je tudi ustanovitelj zbora Andrej Mičej, ki je povedal, kako je pričel zbirati okoli sebe prve pevce, s kakšnimi težavami se je srečaval in kako je komaj zastavljeno
delo prekinila prva svetovna vojna. Tako je moral potem pričeti spet znova, vendar si je zbor uspešno utiral svojo pot; okoli 25 pevk in pevcev je bilo takrat, s katerimi je nastopal ob številnih prireditvah in na samostojnih koncertih. S svojim zborom pa je šel gostovat tudi na Prevalje, kjer je sodeloval na srečanju pevskih zborov. Toda prišla je druga svetovna vojna in z njo groza in smrt nad slovenski narod. Tudi Andrej Mičej je v tistem času doživel najhujši udarec svojega življenja: njegova žena je bila med trinajstimi žrtvami, ki so jih obglavili na Dunaju. Kljub vsemu pa je po osvoboditvi spet zbral pevce okoli sebe. Kmalu zatem je zbor prevzel Hanzej Kežar,
ki je v zadnjih 25 letih z njim nastopal na številnih koncertih doma in v tujini; v zadnjih letih pa je zbor izvedel veliko število koncertov tudi za tuje letoviščarje. Skratka — zbor spada danes med najboljše slovenske zbore na Koroškem.
V drugem delu je bila proslava posvečena srečanju podjunskih pevskih zborov, sodelovala pa je tudi folklorna skupina SPD .Zarja" iz Železne Kaple. V revijalnem delu so nastopili zbori iz Zreč v Sloveniji, iz Globasnice in Žitare vasi, z Obirskega ter iz Železne Kaple in Pliberka. Ob zaključku pa je jubilejni zbor pod vodstvom Hanzeja Kežarja nastopil še kot pevski zbor „France Pasterk-Lenart", katerega sestavljata zbora iz Št. Vida in Železne Kaple. Ob tej priložnosti sta zborovodja Hanzej Kežar in ustanovitelj zbora Andrej Mičej prejela od pevcev in predsednika SPZ posebna darila.
Proslava 60-letnice pevskega zbora SPD „Danica" je potekala v znamenju slovenske pesmi in je samo želeti, da bi šentvidski zbor lahko obhajal še nadaljnje ugledne jubileje. Ob koncu naj bo izrečena zahvala vsem, ki so prispevali svoj delež k uspešnemu poteku proslave, tako tudi Micki Hribernikovi, ki je napravila optično zelo učinkovito dekoracijo, kot vsem sodelujočim zborom, ki so s svojimi nastopi izkazali spoštovanje jubilejnemu zboru. Ne nazadnje pa gre zahvala tudi ansamblu „Veseli trgovci", ki je po prireditvi s svojimi narodnimi vižami poskrbel za ples in zabavo v prostorih gostilne pri Voglu.
Pevski ibor-jubi!ant pod vodstvom svojega marijivega zborovodje Hanzeja Kožarje
PREDSEDNIK SPZ V ŠT. V!DU:
NA ZUNAJ MORA B!T! V!0N0
da tukaj avtohtono živimo Siovenci
Predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzej Weiss je na proslavi 60-letnice pevskega zbora SPD .Danica" najprej čestital k uglednemu jubileju, posebno pevcem, ustanovitelju zbora Andreju Mičeju ter sedanjemu zborovodji Hanzeju Kežarju, potem pa spregovoril tudi
DEŽELN! POSLANEC JOSEF LUBAS:
Resno si prizadevamo za mirno sožitje obeh narodov v dežeii
Na pros/avi 60-/ftn:ce pefsBega zBora 3PD „DdfMCd" je spregovori/ rad/ častni po&rovite/j t/eže/ni pos/anec /ose/ FaBas, Bi je deja/;
rl/s man w/cB ersacBfe, aBer die /aBi/aarHiveransfa/-tang „60 /aZ)re CBor des S/owenisc/?en Aa/tarvereines D/IN/Cd" den FBrenscBarz za a/?ernei?men, BaBe icB es aas zwei Grande?: getan.
Erstens wi// icB da??:if ^andtan, da/? ansere Be-ma/?angen aw ein /ried/if/7es Miteinander der Leiden in Aarnten /e/?enden Vo&sgrappen ernst gemeint sind and nie^t, wie a//zao/t and gerne /*eric/7tet, nar parteipo/i-tisc^en L%er/egangen dienen. Ztoeitens so// es e/ne /iB-stattang des Dan&es an D/IN/Cd se/n, /ar d/e gesang-/ic&en /!a/tr/tte gense/nsam mit dem CBor Z/IB//1 im Ge??:ei?:dfBfreicB /tisen^appe/-Ve//ac/?.
/m mensc/dic^en Le^en ^edeaten 60 /aBre das dritte Dritte/ des Daseins, ge^eBicBrBcB gemessen sind 60 /a/tre eine Barze Zeirspa?:?:f — im Verei?:s/fBe?r aBer sind 60 /aBre eine immervaArcnde Trneaerang der .Siinger and damit aacB des Geistes, der so/c/? einem Aa/farBorper innetoo/mt.
Der CBor des s/otoenisc^en Aa/tarvereines D/1 V/C/1 Bar seine Tie/en and NoZten er/eBr,- e/nerseZts gepragr darcA den dB/aa/ der po/itiscAen Wirren :nnerBa/B der 60 /aBre and im Z^esonderen in seiner zla/ga/?enste//ang,
das s/oToeniscžte Vo/Bsgar, das s/otoenisc/te Vo/Bs/ied za vertreten.
fin so/c/?es /a/n/aam ist daza angetan, am /estza-ste//en, da/? die Vorgange /n so/c^en Zeirraarne?: nicBr vergessen toerden, sondern daraas /ar d/e ZaLan/t FeB-ren gezogen werden massen, am eine AFiederBo/ang za vermeiden,
Wir BaBer: ein /?o/?es A/a/? an FreiBeir crreieBr, es ist dies der fr/o/g der po/iriseBe?: Aei/e and der Versra'?:di-gangspo/it;A im Fande. Wir so/Zen d/esen Weg im /nter-esse anserer Barger toeitergeBen. /ieBren wir aBer ge-meinsam daraa/, da/? eine so/cBe Po/iriB, eine Po/iriB der FreiBeir and des friedens, ?:icBr aBer/orderr wird.
Die Banger and Aangerinnen des jaBi/ierenden CBores BaBer: dareB iBr /la/treten anter Betoeis geste/Zt, da/? s/e Bereir s/nd and den A/at BaBer:, das s/otoen/sefe Vo/Bs-gat, das s/owen/sc/se Vo/Bs/ied za vertreten, n/c/st nar /m BereicB des e/genen LeBensraames, sondern we/t i/Ber d/e Grenzen des Bezir&es and Landes B/naas. Da-/ar geBaBrt dem CBor anser a//er Dan^ and ZcB me/ne, aac/? ansere Dnterstatzang.
fiir den tve/teren Bestand a/^er tviinscBe /cB v/e/ fr-/o/g and der Veransta/tang e/nen gaten Ver/aa/.
OB Bonča je deže/ni pos/anec FaBas g/avne m/s// /z svojega govora poveda/ tad/ v s/ovenšč/n/ /n zBora še enBrat že/e/ mnogo aspeBov pr/ nada/jnjem de/ovanja.
o perečih rtarodno-poiitičnih vprašanjih in med drugim dejal;
Zgodovina slovenske prosvete na Koroškem je — tako lahko trdimo — hkrati zgodovina siovenske na-rodno-politične borbe na Koroškem. Že ljudski tabori pred sto leti niso bili le edinstvene politične manifestacije, marveč hkrati tudi kulturni praznik našega ljudstva. Tako je vsaka obletnica našega kulturnega ustvarjanja tudi obletnica našega prizadevanja za obstoj in razvoj našega ljudstva.
,Morda bo kdo rekel, da ni tako in da to zlasti ne drži za pevske prireditve. Toda, ali niso prav naše pevske prireditve vedno budile tudi narodno zavest našega človeka, ali ni prav slovenska pesem budi!-ka te zavesti?
V zadnjem času ponovno doživljamo prikrito ali tudi odkrito gonjo proti našim pravicam, ki smo si jih koroški Slovenci priborili s svojo borbo in s svojim trpljenjem v času nacizma. Tudi vaše društvo je dalo življenjske žrtve v borbi za naše pravice.
Ai) naj so biie te žrtve zastonj! Aii naj danes kionemo, ker se nekateri nočejo sprijazniti z dejstvo!"' da koroški Siovenci kijub več kot stoietnemu pritisku in kijub kratenj" naših pravic še živimo in s kuituf* (Da//e na ž. sfram/
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — I'
,Sam bom poiskal izdajalca, Dren," je zajecljal Jelen. ,Dren!.. . Dreni Me slišiš?"
Drenu pa so oči steklenele in sredi bojnega vrveža strmele v vršičke smrek, ki so segale do oboda daljnega črnega neba. Kakor mehak sneg so se usipale nanj vejice in iveri izpod rojev krogel.
Glava je omahnita, skozi usta se je ulila kri in se razlila po Jelenovih rokah.
Naskok se je razblinil, bataljon je bil odbit. Nemci so jih potisnili na izhodiščni položaj v korito. Kot v sanjah so poslušali napad sosednjih bataljonov in streljali le toliko, da so zadržati Nemce na grebenu.
Ko je Orlov zvedel, da je Dren padel, so ga prevzeli čudni občutki, mešanica veselja in grenke potrtosti. ,Tako dajemo drug drugemu prostor... prekteto smešna, krvava Igra nas požira," si je dejal. Sedaj mora on, Orlov, zavzeti greben s svojim bataljonom in prehiteti druge. Ta greben mu je postal nenadoma tako vabljiv kot mata nebesa.
.Pripravite se na juriš!" je zarjovel kot ranjen bik.
.Zadržuje nas strojnica na robu, ki je ubila Drena," ga je opozoril Vojko.
.Uniči hudiča! Saj si ostrostrelec."
.Ne moremo ga ubiti. Saj vsi streljamo tja, kjer je skrit...
Nevidni mitraljezec je znova zaustavil naval bataljona. Orlov je skočil k Vojku, toda strojnice ni in ni mogel odkriti.
.Dajte mi protitankovsko puško, pa ga bom ustrelil skozi smreko," je dejal Vojko.
Imeli so samo eno v bataljonu. Na ukaz Orlova so jo prinesli.
Orlov je pognal desetino borcev iz zaklona, in nevarna strojnica se je oglasila. Strelec je tiča) za debelim deblom. Vojko je kar v deblo nameril cev angleškega orožja, se
uprl z nogami v tla in pritisnil. Rezko je usekalo, začutil je močan udarec v ramo ... in sovražnikova strojnica je utihnita.
Tedaj je zadonelo močno streljanje na bokih. Gradnikova brigada je pritisnila na levem krilu. Nemška obramba se je zamajala. Naskok vseh šest bataljonov je vrgel Nemce s položajev na nekaj mestih.
.Goni jih, kurbe švabsket" je rjut Karel, ki je z bataljonom nad planino strl sovražnikov odpor in na čelu skupine mitraljezcev podil Nemce skozi visok gozd v go-ščavje smrekovega mladja, kjer so mu izginjali izpred oči.
Orlov je bolj slutil, kot vedel, da je napočil pravi trenutek za napad.
.Bataljon, juriš)" je zarjul.
V prvem naletu je Primožev vod dosegel greben. Nemci so bežali in streljali nazaj, med poki so odmevali kriki. Partizani so drveli za sovražnikom in streljali kar stoje.
Med naskokom je omahnil Slave — oškropi) ga je ranjen Nemec, ki se je bil potuhnil. Primož je Nemca pobil s kopitom, vzel Stavcu mitraljez in začel spuščati ratale.
Na grebenu so našli od protitankovske krogle razmesarjenega Nemca in še nekaj mrtvih. Drveli so mimo njih. Primož je obstal samo toliko, da je ob Ani, ki je obvezovala ranjenega Slavca, napolnil strelni trak in ga vložil v strojnico. Tedaj je te petdeset metrov pred seboj zagledal Na-ca. Stisnilo ga je pri srcu. Nac je slonel ob drevesu in strelja) za bežečimi Nemci. Primož je globoko zajel sapo.
.Naj ga pritisnem?" mu je zakljuvalo v možganih. Pogledat je Ano, ki se je sklanjaia k Slavcu. Ozrl se je nazaj. Nikogar ni za njim, nikogar v liniji z Nacem . ..
Repetirai je in položil strojnico na skalo, nameril in pritisnil. Železo je šklepnito. Mrtev naboj .. . Medtem ko je potegnil ročico nazaj, se je Nac preskočil naprej. Primoža se je lotil nemir. Zdrsnil je s cevjo za njim in pritisnil. Ratal
je zabobnel, ko se je Nac pognal naprej. Primož je videt< kako se je obrnil in padel po tleh, se pobral in izginil pred oči v globel, kamor so se umikali Nemci. Z občutke" nezadovoljstva je odložil strojnico.
.Ti streljaš po naših, Primož," se je oglasil ranjeni SlaVC-Ozrl se je in se srečal z njegovimi vprašujočimi oče'' .Ne... Med drevjem sem zagledal Nemca."
Tudi Ana ga je začudeno pogledala. V obraz je b" ves spremenjen. Potem se je dvignil in v teku kmalu do^ hitel borce, ki so bili vrgli Nemce z grebena. Ti so se ond' držati le toliko časa, da so ščitili umik svojih ranjencev.
Naca ni bilo nikjer. Drevo, kjer ga je bil videl, je bi!" okleščeno, na tleh n! bilo niti kaplje krvi. Primož pa ni ute9' nit ugotavljati, kaj se je zgodilo z njim. Skupina Nemce'?' ki je ščitita umik ranjencev, je zasledovalcem udarila v bok' jih ustavila in celo potisnila nazaj. Med umikanjem od dr"' vesa k drevesu je Primoža oplazil ratal. Ko se je preskok' mu noga ni več služila. Klecni) je, padel na obraz i" ^ zavil v kotanjo.
.Ranjen)" je kriknil.
Odpel si je hlače in segel z roko po stegnu. Med P?* je začutil toplo tekočino ...
Pritekla sta dva njegova borca in mu skušata pomagd'' takoj za njima pa Vojko, ki je zagrabil za Šarca, posla! P" Ano in z bobnečim ognjem zaustavil Nemce med drevje^ Skozi švistenje in tleskanje izstrelkov se je Ana P' vlekla k Primožu. Srce ji je zastalo, ko ga je zagledala a dega, z mrliškim sojem v očeh.
.Brez obvez sem," je zaihtela.
.Srajco vzemi iz nahrbtnika," je dejal.
Ko je brskala po nahrbtniku, je Primož dvignil r° s katero je maši) rano. Od vseh prstov je kapljata kri- , Raztrgata je srajco na kose in ga obvezala, kol' je najbolje mogla.
Ta ogenj je še! naprej
vsa stovenska zemija je stediia pogumnemu dejanju
(Nadaljevanje s 3. ^rani)
NA ZUNAJ MORA B!T! V!0N0...
(Nadaljevanje $ 4. $:rani)
stavljena, opustošena in tlačena, leta 1948 znova začela in 22. avgusta 1950, več kot pet let po odhodu gestapa in nacistov, je bila končno tudi glavnina premoženja *- Narodni dom — vrnjena nekdanjemu lastniku, leta 1955 pa je dobila Posojilnica nazaj tudi svojo gostinsko obrt.
Ko je nakazal povojni razvoj šentjakobske Posojilnice, je dr. Mirt Zwitfer posebej naglasil naslednje mejnike: v počastitev 80-letnice obstoja je bila sklenjena zgraditev skladišča Kmečke gospodarske zadruge kot drugega stebra kmečke samopomoči; v začetku leta 1960 so biti otvorjeni prenovljeni poslovni prostori v Narodnem domu; ob 90-letnici je bil odkrit spomenik dr. Valentinu Janežiču in soustanoviteljem šentjakobske Posojilnice; Pozneje je bilo uvedeno dnevno Poslovanje in za 95-letnico je bila sklenjena temeljita prezidava Narodnega doma z ureditvijo modernih poslovnih prostorov. Postevo-
BiLČOVS
V naši farni cerkvi sta si v nedeljo 17. septembra v znak zakonske Zvestobe podala roke ženin Lorene Miškulnik in nevesta Burgi Mečina, Po domače Mokrijeva na Otožu iz župnije Št. Ilj ob Dravi. Poročne obrede je opravil naš domači župnik Kassl, ki je s prisrčnimi besedami želel mlademu paru vso srečo v zakonu. Mešani pevski zbor pa je slavje olepšal s svojim izvrstnim petjem. Po oroki je mladoporočenca pred cer-vijo korajžno pozdravila mlada sedemletna Kristjana Krušic z lepo deklamacijo ter jima želela mnogo srečnih let. Ob zvokih veselih viž in vriskov so se svatje in mnogi drugi gostje podali v gostilno pri Miklavcu, kjer se je ženitovanjsko slavje ob godbi in petju nadaljevalo do ranih jutranjih ur.
Ženin Lori je aktiven član našega Prosvetnega društva .Bitka". Zato so se ob njegovem poročnem slavju zbrali tudi društveni odborniki in Pevci, da s pesmijo pozdravijo mladi poročni par. Ženinu pa so ob tej Priložnosti izročili primerno poročno darilo, s prošnjo, da bi tudi v bodoče sodeloval v društvu.
Po poročnem slavju je ženin svojo nevesto peljal na novo zgrajeni dom, katerega so v složnem sodelovanju Postavili ženinova mati Mojcej, njen sin in stric Gregor. Želimo, da bi se v novem domu dobro razumeli in nČakali mnogo srečnih in zdravih dni. Mlademu paru pa kličemo: Na srečno zakonsko potovanje!
deči podpredsednik ZSZ je ob tej priložnosti izrekel zahvalo vsem, ki so nesebično vodili zadrugo in delali v korist njenih članov.
„Prav so imeli in prav so ravnali, zgodovina in poznejša dogajanja so to pokazala. Če si prišel letos poleti v Št. Jakob, je večkrat že novi lokal z dvemi močmi bil premajhen, pa čeprav se naša Posojilnica v bistvu omejuje le na svoje člane, čeprav ji pripadajo in se je poslužujejo le tisti zvesti domači kmečki in delavski ljudje, obrtniki, gostilničarji in trgovci, medtem ko vsi
Dentistka Helena Galle, Celovec, Bahnhofsfr. 38 B, z dopusta nazaj.
uradni denarji v Št. Jakobu gredo mimo te Posojilnice, čeprav je mnogo teh denarjev tudi naših. Zato me posebno veseli, da imamo danes v naši sredi gospoda župana, ki je v obeh jezikih, kakor je zapisano v členu 7, čestital in želel Posojilnici uspešno pot v bodočnost. Moja prošnja gre v tej smeri, naj tudi občina sodeluje pri tej Posojilnici, naj ji da del tega, kar Št. Jakob zbira
in dvakrat bo Posojilnica rada vračala, ker bo vedela, da se potem v celoti upošteva to, kar je v postavah in kar je v državnih pogodbah — namreč popolna in dejanska enakopravnost!"
Ob koncu svojega govora je dr. Mirt Zwitter Posojilnici Št. Jakob v Rožu ob njeni stoletnici želel mnogo uspehov in predvsem takšno zaupanje, kot ga je bila deležna ob svojem prvem dnevu s strani svojih članov. „Želel bi, da bi napredni duh kazal pot v nove oblike, morda večkrat nepoznane, vendar tiste, katerih se bo treba poslužiti v modernem času. Nič ni treba imeti strahu pred računalniki, če jim bomo dali pravo vsebino in pravo smer, potem bo šentjakobska posojilnica slavila tudi še dvestoletnico, ko bodo naši grobovi že vsi pozabljeni. Treba je hraniti in ohranjevati; ta konservativnost ni škodljiva, marveč šele omogoča, da v bodočnosti sploh nekaj novega nastaja. To naj bo navodilo, to naj velja danes v zahvalo dr. Valentinu Janežiču in to naj velja tudi vsem njegovim pravnim in duhovnim naslednikom."
nim ustvarjanjem izpričujemo svojo življenjsko voljo! Prav zaradi tega je potrebno, da svet tudi na zunaj vidi, da tukaj avtohtono živimo koroški Slovenci. Zato je tudi naša odločna zahteva, da se končno izvede člen 7 državne pogodbe v celoti, da se dosledno izvede tudi točka, ki v okrajih s slovenskim ali mešanim prebivalstvom predpisuje namestitev dvojezičnih topografskih označb in krajevnih napisov. Državna pogodba jasno govori o upravnih In sodnih okrajih, nikakor pa ne o vaseh in se zato tudi ne moremo strinjati z interpretacijo, da bi bile vasi upravne enote. Koroški Slovenci smo sedaj t7 let potrpežljivo čakali in verovali, da se bodo pristojne oblasti končno le odločile, da izpolnijo prevzete obveznosti. Zato smo tudi zakon o dvojezičnih napisih v 20$ krajih vzeli na znanje kot prvi korak za nadatjnje tozadevno reševanje. Me priznomo pa do skrajnosti zožene izvedbe tega zakona. Ravno v teh dneh pa doživljamo, ko se celo ta skromna rešitev razblinja v nič, ko divja duh, za katerega smo mislili, da je bil uničen s porazom nacizma."
Predsednik SPZ je v svojem govoru nadalje naglasi! zahtevo po dvojezičnih napisih ne samo v 205 vaseh, ampak v vseh krajih, kjer živijo koroški Slovenci in ki so poznani iz zgodovine in tudi iz današnje stvarnosti. Tozadevno je poudaril, da se mora označevanje krajev reševati kot kulturno vprašanje, saj smo Slovenci na Koroškem živ del slovenskega naroda in smo tesno povezani z matico, oblikovali svoj jezik. Zato se morajo uporabiti slovenska krajevna imena v obliki, kakor so v rabi v slovenski znanosti in publicistiki.
Nadalje je govornik postavi) zahtevo po enakopravnosti slovenskega jezika na vseh upravnih uradih ter zahtevo po boljši šolski ureditvi. Pri tem je izrazil željo, da bi poleg humanistične šole dobili tudi možnost za vzgojo trgovskega in gospodarskega kadra. Z ozirom na spremembo strukture na kmečko-gospodarskem področju pa bi bila potrebna prilagoditev slovenskih kmetijsko-gospodinjskih šol, da bi gojenci imeli možnost pouka tudi v gostinstvu in turizmu.
Svoja izvajanja je predsednik SPZ zaključil: .Zadnje dni smo brati v časopisju, da nameravajo pri koroški deželni vladi namestiti novega manjšinskega referenta. Oseba naj bi bila baje že določena. Kdorkoli je, biti more to le človek, ki obvlada slovenski jezik, pozna slovensko kulturo in ki se priznava k slovenski narodni skupnosti. Tudi vprašanje kulturnega referenta je še vedno odprto, medtem ko sta za nemško kulturo nameščena kar dva referenta. Kdaj končno bo oblast izpolnila to našo zahtevo? Smatramo, da mora biti siovensko kutturno ustvarjanje detežno enake javne pomoči !n podpore, kakor ustvarjanje naroda soseda."
VEUNJA VAS
Na našem pokopališču smo 23. septembra 1972 položili k večnemu počitku Katarino Bister. Pokojnica je umrla v 79. letu starosti. Vse življenje je bila zaposlena kot delavka pri raznih kmetih. Življenjski večer pa je preživljala v svoji rojstni vasi, kjer jo je družina Hanzija in Micije Filipič sprejela pod streho. Pri njih se je prav dobro počutila. Naj bo dobri družini izrečena iskrena zahvala.
Ob odprtem grobu se je od Katarine Bister poslovil moški zbor z ža-lostinkami. Naj bo dragi Katarini po truda in tegob polnem življenju domača zemlja lahka.
TRtBUNA BRALCEV —TRtBUNA BRALCEV —TRIBUNA BRALCEV —TRIBUNA BRALCEV-
De/a ;'e dovo// za vse/
V predzadnji številki Našega tednika se je oglasil „DraštveniM, Mferema aspela prodava šestdesetletnice našega društva „3d^a" očitno ne gre v račan in zato v svojih česfit^až) sMša vriniti svoje poglede, svojo politično zatele^anost. V njegovih oče/? proslava ni inia Kspešna, Mr tam ni videi tistih obrazov, M id po njegovem mnenju morali id ti vaidjeni. 5 tem pa je radi že povedal, ^am „pes taco moli".
.DrašfveniM, doi?ro vemo, Mo si in ti svetujemo, da drugače zgraidš za delo. Na primer id rajši i?o-dii na pevske vaje in sodeloval pri pevskemu zl?ora; spioi? pri katerem Mii dela id id! dobrodošel. .Seveda, lažje je soliti pamet dragim ter jim vsiljevati svoj ideološki nazor. z! mi imamo drage sbrid, za ideološko gledanje ima pri nas vsab prosto robo, nismo diktatorji. Nam gre za več, bot je tabo blatenje, nam gre za ohranitev siovensbe besede. Kritizirati je seveda lažje. Toda če bi bili vsi naši prosvetaši tabo „pridni", bot je naš .Draštvenik", potem v Biičovsa ne bi praznovali tabo aglednega draštvenega jabileja. Samo čabati, baj bo narobe in potem mahniti, res ni težbo, je pa nečastno in neisbreno.
Čadimo se, da „Draštvenib" svojih pripomb ni podpisal s pravim imenom. Tega .neznanega" draštveniha vprašamo, od bdaj je član .Rilke", bofibohrat je plačal članarino in bolibo je za draštvo žrtvoval, bo tabo oblastno baze na nedostatbe, baterih sploh ni. Kajti na prireditev je lahbo prišel vsab, bi je želel z nami proslaviti agledni jabiiej. Če dabovnik prijateljev .Drašt-venika" ni bilo, je to njihova stvar, ne pa sbrb prire-
ditelja. Na proslavi ne bi nikogar podili iz dvorane. Prav zares pa čadno, da jih ni bilo, ali 60-ietni jabiiej našega draštva ni povod, da se ga veselimo vsi koroški Slovenci?
.Draštvenik" agotavija, da koroški Sovenec svojo narodno zavest lahko ohranja samo še na področja bai-tare. Vprašajemo ga, kolibo je on doprinesel h baitar-nema prebajenja našega človeka v Piičovsa in med koroškimi Slovenci sploh. Ali nismo praznovali deset ampak šestdesetletnico draštva in v teh desetletjih so naši predniki delali na vseh področjih baitarno-poiitičnega dela, ne pa bot abogi .Draštvenik", bi se niti ne apa pokazati, kdo je. Naj njegovo energijo, če je sploh baj ima, asmeri tja, kjer je dovolj možnosti za naše narodno delo.
Če je že govora o razdiralnem dela, potem tega gotovo ne bi mogel kdo očitati bilčovsbim prosvetašem, bi so b sodelovanja na proslavi vabili vse okoliške pevske zbore, ne glede na to, kje je eden ali dragi včlanjen. Dejstvo je, da na naši proslavi niso sodelovali vsi, bi so bili povabljeni; nekateri zbori niti niso smatrali za potrebno, da bi se oprostili. Tiste bi moral vestni „Draši-venib" pobarati, zakaj niso prišli.
Vse kaže, da so spet na dela Ijadje, bi pod krinko narodnjaštva sbašajo razvrednotiti vse, bar ne sodi v njihov ideološki koncept. Kdor ni z njimi, zanje tadi ni Slovenec. Skoda, da smo tabo kratkovidni prav zdaj, ko res ni važna ideologija v tem smisla, kot jo skaša vnašati domišljavi „Draštvenik".
član druMva ..BMko"
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — T<
Primož je stiskal zobe in mrzle kapljice so mu drsele po ^ibočenem čelu in bledih licih. Ana se je jokaje sklanjala ladenj. Zgodilo se je, česar se je najbolj bala ...
Gozd, prostran, siv in grozeč, je še vedno odmeval od Pokov in krikov, veiiki spopad je prehajal proti skalnim *obom nad reko kot ogenj, ki ga razžarja veter.
9
Nekaj sto metrov sta major Wolt in von Graft bežala skupaj. Von Graft se je nenehno pazil, da ne bi imel motorja za hrbtom. Nekaj njegovih pogledov, ki so ga ošiniti kot bič, mu je povedalo več ko dovolj. Partizani pa so jih obkrožali od vseh strani, kakor povodenj. V strahu in brezglavem begu se oholi kapetan niti na svoje spremljevalce ni zanesel. Držal se je gruče okoli poročnika Hart-v^icka, ki je od časa do časa ustavita zasledovalce z močnim zapornim ognjem.
Da se je von Gratf strahoma ozirai na Wotta, niso bile krive samo simpatije njegove žene do tega človeka. V po-Sovoru pri ognju prejšnji večer je Wolf obzirno, za von ^ratta povsem jasno, za druge pa dvoumno nakazal, da Ve, kdo poroča o njem na centralo. Dobesedno mu je dejai:
.Kako gledate na ljudi, ki svoje soborce in sodelavce črtijo pri nadrejenih ter ogrožajo njihov obstoj s svojo bolno fantazijo, ki se skušajo dvigniti na račun drugih?"
.Zoprni so mi in ne upoštevam jih," mu je odvrnil.
.Meni se gabijo," je nadaljeval Wolf. .Ljudje te vrste *o slabši kot garjev pes in ne zaslužijo drugega kot kroglo, žalostno je, da je med nami precej takih prascev. Dobro,
imam prijatelje, ki me sproti obveščajo."
Von Gratt se je bil naredil neprizadetega. .To je dobro, ^ vas praviino obveščajo. Lahko pa je tudi slabo, če vas
obveščajo narobe. Človek nikoli ne ve, kakšen cilj ima tisti, ki obvešča ali opozarja. Posebno tista opozorila so nevarna, katerih izvora ne moremo preveriti. O tem ste se gotovo že prepričal. Včasih so na vrhu zainteresirani, da se spodaj žro in gledajo drug drugemu pod prste; to se pravi, da se dva uničujeta med seboj za račune tretjega."
.Zdaj ste povsem mojih misli. Od tega imajo koristi samo oni, ki razdvajajo zato, da jih laže obvladajo."
Von Gratt je v tem nevarnem položaju napregel vse svoje bistroumje, da bi odvrnil od sebe majorjeve grozeče sume in volčje poglede. Čeprav se mu je zdelo, da ga je pomirit, ni zaupat njegovemu avtomatu MP-43, katerega cev je nevarno spreminjala svoj položaj.
Vojaki z ranjenci na nosilih so si počasi utirali pot po globačah v vse bolj gosto drevje. Krogle so med drevjem presunljivo piskale in klatile vejice. Wolf se je nekaj časa krohotal in se delat pogumnega, potlej pa se je nenadoma zresnil. To .odstopanje", kakor je imenoval beg, mu ni bilo všeč.
Njegov imenitni načrt je spodneslo naključje. Vedel je, da je trčila obnje divizijska kolona — namesto da bi oni udarili diviziji v hrbet. Enot, ki bi jim morale priskočiti na pomoč, pa ni bito od nikoder. V tesnobo nejasnega položaja se mu je zajedel nemir zatrtega poželenja, kot je imenoval čustvo neugasle, bolne ljubezni do Ane. Kakšno naključje! Med drevjem je bil uzrl dekle s svetlimi lasmi, padajočimi na ramena. Kot mačka se je pognala k ranjencu in ga obvezovala. .Ne streljajte na žensko," je velel policistom, spustil avtomat in dvignil k očem daljnogled. Spoznal jo je po laseh in gibih, ki so biti edinstveni. Samo za hip je ujel v zrklu daljnogleda njen iepi obraz in že je v njem zaživet spomin. Prekleto je bil nor, da jo je postal v hosto... Sledil je napad, ki jih je vrgel z grebena. Ves ta pohod z dežjem je bil vreden nje. To je bilo edino, česar
ni bii pričakoval. Zdaj je ne bo videl več, čeprav je morda med preganjalci. Prav nič mu ni do njihove nevarne biiži-ne. Kljub vsemu jo mora dobiti živo. Ves čas je moral misliti nanjo. S kratkimi rafali je črpat zalogo streliva. .Čudno je, da človeka najbolj privlači nedosegljivo, tisto, česar si najboij želi." Tudi smrtni strah, ki je viset v mračnem gozdu med surovim brenčanjem izstrelkov, mu ni izbrisal njene podobe. Spričo nje so bledete vse ženske, ki jih je imel in ki bi jih lahko imel...
Zmotil ga je vodja izvidniške patrulje, ki ga je Hart-wick poslal v smeri žičnice. Od petih mož sta se z njim vrnila le dva. Bil je tako upehan, da je komaj lovii sapo, po desni roki pa mu je s prstov kapljala kri na umazane čevlje. Brez čepice in na smrt preplašen je poročal, da se z leve strani bližata dve močni koloni, ki jim bosta zaprli umik.
Hartwick se je spogledal z majorjem Wol(om in viknil:
.V obroču smo... Krucifiks! Ati ima vsako drevo svojega partizana?"
.Ne širite panike!" ga je oplazil Wol(. .Krenili bomo na severozahod in se izmuznili."
Policisti so se razvrstiti v dve koloni; na sredi so imeti ranjence.
Gozd je spet zaječal pod streli preganjalcev, ki so jih dohiteli. V daljavi so votlo tolkle mine, oglasile so se tudi strojnice.
Bežali so v upanju, da jim bo prišel na pomoč svaj dei glavnine in udaril partizanom v hrbet. Bližali so se zarasli poseki, ko jih je z boka pozdravil močan strojnični ogenj. Kolona z ranjenci se je zmuznila skozi vrzel, zaščitnica pa je bila presekana na dvoje in razbita. Spričo poročila o močni koloni z desne in neugnanih zasledovalcih ni bilo misliti na odpor. Tudi po Woltovi logiki ni kazalo drugega kot bežati.
Povsod naj bo red
Pomoč sfaršev
/Me?! z zaČM^oT?! fo/s&egd /etc ;e :^J: p?/-čc:e^ J:/c??!e s^ršev.- :'?! Ao/:'^o po??:ag^::
wo;!?7! o!ro^o?M M/ar/em? /Ve^^:er: st4?*f:' io pre^WčaMz, Ja je ;:če?:je zgo/j Ma/oga fo/e, m pKŠčdjo o!ro^a, ?:a; se z?!a;Je, MMr ve :'?: z?:a. V Ha;^o^e?M pr!7?icrK ga vprašajo prej ^a-"je??:.' „?1/; J Mare J J Jowačo Ma/ogof"
^eveJa je io krajno;;:. O^ia/a pa taJž Jra-ga $^ra;Moy^, :?)Za, /:o so grrJJctje staršev več-/e oJ ofro^ovJi z?Mog/p'voj;!?', ^aJar že/:jo, Ja je !!j:7?ov o!ro^ prv? Ma few :'?! 0Mew poJročja — a/: pov^oJ. Zato seJe :z Jneva v Ja?: otroka :?! ?wa .po?Maga;o".
Gre za Jo/go vrsto ?:etporaza??:ov. PreJvse??:
??:ora/; st^rs: veJet;, Mj je pravzaprav ače-"je :?! za^aj se otroc: ač:'jo. Otrobe ač:'??!o, Ja /J o/v/aJa/: z?:a?zje :'?: :'zMs?:je oJratJ:/?, Ja j?: te /ažje z?!aJ: v ž:v/je?:ja, Ja /?: te priprav:?: :'?: atpoto^J: za ž:'v/je?:je :'?! Je/o. /Vaj ta^oj rece-??:o, Ja z?:a?:ja ?:e ??:ore ?!:/?če ?::^o??!ar poJar/t:'.-vta&Jo t/ ga ??:ora pr/Jo/?/t: ta??! z Jejav?::??: ?!aporo??: /att?!e oJgovor??ott:. OJrat/: — ttar-t: :?! KČ:fe/j: — /a/?^o otroka ta??:o po??:agajo pr: ace?:ja.
GraJ/vo, &:' ga je tre/a Jojet:, ??!ora otro^ to/:^o čata po??av/jat!, Ja ga traj?:o o/?Jrž: v tpo??!:'?:a. OZ?ttajata torej Jva e/e??:e?!ta pr: ače-?:ja.* Joje??!a?!je graJ/va, ?:jegovo raza??:eva?!je, :?! po??:?:je?!je tega graJ/va. OJrat/: ??!orajo polagat: pr: prve??! :'?! Jrage??:. Pr: raza??!eva?:ja je ?:aJvte po??:e??z/?:a po??!oč ač/te/ja, pr: po??!-Mje?:ja pa po??:oe ttartev.
DOMAČE NALOGE
Do??!ače ?:a/oge to tettav?!: Je/ to/t^ega Je/a.* z ?:j:??!: otroA atrjaje t?!ov, te ač: ta??:ottoj?:ott: :'?! razv:'ja o/?eate^ Jo/ž?!ott:, /?^rat: pa te vaJ: ?!ačrt?:ega ače?:ja :?: ^a/tare :'?:te/e&taa/?:ega Je/a.
/(o te otro^ prv:č treča z ?:ačrt?!:??! ače?:je??!, ??:a je tre/?a po??:agat:, Ja o/?v/aJa prve Jo??!a-ce ?:a/oge. OJ zaeet?:ega oJ?!ota Jo Jo??!aeega Je/a je oJv/trto, a/: /?o otro^ tpreje/ to/o :?: ače?:je za ?:e^aj ta??!oa??:ev?!ega a/: pa za Z??e-??!e, to ??:a ga ?:a t:/o ?!a/ož:'/:' :?! te ga je tre/-a c:'??:prej z?:e^:t:. S^rat^a.- tprva je po-??!oč ttartev ?:aJvte potre/?:a :'?: ze/o Je/;'^at??a, ??!ora pa /?:'t: ta^t?:a, Ja /?o c:'??!prej potta/a oJveč?:a :?: Ja te Z*o otro^ z z??:er?!:??! ?:aJzor-ttvo??: ta??:ottoj?:o ae:/.
V že/j:', Ja /?: /?:'/ ?:j:7?ov otro/? ?!aj/?o/jt:', ??!?:o-g: ttart: po??:agajo otroka pr: ?:a/oga/? ta&o, Ja j:'/? Je/ajo ?:a??:etto ?!jega. 7aM?:a ,po??!oč" je t^oJ/j/va, %er /o otroka ?!avaJ:'/a, Ja te /?o o^or:'tča/ t taj:??! Je/o??: :?: te ?:e /o MavaJJ ta??!ottoj?:ott:. Po/eg tega je graJ/vo :z /eta v /eto o/?tež?:ejte :?: po??!oč ttartev veJ?:o veeja, Jo^/er je ?:e za??:e?:ja — Znttra^tor, ga je tre/?a Jrago p/ačat/.
^o pr:'??!er:, &o otro^ vta^ Ja?! ča^a, Ja te oče a/: ??:at:' ateJeta ^ ?!jegov: Jo??:ač:' ?:a/og: :?! jo ?!areJ:'ta ?:a??:etto ?:jega. S ta&t?::??: „t^ap-?::??!'* Je/o??! otro& /e /?o?:ea o/?vez?:o to/a?:je, &o pa pr:Je v v:tje, ttro&ov?:e razreJe, je t/a-/<:/? oce?: veJ?!o več. 5tart: raz/agajo otrobov Meatpe/? za /zraz pro/etorjevega „tovrattva", preo/?tež?!;'/? ač??:/? ?:aČrtov — :?! poJo/?!o, /e pr: otroka :'?! ?:jegove??! po??:a?:j^a?!ja ta??:o-ttoj?!ott: ?:e /tčejo ^r:'vJe.
T^aJar vat /*o otro^ prot:/ za ?:atvet, &er te ^o z?:a/ prav:'/?!o ret/t: ?:a/oge, ??:a po??:agajte. /Vaač/te ga, Ja Z?o z?:a/ ta??: po/t^at: oJgovor
Siehemi predmef v stanovanju mora imeti svoj prostor: vedno ga moramo takoj najti in ga postaviti na njegov prostor — brez razburjanja. Seveda pa tu ni trdnega pravila: če ste se prepričali, da prostor, na katerem zdaj hranite, denimo, navijalke za lase, ni pravšnji, jih pričnite shranjevati drugje, kjer bo bolj praktično, kjer bodo bolje spravljene, ker...
Predmete je treba imeti razvrščene logično. Nekdanje omare za perilo niso več kos današnjim potrebam: mar ni bolj praktično hraniti kuhinjske krpe za brisanje posode v kuhinji, brisače pa v kopalnici, ne pa oboje v spalnični komodi? Vrhu tega je treba pred-
P0SKUS!TE!
Eno/oMCTMCg
Očistite po! ki!ograma tižoia in ga namočite čez noč. Mastednjega dne ga v isti vodi skuhajte skupaj s četrt kiiograma govejega in svinjskega mesa in četrt kitograma narezanega korenja. Potem poberite ven meso. Medtem zrežite majhen por, otupite četrt kitograma paradižnika, zrežite na četrtine, oboje dušite v 40 g margarine, po petih minutah pa dodajte juhi. Servirajte z narezanim mesom.
/707*
t kg m!adega stročjega tižoia skuhamo v stani vodi s šatrajem, timijanom in nekaj zmtete rdeče paprike. Medtem popražimo 500 g na kocke narezane stanine z drobno sesektjano čebuto. To primešamo odcejenemu tižotu, razporedimo po segretem ptadnju, potresemo s peteršitjem in serviramo z razpotovtjeno dušeno čebuto.
GzozJ?!a :?! /:a?:a??ova torta
Potrebujemo te,to: t jajce, S itice vte)e vode, 75 g etadkorja, t lavitek vanitjinega etadkorja, 100 g moke, 1 kavno žtičko pecitnega praška, mato maeti la maianje pekaša, ict nadev pa 2 banani, ,ok ene iimone, 750 g betega in temnega groidja, 100 g siadke emetane in nekaj mandetjnov.
Pena,to vmešajte rumenjak , topio vodo. dodajte eiadkor in vaniijin ,)adkor ter mešajte, da po,tane pena,to. Posebej stepite ,neg enega beijaka in ga dodajte masi, potem dodajte moko, ki ste jo pomešati s peciinim praškom. Denite maso v pekai in jo pecite pribiiino 25 minut na smernem ognju. Ko je torta peiena, jo viemite ii pekača in pustite, da se ohiadi. Medtem očistite banane, raireiite jih na tanke kose in na sredi torte naredite venec ii njih. Okrog naiožite Jagode temnega groidja, potem spet venec banan pa venec beiega groidja, dokier ne prekrijete čete torte. Banan ne poiabite pretiti i ti-moninim sokom, da ne potemnijo, čei sadje denite na koncu stepeno smetano in jo okrasite i mandeljni.
v &?:;:gaZt, ač/?e?::&:7?, yt?o;:%? zvez&:'/?. SeveJa ??:o:-atf prcg/eJaf: Jo??:ačo Ma/ogo. Če na/JMe ?:a pr:'??:?!- pr: rača?M&: r:a/og: napačen reza/taf, povede :o ofro&a :'?! za%tteva;;e, ?:a; ^a??! po-:šče napako.
VM^Jo, Mor po??!aga ofro&a pr: ačen/a, ??!ora veJe7:, Ja je tre^a preJwew otroka ?:a-ac:7:, č/zlč/O EO č/Č/E. Prever::/ je :re/a njegovo zrenje, agofot?;'::' po?nanj^/j:'vo^::', preJwe??! pa paz/t/, Ja /?o o(ro^ ^nov raza?ne/. Doje?7!a?:je $novZ je prvZ pogoj a^pej??ega ače-nja.
mele razporedih po uporabi: na enem prostoru hranimo vse, kar sodi k šivanju, na drugem tisto, kar potrebujemo za čiščenje čevljev na tretjem pisalni pribor, na četrtem spet kaj drugega in tako dalje.
Pri razporejanju v omari in na policah razdelimo vse stvari, ki jih hočemo hraniti v njej in na njih, v tri področja. 1. Nizko — od tal do višine pol metra. To ni lahko dostopno področje, ker se moramo pripogibati. Torej bomo shranjevali na tem področju tiste predmete, ki jih ne potrebujemo tako pogosto: to so veliki lonci, rjuhe, športni pribor, steklenice, ki ne sodijo v .višje sfere" in podobno. 2. Srednje področje je na višini polovice metra do 1,80 m in je najbolj dostopno področje. Na njem bomo shranjevali vse tiste predmete, ki jih uporabljamo vsak dan. 3. Visoko področje se prične pri 1,80 m in sega do stropa. To je najtežje dostopno področje, zato ga bomo uporabili poleti za shranjevanje zimskih, pozimi pa za shranjevanje poletnih oblačil prav tako pa bomo hranili na njem klobuke, kovčke in različne torbice.
Pomembna je tudi oblika omare. Omara mora biti izkoriščena popolnoma: njena globina, višina, širina. Ni pomembno samo dejstvo, da je sleherni predmet na svojem mestu, znati je treba do podrobnosti izkoristiti tudi prostor, ki nam ga ponujajo police in predali. Zato se nikar ne bojte dodati omari, ki ima premalo polic še kakšno dodatno novo.
Kar zadeva globino, vam povemo najbolj običajne mere: omarica za zdravila naj bo globoka 15 cm, za knjige, plošče manjšega
KADAR SMO
Pravijo, da je težje pričakovati goste kot biti nekomu gost. Nekaj praktičnih nasvetov, kako se moramo obnašati, če pridemo v goste, ne bo odveč.
Če nameravate gostiteljici pokloniti cvetje, ga pošljite že prej na dom. To je mnogo lepše kot če pridete z rožami v rokah. Pecivo lahko prinesete s seboj le takrat, če ste zares domači pri gostitelju. Zavitek čokoladnih bonbonov pa lahko vedno vzamete s seboj.
VenJdr doje?7M7!;e Mino še ?!e z%JosfKje. GrgJZvo sZ je tre/?% zdpo??:r:ZrZ, se pr-guZ, J% se <3 je treM ?MrrčZ;Z fd&o, Ja ga ??!ore??:o z /a/?-oto pormvZtZ ačZfe/ja. 7*o Josežerno prZ otroka z ?:e?:eZ??:Z??: po?:av/ja?!jerr: Zr: o/??:at?/ja?:je??! srrnuZ.
3taršZ ??:orajo prcuerZtZ, a/Z se je otro& ?:aačZ/ STiovZ, a/Z je /epo Z?: prav:7r:o napZsa/ Jo??!ačo ?:a/ogo. Ko sZ /?o otro& prZJo/Z/ Je/ov?:e r:at?a-Je, /?o veJ?!o r?:ar:j pofr-e/mva/ por?!oč staršev.
Po??ioč staršev otroM obstaja v te??!, Ja ga č:??:prej osvoZ?oJe svoje po??!očZ prZ ače?:ja.
Drobni nasveti
§3 Kuhane hrane, zlasti zelenjavne, ne pustite stati na vročem štedilniku.
EB Solate in zelenjavo režemo vedno le z nožem, ki ne rjavi, strgamo pa vedno zgolj na strgalniku iz plastične mase. Čim bolj na debelo sesekljamo zelenjavo, tem manj vitaminov bo izgubila pri kuhanju.
obsega, drobno perilo in kozarce potrebujemo 25 cm, krožniki, čevlji, perilo in večje plošče potrebujejo 35cm globine, posteljnina, prti, pregrinjata in večja posoda 45 cm, obleka in obešalniki pa 60 cm.
Da boste še bolj izkoristili prostor, obesite na vrata omarice drobnarije (kravate, pasove), izkoristite vdolbine v zidu za police, v kuhinji obesite na stene čimveč kuhinjskih predmetov, začimb, nad umivalnikom bo dobrodošla omarica s predali ir* ogledalom, pod umivalnikom bo prostor za košaro za perilo ... In kar je zelo pomembno: neusmiljeno mečite stran vse, česar zares ne potrebujete več.
Notranjost omare oblepite s papirjem ali tapetami. D-c-fix je imenitna zvrst tapete: z lahkoto jo prilepimo, prav tako jo brez truda čistimo — in čedna je, ker jo delajo v različnih ustreznih vzorcih in barvah. Prelepite tudi notranjost predalov — lepši bodo in vi sami boste imeli z njimi in njihovim urejanjem več veselja.
Tri zlata pravila za red v hiši:
1.	Določen prostor za sleherni predmet!
2.	Vrnite takoj po uporabi vse na svoj prostor!
3.	Pospravite predmete — čiste!
POVABLJENI
Bodite točni, a nikdar prezgodnji.
Dovoljeno je zamuditi največ 15 do 20 minut, odvisno od tega, na kakšen sprejem ste povabljeni. Včasih lahko to mejo tudi prekoračite. Na cocktail npr. lahko pridete ob katerikoli uri; če je hišna zabava, lahko zamudite eno uro, pa bo še vedno po bontonu.
Nikoli pa ne smete napraviti tega, da bi prišli pred uro, ob kateri ste povabljeni. Gospodinja vam tega ne bi nikoli oprostila.
Če ste zadržani, telefonirajte in se opravičite, da vas ne bo. Če gostitelj nima telefona, sporočite to na kak drug način.
OBNAŠANJE ZA M!ZO
Če bi radi pojedli juho do poslednje žlice, nagnite krožnik proti sredini mize, ne proti sebi. Na svečani večerji tega seveda ne smete napraviti.
Po večerji pustite jedilni pribor drug poleg drugega na krožniku. Nikar ga ne prekrižajte-
Prijatelju, pri katerem ste bili na večerji h* dobili celo poklon, se pismeno zahvalite, čeprav je ta običaj vedno manj v navadi. Dobrim prijateljem je dovolj, če se zahvalite po telefonu. Spomnite dobro večerjo, simpatično družbo in prijetno vzdušje.
Tene Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton*
Na srečo so se znašli pred gostim mladim smrečjem in se pognali vanj kar na slepo. Veje so jih švrkale po obrazih, kamenje so pikale svinčenke.
Smrečje je požiralo umikajoče se kakor črna kalna voda. Von Graff je skočil na spolzko vejo, po kateri mu je zdrsnil čevelj v škrapljo. Padel je in zastoka) na ves glas. Bolečina mu je pognala kri v glavo. Dvignil se je in spet padel. Zlomila se mu je noga ...
,Na pomoči Ranjen sem.. .,* je zavpil obupano in se ozrl na vse strani po goščavju. Zagledal je enega ab-wehrovca, toda veje so se kmalu zagrnile za njim, izginil je kot vsi drugi. Ostal je sam.
Krogle so še vedno sikale po goščavju. Za hrbtom je že zaslišal tujo govorico.
.Prekleti strahopetci," je pridušeno sikal. .Vedet sem, da so ti abwehrovci svinje." Prisluhni! je in skušal premagati grozo in osuplost. Moral se bo reševati sam . .. Sklenil je, da ga sovražnik ne bo dobil živega. Iz torbe je izvlekel bombo in se z njo pričel plaziti po tleh za svojimi. Vedel je, da z zlomljeno nogo ne bo ubežal. Kot zastreljena zver se je zavlekel v najgostejše goščavje. Krvav in opraskan po rokah se je zrinil pod nizko vejevje in obležal na smrt utrujen. Bombo si je položil h glavi in segel s prsti v vlažno, od dežja premočeno zemljo. Smrečje, ki ga je zakrivalo, je bilo tako gosto, da ni videl niti koščka sivega neba nad seboj.
Po vsem telesu mu je plala vročica in polaščal se ga je nezadržen strah. Glasovi tuje govorice so bili vse bližji in streli vse bolj redki. Tedaj je streljanje oživelo v smeri, kamor so se umikati in nekje globlje v gozdu, za njegovim hrbtom.
.Gretchen," je žalostno dahnil. ,Ce me dobe, bo prav gotovo padla v kremplje temu volkodlaku Woltu." Zavedel se je, da jo ima nadvse rad in da je bil ob nji večkrat slep,
ohol in krivičen. Ce bi ji še mogel to povedati, bi bil najsrečnejši človek pod soncem ...
V njegovi neposredni bližini so se razgrnile veje in obkrožila ga je tuja govorica. Srce mu je sililo v grlo. Če bomba odpove, ga bodo ujeli. Kaj bodo počeli z njim? Kaj podobnega, kot so počeli abwehrovci z obveščevalci? To je ostudno, tega ne bi prenesel ... In najbrž bo moral plačati on za to, če ga bodo partizani ujeli.
Izza pasu je potegnil še pištolo in si jo nameril v sence. Vdal se je v usodo in čakal. Dvignil je glavo in prisluhnil. Sumi so bili bližji, skozi veje je videl noge, obute v raztrgane čevlje. Roka, v kateri je držal bombo, ga je zaskelela. Premaknil je glavo. Pred njim je gomazel sprevod mravelj. Neutrudno so se pomikate v obe smeri, tu in tam se je kakšna ustavila in otipala drugo. .Kdo ve, zakaj delajo to? Ali se spoznajo in pozdravljajo?" je pomislil.
Potem so zahrstele veje čisto blizu. Noga se je premaknila von Grattu je srce skoraj zastalo. Pridržal je dih in položil prst na sprožilec ...
10
Major Wo!( se je šele na koncu goščavja pridružil brandenburgovcem. Bežali so naprej, stran od streljanja. Po čedalje bolj divjem, osamelem gozdu so sklepali, da se bližajo skalnemu robu planote; vendar o tem niso bili prepričani. Zato je Wol( izvlekel karto in kompas. Pod sivo kupolo neba je bit gozd brez senc in povsod enak, in kaj lahko bi zablodili nazaj proti nevidnemu sovražniku.
Blodili so še nekaj časa po škrapljastih kotlih s podrtim drevjem, se prebijali skozi goščave in kleli, ker niso dosegli roba. Ko so se vlekli skozi napol izsekano goščavo, kjer jim je nizko vejevje povsem zapiralo razgled, so jih vrgli na tla rafali iz brzostrelk. Na slepo so odgovorili z ognjem,
Wolt pa je začel na glas preklinjati. V presledkih med streljanjem so slišali nemška povelja. Wolt je zaslutil ukano.
Med nevidnimi strelci je nekdo revsnil:
.Kdo tam?"
Wolt je takoj prepoznal glas poročnika Hartwicka.
.Tu major Wolf. Vi, nori psi, bojazljivci, kaj streljat* na vsako senco? Toliko da nas niste pobili!"
Takoj zatem se je prikazat poročnik Hartwick in se noro zakrohotal od veselja, da je nalete) na svoje ljudi. Sred' gozda so se ogledovali. Zdaj so bili že močna skupina-Wol( je sedet in ga pričel oštevati vpričo vseh:
,Vi se ne bojite zaman za svojo preplašeno rit. Namesto da streljate na nas, mi raje povejte, kje je stotnik vo* Graff, kje je stotnik Vogt in kje major Helm."
.Stotnik von Graff je nasajen precej na visoko in j* prav gotovo došel enoto stotnika Vogta. Kolikor je znan* mojim, je ni nihče skupil, ker smo se pravočasno umakni!'* Major Helm pa se je lepo počasi umikal na levo."
Wol( se je zadovoljil s pojasnilom in si mislil: ,Če j^ tako, pa naj bo. Morda jo je von Graff skupil... Me vs*t ne bo oviral pri delu — takih se je treba bolj paziti k*i sovražnika."
Posedli so. Zdaj, ko jih je bito za dober vod, se jim vrnil pogum. Oficirja sta odločila, da se bodo najedli. Hr*' ne so imeli s seboj več ko za tri dni. Toda čutarice so bi!^ prazne. Bili so žejni. Preostalo jim ni drugega, kot pol*^' po tleh in loviti v suha usta redke kaplje, ki so drsele z v*t'
Po dobri uri hoda brez nezgode so se znašli na rob^ odsekanega skalovja. Po dolini se je vlačila megla. Nj*"' jeziki so se dvigali iz prepadov. Nedaleč je štrlela iz m*9^ škrbina Babjega zoba.
(Sc MdJ^/j*^
]
i
<
<
<
t
<
t
1
2
J
S
t
I
S
J
č
S<
Ž
h
tl
j:
sl
Z'
je
L
A
'M
P'
jc
je
"j
Ec
u
d:
"j
Pt
"i

j?.? v-?
Pože!enje po nasiiju
SMEH STOLETIJ )
Grški fiiozof Demonaks $ Cipra {e priše! v Atene, kjer se je začei meščan Agatoktes pred njim bahati, da je edini in najboij-ši govornik v mestu. Demonaks ga je kmaiu pomiri!:
Če si edini govornik v Atenah, kako moreš biti najboijšit Če pa si najbotjši, ne moreš biti edini."
Sedeli so na terasi pri Grittiju. Benetke so bile črne, zelene in lepe.
Nekaj bi morali popiti, je vztrajala pri svojem Pamela in očitajoče pogledala svojega moža Julesa, Anno in Andreeja. Vsi ste nocoj nekam nerazpoloženi.
Pamela je začutila, da nekaj ni v Tedu, vendar ji sploh ni prišlo na našel, da je njen mož, lepi Jules, že -šest mesecev ljubimec njene najboljše Prijateljice Anne in da je samo nehaj ur prej sporočil Anni svoj sklep, da bo prekinil vsako zvezo z njo.
Prav tako ni mogla vedeti, da je Takšna odločitev zelo prizadela Anno, da je Andree že dolgo vedel za to Zvezo in da je ravno to spoznanje vzrok za njegovo potrtost in molčečnost.
Pamela je bila tako vesela, ker je bila v Benetkah, ker je lahko sedela ob Julesu in ker je bilo pri Gittiju Tako zelo lepo. Jules je bil pozoren in Tako nežen z njo.
— Včeraj smo ga veliko popili, je dejal Andree in zaskrbljeno pogledal Anno.
Anna je mirno sedela. Bila je vsa bleda v obraz. Prav gotovo se je sprla z Julesom, je pomislil njen nesrečni mož. Bil je potrpežljiv, čutil je, da ima v sebi še dovolj moči in ljubezni do Anne, dovolj, da bi ji vse
odpustil.
— Ni slaba misel to, da bi še kaj Popili, se je strinjal Jules z ženinim Predlogom.
— Naročite gin, je predlagala Anna; krčevito je stiskala svojo torbico 'n z zadovoljstvom otipala oblike revolverja v njej. Kmalu bo iz tega revolverja bruhnil plamen . . . Pamela bo razprla oči od presenečenja, Andree jo bo skušal zadržati, Julesov obraz pa bo za trenutek ves spačen od strahu. Nato pa se bo zavalil na Tla. Morda bo imela še toliko časa, da bo, preden se bodo ljudje nagnetli okrog mize, vzela njegovo lepo glavo v naročje ... Nenadoma je začu-Tila neizmerno ljubezen do mrtvega Julesa. Spominjala se je njegovih besed, polnih ljubezni, božanja njegovih tako možatih rok. Ona je resno Vzela njegovo ljubezen, on pa jo je Tako grobo zavrnil...
Dvignila je kozarec in na dušek Popila gin. Pamela se ji je veselo nasmejala. Anna se je zagledala vanjo. Uboga Pamela, saj ona ni kriva! Toda sovražila jo je, kajti bila je Jule-sova žena. Solze so ji prišle v oči od žalosti in jeze.
— Pojdimo na večerjo, je dejal Jules in vstal od mize. Kot volk sem lačen.
Vstopili so v restavracijo.
. — Kaj bomo jedli, je vprašal Jules m vzel v roke jedilni list. Kaj boš ti, Anna?
Kako ga je sovražila! Saj se je že ^ačel obnašati kot „dobri stari prijatelj", tako kakor ji je predlagal ob slovesu.
Da le ne bi začenjala kakšnega pribora, je nenadoma pomislil Jules, ko Je opazil boj na Aninem obrazu. Upal je, da se bo vse lepo končalo. Anna nikakor ni bila oseba, ki bi 'mela rada javne škandale. Vsekakor Pa ne bo pokazala vsem ljudem, da Je bila zaljubljena vanj. Kajti žal ga Je zares ljubila . . .
Anna je gledala vanj in se skrivnostno nasmihala. Da! Ubila ga bo! ^ugnala mu bo dve krogli v telo. Ali Pa kar tri! Ubila ga bo zaradi tega njegovega ravnodušnega stališča do **Je, zaradi krutega nasmeha na njegovih ustnicah, zaradi nasmeha človeka, ki si menda lahko vse dovoli, joila ga bo zaradi noči in zaradi ^i ljubezni, ki jih je preživela z v'm, in tudi zaradi solza, ki jih je
Prelila.
, Po večerji si je naročila pomaran-^ in se zamišljeno vprašala, ali ji bo ^ ječi dovoljeno jesti pomaranče.
. Nepričakovano se ji je srce napol-'lo z nežnostjo in žalostjo ob spomi-
nu na nekdanje radosti, ki so izginile za vselej. Pogledala je v Julesa, vendar se njuna pogleda nista srečala. Pogovarjal se je s Pamelo. Vedno je bil nežen s svojo ženo, nikoli je ni prenehal ljubiti.
Počutila se je mlado in odločno, močno. Ali je mogoče, da je bil ta moški v njenih rokah, prepuščen njej na milost in nemilost!
DOMISLICE
#	Če bi čtoveku nič ne vise-)o nad giavo, bi :e dušii od samega doigčasa.
#	Lepa žena prija očesu, dobra godi srcu; prva je biser, druga četo bogastvo.
#	Ubog je tisti, čigar srce se tako hitro napoini kot njegova usta.
#	Večina žena ceni moškega po njegovi teiesni moči in moraini s!abosti.
#	Za srce je naivnost dobra, za razum ne.
#	Kdor hodi počez in povprek, ne najde poti iz zaprek.
#	Nesrečna duša je vsa pri-pravijena za smrt in sia-dostrastje.
#	Ljubezen je edina strast, piačijiva z denarjem, ki ga kuje sama.
#	Močnejši je teieban na svojem kakor modrijan na tujem.
#	Za en kožuh iz Hsičjih krzen je potrebno uioviti šestdeset iisic in enega moža.
#	Če že idejo ukradeš, je ne osiromaši.
___________________7
— Jules, je nenadoma zaklicala.
Andree jo je prijel za roko. Jules pa je obrnil glavo na drugo stran. Kazalo je, kot da Pamela ni slišala ničesar.
Le kaj je z menoj? Ali sem začela na glas razmišljati? Anna si je živčno grizla ustnice.
— Tako rada se vozim z Julesom v gondoli, je čebljala Pamela. Nekaj časa stoji, potem spet sedi, prepeva, skratka, nemogoč je!
— Oh, preveč sem jedel, se je pritoževal Andree. Vso noč ne bom mogel niti zatisniti očesa .. .
Anna je zabliskala z očmi in se zlobno nasmehnila. Tako rada bi rekla možu, da res ne bo mogel zatisniti očesa, vendar zaradi tega, ker bo ona tako poskrbela . . .
Zdaj bo orkester začel igrati za ples, se je razveselila Pamela, dobra in neutrudna plesalka.
Anna je zaprla oči. Razlili so se zvoki znane pesmi Priznam, priznam. Z Julesom sta imela tako rada to pesem...
— Štiri kave, je naročil Jules.
— Ali bi plesala, Pamela? se je ponudil Andree.
Pamela je bila že na nogah. Prijela je Andreeja pod roko in ga potegnila med plesalce.
— Ali bi plesala? je vprašal Jules Anno, pri tem pa se tako nerodno nasmehnil.
— Ne, mu je kratko odgovorila.
Nato pa se je zamislila. To bo vendar njun zadnji ples. Počutila se je kot junakinja v melodrami:
— No, prav ...
Vstala je in se že naslednji trenutek znašla v Julesovih rokah. Tedaj je pomislila, da ne bo mogla izpeljati svojega sklepa. Moč je počasi odtekala iz nje. Bala se je, da ji bodo vsak trenutek privrele solze v oči. Sovražila je samo sebe zaradi meh-kužnosti, počutila se je, kot da bi izdala sebe in svojega ljubljenega Julesa.
— Ta pevec pa ni slab, je dejal Jules. Pri tem se je trudil, da je ne bi pogledal in se odmikal od nje.
V sredini četrtega stoietja se pokaže na severnih mejah Grčije nov, nevaren sovražnik — Makedonci. Ti dosežejo siten razmah pod viado Fiiipa Makedonskega, ki se na vse načine trud), da bi se vmeša) v grške razmere, naj bo ziepa aii zgrda. Špar-tancem pošije ob neki priiožnosti ijubeznivo sporočito:
„Če pridem v vašo dežeio, bom vse pobi! in požga!!"
Toda stari Špartanci se tudi to pot ne izneverijo stari navadi in mu odgovorijo:
..Če..."	#
V nekem hoteiu se je skiadateiju Regerju predstavi! znan kritik, toda skiadateij se ni dosti meni! zanj. Da bi opozori! Regerja nase, je zače! kritik pripovedovati, da je še! za pogrebom Richarda Wagnerja. Gtasbenik pa mu je odvrni):
„Wagner je bi! mrtev in se ni moge! braniti."
Užatjeni kritik odide iz sobe in pošije kmaiu nato k Regerju sobarico s sporočiiom:
„Srčno vas pozdravijam in vam sporočam, da po vaši smrt) ne bom še! za pogrebom."
Reger pa je posta! sobarico nazaj in j! naroči!:
.Pozdravite gospoda in mu recite, da bi jaz prav rad še! za njegovim pogrebom."
7
— Pevec? AH sploh kdo poje?
.Priznam, priznam, da te ljubim ..."
Minili so časi, ko ji je Jules tako zatrjeval ljubezen. Zbežal je od nje, ustrašil se je njene strasti in se vrnil k Parneli zaradi njene vedrine in preprostosti. Vedno je poudarjal te njene vrline.
Spominjala se je, kako ji je prvič zašepetal v uho:
— Bojim se, da se bom zaljubil vate, Anna.
Tedaj se mu je smejala.
— Kako neumna ideja, Jules. Toda moram priznati, lepa.
Komaj sta se premikala po plesišču. Jules se je držal zelo togo. Neprijetno mu je bilo, zato je verjetno nestrpno pričakoval trenutek, ko bo glasba utihnila.
— Vrniva se k mizi, je predlagala Anna in s sovraštvom v srcu opazila, kako mu je odleglo. Celo tako nesramen je bil, da jo je pogledal z olajšanjem.
Kmalu sta se jima pridružila še Pamela in Andree. Pamela je kar žarela od sreče.
Nocoj sem pa res v življenjski formi, se je smejala. Andree je odličen partner.
Ne omenjaj mi tega, ji je zažugal Andree. Prav gotovo so se mi vsi okrog naju smejali.. .
Za Anno je bilo to konec. Kakor da je neko novo, njej čisto tuje bitje nastajalo v njenem telesu. Počasi je odprla torbico. Žila na sencih ji je na vso moč utripala. Toda roke so bile čisto mirne. Nekaj v njej je bilo že mrtvo — njena preteklost, mladost, ljubezen ...
— Anna, je zaklical Andree.
Pamela je od strahu razprla oči, Julesov obraz pa se je ves spačil od strahu.
Pritisnila je na petelina, nakar se je Jules zvalil na tla.
Nastal je hrup, ljudje so se nagnetli okoli njihove mize, zato ni imela več priložnosti, da bi vzela njegovo lepo glavo v svoje naročje ...
Sneg je naielava! v debetih kosmih, kakor vala, ki jo spuščamo skozi okno. Sprehajata sva se z roko v roki. Vsaka neonska tuč se nama je zdeta majhna tuna, okrogla in romantična. Snežinke pa so veseto ptesate svoj zimski batef.
Bilo je pozno ponoči in te v mato oknih se je še sveiito. Bilo je vse liho. Nikjer ni bito žive duše in matošlevitni avlomobiti so te bežno optaziti zaljubljen par. Vse je bilo tiho in spokojno. Le dva mtada čtoveka sla se razposajeno smejata, da je odmevalo po praznih ulicah. Prsti so oklenili prste, dlan je ljubkovala dlan.
Lovila sva snežinke in si jih podarjala kot darilo v večen spomin. Bila sva kot dva metulja, ki sta zlezla iz tesne bube. Niti malo resnosti ni bilo, niti trohice.
Neki avtomobilist nama je pomežiknil z žarometi. Spogledala sva se in se zasmejala, a sva že v istem trenutku zamižala, ker so luči slepile. Dva dolga pramena svetlobe sta preiskovala najini postavi. Spogledala sva se in se znova zasmejala:
.Veš kaj, ljubosumen sem nanj! Kaj pa se pravi, tako gledati moje dekle?"
Ustavita sem se. To je bilo resno vprašanje in nanj je bilo treba resno odgovoriti. Ne le to. Nanj sem tudi hotela resno odgovoriti.
.Poslušaj! Ti, kdo pa pravi, pravzaprav, da sem tvoje dekle?"
Zresnil se je.
.Draga moja, pa vendar ne misliš reči, da je bilo vse to le iz ..., iz ..., no, ne vem, kako naj rečem. No, iz nekega prijateljstva ali pomilovanja ali kaj jaz vem česa?"
.Kdo ve! Morda pa sem res šla kar tako s teboj. Saj tega ne moreš vedeti."
.Torej še ena!"
,Še ena?"
Vsa razposajenost naju je minila in snežinke so postale žalostne.
.No ja, veš, vsako dekle, ki sem jo doslej kam povabil in potem hotel, da bi bila moje dekle, je vedno rekla, da sva lahko prijatelja, več pa ne. Jaz pa sem hotel imeti le dekle. Pravzaprav je neumno, da ti to pripovedujem. Smejala se boš, povedala še svojim prijateljicam in kmalu bo cela šola vedela, da veliki Don Juan Tomaž še ni poljubil dekleta."
.Tomaži Res misliš, da bi to povedala še drugim? Prosim .. .*
.Nikar, ne bi mogel prenesti tistega prijatelja tudi iz tvojih ust. Prosim, prizanesi mi s tem!
Večerno potovanje s poljubom
2e tako sem dovolj razočaran." Pogled je povesit in tudi glava se je sklonila k tlom, kakor bi tam iskal svojo izgubljeno iluzijo ali poteptano ljubezen.
.Kaj pa vsa tista dekleta, ki so se kar teple zate?"
,Če sem že začel, ti bom povedal do konca. Povabil sem jih na sestanek. Hotel sem jih pač poznati. Dekleta pa, kot da so ponorele. Menda so vse čakale, da se jim bom kar metal okoli vratu. Smejale so se mi, ker nisem hotel kar takoj. Potem sem jih pustil, in ker nobena ni hotela priznati, da ni bilo nič, so nastale iste
zgodbice o Tomažu, ki je Don Juan. Veš, meni niso všeč cipe."
.Tomaž, te lahko vprašam nekaj čisto prijateljsko?"
.Nikar ne začenjaj s prijatelji!"
.Prosim, poslušaj me deset sekund. Ali ti lahko pomagam?"
.Ne Saša! Pravkar si podrla vse, kar sem si zgradil ob tebi. Nočeš biti moje dekle, Saša! Dovoli, da te poljubim za slovo. Ne bom te več prosit, da hodi z menoj, le ta poljub mi dovoli."
Sklonil se je in nežno poiskal moje ustnice. Zamomljal je:
.Ljubim te, Saša!"
Kakor brez moči sem pila ta poljub. Veliki Don Juan, ki pravi, da se ni poljubljal še nikoli, je bil pravi mojster tega opravila.
.Veš kaj, Tomaž, pravzaprav ti še nisem povedala tistega, kar sem ti hotela. Hočeš se posloviti od mene, pa niti ne vprašaš, kaj jaz mislim o tem. Tudi meni ni vseeno. Ne boš verjel, ampak menila sem, da imam najmanj sto tekmic."
.Kaj hočeš reči? Saša!"
.Tomaž, prosim poslušaj me, da ti povem do konca. Ko si me prvič povabil, sem skoraj ponorela od veselja, in sedaj praviš, da se poslavljaš. Nikoli me nisi vprašal, če hočem biti tvoje dekle, zato ne moreš vedeti, kaj mislim o tem. Tomaž, jaz hočem biti tvoje dekle. Razumeš? Jaz hočem..."
.Saša, kako .. .*
.Prosim, tiho bodi, sicer te bom morala poljubiti, da boš nehal tilozofirati."
Stopita sem na prste in ga poljubila. Moram priznati, da je bilo tokrat še veliko bolje kot prvič.
,ln ti praviš, da se nisi še nikoli poljubljal?"
,No, Saša, kdo pa to pravi," mi je odvrni! smeje. .Pravkar sem dobil dva šolska primera!"
ŠPORTNI VESTNIK
*	SLOVENSKI ATLETSKI KLUB ODDAL TOČKO
Nogometno moštvo Slovenskega atletskega kluba je v nedeljo igralo na tujem proti moštvu iz Sorga. Z nedeljsko prvenstveno tekmo pa je SAK prekinil vrsto polnih uspehov, saj je odpotoval iz Sorga le s polovičnim dobitkom. Tekma proti mnogo slabšemu nasprotniku na lestvici se je namreč končala z rezultatom 1:1.
Na slabem igrišču se je najprej razvila precej slaba igra. Gostitelji so povedli že v prvi minuti z zadetkom, slovenskim nogometašem pa je bil precej .nenaklonjen" tudi sodnik iz Zsveikirchna. Zadetek slovenskega moštva je padel šele v drugi polovici igre, ko je 20 minut pred koncem Ferra zatresel nasprotnikovo mrežo. Izenačenje je bilo tudi edini višek slovenskih nogometašev, ki so igrali povsem lahkomiselno. V moštvu gostiteljev je igral (morda v dobro SAK) tuji igralec, kar po pravilih ni dovoljeno. Igro bodo zaradi tega morda razveljavili, kar bi pomenilo 3:0 za SAK in dobiček obeh točk. Ob redakcijskem zaključku ta zadeva še ni bila razjasnjena. Po končanem šestem kolu se v lestvici 2. D razreda ni kaj bistveno spremenilo. Kljub izgubi ene točke zaseda SAK prvo mesto z 11 točkami pred Launsdorfom, ki je zbral enako število točk. Tretji je Wolfnitz pred Zweikirchnom.
Prvi višek nogometnega prvenstva 2. D razreda pa bo vsekakor nedeljska tekma proti nogometnemu moštvu iz Wolfnitza pri Celovcu. Tekma se bo pričela ob 15. uri na Koschatovem igrišču, kjer bo Slovenski atletski klub nastopil z naslednjim moštvom: Wakounik Vladimir; Wakountk Bernard, Oraže, Hribar, Wosch!tz, Lampichler, Vro-lich, Singer, Wa!dhauser Peter, Fera, Wald-hauser Folti.
Mladinsko moštvo SAK je igralo proti mladini KAC in zgubilo 1:4 (1:0). Drugi rezultati: Št. Janž — Kostanje 2:1, Bil-čovs — Škofiče 2:4, Galicija — Globasnica 0:1.
*	BLAGOJEVA PRESKOČILA 194 cm
Pretekli teden je bil v Zagrebu lahkoatletski dvoboj jugoslovanske moške atletske reprezentance z reprezentanco Španije. Jugoslovanska moška atletska reprezentanca je dvoboj odločila v svojo korist in zmagala s končnim izidom 109:102.
Lahkoatletski dvoboj je bil izredno razburljiv, saj so bili poleg moških izven konkurence tudi dekliški atletski boji. V vmesnih točkah atletinj so bili rezultati kar na najvišji ravni, kar nam dokazuje novi svetovni rekord v skoku v višino. Svetovni rekord je dosegla mlada Bolgarka Jordanka Blagojeva, ki se je prvič oglasila na olimpijskih igrah v Munchenu, ko je tam osvojila srebrno olimpijsko odličje. Izredno višino 194 cm je preskočila v prvem poskusu, trikrat pa ji ie spodrsnilo pri 196 cm.
To je bil drugi svetovni rekord, ki je bil kdaj dosežen v zagrebškem Maksimiru. Prvega je postavila sovjetska tekačica Nina Otkolenkova v teku na 800 m. Svetovni rekord v skoku v višino je do olimpijskih iger v Munchenu držala Avstrijka Ilona Gusenbauer, ki je na lanskoletni prireditvi športnih novinarjev na Dunaju preskočila višino 192 cm. Na olimpijskih igrah pa je svetovni rekord Gusenbauerjeve izenačila olimpijska zmagovalka Ulrike Meyfarth iz Zvezne republike Nemčije.
Prvotno bi morala nastopiti v Zagrebu tudi Gusenbauerjeva, ki pa se je raje odločila za sodelovanje na avstrijskem prvenstvu v peteroboju v Gradcu.
*	BR!DGE BLED 72
V času od 4. do 8. oktobra 1972 bo na Bledu V. mednarodni turnir bridgea. V hotelu .Jelovica" se bodo zbrali najboljši .športniki" te miselne discipline. Tekmovali bodo v sledečih skupinah: interciti, odprto moštveno prvenstvo mestnih reprezentanc (od 4. do 6. X.) in turnir parov (7. in 8. X.). Doslej so trikrat stavili zmagovalce Avstrijci, od teh je leta 1969 zmagal celovški par In der Maur/Reiner. Leta 1970 je zmagala ljubljanska dvojica Ral-ca/Turk. Nagrade bodo sledeče: prvo do tretje mesto pri moštvih 4000, 3000 in 2 tisoč din; prvo do šesto mesto pri parih 7000, 5000, 4000, 3000, 1000 oziroma 900 din.
$ SADMMt DREVESC! !M GRM!Č!
drevesnice
Marko POLZER
Vazar pri Si. Vidu v Podjuni
SO V S! ZADOVOLJM!!
		AVSTRIJA^
K		Sobota, 59. 9.: 19.00 Veselje ob glasb' — 19.50 čas v sliki — 20.00 Pregled spo*
rede — 20.06 šport — 20.09 Vzgojo — 20.P Nemška ura — 22.00 Tetereprize.
RADIO CELOVEC
Poročita: 5.00 — 6.50 — 9.00 — 10.00 — 15.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 25.00 — 24.00.
Dnevna oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viie — 5.50 Kmetijska oddaja
—	5.55 Ljudske viie — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.55 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	9.05 Godba na pihala — 9.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 15.05 Deželni razgledi — 15.50 Glasba po kosilu — 15.45 Slovenska oddaja — 15.50 še vedno priljubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 19.10 Odmev časa — 19.40 šport — 19.45 Note In beležke — 19.55 Lahko noč otrokom — 19.05 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite st — 19.55 Melodija In ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport Iz vsega sveta.
Sobota. 59. P.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Pisana jutranja melodija — 6.55 Glasbeni mozaik — 7.40 Mednarodni delovni trg — 7.55 Naš hišni vrt — 9.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču —
15.45	Poskočno in zabavno — 14.00 Koncert godbe na pihala — 16.00 Se vedno priljubljeno — 19.00 Deželni razgledi — 19.05 Koračnice — 19.05 Note in beležke —
20.10	Zveneča Avstrija — 21.15 V dunajski kavarni —
22.20	Plesna glasba po naročilu.
Nedetja. 1. 19.: 6.10 Igra no orgle — 7.40 Veselo nedeljsko jutro — 9.10 Kmetijska oddaja — 9.15 Kaj je novega? — 10.50 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.05 Za avtomobiliste — 15.05 Ogledalo Mestnega gledališča — 15.45 Iz domovine
—	14.50 Voščila — 16.00 Sedaj je nihče več noče —
17.05	Ljudski koncert — 19.00 Koroško kulturno obzorje — 19 00 Nedeljski šport — 19.40 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
Ponedeljek, Z. 10: 5.05 Za tiste, ki zgoda) vstajajo
—	6.05 Pisana jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.05 Oddaja za starejše ljudi — 9.50 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 11.05 Ljubezenske pesmi in ljudska glasba—15.50 Igrajo koroške godbe na pihala — 15.00 Ljudska glasba Iz štajerske — 16.15 Za ženo — 16.50 Otroška oddaja —
19.00	Deželni razgledi — 19.45 Oddaja kmetijske zbornice — 19.05 Poje Vico Torrlanl — 19.05 Note In beležke— 20.10 Od opere do operete— 21.50 Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja.
Torek, !. 19.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Pisana jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 11.05 Ljudska glasba Iz Gradiščanske — 14.50 Dom in šola — 15.00 Ljudska glasba Iz štajerske — 16.15 Za ženo — 16.50 Otroška oddaja — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 19 00 Deželni razgledi — 19.45 Oddaja sindikalne zveze — 19.50 Note In beležke — 20.10 To radi poslušomo — 21.00 S sekiro skozi listnat! gozd.
Sreda, 9. 19.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Pisana jutranja melodija — 6 50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 11.05 Pesmi In plesi Iz Gradiščanske — 15.50 Na obisku pri gimnazijskem zboru — 14 45 Koroška pesem — 15.00 Stare štajerske orgle — 16 15 Za ženo — 16 50 Operetni koncert —
17.10	V dunajski kavarn! — 19 00 Deželni razgledi —
19.45	Oddaja združenja Industrialcev — 19.05 Kjer prepevajo, tam ostanemo — 19.55 Za prijatelja planin — 19.50 Note In beležke — 20.10 Sedaj je nihče več noče — 21.50 Zvezne dežele poročajo: Zgornja Avstrijska.
četrtek, S. 19.: 5.05 Za tiste, Id zgodaj vstajajo —
6.05	Pisana jutranja melodija — 6 50 Glasbeni mozaik — 9.50 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 11 05 Ljudske viže — 15.50 Zabeleženo na koroških cestah — 15 00 Iz štajerskega glasbenega ustvarjanja — 16.15 Za ženo — 16 50 Otroška oddaja
—	17.50 Oddaja Maxl]a Bdhma — 19 00 Deželni razgledi — 19.45 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 19.05 Avstrijska godba na pihala — 19.50 Note in beležke — 20.10 Lovska ura — 21.00 Jazz v Gradcu.
Petek, 6. 19.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Pisana jutronja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.05 Za ženo — 9.50 Klavirska dela W. A. Mozarta — 10.00 šolska oddaja — 11.05 Plesi In pesmi iz Gradiščanske — 15.50 Ljudske viže — 14.45 Literatura iz štajerske — 15.00 Zborovska glasba — 16.15 žena v kmetijstvu — 16.45 Otroški zbori — 17.10 Glasba za konec tedna — 19.00 Deželni razgledi — 19.45 Oddaja delavske zbornice — 19.50 Note in beležke —
20.10	Orkestrski koncert.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, !0. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedetja. 1. 19.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
Ponedetjek, 2. 19.: 15.45 Informacije — Za našo vas.
Torek, !. 19.: 9.50 Slovenske narodne v raznih priredbah in izvedbah — 15.45 Informacije — šport od tu in tam — Otroci, poslušajte!
Sreda, 4. 19.: 15.45 Informacije — Za našo knjižno polico.
četrletr, S. 19.: 15.45 Informacije — Zena, družina, dom.
Petek, 6. 19.: 15.45 Informacije — Jaka špicar: St. Jur je pomagal.
AVSTRIJA 1
Sobota, 59.	16.55 Noš dragi dom —
17.00	Senlorski klub — 19.00 Tedenski obzornik — 19.25 Otrokom za lahko noč —
19.50	Posebej o kulturi — 19.55 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Veseloigra — 22.00 šport — 22.50 čas v sliki — 22.40 Streljanje, film.
Nedetja. 1. 19.: 16.00 Za otroke — 17.00 Za družino
—	17.25 Vodič po operi ..Evgenij Onjegln" — 17.55 Otrokom za lahko noč — 19 00 Mladinska oddaja —
19.00	čas v sliki — 19.50 šport — 20.15 Potepuh Iz Pariza, film — 21.55 čas v sliki In šport.
Ponedetjok, !. 19.: 19.25 Otrokom za lahko noč —
19.50	Slike iz Avstrije — 19.55 Pujsek Debelinko — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 Čas v sliki In kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Film z Divjega zapada —
21.20	Poštni predol 7000 — 21.55 Svet Leopolda Figlo
—	22.20 čas v sliki.
Torek, 5. 19.: 19.00 Angleščina — 19.25 Otrokom za lahko noč — 19.50 Slike Iz Avstrije in Južne Tirolske
—	19.55 To je moj svet — 19.20 Pregled sporeda —
19.50	Čas v sliki In kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Svet knjige — 21.10 Rasistični konflikti v Ameriki — čas v sliki In šport.
Sreda, 4. 19.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Potepuh Iz Pariza, film — 16.50 Za otroke — 17.40 Antena — 19.25 Otrokom za lahko noč — 19.50 Stike Iz Avstrije
—	19.55 Televizijska kuhinja — 19.20 Pregled sporeda
—	19.50 čas v sliki In kulturne novosti — 2006 šport
—	20.15 Obzorja — 21.05 Luls Ttenker 90-letnlk — 22.00 čas v sliki.
četrtek, S. 19.: 10 00 šolska oddaja — 19.25 Otrokom za lahko noč — 19 50 Slike z Avstrije — 19.55 športni mozaik — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas vsllkl In kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Luč na trgu— 21.55 čas v stiki.
Petek. 4. 19.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Bandit Dino — 19.00 Orientacija — 19.25 Otrokom za lahko noč — 19.50 Slike Iz Avstrije — 19.50 Oddaja delavske zbornice — 19.55 Živalski paradiž — 19.20 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.15 Komisar — 21.20 Prerezi — 22.20 čas v sliki — 22.50 Gora kliče, film
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 52-5-50 — Tiska: Založniška fn tiskarska družba zo. J. Drava, Celovec -Borovlje.
Nedetja, 1.19.: 19.50 Preplah na zemlji — 19.00 ča!
v sliki — 19.50 Oknar — 20.15 Nemška ura — 22.1* Telereprize.
Ponedeljek, 2. 19.: 19.50 Kaj bi lahko postal? -**
19.00Zdravstvo — 19.50 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.0? Vzgoja — 20.15 Stari sodnik — 21.45 Telereprize.
Torek, 5. 19.: 19.50 šolska oddaja — 19.00 ZemljepH-Romunija — 19.50 Čas v sliki In kulturne novosti
20.00	Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoj" — Svetovni zbori, svetovni ljudski plesi — 21.10 Telereprize.
Sreda, 4. 19.: 19.50 Komentar k položaju — 19.#* tehnika visoke frekvence — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport ^ 20.09 Vzgoja — 20.15 Bandit Dino — 21.45 Telereprize-
četrtek, 5. 19.: 19.50 Dunajska univerza — 19.00 Kontakt — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.<P Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.1^ Po sledeh Iva Andriča — 21.45 Telereprize.
Petek, 6. 10.: 19.50 Razstava Egona Schielerja**
19.00	Pustolovščina slikarstva — 19.50 čas v slik) I" kulturne novosti — 20.00 Ob koncu tedna — 20.0^ šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Medea — 22.00 Otvoritev novega deželnega studia za Zgornjo Avstrijsko
JUGOSLAVtJ*
MjNTH Sobota, 50. 9.: 9 55 šolska oddaja 17 50 Po domače — 19.15 Obzornik
19.50	V deželi klobukov, film — 193? Obisk v živalskem vrtu — 19.20 Mozaik — 19.25 N" poti k zvezdam — 20.00 Dnevnik — 20.50 Sabor nO' rodnih pesmi — 21.50 Pribočnik njegove ekscelenc* — 22.55 Kažipot — 25.15 Poročila.
Nedetja. 1. 10.: 9 50 Madžarski pregled — 9.40 7* domače — 10.12 Kmetijska oddaja — 10.55 Mozaik
11.00	Otroška matineja — 11.50 Poročila — 11.55 ht*" steče Peyton — 12.45 Kažipot — 20.00 Dnevnik — 20.!* Smeh na odrskih deskah — 21.15 Stih In pesem "*
21.50	športni pregled — 22.00 Poročila.
Ponedetjek, Ž. 19.: 9 05 Odprta univerza — 9.55 S°'* ska oddaja — 1100 Osnove splošne izobrazbe **
14.45	šolska oddaja — 16.40 Madžarski pregled^ 17.40 Obzornik — 17.55 Madžarska otroška oddaja
19.20	Zabavno glasbena oddaja — 19.55 Mozaik
19.00	Sprehod po Matkovini — 20.00 Dnevnik — 203" Bojazljlvka, madžarska TV drama — 22.00 Gajane, P* let — 22.20 Večerni koncert — 22.50 Poročila.
Torek, 5. 10.: 9.55 šolska oddaja — 11.00 Osno?* splošne Izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15" Vrtec — 17.15 Madžarski pregled — 17.50 Polj*!'? pravljice — 19.05 Risanka — 19.15 Obzornik — 1!^ Moški zbor „Slava Klavora" iz Maribora — 19.00 k*" zalk — 19.05 Iz sveta oblikovanja — 19.25 Odnos! d* starih ljudi — 20 00 Dnevnik — 20.55 človek z rlk!"j film — 22.10 Komorni zbor RTV Ljubljana — 22.50 P* ročlla.
Sreda, 4. 19.: 9 20 šolska oddajo — 11.00 Osno?? splošne Izobrazbe — 16 45 Madžarski pregled
17.50	Vitez Vihar — 19.15 Obzornik — 19.50 Mozaik ^ 19.55 Olimpijski pregled — 20 00 Dnevnik — 20.55 I?" na — 21.20 Ml med seboj — 22.20 Poročilo.
četrtek, S. 19.: 9.55 šolska oddaja — 14 45 šol' . oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — " , Madžarski pregled — 17.50 Otroška oddaja —
vlaki sveta — 19.55 Mozaik
— 20.00 Dnevnik — 20.55 če''
kovl razgledi — 21.25 Miroslav Krleža: Leda —
Obzornik — 19.50 Vsi 19.00 Mestece Peyton
Poročila
Petek, 4. 19.: 9.50 šolska oddaja — 14 40 šolska daja — 16 10 Osnove splošne Izobrazbe — 16.45 kfd^ žarskl pregled — 17.55 Leopold Suhodolčan: Ka?b .
—	19.15 Obzornik — 19.50 Gospodinjski pripomb*^
—	19.40 Ekonomsko Izrazoslovje — 19.45 Naši op* pevci: Zdravko Kovač — 19 05 Mozaik — 19.10 Sod* nlkl: Mlm! Malenšek — 20 00 Dnevnik — 20.55 So)**" v NOrnbergu — 25.05 Poročila.