PoStnlna plačana T KofovfnL
Leto XVI., štev. 129
Ljubljana, sreda S, junija 1935
Cena t Din
^pravuisivoi LjUDljaJCUk, K-nalljeva ulica O. — reiefoa it. 5122, 8123, 3124. 8125, 312* Lmieratru oddeieic: Ljubljana Selen* burgova UL i - Tet 8492, mv»2. Pouruinlca Maribor: Gosposka ulica
itt. 11. —• Telefon 24fi& Podružnica Celje: Kocenovs ulica 8L
1. _ Telefon St 190. Računi pri poAt če*, tavodih: Ljubljana it. 11.842, Praga člalo 73.180, Wien it. lOfS.241
Naročnina snmta mesečno Oin Za inosenmtvo Oin 40*-—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica & Telefon 3122, 8123, 8124, 8126. 312«. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon tt_ 2440. Celje, 8troaamayerJeva ulica ttev. 1. Telefon tt. 65.
Rokopisi se ns vračajo. — Oglasi po tarifi.
Nova češkoslovaška vlada
V	Pragi je sestavljena nova vlada, »staronova«, kakor jo imenuje češko časopisje. To ime naj izraža, da je novi kabinet v svojem bistvu samo nadaljevanje predvolilnega z neznatnimi, pred vsem osebnimi spremembami, če si pa
pogledamo bližje, vidimo, da segajo razlike med zdaj in poprej globlje in da so volitve vendarle ustvarile precej drugačno situacijo. Ze pred volitvami je bilo jasno, da bo tudi zanaprej moral ostati ohranjen koalicijski princip, ker nobena stranka ni imela izgledov na pridobitev takega števila mandatov, da bi mogla sama ali morda skupno še s kako sorodno stranko tvoriti homogenejšo večino, kakor jo je predstavljala prejšnja koalicija, in tako prevzeti državno krmilo ter odgovornost za usodo republike.
Ze pred volitvami so splošno računali tudi s tem, da se bodo posebno v nemškem taboru izvršile znatne spremembe v posestnem stanjiu strank. V vrstah vladine koalicije pa so se nadejali, da se bodo mogle izguibe nemških aktivistov izravnati s padcem komunistične opozicije, ki je bila prav tako ali še bolj izpostavljena bojevitosti Henleinove sudet-ske fronte, kakor rdečezeleni nemški blok socialističnih in agrarnih aktivistov.
V	teh računih in kalkulacijah pa je bila napaka, katero so nevšečno razode-le številke volilnega izida. Demisdja predvolilne koalicijske vlade zato ni bila samo formalnost, ki je v demokratskih državah običajna, da dobi nova zbornica možnost vplivati tudi na sestavo nove vlade. Bila je potrebna iz zelo stvarnih razlogov, kajti naj obrača kdo volilne številke kakor jih hoče, ne more si prikrivati, da je koalicija kot taka doživela nazadovanje: spremenila se je iz večine v raanjišino. To ne velja samo za nemško vladno krilo, čigar dobra polovica je obležala na bojišču- Vudi češkim večinskim strankam ni bilo prizanešeno in celo mogočni agrarci beležijo izgubo enega mandata.
Jedro koalicije je seveda kljub tem iz-premembam ohranjeno, vendar je bilo treba misliti na njegovo razširjenje. Razmeroma lahko so bili pridobljeni za koalicijo češki obrtniki, ki so zrasli pri volitvah na 17 mandatov. Vendar tudi tu ni šlo brez načelnih in osebnih koncesij, kar se je pokazalo v pritajeni, toda izredno žilavi zakulisni borbi za trgovinski portfelj. S Hlinkovimi avtonomisti pa vsaj za enkrat ni šlo. Po informacijah praških listov pa pogajanja niso popolnoma prekinjena in je za jesen pričakovati razširjenja koalicije tudi na slovaško »ludovo« stranko.
Nova vlada razpolaga v poslanski zbornici z zadostno večino, saj šteje 166 glasov od tri stotih, kolikor je vseh poslancev. Vendar pa razlika 166 : 134 ni tako velika, da bi odvzela vladi stalno skrb za polnoštevilno navzočnost koalicijskih poslancev. Še z večjim poudarkom pa govori za razširjenje koalicije njena sestava po narodnostnih. Češkoslovaške stranke v koaliciji sami namreč nimajo večine parlamenta v svojem taboru, saj je število njihovih mandatov le 150. To dejstvo dviga pomen nemških vladnih strank daleč nad višino njihovega števila v zbornici. Nemški agrarci in socialisti bodo tvorili tako dolgo jeziček na tehtnici, dokler se češkoslovaški del koalicije ne ojači.
Nemški aktivisti tudi že pred volitvami :aiso bili brez močnega vpliva in so s svojimi nacionalnimi zahtevami večkrat povzročali mučne situacije, ki so izven parlamenta napravljale mnogo slabe krvi. Odslej pa bodo stali pod stalnim pritiskom zmagovitih Henleinovcev, ki so jim že pri prvem naskoku pobrali gladki dve tretjini vseh nemških mandatov. Bati se je zato, da bo v bodoče njihova taktika še radikalnejša in da bo psihoza stalne nesigurnosti močno vplivala na vsako njihovo odločitev. Henlein je izdal parolo, da nemška udeležba na vladi ni stvar posameznih strank, nego vse nemške nar. skupnosti, in gotovo ne bo zamudil nobene prilike za bojevito kritiko, ko že zdaj odreka aktivistom legitimacijo, govoriti v imenu nemške manjšine, ki se jc pri volitvah z ogromno premočjo izrekla za poenotenje pod Hen-leinovim voditeljstvom.
Seveda je mnogo odvisno od nastopa in taktike opozicije v novem parlamentu. Henlein je takoj po volitvah prezidentu Masaryku brzojavno izrazil svojo lojalnost in voljo za aktivno sodelovanje v državni politiki na podlagi ustave. Vlada pa se za pritegnitev Henleinove stranke iz umljivih razlogov ni mogla odločiti. Nikdo ne veruje prav v iskrenost Henleinove demokracije, M jo je sprejeL kakor se splošno sodi, zgolj formalno, da si odpre pot k volitvam. Tudi so idejne in morda celo stvarne zveze Henleinove armade s tretjim cesarstvom še preveč nerazčiščene, da bi se mogla ri-skirati njegova aktivna udeležba pri državni politiki in upravi. Vsekakor pa je njegova skupina v parlamentu tako močna in v nemških množicah tako zakoreninjena, da bo morala z njo prav resno računati vsaka vlada.
Res pa je, da se sme vlada v vseh nacionalnih in državnih nujnosti zanašati
Bouissonova vlada padla
Francoska zbornica je izrekla včeraj Bouissonovi vladi z veliko večino zaupnico, pri glasovanju o pooblastilnem zakonu pa je ostala vlada z dvema glasovoma v manjšim, nakar je demisionirala
Pariz, 4. junija. w. Bouissonova vlada se je danes predstavila parlamentu. Za sejo je vladalo ne samo med poslanci temveč tudi v javnosti izredno zanimanje in je vse z nestrpnostjo pričakovalo, ali bo zbornica Bouissonu dala zahtevana izredna pooblastila, ki jih je Flan-dinu odklonila, ali ne. Seja je nudila skoro enako sliko, kakor seja preteklega četrtka, na kateri je padla Flandinova vlada. Dvorana je bila nabito polna. Vzdušje sicer ni bilo tako napeto, ven-
dar pa je bilo ponekod opaziti znake bojnega razpoloženja. Nasprotniki vlade so bili od včeraj živahno na delu, da bi pridobili zase oklevajoče poslance. V centrumu je bilo precej propagande, naj bi se poslanci vzdržali glasovanja, socialisti pa so že v teku dopoldneva sklenili, da bodo glasovali proti vladi.
Po izvršenih formalnostih se je takoj oglasil k besedi novi ministrski predsednik Fernand Bouisson in prečital naslednjo deklaracijo vlade:
Deklaracija vlade
Napoved brezobzirnega nastopa proti brezvestnim špekulantom — Izredne razmere zahtevalo Izredne
ukrepe
»Vlada, ki se vam predstavlja, je po politični sestavi najširša koalicija, kar jih pozna Francija po svetovni vojni. Politiki, ki so bili do včeraj odločni nasprotniki, so se združili v svrho složnega dela za dosego skupnega cilja, v prvi vrsti pa za obrambo francoske valute, ozdravljenje državnih financ in obnove ravnotežja v gospodarstvu države.
Spričo izrednih razmer so potrebni tudi izredni ukrepi. Da bodo obrodili za-željeni rezultat, se morajo o pravem času izvesti in brez oklevanja. Nekaj dni je dovolj, da špekulacija s svojimi manevri vnaprej izigra tudi najkoristnejši ukrep. Državna oblast bo brezobzirno in odločno delala,
da pobije špekulacijo.
Vlada ne bo dovolila, da bi pritisnile Francijo ob zid negotove in neznane nevarnosti, in da bi ubile pri njenih prebivalcih vero v stalnost razmer v državi. Borzne panike ubijajo zdravi duh delovnega prebivalstva, ne glede na to, da prizadevajo velikansko škodo vsemu gospodarstvu.
Če prosimo danes parlament, da nam odstopi del svoje zakonodajne moči za določen čas, storimo to edino za to, da zaščitimo tisto, kar je najbistvenejše v življenju te države, da bomo mogli še bolj služiti domovini in da zavarujemo njeno demokratsko ustavno ureditev, ki ji bomo, kakor vsi veste, ostali zvesti brezpogojno. Izredna pooblastila, omejena tako po vsebini kakor po svoji trajnosti, nam bodo dala možnost, da takoj razčistimo špekulacijo in obvarujemo frank sleherne škode. Ta pooblastila bodo razen tega dala možnost, da utrdimo svoje finance in svoje gospodarsko življenje, razrvano zaradi krize. To pozitivno delo mislimo izvršiti na podlagi določenega splošnega načrta.
Obnova državnih financ
bo terjala mnogo truda. Pri tem delu ne bomo zanemarili ničesar, kar bi moglo pripomoči k ©življenju posameznih panog narodnega gospodarstva, posebno pa k oživljen ju trgovine z inozemstvom in notranje trgovine. Upoštevali bomo koristi francoskega poljedelstva, prepričani, da redi največji del francoskega prebivalstva in da hudo trpi zaradi težav, ki se z njimi bore njihovi pridelki na trgu. Naši trgovci in indu-strijci, ki so trpeli toliko škode, smejo biti zmerom prepričani, da jih bomo z vsemi močmi podpirali v njihovem težkem boju z gospodarsko krizo. Prijeli bomo za vse, kar utegne omiliti nezaposlenost in njene usodne socialne posledice. Delali bomo, da ne pridejo delavske družine v še hujšo bedo, da se ne bo pred delavsko mladino zapiralo obzorje bodočnosti. Trudili se bomo, da bomo
našli dela vsem,
tako da bo v državi, o katere volji do dela in sposobnosti pač nihče ne more dvomiti, spet zrasla vera v gospodarsko in socialno bodočnost. Toda skrbeli bomo tudi in delali za duhovno ozdravljenje naroda, skrbeli za to, da bo mogel francoski državljan zmerom zanašati se
na naglo in pravično pravosodje. Branili bomo ustanove, na katerih temelji naš ustavni red.
V razmerju z inozemstvom bomo
nadaljevali politiko miru.
Prav zato, ker je miroljubna in si želi miru, mora Francija neprestano skrbeti po eni strani za svojo državno obrambo, po drugi strani pa delati za ureditev kolektivne varnosti. Zvesti svojim zvezam in prijateljstvom, bomo apelirali na sodelovanje vseh brez razlike. Zvesti smo Društvu narodov in bomo marljivo
in budno sodelovali v Ženevi. Možje, ki so si naprtili težko breme odgovornosti za državne posle, so si v svesti, da zahtevajo naloge, ki jih čakajo, mnogo energije, poguma in trdne volje. Zmerom jim bo pred očmi ono glavno načelo: Delati povsod, delati naglo. Pooblastila, za katera apeliramo na zaupanje parlamenta, bomo zmerom uporabljali v tem duhu. Ko se bo ponovno sestal parlament, mu bomo pa o vsem položili račune.
Bouissona so med čitanjem vladne izjave poslanci skrajne levice neprestano motili z medklici: Izdajalec! Renegat! ter ga pozivali, naj čimprej demisionira. Le zunanje-politični del njegovega govora so poslušali mimo. Ko je Bouisson končal svoja izvajanja, so mu vsa desnica in centrum ter del radikalov priredili burne ovacije.
Zaupnica vladi s 390:192
Ministrski predsednik Bouisson je nato predlagal takojšnjo od godite v interpelacij, ki jih je večinoma vložila skrajna levica in postavil v zvezi s tem tudi vprašanje zaupnice.
Pri glasovanju je poslanska zbornica s 390 glasovi proti 192 glasovom izrekla zaupnico vladi in odgodila debato o predlaganih interpelacijah.
Pooblastita! zakon
Boulssonov apel na ooslance ostal brez uspeha
Takoj nato je predsednik Bouisson predložil zbornici naslednji zakonski predlog o izrednih pooblastilih, ki sestoji iz enega samega člena in se glasi: Da se prepreči rušenje francoske valute, dajeta senat in poslanska zbornica vladi pooblastilo, da ukrene do 31. okto-
poslance
bra 1935 najodločnejše ukrepe, ki se ji zde primerni za ozdravljenje državnih financ, za oživljenje gospodarskega delovanja in za pobijanje pojavov, ki bi pripomogli k rušenju javnega kredita.
Uredbe, ki jih bo ministrski svet v ta namen izdal, se imajo pred 1. januar-
jem 1936 predložiti parlamentu y naknadno odobritev.
Odklonitev pooblastil
Po govorih raznih govornikov, ki so se zavzemali za vladni osnutek, je spregovoril finančni minister Cailloux, ki je med drugim izjavil, da frank, dokler bo on finančni minister, ne bo nikdar devalviran, ker je devalvacija samo predhodna stopnja inflacije.
Nato se je ministrski predsednik Bouisson oglasil znova k besedi in poudarjal, da je prevzel sestavo vlade samo na nujno prošnjo predsednika republike, ne pa iz osebnega častihlepja. Razložil je pogajanja s posameznimi zborničnimi skupinami in poudarjal, da vlada nikakor ne misli na to, da bi znižala prejemke bivših bojevnikov. To bi bilo mogoče šele tedaj, ako bi bili na vrsti že vsi ostali davkoplačevalci. Vlada zahteva pooblastila, da bi delala z njimi, kajti mirno delo je mogoče le tedaj, če ne grozi vsak dan nevarnost interpeliranja.
Po Bouissonovem govoru se je pričelo glasovanje. Za dovolitev pooblastil je glasovalo 262, proti pa 264 poslancev.
Demisija vlade
Predsednik vlade je odšel takoj po objavi izida glasovanja k predsedniku republike in mu sporočil ostavko celokupne vlade, ki je bila komaj 90 ur na krmilu.
Položaj je trenutno silno zapleten. Padec vlade je prišel tako nepričakovano, da za enkrat ni mogoče razmotrivati o možnostih sestave nove vlade. V poštev bi prišla morebiti izrazita levičarska vlada ali pa razpust zbornice, za kar pa bi bil potreben pristanek senata. V splošnem so politični krogi naziranja, da je dal povod za padec vlade nespreten govor ministrskega predsednika, ki je zelo razočaral številne poslance.
skupščina
Soglasna izvolitev verifikacijskega odbora - Prihodnja plenarna seja bo v ponedeljek alt torek
verjetno sestala šele v ponedeljek ali torek, ko bo verifikacijski odbor predložil svoje poročilo.
Sestanek poslancev iz dravske banovine
Beograd, 4. junija, p. Narodna skupščina je imela danes dopoldne le kratko sejo. Izvolila je verifikacijski odbor, ki ima nalogo pregledati pooblastila izvoljenih narodnih poslancev kakor tudi vse volilno gradivo, ki ga je dostavil Narodni skupščini Glavni volilni odbor. Zlasti mora proučiti tudi vse morebitne pritožbe zoper izvolitev tega ali onega narodnega poslanca.
Seji skupščine je predsedoval starostni predsednik narodni poslanec Stevan Jan-kovič. Po odobritvi zapisnika včerajšnje seje je takoj odredil prehod na dnevni red. Ker so se že na včerajšnji seji poslanskega kluba g. Jevtiča zedinili, da postavijo samo eno kandidatno listo za verifikacijski odbor, ni bilo poimenskega glasovanja, marveč je bila predložena lista z narodnim poslancem dr. Dragišo Cvetkovičem na čelu sprejeta z aklamacijo. Od slovenskih poslancev so izvoljeni v verifikacijski odbor, ki šteje 21 članov in ravno toliko namestnikov, gg. dr. Ivan Jančič in Milan Mravlje kot člana ter gg. dr. Josip Režek. dr. Ivan Lovrenčič, dr. Fran Šemrov, dr. Andrej Veble in dr. Jure Koče kot namestniki. S pozivom, naj se verifikacijski odbor takoj konstituira in prične s svojim delom, je predsednik zaključil sejo ter napovedal, da bo prihodnja seja sklicana pismenim potom, čim bo verifikacijski odbor predložil 6voje poročilo.
Verifikacijski odbor
Izvoljeni verifikacijski odbor se je takoj po seji Narodne skupščine sestal k svoji prvi seji. Za predsednika je bil izvoljen dr. Dragiša Cvetkovič. za podpredsednika dr. Janko Baričevič. za tajnika dr. Ivan Jančič in za poročevalca pa dr. Todor La-zarevič in dr. Vekoslav Miletič. Odbor bo imel jutri dopoldne svojo prvo poslovno sejo in bo takoj začel s svojim delom. V parlamentarnih krogih Tačunajo, da bo delo verifikacijskega odbora trajalo najmanj pet dni. Zato se bo Narodna skupščina
na češko državotvorno opozicijo. Za »narodni sjednoceni«, čigar jedro je dr. Kramareva narodna demokracija, je dal to zagotovilo ministrskemu predsedniku Malypetru njen dejanski voditelj, bivši poslanec dr. Hodač. Morda bi prišla ta stranka resno v poštev za vstop v vlado, toda poprej je treba, da nastopi po-mirjenje po izredno vehementni volilni borbi, ki jo je koncentrično vodila baš proti tej skupini bivša koalicija. Pri tem pa ima Kramareva stranka kot zastopnica doslednega nacionalizma v svojem taboru nacionalno, pred vsem inteligenčno mladino, obvladuje po svoji moči in vplivu prestolnico Prago, ki je dala pri volitvah največ glasov njej, in končno
reprezentira industrijsko gospodarstvo, ki je v industrializirani Češki eden najtehtnejših faktorjev. Zato se od mnogih strani izraža mnenje in celo želja, da bi si vlada tako pozitivno silo, ki je jačja kakor bi se sodilo po številu njenih mandatov, pridobila in si jo s pritegnitvijo v koalicijo trajno zagotovi.
Vse te možnosti pa so stvar bližnjega ali oddaljenejšega razvoja. Za enkrat je situacija rešena po starem receptu, upati pa je, da bo koncentracija državotvornih sil napredovala, da bo mogla s še večjim uspehom ravnati usodo češkoslovaške demokracije ter jo braniti nred napadi od znotraj ia morda tudi od zunaj.
Klub slovenskih narodnih poslancev, ki se je konstituiral pretekli teden v Ljubljani, se je sestal dan*s po seji Narodne skupščine pod predsedstvom g. Ivana Mo-horiča. Razpravljali so o organizaciji dela ter sklenili, da porazdele delo na pet sekcij, na personalno, gospodarsko-socialno. finančno, zakonodajno in zunanjepolitično. Nadalje je bil sprejet sklep, da bodo poslanci intervenirali pri vladi za novo razdelitev dobav premoga za državne potrebe, tako da bi se izboljšal položaj slovenskih rudnikov. Sklenili so tudi posredovati, da se sokolskim, gasilskim in dobrodelnim društvom zopet dovoli prirejanje tombol.
Jutri popoldne ob 6.60 bo zopet seja kluba poslancev izvoljenih na listi g. Jevtiča.
Verificirani mandati novih senatorjev
Beograd, 4. junija, p. Verifikacijski odbor senata je danes proučil ves volilni ma-terijal in rezultate glasovanja o priliki januarskih volitev senata. Soglasno je veri-
ficiral 23 novoizvoljenih senatorjev ter predložil v tem smislu sestavljeno poročilo plenumu senata.
Opozicija je ostala doma
Beograd, 4. junija, r. Današnja »Politika« poroča: Kakor je razvidno še iz našega poročila o prvem sestanku novoizvoljene Narodne skupščine, otvoritveni seji Narodne skupščine niso prisostvovali narodni poslanci, izvoljeni na listi g. dr. Vladi-mirja Mačka. Po naših informacijah se je v nedeljo vršil v Zagrebu sestanek vseh narodnih poslancev, izvoljenih na Mačkovi listi. Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da se narodni poslanci, izvoljena na listi združene opozicije z nosilcem dr. Mačkom, ne bodo udeležili dela Narodne skupščine. Tega sklepa o abstinenci opozicije pa po naših informacijah še niso podpisali pristaši bivše Jugoslovenske muslimanske organizacije (skupina Jr. Spaha), katerih zastopniki niso bili na sestanku v Zagrebu, ter še nekateri drugi poslanci, ki so se zavzemali za to, da bi tudi opozicija sodelovala v Narodni skupščini. Med njimi je tudi dr. Dušan Boškovič.« ___
Italijanski kralj v Kopru
Rim, 4. junija AA. Prihodnjo nedeljo 9. junija bo italijanski kralj v spremstvu pod-tajnika vojne mornarice, zastopnikov vlade in glavnega tajnika faSistične stranke prisostvoval v Kopru odkritju spomenika Nazariju Sauru.
Aitsfleško-neinški
pomorski razgovori
Včeraj so se pričela v Londonu pogajanja o zahtevi po oborožitvi na morju
London, 4. junija. AA. Dopoldne so se začeli nemško-britanski pomorski razgovori. Nemčijo zastopajo Ribbentrop, admiral Schu-eter, korvetni kapitan Niederlen in nemški pomorski ataše v Londonu Wasner, Anglijo pa državni podtajnik v zunanjem ministrstvu in dva predstavnika mornariškega ministrstva.
Konferenco je otvorii zunanji minister sir John Simon, ki je najprej pozdTavil delegate, nakar so se takoj začeli tehnični razgovori.
Iz krogov delegacij se doznava, da ne gre za pogajanja, temveč izključno za izmenjavo informacij. Današnja seja je bila posvečena ekspozeju prvega nemškega delegata Ribbentropa. ki je obrazložil razloge, zakaj Nemčija zahteva povečanje tonaže svojih pomorskih sil. Razgovori so se popoldne nadaljevali.
Podpisniki washingtonske in londonske pogodbe bodo o njihovem poteku obveščeni.
»Time6« pravi, da bo posebni Hitlerjev odposlanec Ribbentrop našel na agleski stra-
ni odkrito obrazložitev vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu. V svojem govoru, ki ga je imel v državnem zboru, je Hitler izjavil, da sedanja nemška zahteva po pravici oboroževanja na morju ne bo izhodišče ia nadaljnje, morda še večje oboroževanie. Anglija je pravilno ocenila te besede, če pa naj se doseže sporazum o pomorskem oboroževanju med Veliko Britanijo in Nemčijo, bo treba upoštevati tudi mnenja drugih velikih pomorskih držav. Če se bodo razgovori končali e kakšnim formalnim sporazumom, smo na podlagi svojih pogodb s Francijo. Italijo. Japonsko in Zedini. državami vezani na določeno razmerje pomorskih sil. Zato nihče ne razume, kakšna bi bila korist takega sporazuma med Veliko Britanijo in* Nemčijo, ki lahko zbudj upravičen sam pri vseh zainteresiranih državah. Razen tega se Velika Britanija ne želi sporazumevati * katerokoli diržavo na račun katere druge, naj-mani pa na račun držav, s katerimi ima že dogovor o teh vprašanjih.
Važen plebiscit v Švici
Od levičarjev izzvano ljudsko glasovanje o spremembi gospodarskega sistema — Kritičen finančni položaj
Curih, 1. junija.
Težave, ki Jih ima Roosevelt s svojim gospodarskim načrtom, finančno-politična kriza, s katero se še vedno bori Francija, iu še marsikak drug gospodarski pojav v današnjem svetu nam kažejo, da je gospodarsko zboljšanje, ki se baje že pojavlja, zajelo zaenkrat samo še površje in da bo moralo preteči še precej časa, preden bomo lahko računali zopet na razmere. Primer za to nudi tudi Švica.
Švica ima politično neodvisnost zajamčeno od skoraj vseh držav Evrope, zato pa je gospodarsko tem bolj odvisna od ostale Evrope. Spada namreč med države, ki jiih je usoda najbolj mačehovsko obdarila z naravnimi zakladi, če bi morala Švica žiiveti samo od svojiih sredstev, ne bi mogla preživljati niti polovice svojega šti-rimilijonskega prebivalstva. Posledica je, da mnogo več uvaža kakor izvaža in da je njena trgovinska bilanca trajno pasivna; deficita ne morejo odpraviti niti kontingenti, niti kliiring ali kompenzacije in podobni zaščitni ukreni.
Najnazornejše nam to pokažejo številke iz švicarskega državnega gospodarstva. Lzdatki švicarske zvezne države so znašali pred vojno komaj 100 milijonov frankov na leto, danes znašajo 480 milijonov. Proračunski deficit bo letos zrasel na 40 milijonov frankov, k čemur je treba prišteti še izgube državnih železnic, tudi v znesku kakih 50 milijonov frankov. Državni dolg švicarske konfederaciie znaša zaradi stalnega deficita danes že nad 2 milijardi frankov, dočim je bilo švicarsko državno gospodarstvo pred vojno aktivno in so biti državni dolgovi minimalni.
In vendar je naredila država vse, da bi to nevarno stanje na kak način odpravila. Najprej ee je zatekla seveda k najbolj običajnemu sredstvu, povišanju davkov, švicarska davčna bremena so v primeri s predvojnimi tako poskočila, da Jih niti ni za primerjati. Leta 1913. eo znašali n. pr. davki komaj 270 milijonov frankov letno, danes znašajo 1100 milijonov, kar predstavlja obremenitev na osebo pred vojno 70, sedaj pa 275 frankov. Obenem se je kakor povsod tudi v Švici narodno premoženje občutno zmanjšalo, še leta 1929. so ga cenili na 60 milijard, danes ga pa cenijo komaj na 40 milijard frankov. Davčni vijak je torej zarezal že tako globoko, da ne moremo naprej, ako noče, da izkrvavi
vse narodno gospodarstvo.
Ta položaj je začela israbljatt mednarodna špekulacija, ki s« je v nadi, da bi ee dalo z razvrednotenjem švicarskega franka hitro in lahko zaslužiti, zagnala z vso silo ob švicarsko valuto, švicarski frank ima sicer še vedno stoodstotno kritje, toda težavni finančni in gospodarski položaj države je vzbujal vtis, da država kljub polnemu kritju ne bo mogla svojega denarja držati na sedanji višini, špekulacija je dobivala pomoč tudi iz Švice same, od levičarskih strank, ki eo hotele finančno stisko izrabiti v svojo politično korist. Pod pretvezo, da je meščansko liberalno gospodarstvo v Švici doživelo popoln polom, je komunističn-o-socialistična levica zahtevala plebiscit, s katerim naj bi ljudstvo sklenilo, da more država prevzeti vse gospodarstvo v svoje roke, ali kakor je ta zahteva bila v plebiscitu formulirana, da mora država »vsakemu poedincu zajamčiti eksistenco«. Švica naj bi prešla iz individualnega gospodarskega 6isitema v kolek ti vi stični gospodarski sistem po vzoru Sovjetske Rusije.
Sedanji napad levičarjev v Švici ni bil prvi. že leta 1918. so se morali Švicarji boriti s splošno starko, ki je bila zelo ekstremistično pobarvana. Kasneje se je levičarska ofenziva, ponavljala ob vsaki ugodni priliki. V svežem spominu eo n. pr. še krvavi poulični nemiri v prestolnici Društva narodov v ženevi, kjer je moralo nastopiti vojaštvo in je bilo na žalost tudi več smrtnih žrtev.
Zaradi tega čaka izid plebiscita, M bo jutrd, z velikim zanimanjem vsa Evropa. Ako bi pozitivno izpadel za predlagatelje, bi bile posledice za notranje življenje Švice nedogledne, a občutne tudi za vso ostalo Evropo, saj je švicarski frank še vedno zelo važna valuta v mednarodnem in finančnem prometu. Položaj je povsem podoben onemu v Franciji, ko je ta teden padlla Flandinova vlada. Upravičeno pa se sme računati na treznost švicarskega ljudstva, da se ne bo spuščalo v nevarne gospodarske pustolovščine, in zato nihče ne dvomi, kako bo plebiscit izpadel. Gotovo bo švicarski narod z veliko večino odklonil brezglavi poskus ekstremistov, k! bi radi v kalnem ribarili, in se bo izrekel za nadaljevanje dosedanje gospodarske politike. To bo brez dvoma dobrodejno vplivalo tudi na ostale evropske države.
Italijanski očitki Angliji
Razsodiščna komisija za incident pri Ualualu se bo sestala prihodnji četrtek v Milanu
Rim, 4. junija. AA. Po poročilu »Gior-aala d' Italia« se bo sestala italijansko-francosko-ameriška razsodiščna komisija, ki naj na podlagi čl. 5. italijansko-abesinske-ga sporazuma iz 1. 1928 prouči incident pri Ualualu, v četrtek 6. junija v Milanu.
List zavrača očitek »Timesa«, po katerem pisanje italijanskega časopisja ni združljivo z dejstvo«, da se bo sestala razsodiščna komisija za ureditev incidenta pri Ualualu v italijanskem mestu in pravi: Italijanski listi pišejo z nacionalnim ponosom in z mednarodno jasnostjo in so po pravici opozorili na nevarnost, ki grozi italijanskim interesom od Abesinije. Abesinija zbira orožje in vojsko na meji Eritreje in Somalije, izvaja mobilizacijo in razširja protiitalijansko propagando med svojim prebivalstvom. Razen tega je treba upoštevati razne incidente proti osebam italijanske narodnosti in na škodo, ki jo je doslej povzročila Abesinija. Spričo teh dejstev so pravni argumenti brez veljave. Ko je Velika Britanija osvojila Južno Afriko, kjer se nahajajo najdišča zlata in diamantov, je zavzela tiste kraje z vojsko in vojnimi 'ladjami, čeprav so bili na mnogo višji kulturni stopnji kakor Abesinija. Angleži hočejo ostati nevtralni v sporu z Abesinijo, vendar pa je treba pri tem upoštevati, da so njihove oblasti zbudile v Addis-Abebi vtis, kakor da je Velika Britanija proti Italiji in to tem bolj, ker so
dovolile angleške oblasti v Keniji in drugod olajšave za prevoz abesmskega orožja.
Transport za transportom
Trst, 4. junija, k. Iz Trsta je včeraj odpotoval v vzhodno Afriko drugi večji transport izučenih delavcev in težakov. Motorna ladja >Saturnia«, na katero se je vkrcalo 4000 ljudi, je odplula iz tržaške luke proti večeru. Delavce so zbrali krajevni fašistični sindikati, ki imajo izključno pravico posredovati med delodajalci in delavci v svrho zaposlitve. Mnogo delavcev se je davi pripeljalo z rednimi in posebnimi vlaki tudi iz severnih italijanskih pokrajin, tako kar 040 ljudi samo iz Vicenze, večina pa je menda iz Julijske krajine.
Iz Genove in Neaplja sta krenila v vzhodno Afriko dva velika parnika. S par-nikom »Nazario Sauro« je odpotovalo tisoč topničarjev, 70 podoficirjev in 54 oficirjev, z drugim parnikom pa 600 vojakov.
Oborožen spopad neizogiben
Rim, 4. junija, vr. V rimskih krogih smatrajo, da je oborožen konflikt z 'Abesinijo neizogiben. Italija želi s svorimi vojaškimi ukrepi dovesti ta konflikt do totalne rešitve in ne bo odnehala, preden se spor do kraja ne razčisti.
Zapi
>risega nove Malypetrove vlade
Praga, 4. junija, b. Danes so bili članom nove vlade dostavljeni odloki o njihovem imenovanju. Ministrski predsednik Maly-petr je popoldne s člani odstopajoče vlade in vsemi novimi ministri odpotoval na grad Lany k predsedniku republike. Predsednik Masaryk se je poslovil od izstopiv-ših ministrov, nakar so bili novi ministri zaprisežen. Jutri bodo novi ministri prevzeli posle. Prva seja nove vlade bo v četrtek dopoldne.
Novi potresi v Indiji
Lahore, 4. junija, AA. Železniška proga med Quetto in Sibiern se je snoči porušila, ker so bili novi potresi. Vsa popravila zadnjih dni so bila zaradi tega zaman. Vse kaže, da bo r>rogj> prekinjena dalie časa. ker mnogoštevilnih mostov ni mogoče popraviti v doslednem času. Iz Sibija prihajajo transporti ranjencev in mrtvecev, po vsej pokrajini se širi strašen smrad. Ponekod vlada silna vročina in kaže toplomer v senci 45 stopinj Celzija. Oblasti demantirajo, da bi bila v Ouetti izbruhnila kolera. Prav tako so netočne vesti, da je mesto poplavljeno in da so morali varnostni organi po-streliti ubegle voiake.
Iz Kabula poročajo, da so v Kandaharju imeli danes potres, ki pa je bil lahek. Človeških žriev ni.
Titirlescu pri Lavalu
Pariz. 4. junija. AA. Zunanji minister Laval je konfpriral z rurminskim zunanjim ministrom Titulescom o raznih mednarodnih vprašanjih, med drugim tudi o podunav-skem paktu.
Odgoditev obiska Litvinova v Parizu
Moskva, 4. junija. AA. Obisk zunanjega komisarja Litvinova v Parizu je zaradi najnovejša lVnrememhe v francoski vladi odložen. Točen dan tega obiska bo določen naknadno.
Goringov poset v Rimu
Rim, 4. junija. w. V tukajšnjih merodaj-nih krogih potrjujejo vesti o skorajšnjem posetu ploskega ministrskega predsednika generala Goringa v Rimu, kamor bo prispel iz Jugoslavije, kjer se mudi sedaj na oddihu. Obisku v Rimu pripisujejo v političnih in diplomatskih krogih velik pomen, ker bo v času velike aktivnosti evropskih kabinetov in v okviru diplomatskih razgovorov, ki so po manifestacijah v Berlinu, Rimu, Dunaju in Budimpešti izredno oživeli in dobili prav poseben pomen za nadaljnji razvoj evropske situacije.
General Goring v TTtdžu
Sarajevo, 4. junija n. Jutri bo prispel v Ilidiže pruski ministrski predsednik Go-ring s svojim spremstvom, za katerega so rezervirali prostore v hotelu »Hercegovini«.
Izprememba avstrijskega cestnega reda
Beograd, 4. junija. AA. Avstrijsko poslaništvo razglaša: Dne 15. t m. se uvede na Koroškem in na vzhodnem Tirolskem (lin-ški okraj) na vseh cestah vožnja ne vež po levi strani, temveč po desni. Da se preprečijo nesreče, zlasti avtomobilski karamboli itd. in da ne bo nesporazumov, morajo od 15. t. m. avtomobili in motorna kolesa, ko pridejo na koroška in vzhodno tirolska (lin-ška) tla, strogo paziti na to prometno izpre-membo.
Iz prosvetne službe
Beograd, 4. junija. AA. Imenovana sta za profesorja na realni gimnaziji v Mariboru Stanko Modic, suplent-pripravnik, za profesorja v 8. skupini klasične gimnazije v Maribora pa Marija Sovdat, suplentka-priprav-nica.
Beograd, 4. junija, p. Današnje »Službene Novine-i objavljajo ukaz, 8 katerim je reak-tiviran g. Leopold Kopač, učitelj v Slovenj-gradcu. ki je bil upokojen, ker je kandidiral pri nedavnih volitvah za narodnega poslanca. Ker ni bil izvoljen, je sedaj ukaz o njegovi upokojitvi preklican.
Beležke
»Gfas Naroda« se Je oglasil
Pod tem naslovom beleži »Slovenec« napade glasila iz Merkurjeve tiskarne na JNS in njegovo polemiko z našim poročilom o izjavah, ki so na petkovem sestanku slovenskih poslancev padle glede pisanja »Glasa Naroda«. Svoja razmotrivanja, ki so mu umevno bila zelo prijetna, zaključuje »Slovenec«:
»Tudi »Glas Naroda« se bo kmalu unesel. Upravičena je domneva, da bo prav malo svojih člankov v bodoče zaključil s tako odločnim »Pika«, kakor je tega. Počasi le poide. Tudi poudarek, da je list neodvisen dnevnik, bo menda kmalu izostal. Marsikak lapsus lahko štejemo na račun mladosti«.
Spomenik jugoslovenskem u panslavistu v Varšavi
Jurju Križaniču, prvemu panelavietu. eo odkrili ob 2501etniči njegove smrti skromen 9pomeni'k v Varšavi. Je to spominska plošča, ki so jo vzidali n<a zunanjo steno kapucinske cerkve v Varšavi. Besedilo na plošči ee glasi: >Juraj Križanič. hrvatski svečenik in plemič, prvi propovednik slovanskega edinstva. Zvestobo ideji je odkupil s 151et-n-im izgnanstvom v Sibiriji. Na Poljskem je našel 1. 1677. zavet:šee v dominikanski pelini. Padel je v bojih s Turki pri obleganju Dunaja 1. 1685. Društvo mladih Slovanov v Varšavi postavlja to spominsko ploščo ob 250 letnici njegove smrti.«
0 Jurju Križaniču je naipifal v »Kurjeru Warsza-wskem«: informativen Flane/k pisatelj Boguslavski. ki je tudi sestavil besedilo na spominski plošči.
Duhovnik Hlinka o duhovnikih politikih
V svojem glasilu »Slovaku« pripoveduje pater Hlinka, znani vodja avtonomističre Slovaške ljudske stranke, naslednjo posvečeno sličico iz volilnega boja na Češkoslovaškem:
»V neko občino so prihajali na agitacijo duhovniki, sinovi iste matere aerkve, toda pristaši treh strank. Prvi med njimi je bil prošt Medvecky, ki je strastno napadal Bolečka, Schuberta, Hlinko in Buda-ya. Ljudje so se križali, češ kaj je vendar to: Duhovnik na duhovnika; služabniki ene-
Voljno mehka, da se kar sama topi v ustih, je MASLITA. Brez vsake primesi je. Le sama kakaova zrna in oslajeno ka-kaovo maslo so njeno bitje. Zato ima MASLITA čudovito prikupen okus s svojevrstno zabarvanostjo, ki mu ni najti primere. Docela prebavljiva vsebuje mnogo vitaminov ter okrepčujoči teobromin. Kdor je poskusi samo enkrat — se bo gotovo večkrat naslajal ob nji!	5093
/Alfti/P^
KRALJICA ČOKOLADE
ga oltarja, ene spovednice in ene propo-vednice se preklinjajo med seboj in pošiljajo drug drugega v pekel. Ko je odšel prošt, se je pojavil Beznak in spustil na Medveckega isto pesem. »Prošt nas je varal, zavajal, samo jaz vam nalivam čistega vina, pojdite za menoj.« Komaj je ta nehal, sta prišla Porubsky in Petraček ter govorila za madžarsko krščansko socialno stranko. Narod je mračen gledal to početje in čakal, kaj še pride Res sta se pojavila kmalu Lukačovič in dr. Rudinsky, zopet dva duhovnika, in tudi ta dva sta zahtevala, naj narod samo njima veruje. Po tej duhovniški agitaciji pa je narod sam našel izhod. Domači župnik je namreč očital svojim ovčicam, zakaj so šle volit komuniste. Verniki pa so mu prav prostodušno odgovorili: »Ker v tej stranki še ni duhovnikov, tu se svečeniki še ne rujejo in grizejo med seboj.«
Tako se upravičeno zgraža g. Hlinka. Na žalost pa ne pove, kako so agitirali za volitve on in drugi duhovniki iz nje gove stranke.
Posvet Narodne stranke
Beograd, 4. junija, p. Včeraj se je sestal v Beogradu k seji izvršni odbor Narodne stranke pod predsedstvom g. Svetislava Hodžere. Kakor znano, je bila pri skupščinskih volitvah kandidatna lista te stranke zavrnjena in stranka ni mogla sodelovati v volilnem boju ter je ostala v novi skupščini brez poslancev. Seja izvršnega odbora je trajala včeraj od 9. dopoldne do 6. zvečer. Razpravljali so o političnem položaju in o nadaljnji taktiki stranke. Danes se je sestal glavni odbor stranke, da nadaljuje to razpravo in sprejme potrebne sklepe. Kakor zatrjujejo v vodstvu Hodže-rove stranke, bodo kljub nesreči pri sedanjih volitvah z vso silo nadaljevali delo med narodom. Beograjskih sej in posvetovanj stranke se udeležuje okrog 100 delegatov iz vse države.
Ovire v preiskavi o maršejskem atentatu
Pariz, 4. junija g. »Journal« objavlja članek o težavah v preiskavi proti aretiranim hrvatskim teroristom, ki zavlačujejo začetek procesa. Pospišdl, Raič in Kralj so obdolženi, da so 6kupno s Klemenom razen smrti kralja Aleksandra in zunanjega ministra Barthouja zakrivili tudi smrt dveh žensk in poškodbo petih civilnih oseb, zagovorniki pa trdijo, da civilnih oseb niso ranili temveč so bili ranjeni od policijskih krogel. Nadalje trdijo, da sta Po6p>išil in Raič prišla v Marseille šele po izvršenem atentatu. Kralj trdi med drugim, da ni bil na kraju krvave drame Slednjič še vedno nI končno ugotovljena Identiteta Klemena, ker se je izkazalo, da sta Georgijev in Velička. pod katerima imenoma je nastopal, osebi, ki živita.
Nove volitve v Angliji
Macdonald bo baje že v petek odstopil — Novo vlado bo sestavU Baldwin, ki bo razpisal za oktober volitve
London, 4. junija. w. Izza vladnih kulis poročajo današnji listi, da se je ministrski predsednik Macdonald definitivno odločil, da bo po jubilejnih svečanostih prihodnji petek podal ostavko svoje vlade. Novo vlado bo sestavil sedanji podpredsednik vlade Baldwin. Pogajanja o tem so se dejansko že pričela, bodo pa definitivno končana šele po binkoštnih praznikih. Za enkrat je že sklenjeno, da bo dosedanji zunanji minister podpredsednik nove vlade. Macdonald bo ostal v novi vladi kot minister
brez portfelja. Glede zasedbe ostalih reso-
rov še ni nič končnoveljavno sklenjeno. Veliko pozornost je zbudila vest »Daily Heralda«, da bo Baldvrin takoj po sestavi vlade obnovil pogajanja z Irsko. Povabiti namerava predsednika irske vlade De Valero na konferenco v London, ker smatra za prvo nalogo bodoče vlade ureditev razmerja med Anglijo in svobodno irsko državo. Ne glede na to, kako bo urejeno to vprašanje, pa namerava Baldvvin za mesec oktober razpisati nove volitve.
151etnica Kluba Primork
Ljubljana, 4. junija
Skoraj neopaženo se je vršil občni z-bor Kluba Primork, ki je ob tej priliki tudi proslavil na skromen način 151etnico obstoja. Dolgoletna predsednica ga. Maša Gro-mova je obširno orisala delo društva, ki je vseskozi socialnega in humanega značaja. Iz njenega govora je bilo videti, koliko dobrega in plemenitega je Klub Primork napravil za revne emigrante zlasti pa emigrantskim dijakom. Poročilo je izpopolnila tajnica ga. Olga Zajčeva, ki je sestavila podroben pregled klubovega dela, o stanju blagajne pa je poročala ga. Milka Guštinova, naglašajoč, da blagajna kljub velikim izdatkom nikoli ni prazna.
Društvo je v zelo prijateljskih stikih z vsemi sestrskimi organizacijami, njega članice se pa udejstvujejo tudi v Kolu jugo-slov. sester, v Ženskem društvu, v Knegi-nji Zorki, Ateni, Zvezi gospodinj, JS, Rdečem križu, pri CMD in tako dalje, kar je dokaz agilnosti Primorjank. Občni zbor ie soglasno izvolil dvorno damo go. Franjo Tavčarjevo, ki je vedno našla razumevanje za klubove težnje, za svojo častno članico. Z zbora je bila tudi poslana vdanost-na brzojavka z zahvalo Nj. Vel. kraljici Mariji. Izvoljen je bil ves stari odbor z go. Mašo Gromovo na čelu, izpopolnili sta ga še ga. Angela Štrekljeva in Stana Guli-čeva. Pri vstopu v šestnajsto leto želimo Klubu Primork, da bi tudi v bodoče tako uspešno deloval v korist bližnjega.
Proces v Osijeku
Osdjek, 4. junija r. Na včerajšnji razpravi je bil ponovno zaslišan Brvin Lov-rič, direktor beograjske podružnice »Našičke«. Predsednik Povrzanovič je hotel predvsem izvedeti, kdo je ona »tajinstve-na 06eba«, o kateri je Lovrič govoril Schlesingerju in dr. Brataniču, kakor je izpovedal v preiskavi, da je ž njo v »jaki vezi« in kateri je potem izplačal 50.000 Din. Na splošno presenečenje je Lovrič pri včerajšnjem zaslišanju izjavil, da ta »jaka veza« sploh ni nikdar obstojala ampak da si jo je on izmislil in da ji torej tudi ni mogel izplačati dvakrat po 26.000 Din Enako je tadi izpovedal, da narodne ga poslanca Vasilja Trbiča še nikdar ni videl, še manj pa da bi o h jem' gtf>Vt»ril z dr. Brataničem in Sohlesingerjem.
Nato je bil zaslišan dir. Bratanič, direktor »Našičke« v Zagrebu. Govoril je obširno o agrarni reformi. Ko je bil predflo-žen Narodni skupščini zakon o likvidaciji agrarne reforme v severnih krajtih države — zakon je določal, da se ima v savski banovini ekspropriirati 25% veleposestniških gozdov — eo se 11. februarja 1933. sestali interesenti šumske industrije v prostorih »Našičke« v Beogradu ter sklenili uvesti obsežno akoijo, da po možnosti preprečijo razlastitev. V to svrho so ustanovili poseben fond, v katerega bi naj plačal vsak veleposestnik po 5 Din od orala za one komplekse, ki bi se morali razlastiti. Ta denar bi se nato porabil za akcijo, da se omili zakon o agrarni reformi. Nadalje je bilo sklenjeno, da se pošlje posebna predstavka finančnemu ministra s pozivom, naj tmdi on iz državnih fiskalnih interesov nastopi proti agrarnemu zakonu in vzame v zaščito gozdne veleposestnike. Zaključeno je tudi bilo, da se izroči posebna spomenica poljedelskemu ministru. Pred stavko in spomenico je sestavil on, dr. Bratanič, odtnesla pa jo je v Beograd posebna deputacija. Dt. Bratanič je dobil nalogo, da osebno intervenira pri takratnem kmetijskem ministru De-metroviču. Demetrovič pa ni bil dostopen željam veleposestnikov i<n je neomajno vztrajal na stališču, da ee mora v savski banovini razlastiti 2>5% veleposestniških gozdov. Dne 18. februarja 1933. je prišel dr. Bratanič v pisarno »Našičke« v Beogradu, kjer je našel Schlesingerja 5d Lovriča. Slednji mu je pri tej priliki rekel, da ni treba izročiti ministroma spomenice, kjer je našel človeka, ki je dovolj močan, da bo izločil iz predloga o agrarni reformi oni paragraf, ki je v škodo šumskih veleposestnikov v savski banovini. Imenoval ni nikogar, govoril je samo o »jakl vezi«, ki bo v stanu izločiti dotični paragraf. V to svrho je zahteval 50.000 Din. Kasneje je on, dir. Bratanič o tej 6tvari govoril s Schlesingerjem in ta mu je povedal, da je dotična »jaka veza« narodni poslanec Vasilije Trbič.
Na predsednikovo vprašanje, zakaj ni tega izpovedal v preiskavi, je dir. Bratanič odgovoril, da se takrat ni mogel orientirati, ker ni imel nobenih dokumentov, ki si jih .i« šele sedaj preskrbeL
Vprašanje zgraditve silosov
Beograd, 4. junija, p. Kakor znano, obstoja načrt velike akcije za povzdigo cen kmečkih pridelkov, v prvi vrsti pa cen žita. Ta akcija je združena z izgraditvijo velikih silosov, to je modernih skladišč za žito, ki bi omogočala, da se prevzeta pšenica in druge žitarice brez škode vskladišči-jo in s tem zagotovi nemotena prodaja v posameznih konzumnih centrih. Zgraditev silosov naj bi po tem načrtu prevzel savez srbskih zemljoradniških zadrug v Beogradu, ki bi v ta namen ustanovil posebne družbe, država pa naj bi omogočila potrebne investicije tn prevzela garancijo z izdajo državnih bonov do višine 300 milijonov dinarjev. O tem načrtu j" te dni ponovno razpravljala tudi vlada, ki pa je prišla do zaključka, da se stvar odloži in še nadalje študira.
Kupujte domače blago!
Opozorilo nameščencem glede bivšega zavarovanja
v Italiji
Ljubljana, 4. junija
Po nettunskih konvencijah bodo prejemali naši državljani za tisto dobo zavarovanja, v kateri so bili po 1. januarju 1919 v službi na sedaj italijanskem ozemlju, delno rento od italijanskega zavoda. Vprašanje pravic iz zavarovanja pred 1. januarjem 1919 ka še ni končno rešeno. Izšel je kr. italijanski dekret, po katerem morajo zavarovanci, ki imajo iz bivšega avstrijskega zavarovanja še pravico do rente, ali njihovi svojci zahSevati invalidsko, starostno, vdovsko ali otroško rento, ostali zavarovanci pa povračilo premij po § 25. bivšega avstrijskega zakona o pokojninskem zavarovanju ali pa namesto njega pretvoritev tega povračila v prostovoljno zavarovanje brez nadaljnjega vplačila premij.
Sicer iz dekreta zlasti glede na določila nettunskih konvencij ni jasno razvi-d.no, ali morajo od inozemcev prijaviti svoje zahtevke le tisti, ki imajo U pravico do rente, ali tudi ostali, in ali morajo staviti svoje zahteve le zavarovanci bivših nadomestnih zavodov ali pa tudi zavarovanci bivšega »Deželnega urada Občega pokojninskega zavoda v Trstu«. Vendar pa svetujemo, — da bo izključena vsaka škoda — vsem, ki so bili pred 1. januarjem 1919 v službi na sedaj italijanskem ozemlju, da vlože najkasneje do 8. junija t. 1. na naslov-. »Istituto nazionale Fascista della prevideaza sociale«, Trieste, Via Coroneo 2., prošnjo za priznanje rente, če imajo po zakonu pravico do nje, sicer pa pogojno prošnjo za povračilo premij ali, še bolje, za pretvoritev tega povračila v prostovoljno zavarovanje. Zadnja prošnja naj bi se glasila približno takole:
»Če se kr. italijanski dekret z dne 21. IX. 1933. Gazzeta Ufficiale n. 258, nanaša tudi na moje bivše zavarovanje na sedaj italijanskem ozemlju, prosim, da se mi vrnejo premije po § 25. bivšega avstrijskega zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, ali (boljše): da se znesek povračila premij, ki bi mi pripadal po § 25. bivšega avstrijskega zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, pretvori v prostovoljno zavarovanje. Izrecno poudarjam, da dajem to izjavo le pogojno, $amo da ne zamudim roka, in si pridržujem vse pravice, ki mi pripadajo na temelju konvencij, ki so bile v tej zadevi z Jugoslavijo že sklenjene ali bodo pa še sklenjene. Na sedaj italijanskem ozemlju sem bil v službi tvrdke X od dne Y do dne Z in sem bil zavarovan pri XY pod št Z.«
Kdor nima pri rokah vseh podatkov glede svojega zavarovanja, naj odpošlje prošnjo v Trst takoj brez njih in jo pozneje popolni. Prepis prošnje naj pošlje pa vsakdo tudi Pokojninskemu zavodu za nameščence v Ljubljani.
Velik požar v Voklem
Voklo, 4. junija
Popoldne so pogorela v Voklem gospodarska poslopja posestnikov Janeza Zu-panca in Janeza Žirovnika. Škodo cenijo na 55.000 Din, dočim sta bila pogorelca zavarovana samo za 33.000 Din. Razširjenje požara so preprečili gasilci iz Vokla, Stra-žišča, Voglja, Trboj in Šenčurja. Posebna zahvala za lokaliziranje požara gre gasilcem iz Stražišča, ki so naglo prihiteli z motorno brizgalno ter tako največ pripomogli, da ni postala nesreča še večja. Vzrok požara ni znan.
Fran Oset f
Včeraj je umrl v sanatoriju >Kreutz-schwester« v Gradcu znani veletrgovec g. Fran Oset, solastnik »Daj-Dama« v Ljubljani. Prestal je sicer operacijo, vendar so nato nastopile komplikacije, ki so spravile 65-letnega moža v grob. Hudo prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
Poljski poslanik pri Nj. Vel. kraljici
Beograd, 4. junija AA. Nj. Vel. kraljica Marija je sprejela v avdienci g. Romana Dembickega, poslanika poljske republike na našem dvoru, in njegovo soprogo.
Nov letalski rekord
Pariz, 4. junija AA. Poštno letalo »San-tor«, ki opravlja službo med Južno Ameriko in Francijo, je preletelo Južni Atlantik iz Dakarja v Natal v 14 urah in 52 minutah. S tem je prekosilo dosedanji rekord.
Pri zapeki, motnjah in prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenSce. Reg. od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 15.485 od 25. maja 1935.
Vremenska napoved
Vremensko stanje 4. t. m.: Ciklon nad zapadno in severno Evropo, visok pritisk drugod. Dež na zapadu Evrope, na Poljskem in severnem delu Balkanskega polotoka. — V Jugoslaviji je temperatura padla v dravski in dunavski bnovini. Minimum 6, maksimum Kosovska Mitrovica.
Novosadska vremenska napoved za sredo: Deloma oblačno, ponekod nevnhte % nalivi.
Dunajska vremenska napoved za danes:
Nagle, poldnevne izpremembe, povečini oblačno, nevihte, menjajoča se temperatura.
Dve žrtvi roparja-morilca v Beli Krajini
Ljudstvo sumi, da je zakonca Kožarja v Dobravicah umoril Urbane
Metlika, 4. junija Kriminalna kronika, ki je prav zadnje dni izredno pestra, mora žal beležiti nov strahovit zločin, dvojni umor. V pretekli noči sta bila na postajališču Dobravicah s sekiro pobita in izropana 471etni progovni čuvaj Jože Kožar in 531etna njegova žena Marija. Grozovita novica se je takoj zjutraj z bliskovito naglico razširila po vsej Beli Krajini, ponesli so jo tudi potniki s prvim jutranjim vlakom v Ljubljano. Uvedeno je bilo vsestransko poizvedovanje. Podrobnosti razburljivega zločina so naslednje:
Štedljiva zakonca v samoti
Postajališče Dobravioe je oddaljeno 5 km od metliške postaje v smeri proti Črnomlju. Kožar ni bil belokrajinski rojak, temveč iz gorenjskih krajev, je bival tu z ženo že okrog 8 let, a kakor se čuje, bi v kratkem imel biti premeščen. Živela sta brez otrok in ker sta bila štedljiva, ni bila nikaka skrivnost, da sta precej petična. Žena Marija je bila doma iz Grosuplja in je baje pred kratkim nekaj dedovala. Zločinec, ki je morda že dalje časa prežal na samotno bivajoča zakonca, je moral vse to vedeti, še zlasti pa mu je moralo biti znano, da so železniški uslužbenci na progi pravkar prejeli svoje plače. Kakor govorijo ljudje, je Kožar že pred dnevi omenil znancu, da ga nekdo preganja in da mu celo grozi s smrtjo. Kdo je bil izsiljevalec, to skrivnost je Kožar žal Mnesel s seboj v grob.
Na postajališču — vse mrtvo...
Jože Kožar bi bil moral biti danes zara-na pri osebnem vlaku, ki odpelje okrog 4. iz Karlovca proti Ljubljani. Ko pa je osebni vlak ob 5.13 uvozil v Dobravice, sta strojevodja kakor tudi vlakovodja opazila, da je na postajališču vse tiho in mrtvo. Nobenega potnika ni bilo, niti ni bilo na mestu Jožeta Kožarja, ki je bil sicer na glasu sila vestnega čuvaja. Tudi zapornica ob postajališču je bila odprta, kar je proti vsem obstoječim predpisom. Strojevodja je še v šali zaklical vlakovodji Jožetu Zupanu:
—	Kaj pa, če so Kožarja ubili?
—	Kje neki! — je menil Zupan. — Kožar je gotovo enkrat vlak zaspal!
Takoj nato je vlakovodja naročil svojemu sprevodniku, naj pogleda v službeni prostor in pokliče čuvaja.
Ves presenečen je sprevodnik našel službeni prostor zaklenjen. Ko pa je pogledal skozi okno se mu je nudil strašen prizor. Ob vratih znotraj postajališča je ležal Kožar ves v krvi, negiben, mrtev.
Osobje vlaka je takoj pozvalo kontrolnega orožnika, ki je spremljal vlak, naj ugotovi, kaj se je zgodilo. Ključa do službenega prostora seveda ni bilo najti nikjer.
Pod vodstvom kontrolnega orožnika so nasilno odprli vrata in si ogledali stanovanje. Znotraj so bila vsa vrata odprta, po tleh predsobe pa so vodile krvave sledi v spalnico. Tu so bila okna zastrta in vladal je čuden vzduh. Ko so prižgali petrolejko na mizi in se razgledali po sobi, so onemeli od groze:
Na postelji je ležala, vsa v krvi, s strašno rano na vratu, čuvajeva žena, mrtva kakor njen mož ...
Poizvedovanja po Beli Krajini
Vlakovodja seveda ni mogel pustiti vlaka dalje čakati, ker so tudi potniki izstopali. Vlak je torej krenil dalje, na postajališču pa sta ostala kontrolni orožnik in neki železniški uslužbenec. Na postaji v Gradacu je potem vlakovodja Zupan tele-fonično obvestil službujoča uradnika na postajah v Črnomlju in Metliki. Opisal jima je grozno najdbo in ju naprosil, naj ne-mudno ukreneta vse potrebno, da bodo oblastva čim hitreje uvedla preiskavo. V Gradacu je slučajno bil navzoč ob prihodu vlaka komandir gradaške orožniške Staniče. Ko mu je vlakovodja opisal zločin, se je zasledovanje takoj začelo. Poleg vsega orožništva v Beli Krajini je bilo takoj
obveščeno tudi srečko načelstvo in sodišče v Metliki. Razšle so se orožniške p»-trole, a iz Metlike se je napotila v Dobravice komisija s sodnim starešino dr. Ivanom Širkom in banovinskim zdravnikom dr. Julijem Kodrom.
Kdo je morilec?
Zločinec je izvršil dvojni roparski umor nedvomno že zgodaj ponoči ali vsaj v zelo ranih urah. Krvavi sledovi so bili davi že skoro suhi, kri strjena. Kožar in žena sta bila pobita s sekiro, obema je bila razbita lobanja, zadane pa so jima bile tudi cfhige rane. Podrobno bodo poškodbe ugotovljene pri obdukciji.
V stanovanju je bilo vse razmetano, vsi predali odprti. Zločinec je v okrilju noči in na samotnem postajališču imel dovolj časa za poboj in za brskanje po stanovanju. Koliko je odnesel plena, za enkrat ni bilo mogoče ugotoviti. Tudi še niso našli morilske sekire. Ljudstvo na vse strani ugiba, kdo utegne biti zločinec. Ker je nedavno tudi zloglasni hajduk Jože Urbanč strašil po Beli Krajini, leti seveda sum tudi nanj. V koliko je ta domneva upravičena, bo — upamo — kmalu pokazalo vsestransko poizvedovanje.
Mar res spet Jože Urbane?
Metlika, 4. junija, zvečer.
Orožniki iz Metlike in Gradaca so bili ves dan na nogah, da odstranijo skrivnostno kopreno z zločina, vendar preiskava do večera ni rodila še nobenega pozitivnega rezultata, nobenega prijema, ki bi vsaj približno označil sled. Prebivalstvo bližnje in daljne okolice, ki ga je globoko pretreslo dejanje zločinskega neznanca z iskrenim pomilovanjem za obe žrtvi, živahno razpravlja o krvavem dogodku. In kakor je ljudski glas po navadi nagle sodbe, tako se je tudi po umora v Dobravicah hitro našlo storilčevo ime: Jože Urbanč. Tako sodi ljudstvo Bele Krajine, ki je imelo v zadnjih tednih od daleč, pa tudi od blizu nekajkrat opravka s tem zagonetnim roko-mavhom, ki se je priklatil v naše kraje od krške in novomeške strani in je mirne prebivalce naših hribovskih zaselij že nekajkrat ostrašil s svojo tolpo, oboroženo tudi s puškami in karabinkami. Ni čuda, da se isne razbojnika, ki sta mu javno mnenje in usmerjenost uradne preiskave naprtila tudi dvojni vrhpoljski uboj, pojavlja na ustnah prav vseh, ki se s pridušeno grozo menijo o umoru v Dobravicah. Ali bi bilo mar mogoče, da je Jože Urbanč moril na Vrhpolju in še v Dobravicah, prav zdaj, ko mu je vse orožništvo dravske banovine za petami in ko je najbrž zajet v kakšnem gorskem skrivališču, odkoder si ne upa niti korak daleč na dan?
Da razjasnimo zagonetko, se je naš dopisnik obrnil na uglednega predstavnika tukajšnje upravne oblscti, ki je v neposrednem stiku s preiskavo, z nekaterimi vprašanji, ki so v ospredju javne radovednosti.
—	Ali menite, da je bil res, kakor pravi govorica, Urbanč v Dobravicah?
•— Ne verjamem, se je glasil odgovor. Urbanču so zavoljo tatvin, ki jih je zagrešil tod okrog, in zavoljo orožnikov, ki so mu bili za petami, že pred nekim časom postala v Beli Krajini prevroča tla in se je umaknil nazaj proti Novemu mestu. V Dobravicah je moral moriti nekdo čisto drug, čeprav zdajle še niti približno ne vemo, kdo.
—	A kako sodite o domnevi, da je bil Urbanč na Vrhniki in v Moravčah?
—	Prav tako ne verjamem, da je bil. Urbanč je vendar ves čas »delal« v naših krajih in po Dolenjskem. Obenem pa je preveč dobro vedel kako živo se vsa žan-darmerija in policija zanima zanj, da bi se upal tako prostodušno kretati po tako prometnih krajih, kakor je ljubljanska okolica in Ljubljana sama.
Z večernim vlakom je prispel v Dobravice daktiloskop od ljubljanske policijske uprave, ki bo imel pa precej težko delo, ker so ljudje, ki so zjutraj pridrli v čuvajnico, ko je bil odkrit zločin, zabrisali mnogo sledi za morilcem.
Ludvik Starič se je ponesrečil pri dirki v Pardubicah
V nedeljo so bile na stadionu v Pardubicah velike mednarodne motociklistične dirke za Lobkowiczev memorial. V glavni dirki, kjer so startali sami znani mednarodni dirkači, je nastopil tudi Ljubljančan
Ludvik Starič, član Železničarskega športnega kluba, zlasti med Hrvati imenovan »leteči Kranjec«. Tekmi je prisostvovalo 12.000 gledalcev. Pred glavno dirko je bilo nekaj drugih točk in je bilo zaradi tega dirkališče precej razrito. Več dirkačev je moralo zaradi padcev izstopiti. Pri glavni dirki je že pri drugem krogu padel tudi naš večkratni zmagovalec na dirkah, kar pa ni vzbudilo večje pozornosti. Imel je sicer večjo rano na glavi, ki pa ni bila videti preveč nevarna. Toda že pri površni preiskavi so ugotovili, da ima Starič močan pretres možganov. Stariča so takoj prepeljali v bolnišnico in je bil vso noč brez zavesti. Njegovo stanje je zelo resno, čeprav se zdravniki ne boje najhujšega.
Zavrnjene odškodninske zahteve žrtev atentata
Zagreb, 4. junija
Kakor znano, je apelacijsko sodišče v Zagrebu nedavno zavrnilo odškodninsko zahtevo upokojenega šefa oddelka za turizem dr. Cirila Žižka, ki ie zahteval 800.000 Din odškodnine zaradi poškodb in gmotne izgube pri atentatu na vlak pri Zemunu 2. avgusta 1931. Zdaj je zavrnjena tudi odškodninska zahteva bivšega beograjskega vseučiliškega profesorja dr. Bru-nettija, ki je pri atentatu izgubil soprogo in sina, dočim so bili on sam in njegovi dve hčerki hudo poškodovani. Pri apela-cijskem sodišču v Zagrebu je sedaj samo še odškodninska zahteva gospe Terezije Lesničarjeve, ki je pri atentatu s peklenskim strojem izgubila svojega moža Janka Lesničarja, direktorja Kreditne zadruge v Čupriji.
Gospa Lesničarjeva je pred sodiščem v Sremski Mitrovici zahtevala odškodnino v znesku 52.240 Din, za sebe mesečno rento 2500 Din, za svojega nedoletnega sina pa mesečno vzdrževalnino 1000 Din. Vse odškodninske zahteve je sodišče v Sremski Mitrovici zavrnilo z motivacijo, da ne zadene ictczni&e uprave nobena krivda, ker
ni bila v nobeni vzročni zvezi z atentatom in njegovimi posledicami. Apelacijsko sodišče je to razsodbo doslej že v dveh primerih potrdilo, in jo bo, kakor vse kaže, tudi v tretjem, pri reševanju pritožbe gospe Lesničarjeve. Oškodovancem bo potem še preostala pritožba na kasači jo.
701etnica ^ega moža
Te dni davi v krogu svoje družijie v Maribora sedemdesetletnico svojega življenja g. O gorel ec Anton, nadučitelj v p. Rodil se je v Pišecah pri Brežicah kot 6in malega kmeta. Po osnovni ki meščanski soli v Krškem in učiteljišču v Mariboru je pričel trojevo pot slovenskega učitelja. Služboval je v Teharjih, Vurbergu, Ptuju, dokler ni prevzel mesta nadučitelja na tri-razrednici pri Sv. Barbari. Težko je kratko opisati njegovo plodonosno delo v tem kraju naših revnih Haloz. V 23 letih službovanja je neutrudljivo skrbel za procvit kraja io za prosveto prebivalstva. Ustanovil je Bralno društvo s tamburaškim in pevskim zborom, podporno društvo za revne učence, posojilnico z vinarskim oddelkom, ki je pred vojno krasno uspeval, podružnico CMD, sam se je v prostem časa učil pletarstva, da je dosegel ustanovitev pletarske šole, ki se je ob prevratu preselila v Strnišče, odtam pa v Ptuj. Gradil in trasiral je okrajne ceste v kraju in drugod, dvignil svojo šolo v sedemrazrednico s pa-ralelko, dogradil novo šolsko poslopje, ki je še danes eno najlepših v ptujskem srezu. Pripravljal je tudi ustanovitev sokolskega društva, kar pa mu je preprečila vojna. Njegov šolski vrt je bil vedno vzor drugim. Opravljal je dolga leta posle nadzornika za šolske vrtove. Uvedel je kmetijsko nadaljevalni pouk v šoli. Pri vsem tem delu je pa našel še časa za stanovsko organizacijo. Bil je več let odbornik in
predsednik ptujskega učiteljskega društva. Udejstvoval se je v p roti alkoholnem po-kretu, pisal strokovne članke in brošure.
Prebivalci Haloz se ga vedno s hvaležnostjo spominjajo, saj ga je občina Gr»-škovec izvolila za svojega častnega člana. Tudi sedaj, ko živi v pokoju, ne počiva. Pridno sodeluje pri Nabavljalni zadrugi drž. uslužbencev v Mariboru kot predsednik nadzorstva. Vse svoje moči posveča tudi Društvu drž. upokojencev, kjer vodi tajništvo. G. Ogorelec je s svojo skrbnostjo res očetovsko vzgojil vse svoje otroke. Mirko je ravnatelj plctarne v Ptuju, Ivo je veterinarski kapetan v Varaždinu, Vilko je art. kapetan v Valjevu, Hinko je šofer v Zagrebu, Anica je soproga Jožeta Goru-pa, vodje magistratne pisarne v Mariboru, in Marica je učiteljica v Gornji Radgoni. Uspehi njegovega dela naj bodo vzor mlademu učiteljskemu pokolenju, niemu pa v ponos in zadoščenje!
Naše iskrene čestitke!
S tako lahkoto
in hitrostjo doseči tako belo per&o fe mogoče samo z
RIVIERA terpentinovim milom
ki fe izdelano na podlagi oitirnega otfa.
Spomini na moravška orožnika po zločina
Moravče, 4. junija
Nekaj spominov na vrhpoljsko tragedijo. Vroč in soparen dan je bil prejšnji torek, ljudje so pridno delali na polju, ko je popoldne okrog 5. pridirjal kolesar z Vrhpolja in razburjen pripovedoval o strašnem zločinu. Mnoge je strašna novica globoko pretresla, nekateri pa ji nikakor niso mogli verjeti. Da • bi se sam prepričal, sem se s kolesom odpeljal na Vrbpo-lje. Ko sem vozil mimo šole skozi vas, ni bilo nikjer žive duše. Pri gostilni »Mrgus* sem se ustavil, gostilničar mi je s kratkimi besedami potrdil žalostne vesti in mi pokazal stezico, po kateri pridem do Vo-grinčeve bajte, ki stoji nekaj sto korakov nad vasjo.
Pred bajto so stali ljudje v gručah. Vsi so molčali, nemi so se spogledovali. Tudi veža je bila polna ljudi. V sobi sta na močno okrvavljeni postelji ležala oba ranjenca. O hudi bitki so pričali poleg nereda tudi krvavi madeži in luknje od krogel v zidu in stropu. Šolski vodja g. Perko je ranjenca baš obvezoval. Kar s pogledi se pozdravimo. Podnarednik Štefančič me je saim ogovoril;
—	Gospod, aH nisem siromak? Pomislite, ves prestreljen sem se še splazil sa njim iz hiše. Po travi sem se premetaval, ne od bolečin, nego od jeze, ker je predrzni zločinec odšel. Z bajonetom sem ga, a nisem imel več dovolj moči. Prestreljeni roki mi nista hoteli več služiti.
Ranjeni komandir Vričko je ves čas molčal, na enkrat pa se je obrnil proti Stefan-čiču in rekel vdano:
—	Le potrpi, France, saj dolgo itak ne-bova!
Bile so junaške besede, — le žal. prežai,
da so se izpolnile.
Množica pred bajto je naraščala. Prihajali so tudi orožniki. Sami resni obrazi. Ko je stopil v izbo orožniški poročnik Čaus ix Kamnika, je Štefančič vzkliknil: »E, samo da ste prišli, gospod poročnik! Vi ste dober človek.«
Poročnikovo lice je bilo mrko, vkkJose je, kako trpi s svojima junakoma.
Malo pred prihodom reševalnega avtomobila sta prišli strti soprogi obeh ranjencev. Bili so pretresljivi trenutki. Ob njih smo se šele prav zavedli, kako silna je ta tragedija.	Srečko BerloL
Dva posnetka z veličastne zadnje poti Frana Vrička in Frana Štefančiča
KULTURNI PREGLED
Handlov „Mes!ja"
Ljubljana, 4. junija.
V proslavo 851etndee nadškofa dr. A. R Jegliča je priredilo snoči glasbeno društvo »Ljubljana« svečan koncert v veliki dvorani hotela Union a Koncert so posetili pod-ban dr. Pirkmajer s soprogo, župan dr. Ravnihar a soprogo in mnogi drugi odlični ki. Obisk koncerta je bil v splošnem prav dober, dasi bi namen in spored zaslužila še večjo pozornost in polno zasedeno dvorano.
Od vseh oratorijev Handlovih. je dosegel »Mesija« največjo popularnost v Angliji in po vsem ostalem svetu. Spoštovanje, ki ga izkazujejo Angleži temu veledelu, gre tako daleč, da še danes, prav kakor skoraj pred 200 leti, vstane pri »Aleluji« vse občinstvo. »Mesija« se razlikuje bistveno od drugih Handlovih oratorijskih del, ker ne vsebuje dramatskega dejanja, temveč le rahlo povezane, skoraj lirske momente. Besedilo je sestavil Handel ob sodelovanju Jennensa iz raznih biblijskih tekstov; posebno okusno se je znal izogniti banalizi-ranju temeljne ideje že s tem, da Mesija sploh ne nastopu Ker se torej o Mesiji le govori, je centralna osebnost oratorija
pomaknjena v nji primerne vzvišene sfere, pač nasprotno običajnim pasionskim igram, ki jo skušajo primakniti bliže k občinstvu a prijemljivo predstavo ter jo tako ponižujejo po nepotrebnem.
Kakor v besednem, je tudi v glasbenem pogledu »Mesija« vseskozi himnično vzvišen slavospev, porojen iz globoke, nedvom-ljive vernosti, združene z gigantskim talentom in znanjem, ki sta omogočila Handlu, da je v skoraj neverjetnem času treh tednov zasnoval in končal to velikansko delo, čigar izvajanje zavzema skoraj 3 ure. čudovito je notranje bogastvo te glasbe, ki še danes — po 194 letih! — zavzame in dvigne poslušalca v docela svojstveno, vzvišeno in polno nastrojenje. Zato je »Ljubljana« popolnoma pravilno izbrala to delo za smiselno proslavo ter si je dala tudi dovolj truda, da ga čim najdostojnejše izvede. — Uvodno besedo je govoril stolni dekan dr. K i m o v e c.
Izvajanje je bilo v odličnih rokah: solisti, na čelu jim sopranistinja ga. Gjun-g j e n a c, nji ob strani v polni veljavi alti-stinja ga. Bernot-Golobova, tenorist g. Gostič in basist g. Rus, so po-
dah svoje partije v najboljšem razpoloženju m s suverenim obvladanjem tehnike in sloga. Orkester, čigar jedro je bil orkester Podzveze glasbenikov, okoH katerega so se strnili člani radijskega orkestra, konser-vatorijskega orkestra in Orkestralnega društva, je vršil svojo nalogo kar najod-ličneje ter dal de hi vso ono, še danes sočno zvočnost, ki mu je bila zasigurala prvi uspeh. Mešani zbor »Ljubljane« je številčno dovolj močan, da se je lotil tega velede-la, pa tudi dovolj trdno naštudiran, da ga je zmogel v tako dobri formi. Delo, ki je bilo sicer nekoliko krajšano ter so izpadle nekatere točke, med njimi čudoviti duet »O death, where is thy sting?«, je doseglo v snočnji izvedbi velik in pomemben uspeh.
Vea veliki aparat — soli, zbor in orkester — je vodil dirigent dr. Anton D o 1 i-n a r mirno in vzdržno. Stalno delo v zboru in nekaj nevajenosti orkestra zavede vsakogar, ki stoji prvič ali poredko pred velikim orkestrom, bodisi v ekstrem pretiranega razburjenja ali v nasprotno. Dr. Dr>-linar si je izbral drugo: skoraj premalo je bil viden njegov vpliv na orkester, kar je povzročila neka negotovost v dirigentovem taktiranju samem, ki ni očitovalo obvladanja dirigentske orkestralne tehnike. Brez te pa je suvereno in osebnostno vodstvo velikih orkestralnih in orkestralno - vokalnih koncertov neizvedljivo ter so izvajalci kar preveč prepuščeni lastni inioijativi v inter-
pretaciji. Naši zborovodje, ki so večkrat stavljeni pred nalogo, da vodijo večji izvajalski aparat, ne bodo v bodoče mogli več ižhajati brez potrebnega dirigentskega Šolanja, če bodo stremeli za tem, da podajo svojemu izvajanju čim več izraza in globine poleg tehnične izpiljenosti, ki je postala že premisa vsake izvedbe sploh.
»Ljubljana« je s tem koncertom pokazala kar najresnejše stremljenje navzgor, počastila jubilej sivolasega nadškofa na najbolj primeren način in dala našemu mestu lep, pomemben koncert.	L M. S.
Zapiski
Nov (24.) zvezek »Življenja in sveta« pri*
naša na uvodnem mestu razpravo dr. Maksa Kremžarja »Homoiopathia«. Pod črto je pisec sprožil vprašanje pravopisa tujk, ki so ga že nekajkrat obravnavali naši Usti. Oglasilo se je celo mnenje, da je treba uvesti fonetičen pravopis po srbskem vzoru, dasi le-ta dela Srbom neznanske preglavice in povzroča mnogo večjo in neprijetnejšo zmedo, kakor pa napačna izgovarjava tujih imen. Dr. Anton Debeljak ugotavlja v opombi pod črto, da fonetska pisava gubi pristaše tudi pri Srbih in Francozih. Pisec »Homoiopathije« pa gre v drugo skrajnost in piše na pr. >system«, »svmpathija«, »the-rapeutiČna« in podobno, česar v slovenščini nismo vajeni. (Čehi so ohranili tako pisavo tujk.) — Nadaljnji članek »Od oblaka do
Prima športne suknjiče po 98.— dinarjev
in pumparice po 48.— dinarjev dobite le pri
PRESKERJU na Sv. Petra cesti štev. 14
Domače vesti
♦	Knez • regent Pavle — mecen naše upodabljajoče umetnosti. Nj. Vis. knez-re-gent Pavle je za svojo zbirko umetnin nakupil na spomladanski razstavi društva Cvijete Zuzorič, kii je pravkar odprta v Beogradu, od raznih umetnikov večje število del v skupnem znesku za 101.OflO Din. Izmed desetih slovenskih slikarjev in kiparjev, ki so se udeležili razstave, je visoki ljubitelj umetnosti odlikoval z nakupom mojstra Matijo Jamo (Motiv z Bleda) in pa enega najizrazitejših zastopnikov najmlajše generacije Makeima Sedeja (Akt).
♦	Ministrski odposlanci pri maturah.
Ha ministrske odposlance pri višjih tečaj-
njounj>ruo^ruzjši,
nih izpitih so določeni naslednji univerzitetni profesorji: dr. Radojčič Nikola na realno gimnazijo v Pančeru, dr. Prijatelj Ivan na I. dir ž. realno gimnazijo v Ljubljani, dr. Melik Anton na realno gimnazijo v Kočevju, dr. Sturm Ivan na klasično gimnazijo v Ljubljani, dr. Kos Milko na IL drž. realno gimnazijo v Ljubljani, dr. Osvald Karel na klasično gimnazijo v Mariboru in dr. Hadži Jovan na realno gimnazijo v Novem mestu.
♦	Ekskurzija naših agronomov v Bolgarijo. V torek zvečer je odpotovalo iz Beograda v Bolgarijo 45 članov Združenja jiu-goslo venskih agronomov, člani ekskurzije so iz raznih naših pokrajin, obiskali pa bodo najvažnejša bolgarska mesta, da vrnejo obisk bolgarskim poklicnim tovarišem, ki so lami v aprilu obiskali naše kraje.
♦	Udruženje jugoslovensih inženjerjev in arhitektov bo imelo svojo glavno skupščino letos v Beogradu od 15. do 18. t. m. ko bo obenem posvečen novi dom tamoš-nje sekcije. Na dnevnem redu so važne stanovske in strokovne zadeve. Po skupščini bo izlet z ladjo, nato potovanje na Oplenac in obisk Kragujevca. Za člane je dovoljena četrtinska, za njihove rodbine pa polovična železniška voznima. Čl a ns kii sestanek sekcije Ljubljana, na katerem se bosta obravnavala dnevni red in program glavne skupščine bo v torek 11. t. m. ob 2.0. v lokalu sekcije. Do takrat je poslati tajništvu sekcije prijave za udeležbo na skupščini.
Kličite telefonsko št. 2005
in takoj pošljemo po vaš krzneni plašč, da ga vam čez poletje shranimo in obenem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu. KRZNARSTVO L. R O T, MESTNI TRG
♦	Premestitve in upokojitve. S kraljevim ukazom so na predlog prosv. ministra premeščeni na lastno prošnjo naslednji učitelji odnosno učiteljice: Marija Koricki iz Šmartna pri Litiji na Vič, Ana Lazar iz Čemšenika v Mengeš, Bogumila Medved-šček iz Javorja v Studenec, Alojzija Raz-potnik iz Sv. Marjete v Zidani most, Marija Sajevic iz Železnikov v Trboje, Ivan Stegov z Viča v Toplice pri Zagorju, Armelija Vremšak iz Nevelj v Kamnik, Dragutin Berdon od Sv. Jakoba v Slov. gor. v Pečerovec, Friderika Šek iz Tepanje v Luče, Lea Bizjan iz Žalne v Tržišče, Lju-devita Burja iz Izlak v Krško, vpokojeni pa so Helena Franke v Ljubljani, Helena Rauniher v Framu, Pavla Bergant v Blan-ci, Ljudevit Šijanec v Razvanju, Gizeia Tavčar v Domžalah, Marija Antonč^č v Borovnici, Alojzij Urbančič v Dobu, Ana
Ambruš v Rušak, Leopoldina Šešark v Kočevju, Ljudmila Erjavec v Ljubljani, Miha Salberger v Mostah, Kari Filipič v Ferdrengu in Marija Jarec v Hrušici.
♦	Preselitev ljubljanskega antirabičnega ambulatorija. Državni Higienski zavod razglaša, da je moral zaradi nedostajajo-čega prostora začasno premestiti antira-bični ambulatorij (cepljenje proti steklini) y prostore državne šolske poliklinike v Ljubljani, Gledališka ulica 7. Cepljenje pri državni šclski polikliniki ee prične 10. t. m. in vrši do preklica vsak delavnik od pol 8. do 14. ter ob aedeljah in praznikih od 10. do 12.
+ Predavanje Narcdne knjižnice in čitalnice v Zagrebu, Kraljice Marije ui. 3 Danes 5. t. m. ob 20.30 bo predaval univ. prof. g. dr. Pran Zavrnik o temi »Lasje in njihovo življenje« (s projekcijami). Vstop pnost.
+ Dom učiteljic. Ker se o Veliki noči nii mogel vršiti, bo letošnji občni zbor zadruge »Dom učiteljic« v Ljubljani na bin-koštno soboto 8. t. m. na šentjakobski šoli v Ljubljani ob 2. pop. Ker so na dnevnem redu važni razgovori, vabimo, da se ga udeleži čim večje število tovariši«- — Načelstvo.
*	Posebna izletniška vlaka na morje bosta odpeljala iz Zagreba v soboto ob 21.10 v Split in ponoči ob 0.12 proti Sušaku. Priključek v Karlovcu je ob 22.11 in ob 1.20, prihod v Split ob 7.36, na Sušak ob 5.45. Fovratek iz Splita v ponedeljek ob 19.21, s Sušaka pa ob 20.40. Voznina je
ligi Zvočni kino Dvor IHH
Telefon 27-30 Samo še danes ob 4., 7. in 9. uri Randolf Scott v cowboyskem filmu
BOJ NA ŽIVLJENJE IN SMRT
Vstopnina Din 4.50, 6.50 m 10.—
globoko znižana, Potnika z vseh postaj ljubljanske direkcije naj kupijo celo vozovnico do Zagreba ali Karlovca in legitimacijo K 13. Vozovnica velja za brezplačen povratek. Vse informacije dobite pri železniških blagajnah.
♦	Izključen iz NO. časopis »Narodna Odbrana« od 1. junija prinaša vest, da je dr. Kosta Popovič, advokat iz Sombora, bivši podpredsednik Narodne skupščine in sedanji narodni poslanec, na osnovi pravil za vedno izključen iz članstva Narodne odbrane.
♦	Umrl je 24. maja t. 1. v Plznu gosp. Vaclav H u c 1, polkovnik v p., soprog ge. Vladimire Huclove roj. Hren in svak ge. Olge Senekovičeve roj. Hren.
♦	Smrt narodnega mučenika. V beograjski bolnišnica je umrl po dolgem hiranju 761etni upokojeni finančni uradnik Jovan Vojiinovič, oče slavnega četniškega vojvode Kosite Vojinoviča, ki je bil glavni vodja topliškega ustanka. Jovan Vojinovič je bil doma iz Vučitma na Kosovem polju, šolal se je v Rusiji in postal tam mornariški častnik. Med prvo erbsko-turško vojno je prišel v domovino, se hrabro boril, potem pa postal uradnik finančne uprave. Pred vojno je bil predsednik občine v Kosovski Mitrovici. Po junaški smrti sina Koste so 6e okupacijske oblasti z največjo okrutnostjo znesle nad Jo-vanom Vojinovičem. Zaplenile eo mu vse premoženje ter ga internirale v nekem madžarskem taborišču. Internirali so tudi njegovo hčer Natašo in sina Ilijo, ki je bil še otrok. Prvo leto je bil oče v taborišču ločen od hčerke in sina. Po osvobo-jenju se je vrnil domov telesno strt in gmotno popolnoma uničen. Nekaj let je še služboval pri finančni upravi v oddelku za vojno odškodnino, potem pa je bil upokojen. ež pred 10 leti je prosil za primerno odškodnino, ker je med vojno izgubil svoje premoženje, rešitve svoje prošnje pa ni dočakal. Odbor, za priznanje narodnih zaslug mu je sicer priznal mesečno
ELITNI KINO MATICA ■■■
TELEFON 21-24
Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri zvečer PREMIERA VESELOIGRE
NEKE MAJSKE NOČI
LJUBIMKANJE NA DVORU MARIJE TEREZIJE VIKTOR DE KOWA	KATICA NAGY	HANS MOSER
morja« obravnava kroženje vode. — M. A. obdeluje zanimivost iz fizike »Šepetalni svodi in še kaj«. Nadaljuje se dr. A. D e b e-1 j a k a potopisno kramljanje >Po sinji Adrijk. Iz romana Charlesa Braibanta je A. Debeljak poslovenil črtico »Požeruho-va smrt«. Nato ima čitatelj nekoliko medicinskih senzacij (tablete zoper ljubezen, pritlikavci postanejo velikani in dr.). Nadaljuje se Essad-begova »Zarota zoper svet«. V dneh gasilske razstave na ljubljanskem velesejmu utegne zanimati članek »Gasilstvo in tehnika gašenja«. Saša Šan-t e 1 je prispeval članek soO let Strossma-yerjeve galerije«. V rubriki »Iz literarnega sveta« poroča A. Debeljak o Braibant-jevem romanu »Le roi dort«. V šahovski rubriki se nadaljujejo Vasje P i r c a »Moji vtisi s šahovskega turnirja v Moskvi«. Obilna in lepo ilustrirana številka stane v podrobni prodaji samo 2 Din.
Kdaj izide Kidričeva izdaja Prešerna? Iz pisarne Tiskovne zadruge na« obveščajo, da izide prvi del Kidričevega Prešerna v teku meseca julija. Naročniki naj blagovolijo še malo potrpeti: odškodovani bodo s knjigo tem večje in trajnejše vrednosti.
Problemi našega strokovnega šolstva in brezposelnost inteligence Pod naslovom Strokovno-šol°ka politika« je spisal Miha P r e s l. inšpektor strokovnih šol v dravski banovini, pregledno, z obilnim statističnim gradivom ponazorjeno knjigo, ki vsebuje pregled razvoja našega strokovnega šolstva od uedinjenja do danes ter seznanja javnost tudi z važnimi problemi, ki so v vzročni
zvezi z našimi gospodarskimi razmerami. Pomembno knjigo je v prvi vvsti narekovala brezposelnost inteligence, ki ima usodne posledice na področju kulturnega, socialnega in narodno-gospodarskega življenja. Možnost delne rešitve problema brezposelne inteligence in vseh pojavov, ki so z njim v zvezi, vidi pisatelj le v doslednem izvajanju gospodarske, prosvetne in strokovno-šolske politike po točno določenem načrtu. V glavnem se je pisatelj omejil na probleme strokovnega šolstva, ostalih gospodarskih in prosvetnih vprašanj pa se je dotaknil le v toliko, v kolikor je bilo to potrebno v podkrepitev bistvenih izvajanj. Knjiga vsebuje med drugim poklicno razvrstitev prebivalstva naše države, statistiko državnih In ba-novinskih nameščencev, upokojencev in invalidov. Dalje sledi statistika šol v vsej državi, posebno poglavje pa je posvečeno šolstvu v dravski banovini in, ker je za dravsko banovino navedena tudi pregledna statistika javnih nameščencev, trgovskih pod jetij, obrta in industrije, je 'jasno razviden pomen in namen strokovnega šolstva. Ze iz ieh kratkih podatkov o študiji g. Prešla lahko čitatelj posname, da bo njegovo delo mnogo koristilo ne samo šolnikom, temveč tudi vsem, ki se bavijo z narodno gospodarskimi in soc'alnimi problemi.
Osebne redukcije v beograjskem gledališču. Uprava prestolniškega gledališča je iz finančnih razlogov pravkar reducirala štirideset oseb iz opernega in dramskega ansambla. Med drugim je reducirana tudi naša rojakinja Anita M e z e t o v a, ki je imela v zadnjem času izredno lepe uspehe.
pokojnino, do tevršllve tega sklepa pa ni
pa-dšilo.
♦	Draga otroška Igra. Nekje v Šiški so se otroci te dni domislili, da bi šli »a šalo ciljat v električne žarnice ob ulici za preizkušnjo, kdo ima bolj gotovo roko za metanje kamnov v tarčo. Pri tem ©o res razbili nekaj luči in njihovi starši so morali šteti magistratu odškodnino, medtem ko so na policiji zaenkrat spregledali kazen. Starši naj bodo malo pozornejši na zadržanje otrok na cesti.
URAN KREMA — SOLNCE
Dve uri solnčenja, da postane koža temno bakrena. Poskusite! Dobite jo v vsaki apoteki, drogeriji in parfumeriji 5246
♦	Suha toča je povzročila ogromno škodo v derventskem erezu. Derventski okoliš je imel pred tedni veliko škodo zaradi slane in pozebe, sedaj pa je te kraje zadela nova nesreča. Po hudi nevihti se je v soboto dopoldne vsula gosta in debela toča. Sprva je še malo deževalo, potem pa je padala toča na suho in povzročila po nasadih strahovito uničevanje. Našli so do pol kg težke kose ledu in, ker je toča padala skoro celo uro, je ležala ponekod do višine enega metra. Vse ie zbila v šestih občinah na desnem in levem bregu Bosne. Iz teh občin prihajajo v Derven-to k sreskemu načelstvu skupine obupanih posestnikov, ki prosijo za cenitev škode in za nakazilo podpore, da bi mogli obnoviti svoje popolnoma uničene nasade.
ALIBABA IN 40 RAZBOJNIKOV
♦ Film o zatiranju golubaške mušice. V
Golubcu se mudijo odposlanci Združenja veterinarjev in Higienskega zavoda, ki s pomočjo filmskih strokovnjakov pripravljajo poučne filme o zatiranju goluibaške mušice, največjega škodljivca domače živine. Golubaška mušica, ki povzroči vsako leto v vzhodnih srbskih krajih veliko škodo, je tudi letos v toplih dneh aprila rojila, večji roji pa so pozneje izostali zaradi hladnejšega in vetrovnega vremena. Nevarnost pa še ni minila in je zato nujno potrebno, da spozna ljudstvo vsa sredstva borbe proti tej hudi nadlogi. Nekaj poučnih filmov, ki kažejo razvoj škodljivega mrčesa ter vse stare in moderne načine njegovega zatiranja, je že gotovih in se bodo predvajali v vseh krajih, ki so doslej trpeli škodo
še do petka zvečer
oddane obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanje, pranje in svetlo-likanje perila izgotovi sigurno do bin-koštnih praznikov
tovarna JOS. REICH
♦	Uspešno uničevanje kobilic v južnih črnogorskih pokrajinah. Kakor znano, so se na jugu črne gore, in siicer najbolj v podgorišiki okolici tudi letos pojavile kobilice. Oblasti so takoj ukrenile vse potrebno, da bi kobilice čimprej zatrle in uničile vso zalego. Referent podgoriškega sreza je izjavil, da bodo kobilice že v 14 dneh uničene na tako temeljit način, da bodo krajli za daljšo dobo rešeni te nadlo-
| BIRMANSKA DARILA
1 kupite zelo ugodno t>ri tvrdki
1 H. SUTTNER
*	Prešernova 4
t Velika izbira nr, zlatnine L t d. j
« ___.......t
ge. V južnem delu črne gore se pojavljajo kobilice v močnih rojih že 40 let. Največjo škodo so povzročile po balkanski vojni 1913. in med okupacijo leta 1917. Tedaj so uničile vso letino in v podgoriški okolici na drevju ni bilo videti niti enesa lista.
♦	Veliko razstavo malih živali priireja na ljubljanskem velesejmu društvo rejcev malih živali »živalca«. Razstava je viden dokaz 6imotrne reje in v marsičem nad-kriljuje dosedanje razstave tega društva. Razstavljenih je mnogo najrazličnejših pasem perutnine, domačih kuncev, golobov in ptic iz vseh krajev naše domovine. Razstavni prostori se nahajajo v polkri-tem prostoru paviljona »F«. Poleg belih, črnih in rumenih orpingtonk so razstavljene še mnoge druge pasme, kakor: pli-metke, rodejlandke itd. Domačih kuncev najrazličnejših pasem je nad 60 kletk. Ker
Modni atelje Litkež
Vegova ulica 8
(Jamski klobdki Salon Chic Marija Kajfež, Wolfova 3.
PREDVAJATA JUTRI V ČETRTEK IN SOBOTO OB POL 9. URI NA MODNI REVIJI SVOJE ELEGANTNE OBLEKE IN KLOBUKE	5245
so živali tudi na prodaj. Je vsakomur dana prilika, da si za zmerno ceno lahko nabavi čistokrvno plemensko žival. Društvo »živalca« pa tudi zasluži, da ga širša javnost upošteva in obišče razstavo v paviljonu »F«.
♦	Ovcmaltina na ljubljanskem velesejmu. O Ovomaltini ste že marsikaj slišali, kako je sestavljena in kakšne prednosti ima, pa vam najbrž ni znano. Obiščite na6 zaradi tega v našem paviljonu, da poizkusite ta naš izdelek ter spoznate njegove velike prednosti. Deca ima Ovo-maltino za slaščico, odrasli pa jo cenijo, ker vedo, da ima poleg izvrstnega okusa tudii blagodejne vplive na človeški organizem, ker krepi njegovo moč in odpornost. Ovomaltino lahko uživamo vse leto kot toplo ali hladno pijačo in je najiboljšd zaitrk ali malica, ker dovaja telesu v malih količinah obilo redilnih snovi. Ko obiščete ljubljanski velesejem, nikar ne zamudite obiskati paviljon Ovomaltine.
♦	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
u— Javni telovadni nastop Ljubljanskega Sokola, Sokola I. in Sokola II. v soboto 8. t. m. ob 20. uri na letnem telovadišču v Tivoliju, bo združen s svečano otvoritvijo preurejenega telovadišča ter predajo zastave bivšega Postojnskega Sokola po odposlancih Sokolskega društva Sisak. Vstopnice bodo na prodaj od četrtka 6. t. m. dalje v pisarni Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu, Sokola I. na Taboru med
Zvočni kino Ideal pi
Samo še danes ob 4., 7. in 9.15 uri Silvia Sidney v prekrasni drami
JENNIE GERHARDT
Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.—
uradnimi urami ter v trgovinah bratov Alojzija Fuchsa (šelenburgova ulica), Milka Krapeša (Jurčičev trg), Karola Sosa (Mestni trg) in Miloša Karničnika (Stari trg); na dan prireditve pa pri blagajnah pri glavnem vhodu na telovadišče od 17. naprej. Cene sedežem 12, 10 in 8 Din; stojišča 5 Din, dijaki 3 Din.
u— II. javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice bo jutri ob 18.15 v £ii-barmonični dvorani. Iz klavirskega oddelka nastopijo: Vrhovnik Majda, Ivančič Neda, Eiletz Rafael, Puhar Majda in Mahkota Angelca, iz violinskega oddelka pa Kovač Janez, Vene Vinko, Jeločnik Aleksander, Krulc Stanko, Rog! Dušan in Stančič Viktor. Gojence violinskega oddelka spremljajo na klavirju konservato-risti: Adamič Bojan, Bradač Zorka in Mahkota Manica. V II. delu produkcije pa nastopi godalni orkester šole Glasbene Matice pod vodstvom prof. Karla Jeraja, ki šteje nad 30 sodelujočih, ter bo jzvalal več klasičnih skladb in nekaj narodnih pesmi v priredbi za godalni orkester. Natančni spored se dobi y knjigarni Glasbene Matice za 2 Din.
u— Orgle so eden od najveličastnejših instrumentov. Ta predmet se že več let goji z največjo vnemo na drž. konserva-toriju v Ljubljani. V petek 7. t. m. nastopijo gojenci prof. Stanka Premrla na javni produkciji v Hubadovi dvorani, in sicer Majihenič Salvator. Bohinc Stanko. Man-tuani Marija, Simoniiti Radko in Kalčič Jože. Na orgelsko produkcijo opozarjamo.
u— O PEST ima izredni občni zbor v sredo 12. t. m. ob 18. v Delavski zbornici, Čopova ulica, pritličje levo. Na dnevnem redu je reorganizacija OPEST-a v organizacijo absolventov delovodskih šol vseh strok na tehnični srednji šoli v Ljubljani in tem enakih šol. Vabljeni so vsi absolventi gradbene, mizarske, strugarske, strojne in elektrotehniške delovodske šole ter tem enakih šol.
Velika modna revija vod£hx£h salonov Hity, Vera, Sark prikazujejo v sredo zvečer ob pol 9. pol«« kompletn/ih kolekcij dve bogato opremljeni nevesti.
u— Moška in ženska Ciril Metc<iova podružnica v Šiški sta nabrali kot zbirko dan bonbončkov skupaj 1151.25 Din. Srčna hvala nabiralcem in darovalcem!
u— Umrl je g. Hugon Praunsaie v Slomškovi ulici 5-n. Pogreb bo jutri ofc 17. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Vtisi s potovanja po Vefild Brttani-
nfji v I. 1934. je naslov Javnega predavanja s skioptičnimi slikami, M ga bo imela drevi ob 18. ga. Fanny S. Oopelamdova. lektorica ljubljanske univerze, v dvorana mineraloškega instituta v univerzitetnem poslopju, pritličje levo. Vabljeni.
u— Deca otroškega vrtca razstavlja. V telovadnici drž. učiteljske šole bo v petek 7. in soboto 8. t m. od 14. do IS. ure ter v nedeljo od 8. do 12. ure svojevrstna razstava. Razstavljena bodo dela otrok tamošnjega otroškega vrtca. Opozarjamo starše na to razstavo.
u— Vesela ringaraja za btrmance. SKD priredi za binkoštne praznike vesele igro. Na sporedu so: »Mornar Popay«, »Betty-Boob«, »Kužek Bonzo« in »Miki-Miška«. Poleg tega je še prav dosti porednih punčk in fantkov, ki bodo zabavali naše malčke. Mala opica bo spravila vee v smeh. Tudi stari se bodo do solz nasmejali. Vstopnice rezervirajte pravočasno. Prva predstava bo že v petek 7. t. m. Ker se je bati navala, prosimo, da si obiskovalci ZKD predstav vstopnice pravočasno rezervirajo pri blagajni. Vstopnina 2-50, 4.60, 5.50 in 6.50 Din.
u— Premestitev prodaje drv. Zarantt regulacijskih del Ljubljanice je do nadaljnjega premeščena prodaja drv x Gruberjevega nabrežja na Sv. Jakoba trg to v Rožno ulico. Dovoz naj se vrši po možnosti po Karlovški cesti.
u— Družba Viktorja Bana vnovtt pod ključem. Pred par tedni srno poročali o aretaciji 301etnega brezposelnega delavca Viktorja Bana, ki je imel zaradi vlomov in tatvin že večkrat opravka s policijo. Pri hišni preiskavi so našlS pri njem več raznovrstnega blaga— Ban se je s"pecda4i-ziTal na vlome v trgovine in skladišča — a ker policija ni mogla najti oškodovancev, so ga na sodišču s komplici vred izpustili. Zdaj so Bana z nekaterimi tovariši vred zasačili pri dejanju, ko so viomffi v skladišče neke ljubljanske veletrgovine. Vsad ružba je vnoviič izročena sodi/ščo.
Cenj. damam naznanjam
da se bom v sredo 5. t. m. zvečer ob pol 9. uri predstavila v paviljonu »K« (Modna revija) s kompletno kolekcijo in se priporočam za obisk. IRENA KANCLER, modni atelje, šelenburgova ulica 7-1. 5242
S periferije velesejma. Razgibano
življenje na velesejmu je prineslo s seboj tudi nekaj živahnosti v policijsko kroniko. Na kriminalnem oddelku se je že nabralo nekaj prijav o žepnih tatvinah, izvršenih v veselem sejmskem vrvežu, in policija je izvršila več aretacij. Med raznimi priložnostnimi zaslužkarji, ki eo te dni prihiteli v Ljubljano napol za dovoljenimi, napol za prepovedanimi posli, je bil tudi star znanec ljubljanske policije 34 letni bivši delavec Tone Petelinšek, kd je poizkušal srečo v svojem življenja že z vsake vrste rečmi, mnogokrat tudii s krajo, zadnji čas pa se je vrgel na vedeževanje. Pobrali so ga v neki krčmi, ko je pravkar precej pijan bral nekim lahko-vernežem njihovo bodočnost iz evojih kart. — Na velesejmu so izsledili dva mladoletna fanta, ki sta izvršila več raznih majhnih tatvin. Kriminal se med mladino zadnje čase vobče razširja že v nenavadni meri. Pri tej priliki naj navedemo, da je tudii vlom v puščice v šišenski žuipni cerkvi, za kar je policija aretirala najprej dva delavca, izvršil neki šolarček, ki so ga te dni zasačili pri podobnem <V>-
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne FfaBlZ JOSOfOlfC ^
Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Ta redukcija je odmevala tudi v beograjskem tisku. »Štampa« je izrazila obžalovanje, da odhaja najboljša pevka beograjske opere. Včerajšnje »Vreme« pristavlja, da je gdč. Mezetovi »ostavljena mogučnost za an-gažman na strani, u toliko pre što se večina angažmana na strani zaključuje još febniara meseca« (!). Uprava ljubljanskega gledališča, ki pravkar išče sopranistko, bi samo ustregla občinstvu in gledališču, če bi se zanimala za gdč. Mezetovo, ki je pokazala lepe pevske in igralske sposobnosti.
»Zdeje« o Ljubljani in slovenski literaturi. Beograjski tednik »Ideje«, ki ga urejuje znani pisatelj Miloš Crnjanski, so najnovejšo številko (z dne 1. junija) delno posvetile Slovencem. Pod zaglavjem »Naše kulturne prilike« priobčujejo daljši članek Ivana Mraka z naslovom »Ljubljana«, peta stran pa je vsa izpolnjena s slovenskim besedilom. Tu je izšla Petra Donata študija o Andreju Gideu. E. Kiaute proza »Preprosta zgodba« in verzi Gelče Jontezove »Velika sobota«. Na šesti strani je reproducirana slika T. Kralja »Kosilo na polju«.
0 vprašanju gledališke kritike in nje odnosa do glcdališfa razpravlja v prvem junijskem zvezku »Srpskega književnega glasnika« publicist Stanislav Vi-n a v e r. Povod so mu dale ocene Kosor je-vega komada »Ima Boga — nema Boga«, ki je imel pred tedni krstno predstavo v Beogradu Kritika dnevnega tiska je delno izzvenela negativno Posebno ostro je novo Kosorievo delo odklonil Velibor Gligorič v »Politiki«. Josip Kosor je v »Pravdi« silovi-
to napadel Gligoriča. Vinaver podrobno razčlenja Kosorjevo igro in kritizira njene _ kritike. Med drugim pravi: »Naša
kritika ozbiljno je obolela, od običnog i ža-losnog kompleksa: od straha da služi piscu. Ona neče da robu je. Ona je ha jdučka, kao i mnoge pojave kod nas.« V književnem pregledu tega zvezka je objavljena obsežna Potokarjeva ocena Vidmarjeve študije o Otonu Župančiču. Izmed ostalega gradiva opozarjamo na novo Begovičevo komedijo »Dva prstena« in na prozo Dragomira Jan-koviča ^Spor prosjaka«.
Nova izdaja Vukovega slovarja. Državna tiskarna v Beogradu je pravkar dotiskala četrto izdajo Rečnika Vuka Štefanoviča Ka-radžiča. Kakor znano, je to temeljni slovar srbskohrvaškega jezika. Tretja izdaja je izšla L 1898. pod vodstvom P. Gjorgjeviča in Ljub. Stojanoviča. Četrta izdaja 58 tisk. pol obsegajoče knjige je neizpremenjen ponatis tretje izdaje Nova izdaja Vukovega slovarja je bila že dolgo potrebna, zato jo je treba pozdraviti.
Iz literature o novejši srbski zgodovini. V Beogradu je izšla knjiga upokojenega državnega svetnika II. N. Gjukanoviča »Ubij-stvo kneza Mihaila«. Vsebuje tajne dokumente iz dvornega arhiva Obrenovičev in obravnava na tej osnovi umor srbskega kneza Mihaila Obrenoviča. ki je bil odraz političnih razmer v tedanji Srbiji.
Knjiffa reprodukeii kinarskega dela Sre-tena Stojanoviča. Znani beograjski kipar Sreten Stojannvič je pravkar izdal v knjigi z naslovom »Biste« reprodukcije svojih izbranih kipov, predvsem portretov raznih
odličnih oseb. Med njimi so B. Nnšič, Velj-ko Petrovič, Sima Pandurovič, Sibe Mili-čevič in drugi.
Nemški glasovi o Iv. Meštroviču. Kakor pred tedni južnonemški tisk, posvečajo sedaj berlinski listi pozornost razstavi izbranih kiparskih del Ivana Meštroviča. Kakor smo že zabeležili, je bila razstava otvorjena minule dni v eni izmed dvoran berlinskega državnega zbora (Reichstag). O razstavi in posebej še o umetnosti Ivana Meštroviča je objavil »Berliner Tageblatt« dne 1. t. m. članek, v katerem pravi kritik, da tu razstavljena Meštrovičeva skulptura vzbuja respekt že kot storjeno delo. Njena mno-gostranost dviga zanimanje, prav kakor vzbujajo motivi simpatije. V teh delih se vzpodbudno, kakor le na redkokateri razstavi, menjava nacionalno občutena, čutno ljudska in mistično religiozna tvarina. Ker iznajdljivost in dovršenost posameznih kipov ni enakomerna, kaže celoten vtisk v večji meri kakor posameznosti bistven način umetnikovega ustvarjanja. _ Ob koncu
pravi berlinski kritik: Razgibanost Meštro-vičevih ležečih ali vzpenjajočih se marmornatih likov in patetičnost njegovih kipov v bronu in lesu ne ostaja samo pri telesnosti, marveč stremi po učinkih, ki leže izven čiste plastike. Meštrovičevo delo ni statuar-no. marveč združuje v sebi Šesto zelo temperamentno pomešane oblikovne odraze slovanskih, južnih in zapadnih elementov. Ponekod so izpolnjeni z nekako baročno sanjavostjo, ki je bila v glavnih mestih Evrope in Amerike sprejeta tako voljno, kakor sicer sprejemajo samo glasbene stvaritve.
t
9B
> JUTRO« St 129
5
Sre3a, 5. Junija 1935 -
»Močvirno kopališče«	V blatnih bazenih
■|| g	se kreta bolnik z
lllllTllflN *	obolelimi sklepi z
III1 I II 211	nenavadno sigur-
MlllVflll	nostjo. Znižana
I lil I ■ lili	pavšalna zdravijo-
■	Mil t	nja. pojasnila: Pi-
styan Informator, Zagreb, Strossmayerjev trg 1-IL	1660
janju x šentjakobska cerkvi. Prva areti-ranoa sta bila kot nedolžna izpuščena. '
Iz Maribora
a— Bolgari pridejo. Dne 20. t. m. prispe v Maribor 60 železničarjev iz vseh delov Bolgarije. Med udeleženci so inženjerji, uradniki, delavci, torej zastopniki vseh kategorij bolgarskega železničarstva. Za sprejem dragih gostov se je osnoval poseben pripravljalni odbor z g. J. Vokačem kot predsednikom m g. inž. Grudnom kot podpredsednikom na čelu.
a— Slava železničarjev. V ponedeljek popoldne je mariborska podružnica UJNŽB organizirala pri Tomšeju v Pekrah slavo naših železničarjev v proslavo sv. Konstantina in sv. Jelene. Proslavo je otvoril s primernim nagovorom podružnični predsednik tov. Jože Vokač, nakar je tov. inž. Sianojčič orisal pomen tega praznika, ki se obhaja v spomin na 3. junij 1889, ko so bivše srbske železnice prešle iz privatnih rok v državno upravo, kar je bilo za razvoj srbskih in pozneje tudi jugoslovenskih železnic izrednega pomena. Pri lepi proslavi je sodelovala »Drava« s svojim godbenim, pevskim in tamburaškim odsekom.
a— Propaganda za naše Pohorje v espe-ranščini. V soboto 22. t. m. bo oddajal ljubljanski radio izčrpno podatke o našem Pohorju v esperantskem jeziku. Omenjeno predavanje je zamišljeno v ciklusu espe-rantskih predavanj v ljubljanskem radiu.
Priložnostni nakup! 1100
Sinih sobnih stolov
bo tovarna upognjenega pohištva REMEC CO., Kamnik, v dneh velesejma oddala zelo poceni. Oglasite se v njeni prodajalni v Ljubljani, Kersnikova ulica štev. 7 (poleg Slamiča). Cene od 22.— do 42.— Din.. Temu sicer prvovrstnemu blagu so cene tako znižane zaradi tega, ker so od vsake vrste na zalogi samo manjše količine (od 6 do 30 komadov).
HITITE DOKLER ZALOGA TRAJA I
a— Manifestacija obmejne skupnosti jt
bil nedeljski pohod naših Pčtunovcev k Sv. Lenartu v Slov. goricah, ki je bil združen s kolesarsko dirko in ocenjevalno vožnjo motociklov na 19 km progi Maribor — Sv. Lenart. Naše Perunovce so tamkaj sprejeli z godbo, vse hiše so bile okrašene z zastavami. Prisrčne pozdravne besede je izrekel Perunovcem meščanskošolski učitelj Franjo Veit, v toplih besedah se mu je zahvalil v imenu Perunovcev A. Hlebš. V krasnem sprevodu so jih Sentlenarčani spremili na prireditveni prostor. Bratsko in prijateljsko je bilo slovo od prijaznega Sv. Lenarta.
a.— Priznanje mariborski rojakinji ie an-gažma naše odlične odrske umetnice gdč. Erike Druzovičeve, ki je doslej delovala v zagrebški operi in večkrat gostovala tudi v Mariboru, pri gledališču v Gdanskem, kjer so zgradili novo gledališko poslopje in bo ob krstni predstavi novega poslopja letos 1. septembra nastopila tudi na novo angažirana gdč. E. Druzovičeva, hčerka uglednega tukajšnjega glasbenika prof. Hin-ka Druzoviča.
a— Iz gledališča. Včeraj zvečer je bila zaključna predstava letošnje sezone. Gledališka uprava prosi abonente in lastnike blokov, ki so s plačevanjem mesečnih obrokov zaostali, da jih čim prej plačajo, ker mora blagajna pred počitnicami urediti sezonski obračun.
a— Križnega gostovanja ne bo. Zaradi nezadostnega zanimanja občinstva za križno gostovanje ljubljanske in mariborske drame se isto odpove. Ljubljančanov ne bo v Maribor, Mariborčani pa ne pojdejo v Ljubljano.
a— Konec »Borbe«? Tukajšnji tednik »Borba« tudi po že napovedanem prestan-ku tu več izšel. Pogajanja za prevzem po neki skupini niso vedla do uspešnega zaključka. Kakor doznamo, tednik »Borba« ne bo več izšel.
a— Gradbeno gibanje. Dovoljenje za gradnjo so dobili: Barbara Hochreiter za enonadstropno stanovanjsko hišo v Stritarjevi ulici, Franc Herget za enonadstropno stanovanjsko hišo v Rajčevi ulici, Hut-ter m drug za prireditev novega skladišča, Jakob Lah za ureditev pisarniških prostorov na Glavnem trgu 2, Herman Wogerer za preureditev fasade v Slovenski 9.
a— Sreča ni vedno opoteča. Pri nedeljski tomboli JS so postali deležni lepih dobitkov: čevljarski mojster Jakob Znideršič je prejel 3000 Din v gotovini, učenka Milka Petrin 2000 Din v gotovini, zasebnica Ivana Koritnik žensko kolo, na desetdnevno brezplačno potovanje od Sušaka do Ko-torja in nazaj pojde zasebnica Emilija Pristavec, mizarski pomočnik Jakob Kram-berger je dobil 1000 Din v gotovini, na štiritedensko letovanje v bakrski Mladinski dom pojde tretješolec realn. gimnazije Ivo Golob, zasebnik Ivo Vrabl je prejel dve najfinejši posteljni odeji, gostilničar-ka Ana Sotler, zasebnica Erna Irše, delavec Ivan Bartony, uradnik Ivan Strniša ter zasebniki Franc Ornik I., Peteršič, Matevž Perger in J. Travnik pa so bili deležni ostalih osem tombol.
a— 20 : 15. Mestno obrtno oblastvo je izdalo v preteklem mesecu 20 novih obrtnih pravic, izbrisalo pa 15.
a— Povoženo dekletce. Pri Smiklavžu je brezobziren kolesar povozil sedemletno delavčevo hčerko Matildo Reiterjevo, potem jo pa jadrno odkuril. Povoženo dekletce je zadobilo težke poškodbe po obrazu, rokah m nogah ter je njeno stanje resno. Za brezobzirnim kolesarjem poizvedujejo.
a— Kako je z mariborskim »Staviskim«. V teku sodnega zasliševanja je mariborski »Stavisky« Pavle Cvenkelj vse priznal, kar se je nagromadilo v teku preiskave. Le tega noče priznati, da je na Kapli agitiral za Mačkovega kandidata, marveč zatrjuje, da je vršil volilno propagando za nekega drugega kandidata.
&— Strela je udarila v stanovanjsko poslopje posestnice Ane Vrhovšek v Slov. Bistrici. Nastal je požar, ki je poslopje čisto upepelil.
a— OkoB Markucljevih. V zvezi s svoje časnim poročilom o rekonstrukciji zločina v Drvanji smo navedli nekaj razbremenilnih momentov za brata Markucija. V zadnjem času pa so se iz tujine javile priče, ki oba brata izdatno obremenjujejo.
a— Zaradi razbojništva so aretirali in oddali sodišču 36 letnega Hermana Vutc-ja, ker je na Spodnje Radvanjski cesti navalil na zasebnico Ano Trafelovo, jo pograbil za vrat ter ji iztrgal košaro v kateri je imela Trafelova v spodnjeradvanjskih loviščih najdeno srno. Aretiianec ne taii ničesar.
Iz Celja
e— Sresko učiteljsko zborovanje bo v
soboto ob 9. v mestni narodni šoli. Na dnevnem redu so važne šolske in stanovske zadeve ter razpirava o predlogih za banovineko in državno skupščino JUTJ. Uro prej bo istotam zborovalo učliteljstvo obrtnih nadaljevalnih šol v celjskem srezu.
e— Druga javna produkcija gojencev Glasbene Matice se bo pričela danes ob 19.30 v Mestnem gledališču. Ta produkcija obsega nižjo in srednjo stopnjo.
e— Drž. dekliška meščanska šola. Vpisovanje v I. razred bo jutri od 8. do 12.
e— Utopljenec v Tremerju najden. Truplo kletnega kovaškega pomočnika Jožeta Štrus a iz Pod peč i pri št. Vidu prti Planini, ki je 27. maja zjutraj, ko je šel na delo pni regulaciji Savinje v Tremerju, padel s tamkajšnje zasilne brvi v Savinjo in utonil, so našilii v ponedeljek dopoldne, točno osem dni po nesreči. Delavci so opaziili, da plava na vodi ob levem bregu razcefran suknjič. Ko so šli pogledat, so videli, da ležn tam truplo pogrešanca. Truplo eo potegnili na breg nedaleč od meeta nesreče in ga prepeljali v mrtvašnico v Laškem.
e— Krošnjarja sta okradla. V ponedeljek okrog 13. sta dva neznana moška ukradla krošnjarjn Josipu Ornogarju Iz KTapine izpred neke gostilne na Krekovi
Gospo
cesti Škatlo z moškimi noga-vteaml, vrednimi 300 Din. Izpraznjeno škatfo so naSM pozneje zakopano na bližnjem gnojišča. PoMcdja je včeraj iasledila stocrtiea in Ja
izročila sodišču.
e— Napad v gostilni In nesreča pri delu. V nedeljo so trije močM v gostilniškem prepiru napadli 341etnega dninar ia Adolfa Selišnika iz Solčave s kodi in ga težko poškodovali po glavi. — Pri deta na ljubljanskem stadionu sd je 37 letni delavec Edvard Stih iz Kosenine pri Deei-niču močno poškodoval deemo nogo. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnišnici.
e— Razprava zaradi umora. Jutri ob 8.
zjutraj se bo pričela pred petčlanskim senatom na okrožnem sodišču v Celju razprava proti posestoikovemu sinu Martinu Brezovniku iz šmartna ob Dreti, ka je obtožen, da je v nekem gozdu obesil svojo ljubico. Razprava zaradi umora, katere žrtev je postal gozdni paznik škofijskih posestev in nečak ljubljanskega škofa dr. Rožmana, mladi Krištof iz Luč, bo razpisana pozneje.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 opereta »Liselotte« in zvočni tednik.
Iz Prekmurja
pm— Prireditev PJS v Lendavi. Preteklo
soboto nas je presenetil s prisrčno akademijo lendavski Podmladek Jadranske straže pod vodstvom učiteljice Kuntariče-ve. Na sporedu so bile najrazličnejše točke, kakor igrokaz, deklamacije, petje, telovadba, kar vse je veljalo našemu sinjemu morju, našemu Jadranu. S to prireditvijo je jadranska misel dobila vidnega izraza tudi tukaj na skrajnem severu ob meji. Prireditev je počastil s svojim obiskom gospod Pire kot delegat oblastnega odbora v Mariboru.
pm— Utopljenka v Muri. Pri Hotizi so ujeli v Muri truplo gospe iz Gradca v Avstriji, ki je baje skočila v samomorilnem namenu v Muro. Pokopali so jo na pokopališču pri Sv. Martinu v Medmurju.
arslvo
Žrebanje vojne Škode
V soboto dopoldne je bilo v oddelku državnih dolgov v Beograda 18. žrebanje sa dobitke obveznic 2.5% loterijske državne rente za vojno škodo. Izžrebane so bile naslednje obveznice (prva številka označuje serijo, druga pa številko obveznice): dobitek sa 200.000 Din; 6418-687; dobitka po 100.000 Din: 6244-907 in 7513-713;
dobitki ps 50.000 Din: 5081-149, 5163-168, 6418-82, 6916-181, 7995-149;
dobitki po 20.000 Din: 5377-809, 5420-524, 6128-864, 6474-661, 7059-520, 7988-900, 7960-91, 8006-738, 8024-729, 8300-287, 8302-804, 8754-361, 8754-361, 8795-659, 8989-879;
dobitki po 5000 Din: 5038-806, 5094-794, 5132-929, 5160-997, 5223-390, 5256-738, 5383-867, 5533-830. 5652-799, 6100-155, 6396-185, 6412-116, 6505-824, 6525-996, 6717-482, 6746-326, 6793-369, 6812-145, 6841-431, 6851-874, 6945-529, 7055—652, 7111-903, 7125-226, 7136-656, 7175-182, 7225-752, 7266-325, 7314-725, 7389-145, 7471-453, 7513-920, 7645-369, 7699-71, 7992-185, 8289-57, 8326-715, 8339-822, 8393-979, 8396-447, 8482-245. 8534-1C6, 8534-689, 8590-161, 8592-662, 8595-30, 8681-504, 8804-297, 8837-634, 9173-107, 9299-497;
dobitki po 3000 Din: 5182-336, 5239-147, 5260-784, 5281-886, 5408-115, 5456-900, 5535-342, 5561-512, 5587-662, 5635-503, 5635-579, 5680-867, 5701-475, 5753-164, 5760-275, 5880-908, 5933-205, 5955-722, 5967-488, 6083-430, 6242-567, 6323-130, 6328-220, 6406-648, 6448-68, 6617-666. 6650-764, 6650-915, 6662-704, 6690-509, 6786-638, 6789-827, 6870-846, 6878-559, 6934-474, 6947-145, 6961-13, 6961-920, 6962-325, 6962-654, 6970-13, 6970-819, 6978-715, 6995-669, 7132-348, 7170-906, 7172-268, 7366-298, 7312-788, 7341-855, 7416-779, 7613-654, 7654-618, 7721-619, 7734-8, 7749-681, 7802-218, 7823-536, 7866-857, 7890-571, 7927-863, 7948-860, 8C06-870, 8024-871, 8068-172, 8071-681, 8074-447, 8074-769, 8102-68, 8215-892, 8240-976, 8287-393, 8344-181, 8393-387, 8488-474, 8506-779, 8542-932, 8563-262, 8619-757, 8633-483, 8633-661, 8646-172, 8646-530, 8662-321, 8665-815, 8745-791, 8753-638, 8836-954, 8855-528. 8901-665, 8933-796, 8958-174, 9018-900, 9042-483, 9105-683, 9118-51, 9160-51, 9239-178, 9398-149.
Gospodarske vesti
■= Pomirjen je okrog francoskega franka.
Špekulacija proti francoskemu franku, ki je pretekli četrtek dosegla svoj vrhunec, je že proti koncu tedna bistveno popustila. Veliko pozornost je vzbudila izjava poslanca Rey-nauda, ki vodi že nekaj mesecev ostro kampanjo za devalvacijo franka. Ta je na zadnji seji francoske zbornice izjavil, da danes ne more biti trenutno govora o devalvaciji, ker Francija ne sme devalvirati v času panike. Francosko valuto je treba v sedanjem trenutku brezpogojno braniti pred špekulacijo. Seveda pa bo navzlic temu prišel dan, ko bo treba spremeniti valuto, toda šele tedaj, ko bodo dane garancije za stabilizacijski sporazum z Anglijo in Ameriko. Medtem ko je Francoska banka v dneh najhujše krize franka oddajala dnevno po 1000 do 2000 milijonov frankov zlata, je ta odtok zlata v ponedeljek padel že na 50 milijonov frankov. Kot znak pomirjenja je smatrati tudi zboljšanje tečajev francoskih državnih papirjev. Tudi vlagatelji, ki so nekaj " .sa navalila na denarne zavode, so se več ali manj pomirili. Splošno vdada prepričanje, da bo nova vlada Bouissona dobila v zbornici vsa potrebna pooblastila za rešitev finančnih vprašanj in za obrambo proti špekulaciji.
= Žateško hmeljsko poročilo. Na žate-škem hmelj6kem trgu je položaj miren in se cene gibljejo med 1650 do 1800 Kč za 50 kilogramov. Ker je vreme postalo toplejše, se je pričej hmelj naglo razvijati, tako da povsod trto privezujejo, le ponekod, kjer je bolhač hudo oviral rast, še ne morejo privezovati.
Ljubljana, 4. junija
Čeprav je naš ljubljanski velesejem po svojem namenu predvsem gospodarska institucija, se razvija od leta do leta bolj v veliko kulturno prireditev, ki kaže vse napore in prizadevanja našega naroda, da bi sebi dal in svetu pokazal obraz plodo-nosnega dela. Uprava velesejma je v vsakem pogledu letos sijajno združila lepo s potrebnim in koristnim. Tako nudi gasilska razstava v paviljonu J kljub pretesno odmerjenemu prostoru vendarle dovolj pregledno podobo o organizaciji gasilstva v državi in njegovem razvoju od L 1870. do danes.
Nekoč namenjeno le obrambi proti požarom, ima gasilstvo poleg te naloge danes, v teh razgibanih in viharnih časih še vse drugačne dolžnosti v primeru vojne, napadov iz zraka itd.
Ko pride človek mimo krasne vrste še krasnejših avtomobilov v naslednji oddelek, se mora nehote zdrzniti. Pred seboj ugleda fotografije, ki nazorno kažejo, v vsej strahoti, učinke vojnih strupenih plinov, iperita, levisita, fosgena in drugih. Domača tovarna v Obiličevu je razstavil« plinske maske, filtre, nepropustne plašče. Tam leže tudi steklene tube, v katerih mirno počivajo smrtonosni strupi, a vrsta slik razlaga gledalcu, kako se more ubraniti smrti v primeru napada iz zraka.
Mimo pride sivo oblečen gasilec. Da, da, to je on, ki bo v najhujši stiski žrtvoval sebe, da reši tihe smrti meščana in vašča-na. Kar čuden je kontrast od teh modernih predmetov vojne tehnike na podobe, kjer je videti le ogenj, skoraj bi dejal nedolžne plamene, ki so nekoč bili vsa groza. Vrste se slike o statistiki požarov fotografije vzornih gasilskih domov, kako se je razvijalo gasilstvo, tu pa tam so razvrščeni modeli črpalk in brizgaln, statistične karte, ki kažejo moč gasilstva po banovinah, od katerih je dravska na prvem mestu. Vseh izvršujočih gasilcev v državi je 67.636, število, ki predstavlja najmočnejšo narodnoobrambno organizacijo. Nekaj pa v dravski banovini preseneča. Prek-murje, ta še nedavno od vsega sveta pozabljeni košček slovenske zemlje ima naj-gostejšo gasilsko mrežo. 2 njim se more v vsej državi meriti le še Ljubljana z okolico. Tisti del karte, na katerem je zarisana prekmurska zemlja je dobesedno pokrit z zastavicami. A prav tako preseneča tudi gasilsko društvo Brezovica, ki je poslalo na razstavo svoj krasen gasilski avto s črpalkami. Tu je najlepši dokaz, kako močan faktor je gasilstvo po deželi in kako vzoma mora biti organizacija, če
Borze
4. junija
Na ljubljanski borzi so tečaji deviz danes v splošnem popuščali, čeprav je Narodna banka po daljšem času prvikrat zopet povišala tečaj za devizo Curih, s katero drži več ali manj stalno relacijo. Večina teh sprememb je v zvezi z znatno okrepitvijo švicarskega franka, ki je nastopila že v ponedeljek, ko je bil znan rezultat švicarskega glasovanja glede iniciative za zakon o olajšanju krize, švicarski narod je to iniciativo, ki je v svojih določbah vsebovala nevarnost za stabilnost Švicarskega franka, odklonil in ta odklonitev je vplivala na okrepitev devize Curih. Zlasti London ia Newyork sta zadnje dni v Curihu znatno nazadovala, in sicer London v ponedeljek od 15.30 na 15.10, danes pa na 15.04, New-york pa od 309.75 odnosno 307.40 na 306.50.
V privatnem kliringu so avstrijski šilingi aa ljubljanski borzi ponovno nazadovali, in sicer za 20 točk na 8.75—8-85. španske pezete so notirale 6.25—6.35. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.7050, v angleških funtih po 234.19, v grških bonih po 32.50 in v španskih pezetah po 6 32.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nadalje slaba in notira 367—368 brez prometa (v Beogradu je bil promet po 366.50). Okrepilo pa se je 7% stabilizacijsko posojilo, ki je bilo zaključeno po 84-50 in 85. Nadalje je bil promet v 7% Blairovem posojilu po 66.75 in 67.50.
Devize.
Ljubljana, (z všteto premijo 2&6 odst.).
Amsterdam 2954.58 — 2969.18, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 740.60—745.67, Ourih 1424.22 — 1431.29, London 214.13 — 216.18, Newyork 4322.52 — 4358.83, Pariz 288.82 — 290.26, Praga 183.04 — 184.15, Trst 360.39 — 363.48. Avstrijski šiHn* v privatnem k&ringu 8.75 — 8.85.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.2550, London 15.04, Newyork 305.50, Bruselj 51.9750, Milan 25.35, Madrid 42.05, Amsterdam 207.30, Berlin 124.20, Dunaj 58.—, Stockholm 77.55 Oslo 75.55, Kobenhavn 67.15, Praga 12.83, Varšava 58.05, Atene 2.90, Bukarešta 3.05.
Efektu
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 367—368, 7% invest 80 den., 7% stabiliz. 84.50—86, 7% Blair 65.50—66.73, 8% Blair 78.25 U., 7% Drž. hip. banka 73—75, 6% begluške 63.50—65; delnice: PAB 225—230, Trboveljska 125 den, šečerana 135—145.
Beograd. Voj. škoda 366—366.25 (366.50) 7% invest 81—82, 7% stabiliz. 82-50 bL, 6% begluške 85—65.50 (65.50), 8% Blair 78.50 bL, 7% Blair 66—67, 7% Drž. hip. banka 73—75 (74), Narodna banka 5800— 6000, PAB 225.50—226.50 (226-50).
Dunaj: Staatseisenbahngesellschaft 24.75, Alpina-Mont 11.75.
Blagovna tr2SSča
ŽITO.
+ Ljubljanska borza (4. t m.). Tendenca za žito čvrsta. Nudi se (vse freo. nakL postaja): pšeniea: baška, 78 kg, po 140—145; banatska, 78 kg težka po 139—142; OTes: slavonski po 107—109; koruza: baška po 73_79; banatska po 72—74; moka: baška in banatska >0« po 235—245; baška >2< po 210—220; baška >5« po 190—200; otrobi: baški debeli po 100—105.
+ Novosadska blagovna borza (4. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica; baška potiska 136—140; slavonska 137—139; sremska 134—136; baška 132 do 136; banatska 127.50—136. — Oves: baški in sremski 98—100; slavonski 102—104. — Ječmen: baški in sremski, 65/66 kg težki 125 — 130: jari, 67/68 kg težki 135 do 140. — Koruza: baška in sremska 70 do 72; banatska 68 — 69 — Moka: baška in sremska »0g< in »0gg< 205 — 227.50; >2« 185 — 207.50; >5« 165 — 18750; »6< 145 do 167.50; >7c 122.50 — 132.50; »8< 97.50—100. — Fižol; baški in sremski 117.50 — 120. — Otrobi: baški, sremski 85 — 87; banatski 84 — 86.
že takole društvo kakor je v Brezovici, zmore najmodernejše gasilsko orodje.
Zanimiv je tudi razvoj od ročnih do motornih brizgalk. Sicer so ročne, katerih je v naši banovini nekaj nad 700, še v veliki večini, toda 400 motornih je tudi že vse časti vreden uspeh. Iz kart je videti, da se gasilstvo vse bolj motorizira in želeti je, da bi čim prej doseglo svoj cilj.
Preden stopi obiskovalec v kupčijski del gasilske razstave, se z dobrodušnim nasmeškom ustavi pred starim, črnim očan-cem, ki je nasproti veliki moderni motorni črpalki z Brezovice. Vendar številka, ki govori o njegovi starosti, izvabi še_ en nasmešek. Samo 56 let mu je — saj je ženskega spola — tej črni, veliki, nerodni parni črpalki v pokoju Ljubljanskega gasilskega društva. Počen kotel ima, sicer je pa ves mehanizem v še zelo dobrem stanju in bi utegnil še nekaj let dokazovati solidno delo naših prednikov. In okrog^ tega velikega, o, že precej modernega očanca, so pa stare, menda za muzej določene ročne črpalke, ki so do krvi ožulile marsikaterega požrtvovalnega moža. Črpalka ko-vorske gasilske družine je med njimi Me-tuzalem. Stara je 180 let, črpalka iz Šmar-ce pri Kamniku ima 150 let, ona iz vasi Brest-Tomišelj pa 130 let. V rabi je bila do 1907. leta. Hranili so jo v tomišeljski ceiikvi. Tako je bi/o v času požara vse na enem kraju — plat zvona in negovanka vseh gasilcev.
V	rondoju je mračno. Med palmami in nizkimi drevesci je — grob, t. j. spominska plošča štirih žrtev: Indof Ivan, Zgonc Anton, Žargi Albert in Leveč Maks, ki so v svojem človekoljubnem delu izgubili življenje. Ob steni je razvrščenih 17 gasilskih praporov.
V	naslednjem, kupčijskem delu so pa razstavljene majhne nove motorne^ črpalke. Za prenos sta dovolj dva moža. Saj taka modema stvarca, ki z lahkoto opravlja delo nekdanjih parnih velikanov, ne tehta niti sto kil Razveseljivo je dejstvo, da smo se že tudi na tem polju v precejšnji meri osvobodili tujega trga. Nase tovarne so pokazale kaj zmorejo!
Razstavo je organiziral poseben oddelek gasilske zajednice dravske banovine pod predsedstvom g. Bulca iz Mirne. Vse ogromno tehnično delo je pa odlično izvršil g. inž. Dolenc, za kar mu gre polno priznanje.
Tako so se naši gasilci res v vsakem pogledu imenitno odrezali. Gasilec mora na tej razstavi v veliki meri izpopolniti svoje znanje, navaden zemljan bo pa spoznal pomen in delo največje človekoljubne or-ganizacije, ki jo čakajo še težke naloge.
Zopet napredek našega pomorskega prometa
Trgovinsko industrijska zbornica v Splitu je izdala, kakor prejšnja leta, obsežno pomorsko statistiko za leto 1934. Iz te statistike, ki je sestavljena po podatkih direkcije pomorskega prometa v Splitu, posnemamo naslednje zanimivosti:
Promet ladij
Ladijski promet naših Ink se je lani ponovno nekoliko povečal in je v naše luke prispelo 11.269 jadrnic in 81.022 parnikov s skupno tonažo 17.38 milijona neto-registr-skih ton nasproti 16.44, 15.79, 16.67, 14.98 in 14.94 milijona registrskih ton v zadnjih petih letih. Pomorski promet je po tonaži došlih ladij do leta 1931 stalno naraščal, le v letu 1932 je bilo opažati zopet nazadovanje, toda že predlanskim se je- promet zopet dvignil in je lani prekoračil rekordni promet v L 1931. Lani je bil naš pomorski promet po tonaži ladij trikrat večji nego v letu 1932, ko je znašal le 5.7 milijona ton. Iz teh številk pa se seveda še ne da sklepati, da naša trgovinska mornarica ne čuti gospodarske depresije, ki se pozna predvsem v svobodni prekomorski plovbi. Položaj naših paroplovnih družb svobodne plovbe pa se je lani vendar nekoliko zbolj-šal, tako da je paroplovnim družbam uspelo staviti zopet v promet razpremljene ladje.
Po tonaži prispelih ladij je bil lani največji promet v naslednjih lukah: Split 3.21 milijona ton (1. 1933. 2.86, L 1932. 2.70, 1. 1931. 2.90); Dubrovnik 2.37 milijona ton (2.06, 1.80, 1.71); Sušak 1.26 milijona ton (1.07, 0.95, 1.23); Šibenik 0.91 milijona ton (0-89, 0.94, 1.10). Na gornje štiri glavne luke odpade 45°/« vsega prometa naših luk (ki jih je po statistiki 69). Od ostalih luk je še omeniti naslednje: Korčulo 0.79 milijona ton (predi. 0.77), Kotor 0.56 milijona ton (0.63), Hvar 0.53 milijona ton (0.53) in Makarsko 0.49 milijona ton (0.51).
Blagovni promet
Nekoliko drugačno sliko pa dobimo, če zasledujemo razvoj blagovnega prometa naših luk v zadnjih letih, ki je seveda važnejši, kakor ladijski promet. Blagovni promet naših luk s tuzemstvom in inozemstvom je leta 1925., ko so pričeli beležiti te podatke, znašal 19.27 milijona kvintalov; od tedaj se je stalno dvigal in je leta 1929. dosegel rekordno višino 29.90 milijona kvintalov. Toda že naslednje leto je pričel naglo nazadovati in je do 1. 1932. zdrknil navzdol na 19.89 milijona kvintalov; predlanskim se je polagoma zopet dvignil na 21.10 milijona kvintalov, lani pa je nadalje narasel na 24.60 milijona kvintalov in je bil pri tem za 24% večji nego v najslabšem letu 1932, toda še vedno precej manjši nego pred krizo. Težkoče naše trgovinske mornarice izvirajo torej predvsem iz manjšega obsega blagovnega prometa. Ta kriza pa bi bila gotovo še mnogo večja, če se ne bi v zadnjih letih naša izvozna in uvozna trgovina v rastoči meri posluževala morske poti.
Glede blagovnega prometa je vrstni red naših luk po obsegu prometa nekoliko drugačen kakor glede ladijskega prometa. Najvažnejše naše luke so lani imele naslednji blagovni promet (v milijonih kvintalov):
1934 1933 1932 1929 Split	9.63 7.84 8.04 11.51
Sušak	5.91 5.18 4.20 6.34
Dubrovnik 3.06 2.63 2.22 3.67 Šibenik	1.98 1.78 1.81 2.32
Metkovič	0.81 0.63 0.53 0.97
Omiš	0.80 0.72 0.82 1.77
Tako po ladijskem kakor tudi pp blagovnem prometu je Split na prvem mestu. Na drugem mestu je po blagovnem prometu Sušak, dočim je po ladijskem prometu Dubrovnik. Skupni blagovni promet Splita, Sušaka, Dubrovnika, Šibenika, Metkoviča in Omiša je lani predstavljal 90*/« vsega blagovnega prometa jugoslovenskih luk, kar kaže, da je blagovni promet ostalih luk le malenkosten. Najbolj se je lani v zvezi z izvozom lesa povečal blagovni promet Metkoviča, narasel pa je tudi blagovni promet Splita, Sušaka in Dubrovnika. Blagovni promet Splita se zopet približuje rekordnemu prometu v letu 1929 in je bil lani za 120% večji nego v letu 1913, blagovni promet Dubrovnika je bil lani za 60% večji nego pred voino. blagovni promet Omiša pa je bil lani za 250% večji nego leta 1913. Edino blagovni promet Šibenika in Metko-
viča za malenkost zaostaja za predvojnim
prometom.
Udeležba jugoslovenske zastav«
V	ladijskem prometu naših luk naravno prevladuje jugoslovenska zastava, kajti 76.5 odstotkov v naše luke došlih ladij je lani imelo jugoslovensko zastavo, 19.4% italijansko, 2% angleško, 0.8°/« nemško in 0.5% grško zastavo. Manjša pa je seveda udeležba naše zastave v blagovnem prometu z inozemstvom. V tem pogledu smo do leta 1932. opažali stalno zboljšanje v korist jugoslovenske zastave; leta 1933 smo sicer zabeležili poslabšanje, vendar se je odstotek lani zopet dvignil v našo korist. Udeležba naše domače zastave in tujih zastav je bila lani v primeri z letom 1926 naslednja:
zastava jugosL italij. ostale 1926.'	21.7* U 66.3% 12.0%
1934. . 36.4% 45.7% 17.9»/»
V	primeri z lanskim letom se je udeležba jugoslovenske zastave dvignila od 31.1 na 36.4%, udeležba italijanske zastave pa je nazadovala od 50.8 na 45.7®/». Udeležba ostalih mornaric v našem blagovnem prometu z inozemstvom je bila lani naslednja: Anglija 6.1% Grčija 6.0%, Norveška 1.1%, Danska 1.1%, Nemčija, Nizozemska in Albanija pa 0.7%, itd. Pri samem izvoznem prometu je bila udeležba jugoslovenske zastave lani 32.3%, udeležba italijanske zastave 54.0%, udeležba angleške zastave 4.6% in udeležba grške zastave 4.4%.
Naša trgovinska mornarica
Tonaža naše trgovinske mornarice, ki je leta 1932 dosegla rekordno višino, je zadnja leta nazadovala. Leta 1932 je znašala tonaža naših parnikov 360-529 bruto registrskih ton, ob koncu leta 1933 347.201 tono in ob koncu lanskega leta 318.509 ton. V zadnjih dveh letih se je tonaža zmanjšala za 42.000 ton. Nazadovanje tonaže beležijo tudi druge mornarice. Lani smo imeli 62 ladij za dolgo plovbo z 270.694 tonami, 19 ladij velike obalne plovbe s 26.086 tonami in 89 ladij male obalne plovbe z 21.729 tonami. Vrhu tega smo imeli 407 ladij in čolnov z motorjem, 262 jadrnic s pomožnim motorjem ter 11.175 jadrnic in ribarskih ladij. Poleg tega smo imeli dva plavajoča doka s 5500 tonami in dvoje plavajočih dvigal z 286 to-
nami.
Stanje Narodne banke
Po znatnem pritoku zlata in deviz v tretji četrtini maja (24.5 milijona Din) je znašal dotok v zadnji četrtini maja le 4.8 milijona Din; ker pa so se devize izven podlage pri tem povečale za 13.8 na 193.9 milijona Din je zlata in devizna podlaga nazadovala za 9.0 na 1357.9 milijona Din. Iz sestave zlate in devizne podlage je razvidno, da je Narodna banka skoro polovico svojih deviznih rezerv v podlagi pretvorila ▼ zlato. Zlato, deponirano v inozemstvu, se je povečalo za 17.7 na 99.5 milijona Din, zlato v tresorih Narodne banke pa za 15 na 1232.3 milijona Din, dočim so devize v podlagi, padle za 28.4 na 25.6 milijona Din. Očividno je Narodna banka zamenjala za zlato predvsem svoja dobroimetja v francoskih frankih spričo krize, ki je ob koncu maja nastopila glede francoskega franka. Posojila so v zadnji četrtini maja narasla za 9.2 milijona Din, in sicer menična za 3.2 na 1524j$ milijona Din, lombardna pa za 6j0 na 264.5 milijona Din.
Obtok bankovcev se je kakor običajno ob ultimu povečal za 63.8 na 4446.2 milijona Din (tako je bil obtok bankovcev ob koncu maja za 327 milijonov večji nego lani ob istem času, toda za 7 milijonov manjši nego predlanskim in za 495 milijonov manjši nego ob koncu maja 1932). Vzporedno s povečanjem obtoka so obveznosti na pokaz nazadovale za 53.1 na 1239.3 milijona Din (pri tem so žirovni računi padli za 28.6 na 536.2 milijona Din, razni računi pa za 26.8 na 699.5 milijona Din). Obveznosti z rokom (izdani blagajniški boni) pa kažejo povečanje za 53.1 na 293.6 milijoni Din.
Vrednost zlate in devizne podlage skupaj s premijo je znašala ob koncu maja 1744.9 milijona Din. kritje v zlatu in devizah pa 30.68%. (30.69). Samo zlato v tresorih Narodne banke pa je znašalo skupaj s premijo 1583.5 milijona Din in kritje v samem zlatu 27.85% (27.86).
Gasilstvo na velesejmu
Gorje njemu, ki sta ga vzeli na muho!
Eden, nad katerim ima svoje dopadenje
Nova Ellsworthova ekspedicija z »Zvezdo Severnioo"
Brnno Mnssollni, sin italijanskega ministrskega predsednika, je prošle M napravil skušnjo za pilota. Uvrstili so ga takoj v službo. Fant, ki ga oče Jako ljubeznivo pritiska na svoje srce, je najmlajši pilot v italijanski vojski
Filmski raj In pekel
Trader Horn" — prekletstvo za Edvino Boothovo
Kakor bo znano mnogim našim čitate-Ijem, je imela glavno žensko ulogo v ameriškem ekspedicijskem filmu »Trade Hornu< mlada filmska igralka Enwina Booth. Leta 1929. se je vrnila iz Afrike z novo, lepo pogodbo s tvrdko, ki jo je zaposlila v tem filmu, toda od tistega časa, Je njeno življenje tudi
pravo peklo. Kmahi po povratku so se ji namreč pojavili znaki čudne bolezni. Sprva se je večkrat hipoma onesvestila in je ležala v krčevitem stanju po več ur, ne da bi ji mo*gti zdravniki pomagati. Potem je za cele dneve
Izgubila spomin,
govorico tn vid, na zadnje so se jI začeli pojavljati večdnevni mrtvoudi. V normalnih dnevih med napadi je skušala zadostiti pogodbi, ki jo je imela s filmsko dražbo, a
napadi so postajali tako česti,
da so morali to pogodbo končno razveljaviti.
Družba JI Je dala. milijon dolarjev od-
škodnine, ker ni dvoma, da si je mftada
umetnica nalezla
bolezen t Afriki
tedaj, ko je morala večino gologlava stati pred kamero aH tekati bosa skozi pragpafl. Sedaj je že šest let bolna in čedalje je, čeprav se je že mnogo sdravmkov ba-vilo ž njo. Te dni jo je nje oče, ameriški kirurg dr. Lloyd Woodra£f, pripeljal v London, da bd jo posknsiE ozdraviti zdravniki tamošnjega zavoda za
tropske bolezni,
ki Je najskrvitejffi. te vrste na sveta. Pripeljali so jo v temni kabini in prenašati jo morajo na nosilfih, ker Je vsa mrtvcradna in slepa.
Oče nesrečne mlade dame pripoveduje,
da se ta v dnevih, ko se počuti bolje, bavi s pisanjem, in sicer
piše najraje pravljf«-^.
ker je velika Ijuibštel^ca otrok. Nadarjena je tudi za kiparstvo. Najbolj trpi zavoljo tega, ker ji strašna bolezen preprečuje nastopanje v filmu, kar ji je bil življenjski smoter.
Junijsko vreme
Kaj napoveduje A. Brieskorn?
V Stockerauu v Avstraliji imajo učitelja Adolfa Brieskorna, ki ima baje poseben dar in posebno metodo za napovedovanje vremena na dolge roke. O Junijskem vremenu je napovedal Brieskorn naslednje:
Spočetka, posebno na Jugu, hude nevihte, delno s točo in nalivi ter ohladitvijo. Okrog 5. bolje in topleje, krajevne nevihte. Nato nekaj hladnejše, vetrovno, bolj oblačno. Okrog 9. in 11., torej za Binkošti, spremenljivo oblačno, krajevno, posebno na zapadu, malo vetrovno z nagnjenjem k nevihtam in dežju, po nekaterih krajih pa bolje. Zjutraj in zvečer občutna ohlaffitev. Nato spet lepo in toplo z nevihtnimi motnjami. Od 16. do 22. večja oblačnost, veter in padavine okrog 17, 19. in 21. Posebno okrog zadnjega termina pretijo hude krajevne nevihte s točo. Nato sončno in čedalje topleje, deloma nevihtno, posebno okrog 26. in 30.	i
Svatbena potovanja naprodaj
Trgovski dom \Vanamaker v Ne-vr Yor-ku je uvedel nov »artikel«: svatbena potovanja. Zakonca, ki prestopita prag trgovskega doma, si lahko izbereta poljubno potovanje tako glede dolžine kakor glede cene. V ceni so vračunane vse dajatve, takse in napitnine. Ko se vrneta mladoporočenca s potovanja, pa stopita v stanovanje, ki so ga za njune odsotnosti pripravili uslužbenci VVanamakerjevega trgovskega doma.
morjih ima
Zdravnik kanadskih petorčic — odlikovan
'Angleški kralj je odlikoval kanadskega zdravnika dr. Defoeja, ki se mu je posrečilo ohraniti kanadske petorčice zakoncev Dionne pri živlejnju. Podelil mu je veliki red za civilne zasluge. Dr. Defoe je, kakor znano, izposloval, da so za petorčice zgradili poseben sanatorij, kjer jih negujejo. Zdravniku ne bo treba_ priti po
odlikovanje na Angleško, marveč n™ ga j ^ francoski p/vkomornik je prispel iz Evrope v Ameriko v rekordnem času 4 dni, 3 ur in 2 minu S*b£z VJa^Žegdaa ^dSrT ^ 1	ocean za celi 2 uri in 28 minut prej kakor dosedanja najnrnejša ladja
>Jvtri vas pova/btm -na svojo poroko!« »Jutri ne morem priti, prijatelj, ker sem R®6 i« po^otr&njem, če hoCeteu«
V Londonu imajo ženski klub,' kjer si članice krajšajo čas s streljanjem na strehi
S kosom mila in bajonetom v Afriko
Kako so v Italiji »navdušeni« za vojno r Abesinijo, kaže prigoda i osemletnim dečkom, ki ga je ustavil neki železniški uradnik na postaji v Genovi, kamor se je fante pripeljalo z vlakom iz Milana.
Ker ni deček hotel nič določnega povedati o sebi, ga je uradnik spravil na polici iski komisarijat, kjer so kmalu dognali, da je mali s svojimi malimi prihranki ponoči pobegnil iz očetove hiše, da bi prišel v Afriko m se udeležil — vojne proti Abe-siniji. Vsa njegova prfi|aga je bila: ilustrirana brošura o Afriki, časnik, kos mila in bajonet. Dečka »o vrnili njegovemu očeta, bančnemu uradnika.
ANEKDOTA
O mršavastl slavne francoske Igralke Sare BernfaarcEtove Je terožB svoječasno po Pariza naslednji dortigg
»Ka^-prartte o Sari SerdnrtoviN
__ t^idh* meti-deskami, ki pomenijo
•vet!«
VSAK DAN ENA
Lincoln Ellsvvorth znani ameriški letalec Ja polarni raziskovalec, namerava v jeseni prirediti novo ekspedicijo v Antarktido z namenom, da prouči
vremenske razmer® V tem ogromnem, zal eden elem kosa sveta, da razišče vplive magnetskega tečaja in dožene, da-li se ledena kapa antarktičnega kontinenta, ki meri 5 milijonov kvadratnih milj, kaj spreminja.
Natančnega programa te ekspedldje Ellsvvorth seveda ne more podati, ker je vsak program preveč odvisen od vremenskih prilik v teh krajih. Vsekakor bo skušal
z letalom preletetl vso celino od Weddelovega morja do Byjv dove Male Amerike. Ta proga meri v dolžino 4500 km in gre večji del preko ozemelj, kd. jih še nikoli ni videlo človeško oko. Nalašč za ta polet si je dal Ellsworth zgraditi kovinast enokrovnik z imenom >Zvez-da Severnica«, ki prenese breme 4 tone z brzino 225 km na 11-500 km brez pristanka. Tako
zmogljivih letal Je danes še prav malo. V 20 urah bo lahko zmagalo vso progo — če ne bo po poti kaj nesreč.
Noben človek ne bi vedel povedati, kaj bo Ellsvvorth gledal na tem potovanju, ogromno ledeno planjavo ali divje razdra-pana zaledenela gorovja. Skušal pa bo ugotoviti, da-H je gorska veriga Kral^ce Maud, kd jo Je Amundsen odkril L 1911
v zvezi z gorami Grabamove dežele. V tem primera bodo bodoča raziskovanja odkrila nemara most
kakršno Je živeto nemara pred 100 mERJuud let človeških ostankov gotovo ne bo dobil, kajti človek Je dosti mlajSI od antarktične ledene kape.
Kar se tiče praktična vrednosti polarnega raziskovanja, bi bilo omeniti, da imajo vremenske prilike v Antarktidi vefik vpliv na vreme Južne polotile (podobno tucfi vreme v Arktidi na vreme severne poloble)*. Znano je n. pr., da so
izredno nizke temperatur« V Antarktidi v zvezi s sušami v Južni Ameriki, a ker suše tukaj spet vplivajo na tetino in živinorejo, bi bilo velikega pomena, če bi dobro vedeli za vremenske prilike v Antarktidi, saj imata južnoameriško poljedelstvo in živinoreja ogromen pomen za svetovni trg. Morska plovba in trans-oceanski zračni promet bi tudi imela le veliko korist od tega, če bi poznali meteorološke razmere na tečaju. Prav tako bi bilo za ladijsko plovbo in zračni promet važno, če bi vedeli, zakaj ležita
zemljepisni in magnetski tečaj tako daleč vsaksebi.
Kar se tiče sprememb antarktične polarne kape, pa je to vprašanje tudi preveč važno, da bi se mogli zadovoljiti z golimi podmenami, da se ta kapa po obsegu širi ali oži. Led leži tu nad ozemljem, ki Je večje od Evrope tn Avstralije skupaj, de--bel pa je povprečno nad 2 km. Lahko si mislimo, da ni za človeštvo prav nič ne važno, aH ima ta velikanska masa ledu tendenco, da se poveča ali zmanjBa. Saj vsi vemo kakšen vpliv so imele ledne dobe na razvoj sveta.
Pod britvijo padavičnega brivca
Zareza od ust do ušesa
Na Dunaju se je moral te dni zagovarjati pred sodniki brivski mojster Rudolf K.
Mož Je epileptik in ko je nekega dne baš bril nekega gosta, ga je presenetil napad. Ni utegnil več pravočasno umakniti britve tn ta je gostu
prerezala lice od ust do ušesa. Strašna rana se je le počasi zacelila in brazgotina po njej bo ranjencu ostala vse žive dni.
Državni tožilec je videl v tem, da izvršuje K. kot epileptik svojo obrt, prestopek zoper nevarnost življenja.
K. se je zagovarjal, da se pač ne spominja, kako se je stvar izvršila. Epileptičen napad ima vsak mesec in to večinoma ponoči, ko je v postelji. Čuti ga običajno nekoliko dni prej, le tisti krat ga je dobil iz-nenada. Sodnik mu je dal dober svet, naj britje prepusti kakšnemu p om očniku, sa mpa naj ljudem umiva glavo ali fih friziira, tu se ne more dosti zgoditi, tudi če. ga preseneti napad. Toda možu gre posel tako slabo, da si pomočnika ne more privoščiti. Ta in druge olajševalne okolno-sti so sodnika pripravile do tega, da ga je obsodil samo na 10 šilingov globe.
Tragedija v Sahari
Iz Pariza poročajo o strahotnem koncu francoske ekspedicije, ki se je napotila skozi Saharo. Štirje avtomobilisti so 22. maja odrinili iz Agadesa v francoski vzhodni Afriki proti Hoggarju. Bili so uverjeni, da bodo STečno dospeli na cilj.
Ko pa ni bilo več dni po njihovem odhodu nobene vesti o tem. da so prišli na mesto, so francoske oblasti odredile poizvedovanje. Preiskali so tudi neko zapuščeno pot skozi puščavo, pot, ki je že davno opuščena. Na tej poti so naleteli iskalci na zapuščen avtomobil in dva potnika. Oba sta bila silno oslabela zaradi lakote in žeje. Pripovedovala sta, da sta z dvema tovarišema iskala pot do ljudskih naselij in so pri tem vsi štirje zgrešili pravo smer. Njuna tovariša sta pri tem zabVodi-la predaleč in tako obnemogla, da sta umrla sredi puščave, onadva pa sta trpela tako strašno lakoto in žejo, da sta malone zblaznela. Obenem so našli iskalci v puščavi kosti neke 25 letne Angležinje, vdove po letalcu, ki je umrl pred mesecem dni in okostje nekega Angleža, ki je živel v Švici in je oče treh otrok.
Nov nemški posredovalec
Kancelar Hitler je imenoval svojega zunanjepolitičnega svetovalca von Bi b b e n-tropa za izrednega poslanika v posebni misiji. Kibbentrop se mudi trenutno v Londonu
Baziskovalec Lincoln Ellsworth
med Antarktido in Avstralijo. Med pripravami za veliki polet bo skušal na otokih Snow Hm in Seymeur dobiti
ostanke antarktičnega živalstva,
Nekaj za atlete
Skrivnost pešanja telesne moči med treningom Prof. dr. Upton Lawton s Kolumbijskega vseučilišča v New Yorku pravi, da je odkril skrivnost, zakaj marsikateri atlet nenadoma odpove, kar je spravila v obup že marsikakšnega trenerja olimpijskih moštev. Ta skrivnost tiči v nezadostnem izločevala em delu dveh žlez v človeškem tilniku, tako zvanih paratireoid. če obole, gre s človeško močjo naglo navzdol, a hrana, ki vsebuje vitamin D in kalcij, jih spravi do rednega dela in tudi atlet spet »funkcionira«.
Poskusi z živalmi so pokazali, da povzroča odstranitev teh žlez neizbežno smrt. Lawton je svojo zdravilno metodo preizkusil z uspehom pri mnogih lahkih atletih, ki so jim telesne sile med treningom opešale. Določili so ga za zdravnika olimpijskega moštva, ki ga pošljejo Američani prihodnje leto na olimpiado v Berlin,
Smrt D. N. Dunlopa
V Londonu jfe umrl po kratki bolezni D. N. Dunlop, predsednik mednarodnega izvršilnega sveta svetovne konference o energiji. Pokojnik je do konca svojega življenja s simpatijami spremljal tudi delo jugoslovenskega odseka v imenovani ustanovi in je rad podpiral njegove predloge, kadar je šlo za prestiž Jugoslavije v tujini.
Prvenstvo na svetovnih
KARIKATURA
Potni list za potepuhe
V Nemčiji imajo navzlic vsem prizadevanjem vlade, da bi omilila brezposelnost, kakšnih 70.000 potepuhov, ki jih nikakor ne morejo spraviti v sklad z vsakdanjim življenjem in delom. Zato si je bavarska vlada, ki ima s potepuhi največje preglavice, izmislila originalen izhod: predlaga namreč za vsakega potepuha potni list, ki naj dokaže, da je potepuh prehodil vsaj 25 km dnevno. Kdor se ne bi mogel izkazati z vsaj toliko prehojeno distanco, naj bi se po predlogu bavarske vlade poslal v delavsko taborišče.
S t a n 1 e y B a 1 d \v i n, bodoči predsednik angleške vlade
ŠPORT
Primorje končnoveljavno osvojilo pokal »Novosti«
Kakor smo poročali že v ponedeljskem s>Jutru«, je Primorje doseglo na državnem lahkoatletskem prvenstvu za moštva 95 tisoč 596 točk. Končnoveljavnega vrstnega reda nismo mogli še objaviti, ker točke zagrebških klubov še niso bile izračunane. To se tudi do danes še ni zgodilo, iz kakega vzroka nam je res nerazumljivo. Vendar pa tudi zagrebške »Novosti« priznajo, da je Primorje v tretjič postalo državni prvak ter s tem definitivno osvojilo lepi pokal. Zdi se, da bo vrstni red naslednji-
1. Primorje 95.596 točk, 2. Hašk okoli 45.000, 3. železničar 32.450, 4. Ilirija 30.797, 5. Concordia okoli 20.000, 6. Marathon okoli 8000, 7. Makahi okoli 6000.
Mogoče se bo ta vrstni red izpremenil v toliko, da bi Ilirija s svojimi srednješolci, ki bodo startali čez 14 dni, prehitela mariborske železničarje, ki so se izkazali kot zelo močne v lahki atletiki. Tudi zagrebški klubi bodo še nekoliko povečali svoje številke, ali ne mnogo. Gotovo je, da bo lepi pokal zagrebških »Novosti« definitivno prišel v Ljubljano.
Dogodki v drugem razredu
so se to nedeljo razvijali za nadaljnje kolo. Tudi tokrat so bili na delu samo trije pari, četrti za to kolo določeni par, Mladika - Korotan, je poskusil opraviti že na praznik, pa je dež opravek o polčasu pri stanju 2:0 (!) za Mladiko prekinil. Sicer pa so bili rezultati te nedelje: Reka : Svoboda 7:0 (2:0), Slovan : Slavija 2:1 (1:0), Sloga : Mars 0:0.
Težišče situacije je bilo tokrat v srečanju med Marsom in Slogo. Poljancem je skoro uspel veliki udarec, ki se ni hotel posrečiti nobenemu moštvu; toda le za neodločen rezultat je bilo siL Odščipnili so z njim Slogi zelo važno točko, tako da se ji je prestolček vrh tablice zaenkrat zamajal. Borba za vrh bo v samem finishu še izredno zanimiva. Prihodnje srečanje Sloge je prav z nevarnim konkurentom Reko, ki ji je sedaj — po izgubljeni točki z Marsom — Sloga namah postala dosegljiva. Ce Reka zmaga, je z boljšim količnikom vrh tablice; vsaj teoretično, kajti še pred pomenkom s Slogo ima zelo važen pogovor z Marsom, ki je pravkar pokazal, da hoče tudi sam soodločati o prvih mestih.
Položaj je torej tak, da mora Sloga zmagati nad Reko in poleg tega vzeti Jadranu vsaj eno piko, pa je sigurna prvega mesta. Tudi če z Reko remizira, a nad Jadranom zmaga, ji prvo mesto ne odide. Reka pa mora do prvega mesta premagati dve težki oviri: zmagati mora najprej nad Marsom, potem še proti Slogi. V tem primeru bi bila prva. Tudi Mars ima še možnosti za prvo mesto, toda zelo rahle: sam bi moral zmagati v obeh še preostalih tekmah (proti Reki in proti Grafiki) poleg tega pa bi morala Sloga zgubiti proti Reki in proti Jadranu. Ta verjetnost pa je minimalna in ostane le pri bolj realni možnosti: da se bo borba za prvo mesto odločila med obema prečendentoma t. j. med Slogo in Reko.
Pristaš- Reke so z velikim pesimizmom pričakovali nedeljske tekme s Svobodo, zlasti z ozirom na mizerno igro Reke proti Slovanu. Toda bili so prijetno iznenadeni. Reka je dokaaala, da zna odlično zaigrati, ko gre za poaosni naslov prvaka n. razreda. Svobodažem zaradi odlične obrambe Reke ni uspelo zabiti niti častnega gola V obrambi se je zlasti odlikoval Bervar, ki je prvič nastopil za belo-modre barve. Tudi drugi branilec je dobro čistil, kar pa se ni dalo, je v lepem stilu pobral vratar. Krilci so bili vedno na mestu ter pridno dajali napadu žego. Pred odličnim napadom pa je moral vratar črno-rdečih sedemkrat kapitulirati.
S tem rezultatom je stopila Svoboda — s slabšim količnikom — zopet za Korota-na. Nemara da bo tam ostala, razen če bi uspela v svoji zadnji borbi, proti Slovanu. To morda ne bo niti taka umetnost, saj je Slovan jedva rešil obe točki proti Slavi-ji. Samo 2:1 je kaj mršav rezultat, za Slavijo pa pomeni odločen napredek.
Tablica je do nadaljnjega taka:
Sloga	16 12 2 2 49:21 26
Reka	16 12 0 4 62:20 24
Mars	16 10 2 4 47:12 22
Grafika	16 9 3 4 54:25 21
Slovan	16 9 3 4 42:23 21
Jadran	16 8 1 7 37:27 17
Korotan	15 4 3 8 26:41 11
Svoboda	17 5 1 11 31:52 11
Mladika	15 2 0 13 14:67 4
Slavija	17 1 1 15 13:87 3
V tej tablici rezultat Mladika : Korotan 2:0 ni upoštevan. Prihodnjo nedeljo so na vrsti tekme: Svoboda : Slovan, Korotan : Jadran, Reka : Mars (!), Slavija : Mladika (mali derby).
Službene objave LNP
(Seja k. o. 28. maja 1935)
Navzoči: Kralj, Logar, Galof, Kosirnik, Dolenc, Strah, dr. Dougan, Košir, Kos;'dr. Perko kot revizor.
Kaznuje se po paragrafu 31 kaz. prav. Oblik Mirko, Hermes, s 14dnevno za bra no igranja. — Suspendira se po paragrafu 55 kaz prav. Drapek Viniko, Svoboda, Ljubljana. Ugotovi se, da je bila prijava Hab;hta, Svoboda, Ljubljana, po sodniku zaradi prestopka na tekmi 28. aprila 1935 prečitana na seji k. o. 16. maja 1935. Kaznuje se po paragrafu 18 in 35 kaz. prav. Habiht, Svoboda, Ljubljana, s tritedensko zabrano igranja. Kaznuje ee po pargr. 30, 31 kaz. prav. Kamnika r Viktor, Svoboda, Ljubljana, s 14dinev-no zabrano igranja. V kazenski zadevi Zupančiča Franca in Peroviča Josipa se zaslišijo priče, poles prič soobtoženi Hvale Maks. Kaznuje se po peragr. 36, 33 kaz. prav. Cimperman Lojze. Reka, z 12mesečno zabrano igranja; klubu se prepove, da bi mu v času trajanja zabrane igranja poveril katerokoli funkcijo v klubu ali n-a igrišču. Zabeleži se izključitev igralca Humer Maksa dne 28. aprila t. 1. Kaznuje se po paragr. 24, 13 kaz. prav. Turna Maks. Slovan, s sedemdnevno zabrano igranja. Kaznuje se po paragrafih 24. 13 kaz prav. Gerjol Dolfe, Slovan. s t4dnevno zabrano igranja. Prijava Korotana. Ljubljana, št. 16 z dne 27. III. t. L se položi a. a., ker ni v zahtevanem roku predložil doka žilnega materiala Kazenska zadeva gralcev Kozjek Vinko in tovarišev s tekme Bratstvo : Korotan se preloži na prihodnjo sejo. Kaznuje se po paragr. 30. 31 z uporabo paragrafa 13 kaz. prav Taka? Stjepan, CSK. s sedemdnevno zabrano Igranja.
Vse kazni tečejo od dneva objave.
Ker ni 0. O. Maribor dostavil zahtevanih naknadnih zaslišanj, se dvigne suspenz Soča ji u Juliju, Ilirija, in se bo zadeva vzela ponovno v pretres, čim prispe material. Po-zi/va ee O. O. Maribor, da v roku petih dni dostavi zapisnik o zaslišanju Kinbiša in službujočega odbornika Kneza.
Uvede se kazensko postopanje proti igralcem: Pavel Dežman, Sloga, Ljubljana, Habiht Josip, Svoboda. Ljubljana, Gostiša Ladislav, Svoboda, Zg_, Likovič Franc, Litija, Gestrin Ferdo, Slavija, Lapornik Slavko, Retje, Janežič Josip, Primorje, Seifert Viktor, Rapid, Razinger Stanko, Šavnik Pavel, oba Bratstvo; s takojšnjim suspenzom pa proti igralcem: Praunseis Alfonz, Sloga, Ljubljana, Gorenjec Franc. Litija, Čebin Vinko, Svoboda. Zg., Ciuha Tine, Reka, Močnik Stanko, Hermes; proti vsem suspendiranim igralcem se je uporabil paragraf 67 kaz. prav. — Tajnik III.
Dirkači — motociklisti
ki so se prijavili za nedeljske in ponedelj-ske dirke na Hermesovem dirkališču so: Starič Ludvik, Skopec Viktor, Prešeren Jože, Seunig Stane, Seunig Vital, Jelovčan Rajko, Stepančič Stane (vsi člani Herme-sove sekcije); šiška Janko, Vovk Albin, Erjavec Janko, Lapajne Julij, Jesenovec Slavo (vsi MK Ilirija); Cerič Hinko, Cerič Slavko, inž. Lotz Rud., šela M. (člani MK Maribor); Cisar Stjepan, Kopič - Kralj Gabrijel, šoštarko Kazimir, Jagušt Stjepan, Babič Jerko (IHMK Zagreb).
Kakor je iz tega seznama razvidno, bomo na prireditvi videli res najboljše jugoslovenske dirkače za dirt-track dirkališče. Prva poizkušnja večine njih bo že v soboto 8. t. m. popoldne, t. j. dan pred glavnim nastopom in bo tako občinstvo lahko že v naprej videlo favorite obeh naslednjih dni. Z ozirom na olajšanje vstopa na dirkališče k prireditvi, je organizator dal vstopnice v predprodajo. Dobijo se pri tvrdkah: Alpina, Goreč, Sport-Kmet.
Kakor pa poroča včerajšnji »Slov. Narod«, se je znani naš dirkač Lukvik Starič v nedeljo na mednarodnih dirkah ponesrečil. Zdravniki so ugotovili, da si je Starič hudo pretresel možgane in da ima globoko rano nad desnim očesom in mnogo manjših ran na ostalem telesu. Z njegovim
startom na eanlmlrfli dtrkab Hermesa ot>
btnkoštih pač ne moremo računati. Simpatičnemu »letečemu Kranjcu« pa želimo iz vsega srca čim prejšnje okrevanje.
Kandidati ta nogometne sodnike. Danes ob 3030 sestanek v novem lokalu LNP Pražakova 8-L
SK Ilirija (nogometna sekcija). Trening I. skupine danes in v petek ob 17. II. skupki© in junior j ev v četrtek. Črtan je iz sekcije zaradi nediscipline igralec Primožič Ludvik. II. skupina se opozarja na objavo v članski knjigi.
Nogomet na Jesenicah. V nedeljo popoldne se je vršila na igrišču Bratstva prijateljska nogometna tekma med enajstori-cama Sloge iz Ljubljane in Bratstva z Jesenic. Tekma je končala neodločeno 0 : 0. Bila je zaradi raznih drugih prireditev na Jesenicah in v okolici slabo obiskana.
Športni in kolesarski klub Mi slin ja v Slovenjgradcu je priredil v nedeljo klubsko kolesarsko dirko na progi Sloven jgra-dec - Mislinje - Slovenjgradec (25 km), na kateri so bili doseženi tile rezultati: 1. Mlčah Josip 48.29, povprečna brzina 31.06 kilometra, 2. Paradiž Fortunat 48.30, povprečna brzina 31.05 km, 3. Sešel Ivan 48.32, povprečna brzina 31.04 km, 4. Hend-ler Franc 50.15, povprečna brzina 29.91 na uro. Startalo je vsega 7 dirkačev. Borba je bila zelo ostra.
Zimskosportni odsek Savinjske podružnice SPD v Celju priredi na binkoštni ponedeljek 10. junija tekmo v alpinskem smuku s Škarij pod Ojstrico (2100 m) do Klemenškove planine. Start ob 11. dopoldne. Višinska razlika 650 m. Dolžina proge približno 1900 m, povprečna nagnjenost terena 29 stopinj. Ker ima proga alpinski značaj, naj se prijavijo le alpinskega terena vajeni tekmovalci. Tekmuje se po pravilih JZSS, in sicer vsak tekmovalec na lastno odgovornost. Prireditelj si pridržuje pravico, progo prestaviti ali pa v primeru slabih vremenskih prilik tekmo odpovedati. Prijavnina 5 Din. Prvi prejme diplomo in naslov »Prvak Logarske doline«, drugi in tretji dobita diplomo. Prijave treba poslati do sobote 8. junija na naslov SPD Celje. Prijave se sprejmejo tudi v Aleksandrovem domu v Logarski dolini do nedelje zvečer.
TKD Atena. Danes ob 19. je na igrišču Atene v Tivoliju sestanek vseh lahkoatle-tini in hazenašic.
Iz življenja na deželi
Iz Kranja
r— Podmladka JS na drž. realni gimnaziji in drž. tekstilni šoli razvijeta svoja prapora v četTtek 6. t. m. ob pol 9. zvečer v gimnazijski telovadnici. Oba agilna podmladka gotovo zaslužita, da se vsi prijatelji mladine udeleže te akademije ter nudijo moralno oporo za še uspešnejše bodoče delovanje. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki pa se bodo uporabili izključno za organiziranje letošnjega izleta obeh podmladkov na obale Jadrana.
Iz Ljutomera
lj— Prvi prapor naraščaja JS v Pomurju. Sele nekaj let deluje naraščaj Jadranske straže na tukajšnji meščanski šoli in že je razvil svoj prapor — kot prvi v obmurskih krajih. V nedeljo Je priredil v Sokolskem domu akademijo, ki se je je udeležilo precej občinstva, dasi bi bila prireditev zaslužila več pozornosti. Po državni himni, ki jo je zapel mladinski zbor, sta sledili dve deklamaciji, nato pa Pesem stražarjev. Pred vsem članstvom podmladka je voditeljica gdč. šušteršičeva govorila z zanosom o našem Jadranu in nalogah njegovih mladih stražarjev, nakar je kumica, ga. dr. Ferčnikova razvila lični prapor in ga z na-vdušujočimi besedami izročila predsedniku naraščaja Simenčiču, ta pa praporščaku. Katehet g. Munda je nato prapor blagoslovil in praporščak ga je zavihtel med pomorskimi in domoljubnimi gesli. Potem je orkester učencev kot prehod zaigral bar-karolo. Naslednja točka je bilo taborenje ob morju: spavajoči jadranski stražarji, prihod morskega škrata, ples morskih vil, ki je posebno ugajal zaradi svoje slikovitosti, nato jutranja opravila tabornikov, molitev in zajtrk, vaje večjih tabornikom z buzdovami, ki so jih izvedli strumno in lepo in kot sklep prihod tabornic, telovadne vaje in kolo vse taboreče mladine. Vse prizore te točke je spremljal mladinski zbor pod vodstvom gdč. Scheithauer leve. Pesem »Ringaraja«, efektna skladba g. dr. Mlinarja in Dolgarska pesem »Domovini« sta zaključili uspeli spored, v katerega so bili učiteljstvo in vsa mladina položili mnogo truda.
Iz Ptuja
j— Regulacija Grajene se bo nadaljevala. Te dni se je mudil v Ljubljani mestni predsednik g. Jerše in posredoval pri ban-ski upravi zaradi nakazila nadaljnjega obroka za regulacijo potoka Grajene. Posrečilo se mu je doseči, da se bo nakazal nadaljnji obrok 90.000 Din delno iz banovin-skega bednostnega sklada in delno iz ba-novinskega gradbenega sklada za javna dela. Ta denar se bo porabil za regulacijo Grajene v mestu in pa v Krčevini. Številni brezposelni bodo tako spet imeli delo.
j— Tudi v siiomašnih Halozah bo zapla-polal prapor JS. Po zgledu drugih podmladkov si je tudi podmladek JS pri Sv. Trojici v Halozah nabavil prapor. Slovesna blagoslovitev prapora bo v nedeljo 9. t. m. Blagoslovilne obrede bo opravil domači župnik g. Jazbinšek Franc. Tako se širi misel Jadranske straže tudi v naših najsiromašnejših krajih. Želeti je pa, da bi s pomočjo kakršnekoli podpore prišli tudi haloški siromački enkrat na morje.
j— Dober plen ptujske policije. Ptujska policija je že dalje časa opazovala 83 letno preužitkarico Antonijo Megličevo iz Hajdine pri Ptuju, da se peča s sumljivimi posli. Te dni jo je zasačila, ko je hodila po mestu od hiše do hiše ter prodajala saharin. Pri preiskavi so ji zaplenili večjo množino saharina. Dobila je še precej milo kazen: globe 500 Din.
j— Zaradi ljubice z nožem v prsi. V nedeljo zvečer okoli 19. ure je bil napaden Caf Feliks, kočarjev sin od Sv. Urbana. Na njega je imel piko neki fant iz Janežovcev zaradi dekleta. Zasadil je Cafu nož v desno stran prsi in mu hudo ranil pljuča. Cafu skušajo v bolnišnici rešiti življenje.
ŠOŠTANJ. V šmihelski farni cerkvi sta se v soboto poročila g. Jurče Polutnik. žandarmerijski podnarednik, službujoč v Nišu, in gdč. Frančiška Vraničeva iz Vran-
skega. Novoporočencema mnogo sreče! — Po daljši bolezni je v četrtek umrl obče znani in ugledni meščan g. Franc Schwarz, čevljarski mojster, star 66 let. Na zadnji poti so ga spremili nešteti prijatelji in znanci, tovariši gasilci, zastopniki občine in nebroj ostalega meščanstva,
HOTEDRSIOA. Živahno vrvenje na državni meji zadnji teden priča, da se pripravljajo gasilci z vso vnemo, da dostojno proslave tridesetletnico društva. Praznovali jo bodo 9. t. m. Kakor smo že poročali, se na pobudo in pod vodstvom narodno zavedne gasilske čete postavi na meji nov drog za izobešanje državne trobojni-ce. V podstavku bo skromen spomenik Viteškemu kralju. Nešteto voz kamenja, peska in drugih potrebščin so pripeljali vrli Hotenci na mejo, tekmujoč med seboj, da se naprava čim lepše izvrši. Ogromni so stroški, s katerimi je združena ta naprava, a gasilska četa si je vendar nadela težavno nalogo, da jo izvrši. Upravičeno pa apelira na vse zavedne in narodno čuteče, da se prireditve v čim večjem številu udeleže. Od vseh vlakov so preskrbljene ugodne zveze z avtomobili. Vsak udeleženec ima s to prireditvijo krasen izlet v pomladno naravo.
KRANJ. Ni še dolgo, ko je gostovala v našem mestu ljubljanska drama. Drevi ob 20. bomo imeli nov obisk, akademiki iz Ljubljane bodo uprizorili v Narodnem domu Golarjevo veseloigro »Dve nevesti«. Stvar je dobro naštudirana in se je z uspehom predvajala že v drugih krajih. Nas Kranjčane veseli, da prihajajo med nas tako dragi gostje; zlasti smo veseli akademikov, ki nam bodo postregli z delom, iz katerega veje pristna domačnost in prava slovenska kmetiška dikcija. Prvikrat prihajajo med nas kot dramatska družina. Prepričani smo, da bo obisk na tej prireditvi prav tako številen kakor na gostovanjih ljubljanske drame; Kranjčani smo že od nekdaj znali ceniti domača dela. — Komedija sama je polna živahnih zapletkov in razpletkov v zvezi s-svojevrstno ženitvi-jo hribovskega fanta s hčerjo zadolženega kmeta v dolini. Komični, a lepo podani prizori nudijo mnogo umetniškega užitka kakor tudi mnogo zabave za razvajeno publiko. Goste v svoji sredi prisrčno pozdravljamo!
Radie
Sreda, 5. nnija
LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.45: Poročila, vreme. _ 13: Čas, obvestila. — 13.15:
Kmečka godba nam igra (kvartet »Hmta-dra< in plošče). — 18: Josephine Baker poje na ploščah. — 18.20: Pogovor s poslušalci. — 18.40: Čas. poročila, vreme, obvestila. 19: Zakon o obvezni telesni vzgoji (g. San-
cin). — 19.30: Nac. ura--20: Vita breve
(de Falla), prenos iz ljubljanske opere. — 21.15: Moderni španski skladatelj, klavir šolo igra ga. Osterc-Valjalova. — 21.45: Cas, poročila, spored. — 22: Oglejte si Rogaško Slatino (Jereb Milče — v esperantu). — 22.10: Radio orkester.
BEOGRAD 16: Koncertna ura. — 20: Arije__ 20.50: Plošče. — 21.20: Igra. — 22.20:
Pesmi. _ ZAGREB 12.10: Plošče. __ 17.15: Otroška ura. — 20: Koncera zagrebških ma-drigalistov. — PRAGA 19.40: Mešan program. — 20.302 Simfoničen koncert iz Londona. — 22.35: Plošče. — BRNO 20.30: Iz Prage. — 21.10: Jazz. — VARŠAVA 20: Violina. — 21: Chopinov koncert. — 21.40: Poljska glasba. — DUNAJ 12 Orkester. — 16.20: Plošče. — 17.05: Avstrijski skladatelji. _ 20: Skladbe L. Falla. _ 21: Zborovski koncert. _ 22.10: Operna glasba. — 24: Jazz. — BERLIN 20.45: Dramski večer. _ 22.30: Ples. — K0NIGSBERG 20.45: Sim-moničen koncert iz Londona. — 21.352 Pesmi. — 22.45: Operetna glasba. — STUTTGART 20.45: Orkester. — 24: Nočni koncert RIM 17.05: Orkester in solisti. — 20.55: Igra. — 22.15: Ples.
2£hAMDH0 1 i u- rt r
^GLEDALliCEV
^	v a I	.
■CPEBTOAft
DRAMA.
Začetek ob 30. Sreda, 5.: Zlato tele. Sreda. Četrtek, 6. junija: Beneški trgovec^ Red Četrtek.
Petek, 7. junija: zaprto. Sobota, 8. junija, Bunbury. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
OPEEA.
Začetek ob 20. Sreda, 5.: Zemruda. A, Četrtek, 6. junija: Kratko življenje ln balet
Petruška. Red B. Petek, 7. junija: zaprto.
Drama
Abonenti reda Četrtek imajo 6. t m. »Beneškega trgovca«, znano Shakespearejevo igro, ki jo igrajo vsi svetovni odri, ker se odlikuje z močno dramatiko in najsubtil-nejšo liriko izpod peresa genijalnega pesnika. Glavno vlogo igra g. Milan Skrbinšek. Tragična usoda žida Shvlocka sredi vesele benečanske mladine daje delu resno noto, temni element, kateremu je nasprotje vedra pojava Porcije, polna dobrote in šega-vosti. Shylockovo hčer igra tokrat gdč. .Rai-nerjeva. Režiser je C. Debevec.
Opera
»Zemrnda«, opera v petih slikah, ki jo je
skomponiral poljski skladatelj Rauol Ko-czalski, se poje danes za red A. To je zgodba o orientalskem princu, ki snubi preoblečen v berača lepo Zemrudo, a ga hoče izrabiti maščevalni kadi, da bi spravil svojega sovražnika v sramoto. Toda pretkana Zemruda ga izplača na enak način ter postane srečna s princem. Izvrstni libreto in efektna muzika z orientalskimi folklornimi motivi dajejo delu nesporno veliko umetniško vrednost. Dirigent dr. Švara.
De Fallova opera ^Kratko življenje« in Stravinskega balet »Petruška« se bosta izvajala dne 6. t. m. za red B. Obe deli sta muzikalno izredno invenciozni ter spadata med najvrednejša dela svetovnega slovesa. Operni libreto ima za vsebino orisan kontrast med bednimi španskimi cigani in bogataši. Nesrečna ljubezen ciganke Salude je snov dejanja. Glavne partije pojejo: ga. Brolihova in g. Marčec ter ga. Golobova in g. Marjan Rus. V baletu »Petruški« plešejo solo: ga. Bravničarjeva, gg. Golovin in Fre-Iih. Koreografija je Golovinova, sodeluje pomnoženi baletni zbor. Dirigent: ravnatelj Polič.
Zaradi slabe prodaje se gostovanje mariborskega gledališča ne more vršiti, zato dobe vsi, ki so kupili vstopnice, vrnjen denar pri dnevni blagajni v operi.
Na binkoštno nedeljo in na binkoštni ponedeljek 9. in 10. t. m. uprizore v drami ob 15. uri popoldne Gregorinovo pasijonsko igro »V času obiskanja«. Delo je imelo doslej jako lep uspeh in je privabilo številno občinstvo v teater, v drami prikazuje avtor najvažnejše in najpreti esliivejše prizore iz Jezusovega trpljenja in njegove smrti. Številni ansambel, lepi kostumi in slikovita iu-scenacija so pripomogli delu do tolikega uspeha. Režiser: E. Gregorin. Cene znižane.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: i, Cas opazovanja, 2. stanje barometra. 8. temperaturo. 4. relativno vlago v odelot-Kih, 5. smer ln brzino vetra, 6. oblačnost U—10. 7. padavine v mm. 8. vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo
najvišjo, droge aajnfžjo temperaturo.
4 junija
LtfulMJana 7, 762.2, 15.0, 85, 0, 10, dež, 2.7; Ljubljana 13, 763.0, 19.9, 64, Wl, 3, — —; Maribor 7, 762.5, 14.0, 90, NW2, 9, dež, 14.0 Zagreb 7, 763.1, 17.0, 70, W3, 8, —, —; Beograd 7, 762.8, 18.0, 80, SI, 10, dež, 2.0; Sarajevo 7, 764.7, 16.0, 80. 0, 6, dež, —; Skopilje 7, 763.9, 19.0, 70, 5, —, —; Kom-bor 7, 764.1, 18.0, 90, WNW3, 4, —, —;
BpVt T, 7V3J8, 20.0, TO, 82, S, —* —i
7, 763.4. 17.0, 70, 94, 9, —, —; Rtoeafiks Stotina 7, —, 15.0, 90, SW1, 10, dež 8j0.
Temperatura: LJubljana 22.5, 18.0, Mast-bor 26.0, 13.0; Zagreb 25.0, 16.0; Beograd 25.0, 16.0; Sarajevo 25.0, 12.0; Skopi Je 27.0, 11.0; Kumbor 25.0, 16.0; Split 25.0, 17.0; Rab 20jO, 15.0; Ro«. Slatina 22.0, 13.0.
UGODNO KUPIŠ?
barve suhe in oljnate, emajl lak, firnež, terpentin, zidarske, pleskarske ln umetniške čopiče, umetniške oljnate barve v tubah ter vse v to stroko spadajoče predmete. Poseben oddelek za parfumerijo pri
FRANZ DRAGO
LJUBLJANA, Stari trg 11, telefon 2045
167
BIRMANSKA DARILA
po nizkih cenah pri
J. VILHAR
nrar LJUBLJANA Sv. Petra oesta 36
pri Zmajskem mostu
SENZACIONALNO ODKRITJE
NOVE VRSTE PUDRA
Francoski kemiki ao po dolgoletnih ras* iskavah odkrili nov recept za puder, ki popolnoma odstranjuje svetlikanje nosu in maščobo kože. Ta puder daje popolni »mat« odraz, ki traja 8 ur ter mu ne Škoduje ne dež in tudi ne potenje.
Skrivnost je v tem, da je v novem pudru Tokalon sestavina, imenovana »dvojna pena«, ki napravi puder neprepustljiv ca vlago. To lahko sama sebi dokažete z naslednjim enostavnim poizkusom. Dajte aa prst malo novega pudra Tokalon, potem pa pomočite prst v čašo vode. Ko ga potegnete spet iz vode, boste videli, da se ne »veti m da ni moker, marveč popolnoma suh in »met«. Puder je odporen proti vlagi, ker vsebuje »dvojno peno«.
Ista stvar se dogaja na Vašem Kcu. Ce uporabljate puder Tokalon, se koža ne more svetlikati. Ure in ure lahko plešete v razgretih prostorih, Vaša polt pa bo ostala sveža in lepa kakor v začetku plesa. Kupite Se danes škatlo pudra Tokalon in opazil« boste, kako se razlikuje od drugih pudrov, ker ima samo on skrivnost »mat« polti. F ase mira j oča dekliška lepota, ki jo daje, bo vzrok občudovanja in zavidanja Vaših prijateljic.
PRODAJA
Državna hipotekama banka prodaja iz proste roke svoja zemljišča
In to:
med ulicami:
Knez Miletino, Poredko, Radničko, Klaničko in Bulbuldersklm bulvarosn
v površini 17.447.76 m*, ki je razdeljeno na 31 parcel, katerih velikost ee
giblje med 423 in 680 nč.
med ulicami:
Knez Miletino, Cvijičevo, Kralja DragntSna in Lisinskega
v površini 6.261.09 ma, ki je razdeljeno na 18 parcel, katerih velikost se
giblje med 300 in 458 m5.
med ulicami:
Radničko, Potom k Dunavu, posestvom mestnega poglavarstva mesta Beograda, Lukom Milušiča, trg. iz Beograda
in posestvom direkcije državnih železnic v površini 68.680.58 m*, ki ni par-celirano. Na tem posestvu so dvorišča za živino, hlevi, tovarne krvi, uradniška in delavska stanovanja, majhna klavnica s tovarno salam z ostalimi
stranskimi poslopji.
Pogoji za prodajo:
1.	Interesenti polože kavcijo 10% od stavljene cene ▼ gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih.
2.	Vsako — od teh treh zgoraj navedenih posestev se proda kot celota brez ozira na to, je-li parcelirano.
3.	Prodaja zavisi od odobritve Državne hipotekarne banke. Ako banka odobri prodajo, je kupec dolžan, da v roku treh mesecev po odobritvi položi vso kupnino. V primeru, da ne položi kupnine, mu zapade kavcija v korist blagajne Državne hipotekarne banke.
Pozivajo se interesenti, da naslovijo do 8. junija t. L banki pismene ponudbe.
Vsa potrebna pojasnila zamorejo dobiti pri direkciji za izvršbe Državne hipotekarne banke ob uradnih urah od 9. do 12. ure.
Od Državne hipotekarne banke
▼ Beogradu
štev. 34.337 od 9. maja leta 1935.
4447
B. U Stevenson:
48
SAIMT-YVES
Prigode francoskega ujetnika na Angleškem
Ko sva čvrsto teptala po snegu, ki se je jel proti jutru gosto usipati z neba, sva ustanavljala načrt svojega pohoda. Sebi sem izbral ime Ramornie, najbrže zaradi podobnosti z Romainenom, Rowleya sem pa po nepremagljivem notranjem nagibu krstil za Gammona. Smešno je bilo videti njegovo razočaranje, zakaj fant se je bil sam pri sebi odločil za skromno ime »Claude Duvalc. Dogovorila 6va se zastran vedenja v raznih krčmah, ki se bova ▼ njih ustavljala, in spet in spet poizkušala svoji vlogi, tako da se nama je zdelo kar nemogoče, da ne bi bila pripravljena na v6e.
>Ali ne bo zbodlo ljudi v oči, če prideva z vso to prtljago na poštno postajo?« je vprašal Rowley.
»2e res, a kaj nama ostane?«
>Hm, gospod, mislim, da bi bilo bolj naravno, če bi sami stopili v poštno poslopje, ne da bi imeli kaj v rokah — potem bi pa rekli, da vas na cesti čaka vaš sluga s prtljago. Sodim, da sem ji tudi brez vaše pomoči kos.«
>0 tem ne more biti govora, Rcwley,< sem vzkliknil. >Tako bi bil popolnoma zapuščen, vsak cestni razbojnik bi te lahko oropal! A vendar je v tvoji misli nekaj pameti, in za prihodnjim ovinkom naj postane beseda meso.«
Zdaj je snežilo kakor iz uma; vsa pokrajina je bila bela, in po visokih zametih sva stopala, ko nama je prvi jutrnji svit pokazal krčmo ob veliki cesti. Nekaj streljajev od te sem v zavetju ovinka
in gruče dreves naprtil Rowleyu vso najino lastnino in gledal za njim, dokler ni srečno prestopil praga »Zelenega dragonca«, kakor je bilo napisano na izvesku gostilne. Nato sem čilo krenil proti Aylesburyju, vesel svoje prostosti in poln tiste nerazložljive dobre volje, ki jo zbuja v človeku hoja ob snežnem jutru.
Se preden sem prišel v Aylesbury, je spet nehalo snežiti, in iz žlebov je v poševnih solnčnih žarkih lila voda. Na dvorišču gostilne je bila gneča kolesljev in kočij, v zajtrkovalnici in pred vrati so ljudje nenehoma hodili sem ter tja. Spričo tega živah* nega vrveža me je pograbil strah, da morda ne bo mogoče dobiti konj in bom tako prisiljen ostati v nevarni bratrančevi bližini. Zato sem vzlic lakoti najprej poiskal poštarja, velikega, krepkega moža športne vnanjosti, ki je stal v kotu dvorišča in piskal na ključ.
Ko je začul moje skromno vprašanje, se je njegova ravno« dušnost izpremenila v togoten izbruh. »Poštno kočijo in konje?« je zarjovel. »Ali sem videti tak, kakor da bi imel poštno kočijo in konje? Vrag naj me vzame, če premorem kaj podobnega na svojem zemljišču, pa da ste sam vsemogočni Bog!« A tedajci je prenehal, kakor da bi me bil šele ta mah opazil, in s tihim, za« upnim glasom dejal: »A vidim, da ste gentleman. Veste, kaj vam povem? Če si hočete kupiti kočijo, bi imel pripravno za vas. Londonska je, Lycettova, iz druge roke, po najnovejši modi, komaj rabljena in z izvrstnimi blazinami; na strehi ima mrežo in ploščad za prtljago, znotraj pa tok za pištole; popolnejše in bolj gosposke si misliti ne morete! Za pet in sedemdeset funtov vam jo dam, na pol zastonj!«
»Ali mislite, da jo bom sam vlačil po svetu, kakor kak bra« njevec svojo cizo?« sem vprašal. »Ne, vrli mož, če bi kanil ostati tu, bi si rajši kupil hišo in vrt.«
»Stopiva jo pogledat « je rekel, mi segel z roko pod pazduho in me odvedel v stransko poslopje, kjer je bila kočija na ogled.
Bila je voz, o kakršnem sem sanjal za svoje namene: od sile gosposka in zložna, zgoraj bordojskordeče, spodaj pa temno* zeleno pološčena. Svetiljke in stekla so se lesketale kakor srebro, a vendar je bilo vse nevsiljivo in ni moglo pritezati ne radovednih zijal ne buditi nadležnega suma. Najbrž mi je bilo po obrazu videti, kolikanj me miče kupčija.
»Nu, udariva!« je zaklical poštar. »Da ustrežem prijatelju, jo dam za sedemdeset«
»Sitnost bo zaradi konj.«
»Hm,« je dejal in pogledal na uro, »zdaj je pol devetih. Kdaj naj bo pripravljena?«
Kaj hočete? Saj res ni bilo zelo pametno kupovati voza samo tucat milj od stričeve hiše, a tako sem imel vsaj konje do prihodnje postaje. Naštel sem denar na mizo, naročil, da bodi voz čez pol ure pripravljen, in šel zajtrkovat
Miza, ki sem sedel zanjo, je stala v pomolnem oknjaku, od koder je bil razgled na pročelje gostilne in od koder sem lahko gledal potnike, ki so odhajali. Med tem vrvenjem sem opazil posebno enega, ki so mu izkazovali kar nenavadne časti. Ne samo strežaji, ne, tudi natakarica, gostilničarka in cel6 moj prijatelj poštar, vsi so se gnetli na stopnicah, da bi mu pomagali pri odhodu. Opazil sem tudi, da se vsi ti ljudje smejejo; sodeč po tem je moral biti potnik dovtipen človek in dovolj priljuden gospod, da se je znal ponižati do take družbe. V živahni rado« vednosti sem se nagnil naprej, a že v naslednjem trenutku sem se potuhnil za svoj čajnik. Priljudni potnik se je bil obrnil da bi še enkrat pomahal z roko, in jaz — glej si ga spaka! — sem spoznal v tem potniku svojega bratranca Alaina!
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratn9 pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—»
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od OgtoegarfdeUa »Jutra« D^J,. y znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se maffii (»glasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ^Jutra", Ljubljana«
1222232223
Beseda I Din, davek 2 Dia. M iifro ali dajanje oaslova S Din- Najmanjil uiesek 17 Oln
Mlajšega brivskega pomočnika
■prejme takoj Balon Bre-akvar t Domžalah. 13131-.1
Prvovrstno frizerko in dobro manikerko
■prejme takoj salon Slavi-ca. Miklošičeva cesta K
13148-1
Mlajše šivilje
»prejmem. Jernejeva 5S/T.
33143-1
Mlajšega brivskega pomočnika
dobro izurjenega sprejme takoj Janko Kofler, brivec Železniki nad škofjo Loko 13122-1
Fotograf, pomočnik
dobi takoj službo v foto-trgovini. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
13142-1
Uslužbenca
»prejmem v bufet. Spretni in marljivi naj stavijo ponudbe na oglasni oddelek >Jutra< pod šifro »Takoj »astop«.	13177-1
Beseda 1 Din, davek 2 Din. •a iifro al) dajanje oaslova S Din- Najmanj!) znesek 17 Din
Za prodajo prvovrstnih predmetov sprejmem resnega marljivega
zastopnika
ki je že delal s tehničnimi predmeti. Inženjerji in elektrotehniki imajo prednost. Predstaviti se je v hotela »Metropol« zvečer med 7 % in 9 uro.
13128-5
tosmm
Beseda M para, davek 1 Dla, u Utre ali dajanje ■aalova S Din. Najmaništ znesek 12 Dla
Dekle
ki zna kuhati in šivati — išče mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »200«.	13148-3
Brivski pomočnik
bubi strižec, ki govori hrvatsko, madjarsk, in nekaj nemščine, Uče službo do 15. junija — po motnosti za sezono. Ponudbe je poslati r.a naslov: Ladislav Horvat, pri Dobošič, Maribor, Magdalenskn 33.
13166-2
Mladenič
vajen kmečkih del, priden in pošten, išče službo. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	13138-2
Kakršnokoli službo
iščem. Razpolagam z Di» 10.000 kavcije. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Vesten uslužbenec«.	13166-2
Kot samostojna gospodinja
odgovorna, iščem primerno
namestitev v večjem gospodinjstvu al® posestvu, oziroma kot nadzorstvena moč v večjem obrata. Gle-rts sposobnosti in drugib okoliščin bom dala potrebna pojasnila neposredno interesentom, ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ^od »A gil »a dobra moč«.
13155-8
Mlado dekle
pridno, pošteno in čisto, vajeno vsega dela, tudi vrta, išče službo. Gre tudi kot postrežnica. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 19176-2
Beseda f Din. davek 2 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjil znesek 17 Din.
Radio
štiricevni, 230 volt, zelo dober, ugodno prodam ali posodim proti posojilu Din 2000. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
131T1-9
RBH»
Beseda 1 Din. davek 2 Oln. ta iifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dio
Avtobus
21eedežni Renould. v dobrem stanju prodam. Primeren tudi za preureditev v tovornega, nosilnost 3800 kg. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13741-10
Prodatn
Beseda t Din, davek 2 Din. ta iifro aH dajanje oaslova 5 Din. Najmanjil znesek 17 Din
Prima športne suknjiče po 98 Din
in pnmparlce po 48 Din
dobite le pri Preskerju na Sv. Petra cesti štev. 14.
31-6
Pozor, zobozdravniki in dentisti
Ugoden nakup posameznik
kosov iz zobne prakse pri nadrobni razprodaji v Tavčarjevi ulici štev. 2/1.
13062-6
G. Th. Rotman:
Pobegli cvetlični lonec
A vendar se nama je posrečilo, da sva zlezli Izpod zaboja. Nato sva pogledali vanj In zapazili sladke medenjake. »Kaj če bi enega pojedli?« sem vprašala Tinko. »To bi bila tatvina,« je dejala. »Eh ti,« aem odvrnila, »če so ljudje tako nemarni, da naju zapro, naj naju vsaj tudi preživijo!« In tako sva se kmalu sladkali z Izvrstnimi medenjaki.
Novo moško obleko
za 350 Din prodam. Na-v vseh poslovalnicah
slov »Jutra«.
13151-6
Leica
model H, optika li?,5, zelo ugodno naprodaj v Vr-hovčevi ulici 14, I. nadstr.
131S7-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, naprodaj na Hradeckega cesti 50.	13161-6
Nov fotoaparat
zamenjam za kolo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vred-rost 1200 Din« 13154-6
8eseda t Din, davek 2 Dio. ta iifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjil znesek 17 Din
Moško in damsko kolo
z original torpedo, ugodno naprodaj v Dvorakovi ul. št. 31 desno. 13135-11
Besed* I Dio, davek 2 Dio. ta iifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjil znesek f? ita.
Pult za trgovino bi
stelaže
event. zaprte, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačam takoj«.	13150-7
Beseda I Dio, davek t Ha, ta iifro ali dajanje oaslova J Dio. Najmanjil znesek 17 Oln
Vložne knjižice
kmetske posojil, in Mestne hranilnice v Ljubljani, kupim večje in manjše vloge proti plačilu po dogovoru Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za lastno obveznost«.
13167-16
Varno hipoteko do 200.000 Din
Kmečke hranilnice prev-tamem aH zamenjam knjigo za Din 200.000 — za knjižico Dravske ali Mestne hranilnice. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zamenja«.	12768-16
Knjižico
Kmetske posojilnice, z vlogo 150.000 Din, prodam najvišjemu ponudniku. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Za gotovino«,	13170-16
Beseda 1 Din, davek 2 Dio. za iifro ali dajanj* aaslova J Din. Najmanjil znesek <7 Din-
Krasno parcelo
600 m' veliko, v lepi legi za Bežigradom, za vi-sokopritlično ali enonad-stropno hišo. prodam Droti gotovini. Podmilščakova J1 13156-20
Vrednote
Beseda I Din. davek 2 Din. ia iifro ali dajanje aaslova 5 Din Naj-nanjgl roesek • Dl«
Srebrne krone staro zlato in srebro
k n p u j e rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska ulica štev. 36 — vhod s Vidovdanske ceste (pri gostilni Možina).	70
Seseda I Dia, davek 2 Din ta iifro aH dajrtnje oasiovs 5 Din. Na|manjil znesek 17 Dia
Tvorniške prostore v Zagrebu
lepe, svetle in suhe, okoli 800 kvadrat, metrov uporabljivega prostora, poleg tramvaja damo v najem v celoti aH deloma. Centralna kurjava in močan tok vpeljana. Oferte pod 40^.' na Publicitas, Zagreb.
13121-19
Gostilno
dobro idočo, blizu kolodvora v Zagrebu, z velikim vrtom in nizko najemnino, prodam radi bolezni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13133-19
Vsled opustitve
špecerijske trgovine, zelo ugodno prodam ves inventar in zalogo blaga. Oddam pa tudi lokal z zelo nizko najemnino. V plačilo sprejmem tudi hranilne knjižice. Ponudbe na naslov: »-Kaven«, poštni predal 150, Ljubljana.
13105-19
Beseda I Dla, davek 2 Dio. ta iitro aH dajaoje aaslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Din
Žagi ni odpadki
hrastovi, bukovi in smrekovi po najnižjih cenah vedno na zalogi pri Lav-renčič & Co., Ljubljana, Vošjnakova ulica štev. 16 13175-15
Jelova drva
suha (odpadki od Žage) 1 m dolžine, z žico vezana v snope, le vagonske količine oddam po izredno nizki ceni. — Dobavljam lahko tudi stalno jelovo
žaganje
Posebno ugodno za tovarne, livarne, apnence itd. Vprašanja na naslov: Leo Paulin. Ljubljana, poštni predal 362.	11722-15
Seseda I Din, davek 2 Din ta iifro ali dajaoje oaslov* i Oin Najmanjil znesek 17 Dla.
Trisob. stanovanje
komfortno, s kopalnico takoj oddam v Fiignerjevi ulici 12.	13174-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami, v visokem pritličju, oddam s 1. julijem v Drenikovi ulici 28.
13172-31
Trisob. stanovanje
s kopalnico ln pritiklinami oddam. Informacije: hižna uprava Dvor-žakova 3. dvorišče. — Istotam ee odda delavnica, primerna tudi za skladišče, 40 m> velika.
13002-21
Trisob. stanovanje
solnčno ia zračno, v neposredni bližini Vodnikovega trga o d d a m mirni stranki brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodna lega« 13156-21
Trisob. stanovanje
lepo, solnčno, i kopalnico ln vsem komfortom, v bližini glavne pošte oddam s 1. avgustom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 13168-21
Enosob. stanovanje
oddam i avgustom. Ogledati med 10 . in 12. ter 15. in 18. na B3eiweisovi cesti 9/U, levo. 13140-31
POZOR, GOSTILNIČARJI
IN RESTAVRATERJI!
Obiščite paviljon „H" na velesejma!
Tvrdka B. MARIJVKOV Iz Fruške gore, Sremski Karlovci,
je razstavila svoj lastni proizvod:
Bermet vino črnino iz Fruške gore
Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite ln pokusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe od B. MARINKO V, Sremski Karlovci, Fruška gora.
flajugodnejc kupite
(ioCeba
pisalne stroje „Remington", športne predmete ter radioaparate pri
(fyanjai frehnlk'
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 20.
vna
.sodna chajtta.
Dne 5. junija 1935 ob pol 9. uri dopoldne in v naslednjih dneh se vrši v Ljubljani, Kongresni trg 1-IL, javna dražba raznih predmetov, ki spadajo v konkurzno maso Frana Krapeža. Prodajajo se tile predmeti: Večja množina krožnikov, steklenic, sodov, namiznih prtov, ogledal, slik, lestencev, električnih tulp-servisov, kozarcev, salonskih kredenc, preprog, foteljev, stolov, kompletnih postelj, kavarniških in gostilniških miz, pletenih balonov, konj, kočij, vozov, razno drugo pohištvo, gostilniške in kavarniške potrebščine itd.
K dražbi se bo začelo pozivati pol ure pred zgoraj navedenim časom, med tem se pa predmeti lahko ogledajo. 5236
Petsobno stanovanje
komfortno — s telefonom, oddam s 1. julijem v Šiški — Vodnikova c-esta št. 17 13126-21
Dvosob. stanovanje
s parketom in elektriko, oddam na Glincah, c. X št. Id. (ob Gradaščici).
13132-31
Dvosob. stanovanje
v eentru mesta takoj oddam. Pojasnila daje K. Sosa, Mestni trg 18/19.
13160-31
Dija\ike sobe
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za iifro aii dajanje naslova 5 Din. Najmanjil znesek 17 Din.
Dijakinje
sprejmem v tračno stanovanje z dobro hrano — v sredini mesta. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 13178-22
bftTtTPE}
Beseda I Dia, davek 2 D: , za iifro aii dajanje oaslova S Dia. Najmanjši znesek 17 Dio.
S 1. julijem oddam
par sto korakov od Zvezde veliko, čisto, svetlo, mirno
opremljeno sobo
s posebnim vhodom; event. tudi z 2 posteljama. Naslov v vseii poslovalnicah »Jutra«,	3144-23
Sobo v vili
lepo opremljeno, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
13141 -as
Mirno in čisto sobo
z no oskrbo, perilom itd. ugodno oddam dvema ali eni osebi. Naslov v voeh poslovalnicah »Jutra«.
13085-28
Lepo, solnčno sobo
oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«
13158-23
2 sobi
prazno in opremljeno, oddam v Židovski stezi 6/II (ob Judovski ulici).
13169-33
Beseda 2 Dia, davek 2 Din za iifro ali dajanje oaslova J Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Leto viš carjem
oddam opremljene sobe s vso oskrbo po 90 Din dnevno. Vodovod, elektrika ln radio v hiši. IL Zupančič. Božtanj ob SavL 12748-38
___
Beseda SO para, davek 2 Dia, n iifro ali dajanje oaslova 3 Dia. Najmanjil znesek 12 Dia
Prazno sobo
s posebnim vhodom, event. s souporabo kopalnice, za julij išče uradnica. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalna«.
13198-33/a
Sobo s štedilnikom
iščem za boljšo gospo s hčerko, ki šiva za proti-usluge po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	13136-3&a
Sobo
s posebnim vhodom, iščem s 16. junijem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Navedba cene«.
13146-23/»
Zakonski par
brez otrok, išče za dobo od enega meseca, počenži od 18. junija t. 1.
sobo z 2 posteljama
in separatnim vhodom, v sredini mesta. Ponudbe z navedbo cene poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Split«. 13130-23'a
Sobo
t postrežbo, jutranje sonce, snažno, poceni išče soliden gospod. — Ponudbe brez cene nepotrebne — pod »Danes« na oglasni oddelek »Jutra«. 13153-23/»
Beseda 9 Dia, davek S Dio
za iifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjil znesek 20 Din.
Vdova
i lastnim domom in mesečnimi dohodki, želi spoznati boljšega, solidnega, od 48—55 let starega gospoda Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod iifro »Dober prijatelj«.	13158-35
Gospo ali gospodično
staro 40—50 let, s 100.000 Din, iščem v svrho ženitve Kapital osiguran na I. mesto. — Anončni zavod Sax. Maribor, pod šifro »Srečna bodočnost«.	13124-23
Glasbila,
Beseda 1 Din, tfavek 2 Dio. za iifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmarjii znesek 17 Din.
Pozor!
Tvrdka Ivan Kacin, ■— Domžale, je razstavila svoje Izdelke
pianine in
harmonije
na GoepoBvetskl cesti 12 (dvorlSče).	12947-26
Beseda 1 Dio, davek 2 Din, za iifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjil znesek 17 Dio.
Lovski pes
Zamenjal bi svojo 4 leta staro brako, izvrstno go-njačico, za mladiča nemških kTatkodlakarjev t rodovnikom. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lovec«.	13127-27
Obrt
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za iifro ali dajanje oasiovs 5 Din. Najmanjil znesek 17 Din.
Entel-ažur-plise
Izvrši ekspresno Matek k Mikeš, Ljubljana — poleg hotela Štrukelj.	90-30
Informacije
Preklic
Podpisana preklicujem v*e kar sem govorila čez gosp. Šerbeca Adolfa, joonter ia v mestni elektrarni v Celju, ker je izmišljeno in neresnično, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Anica Uršič.
13164-31
Izgubljeno
Beseda 50 para, davek 2 Din, za iifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 12 Din.
Dovoljenje
za zaposlen je
glaseče s« na ime Brajnik Emil, sem izgubil. Pošten najditelj se naproša., da ga odda pri upravi policije v Ljubljani.	13166-28
Razno
Beseda 1 Din, davek 2 Din, u iifro ali dajanj, aastova
5 Din- Najmanjši znesek H Oin.
P L I S E
največja moda. Prvovrstne stroje za pllsi-ranje, večje in manjše dobavlja specijalna trgovina strojev za entlanje, ažuriranje, gumbe in šivanje
A. Guttmann
Zagreb, Ma rtiče va 4 4492
(a/
KART0LEUM
najjefbinija zastirka za. slabi pod
STANOVANJSKE POTREBŠČINE VELESEJEM PAVILJON »E«
W
VEKA« MARIBOR
5119
Toplo vodo daje zastonj
„R E M O N"
patent 10227-8.
Oglejte si izložbo na Velesejmu, paviljon E — 540 — Podržaj.	5243
Interesantno brošuro o uspešnem zdravljenju žolčnih kamnov ta žolčnih bolezni pošlje brezplačno Gl. zastopstvo za Salvat-čaj lekarna Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. 43
1
Mestni pogrebni zavod ObCina Ljuoijaua
Po težki In dolgotrajni bolezni nama je umrl danes dobri stric, gospod
Hugon Praunseis
Pogreb bo v četrtek, dne 6. junija 1935 ob 17. uri popoldne iz Slomškove ulice štev. 5-IL
V Ljubljani, dne 4. junija 1935.	5244
Dr. Brandstetter in Marija por. Pogačnik.
Urojuje Davorin Ravljen. — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adoll Ribnika*. — Za Narodno tiskarno d. d. kot Uakarnarja Franc Jezeršek, — Za tnaeratnl det je odgovoren Alojz Novak. — .Val « LJubUanL