Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meieCno 20 Din polleino 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo meveCno 33 Din nedeHska izdala celole no v Jugo-slavili ЧО Din, m Inozemstvo IOO D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp petll-vrsla mali oglasi Г-! 50 ln 2 D. veCII oglasi nad mm vitln« po Din 2-30. velim po 3 In 4 Din. r uredniškem delu vrstica po IO IVln □ Pri veCicm o naročilu popual Izide ob 4 rlulral гогеп pondeljrio ln dneva po proznlhu (/nriniiiuo /e v Kopitarjevi ulici «1. 6 III Rokopisi se ne vrata/o. netranklrana plama se ne »irelemafo V redni Al va Melon it. 20S0. upravnlttva II. 2328 Strašen udarec ž Gorica, 19. jan. (Tel. »Slov.«) Z od'okom od 14. januarja 1928 je goriški prefekt razpustil upravni odbor Zadružne zveze v Gorici in imenoval izrednega komisarja dr. Likurga Pe-trella, ravnatelja mestne hranilnice v Parmi. V Zadružni zvezi v Gorici je bilo včlanjenih okoli 170 zadrug, med njimi 70 rajfnjzenovk, ostale pa so bile produktivne zadruge, po večini mlekarske in vinarske. Zadružna zveza v Gorici je predstavljala glavni steber slovenskega kmetskega gospodarstva na Goriškem. Pred enim letom je po nalogu notranjega ministra izvršila v Zadružni zvezi revizijo posebna komisija, ki je našla poslovanje zveze v redu. Kljub temu, da se je brezhibno poslovanje Zadružne zveze v Gorici potrdilo oo uradni fašistovski komisiji, je sedaj goriški preiekt upravni odbor razpustil in odvzel zvezi možnost samostojnega kretanja in od-ločevanja ter jo vključil v uradni fašistovski režim. * Zadružništvo je med Slovenci, naj bivajo že kjerkoli, tako vkoreninjeno, da se smatra tako rekoč za sestavni del našega narodnega mišljenja in čuvstvovanja. Vse sile, ki so hotele našemu narodu škodovati, so se še do sedaj zaganjale v to našo narodno ustanovo, fašizem v ftaliji je raznarodovalno delo vršil postopoma in premišljeno. Za šolami so padle prosvetne organizacije, za njimi dijaške in športne; za temi je bilo zatrto sploh vsako prosvetno delo. A narod je treba gospodarsko uničiti! Slovenski človek na Primorskem je že itak bil dober samo pri plačevanju davkov, odrinjen pa povsod, kjer je šlo za kruh, zaslužek. Ni dobil koncesij, ne državnih služb in posledice so bile strašne: Trumoma se je začelo izseljevanje! A da se mu razbije zadnja gospodarska skupna moč, zadružništvo, ki je tem potrebnejše, čim revnejše je ljudstvo, se je fašizem spravil na slovensko zadružno organizacijo. Za Istro in Trstom prihaja sedaj največja zadružna organizacija na Primorskem — Zadružna zveza v Gorici! Upravni odbor je razpuščen, na njegovo mesto je imenovan komisar, zadružništvo naj preide v fašistovske roke in postane uradno — fašistovsko-italijansko! Brez dvoma je to dejanje tako, ki presega vse meje občevanja z drugim narodom in ki bo odjeknilo kot še nobeno po vsej uradni in neuradni Jugoslaviji. Dejanje, ki bo moralo najti odmeva pa tudi po ostali Fvropi, pri vseh tistih, ki imajo še vsaj količkaj spoštovanja do navadnih, najprimitivnejših narodnostnih pravic — pravice do preprostega, golega življenja. Uprava /e vKopllarlevI ul. 41.6 » Ceh o val račun: C/uM/ала tlev. I0.63O In 10.349 ша Inseraie, Saralevoš 1.7363, Zagreb U. 19.OH, Prana in Dunal ti. 24.797 Držaua prosliaolia roistuo kraifcuiča n Corriere deMa sera nam orHizute «« se ž Rim, 19. jan. (Tel. »Slov.«) »Corrierre della Sera« objavlja članek: »Včerajšnja in današnja Jugoslavija« izpod peresa bclgrajskega dopisnika Gina Berrija. Članek je pisan v zelo jasnem in skoro simnatičnem tonu. Ćlankar popisuje boj med Radičem in Pašičem in ugotavlja, da po priznanju monarhije po Radiču ni mogoče več govoriti o separatizmu. Notranjepolitično življenje ni več tako burno. Že nekaj časa se razvija razmeroma nenavadno mirno. Iz tega se da sklenati — ker je v Jugoslaviji zunanja politika v direktni zvezi z notranjo — da se zunanja politika razvija v veliko utrodnejših razmerah kot v preteklosti. Jugoslavija ima silno aktivno in komplicirano zunanjo politiko, ki jo narekujeio njeni odnnšaji s številmmi sosedi. Neki politik je psihološko obrazložil člankarju vprašanje ratifikacije nethinskih konvencij. To vprašanje je le vprašanje parlamentarne taktike posameznih strank. Vsebina nettunskih konvencij ne igra velike vloge. Iz notranje političnih ozirov se nobena stranka ne upa nreHlacati ratifikacije. Treba jc potrpljenja, zaključuje član-kar. To načelo, že obrabljeno in nekomplici-rano. je dobro za vse čase. Glavni fašistovski organ pa hnj«ka dalje ž Rim, 19. jan. (Tel. »Slov.«) »Popolo dltalia« se bavi z vprašanjem bolgarske armade. V zvezi s predlogom francoske diplomacije naj Društvo narodov ugotovi, ali je stanje bolgarske armade v skladu z mirovnimi pogodbami. List se pridružuje angleškemu tisku ir, jc mnenja, da iz tega ne bo nič, kajti ta predlog bi k večjemu lahko otvoril debato o močnem oboroževanju male antante in pred vsem mibtarističnc in imperialistične Jugoslavije. Italijanska javnost ne bo trpela, da sc premagana, razorožena in okrnjena Bolgarska fe nnda'je muči. Velesile sc ne bodo dale za-vleči od sovraštva kake majhne balkanske države, ki bi zadušila sosedne premagane«. Veselo so odmevali včeraj topovski streli v srcih našega naroda in veselo so zaplapolalc v odziv zastave z naših domov: kraljevi hiši Karagjorgjevičev se je narodil drugi sin. Novorojeni princ je drugo dete kralja Aleksandra in kraljice Marije. Prvi sin: prestolonaslednik Peter se je rodil dne 6. septembra 1923 v Belgradu. Ustava določa (čl. 56), > da nasledujejo prestol moški potomci kralja Aleksandra iz zakonitega zakona po vrsti prvorojenstva. — Prestolonasledstvo jc torej' tečno urejeno. Materi kraljici in novorojenemu princu želimo zdravje in božji blagoslov! r Belgrad, 19. jan. (Brz. »Slov «) O rojstvu princa so zdravniki Nj. V. kraljice izdali sledeče uradno obvestilo: »Nj. V. kraljica Marija je danes, 19. januarja 1928, ob I. uri 6 minut porodila živo moško dete. Porod je bil normalen. Kraljevska mati in dete sta zdrava. Dr. L. Koen s. r., dr. L. Zdravkovič s. r.« Za časa rojstva so se nahajali poleg kraljice samo njena mati Marija in zdravniki. Takoj je bil pozvan v dvor pravoslavni svečenik Miča Popovič. Po srbskem pravoslavnem običaju se je dalo malemu princu začasno ime Andreja, ki je obenem hišni patron kraljevskega doma. Kralj je z rodbino pričakoval veselega dogodka v dvorani. Ćim je zanj zvedel, so prisotni čestitali visokemu roditelju. Velika je bila radost kraljeviča Petra, ko je davi zvedel, da je dobil bratca. Ob pol 3 zjutraj so pričeli v Beltrradu topovi oznanjati radostni dogodek. Padel je 101 strel. Na ta način je prestolica zvedela za vest, ki jo je sprejela z ogromnim navdušenjem. Takoj se je odredilo, da sc v garni-zijah in garnizijskih mestih izstreli 101 strel. Po poročilih je bilo povsod v državi navdušenje toplo in spontano. Ob rojstvu je bil predsednik vlade Vukiče-vič poklican v dvor, ravno tako tudi pravosodni minister dr. Subotič in predsednik skupščine Peric. O rojstvu mladega princa so sestavili protokol, ki se glasi: »Podpisane nas je Nj. V. kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev Aleksander I. pozval, da prisostvujemo porodu kraljice Marije. Danes, 19. januar, &ШО se scsiaii v kraljevskem Uvoru ob 1. Za potrditev tega se je sestavil in podpisal akt v kraljevem dvoru. Belgrad, 19. januarja 1928. Perič, Vukičevič, Subotič, s. r.« Takoj zjutraj se je pričelo v dvoru čestitanje. V maršalatu dvora je bila knjiga za vpisovanje, ki je trajalo ves dan. Prvi se je vpisal v knjigo angleški poslanik Kennard, za njim romunski Emandi. Kralj je o srečnem dogodku takoj obvestil prinčevega botra, princa od Yorka. V knjigo za čestitanje so se nadalje med prvimi vpisali predsednik vlade Vnkičevič, general Hadžič, minister dr. Gosar in ostali ministri, dr Korošec, ostali politiki in diplomatski zbor. Zunanje ministrstvo jc izdalo brzojavno obvestilo vsem poslaništvom in konzulatom v tujini o rojstvu princa Andreja. Kralj bo v kratkem poslal vsem državnim poglavarjem pismo, v katerem jih bo obvestil o rojstvu drugega kraljevega sina. To je običajno obvestilo med državnimi glavarji. Ze danes je kralj spre-jel tople čestitke od predsedništva ČSR, kraljevskega namestništva romunskega, od francoskega predsednika in od drugod. Belgrad je ves v zastavah. Okrog dvora se zbira velika množica prebivalstva, ki živahno manifestira kraljevi rodbini. Popoldne sta zdravnika izdala sledeč ko munike: »Stanje Nj. V. kraljice Marije je zelo dobro. Temperatura je normalna. Mali kralje vič tehta 4 kg. Belgrad, 19. januarja 1928. — Koen, Zdravkovič, s. r.« Tekom dopoldneva so se v vseh cerkvah vršile svečane službe božje, katerim so prisostvovali zastopniki raznih ustanov in številnih poslaništev. V belgrajski katol. cerkvi je opravil svečano službo božjo župnik Wagner. Popoldne je izšla posebna izdaja »Službenih novin«, ki je objavila kratek proglas o radostnem dogodku v kraljevi rodbini. Žerjavu se zdi njegov usodni pravilnik idealen Proračun poštnega ministrstva sprejet — Ekspoze ministrstva za šume in rude — Revizija pogodb — Minister napoveduje zakon o komercijalizaciji rudnikov — Žerjav centralist se v opoziciji zavzema za rudnike, ki naj jih prevzame oblast. Prizna, da je njegov pravilnik napačen, a se mu le zdi idealen r Belgrad, 19. jan. (Brz. »Slov.«) Danes dopoldne je finančni odbor nadaljeval razpravo o proračunu poštnega ministrstva. Radiče-vec Krajač, bivši trgovinski minister, je obširno kritiziral proračun in izjavil, da bo glasoval proti. Zahteval je, da imajo Hrvati v tem resoru vsaj 30% vsega uradništva. Nadalje je dejal, da sedanja vlada, posebno pa poštno ministrstvo, ne skrbita dovolj za stro-kovne sposobnosti svojega osobja in da se Hrvati zapostavljajo. — Demokrat Andra Radovič je ministra opozoril na poštne, telefonske in brzojavne razmere v Črni gori. Navedel je podroben program, ki ga bi bilo treba izvesti. Radikal Ceda Mihajlović je ministra opozoril na slab promet v službi linearnih pošt in telefonov v Dalmaciji, posebno na otokih. — Govornikom je odgovarjal poštni minister Kočić, nakar je večina proračun sprejela. Minister za gozdarstvo Miovič je takoj nato podal obširen ekspoze o proračunu svojega ministrstva. Najprej je ugotovil, da gre največji del izdatkov tega ministrstva za osebne izdatke, ki se ne morejo zmanjšati, ker bi pomenilo tako varčevanje zmanjšanje dohodkov, kar bi bilo proti državnim interesom. Po čl. 25. finančnega zakona ie določena eksploa-tacija po družbah z dolgoletnimi pogodbami. Po Miovičevem mišljenju ne bi mogel noben minister iti preko tega člena. V javnosti so sc razširile vesti, da so sc izvršile zlorabe Cim sem zvedel za to, pravi minister, sem smatral za potrebno, da imenujem komisijo, ki bo pregledala vse dolgoletne pogodbe do danes. Ko bo komisija končala delo, bom skupščino o tem obvestil in storil rsc, da se ta afere rae- l čisti. Izjavlja, da nikakor ne bo ostal na pol pota, ampak da bo storil vse, da se državni interesi zaščitijo. Ako mu ne bo mogoče to storiti na drug način, se bo poslužil ustavnih odredb, da revidira pogodbe. Če bo potrebno, bo to tudi storil. V najkrajšem času bo predložil predlog o komercializaciji rudnikov. Nato se je pričela debata. Poslancc Tu-panjanin je navajal razne afere v Bosni. V komisijo, ki se je sestavila v ministrstvu, ne veruje, ker pozna nekatere ljudi. Na popoldanski seji je govoril dr. Šutej (radičevec), ki je govoril o nesorazmernosti dohodkov in izdatkov. Posebno velja to za prečanske kraje. Dohodki so veliki, država pa ima majhne izdatke. Govori o Zenici in Stein-beissovem podjetju, kjer se dela z gozdovi kot svinja z mehom. Navaja primere o tantiemah uradništvu — Radikal Mihajlović je govoril o nepravilni gozdarski politiki v južni Srbiji. Prosi ministra, da te nedostatke odpravi. — Radičevec Pasarič govori o pogozdovanju Krasa, zlasti v Dalmaciji, o favoriziranju tujcev na škodo domačinov, ki se neprestano mečejo na cesto, o gozdovih na Hrvatskem in o korupciji, ki se dogaja, in o zapostavljanju Hrvatov. — Dr. Žerjav (SDS) se strinja s pred-govorniki in govori o cksploataciji po Stein-j bcissovcm podjetju. Proračun je nerealen. Po ! njegovem mnenju so rudarska podjetja mnogo boljša od gozdarskih. Vprašuje ministra, ali j bodo po njegovi uredbi vsaj gotove funkcije državnih rudnikov prešle v delokrog oblasti, i ki bodo po njegovem mnenju dosti boljše ravnale s tem, kakor pa država. Govori o pravil-I niku o bratovekih skladnicah in pravi, da i« ta pravilnik idealen in da mu ni žal, da ga je izdal, da pa je v gotovem delu na podlagi podatkov, katere je dobil službeno, napačen. — Dalje je govoril o raznih aferah pri prodajanju gozdov in dajanju gozdov v najem. — Nato sc je seja prekinila. Prihodnja seja bo jutri 0.69 fin. zak. пб zahtevo dr. Gosarfa črtan Oprostitev novih hiš od davka v celi državi. r Belgrad, 19. jan. (Brz. »Slov.*) Ministrski svet je na današnji seji razpravljal o finančnem zakonu. Sklenil je, da se na zahtevo dr. Gosarja čl. 69. finančnega zakona, ki govori o tem, da je prepovedano prosto razpolaganje s posestvi v obmejnem pasu 50 km, črta iz finančnega zakona. Dalje so se sprejeli amandementi glede gledališč in amandementi, ki dajejo že lezniškemu ministru poobbstila za graditev železnic in več pooblastil ministru javnih del glede licitacije. Spremenil se je člen finančnega zakona, ki govori o oprostitvi novih hiš od državnih in samoupravnih doklad v smislu, da so nove hiše oproščene vseh državnih in samoupravnih doklad, ne samo v Belgradu, marve< tudi v vseh drugih krajih. Končno se je razpravljalo o budžetiranju samouprav in o potrditvi proračunov posameznih samouprav. Da-! Ije so se sprejele smernice, ki sc jih naj finančni i minister drži pri odobravanju proračunov samoupravnih teles. časnikarska mala antanta. Belgrad, 19. jan. (Tel. »Slov.« Danes se fc vršila v Belgradu glavna skupščina časnikarske Male antante. Za predsednika je bil izvoljen urednik »Politike« Andra Milosavljevič za tajnika urednik »Vremena«, Radoje Mar-kovič. Dosedanjemu predsedniku S m ode j n sc je izrekla topla zahvala za njegovo delovanje. Nadalje se je sklepalo o raznih važnih zadevah in se je sklenilo, da sc bo vršila 29 t. m. v Belgradu ponovna skupščina, na kateri se bodo izvolile ostale sekcije te organizacije, ki se je v poslednjem času udejstvovala v politiki zhti. žania treh dri&v Male antante. Priznati se mora: „VARTA" je resnično dober akumulator MALI OGLASI Vaaka drobna vrst ca fSO »In ali vaaka besedo SO par Na|iaan|il og'aa 3 aH S • In. »a>aal na. drvel vrnile ae račune|o vite. Za odgovor anam .o Na vpraian|a brc* znamke ne odnovarlamo J Eksportni akademik x večletno prakso, dober organizator, perfekt. knjigovodja in korespondent, išče zaposlenja po par ur na dan. Ugodno za manjše trgovce, katerim sc nc splača nastavljati cele moči. - Ponudbe pod »Samostojna moč« na upravo. Dekle z dežele 17 let, pošteno, gre za sobarico ali k otrokom; zna tudi nekaj šivati Nastop takoj ali pa pozneje. Naslov v upravi št. 333. Kapelnik IšČc mesta bodisi pri mestni ali kaki društveni godbi. Zmožen je tudi vaditi naraščaj. - Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod Stev. 340. PRODAJALKA Začctnica, izučena trgovine z mešanim blagom, želi službe za takoj ali pozneje. — Ponudbe je poslati na upravo ..Slovenca« pod It. 471. Pros/e s/i/žče Podpisani župni urad razpisuje službo ORGANTSTA IN CERKVEMIKA Nastop 1. marca 1928. — Župni urad Dobrova pri Ljubljani. 475 Vrtnar priden, zanesljiv, so za poldnevno delo sprejme v Ljubliani. — Ponudbe na upravo Slovenca pod 240. Krojaškega vajenca sprejmem takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 503. Пп|/|п poštena in UtRIC zdrava, se ta-koi sprejme k boljši družini. Znati mora dobro kuhati in razumeti vsa gospodinlska dela - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 490. Zlatarske delavce za bižuterijo, vdclavanje (Fasser), graveria za plitko rez (Flnchstich) delavca ze verižice, karabiner-je, dalje brusačico, i š če zlatarska delavnica Josip Hoftinger, Zagreb — Prilaz 29. 472 Stanovanje t sobe in kuhinje išče mirna stranka brez otrok za takoj ali s 1. februarjem. Plačam do 600 Din. Ponudbe pod šifro »dve osebi« štev. 477. Lepo sobo X sredini mesta, za eno ali dve osebi, z električno razsvetljavo, oddam s 1. febr. event. z vso oskrbo Naslov v upravi lista pod št. 483._ Šobo in kuhinjo tudi izven Ljubljane, išče mirna gospa z enim otrokom. - Naslov v upravi »Slovcnca« pod it. 491. Ргатпо sobo ali KUHINJO in SOBO iščem v sredini mesta Celi a za staro gospo do 1. februarja t. 1. — Ponudbe na Vali Jest, Celje, Cankarjeva c. 5/II. Leno naarado za stanovanje do*v oni, kateri mi do 1, II. t. 1. preskrbi čedno etanovanie v centrumu mesta s tremi sobami ali več, kabinetom, sobo za služkinjo, kopalnico ln priliklinnmi, ker sc moram 1. V že seliti Naslov pove oglasni oddelek »Slovenca« ali nai se pošljejo ponudbe pod šifro »Nagrada za stan< št. 399. Pleskarja in sobnemu slikarju se odda prostor za delavnico v večjem promet, kraju gorenjskega mesta. Naslov v upravi lista št. 439. »Zveza drž, nameščencev za Slovenijo« potrebuje za 1. febr. prazno prostor. svetlo sobo s posebnim vhodom, po možnosti sredi mesta. — Ponudbe na oglas, oddel. lista pod šifro: »Zveza«. Prvovrsten samostojen kroiač z večletno prakso, izurjen v moški in damski konfekciji, dobi stanovanje z delavnico v sredini mesta, v trgovski hiši. Pismene ponudbe na upravo 1'sla pod šifro »Krojač« št. 437. HIŠO ali VILO kupim v Ljubljani, dvo-ali večstanovanjsko, bli7u centra. - Ponudbe poslati na upravo Slovenca pod: ^Solidna stavba«. 492 Radi selitve se proda stanovanjska hiša stanovanje na razpolago. Pobrcžje, cesta na Brezje 8 — Maribor. 283 POSESTVO prodam zaradi starosti in osamljenosti, iz proste volje. Posestvo jc ob glavni cesti in obstoji iz 16 m dolge in 9 rn široke hiše (2 sobe s kuhinjo in prodaialna s koncesijo), klet, hlev za 6 glav živine, pod, njive, travniki in 4% orala gozda. Kdor si želi posestvo ogledati. naj riše na naslov: Fra-c Morela, Trbovlje 2, h. št 22. 435 taa mota Din 5-ftoruzni zdrob ,, 3'5f Prvovrstni izdelki od 25 kg oaore pošilta PAVEL SEDE], 3aucpniH imew mlin — Go>en sko. Polenovka namočena, najboljša, sc dobi pri I. Buzzolini, L.in-garjeva ulica. 251 Pletil stroj št 8 40 cm, dobro ohranjen, sc proda. - Naslov v upravi »Slovcnca« pod it. 441. PERJE kokošje, purje. gosje in račje po najnižji ceni in vsaki množini dobavlja tvrdka E. U C J D A. Cakovec Me.ijfmurie. Najlepša drva Ćebln, Ufoltova ul. 1/2 KaSo. lešprenj, ajdovo moko veduo svežo odrta n n» debel veleiritovinii A. VOLK LJUBLJANA I >tesi pvii restn te v '>. Avto, Limusine dobro ohranjen, za 6 oseb, takoj naprodaj. Vpražnnja na naslov: Cron, Amb o-žev trg 3/IL 496 Suhe hrastove in voviovc plohe in škarelc 13 in 15 mm proda Gašper Šturm, Selen nad Skoljo Loko. 470 Družba »Ilirija« Premog - drva - koks - oglje Dunalska cesta 46. poleg Iv Zakotnika Tel 2820 Slavimo podjetje OCCETTO & drugovi družba z o. z Maribor KoroftiVvu nt Dt. (J. Piccoli, lekarnar « Ljubljani priporoča pri /.aprtju in ilrug'h težkočah želodca svojo preizkušeno Žeiodfro tinkturo. VSAK PETEK namočena polenovka pri »BOBENČKU«, Sv. Petra cesta 15. Toči se prvovrstni beli in ru-deči Bizeljec ter dolenjska črnina 9763 V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni, dobri soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod Franc Sever hišni posestnik in mesarski mojster v torek dne 17. januarja po dolgi, mučni bolezni, v 61. letu starosti, boguvdano preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek dne 19. januarja t. 1. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Trnovska ulica 2, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 18. januarja 1928. Brez posebnega obvestila. Globoko žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Tužuim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest. da je naš dobri oče, oziroma soprog, stari oče in stric, gospod Ivan Robežnik gostilničar, trgovec ln posestnik na Viču danes ob pol 3. uri zjutraj, po dolgi iu mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 63. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Zemeljs 0- 18000 12% 108. preko 18000 15% Davek od sfu£a!nega dohodka (Davek na tanlijeme, nagrade, provizije itd.) Medtem, ko davek na plače velja za fiksne mesečne oziroma tedenske plače, se ta davek uvaja na slučajnostne dohodke, ki so običajni v veliki industriji in finančnem svetu. Bančni in industrijski ravnatelji, upravni svetniki, bodo od teh dohodkov morali plačevati še ta-le davek v naslednji progresiji: Na dohodke do 5000 Din 3%, od 5000 do 10.000 Din 4%, od 15.000 Din 5%, od 25.000 dinarjev 6%, od 50 000 Din 7%, od 75.000 Din 8%, od 100 000 Din 9%, od 125.000 Din 10%, od 150.000 Din 11%, nad 150.000 Din 12%. Pri tem davku nam je samo to omeniti, da je izdatno prenizko odmerjen, posebno v zgornjih stopnjah. ta To je v glavnih potezah vsebina novega davčnega zakona. Kakor smo že rekli, bo zemljiški davek z dopolnilnim davkom vred znašal 600 milij nov Din, sam dopolnilni davek pa se preračunava na okroglo 50 milijonov dinarjev. Osnovni hišni davek je proračunjen na 160 milijonov Din, osnovni davek na rente na 20 milijonov Din, osnovna pridobnina 350 milijonov Din, osnovni davek od čistega dobička družb 40 milijonov Din, osnovni davek na plače in tantijeme 90 milijonov dinarjev. Dopolnilni davek se je v progresiji uvedel šele potem, ko je padla dohodnina, katera je bila po novi ureditvi v celi državi preračunana na okroglo 200 milijonov Din. Da se pokrije ta primanjkljaj 200 milijonov Din, ki je nasial z izpadom dohodnine, se je sklenil k vsem gornjim davkom dopolnilni davek, ki ima po proračunu vreči 200 milijonov Din. Ker je SDSarsko časopisje toliko vpilo, kako velikanski novi davki se bodo uvedli po zaslugi :>klero-radikalne« vlade, bo sedaj vsak čitalelj lahko izračunal na podlagi podatkov, ki smo mu jih v tem sestavl-u podali, ali je to vpitje »Julrovskega« časopisja resno an ne. Zastopniki SLS v vladi in v davčnem odboru so vse storili, da se davčni zakon v interesu slovenskega ljudstva in njegovega gospodar-slva čim bolj izboljša. Niso dosegli vsega, p;ič pa so dosegli povsod bistveno zmanjšanje davčnih bremen, čeprav jim je opozicija pri vsaki priliki metala polena pod noge Š svojim hujskanjem in vpitjem proti novim dov. kom so hoteli SDSarji in radičevci srbijansko javnost očividno vznemiriti ler tam pripraviti4 odpor proli novemu davčnemu zakonu. To bi se jim bilo skoro posrečilo. Vendar upamo da ne bodo uspeli, kajti tekom lega meseca utegne ta davčni zakon hiti sklenjen S tem pa bo odpravljena krivica, katera se je v gospodarskem oziru vršila skozi deset let. Priznamo, da ta načrt ni idealen, loda princip enakopravnosti v davčnih zadevah je z njim prodrl. In lo je uspeh, pri katerem ie odločujoče sodelovala SLS. Komunike demokratske stranke O čem so se razgovarjali Davidovič, Pribičevič in Jovanovič — Davidovič ostane pri prvem pismu seljaeko-demokratski koaliciji in zemljoradnikom — Ostane torej vse pri starem r Belgrad, 19. jan. (Tel. »Slov.«) Tajništvo demokratskega kluba je ob obisku Pribičeviča in Jovanoviča pri Davidoviču izdalo sledeče obvestilo; »Ob menjavi misli med Pribičevičem, Jovanovičem in Davidovičem se je ugotovilo, da je kongres DS v svoji zahtevi za zboljšanje položaja naglasil v glavnem tisto, o čemer so se zastopniki samostojno demokratske koalicije in zemljoradniškega kluba že preje sporazumeli s šefom DS, ko se je govorilo o podlagi za koncentracijo. Te zahteve vsebujejo v prvi vrsti gospodarske reforme: nujno pomoč krajem brez kruha in brez zaslužka, ravno tako neodložljivo pomoč kmetijstvu, ki je v krizi, zmanjšanje in izenačenje bremen, kreditiranje kmetijstva s hipotekami in kratkoročnimi zadružnimi krediti, praktičen pouk ljudstva o kmetijstvu, varčevanje z revizijo prevelikega uradniškega kadra in revizijo uradniškega zakona, pri uredništvu naj se izvede depolitizacija in revizija predloženega proračuna v gornje svrhe. Ker je kongres DS naročil Davidoviču, da v tej smeri dela, je Davidovič pričel razgo-' vore z zastopniki posameznih skupin. Prvič se je razgovarjal s tistimi, ki so že pred tem dali iniciativo v tej smeri in s katerimi je že prišlo do popolnega sporazuma v glavnih črtah. Raz-govarjal se bo tudi z zastopniki ostalih aku- Madiarska naj ostane zopet nekaznovana? v Pariz, 19. jan. (Tel. »Slov.«) V »Echo de Pariš« napoveduje Pertinaux, da proti Mad-jarski ni pričakovati nobene kontrole Društva narodov radi tajnega oboroževanja, ker postopek invesiigacije Društva narodov še ni dogotovljen, kakor tudi iz političnih razlogov: Nemčija bi namreč odklonila preiskavo, ker ne želi nobenega precedenta, Anglija, ker ne mara ogrožati svojih madjarskih interesov, in Italija, ker bi sama utegnila biti zapletena v afero. Vprašanje pa |e, ali se bo dala mala antanta s tem nstrahovati. Mala antanta bo le vložila noto r Ženeva, 19. jan. (Tel. »Slov.«) Naš delegat pri Društvu narodov Konstatin Fotič in češkoslovaški delegat Veverka sta obiskala glavnega tajnika D. N. Drymonda in ga obvestila o slučaju tihotapstva orožja na Madjar-sko, Crez tri dni bodo države male antante poslale to noto, ki se je danes osebno izročila glavnemu tajniku, tudi Svetu Društva narodov, in predložile memorandum, v katerem se bo obrazložil zgodovinski razvoj te madjarske afere. Mad'arsk« uradniki ntmaio sreče v Praga, 19. jan. (Tel. »Slov «) češkoslo-vaško-madjarsko razsodišče v Haagu se je v procesu bivših madjarskih uradnikov na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, ki so pc prevratu odrekli Češkoslovaški prisego zvestobe in tožili za odškodnino za neizplačane prejemke vsai do dneva veljavnosti trianonske pogodbe, izreklo za nepristojno, ker javnopravne zahteve državnih nameščencev ne spadajo pod določila mirovne pogodbe glede varstva privat-uega imetja. Ta razsodba je prejudicijelna za okoli 700 enakih tožb. 24. januarja pričakujejo v Rimu Titulesca. v Rim, 19. jan. (Tel. »Slov.«) Romunski zu-ninji minister se pričakuje v Rimu dne 24. januarja. Podanik Beaumarchait nastopil v Rim, 19. jan. (Tel. »Slov.«) Novi francoski poslanik v Rimu De Beaumarchais je šel včeraj zvečer v palačo Chigi, da napravi Mus-solinifu svoj nastopni obisk. Te dni pa bo šel na Kvirinal, da predioži italijanskemu kralju svoja poverilna pisrna. Beaumarchais — dobrodošel. Rim, 19. januarja. (Tel. »Slov.«) »Giornale cfltalia- komentira prihod novega francoskega poslanika Beaumarchaisa in pravi, da če ima poslanik dobro voljo in dovolj razumevanja za Italijanske potrebe, bo v Rimu gotovo prisrčno pozdravljen. V tem slučaju bo imel pomoč Italije na svoji strani. Italijane obtožujejo tudi Ansleti London, 19. jan. (Tel. »Slov.«) »Manche-sier Guardian« je prinesel več člankov o postopanju z narodnimi manjšinami v Italiji in prihaja do zaključka, da tli v teh grozovitih italijanskih odredbah za zatiranje drugih narodov kal nov vojne. Prijateljska pogodba med Španijo in Francijo podpisana. v Pariz, 19. jan. (Tel. »Slov.«) Briand in španski poslanik Quinones de Leon sta danes podpisala prijateljsko in razsodiščno pogodbo med Španijo in Francijo. Pogodba urejuje obenem tudi pravni položaj obojestranskih državljanov pred sodišči. pin. Davidovič je povzel iniciativo po svojem čutu dolžnosti nasproti državi brez katerekoli strankarske ali osebno-taktične misli in pre-tenzije, kakor hoče to gotov del strankarskega časopisja orisati. Gre za široko koncentracijo, ki bo morala biti na višini svoje naloge, Ali bo v ta široki okvir samostojno demokratska koalicija stopila z demokratsko stranko kot ena strankarska celota ali kot nekaka tesnejša zajednica, to je odvisno od tega, v kolikor se bo na obeh straneh pokazalo soglasje za ta veliki cilj, za katerega se Davidovič tudi danes neomajno zavzema, zvest liniji, ki jo je obeležil s svojim prvim pismom zastopnikom sel jačk o-demokratske koalicije in z e ml jor adni š'k em u klubu: Stjepanu Radiću, Pri'bičeviču in Joči Jovanoviču.« Komunike sani je dovolj jasen in ne potrebuje nobenih komentarjev. Prihodnja seja skupščine 24. t. m. r Belgrad, 19. jan. (Brz. »Slov.«) Predsednik narodne skupščine je sklical sejo narodne skupščine za 24. t. m. Na dnevnem redu je določitev dnevnega reda prihodnje seje. V kolikor smo obveščeni, pride na dnevni red zakon o izenačenju davkov, o katerem bo radikalni klub popreje razpravljal. &ojevanie s plin! naj se prepove v Bruselj, 19. jan. (Tel. »Slov.«) Danes je bila po večdnevni razpravi končana konferenca strokovnjakov o varstvu civilnega prebivalstva proti plinski vojni. Konferenco je sklicalo ženevsko mednarodno društvo rdečega križa. Sprejetih je bilo več resolucij, ki se bodo predložile 13. mednarodni haaški konferenci meseca oktobra. Dasi so civilni strokovnjaki bili edini v tem, da je najučinkovitejše varstvo civilnega prebivalstva v tesm, da se vojna s plini in vojna sploh prepreči, so se vendar zelo resno proučevale možnosti zavarovanja proti plinski vojni, morda zato, da se dokaže, da bi bilo vsako varstvo zelo drago in da po večini sploh ni nobenega učinkovitega varstva proti njej. Ta misel je izražena tudi v resolucijah, da se mora delovati na to, da se po mednarodnem pravu prepove vojna s plini. Najdalekosežnejša je bila zahteva nemškega delegata, da se mora pripravljanje in vršitev plinske vojne kot splošen zločin kaznovati po kazenskem pravu. Dr. Gess'er je že dobil naslednika v Berlin, 19. jan. (Tel. »Slov.«) Državni predsednik Hindenburg je namesto odstopiv-šega dr. Gesslerja imenoval za državnega brambnega ministra generala Viljema G r б -nerja. General Groner je bil rojen 1867 v Ludvvigsburgu kot sin vojaškega uradnika ter se je tudi sam posvetil vojaškemu stanu. V letu 1912 je prišel v veliki generalni štab kot šef železniškega oddelka. Ob izbruhu vojne je bil šef uprave poljskih železnic, kjer se je zelo izkazal in hitro napredoval. Leta 1916 je kot generalni major prevzel poleg dosedanjega posla še vojni prehranbeni urad. Dalje je na novo organiziral železniško službo v Ukrajini. Oktobra 1918 je postal naslednik I.udendorffa in imel težko nalogo voditi umik nemške vojske po premirju. Po vojni je bil do 1. 1923 večkrat prometni minister v republikanskih kabinetih. Dve In pol mmarde mark reoarecii v tem letu v Berlin, 19. jan. (Tel. »Slov«.) Nemški državni zbor se je danes prvič sestal po Božiču. Državni finančni minister dr. Kohler je predložil državni proračun za 1928, ki je prvi z normalno obremenitvijo Dawesovega načrta. Proračun znaša okroglo 9 in pol milijarde dohodkov in izdatkov. Reparacijske obveznosti novega leta znašajo 2 in pol milijarde. Ogromen komunistični proces v Rlgi v Riga, 19. jan. (Tel. »Slov.«) V Rigi se je začel danes velik komunistični proces proti 129 obtožencem, večinoma mladoletnim osebam in več ženskam radi ogrožanja državne varnosti in udeležbe pri ilegalnih organizacijah. Razprava bo trajala 6 dni. Neposredno pred razpravo je policija doznala, da nameravajo s silo oprostiti obtožence, celo s pomočjo strojnih pušk, radi česar je sodišče sodno dvorano zaprlo in jo z močnimi varnostnimi odredbami zavarovalo. — Pesnik Istrati na svobodi v Atene, 19. jan. (Tel »Slov.«) Včeraj je bii pesnik Istrati izpuščen na svobodo. On taji, da bi pripadal komunistični stranki in dobival iz Moskve denar, priznava pa se za marksista. Szeredy nalslovesnejše sprejet v Budimpešta, 19. jan. (Tel. »Slov.«) Novi madjarski priinas Justinijan Szeredy je bil danes slovesno sprejet, ko se je pripeljal na ma-djarska tla. Obmejna postaja v Veliki Kaniži je bila vsa okrašena s cvetlicami, girlandami in zastavami. Že takoj po polnoči so se zbirale pred kolodvorom velike množice raznih depu-tacij, društev, vojaštva, gozdovnikov itd. Tudi lokomotiva, ki je vozila vlak od obmejne postaje, je bila vsa okrašena s smrečjem in cvetlicami in z apostolskim križem, spletenih iz belih rož. V čakalnici je primas sprejel prve čestitke. Najprvo ga je pozdravil nadvojvoda Josip Franc, primas pa je v svojem odgovoru opozarjal na pomen madjarsko-italijanskega prijateljstva in na neokrnjeno državo krone sv. Štefana, pri tem pa poudarjal, da je prijatelj tnirn in pravičnosti. Tudi v Budimpešti je bil je bil oficijelen sprejem, vlak pa tam ni ostal dolgo časa, temveč je primas takoj nadaljeval pot v Ostrogon. Vse postaje so bile okrašene, ljudske množice pa so povsod klečale, dokler se vlak ni odpeljal. Ludvik XVI ima še živega potomca ? v Pariz, 19. jan. (Tel. »Slov.«) V procesu princa Parma-Bourbon proti francoski državi radi izročitve zaplenjenega gradu Chambord se je včeraj zglasil princ Louis Bourbonski, ki je protestiral proti zahtevkom princa Parma-Bourbon, ker ima samo on kot, pravni dedič po Ludviku XVI. pravico do kronskega premoženja Chambord. On trdi, da more dokazati po tajnih arhivih, ki so bili otvorjeni vsled revolucije v Avstriji in Nemčiji, da je vnuk nekega Naun-dorffa, ki je direktni potomec Ludvika XVI. — Zgodovinsko se je doslej verovalo, da je bi! Ludvik XVI. iz ječe v Tcmplu oddan v uk nekemu čevljarju in da je zgodaj umrl na jetiki, dočim Naundorff trdi, da je iz ječe ušel in postal njegov oče. Louis Bourbonski trdi, da to lahko dokaže sodišču. Grki ne mara»o davkov v Atene, 19. jan. (Tel. »Slov.«) Na otokih Arhipelaga se kaže med prebivalstvom vedno večja opozicijska agitacija, ki se pripisuje rovarjenju bivšega diktatorja generala Panga-losa. Tako je na Kreti 500 kmetov sežgalo v vaseh zemljiške knjige in arhive finančnih oblasti, na Krfu pa niso hoteli plačati davkov. V obeh primerih pa gre baje samo za osamljene akcije. Tudi v Perziji davki niso priljubUeni v London, 19. jan. (Tel, »Slov.«) Reuter poroča iz Basre, da so se v distriktu Kasban v južnozapadni Perziji uprli kmetje radi dvojnega obdavčenja. Odpustili so perzijske uradnike in zasedli uradna poslopja. Vlada je poslala tja čete ter je bilo dosedaj v bojih ubitih 80 kmetov. Angleži bodo dali polie-deljst¥u kredite v London, 19. jan. (Tel. »Slov.«) Angleški kabinet se je včeraj pečal s predlogom o kreditni reformi za poljedelstvo, da se zboljša preskrba poljedelstva z denarnimi sredstvi. Pri tem pa baje ne gre za subvencije vlade, temveč za vladne garancije za kredite. Vsi glavni opoziciionalci v proenanstvu v Moskva, 19. jan. (Tel. »Slov.«) Kolikor se tiče odličnih članov opozicije, jc prognan-stvo sedaj izvršeno. Trockij je moral v Vjerni, Radek, Smirnov, Smilga in Satronov v sever-noruske in sibirske kraje, Sinovjev in Kame-nev v Tambov in Penso, kjer dobita sovjetske urade. Odloki so utemeljeni s tem, da so delali protisocijalno in da so bili v zvezi z inozemsko buržuazijo. Svarilna eksekucija v Carigradu v Carigrad, 18- ian. (Tel. »Slov.«) Davi so bili trije člani neke tolpe, ki je nameravala izvršili atentat na vlak Gazi, javno obešeni na mostu v Carigradu. Mnogo radovednežev je prisostvovalo eksekttciji, Enega izmed obsojencev so morali na vozu pripeljati na mo-rišče, ker je bil ranjen in ni mogel hoditi. Trupla obešencev so več minut trepetala in so jih pustili viseti več ur. Rablji so potem prodajali koščke vrvi kot talismane. Študenti — sovjetski vohuni, v Lonclon, I H. jan. (Tel. »Slov.«) Nemški študent Heinschei in angleški študent Cartany sta bila pri londonskem kazenskem sodišču obsojena na 10 let ječe radi vohunstva za sovjetsko Rusijo. Študentovski nen iri so se preselili na Poljsko v Varšava, 1! ■ jan. (Tel. »Slov.«) Med poljskimi in ukrajinskimi študenti so se vršili veliki pretepi. Včeraj je bilo pri tem 6 težko ranjenih. Policija je več študentov aretirala. Pogreb Vladiroirja Mažuraniča č Zagreb, 19. jan. (Tel. »Slov.«) Danes je bil slovesno pokopan pok. Vladimir Mažu-ranič. Pogreba so se udeležili zastopniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti. Kralja jc zastopal general Matič. Tudi ostalo meščanstvo se i» udeležilo pogreba v ogromnem Številu. Vseameriškf kongres Ironija usode ali pa ironija Evrope je, da po sto letih politike svete alijanse, ki je s svojo politiko vmešavanja v druge države rodila v Ameriki Monroe-doktrino in zgodovinsko geslo: Ameriko Amerikancem! ravno ista Amerika dejansko vodi usodo evropskih držav in da v prvi vrsti Združene države severne Amerike, proti katerim je tedanja Anglija z zaposedbo Washingtona vodila borbo, vračajo svetu milo za drago. S tega stališča presojamo trenotno vseameriško zborovanje v Havani na otoku Kubi, kjer so zbrani diplomatski zastopniki vseh ameriških držav in kjer gre poleg ureditve raznih pravnih in tehničnih skupnih vprašanj na eni strani za manifestacijo pan-amerikanizma, na drugi strani pa za manifestacijo moči Združenih držav severne Amerike, danes najmočnejše velesile na svetu. Brezobzirno moramo ravno ob tej priliki pogledati te) ironiji Evrope v obraz; tajiti dejstva bi pomenilo namreč jecljajoče izmišljevanje otroka, ki se boji domov. In ta ironija nam pove: Združene države severne Amerike so po grozoviti moriji v Evropi prevzele vodstvo sveta in še posebej obeh Amerik v svoje roke. Vodstvo sveta: Amerika predvojni dolžnik trka danes kot Amerika - upnik na finančna vrata vseh evropskih držav. Štiri milijarde dolga so se spremenile v štiri milijarde vojnih terjatev. Država, kjer je preko polovice celokupnega svetovnega zlata in tehničnih naprav, si usužnjuje svet korak za korakom. Je upnik Italije in Francije, srednjih in malih držav, prodira s posojili enako na Poljsko kot v Jugoslavijo in Grčijo, tolče sovjete enako kot izrablja Kitajce, grabi za obale Afrike, se vse-ljuje v pokrajine ob Nilu in odloča o najtežjem gospodarskem — reparacijskem problemu za Evropo, čigar ureditev nosi izzivalno ime ameriškega podpredsednika Dawesa in si preko deločb raznih pariških in washingtonskih konferenc in dogovorov gradi najmočnejše bojno in trg, brodovje za gospodarstvo na morju. A da je ironija popolna: Amerika spravlja cele gradove kulturno nenadomestljivega pomena preko oceana, določuje v mišljenju, kulturi, arhitekturi, petju in glasbi novo smer, kot jo ona hoče I Združene države severne Amerike so si privoščile še drugo ironijo nad Ameriko same ir dejansko proglasile, da Monroe-doktrina nevmešavanja velja le zanje, za ostale ameriške države pa ostane morda le zgodovinski spomin. In da dajo temu dejstvu poseben pov-darek, gre na sedanjo konferenco sam predsednik Coolidge, čeprav po ustavi ne bi smel zt dobo službe prestopiti meje svoje države, Coolidge sicer govori na kongresu »6 življeo-skih interesih vseh, ki nas Amerikahce družijo«, o »panamerikanski solidarnosti«, o »na-rrdih Amerike v popolni enakopravnosti«, o »pravici, ki je obrambni oklep malih narodov«, a praktično je bela hiša v Washingtonu že zapisala usodo teh malih držav. Coolidge sam se jc pripeljal na bojni ladji »Texas«, ki nosi ime po ozemlju, ki ga je Uniji morala odstopiti Mehika. Ravno pred kongresom je iz Washingtona poletel v Mehiko city zmagove-lec oceana Lindbergh, da podkrepi mehikan-sko kapitulacijo pred petrolejskimi magnati Unije in torej spravo, na podlagi katere jc Calles hočeš-nočeš dal svojim delegatom točna nc vodila, naj se na zborovanju ne vtikajo v interese Unije. Argentinski minister Gallardc se je unijski ofenzivi v Niharagui spretno izognil, če/), da je Nikaragua od Argentinije preveč oddaljena in Argentinci njene probleme vse premalo poznajo, da bi mogli o njih razpravljati ... Pa saj se je razporedba Nicara-gue itak izvršila pod pretvezo, da gre za boj proti morskim roparjem — domačim genera^ lom... In končno ima danes Monroe-doktrina itak ta smisel, da ima Amerika danes dve coni, od katerih je eno varovati in stražiti, seveda po principu, kot ga je postavil že pokojni predsednik Roosevelt: Sejmo simpatije in si o?vojujmo trge! — Pa vendar: Vsa Amerika se jc zbrala. In to vkljub velikim nasprotstvom severa in juga! Duh ameriške skupnosti je le! Obubožana Evropa pa sc nasprotno grize v borbi za fašizem, demokracijo, diktaturo, sovjete in komunizem, veliko in malo antanto, francosko, angleško in rusko politično atmosfero, v borbi med delodajalci in delojemalci, da končno kot bi-ezodporni plen pade v roke velikima ofenzivama iz vzhoda — Azije — in zapada — Amerike. Vodia N!caraqueSandino ubit v Newyork, 19. jan. СЧ1 »Slov.«) Čuje se, da je bil nicaraguanski jiiicijonar Sandino ubit, ko je ameriško letalo metalo bombe na glavni kvartir v Elchipoti Njegovi pristaši so zbežali preko meje v I londurds in je ostalo mesto Elchipota skoro popolnoma zapuščeno. Govorimo javno o tem, kar vsem prija Pariz, 19. jan. (Tel. »Slov.«) Po poročilih i iz Havane so šefi delegacij s 15 proti 6 glasovom sklenili, da naj bodo vse seje panamc-rikanske konference javne, ker bi se sicer javnost pritoževala nad tajno diplomacijo, katero naj podpirajo ravno združene države severne Amerike. Vendar pa so se predstavniki večjih držav tudi dogovorili, dn se vzame beseda tistemu, ki bi začel govoriti o kakem mučnem vprašanju. nega odbora. Tozadevni akt sc že nahaja v finančnem odboru in bodo zastopniki Jugoslovanskega kluba zastavili svoj vpliv, da pride dc odobritve kredita in da bo imel Maribor že letos prepotrebno avtomatično telefonsko centralo. □ Trgovina z dekleti. Pod tem naslovom so prinesli vsi časopisi članke iz Maribora ter opisovali, da je izginilo dvoje deklet. To je vzbudilo precej nepotrebnega razburjenja. Zakaj obe dekleti se sedaj nahajata doma pri svojih starlših. Ena je služila nekje v Medji-murju, a bila vsled nezadostnega poznanja v gospodinjskih zadevah iz službe odpuščena. Druga bi imela nastopiti dobro službo v Ča-kovcu. Ni se ji ljubilo delati, odšla je za nekaj dni k svojemu fantu, Seveda je bilo mnogo hrupa, ko sta izginili brez sledu, a temu sta krivi sami, ker nista sporočili svojim starišem, kje da se nahajata. Dopisi Trbovlje Burno zborovanje obrtnikov. Obrtno društvo je bilo primorano sklicati zborovanje svojih članov, katerega se je udeležilo v sredo zvečer okoli oO oseb. Konec se je moralo napraviti govoricam, da ie vodstvo krivo, da je TPD prepovedala onim, ki so pri rudniku na delu, izvrševati svojo obrt tudi doma, in ti lažje konkurirajo s takimi, ki niso pri rudniku v-službi, obenem imajo pa po več vajencev, ki se seveda brez mojstra no morejo usposobiti za svoj poklic. Ko je pa še g. Rozin prečital resolucijo, da se nastop TPD odobrava, je nastal lirup. Navse zadnje se je sklenilo, da je treba braniti one, ki nimajo vajencev, hočejo pa doma izvrševati svojo obrt, da se zanje pri TPD posreduje. — Nastop in govor g. trgovca Paulina o novih davkih, o g. Jelačinu itd., ni imel onega uspeha, kol si ga je kot predsednik SDS predstavljal, ker so ga ze dopoldne čitali v »Jutru«. » * * Marenberg. — Glavno zalogo tobaka ima od novega leta trgovec g. Langeršek. — Slovensko gostilno in kavarno v kratkem odpre tukaj g. Cizej. Zborovanje volnih oškodovancev Na poziv »Odbora vojnih oškodovancev (prečanov) v Mariboru se je vršil pred kratkim občni sestanek vojnih oškodovancev v prostorih Narodnega doma v Mariboru. Ob precejšnji udeležbi sotrpinov vojnih oškodovancev je pozdravil predsednik g. Fran Novak s primernim nagovorom navzoče in poročal o težnjah za dosego pravic, ki jih imajo vojni oškodovanci. Nato je podal tajnik odbora g. Oroslav Rakuša izčrpno poročilo, koliko vlog in spomenic se jc že izdelalo ter vposlalo raznim merodajnim činiteljem in vladi. Na te vloge izvzcmši častno izjemo gospoda ministrskega predsednika Velja Vukičcviča ni prišel niti en odgovor. Poročal je nadalje o raznih dopisih, od katerih so se posebno nasveti g. dr. Wilfana glede korakov, potrebnih za dosego vojne odškodnine in tolmačenje pravic do iste s hvaležnostjo na znanje vzeli. Tajnikovo poročilo je bilo zanimivo in jc prepričalo vse navzoče o njegovem požrtvovalnem delu, za kar se mu je izrekla posebna zahvala. Finanč- no najlažji pol, po katerem prihajajo bolezenske kali v •la.šc telo. llolnlkova okolica b« Izogne bolotnim v vratu i 11 -r n, i-i) vnornlil'a o', инпо АКАСОТРД! nc poročilo je podal odbornik g. Josip Cijan. Iz tega sc je doznalo, da odbor žrtvuje razen svojega požrtvovalnega dela vsled majhnih prostovoljnih prispevkov tudi precejšnji del iz lastnega v kritje stroškov, to je poštnine itd. Gospod Cijan kot izkuše nborec za dosego pravic je predlagal, da se razen sprejete in odposlane spomenicc odpošljeta še vsaj dva delegata v Belgrad, katera naj bi še posebej opozorila vlado in vse gg. načelnike poslanskih klubov na veliko državno in kulturno važnost povračila vojne škode. Ta predlog je bil z velikim odobravanjem sprejet, bržčas pa nt bo izvedljiv, ker ti bedniki ne morejo prispevati toliko, da bi se tudi potni stroški v Belgrad krili. Prečitana in soglasno sprejeta je bila spomenica, katera se oošlje s posebno prošnjo ministrskemu predsedniku, vsem ministrom, predsedniku Narodne skupščine, načelnikom poslanskih klubov, ter velikim županom in predsednikom oblastnih skupščin v Mariboru, Ljubljani, Zagrebu, Karlovcu, Osi-jeku, Vukovaru, Nov. Sadu, Splitu, Dubrovniku, Tuzli, Sarajevu, Mostaru, Travniku, Banja-luki, Bihaču. 50 let diiaška cjosoodinia V torek popoldne smo spremili k Sv. Križu Ano Marješičevo, eno najstarejših, če ne najstarejšo dijaško gospodinjo v Ljubljani. Pol stoletja se je ukvarjala z dijaki. Brez dvoma je zaslužila, da se je spomnimo s par vrsticami. Rojena je bila Ana Marješičeva leta 1860. v Smledniku. Leta 1877. je bila prišla e svojimi starši v Ljubljano. Ti so vzeli še istega leta dijake na stanovanje, zraven pa so se bavili s popravljanjem slamnikov. Pokojnica jim je marljivo pomagala pri oskrbovanju dijakov. Po njihovi smrti, celih 40 let, pa je samostojno vodila gospodinjstvo. Ana Marješičeva je bila dijaška gospodinja starega kova, prava mati svojih dijakov. Ni ji bilo samo na tem, da je imela od njihove oskrbe svoj zaslužek, ampak se je vedno živo zanimala za njihov napredek v šoli in za njihovo življenje izven šole. Strugo je pazila tudi na to, da so opravljali dijaki svoje verske dolžnosti. Na stanovanju je imela zmerom po večje število dijakov, po 8, 10, včasih celo po 16. Lahko si je misliti, koliko je imela čez lelo Iruda in skrbi in težav pri tolikšnem številu vročekrvne mladine, različne starosti in različnega značaja! Pa pri svoji vestnosti in energiji je bila do zadnjih let kos tej težki nalogi v korist in prid dijakom in v zadovoljstvo njihovih staršev. Koliko dijakov je imela v 50 letih na stanovanju! Njihovo število gre v več stotin! Mnogi izmed njih zavzemajo danes odlična mesta v raznih javnih službah. Naj omenimo, da sta stanovala pri njej nekaj časa tudi pok. pisatelj Ivan Cankar in več let pok. župnik in pesnik Leopold TurSič. S povojno dobo pa se pokojnica nikakor ni mogla sprijazniti. Imela je sicer prav do svoje smrti dijake na stanovanju, toda vedno je tožila, da so zdaj povsem drugnčni časi, da se mladina neče več tako rada učili, kakor pred vojno, da ni tako ubogljiva in da jI gredo preveč po glavi razni športi. Pa vzlic temu se ni mogla ločiti od dijakov — ločila jo je od njih v soboto zvečer v 78. letu starosti bela žena. Ker v ponedeljek nc izidejo časopisi in je prišlo smrtno naznanilo v »Slovencu« šele v torek, pogreb pa se je vršil tega dne (torek) popoldne ob 2, se je za njeno smrt zvedelo prepozno, vsled česar 9e mnogi njeni bivši dijaki žal niso mogli udeležiti sprevoda. Cfubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 ivefer. Petek, 20. januarja: DIVJA KACA. Red C. Sobota, 21. januarja ob 16. uri: Župančičevi! proslava za dijake. Priredi svet slušateljev univerze. Izven. Nedelja, 22. januarja ob 15. url: UKROČENA TRMOGLAVKA, Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 23. januarja: IvANDIDA. Red D. OPERA. Začetek ob pol 8 ZTrfer. Petek, 20. januarja: Zaprto (generalka). Sobot::, 21. januarja: ZMAGOVALKA OCEANA. Premijera. Opereta. Premljerski abonma. Nedelja, 22. januarja ob pol 15. uri: FAUST. Gostuje ga. Zinka Vilfiin-Kuiičeva. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob pol 19. uri: Slavnostna akademija v proslavo 50 letnice Otona Župančiča. Izven. Ponedeljek, 23. januarja: Zaprto. Mariborsko gledališče Petek, 20. januarja: Zaprto. Sobota, 21. januarja ob 20. url: PLES V MASKAH. Ab. C. Premijera. Bloki ne veljajo. Nedelja, 22. januarja ob 15. uri: TAKRAT V STARIH CASIII. Znižane cene. Kupom. — Ob 20. uri ORLOV. Kuponi. Ponedelick, 28. januarja ob 20. uri: Župančičev večer. Celjsko gledališče Nedelja, 22. januarja ob 16. uri: RAZPOROKA. (Cyprienue.) 25% znižano cene. ;Prireditve in društvene vesli Ljubljana. Orlovski odsek v ŠUki priredi v četrtek (na svočnico) dne 2. februarja ob pol 8 zvečer v snlonn Centrale gostilne »Reininghaus«, družnimi vefor. Spored je zelo pester. V. Prosvetni radio-večer bo kot redno vsako soboto ob pol 9 zvečer tudi dne 21. ianuaija v dvorani Akademskega douia. Jo pot bomo poslušali Wagnerjevo glasbo iz Stutgarta, vojaški koncert iz Lipskega, opereto »Spomlad« iz Dunaja, veselo glasbo iz Varšave in še marsikaj zanimivega iz raznih mest našega kontinenta. Strokovno zvez« privatnih nameščencev ima nocoj ob 6 svoj občni zbor, Miklošičeva cesta 10, 1. nadstropje. Ostali kraji. Prostovoljno gasilno društvo r St. Vidu pri Ljubljani vabi k predpnstni veselici, ki bo na eveč-nico dne 2. februarja ob pol 4 v dvorani Ljudskega doma v št. Vidu. Na sporedu je B. Nušiča komedija v dveh dejanjih: »Sumljiva oseba*, dalje tudi petje, godba, srečolov, šaljiva pošla, šaljivi prizori, kupleti. Vstopnina 5 I)in za osebo Družinska vstopnica 10 Din. Ljutomersko prosvetno društvo pouovi igro »Ben Hur« v nedeljo dne 22. in 29. t. m. Začetek ob 3 popoldne. Med odmori rndio-koncert. Cerkveni vesfnlk Duhovno vaje v prvi vrsti za načelnike in odbornike Marijinih družb a tudi za druge mladeniče bodo v Domu od t. do 5. februarja. Gospode, posebno voditelje Marijinih družb, vljudno prosimo, da bi opozorili mladeniče na la tečaj oziroma potrebno ukrenili, da sr ga morejo odborniki kon-gregacij udeležiti. — Vodstvo Domu za d. v. Pevsltea szvesza. Pevski tečaj. V dneh 24 in 25. jan. se vrši v Celju pevski tečaj, ki ga priredi Pevska Zveza za cerkvene in društvene zborovodje celjskega okoliša. Vse župne urade, dalje vodstva prosvetnih društev opozarjamo in prosimo, da omogočijo pevovod-jem poset tečnja. Predavali bodo kapelnik Gašpa-rič, prof. Bajuk, dr. Dollnnr. Prijave sprejema g župan M. M i h e 1 č i č, Hreg, Celje. Tečaj bo v vsakem oziru važen, zate pričakujemo obilnega odziva. Okroinn prireditve pripravbajo naslednja okrožja: radovljiško, kranjsko, stisko, krško in morda še katera, ki nam se niso javila. Opozarjamo še enkrat vsa okrožja, da pravnfnsno mislijo na svoje okrožne prireditve, da se vsi Zbori lahko do-stojeo pripravijo. Sporede pošljite uredništvu Pevca*. Poizvedovanja Našla se je manjša vsoln denarja. Dobi se v prodajalni Ničmun, Kopitarjev« ulica. Šport SMUŠKI TEČAJ NA KOFCAH. Za slučaj ako zapade nov sneg do 21. t. m„ priredi Tržiška podružnica SPD redni smuški tečaj pri svojem lani otvorjenem Domu na Kofcah, 1500 m nad Tržičem. Tečaj bo trajal od 21. do 29. t. m. Vodil ga bo g. referent za turizem Rudolf Ba-djura iz Ljubljane. Pouk v smučanju je brezplačen, celotna oskrba (zajtrk, južinn in večerja in noči šče v zakurjenih sobah) stane za udeležence smu-škega tečaja na dan za osebo 40 Din, enkralnn prijavnimi pa 20 Din. Dom na Kofcah leži na solnčni strani pogorja Košute v Karavankah, je doslej naj-itdobnejša zimska postojanka v Posavju, ki nudi čedne sep.irirane kurl.iive sobice, dobre postelje, prijazne obcdnice, izvrstno hrano in pijačo. Krog in krog doma se razprostira idealen, gladek, veleobse-žen smuški svet s krasnim pregledom Gorenjske. Najprikladnejši je dohod v Tržič iz Ljubi'ane z vlakom ob 11.40 (prihod v Tržič ob 13.37) ali pa z direktnim avtobusom (Din 30) ki odhaja iz Ljubljane (gostilna »pri Figovem) ob 12.30 in dospe v Tržič ob 14. uri. Prijave je nasloviti na vodjo le&ija Rudolf Badjura, Ljubljana, palača velikega iujinna. Vsak tečajnik naj pazi, da prinese seboj pravilno montirane smuči. Pojasnila glede opreme, oprave in drugo d-ije vodja lečnia. Ako ne bi zapadel do 21. t. m. nov sneg. se odloži tečaj nn poznejši čas. — Tržiška podružnica SPD. LETOŠNJE TEKME V UMETNEM DRSANJU V LJUBLJANI. SK Ilirija je razpisala za nedeljo 22. t. m. tekmo za prehod, darilo dr. Gilb. Fuchsa, ki je dostopna za vse pri JZSSu verificirane seniorske drsalce t. j. jugoslovanske državljane. Isti dan se vrši Slovenci v ftatliji Quie centra nos? V nedeljo se je vršila pri Sv. Ivanu v Trstu otvoritev sedeža miličue cenlurije »Quis contra nos«. Miličniki so si izbrali za svoj sedež prostore obnovljenega »Narodnega doma«, ki so ga pred leli sami požgali. Oviranje slovenskega tiska. Vsako leto ob času poravnave naročnin pričnejo nekateri poštni nameščenci bojkotirati slovenske liste. Tako je pričel poštni urad v Ronkih tudi letos vračati slovenske liste pod vsemi mogočimi pretvezami. Sedaj nenadoma zahteva, da niora biti poleg poštnega urada in kraja tudi ime naslovljenca pisano v italijanščini, kar poštni red nikakor ne zahteva. - V vasi P. v Istri je bil neki trgovcc naročen na slovenski list. Te dni so fašisti od njega zahtevali, da takoj odpove list, ako hoče še trgovati. Trgovec se je seveda moral vdati. Proti katoliškim knjigam. V glasilu fašistov-ske stranke za Primorsko čitamo naravnosl perfiden napad na Mohorjevo družbo in slovenske duhovnike. Clankar gre tako daleč, da trdi, da predstavlja delovanje Mohorjevih družb na Primorskem »popolno razkrajanje državne enotnosti«. »Bratovščina, ki bi si nadela naldgo propagirati med onim delom italijanskega ljudstva večje naveznnje na katoliško vero. bi načela državno enotnost, ker bi se ločila od duhovne skupnosti države.« Za versko vzgojo skrbita že država in cerkev sporazumno. »Verski avtonomi-em take bratovščine je v eni izmed najbolj ka'ollških držav, kakor je Italiia, odveč; morda bi bil dober v pravoslavni Jugoslaviji.« Bivši ire-dentisti dobro pozna io resničen namen Mohorievih knjig. Clankar zaključuje dobesedno: »Mi lahko osramotimo in osmešimo poskuse laičnega slovenstva, ker nam je tudi dana možnost, da ga v vsakem trenutku za tremo s tem, da strogo uporabimo neupogljivi lašistovski zakon. Toda pred gotovimi dvoumnimi položaji se tudi naša akciia ustavi in nesramna nedotakljivost pokriva zločestva naših najhujših sovražnikov: slovenskih duhovnikov!« — Lepšega izpričevala o svojem katolicizmu, ki ga sicer povsod povdarjajo, si primorski fašisti niso mogli dati. Usoda odpadnikov. losip Oerbec. nekdanji občinski komisar in poznejši podeslat v Tomaiu, eden izmed prvih fašistov na Krasu, se je zopet povrnil k svoji zemlii, ki io ie tolikokrat izdal, in jo prav pridno obdeluje. Težko je zamenjal pero z motiko, a sila kola lomi. Fašisti so ga dvignili do podestat-skega stolca isti fašisti so pa vrgli, ko ga niso več rabi'i. Usoda Oerbca je usoda vseh slovenskih odpadnikov; na človeka, ki je izdal lastno mater, se nikdo ne zanese. Srečna Postojna. Za podestata v Postojni je bi! imenovan kapetan Relli. Hočasno ie Pelli zasedel mesto fašisfovske?a tajnika in tako izpodrinil dr. Sterheria. Relli (nekdaj Ražem!) sc ie izkazal v Istri kot eden izmed najbolj neusmiljenih zatiralcev slovanskega življa. Prepozno. Znani italijanski gospodarski zavod De Agostini ie napravil prav te dni po italijanskih knjigarnah veliko reklamo za svoj novi stenski zemljevid Evrope. Na zemljevidu so seveda začrtane nove meje posameznih držav kakor so pač bile določene v mirovnih pogodbah, le Jugoslavija dela izjemo. V Jugoslaviji ni namreč vključena Črna gora, ki tvori na novem zemljevidu državo zase z glavnim mestom Cetinje. Res je sicer, da niso Italijani ravno mojstri v zemljcpisju in da sc njihovi geografski zavodi še daleč ne morejo šteti med prvovrstne, a zdi se, da je v tem slučaju igrala večjo vlogo zlobnost kakor nevednost. Saj je tudi znano, kje se je nahajalo središče gibanja za odcepitev Črne gore od Jugoslavije in v katerih listih so se še nedavno čitali članki o zasužnjenju svobodoljubnih Črnogorcev. Izlet na Sv. Goro pri Litiji prirede v nedeljo 22. t. m. turisti iz Zagreba. Odhod iz Zagorja po prihedu jutranjih vlakov iz Zagreba in Ljubljane po novo markirani, zelo interesantni poti (3 ure), vabimo tudi turiste iz Ljubljane. tekma juniorjev. Za juniorje se smatra vse drsalce, ki v dosedanjih saveznih juniorskih tekmah še niso dosegli I. mesta in ki še niso tekmovali v seniorskih tekmah. Tudi drsalci te kategorije morajo biti verificirane pri JZSSu. — Mladinska moška in ženska tekma se vrši teden dni kasneje, v nedeljo 28. t. m. Ta tekma je dostopna tekmovalcem in tekmovalkam, ki še niso prekoračili 17. leta, neglede na (o, ali so člani kakega športnega društva ali ne. JZSS je razpisal za 2. februar tekmo v umetnem drsanju za prvenstvo Jugoslavije, otvorjeno za v JZSSu verificirane seniorske drsalce veh klubov JZSSa. Isti dan se vrši tekma dam za prehodno da- j rilo JZSSa, otvorjena za verificirane članice vseh j saveznih klubov. Obe zadnje navedeni tekmi sta mišljeni kot odločilna preskušnja naših najboljših drsalcev pred zimsko Olimpijado. Ga. G. Kadrnka (Hašk, Zagreb), ki je definitivno prijavbena za damsko umetno drsanje na Olimpijadi v St. Morilzu, trenira že dva meseca na Dunaju. Enega ali dva reprezenlanta za moško umetno drsanje no izbral 1ZSS najbrže izmed Irojicc Inž. Bloudek. P. Šv»b, V. Vodišek SK Ilirija) ,na r.odlagi izida drž. prvenstvene tekme. V obeh tekmah je razpisan olimpijski program. Vse navedene tekme se vrše v Ljubljani na športnem drsališču SK Ilirije. Točen razpis ie idi- » širan na drsališču. Prijaviti se je pri SK Iliriji, Miklošičeva cesta 13-111. ■■> * * Priprave za zimsko olimpiado. Nekaj norve-Skih olimpijskih tekmovalcev se je udeležilo preteklo nedeljo v Hohnenkolnu pri Oslo smuških tekem na 17 km. Sneg je bil nov, moker. J. Groiituus-braalen je potolkel zmagovalca na izbirnih tekmah, taakonsena, v času 1:15:28. Drugi: Haakon-en: 1:20:23; trelji: F. KlylLa lavo-rita« (Donizetti), »Don Carlos« (Verdi), Baiazzo« (Leoncavallo), »Vesele žene vvindsorske« (Nicolai) itd.; 20 45 »Pomlad«, opereta v 1 deianiu (Lehar) Budapesl: 19 prenos iz opere. — Varšava: 20.3' lahka glasba. fH rovi Za Slovensko Stražo so darovali Mohorjani Kžupnii: Sv. Benedikt v Slov. gor. 64 Din, Begunje i Cerknici 100 Din, Duhovnija sv. Trojica pri oravčah 40 Din, Dovje 80 Din, Svetinje 50 Din. Mošnje 10 Din, Sv. Jurij ob j. ž 70 Din, Hermans Janko, Velike Rodne 70 Din, Fantovski večer na Je-žici 50 Din, dr. Gvido Rant, mestni župnik 100 Din. Stanko Premrl 20 Din, Zadružna gospodarska banka 200 Din, dr. Aleš Ušeničnik. univ. prol 25 Din dr. Svetina Ivan 10 Din. lanko Barle, mestni župnik 100 Din, Andrej Ažman 20 Din, dr. Josip Demšar 30 Din, dr. Fran Orivec 30 Din, dr. Anton Brecdj 25 Din, občine: Brezovica 25 Din Anibmc >41 Trata 50 Din, Selca nad Skofjo Loko 100 Din, Radovljica 100 Din. Vsem darovalcem se odbor Slovenske Straže najtopleje zahvaljuje. Vse one, ki so prejeli naše položnice, prosimo, da ne odrečejo naši mili prošnji in pošljejo vsaj članarino, ki znaša letno komaj 10 dinariev. J^Ci / / a//e novega KOLEDAR. Petek, 20. ј-адиагја: Fabijan in Sebastijan, Neofil. — Scbice vzide ob 7.41 zjutraj in zaide ob 4.42 popoldne. Dunajska vremenska napoved za 20. jan.: Izpremenljivo. negotovo vreme. ZGODOVINSKI DNEVI. 20. januarja: 1S13 je umrl nemški pesnik Krištof M. Wieland. — 1875 je umrl francoski slikar J. Fr. Millet. — 1900 je umrl angleški pisatelj John Ruskm. — 1916 je umrl publicist in kanonik Jernej Voh, 1827 pa se jc rodil njegov ujec Blazij Dolinšck, bivži župnik na Vrar.kolju, izučen sodar. * * * •k f Zlatomašnik Anton Nemec. V Kokri je včeraj zjutraj umrl dolgoletni tamkajšnji župnik g. Anton Nemec. Pokojni jc bil rojen 24. maja 1845 na Premu na Notranjskem. Dosegel je tedaj visoko starost skoro 83 let. V mašnika je bil posvečen 31. julija 1871. Zlato mašo je obhajal leta 1921. Pogreb bo v soboto ob desetih dopoldne. Blagega pokojnika priporočamo v molitev. -A- Oblastna predsednika dr. Natlačen in dr, Leskovar sita se sinoči z brzovlakom odpeljala v Belgrad, da intervenirata pri prosvetnem ministru, da se čl. 44 fin. zak. odpravi in da ostane ljubljanska univerza neokrnjena. Danes dopoldne mu izročita spomenico. iк Novi ptujski župan. Včeraj se je sestal k županski volitvi novoizvoljeni občinski odbor v Ptuju in izvolil za župana Mihaela Brenčiča, pristaša SLS, za podžupana pa Pavla Biriha. ■k Izid občinskih volitev v Crensovcih. Preteklo nedeljo so se vršile v Crensovcih občinske voMtve. Boj ie bil hud. Nastopili sta dve stranki, in sicer stranka bivšega gorent-skega sveta, katere so se oklenili večji posestniki. in stranka mladih, ki je nastopila za interese malih kmetov. Izid volitev je sledeči: prva lista 91 glasov (9 odbornikov), druga lista 86 glasov (8 odbornikov), okrog 90 volivnih upravičencev pa se volitev ni udeležilo. Na drugi listi izvoljeni odborniki so vsi pristaši SLS, ravno tako so pristaši ljudske stranke, razen dveh ali treh, tudi odborniki prve iiste, tako da je občina popolnoma v rokah SLS. Volitev župana se bo vršila v bližnji bodočnosti. ★ Petdesetletnico rojstva je obhajal dne 19. t. nr. g. Janko S i m o n č i č , posestnik v Radečah. Obenem je minulo 30 let, odkar deluje pri tamošnji Okrajni posojilnici kot odbornik. Ves ta čas je opravljal pri posojilnici tajniške posle. Njegovemu požrtvovalnemu delu se je mnogo zahvaliti, da se je posojilnica tako lepo razbila in si pridobila zaupanje rn ugled daleč na okoli. ir Zaključek I. polletja na osnovnih šolah. Ministrstvo prosvete odreja z odlokom O. N. br. 3366, da sc na vseh osnovnih šolah zaključi letos prvo polletje dne 31. januarja opoldne, drugo polletje pa se začne dne 6. februarja zjutraj. •k Smrtna kosa. V Konjicah je umrl posestnik in bivši trgovec g. Franc Dobnik. ,'■> Skupinam Jugoslov, strokovne zveze! »Zeaa z zaprtimi očmi« jc danes najbolj iskan roman med našim delavstvom. Zato naj ne zamudi nobena skupina JSZ, opozoriti svoje člane na to velezanimivo knjigo, ki se dobi pri centrali, v Jugoslovanski knjigarni in sploh po vseh knjigarnah v Sloveniji. •k Razpis službe. Ljubljanski oblastni odbor razpisuje mesto ravnatelja v oblastnem denarnem zavodu »Kranjska hranilnica«. Poleg običajnih pogojev se zahtevajo vsi trije državni juridični izpiti, najmanj dveletna sodna ali odvetniška praksa ter dveletna bančna praksa. Pravilno kolekovane prošnje se vlagajo pri ljubljanskem oblastnem odboru do 28. januarja 1928. — Ljubljanski oblastni odbor. — Predsednik: dr. Natlačen. Železniškim upokojencem in invalidom. Takoj ko je Osrednji urad v Zagrebu ponovno ustavil železniškim invalidom že itak najmanjše dohodke nezgodnih rent, je društvo storilo na vseh pristojnih mestih potrebne korake. To ste brali v časopisih in obvestit^ o tem delu vse člane. Tudi Zveza železniških upokojencev je v najhujši borbi za pravice železniških upokojencev in invalidov. Dobili smo obvestilo, da bo Osrednji urad še nadalje nakazoval rente, toda samo začasno. Opozarjamo ponovno vse merodajne kroge, da storijo pri ministrstvu za promet vse potrebno, da se železniškim invalidom v Sloveniji že enkrat stalno uredijo njihove nezgodne rente. Da pa more naše društvo skupno z Zvezo ta težak boj nadaljevati, je nujno potrebno, da vsi člani store svojo dolžnost in poravnajo članarino ter tako omogočijo, da se začeto delo nadaljuje do končne zmage naših pravic. — Društvo železniških upokojencev. ir Loterija gasilnega društva v Preseki. Ministrstvo poljedelstva je odobrilo preložitev žrebanja efektne loterije Prostovoljnega gasilnega društva v Preseki, p. Središče ob Dravi, na 6. maja 1928. Kdor še želi srečke in naroči tri, dobi četrto zastonj. Cena srečke 7 Din. Prvi dobitek je vreden 20.000 Din. ir Ponesrečen aeroplan. Pri Mostaru je v sredo padel na tla vojaški aeroplan, ki ga je vodil poročnik Bulat. Nesreča se je zgodila radi defekta pri motorju. Poročnik je k sreči samo lahko poškodovan, aeroplan je pa precej razbit. k Gimnazijca vlomila v cerkev. V Sinju sta dva gimnazijca, stara 16 in 17 let, sinova uglednih starišev. vlomila v frančiškansko cerkev. Frančiškani so ju zalotili, ko sta jemala denar iz cerkvenih pušic. Seboj sla imela vi-trihe in en samokres. Pri zaslišanju pri orožnikih sta mlada vlomilca priznala svoje dejanje. •k Drzni vlomilci. Pretekli leden so neznani vlomilci poskusili srečo v Turnišču pri neki hiši. Komaj pa so se lotili svojega posla, so jih opazili nočni čuvaji Ko so vlomilci videli, da so zasačeni. so zbežali. Toliko drzni pa so vseeno bili, da so se postavili po robu stražarjem. Oboroženi so bili s koli. Eden je v temi z vso silo zagnal kol proti čuvarjem in je le malo manjkalo, da enega ni zadel. "k Apetit-testenine in dvojno slatino kavo zahtevajte v vsaki trgovini. CfubJfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu. © Ljubljana ob rojstvu kraljevega princa. Vest o rojstvu drugega kraljevega sina so Ljubljančani zvedeli deloma iz jutranjih listov, zaspance so pa zbudili topovski streli, ki so pričeli zjutraj ob sedmih grmeti z Grada. Na vseh javnih poslopjih so že na vse zgodaj zavirale državne in narodne zastave, tekom dopoldneva pa tudi skoro na vseh zasebnih hi- r v Velika Inventurna prodaja po Čudovito znižanih cenah M vrSi dokonča janu »rja v veletrgovini R. Stermecki. Celje J šah. Šolski mladini so zjutraj ob 8. uri sporočili, da je dan pouka prost, nakar je mladina odšla v cerkve, da. prisostvuje zahvalnim službam božjim. Dopoldne ob 9. uri se je vršila v stolnici svečana služba božja, kjer je opravil slovesni »Te deum« škof dr. A. Bonaventura Jeglič. Pred cerkvijo je imela častno stražo četa vojaštva, ki jc vojaško pozdravila divi-zijskega poveljnika generala Kalafatovića ob zvokih Dravske godbe pod taktirko višjega kapelnika dr. Cerina. Slovesni službi božji v stolnici so prisostvovali zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti ter mnogih javnih kor-poracij. Prisotni so bili: veliki župan dr. Vo-dopivec, oblastni predsednik dr. Natlačen, general Ka/lafatović, dalje zastopniki mestne občine, raznih uradov, trg. zbornice in drugih korporacij. Od konzularnega zbora so bili navzoči avstrijski generalni konzul dr. Pleinert, češkoslovaški konzul dr. Resi in belgijski konzul g. Dular. Svečani službi božji je prisostvoval številen častniški zbor in mnogo rezervnih častnikov. — Služba božja se je vršila tucli v pravoslavni kapeli, kjer je bila združena s svečanostjo včerajšnjega pravoslavnega praznika bogojavljenja Popoldne se je vršilo pri velikem županu slovesno čestitanje. Zastopniki oblasti, uradov in korporacij so vpisali svoje ime v knjigo za častitanje. © XIII. Prosvetni večer, kateri bo danes ob 8. uri v beli dvorani Uniona, velja proslavi 0. Župančiča. Na sporedu so sledeče točke: 1. Prebujenje, O. Župančič, deklamacija. 2. O. Dev: Tihi veter od morja in Še ena, obe spesnil O. Župančič, poje akademski kvartet. 3. Žebljarska, O. Zupančič, deklamacija. 4. Ob 501etnici O. Zupančiča, predava profesor J. SolaT iz Št. Vida nad Ljubljano. — Ker je to skupna proslava vseh naših ljubljanskih pro-svet, zato vabimo člane istih, da se proslave udeleže. © Umrla jc gdč. Matilda F e r 1 i č, članica dekliške Marijine družbe pri sv. Petru v Ljubljani. Pogreb bo danes popoldne ob pol dveh iz mrtvašnice splošne bolnišnice. !■—————— —————— Cene našim časopisom Naročnina naši nt časopisom ostane za leto 1928 se enkrat nespremenjena »SLOVENEC,: dnevna izdaja: za vse kraje v J u g o s la v i j i : za en mesec Din 20.—; za četrtletje Din 60. —; za pol leta Din 120.—. Za inozemstvo: a) Anglija s kolonijami, Italija, Nizozemska, Švica in Amerika za en mesec Din 85.—; b) ostalo inozemstvo Din 30 Din. Nedeljska izdaja: za Jugoslavijo celoletno Din 80.— ; za inozemstvo celoletno Din 100.—. »DOMOLJUB«: za Jugoslavijo celoletno Din 38.—; za inozemstvo celoletno Din 60.—. Kdor plača manjši znesek, se vzame isti ja račun oziroma vpiše za krajšo aobo. NARODNA Vm® m stenska ura Zakonska Martin in Jcra Kovač sta imela v spalnici staro nihalko. Bogve kdaj, nekoč pred tridesetimi leti, sta si jo bila kupila, ko sta se bila vzela in si pred oltarjem obljubila zvestobo do- smrti, če ne pride kaj vmes. Svojo besedo sta trdno držala, tako trdno in značajno, kakor se to godi dandanes le v m.ilokaterem zakonu. Pa vrag je vendar našel svoje vile in jc podrezal med zakonska Martina in Jero Kovač. Neverjetno jc, pa vendar sila res. Vrag je hotel v družino, hotel je naravnost v najintimnejšo družinsko sobo, v spalnico, kjer ubogi Zemljani preživijo toliko srečnih in nesrečnih dni. Vrag je vedel, kje je treba prijeti stara zakonca, in nastanil se je v uri, prav navadni stenski uri. Od tistega trenutka ura ni hotela več ne iti prav, ne biti prav. Sredi polnoči, ko človeški rod najslaje sanja, je podrezal hudič med kolesa in vzmeti. Ura jc zarožljala in udarila — pet... Martin Kovač je vstal, se je začel oblačiti in umivati. In poklical je tudi Jero, naj vstane tudi ona, češ, da bo zavrela kavo ter šla na trg in po meso. A komaj je bila tudi Jera na nogah, se je ura zopet oglasila in bila dvanajst. Kazalca pa sta se sama od sebe začela vrteti in obstala na številki šest. Komaj je bila Jera na nogah in je bila pobrala s posteljne omare svoje lase in zobe, je v uri znova zabrnelo. Uteži so se zganile in ura jc rekla, da je enajst. ;>I saj ne more biti še jutro, tako sem še zaspana. Čemu vendar rogoviliš v pozni noči? Ura je pokvarjena, saj vidiš, kaj počenja, kakor bi bila obsedena.« Mož jc ugovarjal in se opravičeval, a nič ni pomagalo ... Vsako uro ga je ura zbudila. Vstal je, se oblačil in dramil tudi Jero. Vsako noč je nastal prepir, ki sc je tupatam zavlekel prav do zgodnjih jutranjih ur. Drugi dan pa sta bila oba zaspana, oba slabe volje, oba redkobesedna ir. sreče ni bilo več v družini. Odrekel jima je tek, začela sta hujšati in bolehati, nazadnje pa sta šla drug za drugim samo zaradi tiste revne stenske ure, Nihče bi ne bil zvedel za njuno tragedijo, če bi brumni gospod Martin Kovač ne bil zabeleževal žalostnega poteka te pretresljive družinske nesreče. »Ura bije, kakor bi bila nora; zdaj pet, zdaj šest, zdaj dvanajst, a nikoli prav. Sam vrag je v njej. Zdi se mi večkrat, da ga slišim, kako sc krohota. Toliko let nama jc bila ura zvesta prijateljica, zvesta družabnica, zdaj pa ne mara več, ne mara več za naju. Če spiva, naju budi, in če treba, da naju kliče, molči. Ne spati ne bedeti ne moreva več. Prepirava se ves božji dan. Boljše bi bilo, da se neha vse in odideva oba na oni svet, kjer ne poznajo ne ur ne točnosti ne časa. < Drugi dan je Martin umrl in za njim prav kmalu žena j mu nesrečna Jera. Razumel boš sedaj, predragi vpokojenec, kaj pomeni ura za zastopnost in slogo v družinskem življenju. Če ti visi na steni ura, ki bije tri, a kaže pet, snemi jo in vrzi jo skozi okno. Bolje je brez ure živeti v sveti harmoniji kakor s slabo uro preživljati peklo na tem nesrečnem božjem svetu. Če pa hočeš imeti dobro idočo uro, ki bo bila pet, ko se ti hoče popoldanskega kofeta in polnoč sredi polnoči, ko štejemo udarcev štirikrat, tri, to ni nikaka težka stvar. Točna stenska ura, hvala Bogu, sc danes prav lahko dobi. Luka Vilhar jih ima na tucate prav dobrih, pa Čuden sin, Černe in drugi, ki jih ne bom tu našteval, ker jih je preveč. Pa rekel boš, da dobre ure so presneto drage. Je res in imaš prav. Vendar stenska ura za deset dinarjev ne bo prav nič predraga. »Ura za deset dinarjev, to ni mnogo. A kje naj jo dobim, da v moje dejanje in nehanje spet točnost se povrne: Kdaj je treba biti v Zvezdi pri vremenski hiši, kdaj v Tivoliju pod smrekami, kjer se igrajo karte, kdaj jc treba biti pri kosilu in kdaj je čas, da pipo si natlačim. O točna ura za deset dinarjev, to pač ni predrago. Pojdi torej, ljubi vpokojenec, v prvo toba-karno, ki jo vidiš, in kupi si srečko za 2. stadijonsko loterijo, ki ti bo v marcu mesecu izžrebala prelepo, točno stensko uro za borih dvakrat pet dinarjev. 11ШШШШШШ Negovanje kože je enostavno. Posluiujte se pri tem preizkušene Nivea-ereme, ki vsebuje za negovanje kote potrebni Eucerit. Le temu ima zahvaliti svoj čudovito ubtaiujoi učinek. Hudeiiea. razpuktiee, tise in drugi madeii izginejo hitro. Uporabljajte fiivea-cremo Ш1Ш1ШШШШ Petletnica bolnice za ženske bolezni V pondeljek. dne 23. januarja poteče pet let, odkar je začela poslovati nova bolnica za ženske bolezni v Ljubljani v poslopju nekdanjega azila na Stari poti. Pogled na pet let porodniškega in ginekološkega dela nudi značilno in zanimivo sliko iz našega narodnega zdravstva in iz naše biološke povojne regeneracije ter obenem osvetljuje socijal-no in ekonomsko stanje našega ljudstva. Iz obilice tozadevnih opazovanj in bogatih bkušenj zavoda, iz ogromnega zdravniškega in socijalnega dela moremo prinesti samo par številk, ld naj predočijo pomen takega ginekološkega ni porodniškega zavoda za narodno zdravje. Od 1. 1923 do konca 1. 1927 je bilo sprejetih v porodnišnico 5548 porodnic, ki so se oskrbovale 78.528 dni v zavodu. Od teh jih je v tem času porodilo 5087. Porodniške skušnje zavoda torej bazirajo na več kot 5000 porodih v kratkih petih letih. Redilo se je 5178 novorojenčkov, od katerih je bilo 268 mrtvorojenih, t. j. 5.2%, m od katerih jih je še v zavodu umrlo 240 t. j. 4.9% vseh živorojenih. Večjih porodniških operacij se je izvršilo 699. Umrljivost porodnic je znašala za celo petletje 0.8%. Uspehi porodniškega dela so odvisni od notranjih, v organizaciji, prostorih, personalu bolnice utemeljenih vzrokih in pa v veliki meri od zunanjih, v ljudski izobrazbi, v vzgoji babic, v prometnih sredstvih ležečih vzrokov. Notranje razmere niso bile vedno ugodne, toda se zboljšujejo od leta do leta. Med zunanjimi predpogoji za napredek porodniškega dela bi predvsem imenovali telefon in avtomobil. Za usodo porodnice in novorojenčka je merodajno, kako hitro se more izvršiti transpori v bolnico. Cim hitreje, tem boljše. Na ginekološki odde'ek je bilo sprejetih v letih 1923—1927 skupno 5483 bolnic, ki so se oskrbovale 72.971 dni v zavodu. Pretežna večina teh so žrtve materinstva. V drugi vrsti da bolnici največ dela in največ skrbi rak spolnih organov. Bolnica v tem boju ni moderno oborožena, manjka ji predvsem sredstev za rtintpenovo in radiievo lečeffjp raka. Obetajo pa se tudi tu modernemu napredku primerni zdravilni pripomočki. V petih letih obstoja nove bolnice se je izvršilo skupno .3222 ginekoloških operacij. Umrljivost ginekoloških bolnic je znašala 1.8%. Z bolnico spojena babiška šola je tekom petih let poslala v narod 150 moderno izučenih babic, momentano se jih izobrazuje še 16, ki bodo končale osemnajslmesečni tečaj v lefu 1929. V bolnici se je tekom petih let izobraževalo v porodništvu in ginekologiji 99 zdravnikov. Poleg šefa je na bolnici delovalo v tem času še 6 starei ših zdravnikov ali asistentov. Babiško službo je vr šilo 7 babic. V bolnici je bilo zaposlenih 5 uradnikov in 66 drugega personala. V petih letih je pasiralo bolnico 11031 porod nic in bolnic, 106 zdravnikov in 150 babic oziroma babiških učenk. — Vsem tistim, ki so pomagali da se je bolnica nastanila v primernih prostorih, in vsem onim, ki so skrbeli, da se je mogla bolnica v izredno težkih časih zdržati, naj bo plačilo notranje zadoščenje, da so pripomogli k lepemu kulturnemu in humanemu zavetišču za ogroženo materinstvo. Mar Љ o r □ Proslava novorojenemu princu v Mariboru. Mariborsko veliko županstvo je bilo še ponoči obveščeno o veselem dogodku v kraljevi hiši. Da se ta dogodek čim slovesnejc proslavi, je veliko županstvo takoj izdalo vse tozadevne ukrepe. Ze ob 7 zjutraj so slovesne zvonili po vseh cerkvah in marsikdo je že n radovednosti vstal ter šel pogledat, kaj to pomeni. :— Vsa uradna poslopja so razobesila j zastave. Ob 10 pa je bila slovesnost v cerkvi-i Gospod škof dr. Andrej Karlin jc zapel zahvalno pesem. Cerkveni slovesnosti so prisostvovali gospodje iz velikega županstva oblastnega odbora in drugih uradov. Navzoči pa so tudi bili skoraj vsi častniki mariborske garnizlje. П Akt glede potrditve novega mariborskega župana g. dr. A. Juvana bo odposlan z magistrata v soboto velikemu županstvu. Po zakonu jc treba čakati po izvolitvi župana S dni radi morebitnih pritožb. □ Avtomobilizacija pogrebnega zavoda. Mariborski pogrebni zavod je prodal v sredo par konj in ima še samo dva para. Radi številnih prepeljav mrličev v inozemstvo in južne kraje naše države bo pogrebni zavod avtom"-biliziran. □ Avtomatična telefonska centrala se jc že montirala in je glavno delo že končano. Instalacija telefonskih aparatov se je ustavila, ker trenutno ni na razpolago zadostnih kreditov. Stroški za popolno izvršitev avtomatične telefonske centrale bodo znašali še 600 i tisoč dinarjev. Poštni minister je ta kredit žc dovolil. Dotrebno je še samo odobrenje financ- Knfifje in revlfc Tolmač slovenskega jeziku ali Slovenski oti-molog. Sestavil E. R a k o v e c , Roštanj ob Savi. Samozaložba. Cena 42 Din. — To je pač nekaj novega, pa tudi drznegal Pisatelj gre popolnoma nova pota, razlaga vsako besedo po njenem ustroju in po vseh v nji ležečih pomenih in trdi. da je v vsaki besedi veliko korenov in pomenov, tako da je njen pomen vsestransko opisan. Razlaga besede ne s pomočjo kakih abstraktnih korenin, ki nikjer ne eksisti-rajo, ampak s pomočjo gotovih vzor-besed, ki tičijo v njih. Navaja sorodne besede iz slovenskega in drugih jezikov. Glasovi se po gotovih zakonih menjavajo med seboj in pomeni, ki jih vsebujejo naše besede, so izvedeni iz malega števila prapojmov in še ti so v medsebojni matematični zvezi. V raziskavo so pritegnjeni tudi seniitski jeziki, ker je prednja Azija pradomovina vseh narodov. Krasna filozofija jezika se nam tukaj odpira! V začetku vsake črke so navedena obširno svojstva dotifcnega glasu, kar je povsem novo. Zanimiva sta Uvod in sklepna beseda, kar naj čitatolj najprej prečita, potem se bo njemu sele zanimanje za vsa vprašanja zbudilo. Potem naj pogleda razlago besed: car, korošica, krščenca, opat, svet, Zakon, poroka, svoboden, sobota, trezen, šola itd. Potem šele naj sodbo si naredi. Ker navaja povsod sorodne izraze iz drugih jezikov, mu bo knjiga dobra pomoč pri učenji; 'ujili, tudi klasičnih jezikov. Dobi se knjiga v vseh knjigarnah in pri avtorju v Boštanju ob Savi. Naročila sprejema tudi Мљ Ш Marcel Prevost na indeksu Pariški kardinal in nadškof je postavil celo vrsto knjig na indeks. Med prepovedanimi knjigami je tudi »Retraite Ardente« Marcela Prevosta. Prevost je izjavil, da se proti odredbi cerkvenih oblasti ne pritožuje. Ogromen požar v Washingtonu Pretekli ponedeljek je nastal radi požiga v Washingtonu ogromen požar. Zaporedoma ie popolnoma zgorelo osem tovarn in velikih trgovin, med njimi tudi Woolworthova trgovina ter eno žitno skladišče. Pri gašenju je bilo težko poškodovanih osem gasilcev. Vsi gasilci so bili radi neprestanih alarmov in gašenja, ki je trajalo celo noč, popolnoma izčrpani. Washingtonske brizgalne in gasilci kmalu niso več zadostovali in so morali pritegniti iz sosednjih krajev še nove požarne brambe. Ob dveh ponoči je pričelo goreti še veliko skladišče premoga. Mesto Baltimore je poslalo 10 gasilskih čet na pomoč. Policija je aretirala nekega iz vvash'-'gtonskega psihopatskega zavoda odpuščenega bolnika radi suma, da je vse te požare zanetil on. Komunizem in verouk Indijec Saklatvala, komunistični poslanec v angleškem parlamentu, je dobil iz Moskve ukor od Internacionale, ker se učijo njegovi otroci veronauka na željo matere Angležinje. Saklatvala jc odgovoril, da razume načelno kvaren vpliv veronauka, »a pod sedanjimi socialnimi razmerami, ki so še daleč od idealnega stanja, moramo vedno storiti v posameznih slučajih izjemo, ne da bi se odpovedali splošnega pravila«. (To se pravi, da se gospod Saklatvala boji svoje boljše polovice, ki je neprimerno bolj pametna od njega.) Brivec, ki hoče postati filozof Te dni so aretirali na Dunaju po kratkem streljanju 27 letnega brivskega pomočnika Leopolda Kristana, ki je vlomil v dunajsko univerzitetno zvezdarno, pri čemer je odnesel Jngosloraneka knjigarna v Ljubljani. Sestava človeškega jeiika ali splošna etimologija. Z razlago geografskih in osebnih imen. I. del: Splošna pravila in razlaga lastnih imen. Sestavil E. R a k o v e c , Boštanj ob Savi. Samozaložba. Cena 30 Din. — Težko vprašanje sestave človeškega jezika je predmet te zanimive knjige. Kaj pomenijo naše besede in kako so sestavljene? Pisatelj preiskuje bistvo posameznih glasov, pravila spreminje-vanja njihovega, zvezo raznih korenov in najglobo-kejše pojme, ki jih izražajo besede. Neustrašeno gre po povsem novih potih in odkriva tajne naših besed In zametuje marsikatero priljubljeno staro razlago. Pride do originalnih zakonev o ustroju vseh jezikov. In to je prava filozofija, ker ravno v govorici izraža duh svoje pojmovanje o svetu. Koga ne bi zanimalo pogledati v skrivnostno delavnico našega uma? Ves ustroj jezika se da zvesti v čudovit organičen sistem. Ene besede se izvajajo iz drugih. In na podlagi teh najdenih zakonov preide pisatelj na razlago lastnih imen, geografskih in osebnih, katera nam toliko nejasnost navidezno kažejo. S pomočjo najdenih pravil obvlada pisatelj na zelo enostaven način vse ogromno polje teb geografskih imen hribov, voda in mest, nazadnje tudi osebnih imen. Na koncu knjige so tabele korenov ali pravzaprav vzor-besed po glavnih pojmih razvrfčene. Kdor bo čital uvod, temu se bo šele odprlo zanimanje za problem jezika, ki pa nam ne bo tako kmalu popolnoma jasen. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani ter v vseh drugih večjih knjigarnah Slovenije in pri avtorju v Boštanju ob Savi. / / cel kup okularjev in leč velike vrednosti. Pri zaslišanju jc že večkrat kaznovani vlomilec izpovedal, da je izvršil ta vlom, kakor tudi vse prejšnje, le zato, da si preskrbi sredstva za svoje filozofske študije. Kristan je resnično ves svoj prosti čas uporabil za filozofske študije. Študiral je Kantovo »Kritik der reinen Vernunftc z izredno pridnostjo in jc predelal vsega Kanta. Še celo, ko je bril v brivnici, si ni mogel kaj, da ne bi govoril o filozofskih vprašanjih. V njegovem stanovanju so našli znatno zbirko filozofskih knjig, ki si jih je Kristan preskrbel iz skupička svojih vlomov. Kljub svoji ljubezni do filozofije, bo moral svojo kazen pošteno odsedeti. Kitajski morski roparji Kakor poročajo iz Hongkonga, so kitajski pirati oropali kitajski parnik »Suumgumhoi«, ki je vozil iz Hongkonga v Konghum. Pirati ?o prišli na parnik, preoblečeni v potnike. Več jih je bilo svoječasno uslužbenih v ladijski posadki, ki pa so bili odpuščeni. Ko je parnik najhitreje vozil, so pirati napadli častnike, ki so se obupno branili. Angleški prvi častnik na parniku, Hugh Convaj ter dva mornarja so bili umorjeni. Nato so roparji pričeli ropati po parniku, vendar sc je kmalu prikazala na morju neka angleška topničarka. Ko so pirati opazili vojno ladjo, so pobegnili na ta način, da so skočili v morje in splavali na bližnjo obalo. Fašistični red Nemški turisti že vživajo pomlad v Italiji ir Dalmaciji. Nek naročnik »Fkf. Ztg.« piše listu, da je doživel v Rimu sledeče: Vsi vozovi električne mestne železnice imajo napis: Vhod samo zadaj, izhod samo spredaj. Nemec, ki ni razumel italijanski, je ujel voz v polnem diru, a takoj je zapazil, da se je zmotil in rabi drugo smer. Skočil je tedaj zopet ven in sicer zopet pri pri zadnjih vratih. Sprevodnik je dohitel Nemca, poiskal tolmača in zahteval, naj izstopi po pravilih še enkrat skozi sprednja vrata, ker bi moral sicer sprevodnik plačati globo. Nemec ni maral ubogati, češ, da je to neumno. Toda prišel je tramvajski nadzornik, prišel je stražnik in oba sta tudi zahtevala isto komedijo. Zaman je ponujal Nemec odškodnino. Voz pa je med tem stal, potniki so godrnjali in paglavci so upili: Ferrofiucto Tedesco, ferroflucto spizze-bubbio! Nemec je moral ubogati. V spremstvu tolmača je šel kakor kaznovan šolarček zopet skozi voz in zapustil tramvaj pravilno spredaj. Šele s tem je bilo zadoščeno fašistovskemu redu Od mravelj pojedena Iz Rio de Janeira poročajo o nesreči v vasi Karitubi (država Parana). Jata krilatih mravljincev je poplavila hišo starke Balbine de No-raha. Starka je spala. Na stotine tisoč mravelj so se vrgle nanjo in zlezle pod obleko. Nesrečna starka je skočila, padla onemogla na tla, toda sosedje so bili na polju in niso culi obupnega kričanja. Šele zvečer so začuli kmetje stokanje in so vlomili v hišo. Našli so revo pokrito z globokimi ranami. Zdravnik se je moral po-služiti strupenega plina, da je prepodil razjarjene mravlje. Eno uro potem je starka umrla v strašnih mukah radi zastrupljenja krvi. Iz spominov policista »V teku svojega 30 letnega službovanja«, tako pripoveduje neki policist — »sem prijel marsikaterega zločinca, oziroma prelomilca zakonov. Toda vsakega izmed teh nisem privede! na stražnico, ker mi je ua ta ali oni način ušel. Moja prva aretacija mi je ušla, kar ni bilo zelo priporočljivo za začetnika. Bil je tc starejši mož, katerega je policija že dolgo iskala. Na potu v stražnico, mi je sedemkrat obstal ter težko dihal. »Srčno napako imam,« je dejal mož, težko so peč, »le počasi.« Končno pa mi je padel na tla in postavil sem ga k zidu. »CMpnite mi ovratnik,« je še dejal in res sem se sklonil nad njim, toda v tem hipu mi je smuknil med nogami ter letel kot srna. Nikdar več ga nisem videl. Nekoč sem bil opozorjen na nekega tatu, za katerim je letela služkinja ter kričala: »Primite tatu, mojemu gospodu je ukradel suknjič.« Ko ine je opazil, je skočil v neko vežo, jaz pa za njim. Na dvorišču je bila pri-slonjena dolga lestva, po kateri je tat smuknil kot mačka. Seveda sem šel za njim ter ga kmalu prijel /a nogo. Pričel je prositi, naj ga izpustim ter da bo šel prostovoljno z menoj in pa na roke naj pazim, da mi ne bo nanje stopil! Komaj pa sem stopil par klinov nižje, se je zagnal okoli lestve ter se pod menoj spustil na tla. Predno sem bil na zadnjem klinu, že ni bilo o njem niti sluha. Par let pozneje mi je ušla neka ženska. Šla je mirno z menoj, le nekateri spremljevalci so jo hoteli oprostiti, kar se redno dogaja. Ko sva bila že blizu stražnice, je dejala, da ji krilo uhaja ter da ga bo zgubila. Ko sem podal, sem videl, da je res tako. Stopila je v vežo, da si obleko popravi, jaz pa sem se i obrnil proč od nje. Ko sem se ozrl, je že ni bilo nikjer več in nikoli več je nisem videl. Najbolje se pa spominjam sledečega slučaja. Aretiral sem nekega majhnega človeka in pot naju je peljala skozi prometno ulico. Ko sva prekoračila cesto, je v tem hipu pri-brzela okoli vogala parna brizgalna. Moj jetnik je skočil pred brizgalno čez cesto, menj se je pa zdelo, da je bolje, ako počakam, ker bi j sicer lahko prišel pod voz. Toda mojega ma-i lega moža že ni bilo nikjer. Vendar pa sem ravno še videl, da je skočil na mirno vozeči omnibus ter zlezel po stopniirah na streho. Skočil sem za omnibusom ter pod stopnji ca m i čakal, češ, bo že doli prišel, večno ne more ostati na strešnih sedežih. Toda, čakal bi lahko še danes in še bi ga ne bilo. Ko je namreč omnlbue pripeljal na končno točko, som po gledal, sem videl, da je ree tako. Stopila je i prazna. Slučajno sem šele par let nato zvedel da je drznež skočil iz strehe vozečega omni. busa na streho omnibusa, kateri je pri vozil od nasprotne strani.« Rusija in vodka Vodka — rusko žganje — je eden največjih notranjih sovražnikov ruskega naroda. Začasa svetovne vojne je bila izšla prohibici-ja, prepoved vsh alkoholnih pijač. Po vojni se postava ni dala obdržati. Po vseh hišah sc varili takozvano »samogonko«, žganje, ki je pravi sirup za organizem. Vlada je končno znova uvedla monopol na žganje in strogo prepovedala kuhanje po zasebnih hišah. Državno žganje je čisto in milo, toda precej drago. Zato se tajno kuhanje »sainogonke« nadaljuje in celo čimdalje bolj širi. Vlada je nastavila celo armado tajnih agentov, da zalezujejo kršilce žganjskega monopola; s tem se dohodki tega monopola še bolj krčijo. Toda vsa sredstva nič ne zaležejo. Kljub vsem monopolom pa namerava boljševiška vlada znova uveljaviti zakon o popolni prepovedi alkoholnih pijač. Za to se zavzema posebno Stalin, ki pravi, da hoče Rus« na vsak način odvaditi vodki pa naj ga stane to tudi deset let življenja. Glede mouopoliza-cije vodke jo rekel: »Predno smo uvedla monopol na vodko, smo stali pred dvema alternativama: Ali bi bili morali zastaviti vse narodno premoženje tujim kapitalistom in tako znova priti v suženjstvo — ali pa monopolizirati alkohol in s; tako zagotoviti potrebna sredstva. Ljenin in večina ovarišev nas je bilo mnenja, da je sicer vodka strašno zlo, a še večje zlo je biti suženj tujemu kapitalu.« Sovjeti naglašajo, da je monopol na vodko le prehodno sredstvo, ki se odpravi, kakor hitro se bodo našli zadostni drugi viri dohodkov. Prvotno je nesla vodka državi 500 milijonov rubljev letno, a sedaj so se tj dohodki — kakor že rečeno — znatno zmanjšali, ker se širi uživanje »sainogonke« in požro znatne evote tudi plače tajnih agentov. 2e iz tega je razvidno, kake težave čakajo sovjete, ako bodo res uvedli prohibicijo. Bila bj pa brez dvoma ena njihovih največjih zaslug, ako bi alkoholizem vsaj znalno omejil če že ne odpravili. poje? Zato, da ne vidi, kako ljudje okoli nje trpijo. Karočajte .Slovanca*! Sir H. Rider Haggard: 40 Kieopatra, egiptovska kraljica. »Požuri se — tjekaj!« sem rekel, in smuknila je za zaveso, ki se je zagrnila in jo zakrila. Nato sem hitro vtaknil usodepolni zvitek smrti v oprsje svojega oblačila in se sklonil nad lajnostni zvezdni zemljevid. Takoj nato sem slišal šumenje ženske obleke in na vratih se je slišalo rahlo trkanje. »Naprej, kdorkoli sik sem rekel. Kljuka se je vzdignila in v sobo je stopila Kieopatra; oblečena je bila v kraljevska oblačila, temni lasje so se ji valili z ramen, na čelu pa se ji je lesketala sveta kača, znamenje kraljevskega dostojanstva. »V resnici, Harmakis,« je rekla in vzdihnila, ko se je zgrudila v stol, »težavno je hoditi po poti, ki drži v nebesa! Oj, trudna sem, teh stopnic je toliko! Ampak obiskati sem te hotela na kraju tvojega dela, zvezdoznanoc moj.« »Preveč me počastiš, kraljica,« sem rekel in se globoko priklonil pred njo. »Ali te res? Ampak tisti tvoj temni obraz ima nekam srdit izraz — premlad si, Harmakis, in preveč zal za ta suhoparni poklic. Ej, stavim, da si vrgel moj venec iz cvetlic med svoje zarjavelo orodje! Kralji bi se radovali nad tem vencem' kakor nad svojimi najbolj dragocenimi dragulji, Harmakis! Ti ga pa vržeš v kot kakor stvar brez vrednosti! Ej, kakšen človek j pa si? Ampak, čakaj no; kaj pa je tole? Ženski robec,.! pri Izidi! Hej, Harmakis, kako pa pride tole sem? Ali so naši borni robci tudi orodju tvoje vzvišene umetnosti? O, pej! pej! — Torej sem te zasačila! Ali si v resnici lisjak?« Ne, kraljica Kieopatra, no!« sem rekel in so okrenil; robec, ki je bil padel dvornici Karmion z vratu, je bilo nerodno gledati. »V resnici sam ne vem, kako je ta šara prišla semkaj. Mogoče ga je zgubila ena izmed žensk, ki snažijo izbo.* »Oj — tako — tako!« je rekla hladno in se še vedno smejala kot žuboreč potok. »Kajpada, sužnje, ki snažijo izbe, imajo take stvari kot je ta-le, ki je iz najfinejše svile, ki je dvakrat toliko vredna v zlatu kolikor tehta, in tudi vezena v mnogih barvah! Veš, še mene ne bi bilo sram, da bi ga nosila. Ampak prav znan se mi vidi.« Pri teh besedah si ga je vrgla okoli vratu in z belo roko gladila konce. ^Ampak na ga! Ni dvoma, da je brezbožno v tvojih očeh, da bi ovratnica tvoje drage krila moje borne prsi. Vzemi jo, Harmakis, vzemi jo in skrij v nedrije — prav blizu srca!« Vzel sem prokleto stvar, zamrmral nekaj, kar naj ne zapišem in stopil na visoki oder, raz katerega sem opazoval zvezde. Nato sem zmečkal robec v kroglo in ga vrgel vetrovom neba. Spričo toga se je dražestna kraljica iznova nasmejala. »Ej, pomisli vendar.; je vzkliknila, »kaj bi rekla ženska, da bi videla, da si poroštvo njene ljubavi na tak način vrgel vsem vetrovom? Nemara bi enako storil z mojim vencem, Harmakis, kaj? Glej. cvetlice vonejo; vrzi ga proč!: in sklonila se je, pobrala venec in mi ga podala. Bi! som tako ozlovoljon, da sem za tronutek v rosnioi menil prijeli jo za besedo in zagnali venec za robeom. Vondar som se promislil. Nak,. som rekel bolj prijazno, dar je kraljice in zato ga hočem obdržati.« Ko sem govoril te bosede, som videl, da se je zavesa strosla. Velikokrat mi je izza tiste noči bilo silno žal, da sem bil izgovoril te nedolžne besede. »Najtoplejša hvala bodi kralju ljubezni za to majhno milost! > je odgovorila in me čudno pogledala. Sedaj pa dovolj šalo; stopi gori in razodeni mi skriv- ' nosti tistih tvojih zvezd. Že od nekdaj namreč ljubim zvezde, ki so tako čiste in svitle in mrzle in tako oddaljene od naših mrzličnih prizadevanj. Tamkaj bi želela bivati, se zibati v temnem naročju noči, in se otresti majhne zavesti same sebe, ko bi na veke zrla na obličje onega prostora, ki ima tako ljubke oči. Ej — kdo ve, Harmakis? — morebiti so tiste zvezde del naše tvarine in nosijo, privezane na nas z nevidnimi vezmi narave, v resnici našo usodo seboj, ko se gibljejo po vsemirju. Kaj pravi grška bajka o njem, ki je postal zvezda? Mogoče je kaj resnice v toni, zakaj ono mičkene iskre utegnejo biti duše ljudi, samo bolj čisto svitle in položene v srečnem miru, da razsvetljujejo vrvenje svoje matere zemljo. Ali pa so svetilke, ki vise visoko na nebeškem svodu, ki so ga noč za nočjo dotakne kako božanstvo, čegar krila so toma, s svojim neumrjočim ognjem, tako da se mu odrivajo in poskakujejo plamteče? Podeli mi modrost in odpri mi ta čuda, služabnik moj, kajti majhno je moje znanje v tem. Vendar srce je veliko in rada bi ga napolnila, zakaj imam razum, samo da bi našla pravega učitelja.« Ker sem bil vesol, da som s tem zasukom pogovora stopil na bolj vama tla, in se nekoliko čudil, ko sem spoznal, da je bila Kieopatra zmožna vzvišenih misli, sem začel govoriti in ji rade volje povedal lako reči, ki jih jo dovoljeno povedati. Pripovedoval som ji, da je nebo tekoča snov, ki obdaja zemljo in pot iva na prožnih stebrih zraka, in da je zgoraj nebeško morje Nut, po katerem plavajo zvezde promičnico kot ladje, ko hite po svoji blesteči poti. Pravil sem ji šo mnogo drugih reči, med njimi tudi, kako postane vsled gotovega nikdar nehajočega gibanja svotlobnih oboi premičnica Venera, ki se ji pravi Donau, kadar se pokaže kot jutranja zvezda, premičnica Bonou, kadar pride kot prijazna večernica. V tem, ko sem jaz ves čas stal in govoril gledajoč zvezdo, je kraljica sedela г rokami, sklonjenimi na kolenih, in mi motrila obraz. ErIIIEIII J* ,, a, -O t .3 и Ci S 8 < Z q s 4> a I f I f I » ОГ - a n tu . Is i £ 3 a ® e £ 3 „ i i B ? t tr C — - 2! .c * ® —> eo Ss 0 « S i Si s ЛЧ t» П r. g d 5 h a £ — ~ -Л a o S issf 3 , 61 s 3 T. « c M ■N 4» c ► » i i _ 2 - £ & 3 - S - , ts > 1 i S < C o 3- s» , A ffl —v s I * g Г 1 i I i * Ž - š < s 3 11 v r J c a » I - S " 4 « ® J < D * 111 = 111 = gospodarstvo Družba z o. z. V iPravnem vestniku«, Trst, je v zadnjih treh številkah 1927 priobčena zanimiva razprava Albina O g r i s a , z naslovom »Vloga družb z o. z. v slovenskem gospodarstvu.« Iz raprave posnemamo: V Avstroogrski je bila uvedena d. z o. z. kot nova oblika trgovske družbe leta 1906. Zgodovina teh družb ne opravičuje nad, ki so jim bile dane na pot. Leta 1913. je bilo v Sloveniji 30 d. z o. z. od 2312 v celi Avstriji. Po vojni je bilo do konca 1926 ustanovljeno še 383 družb s kapitalom nom. Din 56,131.628 (1927 v prvih treh četrtletjih po naših podatkih 42 s kapitalom 3-578.000 dinarjev). V poprevratni dobi 1919 do 1926) je bilo ustanovljenih: 401 javna trgovska družba, 83 d. d. (kapital 129,041.250 Din). D. z o. z. so bile v teh časih zelo priljubljene. Delniške družbe so 1926 sploh izginile. Po strokah sc 383 povojnih družb razdeli: 1. industrija kamenin in zcmljin 14, kapital 278.000 zl Din, 2. obdelava železa in rudnin 12 — 113.000, 3. strojna industrija 10 — 125.000, 4. kemična 28 — 291.000, 5. tekstilna 15 — 399.000, 6. lesna 28 — 263.000, 7. hranila 27 — 252.000, 8. oblačilna 25 — 220.000, 9. stavbna podjetja 15 — 308.000, 10. trgovina (s Domož. posli) 164 — 16,099.000, 11. sedem d ;ih strok 45 — 1,327.000; skupaj 383 z vplačanim kapitalom 5,275.000 zl. Din. Dejansko bo število trgovskih d. z o. z. še večje. Po glavnici se družbe razdele: do 2500 zl. dinarjev 112 s 143.000 zl. Din; 2501—5000 67 s 254.000, 5001—10.000 77 — 567.000; 10.001 do 15.000 36 — 451.000; 15.001—20.000 30 — 538.000; 20.001—25.000 21 — 468.300; 25 001 do 50.000 24 — 793.200; 50.001—75.000 6 — 406.000; 75.001—100.000 3 — 1,376.000 in nad 100.000 7 s kapitalom 1,378.000 zl. Din. Po vojni je bila ustanovitev rr.aiih d. z o. z. mogoča samo, ker sc predpis o minim. glavnici ni spravil v sklad z padlo valuto. Pred vojno je imelo 30 d. z o. z. v Sloveniji kapital 214 tisoč 922 zl. K. Zvišbo je izvedlo 38 družb za 6,122.797 Din nom. (v zl. 935 200), torej znaša ves kapital 132.254.000 nom. Din, 36 družb ploh ni plačalo cele glavnice (razlika 7,118.500 nom. Din). Stvarne vloge znašajo 5,42° 000 Din pri 44 družbah. Po stanju koncem 1. 1926. je imelo 6% vseh družb po 1 družabnika, 56% 2, 23% 3, 8% 4, 2% 5, 5% več kot 5. Družbe zaposlujejo ali samo družabnike ali pa še kako pisarniško moč, kvečjemu 1 do 3; nad 10 oseb jih ima malokatera. Bilanca 24 družb, ki imajo nad 250.000 dinarjev glavnice, izgleda sledeče za 1. 1925.: aktiva: investicije 67,564.381 Din; zaloge 28,063.989 Din; dolžniki 31,665.376 Din; pasiva: glavnica 21,578.500, rezerve 1,141.168, upniki 115,783.429 Din; dobiček 4 družb 203 tisoč 486 Din, izguba 20 družb 12,350.665 Din. Pasivni obrestni saldi znašajo pri teh 24 družbah 7,985.553 Din, 37% glavnice, davčni izdatki pa 981.721 Din t. j. 4.5% glavnice. Do konca 1926 jc stopilo v likvidacijo, prisilno poravnavo ali konkurz (9) 96 družb s 3,200.000 zl. Din (od teh 10 predprevratnih s 6C5.000 zl. Din); 7 družb s kapitalom 1,463.206 z!, dinarjev se je preosnovalo v d. d. Povojnih d. z o. z. jc bilo v Ljubljani in Mariboru 115 = 44.7% vseh. Pisec izvaja, da je danes d. z o. z. reforme potrebna; v katerih smereh in zakaj, vlada edinost le v nekaterih glavnih načelih. POGAJANJA Z AVSTRIJO. Kakor poročajo z Dunaja, je nastopi'a popolna pavza in ni poti za izhod iz težav. V zadnjih dneh so se vršila važna posvetovanja, ki so se pečala z vedno ostrejšo zahtevo avstrijskega kmetijstva odpovedati pogodbo, proti čemur pa sta odločno industrija in trgovina. Zaenkrat pogodba z Jugoslavijo ne bo odpovedana in se bodo pogajanja v kratkem nadaljevala. JADRANSKA ŽELEZNICA. Kakor znano, nas prepir za trase jadranske pruoge, ki naj veže Belgrad z morjem, ogromno c \ n c- n e-rp vi t j-.p — Sarajevo—Split in 2. Belgrad—Črna gora—Kotor. H" \ I n p' r. ' r H' ,4 nisKo ministrstvo odločilo za traso Belgrad—Žar-kovo -- Lazarevac — Valjevo — Loznica — Sarajevo — Spiit. Mogoie so seveda večje ali manjše variante, toda hvalahogu se je sedaj ministrstvo vendar en-Krat definitivno odločilo za zgradbo te proge. PALAČA POSTNE HRANILNICE V LJUBLJANI Poštna hranilnica v Belgradu je obvestila Zbornico za TOI v Ljubljani, da je odobrila potrebne kredite za gradbo palače podružnice Poštne "„ ■ i> >r> eno ministrstvo, da gradbo palače čimprej odobri. Po dobljenih informacijah je ministrstvo že odobrilo eradbo in bo v n»;kratšem času no=lalo elaborat ljubljanskemu gradbenemu ravnateljstvu, da razpiše licitacijo. KONKURZ1 IN LIKVIDACIJE. KonVurzi (v oklena'ih priiavaV Branko M. Spaič, man. in galant., Ruma; Stojan Vojnovič, trg., Nova Gradiška; Klašuja i Sclmiidt, trg., Varaždin; I /an Kortič, stavbenik, Belgrad (1. febr.); Sima Ne-iipdo'ič ir".. kirrn '24. an.' «' -o. (> I-, vič, čevljar, Bagrdan (9. lebr.); Vlastimir Stelanovič, trg., Loznica (O. febr.); Tasa in Kristina Stankovič, trg., St. Adzbegovac (I. febr.); Marko C. Zivano-vič. trg., Sabac (28. jan.); Milim Lazarevič, Paračin, (31. jan*. Odprava: Rihard Zimmerl, trgovec na Pro valjah, vsa masa razdeljena. Prisilna poravnava: Franc Stres, cvetličarna »Palma« v Podčetrtku 50% v desetih mesečnih obrokih. Likvidacije: »Eksim«, eksportna in importna družba z o. z. v Ljutomeru; Sloven-ka hranilnica in posojilnica v Osi niči, reg. zadr. z neom. zav.; Zadružna elektrarna v Zlatoličju, r. z. z om. zav. USPEH VINSKEGA SEJMA V LJUTOMERU. Pišejo nam: Na vinski razstavi in vinskem sejmu v Ljutomeru se je prodalo nad 800 hI vina le "'ka tQ2"' in sicer na več v «o«edno Av«iri o nadaljnje knpčije pa so v teku. Vpoštevajoč to dejstvo moremo sprejeti le z radostjo izid tega vinskega seima. Razstava je uspela popolnoma tudi v tehničnem in strokovnem pogledu. Na dan pred razstavo so bila vina ocenjena od strokovne komisije, ki ji je predsedoval ravnatelj vinarske in sadjarske šo!e v Mariboru g. Andrej Žmavc. Prisostvovala na sta n^d dnmim' tudi zaHonnik ve'ikeo-a župana g. Josip Zabavnik in upravnik državnega loznega in ovčnega nasada v Kapeli g. J. Glaser. Pri tej oceni se je izkazalo, da so bila vina prav izhorne Iralifeie tn so -alo шпдаа dobila naivišio oceno. Od priznano dobrih poznavalcev vina gre glas, da je ljutomerska vinska razstava v strokovnem oziru na višini sedamega časa in se pristni »Liutomerčan« po svoji kvaliteti more meriti z najboljšimi vini rele Evrope. Iz tega razloga je enaka prireditev v Ljutomeru tudi v bodoče kar najbolje na mestu. * * * Organizirana prodaja kož v ponedeljek, dne 2?. t. rr prične oH 8 d^oMn-* V Itp ča'ii 'nia'o zamudniki še možnost, izročiti svoje kože Lovski zadrugi oziroma Divji koži« v komisijo za popoldansko dražbo. Nabralo se je že precej blaga, vendar je še dobrodošla tudi vsaka posamezna koža. Čim bopate'še homo založeni, tem lepši uspeh bo imria popoldanska dražba. Dopoldne se zamore kupiti tudi posamezne kože, medtem ko se bo prodajalo b'apo poroki че samo v partijah na dražbi. Konferenca borznih tajnikov. Kakor poročajo iz BeWada, se vrši k^fe <*""a drznih taimkov iz cele države v prostorih belprajske borze. Dnevni red je: volitev odbora domačih borz, predlog zakona o borzah, enotne uzance in mešetarina, gospodarski svet, sodelovanje blagovnih in efektnih borz v zvezi s predlogom dunaiske borze. Maksimiranje obresti v zastavljalnicah Trgo. vinski minister ie odredil, da obrestna mera pri za-stavlialnicah v Hrvatski, Bosni in Vojvodini ne sme presegati 20%, vštevši provizije, pristojbine in zavarovanje. Nadomesti'« za diamant. Zaradi vi=oke cene diamanta se je tehnika že dalj časa trudila dobiti zani cenciši nadomestek. Diamantna krona za vrtalni stro' ;e stala 5—6000 mark. Sedaj pa poroča W. E. Z. (Wirtschafts und Export Zeitung) glasilo lipskega velesejma, da se ie posrečila iznajdba druge kovine, ki vsebuje "olfram. k'oin in karb'de; trdota je v primeri z diamantom (10) 9.8, torej le malenkostno manj. Poleg <е"а pa stane taka krona samo ^0 mark. To bo za vrtalno tehniko epohalne-ga pomena. Иопхп Dne 19. januarja 1928. DKN\R. PovpraSevanja je bilo danes slabše, edino za Cnrih in Prago živahnejše. Promet je bil znatno man'51 kakor včeraj. V kurzih ni izprememb razen za Trst, ki je bil zaključen po 300.75 napram 300.50 včeraj Dunnj je bil zikliučen po 8.0105: Budimpešta denar 9.94. blago 9.90. Narodna banka je intervenirala v devizah: Curih. Praga, Berlin in Dunaj, ostalo je bilo privatno blago. Devizni tetjill na liublsniki borti 19. 'an. 1958 Hrv. esk. 10.80, Jugo 11.80, Alpine 42.80, Greinitz 3.50, Trbovlje 62.70, Kranjska industr. 43.25, Slavonija 1.42. BLAGO. Ljubljana. Les: Deske 19, 16 in 24 mm deb. 11 cm šir. o8.15, Madrid 88.95 Trst. Belgrad 33 30-33 32, Curih 37-428, febr. 310— 400, nnrec 402, doc. 429, Hrv. csk. 85—85.50, Mipo 57.50—58.50, Jugo 90 25, Prnstodionn 875, Ljublj. kreditna 135 den., Scčerana 530 560, Drava 505— 570, SlnvonHa 12-13.50, Trbovlje 486-505, Vevče 145. Trst Adria 182, Assicurazloni Generali 5645, Riunone adrlatica 2600, Trij>oovich 233, Split cement , 262, Trž. L1oyd 685, Dnlmatla 117, Oceania 96. 1 Dimni. Podon.-savskii-iadr. 86.90. Zlvuo 111.75» kn 0 g vag. bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 606; oves bački zdrav rešetan 300; koruza bačka st. nav. vozn. 275, ml. tar. 270, marec času prim. suha nav. vozu. za jan. 267.50, za febr. 275, marec 280, april 285, nova popolnoma suha nav. vozn. za maj 290; zaklj. 4 vag. pšenice; tendenca zelo čvrsta. Budimpešta (termineka borza), 19. jan. Tendenca čvrstu. Pšenica marec 31.60, 31.70, zaklj. 81.68 -31.70, maj 82.24, 32.18, zaklj. 32.24-32.26, oktober 29.76, 29.84, zaklj. 29.84 -29.86, rž marec 30.30, 30.20, zaklj. 30.20-30.24, maj 30.30,80.16, zaklj. 80.16-30.18, okt. 24.92, 25.04, zaklj. 25.02 -25.04, koruza maj 28.06, 26.18, zaklj. 20.18—26.20, julij 26.60. K veselemu dogodku v kraljevi hiši i. 4'« 1. NASA KRALJfCA v oficijelni dvorski oblek). 2. KRALJ ALEKSANDER s sinčkom prvorojenčkom v naročju. 8. KRALJICA MARIJA ROMUNSKA, mati naše kraljice Marije, 4. GLAVNI VHOD v kraljevski dvor v Belgradu, kjer jc bil rojen novi princ. Katoliški pokret v Franciji V Berlinu je te dni izšla prva številka revije »Deutsch-Franzosische Rundschau«, ki jo urejajo najodličnejši francoski in nemški publicisti. V reviji je napisal Marcel Prelot, profesor na katoliški univerzi v Lille krasen članek pod gornjim naslovom iz katerega podajamo tu glavne misli: Kako je notranje življenje francoskih katoličanov v današnjih časih? Po vojni je zacvetelo v Franciji pravo pomladansko versko življenje. ki ie bilo kronano s proglasitvijo male Terezije deteta Jezusa za svetnico. Francoska zemlja, prežeta racionalizma, ni bila še nikdar tako odnrtn dihu misticizma. Od časov Lacor-daira ni bilo pri postnih prid'Sfah v cerkvi No-tre Dame še nikoli toliko nemarnega hrepenenja k Bneu. Še nikoli ni bilo pri bturgični službi božji pri bened'ktinkah v Rul Monsieur toliko tihih molilrev. In nikdar še niso tako globoki umetniki oblikovali svetniških biosrafij, ki jih še nikoli ni občudovalo toliko profanih src, kot sedai. Nikdar bi ne dosegel kak tak list, kot jc religioznim informacijam namenjena, tri leta obstoječa tedenska revija »La Vie Catholioue«, tako velikega in hitrega uspeha, kot v današnjih dneh. Obnovitev, pomladitev katolicizma je vidna povsod, v poeziji, literaturi, likovni umetnosti in glasbi. Če je religiozna estetika poprej včasi obravnavala katolirizom. pa ie kvečiemu od zunaj, ne pa od znotrai. Občudovala je katedrale, prezrla pa je največkrat njihovo središče, njihovo bistvo — tabernakeli. Katolicizem ic veljal le za slikovit moment, ne pa za vir življenja. Od tec!*i dalje so nastopili Paul Claudel, Francis lommes. Rcpč Razin, Charles Pemiv. Fmile eaiunann in clruei, da s svojo umet-nostio pričajo za svejo vero in religijczno doživetje. Dve smernici obvladujeta novo katoli- л m srce i ško pesništvo: vera v občestvo svetnikov, ki zopet uvaja nadnaravne elemente v socialno življenje ter češčenje Boga v naravi, Boga, ki' ga ne pojmuje več kot panteizem v tostranosti, temveč v onostranskem življenju. V začetku se je to gibanje pričelo s katoliško askezo in z religioznim mišljenjem. Umet- I nest je j)ostala pobožna. Ta pobožna umetnost se je približala ljudstvu v Gheonovem krščanskem gledališču. Misteriji in pasijonske igre v oni moderni obliki, za katero je ustvaril vzorec Claudel, so se zopet pojavili na cerkvenih in kmečkih svečanostih in celo v osrčju Pariza. V literaturi je zopet dobil svoje mesto pojm o dobrem in slabem, ki ga je Anatole France s tako mojstersko roko odpravil. Ta podvig pobožnosti v literaturi je našel tudi svojega odličnega kritika: Abbeja Henrija Bremonda. Njegova »Literarna zgodovina religioznega čuvstva v Franciji« od konca versne-ga boja do današnjih dni (šest zvezkov je že izšlo) je ravno tako sijajna po vrednosti svojih raziskovanj kot po svojem izredno izbrušenem slogu. Bremond govori o čisti poeziji in oni velikani, ki beže od Boga, se morejo tu napit; mistike, intuicije in molitve, i Katoliško gibanje v literaturi ni omejeno le na nekaj odličnih osebnosti. Ono združuje v svojih vrstah toliko pisateljev z večjim ali manjšim slovesom, ki so vsi združeni v močno skupino in ki se vsako leto enkrat zbero h konferencam in razgovorom. Vsako leto — prvo je bilo 1. 1921 — si določijo poseben tema razgo-J vorov. Letošnji teden razgovorov se ravnokar vrši ter obravnava mednarodno in nadnarocino nalogo in dolžnost katoliškega pisatelja. »Talrt in še enkrat takt, vzrastel iz krščanske Ijubezn: do bližnjega, je najboljše sredstvo katoliškega pisatelja, da izvojuje v javnem mnenju duhovno razorožitev,« je dejal oratorijaneki pater Dieux.