BorHa i ognienihom. Java (pod Indijo) je velik otok, ki je ena na ognjenikih najbolj bogata poj krajina na celem svetu. Otok šteje 40 milijonov prebivalcev, je zelo gosto naseljen in popolnoma odprt kulturi. Pa. ga je Java dežela neprestanih nemirov; vedno pod pretnjo ognjeniških izbruhov. Kljub omenjenemu dejstvu ne naj-< demo niti v najbolj o,§:roženih delih n<y obdelane zemlje. Ro_ovitnost tal priga* nja človeka, da vedno več obdela, obseje ter stokratno žanje. In ves trud ter rodovitnost uniči pogostoma čl.veku ena sama ura, Ognjenik Kloet je pravi strah osrednje Jave. Na tem vulkanu preizfcušaK) sedaj hribotehni.no umetnost. Eno ddbro lastnost ima ognjenik izmed vseh' njegovih tovarišev, da pri.enja svoje uničevalno delovanje v rednih prestankih. Lal-ko je v naprej preračunati, kedaj ravno bo pri.el z bruhanjem. Po opazovanjih in ugotovitvah se pojavlja njegova delavnost vsaldli 14 let in sicer od sredine julija do sredi avgusta. Odmore v bruhanju so uporabili zato, da so raziskali vzroke izbruhov. In ugotovili so, da se dogajajo bruhanja vedno tedaj, ako je prekoračila voda jezera v žrelu gotovo višino. Ta zaključek opazovanja so pon-ovno preizkusili po izbruhu leta 1919 in nato so se podali inženerji na delo. Ker je dvig vodne površine v jezeru ognjenika vzrok izbruhov, je bila s tem podana misel: poskusiti, odpeljati od,višno vodo in s tem bode odstranjen z yzrokom tudi učinek. ; Vulkan Kloet pa je nasprotnik, ki se _ie pusti ugnati zlepa v kozji rog. Hrib Obstoji iz bazalta ter lave in obe tvarini se upirata z vsi silo vrtalnim strojem. Morali so napraviti celo vrsto predorov in bogznaj na kolikih mestih so izvr'tali v goro dolge rove. Bilo bi preve. itvegano, ako bi se bili omejili na zgraditev samo dveh tunelov, katera bi pozneje združili v predoru, kajti enega ali 'drugega bi lahko zasul kak nepredvi- den dogodek, ali ga sicer napravil neuporabnega. Delo inženerjev tudi sicer ni bilo lahko. Materijal so morali od daleč dovažati. Niso imeli na razpolago tehnično šolanega delavstva in so morali pritegniti k delu domačine. Velikokrat se je pripetilo, da je moralo delo počivati, ker domačini-delavci niso mogli premagati praznovernega strahu in so enostavno pobegnili. Zgradili so žično železnico, >ki spaja vrh ognjenika z notrajnostjo, kev so morali napraviti rove v hrib istočasno od znotraj in od zunaj. Pri tem del_ s. zadeli tu in tanr-na vroče vrelce in zopet so morali delo prekiniti radi vro.ine, dokler niso izvrtali do ogroženih rovov z vrha navzdol velike luknje. Preteklo je skoraj 14 let, ikar so pričeli borbo z ognjenikonl. Voda v notrajnosti jezera se je dvignila in preplavila rove, ki vodijo od znotraj na zunaj. Nadaljevali so še lahko delo po rovih, iki vodijo od zunaj na znotraj. Bas omenjeno pa ni bila nikaka ovira, iker so bila natančno znana mesta, na katerih se naj napravijo predori. Sedaj so dela toliko napredovala, da so že zbrali in nagromadili na predornih mestih zadostne količine razstreliva. Razstrelbe se lahko lotijo vsak trenutek. Počakali bodo še tri tedne, da bo vse pripravljeno in potem se bodo podali na razstrelbe, ki naj napravijo zadnje predore med rovi od zunaj ter znotraj in po teh bo odtekala voda. Štirinajstletni trud je ogromno delo, ki je požrlo velikanske svote. Izdaai denar se bo sijajno obrestoval, če bo le dosežen cilj dela.