•<\ v
W W> M
I dnp 5. jftn|iarja |93|

St. L
1 '"l ,7-'
"poštnine »odfe *|fredoitt?o«- SeMllerjeva-oesta
rt„N»Aidni Lirt" stane tu celo teto 41f n pot leta 2 K, ca
ge dežele na leto B K 60 Tin.
Četrt leta Zia Ameriko ic dr Naročnina'plačuje vnaprej. — Potamezna *M»	*> Maki« 10	i
r ~ ■ i
Oglasi se
Pri veCkratBih objavah iriaten popust p« dogovora.- pristojbine za oglas« je plačevati'.po pošti na naslov; iF arod ni
S - 1	- • - - •
P« Č?PYILK9
pošiljamo tudi vsem bivšim naročnikom »Narod-Bega' Drievrtikk«, td,:pa zakadi povesti iTast* Kon-tieiik fa "žef VejVarft««'" kateta 'se v*Nar.Dnevni-Ktet« ni mogla skončati 'in katere nadaljevanje )e itevzelSNar. List«.'1 Kdor torej izmed bivših na-ft&iKdv 1 »Narodnega Dnfcvntka« -hoče to povest telcOnda čitati, naj si nsfročtfSfNardani Ust« vsaf ia četrt leta fti vpdšlje pri priloženi pdložnici všaj iBo krond Kornafočriind 'in sicer takoj,' ker sicer
itflhddiiješfevilke več ne dobf. ' rxv- ' |r	ut%f ■„ ( -i „(,
Uredništvo »Nar. Lista«.
;__..tps^-i rn 1 siat
. J i
NA OGLED
■ IM
Korak nap j J
Naše ljudsko glasilo »Narodni List« stopa v šesto fefto sWjega obštanka.-K<Mikb vfharjeVirt nd-M je iHorarteffoHl ^bjfeka ddždajwe<ga! obstanka prebiti.! Kolflčokratže t nasprbthiki 'napoVedo-vali's&nft: 5'n ^*inrNfe> sVbjerii časopisju; v iSlbv.' Gospodarv »Straii«'in V"»SloVAnctr*' so Še i vitS 'sito' Vrgli na uničenje našega lista, ampak na&rdtria* pblMl36r|«hfea^a' je^VpfeglaJ V tt> delo i®Wot!Vs6 ailhOvščfnd 'pd deželi, da 16 ponekod ne-ffeljB zaiiedeljo; drti^pa1'pdšebfio ob1 Ni^em letu "'vso' ~ ------
ttiii' da'tef«ag Rst/lii^fepdtfčžfnfe Utrdi' strstrašiH z V&nfth&ttim Hit jih mritfod narobe našega fiŠta- V^ptMMnlcar maje1 riisb ddbivalf odvez«
kratka: tiporatfla^io še vsa'rriOgoča srfedšftVa, da še narrf izrf6dft6pl?e tfi, da |8*nift i? odvračanjem- naročnikov oslabi, da se nas uniči.	'>*''• "v* " ;'A* dobra 3tvar je žmagaiaf Stali smo sredi teh viharjev kbt škafa; nisfnd-še dalrdstrašiti od naše {rd8 zaklesanerpbti niti z grožnjami nrti z odganja-rijem bralcev' in'nardčnikov. S pondsom ,in vese/jem liahfto dahe^ pdvdarjamo, da 1e vse to hujskanje in vsa gonja proti nam imela za nas le ugoden uspeh: vprverti hipu so nam res enega ali drugega ostra-šili,'a ni minilo par tednov in znova se je oglasijo dVakrat, trikrat toliko naročnikov, nego jih je Vsled hujskanja Odpadlo. Iz naših jknjig je razvidno,' da Smo samo lansko leto pridobili nad 300 novih naročnikov, in blizu toliko se jih je samo* |e letošnje leto zopet na novo oglasilo.
A nasprotnikov nismo imeli samo v klerikalcih, ampak'enako, če ne bolj zagrizene v "naših'ljubih prijateljih Nemcih. Za njih so opravljali posel preganjanja »Narodnega Lista« različni gospodje državni iJravdniki; ki so nam, osobito pred par leti, posvečevali posebno pozornost v obliki zaplemb. Da so nam s tem naprtili velike stroške, je naravno. A tudi ti viharji našega lista niso ustrašili: vedno je odločno in brezobzirno branil in zagovarjal koristi slovenskega ljudstva in ni klonil tilnika p'red še tako mogočno gospodo. Takšen ostane »,Narddni List« tudi zanaprej. Neustrašen brambovec narodnih naših zahtev in pravic, pa tudi brezobziren brambovec gospodarskih koristi našega malega človeka: kmeta, obrtnika, delavca. Ostanemo kot doslej zagovorniki vseh tlačenih, brezobzirni v boju proti zapeljivcem našega ljudstva in proti njegovim izsesovalcem.
Ne zdi se nam potrebno na dolgo in široko razkladati naš program. Naši prijatelji nias poznajo in vedo, kaj smo in kaj hočemo: glasniki gospodarskega napredka in gospodarske osamosvoje, glasniki kulturnega dela in napredka, glasniki politične svobode in samozavesti. Korak za korakom stopamo k svojemu cilju: potom prosvitljenja ljudstva k duševni, gospodarski in politični svobodi.
Vas, prijatelji in somišljeniki, poživljamo: stojte nam zvesto in neomajno v našem boju, v našem težavnem delu ob strani! Množite vrste naše politične organizacije, množite vrste naših naročnikov. Vzbujajte med ljudstvom zanimanje in smisel
za naše delo! Vi, ki ste kot duševno vsled večje izobrazbe višje stoječi poklicani kot voditelji ljud-b'tW V ^ofitičriem 'bOjV' tfa5 sf' ^Vdjtf rtiEllfeduŠnostjo i'n brdzdčlnttstjč ne1 tikjajte ljhdsitvir slabega1 i^glfe-
umavcvajiiuaiju iiaapi murna vcuuo se umiKaii, am-
)jak v zavesti oJ!poštenosti svojfega dela biti pred-štraža napredne ttllsjti, to bo'di ^'sakogUV' iimfed'^s >A" nas'pbnoš iti Vesdlje;	*»»
In tako v novem letu 1911, prijatelji, ne nazaj,
ampak zojiet niogdčen korak1— halprtii)' 1
UlnFhi !; <tUU ■	It
h političnega sVeta.
s ;ts !Hf t d jtjrM fff,( i v ? if ; Sestavitev nove vjade je poverjena dozdaj-
Mil minicfarclž-oinii nf^./jon^Hil^.'	IT.!
bo<Joč|Ji ministrov. Splošno pa je nrnehjie, da se bo sedanja kriza rešila povoijno Šele,' Če bo^o nem-ško-češka pogajanja na '(Ce^keni- imeja povoljen
sporažumjjenje ugodno in pričakuje se s sigurnostjo, • <Ja bo sklenjen zaradi dejazmožnosti češkega dežejnega zbora kompromis."'^ekatef/'so
in tyemci.	_
Ma drugi sjtrani pa prevladuje mnenje, da praška pogajanja rie jbodo imela'uspeha. V"tem s)u|aju bi se sestavilo novo minis^erstvo iz viš6jk)h' uradnikov, ki 'b> jbilo samo začasno')n kat'eriegži Jcone-na naloga bi Jjlla, razpustiti državni žfeor ih vbditi nove volitve.	■ ■ ' ?? 1 '' ■
ka-e skoro zunanjo" politiko
* O osejjah novega ministerstva se kor rečeno, najrazličnejše govorice, pno je gotovo: iti )x) moraT minister za zunanjo grof Aehrenthaf; k) je v^ik nasprotnik' Slovanov, in jci je ob času prik/opljenja 0ošhe m percklS-vine k naši državi s svojim nestrpnim &Vra^tvom do Srjbov skoraj izzvai: vojsko med našo ^"srbsko državo. Mnogi so mnenja, da'je odstop fe£a grofa predpogoj za prijateljske razmere med 'Avstrijo in Srbijo." "	- ..........
Splošno pa je položaj silno nejasen. Cesar je te o.bojej na nahodu, Ki ga je dobil s prehladom. Njegovo stanje ni nevarno in se boljša'od dne do dne. "	m m ®
i " . Ogrski državni zbor se je zopet sestal. Najprej je razpravljal o trgovinski pogodbi s SrfeijS. Ne nasprotuje ji nobena stranka. Nato pride na vrsto predloga o avstro-ogrski' banki! Pristaši poslanca Justha, ki zahtevajo samostojno banko "z'a Ogrsko, napovedujejo oster boj zoper predlogo. Zatem pride na vrsto vladna predloga o številu vojaških novincev za 1. 1911 in pa državni proračufi.
Na Portugalskem vlada v splošnem mir. Klerikalno časopisje sicer prinaša vesti, da se v nekaterih krajih pripravlja gibanje proti republiki.'Te vesti so pa brez pomena.
Jezikovne naredbe v Dalmaciji. Zadrski »jNovi List« javlja,' da je izdal dalmatinski "namestnik Nardelli naredbo, s katero se je s i. januarje^ uvedel v vse urade politične stroke hrvatško-šrb-ski kot uradni jezik. Izvzeti so pri tem samo računski uradi, v kolikor se tiče registrov, a jttidi pri teh uradih se bo uvedla s 1. januarjem 1911 hrvaščina kot uradni jezik. S tem so stopile v veljavo jezikovne naredbe z dne 26. aprila 1909.
BclcžHc.
Učni tečaj za učiteljstvo. Meseca marca se vrši na moškem in ženskem učiteljišču V Gradcu po en tritedenski učni tečaj za dotičhe učitelje, oziroma učiteljice, ki se hočejo izvežbati za poučevanje slaboumnih. Udeležbo je treba naznaniti do 15. januarja okrajnim šolskim svetom.
Razmere v deželnih bolnišnicah na Štajerskem. Na deželnih bolnišhieah v Mariboru,' Radgoni; Brežicah, Celju in Slov. Gradcu je T8 zdravnikov, dd katerih nobeden ne zna pravilno slovenski iKako se v teh bolnišnicah ravna s slovenskimi bolniki, je itak znano. Pa tudi ni čudno, če jih zdravijo ljudje, ki jih ne razumejo. Kakšne razmere vladajo \ bolnišnicah, dokazuje dejstvb, da so celo že rtem-
j »tja«iitzi Mi uo iousij ou ^ai ,t«iau umiti m mas
Uf•[ ™orai! naPadati razmere v mariborski dež trolnlšfiicf.*1	i,it|jiu » .t. fj)1 s"
L B^L^In" ča®mi gpsP°dje! Iz vseh strani 'Aafn Majalo glasovi, V kako besnds ,o S6' je "zadnje nedelle' ftiihblega lJta'lis g[ VspdVednjfcah huf« pr'pf »^ofemu Listil«. Hti u^šff6s^fe' du1iovniške akitacHe la {£ list z vejiklm zadovoljstvom občutim^, -jcčr " se' je baš vsled t^k hujskanja' prig'lasilbllžadnje:«heve do sto novih naročnikov. Zato še ehkiW'lepa hvala, častiti gospodje; irfl«e prav uljiidhb fmptfrbčafho 'ie zafiaprfej! " ' 1 ' n
Žalostna junaštva mladega kaplana. Mi gotovo nismo' mšd ferfihft; fe fci^e^deli, da':se tudi SuhtiV-nik lahko spOžabi, ker irifa pač tudi-kri »ftniko kot mi drugi. A!čef'rtihid kalila«'kvari celo šOiska dekleta; kakor se tb'žopeft poroča'0 26 letnem kaplanu v Blurn^u pri Furfetenfelchi na 'ZgJ Štajer^cžni Karlu Unterleitndrja1 iž Št.' Vida na Koroškem, 'ki je vabil k'sebi V farovž l e p^ Šolska dekleta (grda je sovra|iJ in'jih -pretepaj f!) ter jih tam "pripravljal za nebesa s tem, da jih"je na najgrši način spolno z|orabi|, je to vendar zopet nekaj takega, kar mora v človeku zbujati stud in gnus. Za fijegova junaštva ga jfe^sodnija obsodila na 4 mesece težke ječe.
Kako' se izzivajo slovenske občine 1 Mariborski mestni urad je poslal trški občini v' 6'raslovčah uradni dopis, na katerega ovoj je pritisni} izzivajočo Znamko1 aemškega' gchuivereina »Zur Errhinerung an den windischen U«berfaM am 20. Septemb« 1908. Deutscjhtes Casino in jLaibach.« bi si upa|a Jfaka slovenska občina kaj tacega storiti! Ob *tej pri|i)ci spomjnjamo ibadi na dejstvo, da ni liiti državno pravdnj$tvo niti poštno ravnateljstvo storilo proti fem nesramnim nemškim znamkam nobenega resnega Koraka, dočim Je bilo več štajerskih Slovencev zara<|i rabe znanega septemberskega koje-Jca Pjril-Metodove družbe 'obsojenimi! 'A slovenski kjerikalci v tajcih zadevah ne store niti korakaVESr se ne gre za njihovo gnjilo stranko!
S»nostojno poljedelsko ' visoko šolo v Pragi zahtevajo češki jkmetje. AJi Slovenci pa'*Še zadostno nižjih kmetijskih šol nimamo. In kje so Šeje Jtmetijske srednje šole?' ^	f
»Narodni1	" glavno gjasilo mladočeške
stranka, je stopilo s 1. t.- rfi. v 54. letnik svojega ojbstanka. •	' 1 * " ' : 1 r- .
Štajerska perutnjna na perutninski razstavi v Berolinti. Nedavfio Je priredil »Klub'nemškjK perui-nJnarjev« v Berolinu ogromno razstavo" perutnine. V tej razstavi se je prifedil za Štajersko poseben oddelek. 14 štajerskih razstavljalcev je dobilo odlikovanja. " 11	* •«- 't >">
Kakšne so razmere na Južni železnici. O tem in kako danes različni frtesfe 'oždajk^r&VnateljsttfD Južne železnice; atnpaft nemški »volkšrat«, se pd-rb^a sledeče: .Naš tovariš Randl iz Grdbelnega'je imel imenovanje za načelnika' ffi Pragerskem takti-rekoč v žepu, pa je opozoril 'v (svbji naglici neki slovenski dnevnik nemško javnost na td. Posledica tega je bila, di'le'^ropotal Volksfat in da danes Sedi rta Pragerskem Nemec Schneider, Slovcnec pa skozi prste gleda in premišlja; kako brihtni so nekateri ljudje, ki ne poznajo vplivnega renegata Orniga. Schneider se je namreč: hvalil, da je vse td izpOsloval on, ptujski pek Orhig. Vse to se da dokazati po pričah. Tdv. Blažon je pregnan v S. Michele na Tirolsko. Moral je iz: Poljčan, ker ni Bil pogodu hemškUtdrjem zato, da Se je v zasebnem življenju Čiitfl Slovenca. Ob svoji poroki je inoral oditi, in zdaj' živita mlada poročenca ločeno, ker ne moreta v S. Michelu dobiti stanovanja. — Tov. Jane jfe tudi moraMz Poljčan, ker'je bil pošten in žhačajerf Slovenec. — Iz Pragerskega so prestavili kar vse slovenske uradnike, nemške, zavoljo izzivanja potujočega občinstva sodnijsko kaznovane kri-čače pa so pustili tu, da še dražijo mirne Slovence. To delajo tem lažje, ker so »med seboj«, brez kontrole slovenskih uradnikov. — Na celjski postaji izginja Slovenec za Slovencem. Postaje Rimske Toplice, Laški Trg, Štore, Št. Jurij ob Juž. žel., potem postaje Od Maribora do Spodnjega Dravograda, Pragerskega in Središča so v slovenskih krajih, a tu službujoči železniški' uradniki SO večinoma Nemci. In če že zaide na katero teh postaj kak slovenski uradnik, pa preskrbi Volksrat, da prav kmalu izgine od tam: na njegovo mesto pride seveda Nemec.«
Iz poStoe službe. Za poštarja na Muto pride dozdajni poštni pristav v Mariboru Franc Rutnpf.
Dveletna vojaška služba. Vladni list »Fremden-biatt« je priobčil iz peresa nekega generala članek o dveletni vojaški službi. Cankar pravi, da uvedba dveletne vojaške službe prinese koristi vojski tei bo tudi v prilog gospodarskim interesom prebivalstva. Na to prinaša tudi mnenja raznih poslancev, ki se izrekajo ni sploh ugodno za dveletno vojaško službo; med drugim je tudi zahteva, da naj se zniža tudi služba pri mornarici od 4 na 3 leta. •.;>o.>\
Deželne doklade. Cesar je potrdil sklep dežel nega odbora, da se bodo deželne doklade tudi v prvi polovici 1. 1911 pobirale in sicer v dozdajni vi šini. Pobirala se bode: 50% doklada na zemljiški davek, realni in idealni hišnorazredni ter na hišno najemninski davek, na pridobninski davek podjetij, ki morajo polagati javne račune, dalje na rentni davek; 56%na doklada na splošni pridobninski davek; 10% na doklada na ves užitninski davek od vina,' mesa, mošta (vinskega in sadnega).
Vinlčarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh podrobnih vinogradni ških in trtnih delih. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra tega leta. Sprejme se 6 učencev v starosti od 16 let naprej. Viničarskl učenci dobe brezplačno hrano in stanovanje in v denarju po 10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti krstni list aH pa domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija na Kranjskem) do 15. januarja 1911. Sprejmejo se tudi mladeniči iz Štajerskega.	...,"
Umrl je dne 17. dec. g. Jakob Trstenjak, ravnatelj ljudske šole v Knzmiei pri Pleternici na Hrvatskem po dolgem bolehanju. Zapustil je vdovo j in več otrok. Pokojnik je bil doma v Brebrovniku blizu Ormoža iz roda vrlih in znanih Trstenja-kov. Bil je izvrsten učitelj in blag mož. N. v m. p.!
Ogrska kolere prosta. Ker se v slednjem času pojavljajo na Ogrskem slučaji kolere le po samezno in je od izoliranja zadnjih na koleri zbolelih preteklo že več ko pet dni. je ogrsko mini-sterstvo notranjih zadev obvestilo ministerstvo zunanjih zadev, da je Ogrska kolere presta.
v III. narodna zbirka „Klnba napr. slov akademikov v Celju". Nadalje smo sprejeli še sledeče prispevke: Ljutomer (Cven) popravek: ga. M. Kocuvan) K 13 80; Artiče pri Brežicah (gosp. naduč. Fr. Cernelč): K 3'20. Skupaj torej 1640 K 4 v. —„Klnb napr. slovenskih akademikov v Celju".	ž ■ ■! sv;.
III. narodna zbirka »Klub* naprednih slovenskih akademikov v Celju". Dohodki 1640 K 4 vin, stroški 49 K 85 r. Razdelil se je torej, na izvanrednem občnem zboru dne $8. tm , znesek 1590 K 19 v in sicer takole: »Družbi sv. Cirila in Metoda" (obr. sklad) K 400; »Podporno društvo za slovenske visokošolce" Praga K 100; »Podp. društvo za slovenske visokošolce" ; Dunaj K 100; »Podporno društvo za slovenske visokošolce" Gradec K 100; »Dijaška kuhinja v Celju" K 100; »Dijaška kuhinja v Mariboru" K 100; »Dijaška kuhinja v Ptuju" K 75; »Božičnica v Polzeli" K 25; »Božičnica" Muta K 20; »Božičnica" Slov. Bistrica K 20; »Sokolski dom" Celje K 20; »Sokolski dom" Hrastnik K 25; »Sokol" v Št. Pavlu K 20; »Sokol" v Rajhenburgu K 25; »Sokol" v Ormožu K 50; »Klub" v Celju K 100; »Slovenska šola v Marenbergu" K 25; »Ljudska knjiž-, niča" Gaber je K 25; »Ljudska knjižnica" Laški trg K 25; ljudskim knjižnicam »Bodočnosti" K 50; ljudskim knjižnicam »Prosvete" (odsek Konjice in Slov. Biatrica" Slov. Bistrica K 25; »Narodna čitalnica v Celju" K 50; »Savinjska podružnica slov- pl. društva K 40.
Zahvala. Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju izpolnjuje prijetno dolžnost, da se najlepše zahvaljuje vsem vrlim nabirateljicam in nabirateljem III. narodne zbirke. Sijajen vspeh — nabralo se je 1620 K 04 v — bodi vsakemu najlepše plačilo za trud. Obenem prosimo, da nam vse cenjene nabirateljice in nabiratelji ostanejo naklonjeni tudi v bod,o<je. V Celju, ob sklepu leta 1910. Milko Hrašovec tč. predsednik.
Kraji, iz katerih podpisani klub dosedaj ni prejel niti pol niti denarja so: Sv. Peter pod Sv. Gorami, Polenšak, Sv.. Križ pri Slatini, Kapela, Vučja vas, Žreče, Nazarje, Jurklošter, Sv. Tomaž, Št It j pod Turjakom, Šmartuo pri Slovenjgradcu, Šmartno v Rožni dolini, Kalobje, St. Vid pri Ptuju, Dobje, Stranice, Pišece, Sromlje, Skale, Letuš, Mo-škanjci, Nova Štifta, Laporje, Olimje, Frankolovo, Brezno, Pilštajn, Središče, Sv. Audraž v Slov. Go ricah, Hajdin, Sv. Lorenc v SI. Goricah, Sv. Marjeta pri Ptuju. Sv. Marko nižje Ptuja, Vurberg, Kostrivnica, Dramlje, Sv. Barbara v Halozah, Ljubljana (3 pole), Petrovče, Gotovlje, Gomilsko, Rečica trg, Gornjigrad, Bočna, Sv. Frančišek v Sav. dolini, Luče, Solčava, Teharje, Pragarsko, Hoče, Maribor ob Dravi, Št Ili v SI. Goricah, Gornja Radgona, Sv. Jurij na Ščavnici, Velika Nedelja, Makole, Studence, Slatina, Podčetrtek, Podsreda, Bizeljsko, Dobova, Kapele, Sevnica, Videm, Planiua, Kozje, Rimske toplice, Zagreb, Vukovar, Lembah, Sv. Lorenc nad Mariborom, Vu-zenica. Ribnica na Pohorju, Slovenjgradec, S*. Rupert v Slov. Goricah. — Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju.
Iz poštne službe. Poštno ravnateljstvo je imenovalo aspirantinjo Ljudmilo Mešiček poštnim oflcijantinjam za Ljutomer.
Obroki z« vplačilo neposrednih davkov t I. četrtletju 1911. Tekom I.četrletja 1911 se rajo neposredni davki na Štajerskem plačati v naslednjih obrokih : I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najem-ninskega davka in sicer: 1. mesečni obrok dne 31. januarja 1911, 2. mesečni obrok dne 28. febr. 1911, 3. mesečni obrok dne 31. marca 1911. II. Občna pridobnina in pridobnina podjetij, podvrženih javnemu dajanju računov: I. četrletni obrok dne 1. januarja 1911.J
Komu se sme mladina zaupati 1 »Slovenski Gosp." svari' na vse jboč, pred ^liberalizmom", ki bojda uničuje moralno našo mladino. No — dokaz so ostali dolžni. Mi pa imamo dovolj dokazov, kako pohujšujejo kaplani in brezvestni fajmoštri našo mladino. Slučaj Peško dokazuje, kam spravi mirnega kmečkega fanta klerikalno strankarstvo. Župnik Šorn uči, kako daleč se lahko spozabijo celo taki fajmoštri, ki vodijo božje poti. Ali bi pripovedovali neštevilna junaštva Koroščeva, Ber-kova Rabuzova itd. t Kdor ima .masla na glavi, naj ne hodi na solnce!
CctjšKf eKraj.
Iz Celja. (Iz trgovskih krogov.) Bližajo se Sv. Trije Kralji. Marsikateri še premišljuje, kako bi ta prosti dan porabil, da bi ne zapravljal samo denarja, ampak se tudi pošteno rtaplesal in dobro zabaval. Uganko je rešil »Klub slov. trg. sotrudnikov v Celju« š tem, da priredi na ta dan veselico s plesom v prijazni »Skalni kleti«. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina 50 vin. Brez premisleka vse v »Skalno klet«!..;,(Igrala ne bo,, kakor je na lepakih pomotoma javljeno, ciganska godba, ampak oddelek Celjske narodne godbe.)
Slovensko trgovsko društvo v Celju priredi v nedeljo po Svečnici, dne 5rfeb. 1911, trgovski plesni venček. Vabila se bodo prihodnji teden razpošiljala.
Kmečki ples ženske podružnice Giril-Metodove družbe v Celju dne 15. prosinca bo prva plesna veselica letošnjega predpusta. Podružnici moramo biti hvaležni, da še je odločila za to prireditev, ki je za Celje rtekaj novega. Zato pa vlada za ta ples že vseštranskO žartlmattje^^odružnični odbor pričakuje, da bo udeležba Ki mesta in dežele kar največja, to tem' l>01j, i^ef*1 je4 Zagotovljeno, da bo zabava na tem originalnem večeru* res lepa iri domača. Zeli se. da se vdeleži plesa kar največ gostov v kmečkih oblekah; zelo dobrodošle bodo skupine, katere pa morajo spadati v okviPprireditve. Odbor sam bo skrbel za več originalnih5 nastopov. Kakor čujemo, 'bo Urejena ta večef pristna kmečka gostilna; tudi preskrbijo ^btfie -bOSebcsn buffet. Pri- plesusvira pOlrioštevilna celjska narodna godba pod vodstvom kapelnika g. Seiferta. Hikoncu še omenjamo, da je namenjen čisti dobiček: plesa naši šolski družbi, in je tbfej že iz tega razloga želeti, da bodo na ta večer vsiproštori »Narodnega doma« polni slovenskega občinstva. 'V . • t -.. ;
Celjski župan jabornegg — odstopil. Pred dnevi se je ra!znesla po Celju vest, da je odstopil župan dr. pl:' jabornegg1." Nemški listi so takoj poročali, da iz ozirbv na svoje zdravje. Bolj verjetno pa bo, kar se pripoveduje na eni strani: namreč zaradi skrajne slabih gospodarskih razmer celjskega mesta, in še bolj verjetno je, kar govorijo drugi, da bi namreč mnogi drugi, osobito lekarnar Rauscher, radi potali župani v; Celju in da so zahrbtno delali proti Jaborneggu, Za Jaborneggom se ne bo nihče jokal, najmanj pa mi Slovenci v Celju.
Celje. V hotelu pri belem volu se je sinoči obesil agent Vodušek iz Zagreba.
Trnovlje pri Celju. Tu je danes 5. t. m. ob 4. uri zjutraj umrl znani posestnik Jakob Pilih, po daljši mučni bolezni, star nad 50 let. Bil je daleč znan, naprednega prepričanja in poštenjak. Njegov sin Fr. Pilih je oskrbnik posestva g. dr, Karlovška na Slomu.
Odbor prostovoljne požarne bratnbe v Gotov-
Ijah se tem potom prav srčno zahvaljuje vsem p. n. darovalcem dobitkov in udeležencem veselice božičnega drevesa, kakor tudi vsem fantom, ki so pomagali k prireditvi. Še enkrat srčna hvala vsem! Odbor.
OdbOr Celjskega »Sokola« si šteje v prijetnu dolžnost zahvaliti se vsem čislanim članom in prijateljem Sokola, ki so s posetom, preplačano vstopnino ter z dobitki pripomogli društvu do neobičajno lepega gmotnega uspeha. V nadi, da tudi v novem letu v vsakem oziru ostanejo člani in vsi drugt dobrotniki Sokolu naklonjeni, kliče vsem k novemu letu krepak: nazdar! — odbor.
Iz Poizefe. V pondeljek in torek so se vršile tukaj občinske volitve. Napredna stranka se volitev ni udeležila. Nemška fabriška stranka, ki je pri zadnjih volitvah tako imenitno propadla, se letos tudi ni ganila.
Celje. Tu je umrla soproga trgovca Marinška na Glavnem trgu, stara 59 let.
Žalec. Davčni uradnik g. Fr. Zuža se je poročil z gdčno Dragico Lipoldovo.
Vojnik. Deželni šolski svet je dal nemškemu šulferajnu dovoljenje za ustanovitev nemškega otroškega vrtca na tukajšnji nemški šoli. Ustanovitev tega vrtca ni nič drugega kot lov za otroci za nemško šolo. Radovedni smo, koliko kalinov se bode vjelo!
Iz Galicije. Pri nas je eden najbolj zagrizenih klerikalnih agitatorjev neki Šupergar. Mož je tako častilakomen, da kot cerkveni ključar kar sam
opravlja službo cerkovnika. Pri tem pa ima nesrečo, da se mu pri prižiganju sveč namesto teh za£ge kak venec. Smola pa. taka! Sv. Vid pri Grobeinem. Naš mesar Gajšek si je hotel za božične praznike privoščiti nekaj boljšega in si je pripravil purana in petelina. A v noči pred božično biljo so mu neki nevoščljivci po domače uzmoviči pobrali vso perutnino razun ene stare kure. . 5
1„ Narodna čitalnica v Vojniku ima v nedeljo S. t. m. ob treh popoldne v društvenih prostorih svol občni zbor. Pridite vsi, ki ste člani in ki želite nanovo pristopiti k temu koristnemu društvu. Odbor.
V Vojniku je začel delovati za »slovensko« stvar tisti kaplan Dobršek iz Sovenske Bistrice, ki fe pokazal svoje goreče slovensko srce s tem, da pri zadnjih občinskih volitvah v Slovenski Bistrici, kjer so Slovenci propadli za 1 glas, ni šel Volit proti nemškutarjem in protestantom, ampak je ostal doma. Kakor slišimo, so se njegovega prihoda v Vojnik zelo razveselili vsi vojniški nemšku-tarji. Sedaj pa oznanja ta gospod iz prižnice, naj hodijo fantje in dekleta v polomljčho bralno društvo k pevskim vajam, da se prebudi »slovenstvo« — Takih slovenskih prerokov, ki ostajajo pri volitvah doma, imamo v Vojniku itak dosti, taki naj predvsem sebe poboljšajo, potem pa naj učijo druge.
Savinjska podružnica »Slov. planinskega društva« ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 8. t. m. predpoldan ob 9. uri v posvetovalnici v Narodnem domu. Na vzporedu je razun poročil o delovanju tudi prav umestno predavanje: O prometu tujcev v naših krajih. Predava predsednik Savinjske podružnice g. Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu. Pričakovati je, da se zborovanja udeleže ne le člani SPD., temveč tudi vsi oni, ki se zanimajo za naš krasen planinski svet. Ker prvi občni zbor najbrž ne bo sklepčen, se vrši uro pozneje istotam drugi občni zbor z istim vzporedom.
Srečno Celje! Proračun za 1. 1911 izkazuje 251.710 K izdatkov in 81.295 K dohodkov, torej 170.415 K zgube. Da se ta pokrije, se bo zopet pobirala: 45odstotna doklada od zemljiškega in faš-nonajetnninskega davka; 50odstotna doklada na pridobninski davek; 60odstotna doklada na pridobninski davek podjetij, podvrženih dolžnosti javnega polaganja računov; lOodstotna najemninska doklada; doklada na pivo 1.50 za hektoliter; in na novo 2odstotni šolski vinar.
Št. Jurij ob j. ž. (Silvestrov večer.) Kakor vsako leto, priredila nam je naša ljudska knjižnica tudi letos prav vesel Silvestrov večer. Igrala se je veseloigra »Polno zmešnjav« jako dobro, osobito z ozirom na kratek čas, ki je bil na razpolago? za pripravljanje igre. Naš krog vrlih diletantinj in di-letantov stalno raste in pri vsaki igri je opažati nove moči, ki izvrstno rešijo svoje uloge. Tudi tokrat so razun naših znanih gospoc in gospodov nastopile še gMici Mastnak in Marica Osetova in sicer,prvič na našem odru ter jim gre za njihov trud javna zahvala in priznanje. Želeti bi bilo, da omenjeni, gospici tudi vnaprej pridno sodelujeta pri naših prireditvah. Ko je predsednik knjižnice, na4 marljivi g. Kveder, v krasnem govoru vzel slovo od pretečenega leta, se je pobral od udeležencev Silvestrov dar naši šolski družbi ter se je nabralo okoli 12 K. Vsa čast naprednim Št. Jurčanom. Le koračimo v vrsti narodnih naprednih trgov. Opazovalec.
1; v.
Ukraden vol Na Sveti večer je nekdo ukradel posestnici Heleni Jakob v Dobrni iz zaprtega hleva dvoletnega vola, ki je vreden 280 K; Tat je gnal vola proti Spodnjemu Doliču. Kakor se poroča iz Slovenjega Gradca, so že dobili tatu, ki je prodajal vola.
Dekleta so hodili klicat trije rudarji iz Trbovelj. Prišli so »pod okno« posestnika Kovača v Ojstrem. Dohitela jih je pri tem »mrzla« usoda; v hiši pač niso imeli smisla za »gorečo« ljubezen ponočnjakov ter so jim poslali skozi okno rrjrzle vode. Njihova prej ljubezni polna srca so se vsled vpliva mrzle vode naenkrat spremenila v maščevalna. Začeli so iz revolverjev streljati proti hiši, ne da bi koga zadeli. Vložila se je ovadba proti njim pri celjskem okrožnem sodišču.
Lepa »božičnica«. Na Božič je prišel posestnik Franc Pinter vinjen v gostilno Mihaela PodgraJ-šeka v Dramljah. Vnel se je kmalu prepir med Pintarjem in nekim Janezom Zidanšekom. Gostilničar je hotel napraviti mir, a na čuden način. — Zgrabil je Pintarja in ga vrgel s tako silo na tla, da so se mu močno pretresli možgani. Prepeljali so ga v nezavestnem stanju domov.
Slikarska šala v Celju. Slovenski umetuik akad. slikar g. Boleslav Dekleva se je naselil v Celju ter ustanovi slikarsko-risarske tečaje. Kakor izvemo, prijavilo se je takoj nepričakovano veliko število učencev ter se bo že v januarju začelo s poučevanjem. Želimo vspeha!
Nepoboljšljiv tat. Posestniški sin Janez Ribič v Štorah je ukradel svojemu očetu srebrno ure z verižico vred 25. tm. se je isti splazil po noči v stanovanje Ignaca Sevšeka v Slancah pri Šrorah in nkradel 50 K gotovine in obleke v vrednosti 200 K. Ribiča so izročili tukajšnji okr. sodniji.
Ljubno v Savinjski dolini. Fajmošter De-korti že več nedelj raz prižuice hudo udriha po nas faranih. Ako dovolite, g. urednik, bodem po novem letu pričel objavljati njegove pridige, ki bodejo marsikomu »grand špas"*.
le Cel|a. Posestnika Tomaža Tratnika je nekdo ukradel 24. tm., ko je prenočeval v gostilni Kos«-, denarnico z vsebino 50 K. Na njegovo ovadbo so preiskali uslužbence, a brez uspeha. — J>red kratkim je napadel železniški delavec Ignac jjnbe v bližini postaje Rimske Toplice 19 letno Leopoldino Žerjav. Dekle še je energično branilo a libej jo je kljub temn posilil. Lubeja so zaprli. — Dne 24. dec. je napadel Jauez Vodušek svojega očeta Simona Vodušeka v Št. .tnrju ob j. ž., ker mu ni hotel dati pijače. Poškodoval je nekaj pohiStva in žugal, da zažge hišo. Vsled ovadbe ečetove so ga zaprli.
Iz Št. Jurja ob J. ž. Tukajšnjemu trgovcu inzagrizen emu pristašu kaplana Žganjka Zug-meistru so razprodali vso trgovine in mož je šel pt> »vetu s trebuhom za kruhom. Ali mu nista lotela bogata Žganjk in Mikuš nič pomagati? V Št. Jurju gre s klerikalci ravno tako naglo navzdol kakor je šlo navzgor. Ubogemu Žgan j bu naše aožalje!
Železnica z Vranskega čez Trojano na Dom-
iflJel Ckr. železniško ministrstvo je izročilo napravo generalnega načrta za železnico Vransko" liotnik-Trojana-Domžale stavbnemu inženirju V. landauerjn v Celju, ki bo začel v kratkem s tra-širanjem.
Nesreča v Ljubnem. Dne 24. tm. popoldne, b« so se izplačevali delavci pri vodovodu v Ljubnem, prodajal je Franc Pavlin svoj samokres nekemu delavcu, ki pa še nikdar imel orožja v rokah. Pavlin mu je nabasal svoj samokres, da bi ga preizkusila, kako strelja. Pri tem pa sta zadela kakih 30 korakov oddaljenega Janeza Pra-protnika v desno stran vratu. — Ponesrečenega dečka so pripeljali težko ranjenega v deželno bplnieo.
Br<žt$Ki oKraj.
V Sevniei ni nikomur ničesar znano, da bi bil kdo ubil šolarja Martina Kladuika, kakor so poročali razni listi. Ako je komu znano, da je umrl Martin Kladnik nenaravne smrti, naj to sporoči Mdniji v Sevnici.
Pohotnež. Okrajna sodija v Kozjem je dala aapreti dninarja Valentina Pergerja iz Kl«ke pri Kozjem, ker je zlorabil neko lOletno in eno 11 letno deklico. Za zločin se je zvedelo, ker sta obe deklici zboleli.
Za »Sokolski dom« v Brežicah je nabrala go-splca Angela Brovet K 25.60. Rodoljubni gospici in vsem častitim darovalcem iskrena hvala in bratski Na zdar! — »Brežiški Sokol«. < - Ples Rajhenburškega Sokola se je moral žoln*-prestaviti in sicer na 22. t. m.
HonjiSKi oKrai,
^v:	IZJAVA.
Lastnoročno podpisani žiški občani Izjavljajo, da se nahajamo napram domačemu gospodu Sapniku Jakobu Kosarju v osebnem in tudi v političnem! nasprotstvu, ker mu ne priznavamo pravice voditi naše občine v posvetnih vprašanjih.
Zatrjujemo, da smo kot slovenskih mater sinovi dobri Slovenci.
Zavračamo trditve, da smo posilinemci ali nemškutarji, kot neresnične.
Vsak, ki bode v bodoče kaj temu nasprotnega trdO, bo govoril vedoma neresnico.
Zatrjujemo, da bodemo v slučaju zmage pri prihodnjih občinskih volitvah varovali narodni značaj žiške občine. Vplivov od tujih občin smo prosti, ker ne maramo privandrancev.
Napram gospodu župniku Jakobu Kosarju izražamo željo, da oznanjuje v cerkvi samo čisto božjo besedo in ljubezen do bližnjega ter zahtevamo, da nikogar od nas ne žali.
Ako pa želi voliti pri prihodnjih občinskih volitvah prave, za blagor vseh občanov vnete može, lahko z mirnim srcem voli naše kandidate, ker ti so pokazali svojo ljubezen in požrtvovalnost za blagor žiške občine, cerkve in šole že neštetokrat v besedah in dejanjih.
Ziče, dne 29. in 30. XII. 1910.
Anton Ribič, Janez Stermšek, Ludvik Ver-hovnik, Anton Olup, Juri Ratej, Mihael Ribič, Kari Rečnik, Franc Faktor, Jože Podkubovšek, Kari Kračun, Mihael Verhovnik, Janez Skale, vsi posestniki v Zlčah; Franc Vucaj, Anton Satler, Jožef Marguč, vsi posestniki v Draževasl. 1 Nesreča na konjiški železnici. V noči 31. dec. 1910 ob 1. po polnoči je na kolodvoru v Konjicah 40 letni zavirač Jože! Zoric pri premikanju vozov nesrečno spodrsnil, voz ga je potegnil s seboj in ■u odrezal desno nogo. Nesrečnež, oženjen in oče treh otrok, je umrl vsled velike izgube krvi.
Obesil se ie v Bezini v konjiškem okraju 45 letni tesar Pavel Gačnik. Pokojnik je rad pil.
Skomre. Najemnik skomerskega lova, eospod Troha, je letos dobil za divjačino 2000 K. Obilen lov za tako malo občino.
ptujsKi oKraj.
Kaplan, ki iz umevnih vzrokov ne mara „Nar. Lista". Poroča se nam, da je slavno znani kaplan Lovrenko pri Veliki Nedelji odrekel hlapen nekega kmeta v Sodincih za to odvezo, ker je gospodar naročen na ,.Nar. List". Kaplan je rekel hlapcu, da je dotična hiša satanska itd. Jezo tega kaplančeta je lahko umeti. „Nar. List" je namreč
obširno poročal, kako je vzel ta kaplan neki ubogi ženici od Sv. Marjete 300 K in ga je potem sodnija prisilila, da je lepe kronce vrnil: Ali to ni »satansko", g. kaplan?:
v Umrla je na Ptujski ,gori Ana Žunkovič, rojena Bombek, ki je vašgojilii vse svojt otroke v narodnem duhu. Sin Davorin je ckr. major vKro-merižu in je -zaveden Slovenec. ' , .
Pretep pri polnočnief. V noži od 24. na 26. tm. so se fantje 3 Gornjega Dupleka pri polnoč-nici pri Sv. Martinu stepli med seboj in streljali z revolverji drug na drugega. Leopold Žlahtič iz Žitdčke vasi seje delal posebno korajžnega in je svojega soseda Matija Verliča, posestniškega sina, s samokresom v hrbet Ustrelil in ga nevarno ranil. Verliča so še isto noč poslali v bolnišnico.
Od Sv. Lovrenca na Drav. poljn. Na Božič ob 4. uri zjutraj je nastal požar v Župeči vasi. Zgorelo je gospodarsko ^oslopje krčmarja Štefana Beraniča in neka blizn stoječa koča. Kdo je zanetil, se še ni dognalo.
Prepir za mejo. Med občino Oberžem pri Središču na Štajerskem in Družbino na Hrvatskem dela mejo Drava. V sredini Drave !se nahaja z lesom poraščen otok, katerega si svojite obe selišči. Dne 17. dec. so hoteli prebivalci obeh sel sekati les na otoku terprišli pri tem v prepir. Štajercev je bilo kakih 20; vsi so bili oboroženi s sekirami in drogovi. Napadli so Hrvate, katerih pa je bilo kakih 40, in so bili tudi dobro oboroženi. Štajerci so morali popustiti. Hrvati so stra-žili otok. Ko so ga zvečer ob 9. uri zapnščali, so bili trije od njih, ki so šli naprej, obstreljeni. — Bili so težko ranjeni, eden >je takoj umrl. Storilci iz Štajerskega so že pod kljnčem.
Zdravili ščnl dom v Rogaški Slatini. Zgradba novega zdraviliščnega doma v Slatini, ki je po leti zgorel, je skoraj dodelana.-. Poslopje bo imelo isto arhitektonično obliko kakor prej, V začetku sezone 1911 bodo letoviščniki našli zopet pripravljene salone v novem domu.
Ptujski sejmi' so sedaj urejeni tako, da se vrši vsak prvi in tretji torek v mesecu sejm za govejo živino in konje, vsako sredo pa sejm samo za svinje.
Uro je hotel rešiti. Pri Veliki Nedelji sta podirala posestnik Zemljič in njegov sin veliko bukev. Ko se je drevo začelo podirati, je opazil 201etni sin, da bo padlo ravno na njegovo suknjo z uro. Skočil je po suknjo, toda drevo ga je dobilo in mu razbilo glavo ter zdrobilo eno roko in nogo. Dečko je bil na mestu mrtev.	<;	j '
V »Ptuju se je zaročil g. dr, Ferdo Lašič, kon-cipijent, z gospodično Miciko Senčarjevo. Vrlima narodnima zaročencema presrčno častitamo!
Uradni dnevi c. kr,- okrajnega glavarstva ptujskega v letu 194S:=;A. ea? sodni okraj ,or m o š k i: V sredo dne: 18. jan.; 7L: marca; 12. aprila; 31. maja; 19. julija; 13. septembra; 8. novembra in 20. decembra v obč. pisarni v Ormožu, vsakokrat z začetkom ob 8. uri dop. — B. Za sodni okraj rogaški : I. V četrtek dne: 19. januarja; 2. marca; 13. aprila; 18. maja; 22. junija; 27. julija; 24. avgusta; 28. septembra; 2. novembra » J4i.decembra v gostilni »pri pošti« v Rogatcu, vsakokrat z začetkom ob 9. uri 30 min. dopoldne. — 1L V petek dne: 23. junija; 28. julija in 25. avgusta v občinski pisarni v zdravilišču R o g a t e c Slatina vsakokrat z začetkom ob 9. uri dopoldne; — V Ptuju se vrše uradni dnevi v prostorih -c. kr. okrajnega glavarstva vsako sredo in vsaki petek. Ob drugih delavnikih ter ob nedeljah in praznikih se, izvzemši nujne slučaje, ne posluje s strankami.
Sv. Bolfenk pri Središča. Bralno društvo »Lipa« priredi dne 6. prosinca v šolskih prostorih veselico s prosto zabavo pri g. Galiču. Predstavljali se bodeta gledališki šaloigri »Ne kliči vraga« in »Mutast muzikant«. Obe igri je izdal Jaka Stoka, ter nudijo občinstvu krasno zabavo. Torej prijatelji in somišljeniki, potrudite se na omenjeni dan med nas, kjer bodete dobrodošli. Začetek točno ob 6. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor.
Sv. Bolfenk pri Središču. Tu smo pokopali dne 29. m. m. blagega domačina Filipa Mlinariča. Pokojni je služil kot četovodja za časa slavnega junaka Radeckega ter Se je udeležil bojev s Francozi, Pijemontezi in Prusi; a zadnja leta se je preživel največ od milodarov. Bodi mu žemljica lahka!
Sv. Bolfenk pri Središču. Nedavno je »Slov. Oosp.« zagovarjal neko klerikalno druhal, češ »da se niso pri neki klerikalni hiši z noži štohali«, ampak vso krivdo zvrača na trezno misleče napredne mladeniče. Radovedni smo, kako bo sedaj zagovarjal grdo dejanje blagajnika SKSZ, ki je v neki gostilni (nočem omeniti, kako, nedostojno!) se obnašal ter delal prepir, med potom domu pa je svojega dobrega tovariša z nožem močno poškodoval. Res žalostno — ampak resnično dejstvo. To je sad klerikalne vzgoje! — Mi pa, napredni bolfenski mladeniči, hodimo dalje po svojih dobrih potih tei se držimo krepko našega načela: »Vse za narod, napredek in izobrazbo«!
Iz Ormoža. V nedeljo 15. januarja 1911 ima gasilno društvo za ormoško okolico s sedežem na Hardeku svojo pustno veselico v Ormožu pri gospe Kalchbrenner. Za srečolov se želijo »dobitki in podpore. Pomoz bog! 'd^nio^ch ;. ' . ,
Iz Ptuja. Narodna Čitalnica v Ptuju priredi dne 6. t: m. s sodelovanjem »Ptujskega Sokola« igro s petjem v petih dejanjih: »Revček Andrej-ček«. Čisti prebitek je namenjen tukajšnji »Dijaški kuhinji«. Prav iskreno se bavijo vsi rodoljubi iz
Ptuja in okolice, posebno pa prijatelji naše učeče se mladine, katera se ima ravno na Ptuju boriti z največjo revščino, da se prireditve udeleže, za slučaj pa, da so zadržani, naj vpošljejO svoje prispevke. Vsem, kateri na kakisibodi način pripomorejo k ugodnemu uspehu, bode naša mladina hvaležna.	v:-r	,
Mariborski okraj.
Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo dne 8. prosinca se uprizori jako priljubljena burka: »Svet brez mož« (Pereant možje). Igra se je že uprizorila na vseh večjih odrih in na Dunaju se je igrala stokrat brez presledka pri razprodani hiši. Upamo, da tudi toaše občinstvo ne bode zamudilo te povsod priljubljene igre.
Jarenina. V noči 2. t. m. je bil napaden in ubit neki posestnik iz Vukovskega dola. Vračal se je od št. Ilja, kjer je prodal mesarju Celcerju t£lico za / . 280 K. Denarja in ure ga je zločinec, ki ga je mO-ral s sekiro na glavi smrtno raniti, oropal. Žrtev zapušča bolno ženo in eno hčerko.
Zimsko suknjo je ukradel te dni posestniku Fr. Frangešu v Bohovi nek potujoči rokodelec, ki je šel proti Mariboru. Uzmoviča so prijeli v neki žganjarni v Mariboru v osebi 351etnega pleskarja Franca Plevca iz Kranjskega, in sicer ravno ko je hotel prodati ukradeno suknjo. Plevca so izročili mariborski sodniji.
t Martin Čoki. 28. dec. ob pol 7. uri zjutraj je zaprl na veke oči blagi oče, zapusrivši žalujočo udovo in deset otrok, gospod Martin Čoki, nad-učitelj v p. v Spodnjih Poljčanah. N. v m. p.!
Obsojen ubežnik. 43 letni posestnik Jakob Črepinko v Mostečnem, okraj Slov. Bistrica, je prišel 30. okt. v gostilni svoje sestre v Mostečnem v prepir s posestniškim sinom Ferdinandom Tri-sičem in ga zbodel v levo roko. Obtožen je bil radi težke telesne poškodbe, a se je odtegnil obsodbi s tem, da je zbežal v Ameriko. Mariborska sodnija ga je v njegovi odsotnosti obsodila v. 6 mesečni ostri zapor s postom in trdim ležiščem vsak mesec.
Iz Lembaha pri Maribora. Za božičnico so darovali: neimenovan dobrotnik 50 K; po 20 K g. Marija Pahernik in g. Franc Rohič; po 10 K g. dr. Ferk, g. Jožef Roter, neimenovana Mariborčanka in neimenovan Mariborčan; gosp. Jug Franc 6 K; po 5 K g. A. Kocuvan, gospica Pavla Rotner, g. Julij Robič, g. Viktor Ogriseg, g. Feliks Robič, neimenovana Mariborčanka in neimenovan Mariborčan; g. Janez Švigelj 4 K; po 3 K gospa L. Rotner,; g. Jurij Kaloh, g. Peter Marin in g. Reiser; po 2 K g. A. Črnko, g. dr. Rosinova, g. Valburga Grill, g. J. Košuta, g. Andrej Moder, g. Miha Sernec, g. Ignacij Rotner, g. dr. Rosina, g. dr. Tuiner, g;, Anton Robič, g. J. Jank, g. J. Pahernik, g. M. Lichtenwallner, g. Martin Les j ak, g. Luka ligo, g. A. Laurenčič, g. Hugon Robič« g. Jernej Tominc, g. J. Mašat, g. Anton Godec in trije neimenovani Mariborčani; g. M. Ornik K 1*40; po 1 K gospa Kranjčeva, g. R. Kranjc, g. Jožef Bačer, g. G. Robič, e. T. Stani, g. Janez Rotner, g. Anton Lešnik, g. L. LOschnig, g. P. Mravljak, g. Anton Petschko, g. H. Pogačnik iu g. J. Robič, Tri tvrdke so poslale razno blago. — Pecivo in sladčice so obskrbele za vse učence gospe; A. Črnkova, M. Godčeva, E. Hofrichterjeva, M. Ka-lohova, H. Robičeva, K. Robičeva, M. Robičeva, M. Pšundrova in M. Vodenikova. Bog plati vsem dobrotnikom naše mladi ne I
ljutomerski okraj.
Orehove! pri Radgoni Od tukaj je izginil zidar Adolf Reberšak, ker }e zagrešil nek nravnostni zločin.
Cven. »Slovenec«, mariborski klerikalni in pa razni nemški časopisi se složno zaganjajo v shod, ki se je vršil na zadrugi. Mi pa mislimo, da se iz takih stvari ne gre norčevati. Kmet se naj organizira na stanovsko-gospodarskem polju, pa seveda na narodni podlagi. Gotovo je, da bo naša misel začela sčasoma prodirati!
Desnjak pri Ljutomeru. Tukaj je v pondeljek popojdne ubilo drevo pri podiranju mladeniča Fr. Lašiča; bil je pri priči mrtev. Škoda krepkega in pridnega fanta. Svetila mu večna luč!
Učiteljsko društvo za pol. okraj Ljutomer ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 12. januarja t. 1. ob 10. uri predpoldne v Ljutomeru v Franc Jo-žefovi šoli.
SlofctijcgraSki okraj.
Tepežni dan — na Sv. večer so imeli na Muti Nemci v gostilni pri Leitingerju, kjer so razbili .šipe in vrata. Pa ne mislite, da so bile kakšne pijane barabe. Ne! Pri nas je priprosto ljudstvo mirno in pametno. Da se Muta razlikuje od drugih krajev, zato ima »gosposke« pretepače, kakor je bilo videti lansko zimo v slučaju Draksler. Baje sta ta večer zasledovala Počivavšekov večni študent, ki je znan po svojih pretepih, in domači muški zdravnik, dva nemška visokošolca cel večer po muških gostilnah. Nazadnje sta ju le dobila pri Leitingerju. Beseda je dala besedo, klofuta klofuto in kmalu so frčale steklenice iz kota v kot. Govori se, da bode imela vsa zadeva posledice pri sodišču.
Dve nesreči na Muti sta se pripetili te dni v ondotnih fužinah. Pretekli teden je odtrgalo delavcu Sušcu na roki prst, v torek je pa zmečkalo težko kladivo preddelavcu Jamniku roko.
iU dir^i^ šolp^^liga, ,fcye	^0^119
dv,orano, dO.nZ^njjegifc fcpti£ka.	tej
Miijfditvi mnogoJji|di	<^oližpn<jiV, fri
so.^ili pr.vifcrpt na slov^ski jveseljpi, to^iji pa, gp-toMO niso t>iU tjMjiiizadpjikrak.Naši	in-^r
letantke so povsem povoijno in večinoma j^o dobro rešili svojp ,,naIo£Qr j^u^j .^a^Jjuranje domačega tamburaškega, zbora .je<ugajaio. Začetkom je
govoril nadučitelj. Hr^n v potipdpejn govoru p va-žnosti jjudskeg^ štetja. Ko Je omenit da je, bilp pri zadnjem ljudskem štetju biljsu i 000 Nemcev iii 129 Sioyencpy, se. je,.oglasil. star, in ugleden mož, češ,,da on ne pozna na Muti rilti 10 (deset) pravih
Nemcev.
•LK.0
ib r.aijKqiiit t :»: .ai j *k ti v jcbm v t ,,„ Nazadovanje klerikalcev a* <GoriškqmA,dfto ijftve, novice,prili^ja|p [ ig. Qorlškpga ;o zm?ga^na^ Ptednjakoy pri. p^i^kij) vqlitvfihr, T^jtOv fe mjnoji petek in -spbotOfPjidla eqa .flajp?očhe$h If^ikaji^h trdnjav, Sv. Križ ^ Vipav^e^i,, y ,rpke: ijapf koY-t ,iTMdiwV(.(ŠkJ;iliah na Vipavskem so nedavno
zmagajU^jsdnjaki. mwi 3« M*bm ». Protialkoholnega shoda. duhovnSsovv (Ljubljani se je'udeležilo malo, malo poklicanih. In še cinogi izmed teh so se zvečer v Ljubljani nasrkali sladkega vinca.	i ■ litt- . * A. l.. i,- ...
Občinske volitve v Ljubljani . bodo razpisane najbrž, koncem februarja 1911 se iwdo yršile sredi marca. Bil (Se bo hud boj osobito za večino v občinskem , zastopn med klerikalci, in med sloven-r sko narodno-napredno i stranko. Na obeh straneh Je agijacife	Akm u
i« Zavod, za pospeševanje obrti ita Kranjskem priredi, v nedeljo, -dne> 8. januarja 1911, ob PjQl Ž,-uri pop. na Bledu v. hotelu »Evropa« poučpo predajat nje. Na,tej osobito za obctnike, važni; .Prireditvi bodo predavali: l. g.Jvaa Kregar,, pr<ed>e'Jjiik zavoda ,za>,RQspeševanie obrti, na Kranjskem, o objef-aera pospeševanju in, izobrazbi pbrtnika. 2. (1. ienir-< Dušan Sernec o telekjtriki in tpali. obr& dr. Fran Windischer, tajnik trgovske in obrtniške a&orpjkfčuKi Ljubljani, o stanovski in gospodarski urga^cijiobr^iHa,
r»i*j is Ivi :i U U t i litji .H. vpllk] planinski ,ples. se bOi y.ršil dne 11. fe-bruaija .Yi.Narodnem dom*. v Jr$tu. , . ,„. )} 0 Živinski sejem v LJubljani,;ki bii se, imel vršiti včeraj, je bil zaradi kuge. na (gobcu inparkliah.prepovedan^ Istotako je prepovedan .konjski.;sejem«
Zagradbe hudournikov na Kranjskem, i Cesar je potrdil zakon, >6 katerim ia sklenil kranjski, deželni zbor zagradbo hudournikovt .ki se stekajo ,x 2elimljico.». občinah .Turjak .in /telitnlie. ,,;Dalje ie potrjen zakon za zA&radbo.Jiudoijrtukoit, ob deželni cfisthvBrod o£ Kolpi^aboRt.jri ,ob pkraJoi sfl&ti Cabor-Taavai »» kočevskem . okraiu. Jp zagradbe bp jzvršila beljaška sekcija za zagradbo hudourni-kov.>«wi. ,. <.<;,.„9tt «t K tok 4 i , rii * tttl »Nemško «Kbojništw, afi Kočevju* , ^fc dolgo ^d $egai kar ie. prišel,p Koževie kaplan KflPite*.tiV< ki .bližnji yasi(. Jsier.tJe.^Qt odstp*kqy .^Jovjencev,
privoljenjem škotskega .^(linarij^ta, j^J slovensko ptidjgpyatif..I,Ti9 is jzvrševid o.b jaed^liah popoldan y syoJih; WOStihipr^i. y b i? tp ie Stovalov da so Jco^e.vslfi ^m^;^eli,prQji n<en?u vellkOi.gonia. )1.yhKot6evjukvSQt,jtQl»Y^stvaf na nem cedu. fa io Je^mor?! fcap&n KpP^ tu^i titi. Dobivaj te k §roziina.pisgia,U:(^ tip t ne ppi^ti Slovenskega pridigovani^t. ga^dp	f^
Štefana dan je zopet podpgeva^ .^pvenstem ^ ziku. To je stofil v varstvu orožnikov. Tedaj ga je napadla nad,^q gtey ,br<i|c^ možica kočevskih podivjanih Nemcev. Psbvali in blatili so ga, onemogočili ,so pridigo in .kakor ietnikai so m morali spremiti--orožniki v-iupnišče. Se čudno, da ni prišlo do prelivanja krvi.
m k Nemška razbojstva v iKočevju >>se nadaljujejo. Na-Novega ieta dan so se kočevski.iSloveaci pppftl-dne zbirali v.Dolgivasi.'pri„po6QStnika,Ivana,R«s«, Nabralo -se je po . cesti- in pced hišo polna/lenalktfi razgrajačev, ki.so vsakega;Slovenca suvali* tttcak oplJuvalir obmetavali , z gnjiktnii jaici, s snegom Jtt — kamenjem. Orožniki —. celii.štiijje -s«niso jnogli proti razdivjani tolpi ničesar* doseči,* M#iaJ«Qčev-skimi Slovenci.. vlada^ nepopisno., razburiaai^. Wf ogorčenje. Saj je pa res -skor« aeverieitno, da bj^gi Slovenec celo na Kranjski zemlji ne bil varen svojega žMJenja.	i <*» *	trn*
Laški razgrajači Dn« 4b*špwbej)ibr%itl9J%«> priredili- hrvaški. delavci iz Puliat (PoJe). izlet Y T|sfe Ob tej priliki so nekateri tržaški vročekrvnivLabJ stresli svojo j^zo.rtna<| SJopfli^^^ta,) način, da so po mestu razgrajali in na nekaterih slovanskih hi-Sah šipe Bflfeiiali. Rržavpj,p^vduife je\16 teJv raz-grajačey.v obtožil paradi, aavnega nasjJstjra.- Me, 2$. decembra. 19J9.:Se j« pepela obfavnaya, ki je jala tri dni. Osejn obtpžencev; jp, bilo .oproščenih,, eden jft ojbspien.na 10, dy.a vsak 6,,eden na.4,jfl «den na 3 mesce težkejcče, e^fin^a 3„{ec}nQ,. edep oa,7 dnj.in e^l^n.fla l.,dan rzapora. Imeli bodo v luknjah čas si hladiti svojo kri. , s■ ...
(Mbit mm _
P'r^i\1eiS(ie sVarej^ega drevja.
« . 1	"	(■ »Ju	i... i . ,
V rkr»t ^p di.gDdi. da j.mora.-kako. odraslo drevo — sadno ali pa tudi drngo -m proč s,pno-Ktora. nn katerem ra^fe, dogodi.se pa.tudi, da hočemo knk i>ra/,»n piHvtrar zasaditi že z, večjim, »'arnjšim drevp<o'ii. ker ne maramo čakati, da bi nam mlado drevo zraslo.
» f;(KaJrp,t{iam(;je ^ta^e drap pr^adj|j, P" presajanju ravnati, da bode uspeh za-
Najugodnejši cas za pre^a}^nje pdraslih .dr.e-vp^Je	je zeipjja^izmrzla,. zato tako
goce veliko gručo zem)je, ter |a j|>re_ popeljemo v jamo, ^ri^ravijei^o za presaditev, ^se korenine je treba gladko obrezati, istotako veje primerno skrajšati ali pomološko rečeno ..pomladiti,"1. ( -	. t- " ..«••
. 'tako se rayna z drevjem, ki- je staro do let. Cesto pa bas silijo razmere, da moramo tudi starejše dre^ro presaditi. Recimo, da si hočemo kak prostor hitro- za?eričitii |ja si v te namene poiščemo že veMk divji kostanj ali pa lipo. V-tem slučaju je tr^ba, dotično drevo p ne j ža presaditev pripraviti,, ako nam je do tega, da naše delo ne bode brezuspešno. , ,	. . 3 t,
Kako pa se drevo za presaditev pripravi ? Recimo, da si hoče nekdo presaditi na svoj dvor čimnajhitrej edraslo lipo^-ker l}i rad sedel včasih po končanem deli vi »hladni senčici", četudi ne pri „mizi> kamnati". Kaj bode storil, kako drevo za presaditev pripravil«?.	i -
- Sedaj po ^imi. bode izkopal v. ^oddaljenosti en«ga ,metra od;debla-primerno globok jarek ter bode prežagal vse močnej£e. korenine, katere doseže, potem pa .bode vse zopet lepo & zemljo pokril. Zemlja-okrog korenin, .je zrahljana, in. kakor hitro se začne drevo spomladi gibati, nastavi, na odrezanih-koreninah vvse polno nežnih koreninic, takožvanih sesalnih, koreninic. - - | .«>
Prihodnjo, jesen tako...pripravljeno drevo prav lahko presadi na svoje novo mesto. —s. Ko-refljnige. se„aeflppšk.o(lniejo	ka-
tero 4resvo ^presadi, ,ni J^ogv^ feako, vplik^^ j. ;j f. Nova jam.a pa pora bil, najmanjf[2 % ffluJej Uk»:in ,dreve^..je treba močno z^Jiti. da.se sprw zemlja;tako(med koreninice, da ne ostane nikjer nič praznega prostora.. ; . .. . ,. ,„ v	; u>.
i«t , Na noyo .presajeno drevo je .tneba s tr.emi žicami tako k>zemlji-;pritrditit4a,piti najmoči^jšj teater, ne more.agianitt>J?oreoin„1ter ,taK9n p^efcjgati njih zveze z zemljo. Pri tako presajenem drevesu mora biti uspeh nadaljne rasti s5agQtoyljen«s j
Anton Kosi, Središče.
ai um »m i ihlStf- Ji iuikoB OOStSSi O *tt-- «
O za sajenju in oskrbovanju sadnega drdvja y stiiltiosti:
Dovoli mi, predragi čitatelj, da napišem nai-vakžneiše..podatke.o zasaiafliu ,.sa4n^auidfievja in oskrbovanja istega. Imet s^m, naaueČAprilikp,.opazovati sadjer.eica, katerlsi je-zasaial nekaj cjcev^ac, aJLspi^rSi lusRm mogel,stolmačiti, k^j i& pravza-prav ihoted saditi;- kefli.ne.iame,; ampak^ianiiee .so bile,,, iti jih ife. napxavljal za, sadno, djreyie„.,kaiero bk seinaj„razraslo ondi Y .sad. nam. pričajoče 4re-vo. Od take saditve Jii kal. prida pričakovati; tkaiti v».čim, bolj prekopano., zemljo, sadna .drevesca ^adir tno, tem. boljših uspehov se .nam ie nadjati. Le^po-gjej, .sadjerejeo, ako Te,, ranima, kako lepo £aste in jodi tdreyo,; katero,ie.bilo n. pr. vsajeno v vinogradu, ki je bil.prerigolan,,	»
> Seveda bode' marsikateri izmed čitateijev tega spisa rekel: kaj, rigolal naj bi svet, -kjer hoterii imeti sadovnjak? Ne, prijatelj,-lega iiidi Jaz ne mislim iii tadi rie priporočam', kajti kdo bode kaj takega dejal? Temveč jaž samo mislim, naj-še Jame, ki še delajo -za šaditev. sadnega drevja,- napravijo iako velike, da bodo se vsaj nekaj let mogle drobne koreninice v prerahljartem -svetu^razvijati. »V splošnem tedaj lahko reŠ'emo> 5im večje, jame, tem bolj-še| vendaF pa veljaj merilo, naj Jbo jania;v premer« vsaj lvm široka in fe0-r-70 cm globoka. Ta velikost Je neobhodno potrebna ža pravilen razvoj dreves.
iS vA 'j'	.{♦.,« , s P -V-	« M tM
Jame delajmo zmirom v jeseni, čeravnp še dre-vesa. le na spomlad sadimo^; to je r za^ potrebno, <|a zemlja kolikor toliko Jfrežebe in tako poštaric
rahlejša.	^ , , „	, ,
. 1 lr-if„l( N Vp itflr ; ,f» im' .rtr iV
t« v fnmčm^M ^mf\in%m ^ f p?u
kup;.z^?itati l^iftu je tre^ razločevati. L^a ^li	-stePl^ n? .eden
k^^ečej gem^ ,yzftmg eM^^c&iem^, kat^p drtuglto"E dene, os^lflM ha.kuft,
SmFmSi^	k^i Y|a
P^s^ ^odnm itd.;
v jesm alA spjfflMd^bo^a i^^veda feenska. s^b^jšai..zem|j9, #a oio, .^ top^.dpbre, jfo cgfafc
Č&rt Ja^e vm* V.mfa
kpl i^na^p,se zraven ,pq^tav;i 4cpve^,..katen9 mpj-xa,imetik	Drevesce
p^ide.tako	lama
popojfipma - zasuta in plast na^,^vljena„ ninp; kakih pjn pod površjem ,^mlje. prevesc^ se mora pri zasipanju trpstj, ,prjf(e drobna pr^t povsod md,k9reni.Pe-. playpa ,stva^; prj ,tem delu Is, da se korenine lepo razpeljejo, z zemljp.pp^lož^,in kakor že omejiifinp zasujejo "ter .zemlja, poteči, ko-neči}o,;pa plast ;naredi. Pta?trse ^mep'ujp,t;?ta zemlja, kajtera je okoli drevesa nagiita y, podobi rese-,ta, ki, je na sredini jamasta, da se voda steka h koreninam.	: V- som H m inm . Slabo ravna, kdor zraven kofenin devlje celino, znabiti sam gnoj ali mogan kompost; tja spad^ le. drobna'dobra prst. .:Ssveda, pariti nam,]^ tudi, da ,ne pride.drevespe globlje,... ampak •• mpra.^riti veje, nego je preje rastlo. Prav dobro storiš, ako se
.< .»V
II Vl^r
pjše, 4reyje podpira Vi,irpežnosti in, roti nadalje s tem, da se okoli debla zemlja dejp imenujemo napravlj^nje plasti, že spredaj slišali; ako nam to ni vsa-
t]j, d^arna^ejatj, če, drevesa tudi zaliješ. Slednjič
pa se dre.vesce h kolu priveze.
f y :!:>iT'~3iijiF i, V .< .f. tp rf-j »a tea a. »{m
(f.K.K pskrbovapju ^sa^pnjh dreves,(pa spada,,. 1J4 oskrl^emo kor.enine, .del^lft in topno,.jKprenipam sg,ppstreže,s tepj, ^ se.^koli;^epl^?enilja,p|ekpfh-Ijfii S t«jm se napravi zemlja rahlejša, da, ima z^k l}p|jši pristop,,h. kor.enijian]j,ip Pa,dat zemlja J»j] prezebe,..s čimijr S|e; š^djj|ypj, kateri se nahajajo okoli debla, v žeiplj| uničujejo.	^
,4 Za deblo se skrbi s tem, da se vsako leto beli, kar je vsakemu znano; s, tem se.lubad .phrani glad-Aa, čvrsta .in se obvaruje tudi pred poškodbo zajcev in drugimi boleznimi. Tušem spada, zamazova-
rapK ki, so .nastale iz .faznih,^vzrokov, dalje ovijanje debla s slamo, manom itd. , Ha ^ m*t Pri: kreni pa imamo to opravilo, da se postrani ske voditeljige skraišpie, „Qd začetka več, potem zmirom manj; skrajšati;,treba vedno zpnaj ležeče pope. ^ glavni voditeljici zrastle mladike se, enkrat skrajšalo ; ako znabiti pravilno ne rastejo, se naj precej popolnoma odstranijo. Kaže tudi take V^Pdstranj^M ^,^ajp,.(drgnejp, ^fl^-go-^tej itd. Od Cjetrtega oziroma petega,le,ta naprej,^ le |ca,kšna veja odstrani, drevo ostane še privezano
h kGlur..n mnit
Starpjše, drpvje
dovitnosti nai" prekoplje; to o čemur smo že kp^ leto mogoče, storimo, vsaj v?ako drugo oziroma tretje leto. (Gnojenje je tudi iako važno; poseb-np ako drevo pričnejpešati in slabo rasti; izvršuje se lahko na več na^riov. Prvi ie, kadar se zemlja okoli drevesa prekoplje, da se na vrhq gnpja dene in čez.zimo pnstii na spomlad pa sprani gnOj proč pograbi; drugih da se slabo zemljo zamenja z boljT so; da se z gnojnico zalije itd. Gledati nam je tudi na lubad pri starejših drevesih, da se jo odstrani, pa ne preostro. Rm^ ^at^re, nastajajo, treba marljivo zamazovati. Prav važno opravilo je tudi čiščenje in trebljenje krone. Glejmo, da si drevje tako obrezujemo, da -bode imelo lepo primerno obliko, kroni enako, od česar tudi to ime.
Se nekaj pripomb o pomlajevanju in precep-ljanju starega drevja. Pomladi se jednostavno tako, da ,sei stare veje »skrajšajo v pravi, obliki iii rane, zamažejo. Vsled. skrajšanja. poženejo ostali konci nove krepke mladike, iz katerih nam je zopet vzgojiti. primerno .oblika 4, »* ..1.
Precepljanje starega drevja je marsikateremu izmed .naš ie atak dobro znano,, pa vendar bodem nekaj .podatkov« navedel. Ako je drevo »še mlado, se. običajna.zato-.precepi,, ker noče roditv oziro? ma, če želimo drugo ..sorto.imeti, se. kratkomaio precepi^ to se lahko Afse zgodi v..enein. leta; .tega pri starejših ne .smemo storiti, -ampak si moramo precepljanje razdeliti (za dyakfat;,n. pr. letos pre-cephno polovico, p£&lp p^i^rHgp, leto. Zakaj to? Drevo je močno, veliko rediimh snovi sprejema iz zemlje, oddajati jih pa.nima.Jfam, ako se celo hkra-\kxmw-	ras^tfto,to* Sfe^čno
pstaJe. ,R(yp:, le^p>;dp§| r^nih,,sn,p.yvi> preyzampjo,.iKer j^pp^no cepljenje boli|p',	$ ^cepijJejfj,
Im m t-
u shranimo. Paziti nam je, i^ppinji^lgpdaJ —""" »pozae in nasprotno. ----
lahko
v raz
je skraj
so,
Precepi se
ad ali za Hjjjgf...
m pd.^pi^v,, n^ lih
o.v.coati tako,, da zopet dobimo pravo jpbUko, to je kroni podobno.	B. S.
M ftaj PseMjažItt jpfi rMfijfe
trsja ?
Marljiv iii vesten vinogradnik mora j)ri rezi vedno 'paziti, da trsje, katero* je shiraiip ih onemoglo ali pa že popolnoma suho, nadomesti z drugim. Opazoval sem m- sem se tudi po lastili izkušnji prepnSar, da med-trŠJem,- Ki je več ko 5 let staro, saditi mlade,, bodisi cepljene ali necepljene trte, je'brezuspešno delo, ker mladi-trs potrebuje: "1. zrahljano rigolano zemljo; 2. več zraka, ki ga pa med že odraslimi trs} iii in 3. potrebuje mladi trs večkratnega rahljanja zemlje';- kar se pa.,med drijgimi ^rtami ne more storitL Kaj tedaj storiti? ^Žjprei poŠ bral grozdje, akp storil, kar šo že vi-pgradrii^i pr) starih ^vinogradih, delali. -Pri rez) mor^š paŽ Pazili in, se ozirati na vše straiir, k^e
p^
katera bo dostj mo?5na in ^a dol^a, da si vrste rte §krivis^iri jo poŽvicl ftazlocfek med starim in^ novim viripgradom je ta, da ^o pri starih vinogradih kpijiai piŠI globoko devali ali g robati in brez vsega lljiojila. Pri nov\fi nasadih pa moral jamo 40—50 centimellro.v globpko skopati'; ko mladiko položiš, cokrjj jo ž Ve^p drobno, živo. zeniljo, komaj 1—2 cm 'debelo, in nato pa pol kola, gnoja; vzadaj pri locnju napravi s kolom križ", da ga kopač že od daleč lahko vidi in ga varuje. Pri takih je treba že mešca avgusta, ko prirezujemO mladike, paziti,, da jih pustimo zadosti dolge. Trsom, kateri imajo mlar dike k drugim kotom ^og$pbane,?ne smemo pustiti šparona. Pripomniti Je. moram* ^da po Bizeljskem insDlo^po breMkemjokraju, kode^ so gorice, že |poy,sod tako ^elajp iri.se ni treba bati, da bi gorice birale. Loeenj,, ,se mora, drugo leto (kadar je ze pogrobani trs dve leti star), od prejšnjega trsa ločiti. Poskusite in videli bpdete, da bQste imeli v par letih vse zagrobane vrste, in tudi, če ne bo posebne ujme, polne sode.	Ant. M.
LISTEK.
JJfS Anki
19
■ •tffu mrs-e-tts:— -j.--s~.z~ p.	i
Spisal Avgust Šenoa. — Poslovenil Jože Namreč.
»Da, ješili; le počakaj karialja, ko Bode moj Jesih kisel, kakor je tvoja duša.«
»Besni!« ponovi prior. »Jankič!. Tuš!« Zopet deži ha LačkovičevO glavo.	j
»Juj! Majka moja! Kako sem zašel v to razbojniško jamo? Veste vi; kaj je duša, vi kuščarji? Veste-li, da mi boste vse ,to plačali z glavos kar ste. storili na meni, ki bodem proizvajal svilo na debelo?« , *
»Svilo?« vpraša mirno prior ter reče: »besni, Jankič! Tuš!«
Tretjič se izlije ploha na Lackoviča. . <.-Starec premočen se ukloni in začne s pritajeno besnostjo tuliti na svoje mučitelje , ki so ga pazno motrili. Naposled se .zgane, kakor bi se nečesa spomnil ter-udari v peklenski smeh:
»Ha, ha! Sedaj mi Se jasno! Sedaj vidim to peklensko spletko, ki šo mi jo spletli! Otmar, ti si tlšti! Ti! Ti si se zarbtil proti riierii, da me zatreš. Ti, kateremu sem hotel dati svojo edinko. Zapeljala te. je zavist, ker ti je žal, da bi bil jaz tudi deležnik novega podjetja. Bog ve, ali ni tudi ubogemu prijatelju Baltazarju kaj hudega -štorit? Čujte me, moji mučitelji.-Ta velespletkar Otmar baron Lilien-feld ne bode dobil moje Anke; ali ste culi? nikdar, nfkdar ne bode moj. drug pri moji sviloreji, tu je moja plemiška beseda.«
»jankič!« zakliče prior,.	.	.... j*
»Ne, ne, gospoda moja!« zakliče ves potrt od jeze Lackovič, »ne govorimo več o svili in o.čaju, to vas ženira, toda prosim vaš pokorno, dajte mi kaj }esti> ker- sem zelo lačen ih žejen. Dajte mi, ako imate le kaj du§e.« - .
»Bodite mirai in poslušni ter dobite takoj jed. Patre Viktore! Prinesite čašo limonade ih krožnik čiste juhe. Toda rečem vam, gospod Lackovič, ko vam razvežemo roke, da ste poponorna mirni; družeče vas privežemo z jermeni lia postelj:«
»Za vraga, vi in vaša limonada iti še vaša go-* veja Juha! Telečje pečenke s kislimi kuniarcami ih i)®Hč vina, to mi dajte!« u	# »j...
Prior zaftiahne z roko ih dvojica ^odpelje odvetniki v jnalb sobo. Svetlo solnče je komaj .sijalo skozi visoko okence; omreženo z železno rešetko, pri zidu je stala »slamnata postelja. Usmiljeni bratje s6 zaprli vrata. Ubogi Lackovič je bil sam sam zaprt kot norec v bolnišnici usmiljenih bratov. Raznovrstne misli so so mu križale po možganih, različna čustva šo obhajala njegovo srce. Klical, ..si le v skomin dogodke prejšnjega dne in naposled pride bho usodno pismo. Vso svojo ježo. je. pripisal Otniarju. Želo še je jezil na bodočega ,zeta.JS tokrat še je zaklel, da ne dobi .on njegove., Ančice, Napošled Je padel izmučen od hude jeze na postelj ter žSšpal.	— t« Mti 't**
Istega dne pred poldnem še je.vstavil ..vb« bred repinškihi -dvorcem, ..sedel je v njem veleča-štiti prebendar Baltazar J unkoviiL »Milostiva gospa!« zakliče on. Na ta klic se prikaže pri oknu gospa Lačkovičeva in ž njo Anka.
»Dobro jutro, Velečastiti* kaj želite?«. »Dobro jutro, Bog daj; hitro.še obliecite vi in Anka ter sedite takoj v mojo kočijo.« »Toda ne razumem. —. .1 »Subordinacija!« zakliče prebendar.;^«. mi *■■ Malo nato so krenili prebendar, .Lačkovičeva Iti Anka ha vozu po cesti v gore, Pteheridar. ni spregovoril besede,. Lačkovičeva .ga je. začudeno, gledala, Artka ba je Žalostno sedela, misleč ha usodno svatbo z baronom Lillerifeldom. ,. <.. u Čez dve-uri dobre vožnje se je ustavila kočiji pred žubhiščerti v vasi Jelkoveč.- Vstopili $o4,.V svoje začudenje so našli gospo Miličevo. irt . Milana. Anki so pritekle solze, ko. je zagledala svoieg^ rniljenca. JelkovŠki župnik je uljudna. pozdravil brišlecfe', govoril je prav malo, ker Vendar ni vedel prav, Jcaj se tukaj godi. .	m
»Artnce«; rtče rtaposled prebendar, »ali ti je vročila gospa Mftičevk pišmo?« »Da.«
»Ali Je vse v redu?«
»Da.« -	******* v-**« .*» **«0
* »Milostiva gospai, se obrne prebendar proti Lackovičevi, »prosim vas na dve bešfedi.« »izvolite.« ^	.. ... ..
»Preberite > to pismo svojega gospoda soproga«, reče na tihem in ji poda pismo, .., jii i« »Ali Je mogoče? MoJ mož piše iupnikuv da naj liitro poroči mojo hčer z Milanom Miličem? Ali.je _ je—- njegov podpis?! Ne razumem cele stvari.«
. »Subordinacija, milostiva!« zašepeče prebendar. —
»V božjem^jjpenu!« ogovori Lačkovičeva. Prebendar namigne župniku, M reče nato začudeni družbi:. ,, , , »Izvolite v cerkev.« *•, Pridejo v cerkev. Cerkovnik prižge, sveče. — 2upnik še preobleče, vzanie križ in pristopi k oltarju. Kaj bode-vse-to? so se vsi čudili., . ... .„, »Gospod Milič! Gospodična Anka! Stopite bližje, gospod Milič; ljubite to pošteno deklico?« Milanu so se dvigala prša, .gorelo mu je čelo. »Ljubim«, odgovori naposled junaško. Ančfca prebledi ko smrt. Odprla je usta. Gledala Te bojazljivo župnika, plaho. Ali je šala? Ne, to je cerkev, tu je župnik, sveče, razpelo — da, da,
to je resnica. Kakor da je imelo njeno srce krila, kakor da fe njena duša žfetelai med zvežde. Iti kb je odgovorila na ŽupnikoVo; vprašanje: »Ljubiift«; je zažarelo njeno krašiio dekliško lice, glavi ji JČ klonila ha prši, v Očesu še JŽ zasvetila solza — biser ljubezni.
p»efi& Sta Šla ii	tiM sllt 0
pbljubiii jH objela, Oj pgj jefs^|l.l% nllnS — kafio, krasen, kako iasSft, Vša ti^rava se je špre-menjla v raj. 'C<6 šo mlada. leta raj,' je lfežn oho solrtče. ki g^eje srce. Materi šta gledali šrečrib deco, stari prebendar jeitžl oddaljen in kbpal i prsti, v ^voji veliki tobakiri. ŠriiŽa veselja se mu je utrmja. .... , t
. »Toda mamica!« vprašl Artka plafib; »kje jI oče, zakaj ga ni?«
M. WWiBi ff£Wr
dar, »oče ne bode ničesar rekel, njemu bode nasprotno zelo. ljubo; to. je moja skrb.«
§>vatjje šo 4e vrnili v( župnišče, tla šo še Okrej)-
sta posluSaia ml^da dva ^tafčeve bešeHejj.od šre^-č^, čud^od srami se nista upala niti .gledati. še.jjjna Je zdelo me^la; v kateri sveti zlata žveždS: resnica, da sta mož in Zeajr. ' , ■ ..jj. »Ančipa drap«, je gpv.pnl med , drji|it5 starec, »vi št,e ^kprl^oč velik^ tatlba,, v rešrticl t|C|j,Vi; šte .tia^if ukradli iž svete cerkve eno ovco. Imejte jo, držite jo. Samo sreča, da je tatica aobre
T_ aj	AI	„liiiiJ. !' Jl-i-liH J '2j_L _:
dokaži; da je laž beseda, da je
duhovpik
pokvari; da —«
5 ^r^kjnj} ga je jppqt kočije. Ptjed župni^čeni se
m ' ~
ppb^ndarjje, molče s Čdšo v desnici', baron pa kakor, okamenel. _ „	' ^
tukaj, baron?« ||	%
čitdeno prebendar.	...... 'J,gi-j|(
»K^kor. vidite, prečastiti«, iztisne ježho Otiriar. »Ali. niste y Zagrešil?K
*Neoo
prior ju. V Repincu šem šlišal^. da .Se Je odp|j|a^
$$ -Pbfjo^šb fci t-efeli;
ia šo tukaj nekaki, šv^tj^ to ši meni Žefb čud-10 ter pe v0	.
»^če, haecpR.!« ^okaž^ pol v šali; pol v jezi
fraM0.
mi zakrpali.« ivft	zažvižga, in pri vratih se prikaŽŠta
ava hlapca.	..	.. _
»Kaj nameravŽt|.?^	besno dthiar.
»Vržita Vegk palatinsfcep ^uzarja v Hbtranjo 10, kjer je jok in škripanje ž žbBhd. hnl', a^e1,
sobo.,
• .,,..»^1« privzMne fflbr svofo Čepico, »veleča-
vj^ieti, kako raste kine|ki č^i sv, O.ervazija in Pr6-t^zjja. nxa "iaea, drugače rabies suprIM — bes-
nost,«- M m
kfto s^e,.jJipgli.t«, ( ( .	i
»mt! TilM,je yaše pišmO! tit&l Sem: »
{	Mfflv . . f nt rtRI l	VI y\ t Jji«-
pr/or! Prijiašalec tega pisma je znprel. Un ima manijo graditi velike tovarne za ješft in ^svllo, hoče^aditi_,y Hrvatski ki^neški čaj. Pri^ržitec iibol-ca, imejte, ga po^ felju^m, dokler vam ne 'sporočim, da ga izpustite, ker drugače se hjoVe goditi velika ijesreč^. .— Dobro, šem rekel, poklical sem Jankiča! Odvetnik je gov,oiril o, svili,.'jaz pa. na pjegovo glavo, op je. govoril o jesihu, jaz tuš; govoril je, o čaju, jaz tuš na glavo.«
»Ali ste ga polivali s hladno vodo?« „0i. »Da. Gotovo vedri.,Oblekli smo ga v prisilni jopič, zvezali mil roke in ga zaprli v sobo.
»Joj, joj«, je začel stokati starec, »to je smola.« »Kaj smola?. .Sedaj je moj odvetnik miren. Ima svetel trenutek!« . . , »Prosim;, peljite me k njemu.« »Bene, idiva.«	lis^fcs
(KOnec sledi.)
tA
in
zet Vejvara.
Češki
spisal Igndt Herrmann. — i^oslovžnil Stanko
»ni) 1. .. .,, > , Svetina...........»%
(Nadaljevanje iz »Narodnega Dnevnika«.)
£x*v. tiUa ji liaimie:
. ^ Bodisi .da $6 ie. izvršb obrat .v .Pepjci vsled .dogodkov gOspeJ(ojidelikoYe, vslod njejiega .trpljenja, strahu .in skrbi,, bodisi, da so, dejpva.le tudi druge okoliščine — sklep,Je bil. trden, Nikamor ne ppjde. Ostane doma. Nai.se meni .p tem, kdor. hoče,.Koga pa to.briga! V trenotku, .ko. je .svoj skl^P proglasila, ni niti pomislila,,kako. se bo izgovarjala,, k^-ka pojAsnievala, zakaj ni, bilo nič, ? ničnim ,popo-tavanjem. Komu pa naj j?ojasnjuie?..NikQmur;ni.biJa odgovorna. Premalo .časa, je stanoY.ala, na. Vinogradih, da bi si tam pridobila kakega znanja. gospe ne , hrepenijo, po tem,. Skraja. so. boječe, kei niso izkušene in ne bi rade- pokazale syoj[ih slabih, strani,. Sosedstvo, . besedičenje, pp,§if}vanje z drugimi in klepetanje se začne z rastočimi .izkušnjami po ražre.šitvj gotoyih. ^kuhinjskih ugartk, po nekaterih prepirih s soprogom. |>o premenitvi. treh ali petih dekel po Rtvem porgdu.. Pfltem sp, še le more o čem govoriti, zakaj potem tudi. gQSPa ve, da se je nji Rripetilo, nekak kar .se ni.pripetilo še nikomur. na svetu."Naj bOiže kar hoče,..
Razun tega se je Pepici zdelo; kakor, bi MM1 na Vinogradih na. popolrioma; drugem, novem svetu. Skratka, to ni bila njena Pr^.,
Vedno $e ji je zdelo, da je pravi, dom .ona Stara, znana Ječna ulita, v. kateri je zrastla in k.atere. podoba in življenje je bilo do nedavno sppj^np s celjm njenim življenjem. Tam je ppznaja..:yse ljudi, čeprav so.se menjavali, selili,.stari urji.iraiv navi.pri-hajali. Navadne, stare postave, 50. s.f.Ji,.vtisnile,.v mladosti v mehek, dostopen sponjin,.da jih n,i..ippgia pozabiti, novih se je polagoma. Privadila, Najbliže sosede je poznala po. imenu precej daLe^, pq, despi strani čestfe, in. nasproti pO Jevi, ostanek, vsai na pogled. Tudi vse, des(ce in naPVS^ je; zuala) na. _pa-met, škratka — Ječha Ulica je bila rjjepa Praga in Vinogradi so ji. bili, sedaj dom §amo. zatp, bil tam z njo Vejvara, Niti .Vedeja^njL za vs§„tp,.s£\-rao včasih, se ji je razjasnilo, v gla,viK kak.Xa?Jp£ek je med obema krajema,,.v ka.ter.ijUi. jespbt$kalptdftj sedinje življenje. In Itak trenotek je obšel t\idj takrat, ko je nžgjO sklenila,, da o^tanej ^ina^.prj Vejvari. V tem hipu ji ie §inilo:y ^lavo jca^or všfe tb opazovanje. Jgpmislilaje. prLtem,. da%se je komaj ugnezdila v (tioyi hišicam.gpji,,z nenavaje-tiim razgledom v fluselsko, dolino, i^.s^d^j ,bi mc>7 rali iti .zopet nčkatn drugam. y . neznan Hral» »H^ tuje ljudi, bogve. kako malorijarne ^li navfpzadrije robate, 114- tam naj. pr£?lvj ceh. tedgn Vv spa^u.jn v neskončnem pričakovanju .pedplifU-s kp, jo . - pride Soprog bbiskat. Takrat; ko. §e jp,^pripravljala, ,ni pomislila na to. Toda. materine^zgejdbe, §9 .postavile naenkrat pred njo.sliko takega^ §amotriega življenja, kakor bi še .pred njo. odgrnil^ zavesa,v
Nb, nikamor ne poide..Osjtatjg dopi^. ^ovček in drugo pusti za sedaj pri starih, jujri pripelje hišnika vse, na Vittog.cade, .Pepica vzanie vs^ ven, da v škrihjo — in ostane, pri starem. Škoro vesela ife Bili; kb Jfe na to MBUslil^,^ ; ,
Fčpiči;jč bilo,,danes y^njengp} srcu sploh Jakp toplo in veselo, ko je .bite . zopet X. in dragem rodbjnSkejtl krogu. Ko gp§pe Kondetiko-ve ni bilo še, tU, je parkrat, obiskala ž Vfjvaro očeta — vselej je vfel nahjb nekak .hlad, ,vseh, kp-tbv. Manjkala, je tU sicer ^amo. ena 4o£eba, vduša hiše, mamica, toda ravno v tem je tp,^ič^lo.nA^ary-kala je glavna oseba, duša, hiš.e, rpdbine?. ^om?čega živfienja, njeno milo, veselo obličje, upjeno tekanje po vseh sobah, Vse te mene. aialf. skrbi, za ^agp-stanje in udobnost ostalih. Pri enem .takem (otysl«i se jfe zdelo Pepici — sam?.. ni .yedelaf k^ko 'ji je to prišlo na misel — da bj bilo yednq„takQ,, ako odšla mamica tja med oblakp;, akp bi postaj oče vdovec, in tedaj se ni mogla Pepica ubraniti ;silne-Irio ginjenju. Šla je ,y zadnjo sobftjn^ko^iaj je zaprla za šeboj. vrata; ko sie fe zaValovil^ v^led velijce žalosti vsa njena notranjost in ji je ušel jok. Kakor v naglici je tam jokala, hitro iztoči^potoček solz in Je imeli precej dela,, predno je izmila .v kuhinji z mrzlo vodo njih sledove, Jn glej! Dan^ se mamica vrhila in v, celem stanovanju 'še jp vsfed njene prisotriosti vse naglo razjasnilo, zopet so se smehljati te vsakega kota našemljeni, čudnp zgrbljeni in vendar tako prijazni obrazi, domačih duhov. V tem trenotku je Pepica razumela, čar takega oživljenega, in iz yseh mrtvih predmetov dihajo-čega domaČega ŽlvljeitiL V tem hipu se je spomnila tudi ha Svoj lastni dom,In zdelo se ji je, da,bi so pregrešila',, ako bi ušla od njega, sedaj,_ ko se začenja oživljati z nekim bpdočim, noyim, $icer nevidnim, kakor so nfevidne .glave teh doplačili škVateljčev, ih ki vendar že spada v te prostore, ki željno čakajo, da bi objeli tudi to npvo življenje. Pepica še je čudila, da ji je prišlo yse to šele danes rfa misel, ravno sedaj in ne prej. Saj je bilo toliko
čaša z'4 to!	... . . . ........
In ko je Pepica povedala, da nikamor ne ^ppjde', je pogledala Vejvaro, kateremu se je zazdelo,
da ni imela njegova žena še nikdar tako velikih, govorečih oči, kakor v tem trenotfcu. .. .
Gospa Kondelikova. se je po hčerinih besedah ozrla na Pepico z izrazom velike: hvaležnosti. — Sedaj hči .ne beži več pred njo, in to jo je veselilo. Bilo je nekaj neprijetnih tednov tam na deželi, žalostnih, toda bilo je treba gotove oddaljenosti, da se je nekaj med njima poravnalo. Zgodilo se je tako in to je bila najslajša nagrada za prestane težave.
Ko je Pepica pred polnočjo z Vejvaro odhajala, jo je prijela gospa Kondelikova z obema rokama nežno za glavo, iskreno jo poljubite in rekla:
»Prav imaš, dete, da tu ostaneš. Ako sodim po sebi, bi se ti zelo tožilo in še bolj bi se tožilo Vejvari, in vidiš, tega on ne zasluži. Kako življenje brez gospodinje! Komaj te ima nekoliko ni^secev, pa bi mu že ušla. Niti ne veš, kako bi ti ta čas manjkal. Veruj mi, punca, sedaj sta v najkrasnejšem —' pozneje mi boš pritrdila. In Skoda, da se ne da to podaljšati...« :.i
Tudi Vejvara se ni jezil nad spremembo mi-slij svoje ženice, toda vendar je smatral za dolžnost povedati ji, naj se premisli, da ji ne bi bilo pozneje žal.
Tesno se je k nji privil, ko sta korakala domov in je rekel skoro šepetaje:
»Pepica, dobro vse premisli, da ti ne bo pozneje žal.«
»Česa?« je vprašala Pepica, kakor bi ne slutila, za kaj se gre.
»No, o letovišču, Pepica. Zakaj pa bi — —« •■•> »Sem se že premislila, Fran.«
»Da, Pepica, premislila«, je govoril Vejvara, »toda tako naglo — in taki naglih sklepov je pozneje človeku žal.«
»Ali ti ni všeč, Fran, ker hočem ostati v Pragi?« je vprašala Pepica hitro.
»Pepica, Pepica!« je zaklical Vejvara karajoče. »Zopet ti ni prav. Kako naj bi mi ne bilo všeč! Toda ti si se premenila med materinim govorom, v petih minutah, potem bodo krasni, dolgi, poletni dnevi in naenkrat boš zahrepenela po zelenih travnikih, po gozdu, po poljskih sprehodih, po onih krasnih jutrih ob solnčnem vzhodu, po svežem zraku, po rosi na travi in po cvetlicah v
vrtu in po ognjeni večernji zarji---«
»In pastir bo trobil in bo gnal čedo domov«, se je vmešala Pepica v Vejvarov govor, »in ta pojde po cesti, Fran, in jaz bom morala skakati čez jarke, Fran, da me ne bi pobodla, in pri tem bom padla v mlako, da, ker ijii, bo to skakanje vedno bolj fterodno, in ne bom vedela, kako naj pridem ven iz blata, ker tam ne bo mojega Franceta, da bi me potegnil veh, in čeveljčke bom
imela polne vode--'in sploh, Fraff,- ne govori,
ker tega ne razumeš in ker me ne spraviš z vratu, čeprav želiš, in jaz ostanem doma, bom hodila k mamici, mamica k nam in če bomo hoteli, poj-demo v nedeljo ali na praznik kam ven — in nič več se ne "mešaj v naše stvari! In če ti je všeč, pojdi tja sam in rada bi vedela, koliko teh solnč-nih vzhodov boš videl. Ali hočeš še kaj?«
Bila je noč in nikjer ni bilo videti žive duše. In ni se bilo treba Vejvari sramovati. Obstal je, prijel Pepico, pritisnil jo k sebi in jo je poljubil.
»Saj jaz sem vesel, srce zlato, da ostaneš pri meni. Saj to nama ne odide! Saj jaz bi brez tebe tu zblaznil in tebi bi se tudi morda malo tožilo po
meni--«
»Daj mir, Fran, takole na ulici!« se je branila Pepica. »Tožilo! Kdo pa ti je to povedal!«
»Tožilo, srce zlato, tožilo!« je pritrjeval Vejvara. »To vem prav gotovo, čeprav tajiš. Toda k letu, veš, pa se boš že lahko s čim igrala — —« »Molči, Fran!« je zapretila Pepica. »In če ne k letu, torej čez dve, čez tri leta, Pepica, tačas nas bo sploh več — —«
»Ali boš molčal, Fran, ali ne!« je posvarila Pepica strogo.
»Potem bom imel morda tudi jaz več prostosti v uradu in bom lahko s teboj —- cela rodbina nas bo tam — ti, jaz in vsi ostali — eden, dva,
trije, štirje--«
Za oglom so se oglasili težki koraki, iz teme se je pojavila stražniška patrulja.
Pepica je prijela Vejvaro za ramo in ga vlekla naprej.
»Vidiš ti, neumnež!« ga je oštevala. »Straža mora priti nad naju. Kaj ko bi naju sedaj aretirali!«
»Čemu pa?«
»Zato, ker tako nespametno govoriš, Fran! ;In i,'če ne boš pri miru, bom vendarle odšla!«
Koraki stražniške patrulje so utihnili samo za trenotek, ko je pustila Vejvaro zadaj, potem pa so šli odmerjeno doli proti Karlovemu trgu.
Vejvara in Pepica sta izginila v nočni temi gori na Vinogradih.
XXXVI. In vendar letovišče.
Prišel je mesec julij, in kakor da bi hotel do-teči in popraviti, kar je hladni in deževni junij zanemaril, se je zasmejal svetu okoliinokoli.
Niti oblaček se ni pojavil na modrem nebu, solnce je pripekalo od jutra do večera, zrak nad suhimi strehami in vročimi dimniki je kar drhtel, kakor bi se kuhal, in doli med hišami se je parilo.
Bil je ravno tako vroč julij, kakor oni pred dvemi leti, ko se je Vejvara s Pepico natančneje seznanil, in ta vročina je oživila v mladi gospej spomine na začetek njenega znanja in na vse prve poletne Sprehode in izlete, pod Vejvarovim vodstvom, ki so se vedno tako neprijetno končali,
ki pa so bili vendarle zelo krasni, posebno sedaj, v zrcalu spominov* Pepica je toliko na to mislila, da se ji je.o tem saaialo in da so se njene sanje, ki so se izlivale že v polzavest, čudno in vselej enako končale. Pepici sč je vedrto zdelo, da se je prebudila nedeljskega jutra in ker je nedelja, pride popoldne gospod- Vejvara, potem pa pojdejo vsi kam ven iz mesta. Toda ko so se Pepičine oči popolnoma odprle in ko je zapazila poleg sebe Vejvaro, se je zavedla resnice in je-skoro žalostno vzdihnj-la, ker so bile to le sanje. Ta varljiva vrnitev v preteklost je bila tako prijetna. Videla je zopet zaljubljeno; hrepenečo deklico, v sanjah ji je bilo tako lahko, zdelo se ji je, da je zračno bitje — in ko So j-č popolnoma zbudila, je videla, kak razloček je med-preteMostjo in sedanjostjo. Zakaj sedaj ji ni bilo tako lahko in na kake dolge izlete še misliti ni bilo treba. Da, mamica ji je vedno pravila: Pepica, hoditi moraš, veliko hoditi, da se malo utrdiš — to je zelo zdravo. Da, zdravo! Toda Pepica je bila sedaj zelo hitro utrujena, posebno, kadai je šla doli v Prago k mamici, v Ječno ulico, in ko je vstbpila, se je že Ozrla po stolu in je sedla na najbližjega, včasih tudi takoj v kuhinji pri vratih. Toda še hujša nego pot v Prago, je bila vrnitev domov, gori na Vinograde.
: »Samo da ne bi bilo tega klanca, mamica«, je rekla, kadar se je odpravljala proti domu.
To je slišal enkrat mojster Kondelik in je rekel s škodoželjnim nasmehom:
»Le stopajte v klanec, punce: To je zdravo! Doktorji pravijo, da so ti klanci v Pragi naša sreča, in tretja nadstropja in mostovi. To nam baje jači duha.«
»Zato ti tako rad hodiš po teh klancih, stari«, je odvrnila gospa Kondelikova.
»Ampak mati«,, je zaklical mojster, »saj sama svetuješ Pepici veliko gimnastike! Jaz nisem tega iznašel.«	....
»Le molči, stari. Šamo spomni se, kako si godrnjal, kadar si hodil z nami. Kako si hitel na primer k Brnskim vratom, v Šarko ali v Hotkov park. Takrat se ti menda. ni.zdelo to tako.zdravo.« »Draga moja«, je ugovarjal mojster, »to je vendar razlika — jaz sem se dovolj »natancal« na lestvah! Na to se niti doktorji njso spomnili. Rad
bi videl, kak© bi ti sedaj na nje ---«
Mojster ni dokončal, zakaj gospa ga je spekla s tako ostrim pogledom, da ni mogel naprej . j>Ti jtudi . včasih goyoriš, stari!« Mojster ni odgovoril sedaj, da ne bi gospe razjezil. Imel je staro skušnjo, da se mu včasih kak dovtip ni dobro sponesel. \ .	^ ,
Ko je Pepica odšla, je rekla gospa Kondelikova soprogu zopet čist<| dobrovoljno:
»Nič ne pomagf, stari, taka je ta stvar. Veruj mi, še nikdar nisem bila tako utrujena, kakor sedaj, če grem k mMtiima gori na Vinograde.«
»I no, mamica«,tje odvrnil Kondelik popolnoma nedolžno, »težja postajaš. To je ravno.«
Gospa Se je ozrla postrani, na moža, toda ko je videla, da ]0 ni hotel jeziti, je nadaljevala:
»Dobro vem, stari, da ne more biti vse tako, kakor bi si človek -želel. Toda gotovo mi pritrdiš, kaftoWS116 sedaj udobno, ako bi stanovali —«
Gospa le umolknila in samo njen pogled, ki je počival na mojstru, je govoril: Ko bi me mirno poslušal do konca!:
»No«, je ponovil Kondelik za soprogo. »Ako bi stanovali...?« >
»Tam gori, stati; v svoji hiši, na Vinogradih, pod eno streho z Vejvarovima.«
Mojster je debelo pogledal gospo. In gospa Beti je hitro pristavila:
»Zakaj v tem času, stari, mora biti mati blizu hčere, samo če more.«
Kondelik je nekaj časa gledal ženo, potem pa je rekel:
»Dobro veš, mati, da imam koncesijo v Pragi. Na Vinograde bi tfe letali za menoj. Skratka, mati, to se ne more zgoditi. Veš tudi, da sem si pustil to za Oni čas, ko se ne bom več ukvarjal z obrtjo. Toda sedaj je. do, tega dalje nego je bilo prej. Saj imaš do Pepice le par korakov.«
»I no, stari, samo da bi prišla o pravem Času, ko bo potreba. Veš, človek je vedno na straži — in naenkrat ti to pride, ko najmanj pričakuješ. Ako bi bili tam poleg njih, bi spala popolnoma mirno. NIC ne pomaga! Saj sem samo rekla, kako bi bilo to lepo. Bili bi vsi v enem gnezdu...«
»Mati«, }e rekel mojster čisto dobrovoljno: »takole je najbolje. Potem bi bila več pri Pepici nego doma, no — in ko bi te nosil zet na rokah, slednjič bi bil vendar nejevoljen. Tašča mora biti vedno malo na »dištanco«. Rajši bolj daleč nego blizu.«
»V temle slučaju že ne«, je ugovarjala mati mirno. »V tem si ne more niti najslabši Mt želeti nič boljšega iih-se ne more tašči nikdar dovolj zahvaliti, če skrbi za ženo. In naš Vejvara, moj Bog, ta! Toda seveda, imaš prav. Ne more se to zgoditi. Tudi prekasno je že za to. Hiša je polna najemnikov.«
»In dobrih, mati, dobrih«, je rekel mojster krepko. »Sami pošteni ljudje. V%i plačujejo redno in nj jjh tr?ba opominjati. Še krijcarja ni nihče na dolgu. Najemniki, da bi jih lahko poslal na razstavo! Da bi bilo tako do smrti!«
Gospa Kondelikova je vzdlhnila. Videla je, da njena vroča želja ostane samo želja. Nobene pomoči ni bilo.
V tem trenotku ni pričakovala, da ji visi izpolnitev te želje ravno nad glavo. Čez dva dni po tem razgovoru s soprogom se je vrnila od Pepice vsa
zasopla. Komaj je stopila skozi vrata, je že začela poviti mojstru:
»Ne bom te zelo razveselila, stari, toda tri je pomoči. Gospod Karasek v prvem nadstropji se bo selil.«
»Gospod davčni adjunkt Karasek?« je zaklfc-cal mojster.
»Da, umrl je nekje na kmetih neki gospod od davkarije, zdi se mi, da v Bohdanču ali v Prelou-ču, ne vem gotovo. In gospod Karasek mora iti na njegovo mesto, za sedaj kot »subštitut« ali »štac-anvalt« ne vem gotovo, toda najbrže se ne vrne več in ostane tam. In takoj mora iti, rodbina pojde za njim prvega avgusta. Vstavili so me, ko šo me videli v hiši, in gospod Karasek je prosil, da ga pustiš brez četrtletne odpovedi, da je to nekaj, za kar on ne more, da je v tem neki — kako je že rekel — kvis major — in da od njega gotovo ne boS zahteval, da bi ti moral plačati do listopada. Uboga gospa Karaskova je jokala kakor otrok, tako so bili tam zadovoljni — moj Bog, dve sobici kakor kletki in kuhrtjica kakor salonček — in je tudi v drugem stanu in mater ima tudi v Pragi in sedaj mora iti proč. No, sem rekla, razume se, da ae boš obstajal pri četrtletni odpovedi, da to ne velja, ako je sklenil to oni major, in naj se torej selijo...«
Mojster Kondelik je namršil obrvi,-»Lepa reč! On je bil najbolj vesten najemnik. Sedaj mi uide. In tako nagloma! Potemtakem mi ostane stanovanje četrt leta prazno. Takoj jutrt moram iti tja, da obesi hišnik tablico. Morda vendar kdo to najame, če Bog da. Čeprav niso stranke, ki najemajo stanovanje pred selitvijo,' mnogo vredne. To je stara stvar. Bodisi da so izbirčni ljudje ali pa ne plačajo radi, kadar morajo.;..*
Gospej Kondelikovi pa se ni šlo za to, da pride tablica na vrata. Smatrala je nepričakovano selitev iz stanovanja gospoda Karaska naravnost za božji migljaj. Posledica te selitve je lahko izpolnitev njene Vroče želje.	- •>
Onega večera, ko je prišlo skozi odprta okna v spalnico vsaj nekaj svežega nočnega zraka po dnevni soparici in ko je mojster legel, se je mudila gospa še nekaj časa v prednji sobi in ko je pristopila k soprogovi postelji, je bila že v sveženj belem nočnem perilu, ki je sladko dišalo po levan-duli. Sklonila se je k mojstru, poljubila ga iskreno, sedla je na rob postelje in je rekla: »Stari, ne deni tablice na vrata.« Gospod Kondelik je vprašujoče pogledal soprogo.	>	;
»Glej, stari«, je nadaljevala gospa Kondelikova, »kdo ve, koga bi dobil. Bolje je počakati, nego dati v zadnjem hipu stanovanje v najem. Morda bo tudi treba kaj v njem popraviti. In zato mislim, da ne bi bilo nobene škode, ako ostane do listopada prazno. Za tako majhno, prijazno stanovanje dobiš strank na izbiro — morda se oglasi še kak znanec. In med tem časom, ko se tam vse pomije in osnaži, bi lahko jaz---«
»Kaj pa, Beti?« je vprašal mojster in se je malo umaknil, da ne bi gospa sedela na samem robu.
Gospa Kondelikova se je pomaknila nekoliko naprej.
»— bi lahko jaz postavila tja kako posteljo m mizico in kak stol — in bi lahko tam spala, da bi bila pri Pepici — veš, samo v najhujšem času, ko me bodo tam potrebovali. Kakor da bi bil Bog poslal to selitev...«
»Za božjo voljo, ti hočeš zopet zbežati oa mene? In s hišno opravo?« je zaklical mojster, toda ne z izrazom nepremagljivega ugovora.
»Pojdi, pojdi — zbežati! Stari!« je rekla dobrovoljno gospa Kondelikova. »Samo da bi me imeli pri roki, ko pride ura. In tu ostane vse, kakor je. Pod streho imamo kako staro posteljo —« »Pod streho so vedno stare postelje«, je pripomnil nehote mojster Kondelik.
»No, vidiš, in kaka mizica tudi in stol. — Tu ostane vse, kakor stoji in leži. Ne misli, da ne bi hodila domov. Kaj še! Toda lahko bi ostala kadarkoli na Vinogradih in vendar ne bi bila Vejvari napoti. No, kaj praviš k temu?«
»I no, naj pa bo. Beti, ker imaš toliko skrbi«, je privolil mojster Kondelik in je zravnal gospej ovratnik nočne srajce. 2e vidim, da ne moreš biti brez poletnega stanovanja. Mi vsaj izleti za teboj ne bodo prišli tako drago.«
»Hvala, stari«, je rekla gospa Kondelikova, sklonila se je nad možem in mu zopet pritisnila na ustnice vroč poljub.
»No, in luč ugasni, Beti«, je končal mojster
Kondelik.--
To noč je spala gospa Kondelikova zelo zadovoljna. Vendar bo pod eno streho s Pepico.
(Dalje sledO
StoVenci V tnjini.
Pismo slovenskega delavca iz Dunaja.
Že precej dolgo sem bil namenjen, v »Narodnem Listu« opisati svoje v duši gojene misli. Ker pa sem, kakor vam že naslov pove, priprost, naučen rokodelski pomočnik, mi bodete pač, dragi čitatelji, oprostili, če bom morda, kakor se pravi po naše — otrobe vezal!?
Porabljajoč svoj prosti čas, ki ga imam itak samo ob nedeljah, opazujem najrajši dunajsko gibanje; pravzaprav gibanje različnih narodov na Dunaju. In vedno in vedno moram zaključiti svoja premišljevanja z mnenjem, da so v resnici Čehi
illi imate
' Od revmatizma, protina, glavobola, zobobola? Ali ste si po prepihu, prehlajenju kaj nakopali? 'Poizkusite t bolečine tolažečim, zdravilnim, krepčujočim Fellcrjevim fluidom z znamko jElsailuid'. To ni samo reklama. Tucat za poskušnjo 5 kron poštnine prosto. Izdelovalec samo lekarnar Feller v Stubici, Elzin trg št. 264, Hrvaško.
najdelavnejši, le oni povzročajo največ skrbi tukajšnjim nemškim očakom, oni — bi skoraj rekel — Dunaju gospodarijo — zapovedujejo. Saj pa tudi njihovo število raste od dne do dne; če se ne motim, štejejo že črez pol miljona duš. Pač ni čudo, če že graška Tagespost boječe vzdihuje: »lst Wien noch eine deutsche Stadt?« ' rče gre človek tako po ulici (posebno v nekterih okrajih n. pr. v 10.), ni nič posebnega, ako se mu nehote vriva vprašanje, ko povsod le češko govoriti sliši: »Sem na Dunaju ali v Pragi?« Nam Slovanom je to lahko v ponos in veselje, med tem ko naši nasprotniki škripljejo z zobmi, boječ se za svoj Dunaj.
In kako je mogoče, da so prišli Čehi na stališče, ki^r šo danes? Lahek odgovor. Priprosto delavstvo so si izobrazili, med mlade,- po čtivu in izobrazbi koprneče ljudi so vrgli seme, dobrih knjig in časopisov, ter skrbeli, da se je vsak zaveden mladenič lahko v svojem materinem jeziku izobraževal in najsi tudi v nemškem Dunaju, vsak je lahko dobil v roke spise buditeljev češkega naroda (Havlička, Palaekega, Vrhlickega, Svatopluka Cecha, Jana Nerudfc in drugih), ki so vnemali v srcih čeških ljubezen do domovine, ljubezen do maternega jezika. Sam sem imel priložnost precej teh spisov preči-tati in moram reči, da bi res zakrknjen moral biti. kdor bi se ne vnel pod njih ognjeno besedo za svoj mili narod. Zavidam Cehe na njihovih velikanih, ter si prav goreče želim, da bi se končno tudi Slovencem porodil Havliček ali Palacky!
Ali nekaj moram omeniti, kar mi ne ugaja pri bratih Čehih. Dana mi je priložnost, dan za dnevom ž njimi občevati, in če pogovor nanese, da me kdo vpraša, kakšne narodnosti sem jaz, pač vsakemu s ponosom odgovorim: »Slovenec«. — A on? Navadno me gleda, kakor da govorim arabski, kakor, da imena tega še nikdar slišal ni, a vpraša: Aha, Slovak? Jaz: Ne, nikakor Slovak, ampak Sovenec, tam z zelene, vinorodne Spodnje Štajerske. — To-raj Krobot? (Hrvat) — In tako se mi je navadno dan za dnevom ž njimi prepirati. Ne vem, kako je mogoče, da so tako malo o nas poučeni, a jaz se dobro spominjam, kako je nam naš vrli g. nadučitelj Ogorelec pri vsaki priliki mnogo govoril o Čehih, ter nam jih povsod stavil za vzgled. Ravno pred par dnevi sem vprašal enega, ki me tudi ni razumel, ko sem mu pravil, da sem Slovenec, kaj so se učili v šoli, da ne ve, kakšen narod prebiva tam na jugu v Kranjski, Sp. Štajerski, Koroški, Primorski? Odgovori mi: »Vsak dan smo .si zapeli po tri do štirikrat: Bajkajlaj, bajkajlaj, Praha je Čehu raj! — Itd.
Po tem lahko sodim, da naše šole nikakor za češkimi ne zaostajajo, in da tudi Čeh nobeden iz šole kot modrijan ne izstopi, ampak se še le pozneje v mladeniških letih izobraži. Ali — nekaj si riese že iz šole, kar mi pač pri mnogih, mnogih Slovencih pogrešamo in to je: ljubezen do domovine, ljubezen do jezika svojega! To vcepiti razumejo češki učitelji že otrokom. Kateri mladenič p«t Ima to, ta se več ne izgubi, ker vsak tak s strastjo čita— in čitanje edino ga izobrazi, ga olika. In tega češki mladenič nikjer ne pogreša; povsod so mu bogate knjižnice odprte, povsod se mu zanimive in poučne knjige ponujajo v prebiranje.
Dragi! Poglejmo pa k nam, na našo,stran! Kaj ne, velika razlika med nami! Daleč smo za njimi! Ozrimo se samo po Dunaju! Gotovo šteje na tisoče slovenskih delavcev, slovenskih mladeničev in mladenk. In vsi ti tisoči koprnijo po izobrazbi, a vsak sam za sebe. Vsi so rgiztepeni po Dunaju, da niti drug za drugega ne vemo in nobeden nič ne čita, nič se ne uči. In kako tudi? Slovenskih knjig ne dobimo, drugih ne razumemo. Res iz srca pomilu-jem one Slovence, kateri se vsaj drugojezičnih knjig ne morejo poslužiti, ker sam sem se prepričal, kako pusto, kako dolgočasno je življenje brez čtiva. Sramujem se, ali resnici na ljubo moram priznati, da ves ta čas, kar sem od doma, izvzemši časnikov (posebno »Nar. List« me je vedno spremljal in mi povsod sledil), nisem niti jedne slovenske knjige, jednega slovenskega spisa dobil v roke. Sedaj jih že več toliko ne pogrešam kakor poprej, ker nado-mestujem si je s češkimi, odkar sem se njih jeziku privadil. Ali pogrešajo jih gotovo druge stotine in stotine, ki si jih nadomestiti ne morejo!
Pač mi bo kdo ugovarjal: »Ta je pač dolgo spal, ali pa še spi vedno, da nič ne ve o naših slovenskih društvih na Dunaju, ter jadikuje po knjigah, katerih leži tam cela grmada.« Dobro. Tudi za ta društva vem, a poglejmo si jih. Ze sami naslovi nam zadostujejo. Imamo torej tukaj: Akade-mično društvo »Slovenija«, akademično društvu »Sava« i. dr. Akademično? In med akademike mislite da se naj priprost delavec vmeša? Do tega mislim jih pač prav malo pripravite. Saj itak vsi dobro veste, da je nam Slovencem pač že od pam-tiveka vrojena ta neumna — preponižnost in strah pred nečim, vsak se boji, da bi ga tam zgrizli. Temu odpomoči ne moremo? Pač, da se pomagati; pomagano nam bo še le tedaj, kadar bomo zadostno olikani, izobraženi, a za to nam treba delavskih društev, treba nam knjig in zopet knjig.
Besede te nudim vam v premislek in oni, ki se čuti moža, oni, kateri je zmožen kaj storiti, pa je srčno prošen, da upelje korake v naš blagor, za kar mu bode vse slovensko delavstvo na Dunaju hvalo
izrekalo, ter se s hvaležnim srcem večno nanj spominjalo!	• .'i. A	i.^j.iT ii In:-'--
A Vam rojakom tam pod zavetjem domovinskim, pod Slovenskim nebom, kličem iskren, krepak bratski: »Na zdar!« Vaš	Anton Blažek.
(Opomba uredništva: Gotovo Vas bodo gg. akademiki bodisi v,Sloveniji' bodisi v,Savi' blage volje sprejeli, ako se pri njih oglasite, in Vam posojali knjige. Sicer pa je na Dunaju tudi še društvo »Zvezda«, v katerem so; po večini.:razni uradniki in tudi delavci. Skusite se tam oglasiti! Za naslov izveste pri društvu »Slovenija« ali »Sava«. Pozdrav!)
Zadnji dopisi.
Iz Rečice ob Savinji nam piše gospodična Panika Zinauer, tamošnja poštarica, da nj res, da bi bila skrila »Nar. List« št. 49. z nekim dopisom iz Rečice. Res pa je. da dotična. izdaja sploh ni, prišla na tamošnjo pošto, kay se lahko s pričami dokaže. (Informirali smo se v naši upravi in dognali, da se je št. 49. »Nar. Lista« res premalo tiskalo in tako v nekatere kraje, tako tudi v Rečico, ni bil poslan na vse naročnike.. Toliko resnici na ljubo. Op. uredn.)	- nu..	;
Obrtni Vestni*.
Za sodovičarje. Sodovičarska obrt je po&tala, kakor frtano, 10. decembra koncesijonirana. Skrajni čas je, da se slovenski izdelovalci sodevode združijo v društvo in konečno prično zastopati svoje koristi. Razen kOncesijoHiranja stopi Skoraj gotovo v veljavo zakon, da se bodo morale poka-lice izdelovati iz pristnega malmOvca, s pripombo, da e v zalogi se nahajajoči izvleček še lahko uporabi.
Vojaške dobave za male obrtnike. Minister-stvo za javna dela je na podlagi predlogov, katere je predložil urad za pospeševanje obrti, porazdelil pred kratkim dobaVe obuval 'in drugih usnjatih delov vojaške oprave za C. in kr. armado za leto 1911, ki so bile namenjene malemu obrtu. in dal naročila tozadevnim žadrugiafn š posredovanjem trgovskih in obrtnih zbornic. Na malo obrt odpade za 1, 1911. 40 odstotkov vseh letnih potrebščin. Za bodoče leto se naroči v vsem 83:335 parov čevljev v vrednosti 1,114.569 K, čevljarskih in jermenarskih izdelkov pa za 439.758 krori^ ' : j >
tv u.:; ;;>-. „ Ženske V boju zoper poročni prstan v žepu. Iz Nju Jorka poročajo: ,V Nju Jerseju se je tisoč žen združilo v skupen klub, da začno boj zoper one zakonske može, ki izven hiše ne nosiip) poročnih prstanov; Zahteva teh žen se glasi': Varstvo vašim hčeram pred napadom oženienih mož, ki se izdajajo za samce! Zahtevajo zakonskp,; predlogo, v kateri se zahteva za tiste zakonske iiaQŽer kl,po-sijo poročni prstan v žepu,! denar;ijo_gloti9, ,v znesku 500 dolarjev ali pa zapor do dveh let. .r%vi5,<y
Kitajec ostane — »kitajee«^. Kakor; „porqčajo časopisi, je kitajski: cesar zavrgej prošnjo za odpravo »kite« in za spremembo načina v oblačilu.
Dunajski magistrat in kranjski kostanjarji. Dunajski magistrat je sklenil koncesije za prodajanje pečenega kostanja dajati samo, Dunajčanom. Kakor znano, so do zdaj na Dun,aju pekli kostanj večinoma Dolenjci, ki so si na ta način prislužili pai krajcarjev. Dunajski magistrat je s tem. svojim sklepom pokazal, kako sovražen je vsemu, kar je slovanskega.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Fr. D., Trbovlje: Plačano do 31. XII. 1910. — Fr. K., Lačavas: Plačano imate do 15. XII. 1910. — K. K., Reka p. Hoče: Bila pomota v upravi. Oprostite! Urejeno!	' -
Ni res, da bi bil gospod nadučitelj Čuček Jožef mojega faota težko ali kakorkoli telesno poškodoval, kar je dognala zdravniška preiskava. Obžalujem torej to od mene povzročeno neresnično vest v tej zadevi ter prosim gosp. nad-učitelja odpuščanja in se mu zahvaljujem, da je odstopil od daljce sodnijske preiskave proti meni. Tudi izrekam, da je poročilo v „Nar. Dnevniku" glede te zadeve popolnoma neresnično. "
ŽIČE, dne 23. decembra 1910. Ribič m. p., priča.	Josef Slane m. p
Pristnega uina
letnik 1908, proda
franc ITlihelič, posestnik, Krasna
p. Studenice pri Poljčanah. Vino ima 6 stopinj. — Cena od 50—60 vin.
Izkaz posredovalnice Slovenskega trgovskega društva v Celju.I
Sprejmejo se: Knjigovodji —, korespon-denti —, kontoristi 3, potnik 1, poslovodji —, pomočnik, mešane strdke 5, pomočniki železoinske stroke 1, pomočniki manufakturne stroke —, pomočniki: špecerijske stroke —, modne in galanterijske stroke 1, blagajničarke —, kontoristinje —, prodajalke 4, učenci —, učenke —.
Službe iščejo: Knjigovodji —, korespon-denti Knjigovodji —, kontoristi —, poslovodji —, potniki —, pomočniki mešane stroke 4. pomočniki železniške stroke 1, pomočniki manufakturne stroke 1, pomočniki špecerijske stroke 2, pomočniki modne in galanterijske stroke 1, kon-toristinja 1, blagajničarki 2. prodajalke—, učenci —, učenke —.
Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.	' -
pošten, samec, ne čez 45 let star, kakor tndi priden
Hlapec
se takoj proti dobri plači sprejmeta pri:
Ivanu Pfeifer, Košnioa pri Celju. i8 3-1
m se spreten gospodar
ki bi prevzel v oskrbo in obdelovanje večje posestvo za polovico pridelka. Drugo po dogovora. Prodaja se tudi hiša z malo trgovino
pod ugodnimi pogoji. — Naslov se izve v našem ; '	upravništvn.	3 ž-1
-< - -Ji vi ' .» Ž '	I	fi >-t: , "t
orno*; r
■ v
20 -1
Izborili
brzoparilniki za krmo
se najboljše naročajo v
trgovini Josipa Cizel na Polzeli
y Sa vinski dolini
kjer je vedno takšni brzoparilnik na ogled in na poskušajo. Prihranitev na kurivu in času
je ogromna! Krma je mnogo boljša! Dobiva se tudi izvrstni strešnik-zakrivad iz tovarne F. P. Vidic & Comp. v Ljubljani.
Srečen zakon
je, ako je bala iz
narodne veletrg o vi n e R. Stermecki v Celju.
„ Vzemi me sehoj'
Odlikovano 1 najvišjimi darili u mednarodni rastavi leta 1910.
Pravi čudež pri pranju nov način
je naravnost ideal za vsako gospodinjo, ker je to sredstvo najboljše in za 55% vrednejše kot vsa druga pralna sredstva. .Te edino izmed pralnih sredstev, kateri ne rotrebnje oobeneea druzega pridatka. — Sestoji namreč iz najboljšega imia^ Potreba je le pol ura kuhati in dosfžfte, da je peiilo snpžnohplo. — Glavna zaloga Ceh & Bliftz, Dunaj XX/2, Dresriner-strasse 82, telefon 12.359. 7 2-1
Trst, 31. decembra 1910: 52, 94, 87, 8, 38.
Une,
23, 46, 88, 40; 34.
najem m da
m ¥ *	umi lir
lažami m vsemi za trgovca potrebnimi rečmi, prvina jč^vno na fe pri	c^kp,
tudi postaja ni daleč. yse je v velikem prometu. Kdor ima veselje, lahkp tam tudi dobi M|jt||no z vsem j pravicami v najem- 'Na leto se veliko vsega proda. Kdor želi' vzeti, pa j si stvar hitro ogleda.
m EUBLA.N, gostilničar in trgovec
Dobova pri Brežicah. 4 3-1
*_^_*
■r- Zahtevajte vzorce I -m
Barhant, flanele, modno blago, =—— opreme	■
platno, damast, kanafas itd. same no-TOlttr razpošilja fraTrtfBižv&zfigtVrdka V. i. Havliček in Jirat v Podčbradeh na češkem. Bazpošilja' tudi franko po povzetju 1 zavoj lo m raznof fsth i h "Astah k 'tod-priletnega iif zamskVa "perila v širokostri do 8 metrov samo za K.
Ugodna prilika! Izredno cen! 15 5-1
P «8 ar j »j um* t»
*

I f&šf i ifSCS.,
Vdovec, 49 let star, brez otrok, z večjim
fMi is	teiHi
vse brez dolga, želi znanja z izobraženo m-® » f vejjjim
TOp?^ hijm m
fmSiSF* »Narodnega Ljsta'f pod
Ilir? »Mftfisss'- ' ? ?-]


g? ? sam
pekarija
fl deželi ali malem mestu na Spodnjem Šta-
• . ».«1 f t	jrt Rt« »«* t	-n*,
jej^kem s 1. prosincem ali J." sušcem. Ponudbe se prosijo pod „Pekarija", poštno-
... .r *	-
ležeče Maribor. ' «1
»s« v »z orne	? j
jnmljii mil111 ?h-:
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, puljenega. belegr fr K~ BOHr; behgirHrK;
10 K, najfinejši p^f p^lHS^^ ■ <k$bi franko. . »	- *r
Zgoiovljene postelje
i« gostonitegar rdeeigsr modrega, tfefefea alf ramenega naokrog«, pernica, 180 -em dolga, 120 <rm široka. ■ 2 »glavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napol j en 1 novim, dTlS' i»f<> «anovitnim pbhastim >ste]fhiin perjeta lff K; nap&l ptiB -20 K- iitrb 24' K1; Saihe periifee poIO K, IS & K,: 16 K; zglavtiiki 2 K. 8 K 50 h, !4i*. —- Pfcnfte 200 cm dolge. 70 cm Široke K 13—, 14.70, 17 80 In
Ol *■•_ • vnlanni].! HA — J _ 1 " nn	v ,	„ .__ _ '

V* C. T.'J
r :--V- , - - f	"»»mu. I^UTVIJCUD JO TITO QSXBJ
Sittenjati ffanko.<>Za 'ofeOgajoW*seJ'povrte'denar.<^^-i ,..-„. Oenovnik sastonj' In frank*.} •: 14 6-1
S. Benisch, Deschenitz, štev. 773, Šumava, Češko
.„.„;;.....-'v-..-
^tt^m^T/i^lViUv
•sBts&ms sit9*g!t-j
-■•V irTr:. i unr< v iientJT/ on J Jfi.
Iv. Iax & sin, Lmbimna
nf '	' —" . '"Mi	f irn? iS	. .

Ker je vec velikih tvrdk prišlo v denarne težkoče, sem dopir paltig^vejiko jfcsjavkb^cevljev razprodati nizko pod proizvajalpo ceno. Prodam torej vsa-koittr^ para'reM»^f"nfa jlernfrtičke za gospode tfl"2"pffM> «e>ljev Tta dame, ireirje Tjavo -atrtrno, z ^reblji y podplatih, n^jele|a|tj|^le
^rpajdpfe^e fazone/ Velikost ponŠ(|vil|^. 4 pan starino K 8'50. Pošilja s® po poštSem povzetji. S.	izvo/. čevljev, Krakoy št. lip-
Ramena dovoljena, tn^li denar pazajf 6 1
šivalnih strojev
gTSffiBig Pf^
Ceniki _______
aft.^	1 \ -nitk	M** '	•» *


* i 9. /j	. T JlTl . ii I' 2




mineralično in animalično, najzane
v|a|p vrSto ze^lje. - %ebina š|rp|o garantirana. Zajamčeno najhitrejši nspeni, največja p noži na pridelka. — Za pomladansko setev potrebnQ neo|)hpdno.— ttalje'
amonfjakove, kalijeve, solltarjere in snperfosfate se dobiva pri tovarni nn>etnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrngah
Bureau: Praga, Prikopi 17.
T p5 (.-<rt j* o rr 7	ffffl ' -r»	< t
Brzojavni naslov: Brikettid ptnit
■-i	-t
I«- f f?!®*

I v stanovanjih upo-
luCi. — Na zahtevo se Vam v pošlje
&hmQ zastopstvo: Zinauer A Co, - y SIof. goricah pri Ifcribprji.
"	.. . .. ;. ......... , ... t. .. •----. , .-trtin ■ .	..... fofg
" ••■ ' '•'" 'r ■-" voitgji fnnfvjfrm
-'	i j j; i; i'i, in. ; jt i
JStf «
O)
>o CTJ
E
o >
x» o
o
c= 0> >o E rt
'rt M
Delano iz najboljših snovi!
ysg pp^iijje
hvalijo in kupujejo le
Pfeifer?je¥o
milo
ker je najboljše in napravi brez truda snežno belo perilo. Pri nakupu pazite na vtis Pieife.r m znamka tiger.
¥elika prihranite? na času, na kurivu in nai-
' i''' 1 ' » ' 'V-
boljša krma to so največje prednosti istega!
. r' .-in- •». >,	5? i ••
Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko!
Ti... ,r.	i,! »»»K-^
Delniška družba
I Delano iz najboljših snovi!
f asf,nib in	NHrodna založba v Celjn.


""	xu"vr''u4* i u	' 01BVH HfBnMU BTT "Vf-K	- <»»»nff
Odgovorni nrednik Vekoslav Spindler.	! isk Zvezu- tiskarne v • e; u