Katolišk cerkven list« Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti z« celo leto 4 gld. 60 kr., za po leta 2 gld. 40 kr.. za Četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 4 gold. za pol leta 2 gold., za četert leta t gold., ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprei. IWa| XXV. V7 Ljubljani 29. sušca 1872. List 13. Žalostna Mati Božja posvetnemu dekletn. Zakaj se dekle me ogiblješ, In ni te k meni skoraj več? V veselju grešnemu se ziblješ, Mi v serce nov zabadaš meč. Al nisem dosti solz prelila Pod križem kdjij na Golgoti, Ko Sina ljubega zgubila? — In zdaj zgubljuješ se mi ti! Altarček moj lepo cveteč ni, Razdert je, oh ! in zapušen , Da kinča mi ga, roke več ni, Ne sliši pevsk se glas noben! So cvetke žalostno veneče, Na moji sliki gost je prah, Nobeden več ga brisat' neče , In te v mč je zreti strah! . . . Kaj, dekle, sem te razžalila , — Povej, zakaj tako bežiš? Ti nisem bila Mati mila, — Zakaj se toraj me bojiš? Nedolžnost sem branila tvojo, Ko si me klicala v pomoč, Ljubila serčno hčerko svojo; Zagrinja zdaj jo greha noč! Že kužni svet te je prekanil, Nastavljala si mu uh6, Nedolžnost lepo ti je ranil, Veselje je po vodi šlo! Oj , duša tvoja prej tak zala — V naročji vedno Jagnjeta , Kar čednosti slovo si dala, Medli ko v ternji rožica! Na licu tvojem , prej tak lepem, Ima pav lišpa sedež svoj; Ob včlem cvetu , serca 6lepem Se milo joka angelj tvoj. Zamišljena v sladnost posvetno — Ti za molitev več ni mar; Mem cerkve v družbo greš prevzetno, Več drag ti ni nebeški Jar! Preziraš dela bogoslužne, Nepridno tareš zlati čas, Al cl6 še bereš knjige kužne , Glušiš si včst in vere glas! Življenje tako kam te tira, Posvetno dekle, ali veš ? Pred tabo brezdno se odpira, Ce hitro k men' nazaj ne grčš. Oj, verni, verni iz slepije, ,,Zgubljena hči,4' se k Materi! Da Sin moj grehov te omije, Olepša te Njegova kri. Poslušaj me, nikar ne rani Mi več ljubečega serca, Pokori se, iz grehov vstani, Ne križaj več mi Jezusa! Ne čakaj, prosim te, na grozno Poslednjo uro, da ti tam Sodnik ne reče: ,je prepozno, — Poberi se, — te ne poznam !*' Poboljšaj svoje vse življenje , Okinčnj spet altarček moj, In moje nadaljuj češenje, — In se nikar me nič ne boj! — Oj stori to, priporočila Te Jezusu vesela bom ; O smertni uri pa spremila Bom tvojo dušo v večni dom. Radoslav. Zmaga sv. Hriia v IU. sloleifl. „Na svetu bote britkost imeli; ali zaupajte, jaz sem svet premagal." Jan. 16, 33. Brezbožni so vedno nasprotvali resnici, dasi ravno je resnica tista edina vodnica, ktera človeka na pozem-skem potovanji pelje v obljubljeno deželo, k zveličanju, kakor je Božji učitelj sam rekel: „Resnica vas zveliča." Resnica je luč, ktera razsvetljuje slednjega človeka na svetu. Ali od tiste dobe, kar je človek prestopil zapoved božjo, temo volil si pred svitom po svojih strastih; je vstal boj proti resnici in ta boj se bije vse čase, in to tim močnejše in hujše, čim bolj hudoben in pokvarjen je bil svet. ,,Na svetu bote britkost imeli, je napovedal Jezus Kristus svojim naslednikom, ali — zaupajte, ker jaz sem svet premagal. Znamn je zveličanja tudi v XIX veku je križ. Mnoge milosti izvirajo tudi danes izpod korenin tega drevesa v vse dežele in k vsem narodom. Na sveti gori Sijon-»ki stoji to čudovito drevo milosti ter razprostira veje svoje po vsem svetu; globoko v zemljo pošilja svoje korenine, visoko proti nebesom povzdiga svoje verhove. Noben čas, nobena vlada, nobeno divjanje, noben vihar ni v stanu podreti drevesa presvetega križa. — Prihajajo sicer ošabneži v napuhu svojega serca, upirajo se proti temu drevesu, podkopavajo mu korenine , lomijo njegove veje, tresejo njegov verh, toda — zastonj! — Sveti križ bode stal do konca svetil. Sovražniki napovedujejo že njegov konec, viditi hočejo njegov pad pod vihranjem tega stoletja; poderlaga bode češ neomejena, razuzdana svoboda, sami upajo tega še doživeti; zdi se jim, da vidijo že povsod sledi neogibne pogube njegove; nadjajo se, da na njegovih razvalinah postavijo si novo kraljestvo. Otroci nebo naskakujejo, revni otroci, kterih gomila bode jutri že pozabljena ! Vsemu temu počenj anju ukljub zeleni drevo življenja in se razprostira sveti križ tudi v tem tako poveličevanem stoletji. Svobodnjaki hočejo, tako vsaj pravijo, razsvetliti narode, zbuditi jim duhd, streti krone, podreti prestole, pokopati tisučletne postave, izkoreniti stare predsodke, preverniti vsak red, ter osnovati popolnoma nov svet. Že v poprejšnjem stoletji s0 napovedovali čas, kadar bode zadnji kralj zadavljen s čevami zadnjega mašnika. Vol ter, oni veliki sovražnik svetega križa, je djal v nekem spisu: „Zatrirao to nečast ljudstva, t. j. Kristusa in njegov križ." — Tako je pisal nekemu svojemu pri-jatlu : Dostikrat sera čul, da 12 ribarjev je bilo v stanu vstanoviti kerščanstvo: jaz pa čem dokazati svetu, da en sam človek je zmožen ga vničiti." Drugikrat je pisal: „V 20 letih se bode Galilejcu (t. j. Kristusu, Kristusovi cerkvi) hudo godilo." Mislil si je, da umreti ne more, dokler ni poderl svetega križa, a vendar je umeri! V 20 letih je neki dan umeri Volter v obupnosti. Kosti njegove so že davno zgnjite, grob njegov je že davno preklet po tistih, ki njemu prilastujejo svojo nesrečo: križ, sveti križ pa stoji terdno in slavno. In zlasti na Francoskem, kjer je Volter s svojimi hudobnimi tovarši največ deloval, in s pomočjo francosko je cvetoče drevo svetega križa v sedanjem stoletji že lepo razprostiralo svoje veje daleč po svetu. Bo li sedanjim modrijancem in trositeljera razvpite nove svobode in olike se bolje godilo, tistim, ki cerkev Jezusa Kristusa hočejo doveršiti t. j. razdjati, vničiti, pogubiti? Ti ljudje pač svoje lastne revšine ne čutijo ali spoznati nočejo. Domišljujejo si, da učijo kaj novega, premlevajo le starodavne zmote, davno že razkazane in overžene, zmote poganske in kersčanske. t. j. krivoverske. Oropana stoji sveta cerkev, nevesta križanega Jezusa , kar so deželske vlade pobirati jele njeno premoženje in prodajati njene posestva, po Judeževo, brez sadu in brez vspeha, kar se je vidilo v novejših časih na Spanjolskem, na Švicarskem, in se poslednje leta vidi na Talijanskem. Po mnozih krajih so cerkveni pastirji prišli v tolike stiske in nadloge, da se smiliti morajo pravovernim kristjanom. Zaušnice je dobivala cerkev, ker ni govorila in ni delala tako, kakor so nekteri posvetni vladarji zahtevali. Tu spominjamo le na papeža Pija VII. in Pija IX.; na nadškofa Kolinskega Droste-Višeringa, na Martina Dunina nadškofa Poznanj-skega; na Fransonija nadškofa Torinskega, na Štefana Marilija škofa Friburškega v Švicariji itd. Ternjevo krono kervavega preganjanja nosi sveta cerkev sedanji čas zlasti po Talijanskem, pa tudi drugod; rudeč plajš zasramovanja in zaničevanja po gerdih podobah in listih , brezbožnih časnikih, kterih se raz-širjuje danes brez števila po vesoljnem svetu. Vendar vidimo tako oskrunjeno in zaničevano cerkev Kristusovo popolnoma vdano v voljo Božjo. „Proč z njo, proč z duhovstvom, proč s cerkvenim malikovavstvoin, z nasiistvom prepričanja, proč s papežem! Svoboda, napredek, olika" — to je geslo novim paganom, namen pa preverniti stari red ter osnovati nov svet brez Kristusa, brez vere in nrave, kterima je sveta cerkev naj močnejši, to je božja podpora. Kar je naj žalostnejše pri vsem tem, je to, da mnogi izmed njih, ki na videz cerkvi podajajo roko, v resnici vendar nič za njo storiti nočejo, marveč pustijo, da se ponižuje, zasmehuje in preganja. Bogu bodi potoženo, da je dandanes tacih le preveč celo med katoličani! Komur pa je mar čast pravega Boga in lastno večno zveličanje, 011 se zaupljivo ozira v sedanjih brezbožnih časih k vidnemu poglavarju svete katoliške cerkve, k namestniku Kristusovemu, k sv. Očetu Piju IX.. ki sam „crux de eruce" zvesto nosi pred nami zastavo njegovo, ter nas po zboru Vatikanskem in svojem skor čudovitem djanji oživlja v pravi veri, uterjuje v upanji in vžiga v goreči ljubezni do Jezusa, svest si Gospodovih besedi, da je sveta cerkev njegova pod hrambo sv. križa zidana na skalo, ktere vrata peklenske premagale ne bodo vekoma. Amen. Poslednja oporok« svm Mjurlovika d9 sina Filipa ali očetovi nauki na s me rini postelji. 1. Moj sin! Pred vsim ljubi Boga, svojega Stvarnika, svojega naj večjega dobrotnika, svojo naj višji Dobroto. To ljubezen mu skazuj z natančnim spolno-vanjera njegovih zapoved. „Kdor ima moje zapovedi in jih spolnuje, ta je, ki me ljubi." (Jan. 14, 21.) 2. Ravno tako natančno spol nuj cerkvene zapovedi. „Kdor Cerkve ne posluša, naj ti bo ko ne-vernik in očitni grešnik." (Mat. 18, 7.) 3. Spolnuj vselej vestno in natančno velike in imenitne dolžnosti svojega visocega stanu. „Kdor ima službo, naj natančno spolnuje svoj posel." (Rim. 12, 7.) 4. Imej vselej le učene, pravične in bogabo-ječe vradnike in svetovalce okrog sebe. Večkrat preglej, če svoje dolžnosti vestno spolnujejo, ako ne, odstrani jih. „Pravica ljudstvo povzd gne." (Prig. 14, 34.) 5. Ne podeli nikomur, bodi si duhovnik ali posvetni, kake službe, za ktero ni sposoben. „Bog ne gleda na osebe." (Rim. 2, 11.) 6. Katoliški cerkvi bodi vselej dober, pokoren bodi rimskemu papežu, on je tvoj duhovni oče, on je pravi namestnik Kristusov. „Tebi dam ključe nebeškega kraljestva. Kar boš na zemlji zavezal, bode v nebesih zavezano; kar boš na zemlji odvezal, bo v nebesih o d vezano." (Mat. 16, 19.) 7. V časti imej duhovne, oni so poslanci in namestniki Kristusovi. „Kdor vas posluša, mene posluša; kdor vas zaničuje, mene zaničuje." (Luk. 10, 16.) 8. Pokoren bodi mašnikom, sosebno svojemu spovedniku. „Kdor mašnikovim zapovedim ni pokoren, naj smerti umerje." (Deutr. 17, 12.) 9. Svetnim in samostanskim duhovnikom skazuj vso ljubezen in pokoršino. „Duhovnike imej v časti." (Sir. 7, 23.) 10. Pojdi večkrat k spovedi. Izvoli si pobožnega in učenega spovednika. „Spoznajte eden dru-zerau svoje pregrehe in molite eden za druzega, da bote zveličani." (Jak. 5, 16.) 11. Poslušaj rad pogovore od božjih reči. Pri božji službi bodi z vso pobožnostjo. »Moja hiša je hiša molitve." (Luk. 19, 46.) 12. Nepripusti, da bi pričo tebe kdo čez Boga, svetnike in sv. Cerkev kaj nespodobnega govoril. „Kdor čez ime Gospodovo hudobno govori, naj smerti umerje." (3. Moz. 24, 10.) 13. Glej, da bode tvoja okolišina vselej pobožna in odkritoserčna. S slabimi ljudmi ne imej nobene družbe. Pravične ljudi imej za svojo družbo. (Sir. 9, 22.) 14. Glej, da v tvojem kraljestvu kake slabe družbe ne nastanejo, one bi ti naj boljši ljudi pokvarile. Ljubi čednost, sovraži greh. „Kdor za smolo prime, se ga smola prime. (Kdor se smole dotakne, se osmoli.) (Sir. 13, 1.) 15. Do betežnih in revnih bodi vselej usmiljen. „Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli." (Mat. 5> 1) . . , .. , . 16. Ako dvomiš, če imaš ptuje blago v svoji lasti, daj, da reč pobožni ljudje pregledajo. „Gorje temu, kdor pomnoži, kar njegovo ni. (Hab. 2, 6.) 17. Ne začenjaj rad kake vojske, ker vedi, da se lahko veliko nedolžne k e r v i prelije. „Blagor mirnim, ker otroci Božji bodo imenovani. (Mat. o, 9.) 18. Zahvali Boga vsaki dan za prejete dobrote, da se tako novih dobrot vrednega storiš. „Za- hvalite Boga očeta vsaki čas za vse dobro v imenu nagega Gospoda Jezusa Kristusa. (Ef. o, 20.) 19. Ako se ti dobro godi, ne prevzemi se. Ako se ti slabo godi, ne obupaj. »Strah božji nas posvečuje." (Hebr. 12, 10.) 20. Vdeleži se vsaki čas rad cerkvenih odpustkov. »Obrodite vredni sad pokore." (Mat. 3, 8.) 21. Po moji smerti daj po vsem kraljestvu za me sv. maše brati. „Blaga in srečna je misel, za umerle moliti, da bodo rešeni svojih grehov. (Mak. 12, 46.) 22. Presveta Trojica po priprošnji vsih Svetnikov naj te obvaruje vsega hudega, naj ti dodeli milost, da se enkrat v sv. nebesih vidiva. Amen. Ko bi vsi starši visocega kakor nizkega stanu enako poslednjo oporoko svojim otrokom zapušali, in bi otroci take oporoke natančno spolnovali; pač bi zemlja postala nebeški raj. Take oporoke naj se začenjajo pri vladah, pri vradnikih pri družbah, in prišli bodo boljši časi. Kar Bog daj. Poslovenil Sitar. Vprašanje nasprotnikom. Sovraštvo brezbožnih časnikov in nekterih slepih sovražnikov do katoličanstva rase in dere enako divjemu hudourniku; naprej dere, ne gledaje v besni slepoti, kaj podira, spodkopuje in uničuje; le eno mu je mar, poman-drati vse, kar je katoliškega, naj se tudi celi svet zarad tega spremeni v kup podertin, v žalostno puščavo. To videti, začel sem se popraševati, kje ima pač to sovraštvo svoje korenine, svoje vzroke? Morda v katoliški cerkvi? V njenej naravi in upravi? A, naj mislim, kakor hočem, v njej ne morem najti nobenega vzroka, da bi vzbujalo sovraštvo! Toraj morajo biti vzroki zunaj nje! A nasprotniki bodo djali in terdili, da so v cerkvi, v katoličanstvu samem, jaz pa jih vprašam sledeče: 1. Ponašajo se nasprotniki zznanstvom, z vedami, v to stavijo ves svoj ponos, v njih vidijo čast in kinč človeškega rodu. Dobro; toda ravno to terdi tudi cerkev, tudi ona pospešuje znanstva, nikakor jim ni nasprotna. Duhovniki in neduhovniki katoliški se pridno uče, vesele se vsakoršnega novega napredka. Dokaz temu so šole javne in privatne, dokaz temu je vse življenje. Ali niso katoliki izverstni jezikoslovci, zgodovinarji, zvezdoslovci, matematiki, naravoslovci? Učenjaki res niso vsi katoliki, a vprašam, koliko je pa učenjakov pri nasprotnikih? Le nekterim je podeljen velik razum , le malokteri so v tacih prilikah, da morejo le temu svojemu razumu živeti, ter pečati se le z znanstvom. Pri katolikih in nasprotnikih le nekteri orjejo in sejejo, — drugi pa žanjemo in vživamo sad, ali pa vsaj žetev od daleč občudujemo. In tudi kaj bi bilo, ko bi bili vsi samo učenjaki ? Stanovi morajo biti in za navadnega človeka je dovolj, da ima znanosti potrebne za svoj stan in navadnih ljudi je največ — pri nas in pri nasprotnikih. Vse drugo je, ne znati, in znanstvu nasprotovati! In če se med katoliki sovražijo posebno duhovne in pitajo z nevedneži, prašam le, za Božjo voljo, ali morajo vsi posamezni duhovniki vse znati, kar znajo vsi učenjaki skupaj? Ali ne zadostuje, da so le zmožni svoj stan prav opravljati in da sploh znanstvo podpirajo. In to store! Od kod toraj sovraštvo ? 2. Morda od tod, ker se v nekterih in posebno v verskih vprašanjih ne vjemamo in se ne moremo vjemati z nasprotniki? Morda zato, ker katoliki posebno vaše puhle modroslovne osnove zame-tujemo, jih spodbijamo in na njihovo mesto stavimo stanovitne načela? Ne glede na drugo, vprašam le, zakaj bi se morali ravno mi vam vkloniti? Vsaj smo vendar ljudje in imamo človeški razum, kakor vi? In glede samo na naravno stališče smem reči, da v vednostih in modroslovji ne poznam nobene avktoritete! Ako si nasprotujeva, dokaži, da je tvoja prava — a do sedaj, še tega nasprotniki niso dokazali, da bi bila namreč njihova prava in naša napačna. Vsako nasprotnikovo mnenje so katoličani ne le enkrat, ampak že do tisuč-krat potolkli in razmlatili; nasprotniki so zarad tega pogosto morali svoje terditve s p re m i n j a vat i, stare podreti, nove postaviti; - katoličani pa imajo še vedno is ta načela, ktera od dne do dne bolj razvijajo in pojasnujejo. Ako bi tudi le samo na to pogledal, rekla bi mi navadna zdrava pamet, da mora katoliško poslopje imeti neko posebno terdno podlago, nasprotnikovo pa omahljivo, da bi bilo čisto pametno vstopiti se na katoliško stran. A morda sem se premalo natančno izrazil in bi moral reči , nasprotniki nas sovražijo zato, ker mi katoličani terdimo, da imamo mi edino pravo, in uni napačno. Ali ne terdi jo nasprotniki zase ravno tistega? Ali se toraj ne vdeležujejo istega, kar nam za greh očitajo? Rekli bi jim lahko, da naj najprej pome-dejo pred lastnim pragom. Ako pa sežerao tem terditvam do dna, reči moramo, da naša terditev jc čisto opravičena, nasprotniška pa brez vsakoršne podlage. Nasprotniki se opirajo zgolj na svoj razum — in človeški razum je zmotljiv, in ravno v verskih vprašanjih ne more opirajoč se sam nase nikdar terditi, da ima pravo. Ako je pa to res, kako morejo kar terditi, da le njihova je resnična in naša napačna? Mi pa se opiramo na Božji razum, toraj na resnico samo — ta vodi naš razum in svesti smo si, da nismo na krivični poti — zato pa smemo po vsej pravici terditi, da le naša je prava. Toraj tudi tu nam ne morejo nasprotniki ničesar očitati; — od kod sovraštvo? 3. Zraven znanstev goji človeštvo posebno umet-n ij e; v to se stavijo gledališča, podpirajo so izurjeni slikarji in kiparji, ter skladatelji, da razveseljujejo človeštvo s svojimi umotvori. Ali morda cerkev na tem polju kako sovraštvo po svoji krivdi vzrokuje ? Nikakor ne! Ali ni ravno ona pogina rešila stare umetnosti, s kterimi se tolikanj ponašajo nasprotniki naši? In ali ne goji cerkev še sedaj vsih umetnij, ter blaži ž njimi človeška serca? (Se ve, da mora biti vse tako, da res serca oblažuje in nravno boljša, ne pa pohujšanja ter škandali, kakor naj večkrat v modernih kazališih, s kakoršnimi se narod ne oblažuje, ampak kuži in pači.) Nasprotniki odprite vendar oči in glejte! — Mogočne cerkve kipe proti nebu, in v cerkvi — ali ne porablja cerkev tu vseh umetnij pri bogočastju? slikarstvo, kiparstvo, skladateljstvo — vse to se v cerkvi razvija v najlepši in obilnejši meri. Morda jo sovražite zato, ker se ona ustavlja umetnostim , kakor jih razvijate vi v nesramnih igrah, podobah? Umetnost naj predstavlja lepo? V čem pa je lepo? Kaj nizko mislijo oni, ki terdijo, da je lepota le čutljiva lastnost in obstoji samo v zunanjih oblikah; koliko više lete oni, ki terdijo, da je lepota duhovna lastnija, idejam lastna in da doseže umetnost tem bolj doveršeno svoj namen, kolikor lepšo idejo nam kaže v svojih umotvorih — in ravno to slednje je v cerkvi. Kdo ima lepše, bolj vzvišene ideje, kakor cerkev, kdo toraj lepše gradivo za umetnije, kakor oi.a ? In če se cerkev ustavl ja umotvorom nasprotovajočim tem lepim idejam, ali ne dela čisto prav, v korist umetnosti same? Prosim vas, nasprotniki, pomislite to nekoliko pri hladni ker vi; seree vaše cerkvi sovražno naj molči in govori samo vaš, drugače od sovraštva oslepljeni, razum. — Ker je tako, od kod toraj sovraštvo? 4. Nasprotniki, roko na seree, in odgovorite! Ali ijubite'nrav, poštenost, čednosti? Ali želite, da bi bili * vaši sinovi pravi, dostojni možje? Ali hrepenite, da bi bile vaše hčere modre, poštene, čiste ? Ce to želite, z a-kaj preganjate cerkev v svojem sovraštvu? Kdo podpira bolj od cerkve nrav, poštenost sploh? Kdo jo pogosteje oznanuje in prijetniše naslikuje in pojasnuje, ter jo priporoča vsem brez razločka ? Kdo kaže bolje ostud-nost nenravnosti, njene zle posledice? Kdo daje več verskih in djanskih pripomočkov hoditi za dobrim in bežati pred hudim? Cerkev je tu perva — in kdor nasprotuje cerkvi, razdira nravnost in ž njo blagor družin, deržav, vsega človeštva! V dokaz temu je ves sedanji svet, ki se tako žalostno razkazuje pred vašimi in našimi očmi. Toraj še enkrat vprašam, od kod sovraštvo in preganjanje? V cerkvi ni nobenega vzroka zato; — poglejte zdaj vi sami sebe, odprite najtemneje kote svojega serca, morda jc tam pravi vzrok temu? Le za nekoliko časa se vdajte »duhovno p re m iŠ lj a j oče mu življenju," morda spoznate, da je vse vaše sovraštvo izraslo iz pustih tal — potem te tla obdelajte in podajte cerkvi roko v blagor revnega človeštva! A J. (izmed »unfehlbarkeitsaspirantov".) Jože Marešič, bivši duhoven na šmarni g*ori. (Spisuje Ant. Na mre.) (Konec.) Kakošen častivec Marije Dev. da je rajni gospod bil, je očitno pokazal pri svoji poslednji pridigi, v drugo predpepelnično nedeljo 4. svečana, i2 dni pred smertjo, ko je zadnjikrat maševal, in od ljudi se poslovil za vselej. H koncu pridige se je k Mariji obernil, in te le ginljive bosede govoril: „0 Marija, Božja in naša Mati! Dvanajst let sem maševal pred tem altarjem Tvojega Sina. Danes čutim, da mašujem zadnjikrat. Vzemi od mene, svojega nevrednega služabnika vse, karkoli sem v Tvojo čast skoz 12 let na tem svetem kraju govoril in storil. O Devica nebeška! Kako bi jest želel, da bi bila vsaka besedica, ktero sem tukaj govoril, v Tvojo čast, ljubim romarjem, in vsim drugim Tvojim častivcem, z mojo kervjo pobarvana, ktero za Tvojo Čast, in iz ljubezni do Tebe preliti sem jest, ubogi grešnik, vsaki hip pripravljen! O Mati nebeška! Za vse Tvoje ves čas mojega življenja prejete milosti in dobrote, se Ti pred Tvojo čudodelno podobo priserčno zahvalujem, in Te prosim, kadar mi pride zadnja ura, ktere vsaki dan pričakujem, oh, nikar me takrat ne zapusti! Skazi se mi Mater, in sprejmi mojo dušo pred sodnji sedež Svojega Sina! O dobrotljiva! O sladka Devica! Bodi mi pomočnica!" — Iz tega, dragi bravec, boš lahko spoznal, kako velik častivec Marije D. je bil gosp. Jožef. — Življenje gosp. Jožefa je bilo pa tudi polno rodoljubne marljivosti. Kdor je ljubljanske »Novice" in »Zg. Danico prebiral, mu je znano, koliko njegovih lepih spisov se v teh listih nahaja, in koliko milih pesem je prišlo iz njegovega peresa na svitlo! Kako lepo je on prestrojil tisto neslano: „Jest eno hišeo imam, Pa kaj mi pomaga" — itd. Kako povzdigljiva je njegova velikonočna: ,,Danica svetila, in mirna je noč". Kako prijetne so Marijne: „Cešena cvetlica," — „Mati si moja, D vica Marija", — „Sla(lko, sladko ime", — „V višavah kraljuješ, Kraljica sveta" itd., ki se povsod prepevati slišijo. Tudi to nam kaže, da se je rajni gospod zvesto ravnal po besedah svetega evangelija, naj, komur je Bog 10 talentov izročil, ž njimi modro in skerbno gospodari, da si 1») drugih pridobi; komur jih je 5 dal, naj s temi modro ravna, ker bo po tem plačilo pri-merjeno. — Pa — „naše življenje je kratek le dan", pravi znana pesem. Tudi gosp. Jožefu so bili kratki duevi odločeni. Že dolgo poprej je zavolj težkih nog večkrat kaj potožil. Pretečeno poletje se ga je bila neka merzlica lotila. Obraz mu je jel rumeneti, noge slabeti, moč pešati. Okoli vsih Svetnikov nam je sporočil: „Čuctna gospa me je prišla obiskat na Šmarno goro — imenuje se „vodenica", gotovo me bo to zimo v večnost spravila." Iskal je s čim pomagati si, pa vse ni nič izdalo. Jel je bolj in bolj otekati. Ves čas se čez bolezen ni nikdar pritožil, še hvalil je zato Boga, da mu je križ poslal, da bi Kristusu na križu saj nekoliko podoben bil. Smerti se ni bal; vedil je, da je nedolžen mladeneč sv. apostelj Janez slišal iz neba glas, ki mu je rekel: Zapiši : »Blagor mertvim, kteri v Gospodu umerjejo! Odslej, reče Duh, naj počivajo od svojega truda."' Sinert je pravičnim dober prijatel, mili angelj, ki jih kliče od beraške mize na nebeško gostijo. Z velikim veseljem in zaupanjem je pozdravljal na smertni postelji sv. Križ, prijazno danico, ktera mu naznanuje prihod „Solnca pravice"' in ga opominja na neizmerno ljubezen Njega, ki je za nas na križu umeri. Bil je v svoji hudi bolezni čuden izgled keršanske poterpežljivosti. — Sveti Križ je na svojem smertnem potu apostelj , sv. Andrej, prav lepo pozdravil, rekoč: „Bodi pozdravljen, o sv. Križ! S Kristusovim Telesom posvečen in z njegovimi udi kot s biseri olepšan. Z veseljem te objaraem, z veseljem sprejmi tudi ti mene, ki sem učenec tistega, ki je za mene na tebi visel." — Skoraj enako je storil tudi rajni gospod Jožef. — Ko je čutil, da njegova bolezen huje prihaja, si je naročil v knez Auerspergovi fužini v Žužemberku železen grobni križ, za kterega je napis sam naredil. Ko so ga pet dni pred smertjo na Šmarno goro prinesli, in mu povedali, daje križ tukaj, je rekel: Oh, prinesite mi ga v sobo, da ga vidim. Ko so mu ga k postelji prinesli, in ga je zagledal, se je sladko nasmejal in rekel: „0 bodi Bog hvaljen, da sem še to doživel, da križ vidim. Prav lep je. Le nesite ga v drugo sobo. — Zdaj je imel le še eno željo, namreč, da bi dočakal svoj rojstni dan, 15. svečana. Tudi ta želja se mu je spolnila. Se več. Bog je k njegovim 67 letom še en dan privergel. Svoji služabnici, ki mu je ves čas bolezni kakor Marta Jezusu stregla, je rekel: Kadar bom umiral, lepo te prosim, samo te besede izgovarjaj: „0 Jezus, usmili se mene! O Jezus, usmili se mene!" — Ko je zapazil, da služabnica moli, je rekel: »Kaj pa moliš zdaj ? Ona ogdovori: Gospod, zdaj poldan zvoni, angeljsko češenje molim. Prav, prav, nisem slišal zvoniti. Veš kaj? ob treh boš pa za me molila, ob treh bom umeri, nikar me samega ne puščaj, in pa ne pozabi, da mi boš tako molila, kakor sem te prosil." — Zdaj je vzel svoj ljubljeni križek v roke. Ura odbije v zvoniku tri. Cerkvenik zazvoni z velikim zvonom v spomin Jezusove smerti na križu, in med zvonenjem izdihne ubogi terpin svojo dušo v roke svojega nebeškega Gospoda, ravno otisti uri, ko je bil Božji Sin na križu svojo dušo v roke svojega nebeškega Očeta izročil. Dan njegove smerti je bil petek, kakor dan smerti Gospodove, in sv. Cerkev je obhajala ta dan spomin sv. ternjeve krone našega Gospoda Jezusa Kristusa. Kako pomenljivo! Ves čas življenja je rajni gospod po ternjevih potih hodil, in — na dan spomina sv. ternjeve krone Jezusove je svoj zemeljski tek dokončal. — Proti noči so Smarnogorski zvonovi čez hrib in plan oznanovali, da blago serce ljubljenega Smarnogorskega duhovna gosp. Jožefa Marešiča ne bije več, in da je ljubljanska škofija zopet zgubila zvestega služabnika Božjega. — Kostanjevica ga je zibala, kaj mu je druzega dala, kakor solze in jok? Novomesto, Karlovec in Ljubljana so ga učili, kaj so mu zlasti perva dva, druzega dali, kakor pri nauku terpijenje, glad in p6t? Ljubljanska škofija ga je v duhovski stan vzela, kaj mu je dala, razun novo butaro? On molči zdaj, namesto njega pa modri Sirah govori: Velik nepokoj je vsem ljudem napravljen, in težek jarem tišči Adamove otroke od dne njihovega rojstva do dneva njih pokopa v zemljo, mater vseh ljudi. — Kdor koli je rajnega gosp. Marešiča poznal, dobro ve, da njegovo serce na denar in blago nikdar ni bilo navezano. Svoje še ostalo imetje je izročil svoji revni sorodovini v pisani oporoki, in svojega ljubljenega pri-jatla Vodiškega gosp. župnika Tom. Kajdiža naprosil, naj bi razdelitev njegove borne zapuščine po očetovsko preskerbeli. Pogreb je bil v ponedeljek, 19. svečana. Sošlo se je bilo 14 duhovnov poslednjo čast in ljubezen mu ska-zat in pospremit rajnega na pokopališče tik Šmarno-gorske cerkve. Sošlo se je bilo tudi obilno ljudstva iz Vodiške, Šmarske, Sinleške, Šentviške, Preske, Ježiške in Černuške fare. Pogrebno pridigo je imel slavnoznani o. Janez Ev. Stare, jezuit iz Repenj, med ktero je bilo veliko solz prelitih, ki so spričevale, da so bile rajnemu gospodu nar lepši zahvala, tako, da smo lahko rekli, kar so rekli ljudje na pokopališču Lazarja, prijatla Jezusovega: „Poglejte, kako so ga ljubili!" — Po pogrebu smo mu še zapeli: .,Jamica tiha, kotiček miru" in se tako poslovili s svojim ljubljenim prijatlom s priserčno željo: „Bog mu večni pokoj daj, Večna luč mu sveti naj! V miru naj počiva, Sveti raj vživa! In, ko strašni glas trobente Bo pretresel elemente, K sodbi ž njim se prebud'mo Vsi iz grobov vstanemo: Ta čas tiha sapica Mirno mirno naj pihljd Tud' čez mojo posteljco, Kot čez njega, tak' sladki. Ogled po Slovenskem in dopisi. Zalivala. S hvaležnim sercem poterdim, da sem prejel znesek 60 gl. za stradajoče Litijske dekanije. Pri pervi priliki bom denar po razmeri poslal dekanij. duhovnikom za razdelitev med potrebne. Revšina*je pri nas in v okolici zares velika, skoraj od kraja vsi žito kupujejo, ali kje denar dobiti? Želodec je nar hujši tir-javec; toraj vljudno poprosim nas ne pozabiti, ako bo moč pomagati. Bog plati miloserčnikom in Tebi! *) V Smartnem pri Litiji 22. sušca 1872. J. Rus. Na drugo poslanje: Priserčno hvalo izrekam za novo poslanih 60 gl. V imenu stradajočih, kteri, kakor mislim, bodo za pirhe ta denar vže v rokah imeli, še enkrat Bog plati! J. Rus 1. r. Zalivala. Poslanih 50 gl. iz nabirk „Zg. Danice" sem prejel in še tisti dan razdelil in poslal v Senožeče 20 gld., v Hrenovice 10 gl., v Slavino 10 gl., in za Postojno sem pride ržal 10 gl. Dobili smo za Postojnsko občino, k kteri 10 vasi *) Ker dobrotniki denar vedno pošiljajo, je bilo na to pismo poslanih precej 23. szsca z >pet 60 gl. Po naznanilih se bodo zamogli razdeljevati dobrotni darovi t&ko, da se pravo zadene, kolikor je moč. Vr. spada, tudi 80 mernikov turŠice, — in od cesarjevega daru (40 gld.) dobil je naš okrajni glavar 9t)0 gld. za celi postojnski okraj. V imenu obdarovauih naznanim naj serčniši zahvalo Njih cesarskemu Veličanstvu in vsim domačim dobrotnikom. Bog povračuj vsim njih preblage darove z naj večimi dušnimi in telesnimi dobrotami! V Postojni, 25. svečana 1*72. Janez II o fs t eter, dekan. Posnetek (Ireiilerjevega govora v deržavnem zboru o duhovski plači toliko ložej podamo po izvirku, ker je bil gosp. poslanec dr. Poklukar tako priljuden in je nam poslal zadevne stenogr. zapisnike. Serčua hvala! — Greuter je naj pervo pojasnil, da on ni zoper podporo duhovstva po deržavi sploh, kakor je bilo v cesarjevem govoru omenjeno, — da je pa sko£ in skoz zoper podporo pod takimi pogodbami, kakoršue so bile v adres-nem odboru ali v odgovoru deržavnega odbora do cesarja. Govornik opomni na pervo, da pri protestantih, kakor je minister Stremajer rekel, se daje denar njih sinodi, da ga razdeli, iu se čudi, zakaj bi se razdeljenje odločene podpore tudi pri katoličanih ne izročilo cerkvenim organom ? Ker so se levičarji pri teh besedah posraejali, jim jim je Greuter prav bistroumno rekel: „Že vem, kaj ta vaš smeh pomeni, to je očitna skrivnost, ki je pa tudi tukaj le natisnjena. Rekel je g. minister, da pri deljenji naj se vladi, in sicer neposredoma ministerstvu prihrani merilni, določilai vpliv, vrednost, der-žavljansko obnašanje mora določiti — tukaj je zajcev germ — vstanovitev prihodkov pri zadevnem pa naj bo merilo. Po moji sicer ne določilni misli bode vlada s 500.48 po 100—250, in 13 po Kun tolarjev. Odmenili so priboljška pol milijona za vso Prusijo , potreba pa bi bilo samo za okrajine stare Prusi je sedem milijonov, ako bi se plača kakima dvema tisučima učiteljev imela v resnici zboljšati. — Tedaj se v deželi ..inteligencije" godi učiteljem blezo tesnejše, kakor sploh v naših krajih. — Misliti bi bilo sko-rej, da tudi v oziru izobraženosti zagrebški učiteljski shod ni imel preveč vzroka na kulturne velikosti tje gori v j.Iiajh" ozirati se. I/. Konjic, 14. sušca. — Katol. konservativno društvo v Gradcu, ki je s pervimi federalisti našega cesarstva v zvezi, je poslalo prošnjo do Njih Velič. našega svetlega cesarja. Pritožuje se v tej prošnji, da so doslej vse prošnje, kolikor so jih štajarski katoličani poslali deželnemu zboru ali deželni vladi, ali c. k. ministerstvu, bn z \ spela o>tale. Za kratek čas je bilo lani viditi, pravi pismo dalje, da s«> bode sprava na podlagi oktoberske diplome napravila: ali vse se je razbilo. Kakor pa sedanja vlada dela, se mora res vsak domoljub bati, da nastane zmešnjava, ktero bo težko več popraviti mogoče. Prosi toraj svetlega cesarja, naj Oni v očetovski ljubezni poskerbijo, da se napravi mir med cerkvo in der-žavo, med posamesnimi deželami in narodi. Društvo ko-nečno izreka terdno prepričanje, da ga ni drugega pota, ki bi do miru peljal, razun tistega, kterega so Čehi v temeljnih členih (fundamental-artikel) zaznam vali. To je jedro prošnje. Ona mora temveč veljati, je rekel govornik. ki je sklep priporočeval, ker so jo Nemci sostavili, kar jasno kaže, kako brezpametno in hudobno blebetajo oni, ki terdijo, da so češki predlogi za spravo le češke ali slovanske želje. Prošnjo je podpisalo že več katoliško-politiČnih društev in občin na nemškem Štajarskem. Še veči moč zadobi prošnja, ako se graškemu društvu pridružijo tudi vsa katol. politična društva po Slovenskem. V našem konjiškem društvu se je 10. t. m. pojasnila in enoglasno sprejela*). Izrekla se je „Slava" vsem Nemcem, ki vsakemu narodu njegove pravice pridobiti pomagajo. Iz prošnje same sledi, da se zoper neposredne volitve v derž. zbor po vsi moči ustavljamo. Slov. Gospodar. Iz Amerike. Nekoliko iz pisma Marije Trobičeve, sestre misijonarjeve, do prečast. prednice in druzih gospa v uršulinskem samostanu. — Prašate me, kaj počnem. Prav dosti imam dela, včasi še preveč. Po naštetih mnozih druzih opravilih pravi: Po sv. maši zajutrek d& koj dosti opraviti, posebno ako je kaki tujec pri nas, kar je skoraj zmiraj , ker amerikanec ni zadovoljen s samo kavo, biti mora koj zjutraj meso in krompir, kava je le za pijačo zraven , vzame je kolikor kteri hoče. Zdaj v postu bo zavolj tega bolje , ker se sme meso le štirkrat v tednu jesti in sicer opoldne, zvečer pa vselej postno razun nedelje. Čez dan, kar mi čas dopusti, malo igram in naučila sem se že več latinskih pesem. Naša orglavka je šla svojo bolno sestro obiskat petnajst sto milj deleč; zdaj pa katoliško dekle igra, ki že 6 let na koru poje... Komaj je tega čakala, da je una odšla, potem pa je koj do gosp. brata sporočila, da bodo vsi nehali peti, ako nje ne vzame za orglavko. (Tedaj je pevsko ljudstvo povsod enako. Vr.) Gospod si ni mogel pomagati in jo je mogel sprejeti, akoravno le malo bolje zna kot jest. Perva pa je pisala nazaj, da pride in da hoče katoliška biti; to vselej zaterjuje, in me zlo veseli, ker ona je moja dobra prijatlica. Kadar sem bila kaj bolna, me je koj obiskala in čez noč bila pri meni. Enkrat na večer sem tudi njo z blagoslovljeno vodo pokropila, je pa rekla: O jest sem pa mislila, da denarje hraniš v ti posodici, pa imaš vodo v nji! Zvečer, ko sem jest molila, je vselej tudi ona nekaj, to pa ne vem, kaj, ker je natihoma. Prosim, molite za njo, da bi kmali spolnila, kar je že začela. Spomladi bodo čast. gosp. Veninger imeli blezo pri nas sv. misijon, ker je bilo zdaj čast. g. misijonarju časa zmanjkalo. V Vinonu, kjer so v. č. gosp. Piut, so ga imeli tisti teden pred adventom. Tudi moj brat je bil šel pomagat par dni. Veliko je vedil povedati, kar je le vidil in slišal. Pridigo začnejo prav po domače, kake zgodbice pripovedujejo, tako da včasi vsim gre na smeh, ali preden končajo, ga pa tudi ni tako terdoserčnega, da bi se ne jokal. Pa tukaj ni taki misijon, kakor na Kranjskem. Tukaj takrat, ko se govori za vsaki stan posebej . ne smejo drugi zraven priti razun le tisti, za ktere je govor. V Vinonu je sv. misijon veliko sadu obrodil; več tistih raavtarjev in tudi nekaj protestantov se je spre-obernilo. O, koliko je tudi v našem mestu zgubljenih ovčic! Upam pa, da se bo marsiktera našla ob času sv. misijona. Gospod brat tudi zdaj podučuje neko omoženo *) ,.Marb. Zeitg" pravi, da je to „aus dem Hohenwart'schen Lager.'1 20letno žensko. Njeni stariši so bili katoličani, pa so ji zgodaj umerli, potem je bila pa pri protestantih zre-jena; od katoliške vere ni nič vedila. Lansko poletje je prišla k nam z majhino hčerko , da naj jo gospod kersti. Ker pa botre ni imela, prišel je gosp. brat po-me in bila sem jest temu otročičku botra. Od tega časa je pa ta žena začela v cerkev hoditi in potem je prišla in prosila gospoda, da naj jo poduči v keršan-skem nauku za pervo spoved in sveto Obhajilo, kar je z velikim veseljem obljubil. Zdaj pride vsaki dan k pod-učevanju s tistim otrokom. Tako ginljivo se mi zdi, ko se otrok v gospodovi sobi na tleh igra, ined tem ko se mati uči katekizma za pervo spoved in sv. Obhajilo. Naj Vam povem še od devetnajstletne deklice, ktera je naša najboljši pevka. Pred enim letom je bila še pro-testantovka, zdaj je pa tako dobra katoličanka, da je vsim lep izgled. Le ob kruhu in vodi živi. Kedar je pa post, pa še le zvečer ob šestih kruh je, pa je vendar tako lepo rudeča. Še druga enake starosti je že dve leti katoličanka. Stariši, bratje in sestre teh dveh so pa še vsi protestanti, zato ste od svojih ljudi zelo sovraženi. — Božične praznike smo kaj slovesno obhajali; cerkev smo bili še vse bolj ozaljšali kot lani. Bila je z zelenimi venci okinčana in gorelo je 134 sveč. Posebno je pa še lepoto povikšal novi tabernakelj, ki ga je prav prav lepo naredil Martin Mikuž (star in pošten fant, doma iz Rakitine na Kranjskem); mnogo duhovnov in druzih gospodov ga je že prišlo gledat, pa pravijo, da ga ni tako lepega v Minesoti. Tudi kranjski duhovni so nas obiskali zdaj po Božiču in prišli pogledat našo cerkvico, pa vsim je dopadla. Pretečeni teden so nas v. č. gospod Cebulj obiskali. Ostali so pri nas 6 dni. Neizrečeno so nas razveselili s tem obiskanjem. Pa kako so se mi zasmilili, ko so rekli, da so morali 4 noči na snegu spati — in pa v taki hudi zimi, preden so do nas prišli. Imeli so seboj velike kerplje, kaki poldrug vatel dolge. Te navežejo na noge, ker je debel sneg, da ložej gredo po verhu, da se tako ne udera. Akoravno so precej težke, so vendar še leteli v njih, da bi jih še vsak ne dohajal. Veliko lepega so od misijona pripovedovali, pa ne morem popisovati, upam tudi, da ste v „Danici" brali. Silo težaven misijon imajo, ker morajo večidel peš hoditi in po samotnih gozdih tolikokrat na snegu prenočiti. Sami so rekli: ,,Precej sem že prestal v Ameriki." Enkrat so bili sami kuhar, pa so le krompir kuhali, in sicer v ponedeljek so ga skuhali velik pisker, da so ga potem celi teden jedli, pa na zadnje že ni bil dober; rekli so, da so bili že postali bolni od njega. Zdaj imajo pa hrano pri neki družini. Kedar gredo na misijon med lndijane, pa seboj vzamejo v žakljičkih vsake reči, nekoliko kruha, mesa, sladkorja, kave, čaja itd. O kako so ta duhoven veseli! Tako so se mi kratki dnevi zdeli, ko so bili pri nas. Zmiraj so nam kako šaljivo povedali. V nedeljo so imeli veliko sv. mašo z angleško pridigo. Moj brat je igral na orgije; naš pevski kor jim je prav dopadel. V ponedeljek so pa šli proti domu. Nekaj so se po železnici peljali in potem so še 100 milj peš Šli po gozdih. Naša hiša bo kmalo dodelana; prav lepa je, akoravno lesena. Vis. čast. gospod Pire so pisali doli, da naj za njih en samoten in gorek kotiček v naši hiši pripravimo. Rekli so: ,,Letos je tukaj taki mraz, ako me ta zima seboj ne vzame, druge ne mislim tu čakati." Tako se tedaj nadjam, da v jeseni res prideje k nama, kar me prav veseli. Zdaj sta dva Kranjca v hiši, in sicer Martin Mikuž, ki dela še za naše podružnice altarčike, in pa Janez Stariha iz Dolenskega, ki pomaga pri novi hiši delati. Sjiomladi se bomo kmalo selili, ako je Božja volja, in v jeseni pridejo že nune v staro stanovanje. To pa ne vem, iz kterega reda so te nune. Letos je pri nas tako strašen mraz , da amerikani pravijo, da ne pomnijo take hude zime. Zvečer ob 11 gori v pečeh, da so vse rudeče , zjutraj je jia že voda za umivanje zmerznjena na peči. — V postelji nas ne zebe, ker imamo zraven druge odeje še zverinske kože (od bivolov). Na pustni dan je bilo pa najhuje; bila je strašna burja. Gosj>od brat je bil v misijonu. Tako sem bila v skerbeli, da nisem mogla spati; bala sem se, da se bo cerkev poderla, tako se je tresla in škripala celo noč. Pa za brata me je tudi skerbelo; mislila sem si, ako se v takem domu j>oda, gotovo bo zmerznil ali bo pa vihar vse skupaj v kak graben telebil, voz in konja. Pa zdaj si lahko pomaga, ker je že železnica na vse strani. Konja je j)opustil pri nekih Nemcih, sam se je pa jio železnici domu pripel jal. Danes (pervi petek v postu» je pa že boljše vreme. Bila je danes ob devetih sv. maša in sv. križev pot in tako bo vsak petek v postu. Zveer ob sedmih pa vsaki večer sv. rožni venec in podučljivo branje, en večer nemško, drugi angleško; ljudi pride prav veliko. Peti norec* Zastonj SO delali!! Laški minister Massari je undan postavil v zbornici glasilo rimskega cesarja: „Laborcmus,° delajmo! Kvintino Sella se je o drugi priliki poprijel tega devetčerknega reka in je ponovil: „Laboremus" — delajmo! In laški ministri, kakor pravi „Unita catt.", res delajo. Delajo tri sto milijonov novih bankovcev, to je, 300.000.0<>> novih dolžnih pisem, — delajo nove priprave za izžmevanje novih |>atakonov iz ubožnih der žavljanov, — delajo za vterjevanje I tali,e na dolgo in široko, — delajo za zvezo s Prusijo, da bi si zagotovili papežu krivično ugrabljene^ posestva. — Tako laški ministri. Če bo pa njih „Laboremus" imel tek, to je drugo prašanje. David, kralj in mož, ki je veliko pisal o ,,pravici", ,.postavi Božji," „zapo-vedih Božjih", ta David je zapisal o nekih ljudeh strašno rezne besede: „In vanum laboraverunt". Zastonj so delali. In ti ljudje, ki delajo zastonj, brez koristi in sadu, ti ljudje so brezverci, krivični k i, za-ničevalci postave Božje. „Ako Gospod ne zid?* hiše (ali recimo deržave), zastonj zidavci delajo." Kolikega premislika vredne besede sv. Duha! Več so vredne kot štenografije debelih prekucelj vsih evropejskih parlamentov. Začnite od Septimija Severa, ki je izrekel glasoviti „Laboremus", in pridite doli do Napoleona 111, o koliko je napisov: In vanum laboraverunt. Septimij Sever je sam priterdil: omnia /ni, et nihil cjcpedit. Vse sem bil, pa nič ni teknilo! Napoleon III s.ne enako tarnati. Delo papežev samo ima stanoviten obstoj. Papeži nikoli zastonj ne terpe, nikoli zastonj ne govore, nikoli zastonj ne obsodijo. Kakor ima delo sv. Petra še dandanašnji svoj obstoj, tako ga bo imelo Pija IX. Napis „In vanum laboraverunt" se bo zamogel djati na toliko postavskih zbirk, na zapisnike tolikih zborov; nikoli pa ne na spise kacega vesoljnega cerkvenega zbora. Vzrok je, ker Cerkev zida — in Bog z njo ; rogovileži brezbožni, krivoverci pa zidajo brez Boga, in toraj „in vanum laboraverunt." Kako resna sodba so te besede za mnoge liberalce, za brezbožne časnikarje! Po liberalnih, mavtarskih, ru-dečkarskih društvih kličejo: „Laboremus!" na smertni postelji bodo zdihovali: Kaj imam zdaj «»d vsega dela! Da smo Kristusovega namestnika obrekovali, Cerkev zatirali, čednost sovažili: zastonj smo delali. In žalostno , strahovito bo za njimi v grob bobnelo: ,,/m vanum laboraverunt!'1 Razfflett |w mre tu. K i lusko. Neprenehoma skoraj prihajajo po cele duhovni je in društva k sv. Očetu v Vatikan naznanjat mu svojo ljubezen, spoštovanje in vdano.-1. 17. sušca je bila sprejeta množica delavk v duhanski tovarnici in potem duhovnija sv. Janeza „dei Fiorentini", do 12<)0 ljudi. Izročen je darov, rekanje v ta namen zloženih poezij, branj«- »drese itd. je predhajalo priserčni besedi sv. Očeta. To vedno počeševanje in na/nanovanje vdanosti, in ljubezni vernikov do sv. Prestola, pa hvaležno in spoštljivo sprejemanje novih Škofov po škofijah — so očitne spričevanja, kaj misli, kaj želi večina Italijanov, da je namreč za papeža. Ko bi Macini in Kavur, oba že mertva, takq skazovanja vidila, kaj bi rekla, ki sta ven-der svoje dni govorila, da nočeta nič izsiliti? Kaj pa seje zgodilo in kaj se godi? Tega, kar s silo vzamejo, nočejo več nazaj dati, namesto tega pa lažejo, da so prinesli svobodo, pravijo sv. Oče. Vsi pričujoči se začudijo in kličejo: „Una bella liberta — Lepe ti svobode! Kristus je pa rekel farizejem: Ako hočete prosti biti, spolnujte moj nauk !" Odgovorili so: „Mi smo otroci Abrahamovi." Toda Kristus jim je nato odgovoril: „Z grehom ste oklenjeni." Tako tudi dandanašnji tisti, ki se liberalci imenujejo, niso nič druzega razun otroci greha! Prišla pa bo ura, ko bodo to sami previdili. Brez vere, brez prave vernosti, brez tega, da se vera in vernost polasti sere, ne sami ne bodo svobodni in ne druzih osvobodili... To nekako je po večem obseg govora sv. Očeta. Skor ob ravno tem času so pa vitezi grabljivci Rima delali rohovž republikanski, ko so figuro Italije in Ma-cinovo glavo nesli na Kapitol. Slišali so se vmes zamolkli glasovi: „Živi Garibaldi!" Bilo je tako, kakor bi rabelj hotel glavo vsmertenega povzdigniti in pokazati. Rada bi se bila laška vlada temu ustavila, pa v svoji nezmožnosti si ni upala. Imajo jo karbonarji v mreži. Pa ne le v Rimu, tudi drugod veljd Macinova smert za republikanske razsajan ja, tako v Milanu , v Bolonji, Palermi, Genovi in sploh po rogovilskih sredi-ših. Maeinov in Garibaldov prijatel slaboglasni Filopanti je naravnost rekel, da v kratkem upa viditi italijansko republiko in evropejsko deržavsko zvezo. — Lepo upanje in plačilo za kralja „Poštenjaka," — pa tudi za nemškega cesarja ! Ako italijanski rogovileži rečejo A , meni kali Viljem , da ne bodo nemški rekli B? — Kdor želi to bolj izpeljano brati, naj poiše „Genf. Corresp." od PJ. sušca 1872; nam skor ne kaže tako globoko segati. Viktor Emanvelu gotovo ni po godu, da se republikanske svetičn« sti vse bolj slovesno obhajajo kakor pa take, ki njega tičejo; pa se bo že potolažil, ker njegovo letno plače* so mu od 4 na 20 milijonov povišali. Morebiti si mislijo: Naj bo, sej dolgo je ne boš vžival! Iz IJuliljane. Lepa podoba Marije Ilovice od g. Miroslava T o me c-a, ki jo je daroval našim bratom v Bosni, se vidi za nektere »Ini pri bukvarji O. Kleru na velikem tergu. Po Veliki noči se bode poslala na svoje mesto. Po pirlie — po pirhe! pridite k g. Ničinanu, bukvarju na starem tergu. Ti pirhi so čisto nov e Šm&rnice Marije Device, ki so ravnokar prišle na svitlo z ginljivo podobo Marije Pomočnice na čelu. Spisal Jeran, založil Ničman, natisnil z večini in razločnim tisom Blaznik. Če so lepe, mične, pod učne, o tem bo beseda o drugi priliki; kdor jih poprej vzame, bo sam sodil. Za Toliko not*. Veselo Alelujo vsim častitim čitate-ljem, in zlasti tistim preblagim rojakom, ki so s svojimi lepimi darovi marsikterim Dolencem in Notranjcem olajšali serce, oskerbeli pirhe in poveselili lepe velikonočne praznike! Veselo Alelujo nazaj vsim vošilcem, in priserčno vošilo tolikim znanim „Jožefom" za njihov ravno bivši god ! Deržavni zlior je 23. t. m. prejenjal in odložen je do 7. majnika. V Terstu se je očitnim gasilcem zgodila velika nesreča 17. t. m., to je, v nedeljo, ko so imeli poskušnjo. Visoka lestev, obtaknjena z gasilci, se je prekucnila in vsih 16 mož leži po tleh kervavih; dva sta že mertva, več si jih je roke in noge polomilo, kakor se piše v „Nov." — Molčimo o mnogoterih druzih lahonskih počenjanjih v Terstu, ki so resne graje vredne, in omenimo naj le ene napake, ki je po mestih splošna v novi dobi. Kjer koli je kak hrup, šum , demonštracija, veselica, shod, zbor itd., če je tudi še tako očitno, da moti svetost dneva Gospodovega, od Božje službe odvrača itd. — nič ne pomaga: vse vse mora biti le edino v nedeljo in praznik! Ni čudo, če Bog včasi očitno pokaže, da mu je to zoperno ; ni rekel zastonj : „Posvečuj praznik." nuhornhe spremembe. V kerski Škofli. Č. g. Fr. Urabelj je dobil faro Visoko Bistrico. — Umerli so čč. gg.: Jož. Linser, častni korar, dekan in fajmošter na zgornji Beli; Štef. Kenda, škof. svetovalec in fajm. v železni Kapli, in Jožef Lakner, fajmošter v St. Petru blizo St. Vida. R. I. P. — Za provizorja sta imenovana čč. gg.: Jan. Podlipnik v železni Kapli, in Fr. Aicholzer v zgornji Beli. JDobroini rtarori. Za stradajoče na Dolenskem in Notranjskem. Iz Ter-žaškega po prečast. g. dekanu J. Janu so poslali čč. gg.: J. Jan, dekan v Dolini, 10 gl.; L. Vončina, duh. pomoč, v Dolini, 1 gl. r,0 kr.: L. Pavli, kapi. v Borštu, 3 gld.; J. Sancin, kapi. v Ricmanjih, 1 gld.; J. Svet, kapi. v Podgorjah, 2 gl.; J. Fink, kapi. v Klancu, 1 gl. 60 kr. Skupaj 18 gl. — Z Jeseniške fare 43 gl. — Iz Ribniške fare in farovža po preč. gosp. dekanu M. Skubicu 36 gl. — Fara Bohinjska Bistrica po preč. g. fajm. J. Mesarji 11 gl. — Od sv. Magdalene 1 gl. 50 kr. po preč. g. J. V. — Iz Št. Gotharda farmani z dušnim pastirjem 10 gold. po preč. g. fajm. Fr. Zaveršniku z opombo: „Tudi pri nas zelo stiska revšina mnogotere zbog slabega pridelka." — L. Fajdiga 1 st. dvajsetico. A. C. iz Benedk 1 gl. Za sv. Očeta. N. N. 1 gld. za sv. Očeta papeža, proseč sv. blagoslova: „Daj mi pamet (Gospod), in preiskoval bom tvojo postavo, ter jo spolnoval iz vsega serca. Nagni moje serce k svojim spričevanjem. Pelji me na stezo svojih povelj, ker je želim". (Ps. 118, 34. id.) — Petrus Petro: 3 tol. po 1 gl. 50 kr. - Neimenovan 1 gl. sr., prosi sv. blagoslova zase in za svoje sorodovince, da bi Bog dal vsim v sv. veri stanovitnim ostati. (In k temu za več mis. 5 st. dvajs.) — G. J. P —k 5 gl. v sr. G. M. Golmajer 5 gl. prosi joč sv. blagoslova. Za misijon mil. škofa Mraka. Iz Naklega 5 gl. po g. Pr. Janu. — Iz Poljske fare 1 gl. — Za bulgarski misijon. M. Ž. } gl. G. J. P - k 1 gl. Za varhe Božjega groba. Iz Šinkovega turna 1 gl. Za afrik. misijon. Iz Vodic 3 gl. 50 kr. {Drugi darovi prih.) Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.