^ Jusoslovansko šolstvč. r\\y (Govor g. državnega poslanca dr. Gregoreca t driaTnem ztiofanuhife 17. febniTarija 1896.) (Dalje.) i. r t, ¦li. .• - MigJim, da j«l, pc^.j,— ,._.... šolsko vpraSanje poštead iaVdzu. un, namfllmn _ magal, vsaj toliko ne, kolikor sioo smeli upati, pač pa je zato dal nemSkim nacijonalcem najostrejše orožje v roke proti nemSkim konservativcem in nemSkim liberalcem. Drug minister, n. pr. Nj. ekscelenca sedanjl g. naučni minister bi čisto drugače rava&l. Najbržl bi podrtljivo celjsko gimnazijo opustil in dal tako lepo gimnazijsko poslopje sezidati v Celju, kakor je lo »toril t Mariboru, in stvar bi bfla končana. • •' ,. '¦ < Ki- ..-Nj. ekscelenca g. iraučni minister je v proVaCunskem odseku obljubil podržaviti nekatere deželne srednje šole, med temi tudi nemško nižjo gimnazijo v Ptuju, katera ima skoraj same slovenske učence. Ce jeto.res, tedaj moram re6i, da smo Slovenci s tem zadovoljni; kajti pri osrednji vladi 9e vedno upanio, da sebo ptavično postopalo z nami, toda pri Solskih mogotdh. ¦ Gradcu nikdar. ' Sedaj preidem na Ijndske Sole. Štatistiki so izračunili, da stane en ačenec v Avstriji povprečno 13 ^d^ kar znaša pri Stevila 3,131^00 uftencev veliko ivoto čez 40 mil. gld. na leto. Kljub temu niso uspehi taki, kakorfni bi mortli bitf. ¦w;"..').'-.;ifGlede na versko-nravno azgojo Se vedno Telja slovesna izjava avstriJBkih Bkolov od 1. 1890.: »Mi ne moremo dati katoliškim starisem nobenega poroštva, da se bodo v ljudski šoli, kakorSna je sedaj, katoliški otroci v resnici v katolidkem duhu odgojevaii, ia tndi ne moremo reči, da bi starisi mogli v tem ozira biti mirne vesti in brez odgovoraosti pred Bogom.« V šolski upravi se vedno boli Siri obžalovanja vredna nadvlada uradnikov, katera jemlje ne samo učiteljstvn, nego tudi prebivalstvu vse veselje do sodelovanja. { Kdor tega natančneje ne pozna, kakor jaz kot ud okrajnega Solskega sveta, niti ne slati, kako STOjetoIjno nekatere Solske oblasti postopfjo in zakone leptajo, posebno v jezikovno meSanih deželah. Najmanj smo zadovolini Jugoslovani z ljudskimi šolami v narodnem ozint y Trstg, * Gorici, na J_oro-k$m in Štajarskem Ijudika 8ola zelo (fchijB ha to, da bi mladino odtujila našemu narodu, v Istti in Dalmaciji pa Se je na vsak na&n premalo Ijudskih šol. To dokazuje zelo veliko Stevilo takih, ki ne znajo brati. Avstrija ima povprečno še vedno 30 odstotkov takih, ki ne znajo brati, zaostaja torej daleč za drugimi državami, daleč za Nemčijo, za Švico, za Francosko, Anglijo, Severno Ameriko, celo za Danskim, Švedslrim in NorveSkim. ManjSe je to povprečno število 30 odstodkov le v nemSkih in čeSkih deželah. Popolnoma drugače pa je v drugih slovanskih deželah. KoroSko ima n. pr. takih, ki ne znajo brati, 29 odstotkov, Trst 22, Štajarsko 19., Šlezija in Solnograško 8, Tirolsko 7, Gornje in Nižje Avstrijsko z Moravskim 6, Ceško 5 in le Predarelsko 3 odstotke; nasprotno pa je takih na Kranjskem 33 odstolkov, na GoriSkem 39, v Istri 65, v Galiciji 68, v Bukovini 78 in v Dalmaciji 82 odstotkov. S tem sem dokazal da je število Ijudških šol posebno v Istriji in v Dalmaciji dosti premajhno. Tukaj treba mnogo popraviti, in čim prej se zgodi, tem boljše. Vseh ljadskih flol je 17.735. Od teh jih ie 8.000 nemSklh, Ako Se prirzamemo mnogoštevilne šole drugih vrst, n, pr. obrtne Sole, r_d,arške in poljedelske šole, ki so tudi večinoma nemike in ako Se k lem prištejemo 175 sredn.ih in 10 visokih Sol, tedaj lahko rečemo, da pripadata 2 tretjini vseh učiliSč nemSkemu narodu v Avstriji in sta večinoma njemu v korist. Nikakor ne mislite gospoda, da sem to povedal iz zavisti, zato sem vse preveč katoliški duhovnik in avstrijski domoljub. Jaz -astitam nemškemu narodu k temu napredku in k tej dobroti, toda zajedno izs&žam željo, da bi tudi avsLrijski SloTani radi postali deležni take dobrote in toliko Bol. Ako se to zgodi, teda, bo Avstrija dva- trikrat močne.ša in mogočneiša nego sedaj; kajti znanost je moč. Hotel sem a tem ovre_i le one trditve, s katenmi se v novejšem času posebno nemško ljudstvo pri nas vznemirja in hujska proti nam Slovanom, posebno proti nam Slovencem, ker mu vedno pravijo, da je nemštvo proti nam t nevarnosti, da je stiskano posebno v Soli. Statistika kaže, da to ni res. Kjer se taka sredstva rabijo, tam se v resnici ne more več govoriti o poštenem političnem boju, temveč pred seboj imamo zlobno in državi nevarno zapeljevanie ljudij, katero v svoji zaslepjenosti pozablja celo Da čast, ugled, korist in samostalnost lastne domovine. To se je tudi v resnici zgodilo. Radi male, k temu Se dvojezične slov.-nemške gtmnazije poleg popolne, nedotaknjene nemske višje gimnazije lrd_, da je nemStvo v nevarnosti in celo v Nemčijo gredč in skuSajo Nemce v »rajhu« nahujskati prOti nam. Bili so cel6 tako smeli, da so se obrnili na nemSkega cesarja, naj bi tu posredoval. Tega ne bi mogel rerjeti, pa bere se to v »Deutsche Wacht«, št. 5. od 16. jaa.: >Celjsko vpraSanje je postalo pereče. Nentftvo je v nevarnosti.« O zborovanju v Monakovem piSe ta list: »Prvikrat je politično društvo v »rajhu« poznalo potrebo, da se v večjei meri potegne za avsrijsko nemštvo, kakor so lo mogle storiti denarne zbi/ke za nemfike Avstrijce. — Morda bo vendar enkrat podobna brzojavka, kakor je bila ona, katero je poslal neraitki cesar predsedniku stiskane nizozemske Transvaai-republike, vserau svetu oznanila, kako se je Nemčija naučila misliti in soditi o očitnem in vednem zmanjševanju nemške posesti in nemžkega upliva v Avstriji.« O tej skoraj veleizdajski izjavi ne bom več izgubljal besed. . Le to še bi rad povedal: vendarle je dobro, da se take stvari ne zaplenijo, kajti na eni strani spoznamo protiavstrijsko delovanje nekaterih krogov, na drugi pa popolnoma nerazumljivo strakopetnost in nezanesljivost avstrijskih oblastij. (Dalje prih.)