Politični ogled. DR2AVA SHS. Vladi je končno le začelo presedati volilao nasilje in notranji minister je seslavil naredbo za vse potitiine in policijske oblasti. V naredbi se političnim in policijskim oblastem naroča, da morajo za časa volivn^a boja zaščititi vse strankarske shode in vzeti v varstvo vse osebe brez razlike strankarske pripadnosti, ki bi bile napadene. Napadalce pa morajo poldicati na strog odgovor. Koliko bo to pomagalo, se ne da reči. Imamo pa zelo slabe izkušnje, kakor na primer z naredbo nie- nemu redu še najboljše storila, če bi takoj razpustfla Orjuno. O izidu volitev se vse mogoče ugiblje, volilna a^tacija se vrši z velikim razmahom, a v veliki zmedi. Srbijo je poplavila velika množiea kandidatov. Zlasl* radikalci in deinokrati so bili ž njimi prebogato založeni in sedaj, ko so liste že vložeiie, bodo oni, ki so odleteli, iz zavisti delali zgago svojim srečnejšim tdcruec-em. Ko so radikalci postavljali v Beogradu svoje kan~ T-iidate, je govoril Nikola Pašič v čisto velesrbskem dutm. Izjavil se je za velesrbsko državo in proti zakonon'ajni avtonomiji, glede ustave je pa zahteval, naj se uvede, ker je najboljša in najmoderaejša na svetu. Protič mu pa pravi, da je še bujSi, kot so bili nazadnjaSki državniki v sedemdesetih in asemdesetih letih prošlega veka in da lahko kaj tak^a samo svojim kimavc«a govori. Vladni pristaši toslran Save pričakujejo s stjrahom dan 18. marca. Policajdemokrat dr. 2erjav je pr»r sil svoje prijatelje, naj bi mu nekje v Srbiji preskrbeli varno kandidaturo, pa brez uspeha, ker so vsa mesta^r Srbiji zasedii demokrati Davidovičeve struje ter PriMčevičeve pristaše povsod )izpodriTajo. Odpor proti Pribičevceni je šel tako daleč, da se je drugi brat Svetozarja Pribičeviča Valerijan kot pravoslavni menih — nmaknil v svoj sainostan ter zapustil politiko. Samostojnež Pucelj je prosjačil po Beogradu. — Obiskal je več radikalnih voditeljev in tudi železniškega niinistra. Razložil je težkoče pri volilni agitaciji is prosil za pomoč. Rekel je, da bi zadostovak) nekaj deset tisočev dinarjev, da bi se lahko takoj pričelo s trasiranjem njegove kočevske železnice. To bi prineslo Pucljtt toliko glasov, da bi bil izvoljen. S liasiranjein Pucljeve železnice bi se takoj po volitvah nehalo. ker je znano, da do te železnice ne bo nikdar prišlo. Po sprejemu st. margheritskega sporazuma v italijanskem parlamentu je pričakovati skorajšnja izpr&z nitcv tretje cone. Na seji ministrskega sveta je bila podpisana po- godba med našo državo in Bolgarijo glede skupiub, zdTavstvenili ukrepov. To je prvi začetek obnove od- nošajer mcd našo in Irolgarsko oblastjo od leta 1915. MAD2ARSKA. Ogri pazno zasledujcjo naše volilno gibanje. Zlasti jih zanima ust>da ogvske manjšine v Jugoslaviji in zgražajo se nad nasiljem orjuncev. — Po ogrskih mestih, zlasti v Budimpešti silno narašča draginja. —* Ogrska krona je v Ziirichu sicer že pol leta prccej stalna, doma pa nima nobene veljave Ln se zlasti živilAe cene stalno dvigajo. To je slabo znamenje za poljedelsko držayo in v vsakem oziru plod slabe vladne politikft ki ne zna urediti pravlli odnoiajev do sosedov. _^ ITALIJA. Predsednik vlade m vodja fašistov Musollini je to-'ažil svoje vročekrvne pristaše, naj sc ne razburjajo raH izpraznitve ozemlja v Dalmaciji, češ, da se bo znaltalijanski živelj tudi v Jugoslaviji ohraniti in celoazširiti ter da še ni vseh dni konec. — Italijanski listi 'rfdno zasledujejo gibanje jugoslovanskih fašislov. Eni prfpovedujejo z velikim zadovoljstvom. da tudi naša lada podpira fašiste ter se tako od italijanske ne razikuje, drugi, zlasti socijalistični pa opozarjajo na ve'. iko nevarnost fašizma, ki se je razpredel po celem sveia in nima bistvenih razlik. — Italijanska fašistovska vlada kruto preganja ter obsoja vse delavce, pri kateih se najde proglas, ki ga je Riisija izdala na delavce elega sveta proti faSistom. GRSKA. Revolucijonarni vladni odbor se je iz previdnosli xfr«kel oboroženega nastopa proti Turčiji, pripravlja Sjndsko glasovanje glode vladavine, republikanci so pa v yfčini iii tako so monarhiji dnevi šteti. ZASEDENO PORUHRJE preživlja težke čase. Ljudstvo tladi oholo francosko ?ojaStvo, prohtvod pa silno pada. To se pozna tudi vFranciji, kjer draginja silno narašča in kmalu se bo ooznalo po celi Evropi, ker je francoska zasedba za <io!go časa onemogočila vsako gospodarsko obnovo. — Francija se še brani vsakega posredovanja, pa prej alislej se bo morala udali, ker prihajajo iz Anglije vedno močnejši in ostrejSi glasovi proti zasedbi. Turtija. Narodna skupščina v Angori je proučila zavezniške predloge, sedaj pa stavlja svoj predlog, po kateremnaj bi na petroleju bogati Mosul, za katerega se je piiHlo par velesil, Turčiji pripadal. — Turčija se zavedasyojt mor-i Tpričo napetosti in neslogi med zavezniki.