PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 150 lir	Leto XXXII. Št. 66 (9371)	TRST, petek, 19. marca 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začet izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PRETEKLO NOČ- JE VLADA SPREJELA VRSTO P H O TIK ON J UN K1 URNIH UKREPOV
Davčna zaostritev bo strogo omejila porabo Obrestna mera «Banca d’Italia» na 12 od sto
Ukrepi bodo povzročili zaostritev gospodarskega nazadovanja in obstaja nevarnost 'povečanja brezposelnosti - Protestna stavka sindikalne federa' cije - S podražitvijo potrošnega blaga se bo zaostrila tudi inflacija
RIM, 18. — Ukrepi, ki jih je vlada sprejela preteklo noč, «v okviru boja proti gospodarskemu nazadovanju in za zavarovanje vrednosti lire», so povzročili val protestov pri vseh delavskih, delodajalskih in gospodarskih organizacijah. Vlada je ubrala pot stroge omejitve zasebne porabe s povišanjem posrednih davkov, obenem pa je skrajno omejila kreditno politiko s povišanjem obrestne mere Banca d'Italia na r.ajvišjo raven v okviru ObCD, in sicer na 12 odst. Temu primerno so se takoj povišale tudi bančne obresti na posojila, ki jih dajo gospodarskim in proizvajalnim podjetjem, kar bo skrajno omejilo nove naložbe. Vsi gospodarski krogi ugotavljajo, da bodo ti u-krepi še bolj zaostrili recesijo in povzročili večjo brezposelnost, hkrati pa večjo inflacijo.
Spričo tega je sindikalna federacija CGIt, CISL in UIL proglasila
za 25. t.m. vsedržavno splošno 4-urno stavko, s katero bodo delavci protestirali tudi proti zavlačevanju pogajanj za obnovitev delovnih pogodb in zahtevali od vlade uresničitev obljubljene investicijske politike.
Gospodarski položaj je dejansko obupen. To ugotavljajo vsi, ki se sprašujejo, ali je sploh sedanja enobarvna demokrščanska vlada sposobna, da upravlja državo v trenutku, ko je lira hudo razvrednotena in državna uprava ni v stanju, da sprej-
me gospodarskih ukrepov, ki naj bi ublažili gospodarsko napetost. s
Ukrepi, ki jih je vlada preteklo noč sprejela, so bili že objavljeni v uradnem listu in so zato danes stopili v veljavo. Ukrepi se nanašajo na:
Trošarino na metan, ki ga uporabljajo za motorno gorivo in povišanje davka na proizvodnjo na bencin in tekoči plin za motorna vozila. Za-. radi tega je bila cena bencina super i rih se uporabljata kakao in sladkor, določena na 400 lir liter, navadnega na sadne sokove, limonade, pokalice
Povišanje od 90.000 na 100.000 lir davka na proizvodnjo in od 60.000 na 90.000 lir državnega davka na 100 litrov žganih pijač ter 50-odstotno povišanje davka na proizvodnjo piva.
Povišanje alikvot IVA na nekatere proizvede, med katerimi tudi na avtomobile do 2000 kub. cm od 12 na 18 odst., za večje avtomobile pa se IVA poviša od 30 do 35 odst. Poleg tega se poviša IVA od 6 na 12 odst. na vse blago, ki se prodaja v javnih lokalih, od 30 do 35 odst. na žgane pijače (gin, whisky itd.) in od 12 na 18 odst. za vse žgane pijače iz vina, vinskih tropin in sadja.
Registrska pristojbina se poviša od 2.000 na 5.000 lir.
Poviša se tudi obdavčitev obresti na bančne in poštne pologe od 15 na 16 odst.
Poleg tega se poviša IVA od 6 na 12 odst. na vse proizvode, pri kate-
bencina na 385 lir liter, utekočinjen nega plina na 250 lir kg in metana za motorna vozila na 200 lir kub. m.
in mineralno vodo. Obenem se poviša obdavčitev IVA od 12 na 30 odst. na nekatere uvožene tkanine.
.........■uni........
OB DEFLACIJSKI POLITIKI VLADE
VAL PROTESTOV V VSEJ DRŽA VI PROTI GOSPODARSKIM UKREPOM
Sindikalne organizacije ugotavljajo, da bodo glavno breme morali spet prenašati delavci
RIM, 18. — Zadnji vladni ukrepi za premostitev hude gospodarske krize, so povzročili soglasno obsodbo vseh sindikalnih organizacij ter organizacij delodajalcev. Na svoji današnji seji je tajništvo sindikalne federacije CGIL. CISL in UIL razpravljalo predvsem o splošni stavki ter o gospodarskih ukrepih. Tajnik CISL Bruno Storti je v pogovoru s časnikarji dejal, da je sindikalna federacija v glavnem proti tem u-krepom, še zlasti proti povišanju eskomptne mere in podražitvi bencina, saj ima prvi ukrep odločilno deflacijski značaj, drugi pa je pre-yeč splošen. Med svojim zasedanjem je sindikalna federacija CGIL, CI SL in UIL sklenila oklicati 25. marca splošno štiriurno stavko tudi v znamenje protesta proti davčni zaostritvi. Zvezni tajnik CISL Pierre Camiti je dejal, da je gospodarski Položaj izredno kritičen: ukrepi, ki jih je sprejela vlada, čeprav je po-
Ukrepi, ki jih je sprejela vla-'ie na davčnem in denarnem po-dročju, so naleteli na splošen °dpor pri vseh gospodarskih in socialnih organizacijah. Sindikalna federacija je napovedala splošno protestno stavko, gospodarske ustanove pa vidijo v novih obdavčitvah zaostritev gospodarske recesije, nevarnost večje brezposelnosti in večje inflacije. Državna uprava bo z novimi ukrepi potegnila iz žepov potrošni-k°v v enem letu 1500 milijard lr. Obenem pa vlada ni sprejela nobenega ukrepa, ki bi preprečil zio posledice na proizvajalnem Področju, se pravi, da bi omogo-c'ia podjetjem okrepitev proiz-v°dnje in s tem večji izvoz. Nasprotno, povišala je na najvišjo j^ven obrestno mero državne . anke, kar je povzročilo takoj-snje povišanje obrestne mere na vsa posoj la, ki jih dajejo banč-1 zavodi gospodarskim ustano-vern.
V Rimu se je začel 16, vsedr-avni kongres Krščanske demo-...ac9e. V svojem uvodnem poro-03° taìn'k Zaccagnini obrav-Val vrsto vprašanj od gospo-Kt) 6 ^r'ze do splava, od vloge do sodelovanja z drugimi rankami. V bistvu je ponovno V|0|a9dil socialistom sodelovanje v a Pri tem pa odločno zavr-■ vsako možnost, da bi se vo-k®nja udeležila tudi KPI. Prav ta-ske$e 'zrekel proti zgodovin-SdZ1!0 kompromisu, ki da je ne-k ciemljiv, ker sta marksizem in n; ^nstvo nezdružljiva. Zaccagni-je i® po?el mnogo aplavzov, ko 2n -?.Vor'[ ° moralizaciji stranke. haiaC|'Qn? f i da ie Pikanje pri-|egat s *r,kun, ne pa iz vrst de-b0do°V ^ prihodnjih , urah se struj ?es*a'a vodstva posameznih
ya| ób 'lo91^5. Pa 56 k° n?*da,ie-
polnoma jasno, da je bila primorana sprejeti drastične ukrepe, bodo po njegovem mnenju spravili na kolena italijansko gospodarstvo. Vse to dokazuje, da gre predvsem za politični probletrij iz' katerega vodita samo dve. poti, sporazum med -vsemi političnimi silami ustavnega loka ter vsemi drugimi družbenimi silami, ali pa razpis novih volitev.
Antonio Landolfi, član vsedržavnega tajništva PSI je izjavil, da so ukrepi, ki jih je sprejela vlada v nasprotju s politiko obrambe kupne moči delavskih plač: namesto da bi vlada skrbela za obrambo delovnih mest, so njeni ukrepi velika o-vira za investicije. Gospodarsko krizo ni mogoče premostiti s ponovnim; žrtvami delavcev, ki bodo spet morali plačati zaradi divje inflacije. Sedanja vlada je ponovno dokazala. trdi Landolfi, da ni zmožna spopasti se z denarnimi vprašanji ter voditi gospodarstvo v teh hu-d'h časih. Zato ima prav Amendola, ko zahteva odstop tistih, ki so odgovorni za krizo.
Med prvimi, ki so se izrazili proti vladnim ukrepom so bili predstavniki bencinarjev. Ne gre samo za protest proti negativnim posledicam podražitve bencina, temveč za dejstvo, da morajo prodajalci na drobno plačati velikim petrolejskim družbam za svoje nakupe petrolejskih proizvodov takoj, zaradi česar so v velikih težavah, ko morajo najti dokajšnje vsote denarja, ki so za to potrebne.
Vsedržavna zveza avtomobilskih industrij ugotavlja, da so vladni u-krepi še enkrat prizadeli področje avtomobilske industrije, v kateri je zaposlenih milijon 237 tisoč delavcev, se pravi skoraj 7 odst. vsega aktivnega prebivalstva. V tem položaju je jasno, da so ukrepi, kot je povišanje davka IVA tudi na tisti pas avtov pod 2000 kub. cm, se pravi na pas, v katerega sodi skoraj celotna ital. proizvodnja, hudo prizadeli vso avtomobilsko industrijo, ker se bo po teh ukrepih prodaja avtov nujno skrčila.
Zelo ostro obsodbo vladnih ukrepov so izrekli zastopniki turističnih ustanov in lastnikov javnih lokalov, ki pravijo, da pomeni podvojitev davka IVA na gostinske storitve hud udarec za vse obrate na tem področju in obenem ponovno dokazuje, da vlada nima nobene dosledne gospodarske politike. Podvojitev IVA, trdijo zastopniki gostincev, popolnoma nevtralizira korist bencinskih kuponov za tuje turiste, poleg tega pa so vsi sporazumi s tujimi turističnimi agencijami bili podpisani že pred meseci in jih sedaj ni več mogoče preklicati.
Zveza gradbenih delavcev pravi, da so vladni gospodarski ukrepi popolnoma nesprejemljivi. Delavci se dobro zavedajo, da so spričo hude gospodarske krize nekateri ukrepi nujni, nikakor pa se ne morejo strinjati s takimi enostranskimi in neodgovornimi ‘ odločitvami. Gradbeni delavci so mnenja, da je treba predvsem'omejiti uvoz'ter, s tem v zvezi predlaga racioniranje bencina, četudi samo začasno, da bi zavrli naraščanje primanjkljaja v italijanski plačilni bilanci. Kar zadeva zaostri-
tev davčnih ukrepov pa morajo ti prizadeti predvsem tiste plasti, ki so doslej samo kopičile denar. Poleg tega je treba omejiti vse nepo-trbne stroške države in poldržavnih ustanov, v zvezi1 s čimer zahtevajo, da se uvede strogo nadzorstvo. Zveza gradbenih delavcev predlaga štiri smernice za izhod iz krize: kmetijstvo, javni prevozi, zdravstvo in stanovanja ter javna dela.
Tudi razne kmetijske organizacije protestirajo in ugotavljajo, da pomeni podražitev denarja veliko o-viro za razvoj kmetij, ki se že zdaj nahajajo v hudi krizi.
Gospodarski ukrepi Morove vlade pa so naleteli na odobravanje v okviru izvršne komisije EGS. Komisija, oz. njen glasnik, trdi, da so ukrepi, ki jih je sprejela italijanska vlada v skladu z normami in interesi gospodarske skupnosti in da bodo prispevali k premostitvi krize v Italiji.
Za 1.000 lir se poviša državni da-! sprejeti ukrepe za zmanjšanje pri-vek na televizijske abonmaje, ki bo- J manjkljaja socialnozavarovalnih u-
do znašali sedaj 19.890 lir letno za ^------- ^ ‘— u~	——------
stare naročnike in 22.005 lir za nove naročnike. Razliko tisoč lir bodo morali naročniki doplačati za letošnje
stanov. O tem bo vlada razpravljala s sindikalnimi organizacijami. Vlada si je tudi zadala nalogo, da bo zmanjšala javne izdatke.
«Unità» bo jutri objavila uvodnik, v katerem obravnava vladne ukrepe in pravi, da je najhujše to, da vlada pri vsem svojem delovanju nima splošnega pregleda nad vprašanji, s katerimi bi se morala spopasti in najmanjšega pojma, kaj bi bilo treba storiti, da se država izvleče iz sedanje krize. Zato je v članku rečeno, da je treba na vse to, kar se danes dogaja, gledati iz popolnoma drugačnega zornega kota, da je treba sprejeti zasilne ukrepe, ki jih bodo odobrile vse napredne politične sile.
leto.
Vlada je tudi sklenila povišati o-brestno mero «Banca d’Italia» od 8 na 12 odst. Tudi ta sklep je stopil danes v veljavo s podpisom zadevnega odloka. Dvanajstodstotna o-brestna mera državne banke je trenutno najvišja, kar si lahko dovoli v skrajnem primeru kaka država v okviru OECD.
Povišanje obrestne mere «Banca d’Italia» na tako visoko raven je imelo takoj odmev pri vseh ostalih bankah. Velike banke so že sporočile, da bodo od sedaj dalje nabile 18. odst. obresti na posojila «izbranim klientom», se pravi na visoka posojila. Še večja obrestna mera pa bo veljala za manjša posojila. Pričakujejo, da se bo poprečna aktivna obrestna mera v bankah povišala na 20 odst. To bo hudo prizadelo predvsem mala in srednja proizvajalna podjetja, ki potrebujejo občasno manjše vsote denarja za posodobljenje proizvajalnega ustroja. To bo močno zavrlo že itak šibko proizvajalno dejavnost malih in srednjih podjetij, kar bo vplivalo na raven zaposlitve. Vlada se je torej o-dločila na strogo omejitev kreditov prav v trenutku, ko so bili vidni prvi znaki povečanja industrijske proizvodnje.
Po drugi strani pa bo divja deflacijska politika škodljivo vplivala
na notranjo in na zunanjo trgovi- : (Od našega posebnega dopisnika) i tajnik KD
no. V trgovskih krogih poudarjajo, j RIM, 18. — «Brez socialistov KD j tem se je skliceval predvsem na ukrepe prav j	, , ,.	~ .
.... ....
Tajnik Krščanske demokracije Benigno Zaccagnini med branjem svojega poročila na kongresu stranke. Na njegovi desni predsednik vlade Aldo Moro.	(Telefoto ANSA)
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiinnnniiiinnininiiiiiiiiiiiiiiiiim
V RIMU ZAČETEK 16. KONGRESA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
Zaccagnini je v svojem poročila ponovno ponudil socialistom sodelovanje v vladi
Tajnik KD zavrnil «zgodovinski kompromis» in neposredno sodelovanje s komunisti pri vodenju države - Poziv k enotnosti stranke
«a ne verjamem». Pri
da je vlada sprejela te
i ne more vladati». To je morda ključ- i svoj optimizem in krščansko čednost
sedaj, ko je bilo gospodarstvo pod ! ni stavek poročila, ki ga je prebral močnimi udarci. Zato bodo ukrepi j politični tajnik Krščanske demokra
zaostrili tudi inflacijo, kot se je to zgodilo leta 1974.
Poleg tega je vlada preteklo noč odobrila zakonski osnutek o spre-' merhbj volilnih okrožij za izvolitev senatorjev v deželi Tridentinska -Gornje Poadižje. Zakon je v skladu s tako imenovanim «paketom» za južne Tirolce in bodo z njim omogočili, da bo v bocenski pokrajini izvoljen tudi en italijanski senator. Na predlog ministra za pošto in telekomunikacije so odobrili osnutek predsedniškega odloka, ki ureja vprašanje novih telefonskih tarif.
Omenjeni vladni ukrepi bodo skupno z nekaterimi prejšnjimi vladnimi ukrepi omogočili državni upravi, da bo dobila letos 1500 milijard lir več iz žepov italijanskih potrošnikov.
cije Zaccagnini na 16. kongresu. Iz te postavke dejansko izhaja celotno poročilo in v tem se dejansko tudi da strniti edina stvarna politična poteza, čeprav mnogi menijo, da ni prav originalna in niti nova, saj je prav socialistični kongres bil do nje precej hladen.
V podrejenem smislu Zaccagnini dopušča možnost, da bi KD sprejela predlog republikanskega voditelja La Malfe za dogovorjen program med strankami ustavnega loka. To naj bi bil «zasilni program» v trenutku ko «pač sila kola lomi», a brez sprejemanja KPI v vladno sfero. Komunisti naj prispevajo k reševanju ladje, ki se potaplja, toda naj si ne delajo utvar: na ladji zanje ni mesta, rešijo pa naj jo samo iz domo-
Zakladni minister Colombo je med vinske ljubezni (Zaccagnini je res-drugim izjavil, da sedaj ni nobene niči na ljubo citiral De Gasperijevo nevarnosti, da bi ponovno zaprli «vsenarodno solidarnost»), uradni menjalni trg v Italiji. Spo- «Mnogi mislijo, da se branimo na ročil je tudi, da namerava vlada zadnjem okopu,» je dejal v uvodu
.....................................................
MEDTEM KO TAJNIK ZACCAGNINI KLIČE K ENOTNOSTI
Mladina na kongresu krščanske demokracije podpira zahtevo po moralizaciji stranke
RIM, 18. — Vihar je mimo, na | nijevega poročila, Pajetta od časa nebu kot dobro znamenje je mavri- do časa komentira. Ne daleč, a ne ca. To skuša dopovedati na svoj- ves čas kongresa, sedi De Martino stven način simbol, ki je razpet nad s Craxijem, Labriolo, Manco in dru-veliko kongresno dvorano športne gimi, nato socialdemokrati Cariglia,
palače EUR. Verjetno pa delegati niso povsem prepričani, saj ne morejo zatisniti oči pred kruto in res dramatično stvarnostjo gospodarske in politične krize.
Še drug simbolizem narekuje ironičnim komentatorjem risba, ki visi nad predsedniško mizo v dvorani. Gre za običajni ščit s križem na zelenem polju, ki z robovi nakazuje sence velikega mesta, nad katerim se razpenja svetla mavrica. Toda to zeleno mesto z dimniki in visokimi strehami se na prvi pogled kaže kot gozd. In že krožijo prve anekdote:
«KD je v gozdu in ne ve, kako iz njega»; in še druga: «V gozdu KD je nedolžna Rdeča kapica (Zaccagnini), pa se mora revica bati celega krdela nenasitnih volkov.»
Vsekakor pa je stvarnost v Italiji preresna, da bi jo obravnavali s šalami. Vprašljivo je samo, če se demokristjani v celoti zavedajo resnosti položaja in če jim morda ni bolj mar za usodo lastne stranke kakor pa za usodo države, ki jo prej slabo, kot dobro vodijo. Vsi vedo, da bo moral kongres KD odgovoriti na velika dramatična vprašanja, ki jih postavlja celotna italijanska družba v tej razvojni fazi. Nič čudnega torej, če je vladalo za Zac-cagninijevo poročilo veliko- zanimanje. Zadostoval bi pogled, če že ne na natrpano dvorano velike športne palače, vsaj na tribuno gostov. V prvi vrsti sedijo predstavniki neposrednega antagonista — KPI: Berlinguer je nataknil očala in s svinčnikom podčrtuje odstavke Zaccagni-
Ariosto, Longo, Orsello in Orlandi, republikanci Biasini, Battaglia, Bu-calossi, Marami, predstavnik SVP Riz in še drugi. Med tujimi delegati so pozorni posebnega sprejema španski demokristjani, ki jih vodi Ruiz Jimenez.
O vsebini Zaccagninijevega poročila pišemo na drugem mestu. Tu naj zabeležimo samo «podatke aplavzome-tra». Vendar moramo povedati, da so se aplavzi vsakokrat usuli s tribun, kjer se je nagrmadilo na tisoče mlajših gostov, skoraj pa nikoli iz dvorane, kjer sedi 738 delegatov, ki predstavlja milijon sedemsto tisoč članov KD.
Največ ploskanja in vztrajnega skandiranja njegovega imena je tajnik KD doživel vsakokrat, ko je o-menil moralizacijo stranke in prečiščenje njenih vrst. Tedaj je v dvorani bučalo, med ploskanjem pa so se nenadoma pomešali čedalje glasnejši vzkliki «izključite Gavo». Tedaj pa, je Zaccagnini ostro opozoril publiko, naj ne moti. Morda je njegove najbolj navdušene pristaše to začudilo, a so pozneje razumeli, v katerem grmu tiči zajec. Na koncu je namreč Zaccagnini z vso silo poudaril, da mora KD ostati enotna, tudi če se hoče obnavljati. Drugače povedano: obnavljanje stranke ne sme biti pretveza za nasprotstva in obračunavanje. Zaman je Zaccagnini pri branju teh stavkov dvigal glas, zaman se je prekinjal. Nihče ni ploskal, ko je poudarjal željo po enotnosti v stranki, ki že zdavnaj ni enotna, saj kongresni delegati- že
brusijo nože za spopad in obračunavanje, čeprav bodo na koncu kongresa — o tem skoraj ni dvomov — našli vendarle kak skupen jezik, da se pokažejo navzven kot čvrsta in strnjena politična sila.
Značilnost tega, kot vseh ostalih kongresih KD, je brez dvoma merjenje struj. Pomenljivo je, da se večina dorotejcev sploh ni udeležila jutranjega, sicer formalnega dela zasedanja, ker so se opoldne sestali v nekem hotelu. Zanje, ki veljajo za jurišne oddelke fronte anti-Zacca-gnini se je kongres začel v tej hotelski hali, kjer se je malo govorilo o politiki in veliko o delitvi oblasti (kar je je še preostalo).
St. S.
Podpisan sporazum o zaposlitvi delavcev v obratih Innocenti
RIM, 18. — Na ministrstvu za delo so danes podpisali sporazum med državno ustanovo GEPI, inž. De Tomasom ter sindikalnimi organizacijami o postopni ureditvi položaja v obratih Innocenti v Lambrateju. Dogovorili so se, da bodo uslužbenci na novo nastale družbe IPO uživali delovno pogodbo kovinarske stroke, da bodo zaposlenim delavcem priznali dosedanje «globalne plače», da bodo omogočili sklenitev novih sporazumov v podjetju in da bodo v vseh obratih po treh mesecih zaposlili 2500 - 2600 delavcev. Kot je znano, so bili vsi delavci bivšega podjetja Leyland Innocenti štiri mesece brez plače.
«upanja». Toda upanje opravičuje stranka, ki zna popravljati svoje napake, te je Zaccagnini naštel pozneje.
Glede političnega stanja je Zaccagnini potrdil, da je levega centra konec, vendar tudi državi je potrebna vlada, če se hoče izogniti predčasnim volitvam, ki so sicer (če bi kdo zrušil vlado) neizbežne. KD bo — vsekakor — podpirala Morovo vlado do izteka parlamentarnega mandata. Zaccagnini je nato omenil dve etapi političnega življenja v Italiji: referendum o razporoki, ko je KD bila osamljena in volitve 15. julija, ko je po njegovem bila razočarana predvsem socialistična stranka. Od tod torej radikalizacija njenih stališč.
Glavnim političnim vprašanjem se je Zaccagnini približeval kot mačka vreli kaši. Zato je dalj časa govoril o tem, kakšna naj bo KD v bodoče (ljudska, demokratična, moralizira-na, globoko vezana na Evropo, zavestno krščanska in hkrati v koncilskem smislu laična) in o perečem vprašanju prekinitve nosečnosti. Zaccagnini je to zadnje vprašanje uokviril v p-ofil družbene vloge ženske, ki se res mora tudi uveljavljati v družbi in gospodarstvu, a je nezamenljiva kot mati in družinska skrbnica. Potrditi moramo na ves glas, je poudaril med ploskanjem, da branimo pravico nerojenega bitja do lastnega življenja, morda pa smo krivi, če nismo otroku zagotovili skupaj s pravico do rojstva človeške in življenjske pogoje obstoja.
Ni nujno, dopušča Zaccagnini, da se pravica nerojenega do življenja zaščiti vedno in izključno s kazenskimi ukrepi. Torej odprta vrata za «depenalizacijo splava», kajti potrebno je, da se izognemo referendumu, češ da bi bil slabo zastavljen z dilemo ali naj se zbrišejo rasistične fraze Roccovega zakonika. Spoprijeti se moramo, zaključuje Zaccagnini ta del svojega poročila, z resnim vprašanjem nezakonitega in skrivnega splava, ki je v Italiji množičen pojav, a tako, da nas pri tem ne bo pekla vest kristjanov.
Mnogo ploskanja je žel Zaccagnini v nadaljevanju, ko je govoril o moralizaciji stranke. Predlagal je, naj st povsod ustvarijo nadzorni organi, ki naj zatirajo primere degeneracije v stranki. Kandidati naj predložijo svoje davčne in premoženjske podatke v tej stranki, na enak način naj stranka izbira ljudi za vodilna mesta. Glede tega je Zaccagnini dejal, da se mora vodilni razred v državi zamenjati, vendar misleč pri tem predvsem demokrščanski vodilni kader, kajti v svojem poročilu ne dopušča drugih poti, ko bi šlo, recimo, za zamenjavo KD na oblast.
Tu je Zaccagnini prešel v nam najpomembnejšo fazo svojega govora. Zavrnil je «socialistično alternativo» in «zgodovinski kompromis», obenem pa pozval socialiste, naj se premislijo, češ da je KD pripravljena samo in izključno na vlado s PSI, sicer pa bi se ji odpirale po sili poti povezovanja z desnico, česar si ne želi.
Razmišljanja Zaccagninija moramo tu nujno shematizirati. O «zgodovinskem kompromisu» trdi, da je nesprejemljiv, ker sta pač nezdružljiva krščanstvo in marksizem in ker ločuje — kljub. reviziji neka-
terih načel KPI — pojmovanje svo bode in demokracije glavnih in antagonističnih strank. Tu je Zaccagnini razvil zapleteno razmišljanje («kaj-bij-če hi...») o tem, da bi srečanje Krščanskih demokratov s komunisti na vladi pomenilo začetek konca KD. Prej ali slej bi se izčrpala, tudi zato, ker so njene poti politične strategije nasprotne komunističnim. če bi komunisti prišli na vlado, bi je ne zapustili, ker je razvoj, ki ga predlagajo družbi s socialističnimi spremembami tak, da poti nazaj ni. KD pa bi po tej poti izgubila svoje značilnosti v kratkem času, na vladi pa bi ostali samo komunisti in socialisti, pa še te bi komunisti podredili. V takem primeru, nadaljuje Zaccagnini, bi verjetno sama komunistična baza vsiljevala hitrejši ritem prehajanja v socializem in prisilila svoje voditelje, naj se vrnejo v «okameneli gozd» tradicionalnega marksizma in torej odpovedi «meščanskim oblikam demokracije». Tako bi se torej komunisti izneverili obema: zgodovinskemu kompromisu in pluralizmu, v katerega sedaj sicer verjamejo.
Iz istih razlogov je Zaccagnini zavrnil levo alternativo in se vprašal ali je mogoče verjeti socialistom, da se bojijo vladati skupaj s komunisti, češ da bi si jih slednji podredili, istočasno pa vabijo KD k skupinskemu dogovarjanju s komunisti, katerim še sami ne zaupajo. Končno pa PSI protislovno — meni Zaccagnini ■— predlaga . te skupinske dogovore, toda v okviru strategije alternative, se pravi s skritim namenom potisniti KD v opozicijo.
Zaradi vsega tega, zaključuje Zaccagnini (toda v njegovih besedah je čutiti mnogo Morovih skrotovičenih razmišljanj), je edini izhod v
vladi med KD in PSI. Glede gospodarstva Zaccagnini priznava, da je pOldžaj ' dramatičen, zato ]:>odpira vlado poslanca Mora, ki jc je upala sprejeti ludi «prótiljudske ukrepe», kar pa je znak poguma, ki je v takih primerih nujno potreben. (Ne pozabimo, da je s tem Zaccagnini med vrsticami povezal to misel z ono, ko zatrjuje, da je od obstoja Morove vlade odvisno ali bodo politične volitve ob predvidenem času in ne prej z razpustom parlamenta. V preprostih besedah: ali parlament odobri prótiljudske ukrepe Morove vlade, ali je kriza z razpustom parlamenta edina rešitev).
Glede razvojnega modela Zaccagnini ni bil jasen. Dejal je samo, da mora Italija spremeniti strukturo svojega gospodarstva in okrepiti predvsem tista sektorja, ki sta v veliki meri kriva deficita plačilne bilance s tujino: kmetijstvo in energetske vire.
Prav na koncu svojeea poročila je Zaccagnini pozval stranko k e-notnosti, ker da je enotnost tudi pogoj za obnavljanje, ne sme pa biti to skrivališče grešnikov, ki silijo v imobilizem. Enotnost je v stranki možna, zaključuje Zaccagnini, če je trdno povezana z moralno integriteto in zgodovinskim izročilom KD. Po Zaccagninijevem poročilu so se delegati razšli. Gotovo je, da se bodo zbrali vrhovi posameznih struj, da ocenijo smernice tega poročila in določijo kongresno taktiko. Kongres se nadaljuje jutri cb 10.30, ni pa še znano, kdo bo pesegel v kongresno razpravo. Zaenkrat so uradno sporočili samo, da bo predsednik vlade Aldo Moro spregovoril v soboto.
Stojan Spetič
............
DEVIZNI TRG SE JE ZAČASNO POMIRIL
Lira izboljšala položaj zaradi omejenih poslov
RIM, 18. — Novi vladni ukrepi na davčnem področju so vsaj trenutno blagodejno učinkovali na vrednost lire. Pri uradnih menjavah se njen položaj ni poslabšal in je bil danes dolar vreden poprečno 875 lir. Včeraj je bila poprečna vrednost dolarja 880 lir. To izboljšanje pripisujejo predvsem previdnosti nekaterih operaterjev, zlasti pa velikih bank, ki so nekoliko zmanjšale svoje posle. Sicer pa se vrednost lire še zdaleč ni ustalila, saj so jo izven uradnega tečaja prodajali do 880 za dolar.
Po drugi strani pa je celotni evropski valutni trg zelo napet. Zahod-nonemška narodna banka je sklenila, da trenutno ne bo podpirala vrednosti belgijskega franka in danske krone. Kljub temu pa je belgijska valuta na frankfurtski borzi nekoliko pridobila na vrednosti, danska pa je ohranila včerajšnjo vrednost.
Zanimivo je, da je francoski frank ponovno zgubil na vrednosti v odnosu do nemške marke in švicarskega franka, pridobil pa je v od-
nosu do dolarja. Po vseh borzah je bil danes najbolj iskan švicarski frank.
Zaradi «evropskega valutnega potresa» je v nevarnosti tudi španska peseta. Sporočajo, da so v madridskih finančnih krogih prepričani, da bodo peseto v najkrajšem času razvrednotili za 10 od sto.
Trdno zdravje zahodnonemške marke je predvsem v ogromni devizni rezervi osrednje banke. Danes so sporočili, da so se devizne rezerve pretekli teden povečale za dve milijardi mark in znašajo sedaj 47.4 milijarde mark. Po drugi strani pa je ameriški zakladni minister Simon izjavil, da so ZDA podprle na mednarodnih menjalnih trgih vrednost funta šterlinga in francoskega franka, ko sta bila v preteklih tednih pod močnim pritiskom špekulantov. Simon je poudaril, da niso storili tega, da bi preprečili uravnovešenje vrednosti obeh valut z gospodarsko močjo v dveh državah, temveč zato. da bi čim bolj omejili drsenje
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
V PALACI COSTANZI SO VČERAJ ODPRLI URBANISTIČNO RAZSTAVO
Pri urbanističnem načrtovanju naj sodeluje vse prebivalstvo
Glavni namen razstave je, da bi utrdila med prebivalstvom zavest o skupnem reševanju vprašanja družbenih uslug
V dvorani anagrafskega urada v palači Costanzi so včeraj odprli urbanistično razstavo. Okrog 120 linearnih metrov panojev, na katerih so razobešeni veliki grafikoni, se vije v nekakšno spiralo, človek, ki se ne ukvarja vsak dan z urbanističnimi problemi, se bo težko znašel v tem labirintu. Če pa se bo potrpežljivo lotil razbijanja o-pomb in pojasnil ob velikih grafikonih, mu bo kmalu postalo marsikaj jasnejše.
To, aa bi načrtovanje urbanističnega sestava mesta čimbolj približali tudi preprostim ljudem ter s tem dosegli tudi njihovo sodelovanje pri nadaljnjem načrtovanju variante k splošnemu regulacijskemu načrtu, predvsem kar zadeva družbene usluge, je bil glavni namen občinskih upraviteljev in urbanističnih strokovnjakov. V kakšni meri jim je to uspelo in v kakšni meri je ta pobuda izzvala konkretno in konstruktivno sodelovanje med javnimi upravitelji in meščani, bo pokazal odziv prebivalstva na tej razstavi, ki bo odprta do 24. aprila. Nedvomno je že pred včerajšnjim odprtjem vladalo za urbanistično razstavo precejšnje zanimanje. Marsikdo, predvsem predstavniki rajonskih konzult in krajevnih odborov, od te razstave pričakuje jasnejše odgovore na vrsto vprašanj, ki so jih predvsem konzulte iznesle javnim upraviteljem. Iz teh vprašanj izzveneva skrb, kako bodo javni organi reševali vprašanja šolskih in ljudskih stanovanjskih gradenj, vprašanja zdravstvenih in drugih družbenih uslug, rekreacije in cele vrste drugih. Razstava je v tem pogledu že nekakšen odgovor. Na grafikonih so izčrpno označeni predlogi in zahteve po družbenih uslugah, ki jih je prebivalstvo izneslo po svojih konzultah. Ti predlogi so že del gradiva, s katerim razpolagajo urbanisti pri načrtovanju preoblikovanja mesta in njegovega utripa v skladu s sedanjimi in perspektivnimi stvarnimi potrebami. Občinski načrtovalci sedaj pričakujejo še nadaljnje pripombe in predloge na to, kar je doslej izšlo z risalnih miz arhitektov in kar je seveda razstavljeno v ana-grafski dvorani.
Geslo razstave je torej «spoznavati probleme ter sodelovati pri njihovem reševanju». Te besede so bi-
le tudi jedro govora tržaškega župana Spaccinija med včerajšnjo o-tvoritveno slovesnostjo, ki so se je udeležili poleg občinskih upraviteljev in strokovnjakov ter predstavnikov oblasti, tudi številni predstavniki konzult in rajonskih odborov. Župan Spaccini se je v svojem govoru med drugim zahvalil vsem, ki so prispevali, da je razstava po več mesecih dela končno prišla v javnost, ter obrazložil njene namene. Dejal je, da si občinska uprava s to razstavo nadeja, da bi o-mogočila izoblikovanje čim širše kolektivne zavesti o urbanističnih vprašanjih. Župan je nato orisal, kako je razstava razčleniena ter med drugim poudaril, da je dosedanji urbanistični razvoj Trsta potekal nekontrolirano in neracionalno, kajti mesto se je širilo navzven, medtem ko se je njegovo središče praznilo. V bodoče bi se morala ta težnja nasprotno usmeriti.
SINOČI NA IZREDNI SEJI DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Dolgoletnemu županu D. Lavrihi prvo «Odličje prijateljstva»
Zahvala bivšega župana, ki je 26 let vodil dolinsko občino
Sinoči je dolinski občinski svet na slovesni izredni seji podelil prvo «Odličje prijateljstva» Dušanu Lovrih;, ki je dolinsko občino vodil 26 let, vse do lanskih volitev. Župan Edvin Švab je po pozdravu svetovalcem, slavljencu in prisotnim prebral pravilnik podelitve odličja.
Župan je nato v svojem govoru med drugim dejal, da je danes vedno težje pridobiti ljudi, ki nesebično delajo v korist skupnosti, posebno še, če to delo ni ustrezno materialno poplačano ter celo večkrat deležno napadov, obrekovanja in ža
pih sončnih dneh oplaja toplo sonce in zvezdnate noči, toda ko se zgrnejo črni oblaki, in teh ni bilo malo v 26 letih, jim ponosno in uporno kiju-1 buje.»
Župan je nato dejal, da so in morajo biti upravitelji in občani ponosni, da imajo vse pogoje za podeljevanje tako plemenitega odličja, ki je vzklilo iz naših src, krvi, dela in preteklih borb in da je bilo podeljeno tako zaslužnemu človeku. Zaključil je z željo, da bi bili bodočih odličij deležni tudi tako zaslužni ljudje ali d”uštva. Izbira med pri-
lite;/. Pri izbir; človeka, ki bi bil ! padniki slovenske narodnostne skup-najbolj vreden priznanja za nese-1 nosti ne bo prinesla zadreg, želeti bično in še zmerom ne dovolj po- . pa bi bilo, da bi mogli čimprej ime-plačano delo, je nato poudaril žu- ! ti enako mnenje tudi o občanih ve-
pan Švab, ni bilo v občinskem svetu nobenega dvoma. «Na prvo mesto in v zgodovino dolinskega občinskega sveta smo postavili ime našega tovariša Dušana Lovrihe.»
«človek», je nadaljeval župan, «ki tako dolgo vzdrži na vrhu neke strukture, je kot strelovod, ki ga v le-
SKLEPI ZADNJE SEJE DEŽELNEGA ODBORA
Dodelitev prispevkov občinam za vzdrževanje otroških vrtcev
Dežela bo dodelila dopolnilna denarna sredstva tudi za slepce, gluhoneme in civilne invalide
Deželni odbor je na običajni tedenski seji sprejel na predlog odbornika Dal Masa dva pomembna sklepa na področju socialnega skrbstva. Prvi zadeva dodelitev dopolnilnih denarnih sredstev za gluhoneme, slepce in civilne invalide, drugi pa dodelitev prispevka občinskim upravam za vodenje otroških vrtcev.
Prvi dopolnilni prispevek je dežela lahko sprejela na podlagi svojega zakona iz junija lani, ne da bi morala čakati na polnoveljavnost zakona o proračunu. Omenjeni zakon namreč predvideva porazdelitev sredstev v dveletju 1975-76. Skupno bo v naši deželi deležno tega prispevka 9.500 ljudi. Popolnim slepcem bodo dodelili 12 tisoč lir mesečno, delnim slepcem, gluhonemim in civilnim invalidom pa 10 tisoč lir
Na podlagi istega zakona bodo ta
niiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiinsMJiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiMiiiiiii
DOSLEJ SO UMESTILI ŽE VEČ ODBOROV
hvtti upravitelji se zavzemajo za izvajanje osimskega sporazuma
Podpredsednik deželnega odbora Nereo Stopper bo zastopal našo deželo v medministrskem odboru
Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo in trgovino Nereo Stopper bo zastopal deželno upravo v medministrskem odboru, ki bo skrbel za vse potrebne ukrepe v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov. Na željo predsedstva vlade, naj tudi naša dežela imenuje svojega predstavnika v omenjeni odbor, je namreč včeraj predsednik deželnega odbora zaupal to nalogo odborniku Stopperju.
Istočasno pa so tudi v Trstu umestili odbor, ki bo koordiniral razne dejavnosti v zvezi z izvajanjem zadnjega itaiijansko-jugoslovanskega sporazuma. Poleg odbornika Stopperja so v odboru tudi odbornik za načrtovanje in proračun Mauro, odbornik za javna dela Masutto in odbornik za prevoze in promet Cociani. Podpredsednik deželnega odbora Stopper je tudi predsedoval sestanku med predstavniki tistih ustanov, ki so najbolj zainteresirane za gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo; na sestanku so govorili o prosti industrijski coni, maloobmejnem prometu, sodelovanju med pristanišči Gornjega Jadrana, urejevanju toka rek, kulturni in družbeni dejavnosti ter prometnih žilah. Sestanku so prisostvovali tržaški župan Spaccini, odbornik Abate, goriški župan De Simone. predsednika tržaške in goriške pokrajine Zanetti in Agati ter predstavniki obeh trgovinskih zbornic, tržaškega pristanišča in tržaške industrijske cone.
Krajevna sekcija SSk v občini Repentabor
V ponedeljek, 15. t.m., so se na širšem sestanku zbrali somišljeniki Slovenske skupnosti v repentabrski občini, da bi formalno ustanovili krajevno sekcijo slovenske politične organizacije. O aktualnih političnih problemih v tržaški pokrajini je poročal pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Rafko Dolhar, somišljeniki in člani repentabrske svetovalske skupine pa so poročali o krajevnih problemih. Predvsem so z zadovoljstvom vzeli na znanje, da so se končno tudi druge slovenske druž-
bene organizacije zavzele za prestavitev mednarodnega avtoporta pri Fernetičih. Že 18. novembra 1975 je namreč načelnik svetovalske skupine Slovenske skupnosti Karlo Guštin v repentabrskem občinskem svetu predlagal, da bi se, spričo novega položaja, ki je nastal po osimskem sporazum preložil avtoport izven območja naselja Fernetičev proti vzhodu, na področje, ki ga mednarodni sporazum predvideva za ustanovitev mednarodne industrijske cone. To bi odgovarjalo trgov-skoindustrijskim interesom obeh držav in bi ne oškodovalo slovenskega prebivalstva repentabrske občine.
Ob koncu sestanka so prisotni izvolili petčlanski odbor krajevne organizacije Slovenske skupnosti v repentabrski občini, v katerem so Valter Gomizelj, Karlo Škabar, A-lojz Milič, Karlo Guštin in Miha Guštin. Za političnega tajnika krajevne sekcije Slovenske skupnosti so prisotni soglasno izvolili Valterja Gcmizlja od Fernetičev.
nakazila izplačevale vsaka dva meseca posamezne občinske uprave. Deželna uprava je nakazala v ta namen skupno eno milijardo 157 milijonov lir.
Kar zadeva otroške vrtce je deželni zakon iz lanskega novembra določil 300 milijonov lir prispevka za lansko in 500 milijonov lir za letošnje finančno leto. Prošnje za podporo je na podlagi tega zakona vložilo 57 občinskih otroških vrtcev s skupno 6.023 vpisanimi otroki. Od teh je deset vrtcev s 710 vpisanimi iz goratih in nerazvitih predelov. O-benem je za podporo zaprosilo tudi 212 zasebnih otroških vrtcev (16.892 vpisanih), od katerih 98 iz nerazvitih predelov. V pričakovanju dokončnega državnega zakona, ki naj bi u-redil vprašanje otroških vrtcev, bo ta izredni deželni prispevek delno kril huda bremena, ki jih prinaša vzdrževanje vrtcev, čeprav to prav gotovo ni še zadovoljiva rešitev.
Pri določevanju kriterijev za dodelitev prispevkov, je deželna uprava upoštevala razpoložljivost svojih sredstev, število vpisanih v posamez-
n | - I I /1 ’	r> V t |J U l	I >
mh vrtcih ter druzbeno-gospodarski položaj območja v,,katerem so otroški 'vrtci, ki so žaprtikili za prispevek. Na omenjeni seji je deželni odbor določil 100 milijonov lir za občinske vrtce in 200 milijonov lir za zasebne vrtce. Med občinami, ki bodo deležne prispevka so tudi de-vinsko-nabrežinska, zgoniška, milj-ska, tržaška in goriška.
• Jutri, v soboto, 20. marca, bo v Ul. Trento 1 spominska svečanost ob 70-letnici ustanovitve tržaškega združenja esperantistov.
Štiri osebe ranjene v čelnem trčenju
V čelnem trčenju dveh vozil na Furlanski cesti so se sinoči ranile štiri osebe in sicer 19-letni Alberto Boncompagno iz Ul. Navali 15, 21-letna Laura Giacomini iz Milj ter 50-letni Aurelio Ceinar in 20-letni Dario Zudek, oba s Proseka. Vsi so utrpeli lažje poškodbe in bodo okrevali v nekaj dneh.
činskega naroda.
Nato je župan Edvin Švab v imenu občinskega sveta in občanov, ki jih občinski svet predstavlja, izročil «Odličje prijateljstva» v reprezentančni obliki,. ki sestoji iz bronastega občinskega spomenika v miniaturi. Dušan Lovriha se je ganjen zahvalil občinskemu svetu za veliko priznanje. Poudaril je, da to ni poklonjeno samo njemu, ampak simbolično vsem njegovim sodelavcem, občinskim odbornikom in svetovalcem, ki so mu pomagali pri upravljanju občine. Spomnil se je umrlih in | živih odbornikov in svetovalcev, ki: so se z njim trudili in žrtvovali. Nadaljeval je, da je 26 let res dolga doba z večkratnim zadovoljstvom, ko se je napravilo kaj koristnega in z žalostjo, ko so se pojavljale kritike in nesporazumi. Podčrtal je, da ga je pri upravljanju občine vedno vodila komunistična partija in se obenem zahvalil socialistični stranki, ki je s komunistično sestavljala občinski odbor.
Zaključil je, da so bile težke razmere predvsem za slovensko narodnostno skupnost, ki se mora še vedno boriti za svoje pravice, kljub temu, da so Slovenci dali toliko krvi v boju proti nacifašizmu. Prisotni so se nato zadržali v prijateljskem srečanju ob kozarcu domačega vina.
V. L.
• V nedeljo ob 10. uri bo v Mali dvorani gledališča Rossetti javno zborovanje PSI o zaključkih 40. vsedržavnega strankinega kongresa. Glavno poročilo bo podal član vsedržavnega tajništva posl. Michele Achilli; predsedoval bo pokrajinski tajnik PSI Lucio Ghersi.
Mali oglasi
PES «basset hound» z zelo dolgimi uhlji, rdečkast, čmo-belo lisast se je izgubil v Repmu Tel. 227-139. Nagrada 50.000 lir.
ODDAM v najem gostilno v okolici. Tel. 212-621 v soboto od 18. do 19.
£ ■ moquette ■ ti
t; ■ preproge ■
V IZVEDBI ANSAMBLA SAG
Uspela premiera
Burkaškega
misterija
Če ne bi bilo stiske s prostorom, bi lahko o sinočnji premieri Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu marsikaj povedali. In vse, kar bi povedali, oziroma napisali, bi bilo pohvalno in pozitivno.
O uprizoritvi tega izredno duhovitega dela Daria Foja «Burkaški misterij», ki je prav na skromnem o-dru dvorane prosvetnega društva «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu doživela svojo prvo uprizoritev v slovenščini, lahko rečemo, da je vsestransko uspela tako, kar zadeva igro nastopajočih, ki je bila neprisiljena, pristna in doživela, kot kar zadava režijo, dramaturško priredbo dala, prevod, prepesnitev songov, ponašitev teksta, glasbo in sceno. V začetku nekoliko zadržano občinstvo, se je v igro in njeno vsebino kaj kmalu vživelo in zaživelo z i-gralci vred tisto burkaško štorijo, ki jo je hotel Fo. s svojim misterijem povedati. Spontan aplavz ob koncu igre je bil iskreno priznanje mladim umetnikom za njihov trud in pa vzpodbuda, da bi po tej poti še nadaljevali.
Ob sinočnji premieri so v istih prostorih odprli tudi dve razstavi: prva ponazarja pet let delovanja omenjenega gledališča, druga pa obsega slike Draga Jurce - Giorgia, ki je za predstavo pripravil tudi sceno in kostume.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 19. marca JOŽEF
Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 18.16 — Dolžina dneva 12.06 — Luna vzide ob 22.52 in zatone ob 7.52.
Jutri, SOBOTA, 20. marca FELIKS
Vreme včeraj:	Naj višja dnevna
temperatura 14,5 stopinje, najnižja 7,7, ob 19. uri 11,8, zračni pritisk 1014,4 ustaljen, vlaga 45-odstotna, brez vetra, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 7,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 17. marca 1976 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 24 oseb.
UMRLI SO; 71-letni Albin Škabar, 73-letni Marij Štolfa, 89-letna Clelia Trampuš vd. Gioseffi, 78-letna Pal-mira Škerl, 76-letna Anna Bertoch vd. Rapisardi, 89-letna Giovanna Visintin vd. Cresciani, 88-letna Ele-na Sincovich vd. Stagni, 88-letna Ermenegilda Cortese vd. Delise, 76-letna Erminia Rubar vd. Felice, 71-letni Luigi Giovannini, 80-letna Giustina Gasparo, 71-letni Marcello Radin, 69-letna Viktorija Kralj por. Čuk, 74-letni Angelo Apostoli, 70-letni Luigi Wusitz, 72-letna Erminia Pizzamei vd. Steffè, 81-letm Giuseppe Russo, 66-letni Alberto Stékar, 76jetni Giuseppe Godas, 63-letni Alfredo Vida, 86-letni Michele Raseni, ]84-letna Giovanna[,/Sain vd„ Liebi.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
30 let nepretrganega delovanja
Gostovanje primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice
IVAN BUKOVČAN
PREDEN BO PETELIN ZAPEL
Prevod Vladimir Kocjančič Scena	Vladimir Rijavec
Kostumi	Milena Kumar
Govor	Ana Mlakar
Glasbena oprema Ilija šurev Dramat. vodstvo Janez Povše i Režija JANEZ DROZG
V nedeljo, 21. marca, ob 16. uri ABONENTI SSG IMAJO POPUST
Kino
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; Al Cedro (INAM), Trg Oberdan 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - JNADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
Vljudno vabimo vse ljubitelje gledališke umetnosti, cenjene a-bonente, obiskovalce in prijatelje, ki predstavljajo najdragocenejšo in najpomembnejšo komponento kulturne stvarnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, na počastitev tridesetletnice neprekinjenega delovanja Stalnega slovenskega gledališča.
Slavnost bo v soboto, 27. marca. ob 18. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Stalno slovensko gledališče
Vaščani Saleža in Bajte proti smetarski službi
Sinočnje srečanje zgoniške občinske uprave z vaščani iz Saleža in Bajte v zvezi z uvedbo občinske smetarske službe ni privedlo do zaključkov, ker je del prisotnega prebivalstva nasprotovalo obvezni smetarski službi. Predvsem pa se niso strinjali s sicer minimalno obdavčitvijo. Zato bo uprava sklicala prihodnji teden še eno posvetovanje, da se dokončno razjasnijo stahšča in pojmi preden odbor povzame kakršen koli ukrep. Prihodnji sestanek bo v torek z vaščani iz Samotorce.
Tudi sestanka upraviteljev zgoniške občine z vaščani iz Repnica in Zagradca, ki je bilo pred dnevi, se je udeležilo lepo število domačinov, ki so v zvezi s smetarsko službo aktivno posegli v diskusijo in izrazili mnenja oziroma pomisleke. Na koncu je vendarle prevladalo prepričanje, da je služba potrebna in dobrodošla. V nadaljevanju razprave so se dotaknili še vaških problemov, kot so avtobusne zveze, čakalnice, namestitev telefonske kabine, popravilo stranskih cest po vasi in klancu na polja, zazidava občinske ambulante v Repniču, popravilo kanalizacije, napajališč in vodnih pip. Ob zaključku je bila na skupno željo sprejeta obveza, da mora do podobnih akcijskih sestankov priti čim pogosteje.
b. s.
Plačevanje tretjega obroka za izlet Primorskega dnevnika v ponedeljek, 22. marca, in v torek, 23. marca, od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
liiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiimimiiumiiiiiiiiiiimiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiHiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiim««
«SIMPLON.ORIENT.EXPRESS» PRISPEL NA TRŽAŠKO POSTAJO
NAD POL MILIJONA LIR ZA POTOVANJE OD MILANA DO ISTANBULA IN NAZAJ
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Uomini e cobra». Barvni film režiserja Josepha Mankiewicza. Igrata Kirk Douglas in Henry Fonda.
Aristen matineja 10.30 «I cacciatori del lago d’argento».
Ariston 15.30 «Gang». Barvni film režiserja Roberta Altmana. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 13.30 «My fair lady», barvni film za vse.
Grattacielo 15.00—22.15 «Fratello mare» (Storia di un’isola, l'avventura di un uomo). Zadnji veliki uspeh režiserja Folca Quilicija.
Fenice matineja 10.00—11.30 «La città degli acquanauti». Znanstvenofantastični film.
Fenice 15.30 « Cadaveri eccellenti », režija Francesco Rosi, barvni film za vse.
Excelsior matineja 10.00—11.30 «Paimiro lupo crumiro». Barvna risanka.
Excelsior 15.30 «Come una rosa al naso», igrata V. Gassman in Ornella Muti. Barvni film.
Nazionale 15.30 «La terra dimenticata dal tempo». Barvni znanstvenofantastični film.
Eden 15.00 «Io non credo a nessuno». Barvni film, v katerem nastopa Charles Bronson.
Ritz 15.30 «Marcia trionfale». Barvni film. Igrajo Franco Nero, Michele Placido, M. Miou. Prepovedan mia. dini pod 18. letom.
Aurora 15.30 «L’ infermiera». Barvni film, v katerem igra Ursula An-dress. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 15.30 «La donna della domenica». Barvni, film. Igrata Marcello Mastroianni in Louis Trintignant.
Cristallo 15.30 « Lo squalo ». Barvni film režiserja S. Spielberga. Igra R. R. Shaw.
Moderno 15.00 « Telefoni bianchi ». Barvni film. Igrajo Agostina Belli, Vittorio Gassman, U. Tognazzi. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 14.30 «Gola profonda» (Deep Throat). Barvni film. Igra Linda Lowelace. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00 « L’ anticristo ». Barvni film. Igrata Carla Gravina in Mei
; jFerrer. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Impero 15.00 «L’ anatra ali' arancia» Barvni film. Igrata Monica Vitti Ugo Tognazzi.
Vittorio Veneto 15.00 «Piange il te lefono». Barvni film. Igrata Dome nico Modugno in Francesca Guadagno.
Radio 14.30 «La terrificante notte dei robot assassini». Barvni film. Grozljivka.
Astra 15.00 «Frankenstein junior» Barvni film, režija Mei Brooks Igra Jene Wilder.
Gledališča
Prispevki
Legendarni «Simplon orient ex-press» je tudi včeraj prispel v Trst točno po voznem redu: ob 15.08 se je kompozicija devetih vozov, ki jih je vlekla najmodernejša lokomotiva, kar jih premorejo italijanske državne železnice, ustavila na tretjem tiru glavne tržaške postaje. V vlaku je potovalo 70 potnikov in 20 članov strežnega osebja, od kuharjev pa do natakarjev, od sprevodnikov do turističnih vodičev pa do uslužbenca, ki skrbi za redno delovanje posebnega železniškega voza s tuši. Ko so si izletniki ogledovali Trst in se z
openskim tramvajem povzpeli na Kras, so si časnikarji ogledali vlak, ki ga dejansko sestavljajo vozovi, ki jih družba Wagon lits uporablja na rednih progah, če izvzamemo voz s tuši in «pullmann», salonček z vsemi luksuznimi pritiklinami. Pravzaprav pa je bilo na vlaku kiča več kot preveč, od posebnega pisemskega papirja do opreme, razkošne, a ostarele in izraz slabega okusa ter do ceremoniala, ki zahteva večerne obleke v jedilnem vozu. Kič, ki se še najbolj odraža v dejstvu, da so potniki plačali po 600 tisoč lir za
dva dni in pol vožnje v drdrajočem vlaku la bliskovit povratek z letalom, ki bo v Istanbul prepeljalo drugo skupino, da bo tudi v povratni vožnji vlak polno zaseden.
Nadvse zanimiva pa je bila razstava, ki jo je ob tej priložnosti priredila tržaška sekcija «Dopolavoro ferroviario». V sprejemnici tržaške železniške postaje je razstavljena vrsta razglednic in fotografij ter drugih predmetov, ki zadevajo zgo dovino «Orient expressa» in zgodovino tržaške železniške postaje.
Na sliki: vlak v Trstu.
Za bolnega Ivašiča darujejo: Jolanda, Zoja in Stojan Gra-honja (Rocol) 15.000 lir, Učo Garbi 10.000 lir.
V spomin na Milko Čok in na gospoda Ivana Omerso daruje Lojzka Gerdol iz Roccia 2.000 lir.
Ob 1. obletnici smrti Darija Starca daruje družina 10.000 lir.
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, v petek, 19. marca, ob 20. uri v Novi Gorici s tragikomedijo Alda Nikolaja «Stara garda».
ROSSETTI
Drevi ob 20.30 red «I. sobota» Goldonijevega «H Campiello» v izvedbi ansambla Piccolo Teatro di Milano. Režija Giorgio Strehler. Pri osrednji blagajni rezervacije za prvih 6 predstav.
VERDI
Jutri ob 18. uri za «red S» tretja ponovitev Donizettijeve opere «Lucia de Lammermoor» v premierski izvedbi.
Baletne predstave
Baletno predstavo gledališča Verdi za osnovne in srednje šole bodo ponovili, vedno ob 11.30, jutri, v ponedeljek in torek.
Razna obvestila
Odbor TPPZ sporoča, da bo odhod zbora iz Bazovice v Trbovlje, kjer bo nastopil z abonmajskim koncertom za mladino in nato s koncertom za odrasle danes, 19. marca, ob 12.15.
Razstave
V središčni galeriji Tribbio 2 na Starem trgu - Piazza Vecchia je odprla svojo razstavo znana tržaška umetnica Eva Ronay, ki bo razstavljala do 26. t.m.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje-Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
DARIO FO
BURKAŠKI MISTERIJ
(Mistero buffo)
Burkasta štorija v dveh delih Prvič v slovenščini
Predstave v dvorani PD «I. Cankar», Ul. Montecchi 6.
Jutri, 20. marca, ob 20.30.
V nedeljo, 21. marca, ob 18. uri.
SPD « L GRUDEN » iz Nabrežine
priredi jutri, 20. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih mladinski ples.
Igra ansambel
IGO RADOVIČ
Izleti
SPDT organizira v nedeljo, 21. marca, izlet po planinski «vertikali». Izlet bo potekal iz Krmina čez Krmin-sko goro v Gorico. Hoda bo okoli pet ur. Zbirališče je na železniški postaji ob 9.45. Odhod vlaka za Kr-min je ob 10.08. Povratek z vlakom iz Gorice.
19.3.1975 — 19.3.1976
Albert Mattioli
Mama in sestra se ga z ljubeznijo spominjata.
Namesto cvetja na grob pok. Viktorije Čuk daruje podjetje Trans-Trst 25.000 lir za prosvetno društvo «Primorec» iz Trebč.
V počastitev spomina pok. mame Jožefe Tence daruje hči Slavica 10 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob očeta kolegice in učiteljice Ide Klarič darujejo učiteljstvo in starši njenih o-trok šole pri Sv. Ani 20.000 lir za poimenovanje šole.
Ob 31. obletnici smrti Danila Pre-garca daruje družina 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grobova Marije Mevlja in Joahima Debenjaka darujeta Milka in Pepka 4.000 lir za vzdrževanje spomenika v Padričah.
Namesto cvetja na grobova Viktorije Čuk in Vida Kralja darujeta Roza in Kata Kralj, Trebče 21, 5.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah in 4.000 lir za dom handi-kapiranih na Opčinah.
Ob 1. obletnici smrti Darija Starca daruje družina 10.000 lir za Dijaško matico, 10.000 lir za ŠD Konto-vel in 5.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu. Nadalje daruje ista družina v spomin Pepke Rupel 5.000 lir in v spomin Regine Daneu 2.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
Ob 1. obletnici smrti Darija Starca daruje teta Marija z družino 10 tisoč lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Ob pogrebu Ane Sancin iz Boljun-ca darujejo pogrebni pevci 15.000 lir za PD France Prešeren.
Namesto cvetja na grob Ane Sancin iz Boljunca daruje Stano Žerjal z družino 10.000 lir za poimenovanje šole po Franu Venturiniju.
Ob 1. obletnici smrti Darija Starca daruje Egon Daneu 25.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Jožeta Peterlina darujeta Mario in Sonja Štoka 5.000 lir za Amaterski oder Prosek-Kontovel.

Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustila naša žena, mati in stara mati
VIKTORIJA ČUK roj. KRALJ
Pogreb pokojnice bo jutri, 20. marca, ob 12. uri iz mrtvašnice tržaške bolnišnice v domačo cerkev v Trebčah.
Žalujoči:
mož Ludvik, hčeri Dorina in Ana, zeta Mirko in Aldo, vnukinji Valentina in Tea ter drugi sorodniki
Trebče, 19. marca 1976
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi
ERMINIJ SOSIČ
Pogreb bo jutri, 20. marca, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčinah.
Žalujoči:
žena Ljubinka, sin Boris, snaha Vera in vnuk Mitja ter drugo sorodstvo
Namesto cvetja darujte v dobre namene.
Opčine, 19. marca 1976
Za vedno nas je zapustil naš dragi
MARIJ ŠTOLFA
Pogreb bo jutri, 20. marca, ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči:
žena Ivanka in drugi sorodniki
Trst, 19. marca 1976
(Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3, tel. 38-006)
Dne 18. marca je nenadoma preminila naša draga
MARIJA SLAVEC vd. JERC0G
Pogreb bo danes, 19. t.m., ob 14. uri iz hiše žalosti.
Žalostno vest sporočajo: hči, zet, vnukinji in drugo sorodstvo
Trst, Dolina, 19. marca 1976 (Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše predrage mame, none in sestre
ANE SANCIN
Posebna zahvala sorodnikom, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
(
Žalujoči: sin Mario, snaha Slava, vnukinja Sonja z možem Ladijem in malo Alenko ter sestra Roza
Boljunec, 19. marca 1976
ZAH VALA
Globoko ganjeni zaradi sočustvovanja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega dragega
VIDA KRAUA
se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani
Žena s sorodniki
Trst, 19. marca 1976 (Občinska pogrebna služba, Ul. Zonta 7/c)
PRIMORSKI DNEVNIK
GORIŠKI DNEVNIK
S PETKOVE DIJAŠKE SKUPŠČINE
Dijaki videmskega liceja «Steliini» zahtevajo tečaje slovenščine na šolah
Na skupščini so sprejeli resolucijo v furianščini, v kateri je rečeno, da so oblasti dolžne poskrbeti za to, da se vsi državljani učijo materinega jezika
Dijaki klasičnega liceja «Jacopo Stellini» v Vidmu so na skupščini, ki je bila v petek, 12. marca, izglasovali resolucijo v furianščini, ki se nanaša na tečaj slovenščine v Uk-vah in zadeva poučevanje materinega jezika v deželi Furlaniji-Julijski krajini na splošno. Slovenski prevod resolucije se glasi:
«Nedavni primer iz Ukev v občini Naborjet, kjer so šolske oblasti onemogočile, da bi se otroci u-dejstvovali tečaja slovenskega jezika v osnovni šoli, s tem, da so o-drekle uporabo učilnice v popoldanskih urah, nas ponovno opozarja na pomembnost vprašanja poučevanja materinega jezika.
Nedvomno so na osnovi načela, ki ga proglaša ustava, oblasti dolžne poskrbeti za to, da se vsi državljani učijo svojega jezika in razvijajo svojo kulturo v državni šoli.
Zato v pričakovanju, da bo italijanska republika izvedla to ustavno načelo, zahtevamo, da na isti način, kot je poskrbela dežela Aosta za svoje deželane nemškega jezika, dežela Furlanija-Julijska krajina (ki ni manj italijanska od doline Aoste) poskrbi za ustanovitev in vzdrževanje tečajev materinega jezika učencev, ki bo od primera do primera nemški, slovenski ali ladin-sko-furlanski, na vseh šolah v naši deželi.»
Ob tem je zanimivo, da je deželni statut Aoste predvidel samo zaščito francoske manjšine. Ker pa žive v dolini Aoste tudi Nemci (tako imenovani Walser, in sicer v občinah Issime, Gressoney-Saint Jean in Gressoney La Trinitè), je deželna uprava že pred mnogimi leti organizirala v navedenih treh občinah v tamkajšnjih osnovnih šolah tudi pouk nemščine. Tečaj sicer ni obvezen, ker pa je vključen v redni šolski urnik, se ga udeležujejo skoraj vsi šolarji. Stroški tečaja So v celoti v breme dežele. V vseh dolgih letih ni rimska vlada nikoli protestirala zaradi prestopa delokroga in ni osporavala ustavnosti oziroma zakonitosti deželne pobude.
bo naselil italijanski in slovenski vrtec.
V tem okviru se bo prihodnji teden občinska odbornica za šolstvo Benni sestala s člani konzulte, da bi skupno preučili nastali položaj.
Govor je bil tudi o družinskih posvetovalnicah, o katerih so se vsi odborniki pozitivno izrekli. Izrazili so željo da bi te začele čimprej delovati na decentralizirani in teritorialni bazi.
D. J.
Razprava o slovenskem olroškcm vrtcu v konzulti za zah. Kras
V sredo zvečer se je na Proseku sestala rajonska konzulta za zahodni Kras. Osrednja točka razprave je bila posvečena slovenskemu vrtcu v Križu. Po novi zakonski odredbi preidejo namreč otroški vrtci v tržaški občini pod občinsko u-Pravo. Na ta način je rešen problem slovenskega vrtca v Križu, ki je do sedaj deloval v slabih in popolnoma neustreznih prostorih. Vr-^ec se bo namreč preselil v prostore, ki so jih prej upravljale usta-nove za begunske prišleke. To je ®eveda samo trenutna in zasilna rešitev tega problema, predno bo dograjena nova stavba, v katero se
Danes praznuje Anica Udovič rojstni dan. Njen mož ji iskreno čestita in ji želi še mnogo srečnih let. Voščilom Anici Udovi-čevi, ki je naša zvesta razna-šalka, se pridružujeta aprano in uredništvo Primorskega dnevnika.
Problemi šolstva v rajonski konzulti za Sv. Ivan
V sredo zvečer se je sestala rajonska konzulta za Sv. Ivan. Osrednja točka programa je bila posvečena problemu šolstva. Na sejo so bili povabljeni tudi predstavniki šolskih svetov šol, ki ozemeljsko spadajo v to konzulto. Tako so bili tu prisotni predstavniki šolskih svetov slovenskega učiteljišča, trgovske a-kademije in realne gimnazije, poleg teh pa še ravnatelj učiteljišča dr. Janko Jež.
Na programu je bila namreč razprava o ustanovitvi komisije za šolske probleme v konzulti, v kateri bi bili prisotni, poleg članov konzulte, tudi predstavniki vseh šolskih organov tistih šol, ki spadajo pod konzulto. Tako bi se člani konzulte pobližje spoznali s specifičnimi problemi šol. Ta problem pa se nas tudi direktno tiče, saj bo na tak način javnost globlje spoznala problematiko slovenskih šol.
Govor je bil tudi o osnutku zakonskega predloga o šolskih okrajih, ki se še precej približuje tistemu, ki ga zahtevamo Slovenci, saj predvideva samostojni slovenski šolski okraj.
D. J.
Predsedniki in ravnatelji avtonomnih ustanov za ljudska stanovanja so se te dni sestali z deželnim odbornikom za javna dela Riguttom in drugimi funkcionarji odbomištva.
Odbor ZADRUGE DOLGA KRONA obvešča člane, da bo sečnja drvi, ki bi morala biti prejšnjo soboto, 13. marca, jutri, 20. t.m., ob isti uri na istem kraju.
iiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiumiHHmmHmmimnmMiniiiimiiuiiimiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiMiii
ZAKLJUČEN KONGRES UNIVERZITETNE SEKCIJE KPI
Doprinos slovenskih študentov v sklopu študentskega gibanju
Močan poudarek manjšinski problematiki - Trije slovenski visokošolci v novem odboru sekcije Sliki s komunisti ljubljanske univerze
V torek in sredo popoldne je bil I nji tajnik univerzitetne sekcije. Po-v konferenčni dvorani Študentskega | udaril je tud:, da se mora tržaška doma vsakoletni kongres univerzitetne sekcije KPI. V poročilu ter v pestri in dolgi razpravi so člani in simpatizerji obravnavali vse a-spekte univerzitetnega vprašanja : od odnosa med gospodarsko krizo in univerzo do vprašanja pravice do dela in do študija; od težav in perspektiv študentskega in sindikalnega gibanja do ženskega in mladinskega vprašanja; od specifične situacije posameznih fakultet ter vloge izvoljenih predstavnikov v u-pravne svete, do širšega vprašanja univerzitetne reforme in posebnih problemov tržaške univerze.
Prav argument posebnih značilnosti tržaške univerze nas kot Slovence najbolj zanima, saj je bilo v tem sklopu veliko povedanega o naši manjšini in o odnosih med sosednjima državama.
Vsekakor je treba najprej omeniti, da se je kongresa udeležila tudi tričlanska delegacija komiteja U-niverzitetne konference Zveze komunistov Slovenije z namestnico tajnika komiteja Olgo Krsnik na čelu. Sklenjeno je bilo, da bo naslednje srečanje obeh vodstev že sredi prihodnjega meseca v Ljubljani zaradi priprave podrobnega načrta skupnega dela ter preverjanja možnosti za tesnejše sodelovanje med obema univerzama.
O nujnosti teh stikov, spričo spremenjenih odnosov med državama, je obširno govoril v svojem uvodnem poročilu Nicola de Cesare, doseda-
*Mllll|||t|||ii|||||||]||||||||||| nun iiiiitiillllliill || tlllttllllllllllllllllllHHHIII Hill lltlllll lili Hill tnillllllllMII
Razplet preiskave o poskusu ugrabitve hausbrandta
MESEC IN POL DNI PRED ODPRTJEM SEJMA
V paviljonih sejma Espomego na Rojcah bo prostora za stotine razstavljavcev
Prva dva paviljona imata skupno 3.600 kvadratnih metrov pokrite razstavne površine - V načrtu je gradnja treh paviljonov
GOLJUFIJE PRI PRODAJI PUNSKEGA OLJA
r........ .« "
—k—...'
--------------------------------------- - ---------------------------------------- -----------------------------
55 prodajalcev bencina pred sodišči na Goriškem
Prodajalci so s ponarejanjem dobavnic m po sporazumu z nekaterimi šoferji zaslužili najmanj 153.500 novih dinarjev
..................................................... ......................................................•......V.-. ■.	:..................................................... .................................................................................................................................................................................................
Pred okrožnim sodiščem v Novi Gorici in pred občinskimi sodišči v Novi Gorici, Tolminu, Idriji in v Ajdovščini potekajo sodne obravnave proti 55 prodajalcem bencina na črpalkah ljubljanskega podjetja «Petrol», v Novi Gorici, Ajdovščini, Godoviču, Kanalu, Tolminu in v Vipavi. Storili so najmanj 92 kaznivih dejanj in s tem poneverili v svojo korist oziroma v korist drugih najmanj 153.500 novih dinarjev.
Goljufije so izvajali tako, da so pri prodaji plinskega olja na bencinskih črpalkah posameznim poklicnim šoferjem, sporazumno z njimi, vpisovali v kreditne dobavnice večje količine plinskega olja, kot so ga dejansko prodali. Po ugotovitvah preiskave so na ta način ogoljufali delovne organizacije za najmanj 51.700 litrov plinskega olja. Tako u-stvarjene presežke so si prodajalci in šoferji med seboj delili. Po trditvah prodajalcev je večji del pripadal šoferjem, in sicer okoli dve tretjini presežkov. Prodajalci so dajali šoferjem dogovorjeni delež delno v denarju, delno pa v materialu, ki ga prodajajo na bencinskih črpalkah.
S takim načinom poslovanja bi se pojavile razlike med stvarnimi zalegami plinskega olja ter materiala in vknjiženimi zalogami. Pri plinskem olju bi imeli presežek, pri materialu pa primanjkljaj. Da bi se
temu izognili, so ponarejali dobavnice (gotovinske note) zasebnim avtoprevoznikom. ki so kupljeno gorivo plačali ob prevzemu. Tem so v originale dobavhic vpisovali dejanske količine, v dvojnike (duplikate), ki so jih pisali naknadno pa so vpisovali še razni material in celo bencin, o katerem sicer niso dolžni voditi takšne evidence. Ugotovljeno je, da so tako ponaredili skupaj najmanj 744 dobavnic.
Prodajalci na črpalkah trdijo, da so za omenjene goljufije dajali pobudo šoferji, zaposleni v raznih podjetjih. Slednji naj bi celo grozili, da bodo, če prodajalci ne pristanejo na takšno sodelovanje pri malverzacijah, gorivo kupovali na drugih črpalkah, šoferji so bili iz vse Slovenije in celo iz drugih jugoslovanskih republik. Prodajalci na posameznih črpalkah med seboj sicer niso bili povezani, nekateri pa so za obravnavane goljufije vedeli, ker so jih premeščali iz ene na drugo črpalko. Kljub temu pa niso storili nič, da bi z goljufijami seznanili vodstvo podjetja «Petrol» v Ljubljani, oziroma poslovno enoto v Ajdovščini, kamor organizacijsko sodijo.
• V galeriji Pro Loco v Pasaži razstavlja te dni svoja dela tržaška slikarka Matia Creglia.
kr. Fermo je odredil izpustitev Ceppellessove na začasno svobodo
Ženska je lastnica avtomobila, s katerim naj bi se 29. januarja ugrabitelji pripeljali v Trst
p.^E^skovnlnj sodnik dr. Gianfran-tev ermo J6 včeraj odredil izpusti-do ona zaéasno svobodo za Fernan-0 ^appeiiesso por. Cattarin, ki je Uer ijna sodelovanja pri poskusu bert tve tržaškega industrijca Ro-v Ir..Hausbrandta in združevanja l°cinske namene, arabinjerji so aretirali Cappelles-„ ,	9- februarja na njenem domu
V : • ‘curuarja na njenem uumu na[ aJu Fosso pri Benetkah. Zaporni a k a -a aretacijo je izdal namest-sin Težavnega pravdnika dr. Coas-skà	ugotovil, da je bila žen-
šem na dan poskusa ugrabitve v na-posi^tu. Ko se je zavedla, da je pr sP°dletel, se je s sopotnico s0 nae ?a zeno Roberta Bertolija, ki šču u aarabinjerji ranili na dvori-Van ausbrandtove vile, Roso Pado-čn p7~ oamudoma oddaljila. V Trži-tie Jo ustavili agenti promet-di nrB,CV-6 in j* naložili globo zara-v nip^1^6 hitrosti. Ob aretaciji so teetni^u-1? avtomobilu našli več u-še	**31*. za katere pa morajo
ne ajj t0viti, če gre res za umetni-la. o,j i5,z? dobro ponarejena de-ga n-» l?daj je namestnik državne-Pellestdnika večkrat zaslišal Cap-rana v v°’ k' .j® bila ves čas izoli-teo ni • Rojakih zaporih. Dr. Fer-tudj saJ,”16 za Potrebno, da bi jo jih ;6 zas'išal, saj so akti, ki mu ^rPni j red°val dr. Coassin, zelo ^obnostf Begaj° v najmanjše po-tev je • ' | rav na osnovi teh ak-Zača$nn i nal°g za izpustitev na te ženskaSTb0d0- Potrdil pa je, da °v3nia n - vedno osumljena sode-?druie,P.n Poskusu ugrabitve in naJa v Hočinske namene. O-ie dr. Fermo naglasil, da
je zadeva izredno zapletena in da jo mora natančno proučiti, preden izdela dokončno obtožnico. Oprta je namreč tudi možnost, da ni šlo za poskus ugrabitve, ampak za poskus ropa. Obtoženci so namreč znani ljubitelji (tujih) slik, Hausbrandt pa je eden največjih tržaških zbirateljev umetnin. Fernanda Cappelles-so je stara 36 let, po poklicu jc bolničarka in ima tri otroke.
Znano ime aretiranega Tržačana
Sergio Coppo trgoval s starogrškimi vazami
Preiskovalci so včeraj seznanili časnikarje s podrobnejšimi podatki o moškem, ki je v Trstu prekupčeval s starinskimi vazami in zlatniki. Gre za 35-letnega Sergia Cuppa iz Drevoreda Campi Elisi 19, ki trdi, da je po poklicu «ravnatelj menze», dejansko pa ni nikjer zaposlen. V njegovem stanovanju so, kot že rečeno, našli med staro šaro tudi štiri zelo dragocene starogrške vaze, več zlatnikov in mnogo fotografij starinskih predmetov. Preiskovalci domnevajo, da je bil Cuppo eden izmed agentov široko razpredene mreže in da so mu fotografije pošiljali «dopisniki», na osnovi fotografij pa je sam skušal prodati «blago».
Za Cuppa je izdal zaporni nalog preiskovalni sodnik dr. Serbo, ki je tudi predsinočnjim zaslišal prekupčevalca. Ta pa baje ni hotel odgovarjati na vprašanja in je zahteval predhodni razgovor s svojim zagovornikom.
univerza lotiti obravnave problemov slovenske narodnostne manjšine v sklopu vsestranske demokratizacije ustanove. Daljši poseg v razpravo je o tem imela študentka Marta I-vašič, ki je spregovorila v slovenskem jeziku in je predsednik kongresa nato prevedel njene besede v italijanščino. Poudarila je, da mora na eni strani univerza seznanjati italijanske študente z zgodovino, jezikom, kulturo in vsestranskimi dosežki, pa tudi odprtimi vprašanji tako manjšine kot slovenskega naroda in Jugoslavije, na drugi strani pa se mora ukvarjati raziskovalno delo tudi s problematiko zaščite manjšin ter nuditi gradivo vsem silam in organom, ki se v deželi s tem ukvarjajo. Prav v tem smislu se lahko razvijajo stiki z ljubljansko univerzo.
Pri vsem tem, je nadaljevala, o-staja vprašanje zamejskih študentov, tako na tržaški kot na ljubljanski univerzi, ki zadeva v prvi vrsti programiranje razvoja celotne manjšinske skupnosti ter iz tega izhajajoče potrebe po kadrih. Sekcija se je s tem v zvezi obvezala, da naveže stike s slovenskimi organizacijami in z njimi v kratkem skliče sestanek slovenskih študentov.
Razprava je bila, kot smo že o-menili, izredno živahna, saj je vanjo poseglo nad trideset študentov, profesorjev in predstavnikov drugih organizacij. Več teh je tudi dodatno osvetlilo vlogo univerze v manjšinski problematiki. Naj samo na kratko naštejemo točke: pomemben doprinos, ki ga lahko dajo organizirani slovenski študentje v sklopu širšega študentskega gibanja; potrebe po novi didaktiki, ki naj bo tesno povezana s stvarnostjo in torej tudi z manjšino; zaostalost življenja v deželi, ko ni poznavanje sosednjih kultur in jezikov obojestransko; probleme videmske pokrajine, ki zahteva tudi na univerzi primerne ukrepe; možnosti stikov med Ljubljano in Trstom na posameznih fakultetah.
Posebej moramo omeniti dvojezični pozdrav načelnika komisije za mladino pri SKGZ Dušana Udoviča, ki je predvsem poudaril nujnost stikov med sekcijo in slovenskimi organizacijami.
Zaključil je razpravo ter povzel smernice za nadaljnje delo član vsedržavnega komiteja za univerzo pri KPI Walter Vitali. Dotaknil_ se je razpletov splošne krize v državi in nakazal vlogo, ki ga za izhod :z nje ima univerza na ekonomskem, kulturnem in znanstvenem področju. Splošne vsedržavne smernice pa se morajo prilagajati posebnim razmeram naše dežele, problemom njenih zaostalih področij, obmejnih meddržavnih stikov, vprašanjem narodnostnih manjšin tudi v pokrajinah, kjer te niso priznane. Obširneje je nato obrazložil zakonski o-snutek za uvajanje univerzitetne reforme, ki ga bo v kratkem KPI predložila parlamentu.
Na koncu je bil izvoljen novi odbor sekcije, ki ga sestavljajo profesorji, asistenti in študenti, med katerimi tudi trije slovenski visokošolci.
Zgorel novi jaguar:
15 milijonov v dim
Nekaj mesecev star avto znamke jaguar, last trgovca Paola Norcia iz Ul. fra Pace da Vedano, je včeraj zjutraj nenadoma zgorel. Norcia je parkiral vozilo v bližini stanovanja, v jutranjih urah pa je neka ženska opazila, da skozi avtomobilsko okno uhaja dim; nemudoma je poklicala gasilce, ko pa so ti prišli, so plameni dejansko uničili vozilo. Škoda znaša 15 milijonov lir.
Na sliki vidimo panoramo gradbišča na Rojcah, kjer so v teku zaključna dela pri dveh paviljonih, ki bosta služila letošnji mednarodni blagovni razstavi Espomego. Kot nam je povedal predsednik trgovinske zbornice geom. Delio Lupieri, ki nas je vodil po gradbišču, so z gradbenimi deli na področju ob U-lici dèlia Barca, kjer so prej bila zapuščena vojaška skladišča, pričeli šele lani julija. Danes, po komaj devetih mesecih pa sta dva velika paviljona že praktično končana, v njih delavci raznih specializiranih podjetij opravljajo zadnja dela. Prav tako so na delu tudi delavci, ki asfaltirajo obširna dvorišča, ki bodo služila razstavišču.
Letošnja razstava se bo pričela 30. aprila in bo trajala do 9. maja. Udeležencev bo veliko več a o tem bomo poročali kasneje .kajti sinoči je trgovinska zbornica sklicala tiskovno konferenco o tem vprašanju. Omejiti se hočemo danes na razstavni prostor. Dva doslej zgrajena paviljona s parkirno ploščadjo sta veljala 800 milijonov lir. Od teh je goriška trgovinska zbornica dobila od dežele 450 milijonov lir, nato pa je dežela dala še dvajsetletni obrok po 70 milijonov lir letno. S tem denarjem najamejo posojilo, kajti v programu imajo še gradnjo drugih paviljonov. Na mestu, kjer je danes tovarna Brunnschweiler naj bi zgradili še en paviljon podoben sedanjima dvema, poleg tega pa manjši paviljon kjer bi bile pisarne razstavišča in tudi dvorana za kongrese. Predvidena pa je tudi gradnja večjega paviljona, v katerem bi bile tudi prireditve množičnega značaja. Seveda pa se bo gradnja nadaljnjih treh paviljonov zakasnila za nekaj let.
Da obrazložimo našim bralcem, kakšna sta dva zgrajena paviljona, naj kar takoj povemo, da imata vsak po 1.800 kvadratnih metrov pokrite površine, sta od šest do devet metrov visoka. V vsakem izmed njih je moč imeti dve teniški pokriti igrišči ali pa vrsto manjših drugih igrišč, težav ne bo z ogrevanjem kajti namestili so ogrevalne zračne
naprave. Predsednik trgovinske zbornice nam je povedal, da bodo paviljoni, potem ko bo mednarodni sejem mimo, na razpolago prebivalstvu Gorice za razne prireditve.
Ko smo si ogledali paviljone (v njih kleti so tudi sanitarne naprave) nam je šla misel k polemiki o športni hali. V paviljonih Espomega je toliko prostora za športno izživljanje, da bi bila vsaka polemika o tem odveč. Ko bi le bilo v Gorici malo več dobre volje po odkritem sodelovanju med raznimi ustanovami. In še precej denarja bi prihranili. Naši bralci bodo gotovo soglašali z nami, ko si bodo ogledali razstavišče konec aprila in v začetku maja. ila prvi pogled se nam zdi, da bo letos kar trikrat več prostora za razstave kot ga je bilo v dolinici Korna ,kjer se je doslej vršila razstava.
V NEDELJO ZJUTRAJ
Aniasi in Conti na shodu v Tržiču
PSI
ob
Levičarski stranki KPI in priredita v nedeljo, 21. marca 10. uri, v kinodvorani Excelsior v Ttžiču, veliko politično manifesta: cijo, na kateri bosta spregovorila župan iz Milana Aniasi, socialist, in predsednik dežele Umbria Conti, komunist. Manifestacija hoče poudariti alternativno politično prisotnost levičarskih sil na področju upravljanja občin, pokrajin in dežel. Istočasno sta KPI in PSI priredili to manifestacijo v Tržiču, kjer je v teku hud boj med levičarsko občinsko upravo in krščansko demokracijo, ki je v opoziciji, skuša pa na vse načine onemogočati delovanje te levičarske uprave.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiHimiiimiiiiiuiiiiiiiiinuniimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiimiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«
KER NISO ŠE ODOBRILI NAČRTA ZA ŠPORTNO HALO
Odbor društva UGG je podal ostavko v znak protesta proti občinski upravi
Članstvo UGG naj na občnem zboru odloči, ali se izplača nadaljevati prizadevanja za košarko in za športno halo
Prihodnji petek, 26. marca, bo Slovensko planinsko društvo v Gorici priredilo svoje letošnje zaključno predavanje. O varstvu parave od Jadrana do Mont Blanca bo predaval Goričanom znani predavatelj
Vprašanje * goriške športne hale postaja vsak dan bolj pekoče. Polemika o tem se vleče že od lanske jeseni, vanjo so posegli predstavniki vseh političnih strank, raznih združenj in ustanov, posamezni meščani. Medtem ko menijo predstavniki nekaterih strank, da je treba športno halo zgraditi na vsak način in da mora del finančnega bremena sprejeti nase tudi občinska uprava, menijo druge stranke, to predvsem levičarske, da je treba tudi prostor za udejstvovanje prvoligaške košarkarske ekipe najti v sklopu naprav gospodarskega razstavišča Esppme-go. Kot pišemo danes v drugem članku na tej strani, bodo v okviru gospodarskega razstavišča še eno, večjo halo zgradili čez nekaj let in trgovinska zbornica ima za to že določena finančna sredstva. Zagovorniki hitre izgradnje športne hale pa postavljajo v osprednje dejstvo, da je košarkarska federacija določila datum letošnjega oktobra, do katerega morajo društva, ki sodelujejo v prvi in tudi v drugi ligi, imeti na razpolago pokrite dvorane z najmanj 3.500 sedeži. Kar se Gorice tiče je jasno, da ne bi do takratnega datuma imeli dvorane s tolikimi sedeži, čeprav bi že danes začeli z gradnjo hale. Morda pa bi košarkarska federacija dovolila nadaljevanje igre v sedanji telovad niči UGG. če bi ugotovila, da se
prof. Mirko Kambič iz Ljubljane. ; že gradi večja športna hala. Tako
.........im..i.............................................
SESTANEK OBČINSKEGA ODBORA
Palačo zavarovalnice Assicurazioni Generali na Verdijevem korzu bodo končno obnovili
Ustrezno dovoljenje bo občina kmalu izdala • Sporazum med občino in državnim arhivom za ureditev občinskih dokumentov
V ožjem občinskem odboru so v sredo zvečer vendarle razpravljali o obnovitvi palače zavarovalnice Assicurazioni Generali na vogalu Verdijevega korza in Ulice Garibaldi. O tem vprašanju je poročal v odboru prof. Zucalli, ki odgovarja za javna dela in je dejal, da bo treba uskladiti pravila, ki so določena v splošnem regulacijskem načrtu tudi za obnovitev že obstoječih stavb-Dokončni sklep pa bo moral dati občinski svet.
O vprašanju obnovitve te palače je bilo že dosti govora, kajti zavarovalnica je pričela z izgonom stanovalcev že pred dvema letoma. Takrat smo o tem vprašanju v našem listu pisali in objavili sliko te palače, ki nima sicer arhitektonskih posebnosti, je pa značilna za arhitekturo iz začetka tega stoletja na tem delu goriškega korza. Namen zavarovalnice je bil in je ohraniti pročelje palače in obnoviti notranjost, tako kot delajo v drugih večjih mestih, kjer zavarujejo zunanje stene, notranjost pa se preuredi v celoti. Kubatura stavbe pa je precejšnja in precej višja od one, ki jo dovoljuje regulacijski načrt za nove gradnje. Lastniki so sicer hoteli ohraniti prejšnjo kuba-turo, obstoječa pravila pa jim tega ne dovoljujejo. Zato je tudi načrt
dal v pretres občinskemu svetu. Po tem predlogu naj bi bilo moč kubaturo stavb, ki so bile zgrajene pred vstopom v veljavo sedanjega regulacijskega načrta, povečati za 30 odstotkov. Morda je v tem sklepu rešitev za izhod iz težav. V stavbi ni več sedaj stanovalcev, v pritličju so odprte le nekatere trgovine, trgovci pa so si sicer ža našli drugje prostor za svoje delovanje.
Na že omenjeni seji občinskega odbora je župan De Simone predlagal da bi sklenili z državnim arhivom pogodbo na podlagi katere naj bi ta arhiv zbral material zgodovinske vrednosti, ki je sedaj shranjen v občinskem arhivu. Ta je sedaj shranjen v kleti občinske palače, ko bi bil shranjen in katalogiran v državnem arhivu bi imeli do njega dostop zgodovinarji.
Občinskemu svetu bodo tudi predlagali imenovanje osemčlanske komisije ki jo bodo izbrali med prebivalci Ločnika, v konzorcialni odbor za gradnjo kanalizacijskih naprav. V tem konzorciju naj bi bile občine Muš, Moraro, Mariano. Koprivno, šlovrenc in tudi Ločnik.
Alpinski bataljon «Vicenza», ki je v sklopu alpinske brigade «Julia», je zaprosil goriško občino če lahko da grb goriškega mesta v svoj bataljonski grb. Občinski odbor je to
cem. Gre za zaostanke o povišku plač od 1. julija 1973. Odbornik je dejal, da je v tem trenutku iskanje denarja zelo težavno, pristojni sklep pa je osrednja finančna korpisija v Rimu odobrila šele sedaj.
za preureditev te stavbe ležal leto dovoljenje dal.	.	.
in pol dni v občinskem tehničnem Odbornik za finance Ciuffarin je uradu in čakal na odobritev. Reši- ! nadalje poročal o prizadevanjih, da tev pa se bo morda našla v predlo-1 bi našel denarna sredstva za izola-gu, ki ga je odbornik za javna dela I čilo zaostankov občinskim uslužben-
160 delavcev iz Turina obišče Novo Gorico
Skupina 160 delavcev iz Turina bo danes prispela v Novo Gorico na tridnevni obisk, ki ga je pripravil delovni kolektiv tovarne «Iskra» v Šempetru ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij iz Nove Gorice. Skupina delavcev raznih turin-skih tovarn, bo prispela danes zjutraj na goriško železniško postajo, od koder se bodo z avtobusi odpeljali do šempetrske tovarne. Po o-gledu obrata ter po sestanku z predstavniki šempetrske tovarne, si bodo gostje ogledali novogoriško okolico.
Jutri, v soboto, bo v veliki dvorani hotela «Argonavti» sprejem, ki so ga pripravile novogoriške družbeno - politične organizacije. Na njem bodo pripravili tudi krajši kulturni spored z nastopom pevskega zbora «Ciril Silič» iz Vrtojbe ter skupine iz Turina.
Zadnji dan tridnevnega obiska bodo turinski delavci izkoristili za o-gled turističnih in zgodovinskih zanimivosti Nove Gorice in njene okolice.
menijo zagovorniki gradnje te velike športne hale.
O stvari se v Gorici precej razpravlja že več mesecev in zaradi nasprotujočih si stališč je prišlo tudi do ostrih prepirov med raznimi ljudmi. Nekateri namreč menijo, da je treba to halo takoj zgraditi za vsako ceno, drugi pa hočejo počakati in menijo, da bi morala občina prednostno misliti na ureditev šolskih poslopij, ki so v precej slabem stanju. Industrialec dr. Patriarca, ki dnaBSiia. goriško- košarkarsko, a-.. kipo (in ki ima seveda za to tudi precejšnjo vsakdanjo reklamo v vsej državif je baje zagrozil, da bo premestil ekipo v Videm, če ne zgradijo v Gorici športne hale.
Prejšnji teden je bil na županstvu, kot smo že poročali, sestanek med zastopniki UGG in ekipe Patriarca ter načelniki skupin in raznimi grad benimi strokovnjaki. Končno odločitev so odložili, da bi jo tehnično j bolje preučiti, kajti načrt športne palače, ki ga je predložila UGG je bil soglasno zavrnjen s strani grad bene komisije.
Tako nadaljnje preučevanje pa ni očitno všeč predsedniku UGG comm. Bigotu in drugim članom upravnega odbora UGG, ki so na sestanku 17. marca v znak protesta podali soglasno ostavko na svoja mesta.
V tiskovnem poročilu, ki smo ga dobili včeraj, je rečeno, da so člani odbora UGG poslušali poročilo comm. Bigota o sestanku na občini. Ugotovili so, da je bil ta sestanek brezploden ter da so končno odločitev o športni hali še enkrat odložili. Zaradi tega je letni deželni prispe vek 40 milijonov lir vsak dan manj vreden tako zaradi inflacije kot zaradi večanja gradbenih stroškov. Prav tako košarkarska federacija zahteva, da je treba spoštovati od nje zahtevani rok za ureditev u-streznih športnih naprav. Odbor UGG tudi toži, da so o stvari pričeli govoriti na občini že v oktobru 1974, da pa ni občina dala ustreznega odgovora.
Zato je celotni odbor UGG dal o-stavko, pregledniki računov naj skličejo izredni občni zbor, na katerem naj se sprejmejo dokončne odločitve o akciji za gradnjo športne hale kot tudi o nadaljevanju sodelovanja v košarkarskem prvenstvu.
Ta odločitev ima iz razumljivih razlogov, če upoštevamo težo, ki jo imajo ljudje pri UGG v nekaterih političnih krogih, prečejšen pomen in tudi pritisk na občinske oblasti.
O tem vprašanju so na sestanku mestne sekcije razpravljali tudi socialdemokrati, ki so dali svojim zastopnikom v občinskem svetu in občinskem odboru mandat, da se takoj konkretizira akcija za gradnjo športne hale. PSDI meni, da bi gradnja te hale pripomogla, da bi izšla iz krize gradbena dejavnost.
Sestanek PSI o rajonskih svetih
Socialistični zastopniki v rajonskih konzultah so se prejšnji večer sestali na sedežu PSI in preučili dosedanje delovanje rajonskih konzult. V poročilih o delovanju posameznih konzult izhaja, da ni bila doslej občinska uprava dovzetna za zahteve teh konzult in da jih je najraje neupoštevala. Veljavnost konzult je sicer minila po lanskih volitvah, vendarle je bilo njihovo začetno delovanje (umeščene so bile tik pred lanskimi volitvami) tako otežkoče-no, da bi bili lahko isti odbori osta-11, še nekaj časa na delu. Socialistični zastopniki v teh konzultah so u-gotovili, da so delale predvsem tiste
konzulte v katerih so se za reševanje problemov zavzemali zastopniki levičarskih strank, v onih kjer so prevladovali demokristjani pa je bilo delo nično. O stvari bodo temeljiteje razpravljali na skupščini članov PSI, ki bo v petek 26. marca.
Na cesti, ki pelje iz Krmina proti Brazzanu se je včeraj okoli 11.30 vnela avtocisterna z evidenčno tablico TS 177879, last podjetja Albina Kobca. Cisterna, ki je prevažala gorilno olje, se je vnela, ker je po-iila'z'rafhita 'enega Izmed" koles. Šofer Angelo Vosten je ostal na srečo nepoškodovan, škoda na vozilu pa znaša dva milijona lir.
Prosvetno društvo «Jezero» v Doberdobu
vabi jutri, v soboto, 20. t.m., ob 20. uri vaščane in predstavnike zamejskih prosvetnih in športnih društev na
« Ll KO F »
v preurejenih in na novo opremljenih društvenih prostorih.
MLADINSKI KROŽEK GORICA
priredi v ponedeljek, 22. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih na Svetogorski cesti predavanje
dr. Saše Župančiča iz Trsta na temo
«SKRIVNOSTI PROSTORA IN ČASA »
VABUENI !
Kino
(.urica
VERDI 16.30—22.00 «Un sorriso, uno schiaffo, un bacio in bocca». Antologija italijanskih filmov.
CORSO 15.15—22.00 «Soldato blu». C. Berger in P. Strauss. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 15.00-22.00 « Una donna chiamata moglie». G. Hack-man in M. Ullman. Barvni film.
CENTRALE 15.15—21.30 «Buona fortuna maggiore Bradbury», D. Niven in T. Mifune. Barvni film.
VITTORIA 15.00—22.00 « La supplente». Igrata Carmen Villani in Carlo Giuffrè. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 14.00—22.00 «Lo squalo». Barvni film.
PRINCIPE 14.00—22.00 «San Pasquale Baylonne protettore delle donne». Barvni film.
Z Novogoriškega
SOČA (Nova Gorica) «Mož z avtoriteto», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA (Šempeter) «Inšpektor Branningen», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Rdeče noči», francoski barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORILI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni St Bassi, Raštel 52, tel. 83-349.
KO BI LE VREME DOPUŠČALO
POMLADANSKA SETEV SE ŽE BLIŽA KONCU
Se nikoli doslej niso v Jugoslaviji namenili raznim kulturam toliko obdelovalnih površin - Posebna pozornost koruzi, oljaricam ter sladkorni pesi
Kolikor bo dopuščalo vreme, je možno, da se bodo pomladanska setvena dela v Panonski nižini, pa tudi v Pomoravju končala že v prihodnjih dneh. Kvečjemu bi se znala dela podaljšati še do polovice prihodnjega tedna. V Makedoniji pa setvenih del kljub nastopu slabega vremena niso niti prekinili. Pravzaprav je zadnji snežni metež prekinil spomladanska dela na poljih le v Sloveniji, v Bosni ter v delu Črne gore.
Po programih, ki so jih izdelale posamezne republike in pokrajine, bodo zasebni kmetje, kmetje, ki so združeni v kooperacijah, ter kmetijski kombinati letos posejali z naj-različnejš-imi kulturami okoli 4 milijone in pol hektara obdelovalnih površin, kar je, kot kažejo statistični podatki, največ v vsem povojnem času. Največ površin bodo zavzela koruzna polja in sicer nad polovico vseh obdelovalnih površin, namreč 2 milijona 400 tisoč ha.
Družbene posesti bodo letos posejale s koruzo skoraj 300 tisoč hektarov površin, kar je za 3 odstotke več kot lansko leto, ostale površine pa odpadejo na zasebne pridelovalce. To je povsem v smislu sklepov zveznega izvršnega sveta, ki se skuša čim bolj držati tako imenovanega zelenega načrta, ki predvideva močno povečanje pridelovanja hrane in krme.
Pa ne le družbena posestva, tudi zasebniki nameravajo letos povečati svoja polja, posejana s koruzo. Kot smo pred časom, v zvezi z lanskoletno letino ugotavljali, postaja koruza na svetovnem trižču zelo iskano blago in ker cena prehrambnih artiklov narašča, je povsem razumljivo, da se posveča tej kulturi velika pozornost, posebno ker so razmere za to kulturo v Jugoslaviji zelo povoljne in so že lani dosegli skoraj rekordno raven desetih milijonov ton pridelka.
Še v mnogo večjem obsegu se bo v letošnji letini povečalo pridelovanje sladkorne pese. Po zveznem proračunu nameravajo letos posejati s sladkorno peso 125 tisoč ha površin, kar je za približno 15 odstotkov več kot lani. Iz tega izhaja, da bodo letos posejali s to kulturo tolikšne površine, kot jih niso sladkorni pesi nikoli namenili. Glede na petletno poprečje pa bo to povečanje še veliko večje in bo znašalo nič manj kot 35 odst.
Podobno povečanje se predvideva pri setvi sončnice. Industrija o-Ija načrtuje izredno povečanje sončničinih polj. ki bodo zavzemala letos 273 tisoč hektarov povr- • š'n, kar je za 36 odstotkov več kot v lanskem letu. Zato bi tudi tu mogli letos zabeležiti nov rekord. Jugoslovanska industrija olja načrtuje tudi veliko večje površine sojinih olj, ki bodo zavzemala 30 tisoč hektarov površin, kar je skoraj dvakrat več kot lani.
Ustrezno s povečanjem površin za gornje kulture se predvidevajo povečanja tudi za razne druge manj pomembne, kljub temu pa nič manj važne kulture, kot so zelenjava, krompir, paradižniki itd. itd.
Osnovna naloga ali tudi osnovni cilj vseh gornjih povečanj je pravzaprav to. da se čim bolj poveča p-idelek, s tem pa da se deželi zagotovi dovolj kmetijskih, to se pravi prehrambnih pridelkov in izdelkov, da se zagotovi domači prehrambni industriji dovolj domačih surovin za normalno obratovanje. Če bodo na primer izpeljali do konca načrt za povečanje pridelka sladkorne pese, bi ob poprečnem pridelku mogli pridelati obilnih 5 milijonov ton sladkorne pe-
se. Če bi ta imela ob povoljnih vremenskih razmerah dovolj slada, bi tolikšna količina surovin dala dovolj dela vsej zadevni industriji, jugoslovanskim potrošnikom pa približno 680 tisoč ton sladkorja, kar bi bilo dovolj za vse domače potrebe in bi Jugoslavija ne bila primorana sladkor uvažati.
Glede žita bi mogli navesti nekaj konkretnejših podatkov glede na donosnost, saj smo prav v zadnjih letih v zvezi s primernejšimi razmerami ter v zvezi z boljšimi agrotehničnimi ukrepi mogli zabeležiti kar lepe rezultate, ki se kosajo že s podobnimi rezultati v drugih deželah, pa čeprav se, žal, ti nanašajo le na družbene posesti in naprednejše zasebnike, vtem ko je zasebna posest v splošnem še vedno v precejšnjem zaostanku. Ker pa kmetijska mehanizacija naglo narašča in ker se uporabljajo vedno večje količine umetnih gnojil, je računati, da se bo tudi v zasebnem kmetijstvu intenzivnost povečala z vsemi ustreznimi pozitivnimi posledicami. Vsekakor kaže, da se zavzetost veča, pač v smislu novih potreb in tudi novih možnosti.
ZA SPOMENIK PADLIM IZ BIVŠEGA IV. OKRAJA
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
V torek zvečer je bila na stotem koncertu Trž. partizanskega pevskega zbora škedenjska dvorana nabito polna. Ljudje so s tem hoteli izraziti tudi svoj protest proti tržaški občinski upravi, ki noče dovoliti lokacije, ki jo predlaga odbor za postavitev spomenika padlim
Ariosi v občinski
Akvarelu se v Trstu posveča nekoč, dobrih slikarjev. Med te spada tudi Renato Ariosi, ki razstavlja v občinski galeriji, čeprav je sprva gojil izključno akvarel, se je kmalu začel uspešno udejstvovati tudi v olju. Zato imamo na njegovi razstavi slike v akvarelu in olju. Na prvi pogled se zdi, da sta si obe tehniki številčno e-nakovredni, toda pri pobližniem pogledu del bomo ugotovili, da nekateri akvareli niso akvareli, pač pa olja le da je slikar »> teh delih poplemenitil barvno izbiro svoje palete z bolj rahlimi in svetlejšimi odtenki. In prav s takimi mu uspe bolj mikavno pričarati meh-kolo sončne luči ter koprenasto ozračje v globinah ozadij. To pa bogati, to stopnjuje prjetnost občutja. ki jih razgledi kraških krajin in gradeških lagun sproščajo v nas.
Iz teh del veje umirjena romantičnost, za katero pa menimo, da ni naključna, ker se ujema z naravo slikarja, ki daje prednost takim izrezom okolja. To pa doseže visele v viharnem nebu v sliki, ki prikazuje morje z divje razpenjenimi valovi. Sicer pa so ti razgledi takšni, kakršni se mm kažejo ob izjemnih priložnostih in v posebnih krajih. Niso torej izmišljeni, ker jih slikar namenoma išče in ga neposredno navdihujejo s svojo sozvočnostjo z njegovim notranjim svetom. Zat<, je Ariosi tik pred razstavo naslikal še nekaj odličnih akvarelov z zasneženimi pokrajinami.	M. B.
NA FILMSKIH PLATNIH
Franco Giraldi:
«Colpita da improvviso
benessere»
Tržačan Franco Giraldi se je večkrat zanimivo izkazal v filmski komediji, predvsem pa v ekra-nizaciji literarnih del. Zdi se nam, da je njegov zadnji film «Colpita da improvviso benessere» (igrajo Giovanna Rali, Stefano Satta Flores, Franco Cittì) med najmanj zanimivimi, kar jih je režiral.
Mariin Scorsese:
«Alice Doesn't Live Bere Anymore»
Ameriški režiser italijanskega izvora Martin Scorsese («America 1929 sterminateli senza pietà», «Mean Streats») je gotovo zanimiv avtor, čeprav še ni genij, kot nam ga prikazujejo nekateri kritiki.
Film «Alice Doesn’t Live Fi Here Anymore» (Alice non abita più qui, 1974, igrajo Eden Burstyn, Kris Krištofjerson, Lelia Goldoni, Harvey Keitel) je še posebno zanimiv. Scorsese je zelo inteligenten v sprejemanju preteklosti a-meriškega filma, v pomešavanju raznih njegovih žanrov v zgodbi, ki ima vendar tudi nekakšno psihološko doslednost. Le da je morda tu pa tam odveč kaka modernizacija filmskega izraza, n. pr, uporaba ročne kamere.
S. G.
Pred 70 leti, torej 1906 so dokončali veliko gradnjo, sloviti Sim-plonski predor pod Alpami. Že istega leta so uvedli med Parizom in Milanom železniško zvezo, ki je bila najkrajša povezava med glavnim mestom Francije in Milanom. Po predoru, pod katerim je posebni vlak vozil, je vlak dobil tudi ime: «Simplon Express». Bila je to zares razkošna kompozicija prvega razreda, Sestavljali so jo spalniki in poseben vagon — restavracija.
«Simplon Express» se je že prvo leto uveljavil, zato sp ga naslednjega leta v poletnih mesecih podaljšali do Benetk, v zimskem času pa je od Milana do Benetk nadaljeval pot kot običajen brzec z vsemi tremi razredi, kot je bilo tedaj v navadi za ostale proge. Kakšno leto pozneje se je linija vlaka «Simplon Express» podaljšala vse do Trsta, vendar pa ni «Simplon Express» od Benetk do Trsta vozil po sedanji progi, ker je ta tedaj pripadala kar štirim različnim upravnim področjem. Od Benetk do Portogruara je bila proga last italijanskih državnih železnic, od Portogruara do Cer-vignana je bila proga last beneške železniške družbe, ki je vzdrževala železniško mrežo do tedanje mejne postaje. Od Cervignana do Tržiča je bila proga sicer last furlanske železniške družbe, vendar so jo upravljale avstrijske državne železnice, cd Tržiča do Trsta pa je bila proga last av-
strijske Južne železnice, torej velike zasebne družbe, ki je že nad j pol stoletja upravljala in eksplo- | atirala izredno pomembno železniško progo — Južno železnico — ki je povezovala Trst z avstrijskim glavnim mesto.
Razkošni vlak «Simplon Express» ni vozil niti po najdaljši, poti preko Trevisa, Vidma in Gorice, pač pa po tedaj najbolj pomembni železniški progi in sicer od Benetk do Portogruara, od - tod je > zavil ■ proti severu do Ca-sarse, nato je nadaljeval vse do Vidma in mirab&Cormonsa skozi Gorico in Tržič pripeljal do Trsta.
V prvem obdobju, po podaljšanju linije do Trsta, je vlak vozil od Tržiča v Nabrežino, nato se je vračal nazaj do križišča, da bi se po ovinku preusmeril v Trst in sicer v smislu tedaj najbolj pomembne železniške proge. Pozneje je vlak ubral krajšo pot in sicer skozi predor ter skozi nabrežinsko železniško križišče neposredno do našega mesta. Ta povezava predstavlja danes glavno progo in po tej vozijo vsi vlaki, ki povezujejo Trst s Tržičem, vtem ko fumrira kot povezava tretji krak «trikotnika» in sicer proga med nabre-žinskim križiščem in Nebrežino, to se pravi tisti krak, ki služi danes tovornim vlakom, ki povezujejo Tržič z Opčinami.
Vrnimo se v dobo pred prvo svetovno vojno.
Tedaj so ugotavljali, da podoben vlak in sicer «Orient Express»,
Mogočna lokomotiva, ki je nekoč vlekla razkošno kompozicijo «Simplon
ki je že nad 25 let povezoval | ter tiste predele, ki jih že povezu-Strasbourg. Miinchen, Dunaj in je «Simplon - Express». Vrhu tega
Expressa»
Budimpešto, ne upošteva niti Švice in Italije in celo ne južnih predelov Avstro-Ogrske. Zaradi tega je generalni direktor železniške družbe Paris - Lyon - Mediterranee Noblemaire izdelal načrt za Simplon - Orient - Express, to se pravi za linijo, ki bi povezovala najjužnejše predele Avstro-Ogrske
Pogovori o davkih
Kdo ne bo imel opravka z davčnimi prijavami
....
nika ali zaradi odpravnin in skupni dohodki zakoncev in mladoletnih otrok niso presegli 7.000.000 lir) zadostuje preprosta predložitev obrazca 101, ne glede na višino zneska, s pripombo, da morajo prizadeti podpisati na hrbtni strani samega obrazca predpisano izjavo, ki v bistvu potrjuje upravičenost predložitve izključno obrazca 101 in torej ne tudi prijavnice 740.
OBRAZCI 101 ZA UPOKOJENCE INPS
V časopisih in na plakatih, ki so nalepljeni v prostorih vsakega plačilnega mesta, so sporočali u-pokojencem, da bodo prejeli predpisane obrazce 101 ob sprejemanju pokojnin v marcu in aprilu: U-poknjenci, ki so pričeli dvigati svoje pokojnine 13. marca, so zaman spraševali po obrazcih, ki so jim v največ primerih nujno potrebni za zadostitev davčnih pri javnih obveznosti.
Pravkar smo bili obveščeni, da se je v tem pogledu zgodila — imenujmo jo tako — nevšečnost. Ko so krajevni sedeži zavoda že prejeli vse obrazce (zavod je moral zaradi tega plačati poštni upravi za razdeljevanje okoli 2 milijardi lir), so ugotovili, da so vsi obrazci zgrešeni. Centralne elektronske stroje so namreč «nastavili» z upoštevanjem lanskih sedaj zapadlih predpisov. Pristojni organi očitno niso vedeli, da je medtem 12. decembra izšel zakon o mali reformi Visentini, ki je v marsičem spremenil prejšnja določila, zlasti v pogledu davčnih popustov. Skratka: skoraj 11 milijonov obrazcev je moralo na smetišča!
Kaj sedaj? Jovo na novo! Po predvidevanju bodo utegnili izgotoviti novo serijo popravljenih obrazcev morda do sredine aprila. Že ta sama neverjetna zabloda bi morala narekovati finančnemu ministru, da podaljša prijavni rok, ki zapade 30. aprila.
ST. OBLAK
Do 30. aprila, zadnjega dne za predložitev davčne prijave, nas loči šest tednov. V petih. pogovorih bo, tako menimo, dovolj prostora za potrebne obrazložitve in pojasnila. Prosili bi le naše bralce, ki nas že obsipajo z raznimi vprašanji, naj skrbno sledijo našim razlagam v izogib nepotrebnega ponavljanja.
Danes bomo govorili o fizičnih o-sebah, ki so oproščene vsake prijave bodisi z obrazcem 740, bodisi s položitvijo potrdila 101 delodajalca ali dajalca pokojnin.
Prijavni obvezi za dohodke v 1. 1975 niso podvržene v prvi vrsti fizične osebe, ki niso imele nobenega dohodka kakršnekoli narave. Takoj pa moramo podčrtati, da obveza obstaja za vse tiste davčne obvezance, ki jim zakonske določbe predpisujejo vodenje poslovnih knjig (konkretno registrov IVA) in to ne glede na dobiček ali celo na morebitno izgubo. V to kategorijo spadajo avtonomni delavci, kot so obrtniki, trgovci in profesionalci, ki jim obrazec 740 posveča posebne prijavne liste. Ni malo davčnih ob-vezancev iz omenjenih vrst, ki lani niso vložili prijave prav zaradi negativnega izida svojega poslovanja. Nekdo nas je vprašal, če naj tudi letos ravna kot lansko leto, ko ni opravil nobene prijave. Mnenja smo, da se mu to ne izplača, ker ima davčna uprava n. pr. možnost, da ugotovi davčne obveznike iz seznama vplačil IVA. Kazen v primerih, ko je ta dolžnost predpisana, znaša najmanj 50.000 lir, ki pa jo lahko dvignejo do 500.000 lir, če so prijavo opustili davčni subjekti, ki jim zakon nalaga obvezno knjigovodstvo. Če poleg tega u-prava ugotovi utajo davkov, znaša kazen od dva do štirikrat utajeni davek.	\
Nadalje nimajo nobene prijavne obveze vsi, ki so dohodninarji le po zakonu oproščenih dohodkov, ki so podvrženi definitivni obdavčitvi
pri viru. Med prve spadajo n. pr. vojne pokojnine in invalidnine, študijske štipendije, podpore javnih u-stanov: med druge bi našteli obresti, ki jih fizične osebe prejemajo od bančnih zavodov, obresti od državnih vrednotnic in od obligacij in zadetki športnih stav. Pravkar našteti dohodki niso po sedanjih določilih za fizične osebe nikoli predmet prijave.
Oproščen je prijave, kdor ima le nepremičninske dohodke (zgradbe in zemljišča), ki letno ne presegajo
360.000	lir. Zakaj prav 360.000 lir? Kdor ima le tak dohodek, bi bil obdavčen po veljavni lestvici s
36.000	lirami, obenem pa bi imel, kakor vsi davčni obvezanci, pravico do popusta v višini istega zneska. Mazanje papirja bi ne prineslo finančni upravi nobene koristi. Od tod oprostitev.
Končno ni potrebna nobena prijava — torej niti predložitev obrazca 101, ki mu ga izroča dajalec prejemkov — v primeru delojemalca ali upokojenca, ki v letu 1975 ni bil deležen izključno iz naslova plače ali pokojnine več kot 1.320.000 lir dohodka. Poudarjamo, da velja oprostitev le, če davkoplačevalec ni imel nobenega dohodka drugačne narave, (nepremičninskih, podjetniških dohodkov itd.). Ne glede na višino prejemkov pa je prijava z obrazcem 740 vedno obvezna, če je delojemalec ali upokojenec prejemal plačo, mezdo ali pokojnino s strani več dajalcev in če je med letom prejel kakršne koli zneske iz
naslova zaostankov (arretrati) ali pa iz naslova odpravnine.
Vse navedene podatke bodo lahko prizadeti razbrali iz samega obrazca 101. Višina obdavčljivih prejemkov je navedena pod št. 8 III. dela obrazca (III. sezione). Iz tam navedenega zneska je razvidno, če je delojemalec prejel izpod 1.320.000 lir in je torej oproščen vsakršne obveze glede prijave (če seveda nima drugačnih dohodkov). Prav tako vsebuje IV. in V. del obrazca morebitne podatke o izplačanih zaostankih oziroma o izplačani odpravnini. Pojasnjujemo, da so obrazci 101, ki jih izroča INPS upokojencem brez V. dela, ker zavod pač ne izplačuje upokojencem kakršnih koli odpravnin, če sta IV. in V. del obrazca prazna, pomeni (vedno pri prejemkih izpod že dvakrat navedenega zneska), da delavcu in upokojencu ni potrebno izpolnjevati nobenih prijavnih formalnosti. In zakaj so določili mejo 1.320.000 lir? Zelo enostavno: na tak dohodek bi znašala obdavčitev 132.000 lir (10 odstotkov), prav toliko pa znaša za delojemlaca in upokojence najmanjši popust. Iz lanskih izkušenj se bodo prizadeti spomnili, da je bila prijava ali predložitev obrazca 101 obvezna pr: dohodkih nad 1.200.000 lir, ker je takrat najmanjši popust za delojemalce in upokojence znašal 120.000 lir.
Za delovne in pokojninske prejemke nad 1.320.000 lir, (če ni drugačnih dohodkov, če ni bilo izplačil zaradi zaostankov, če so dohodki izvirali od enega samega plač-
bi to progo podaljšali vse do Carigrada in do Aten, z namenom, da bi naj to bila druga železniška povezava z Balkanom in Malo A-zijo.
Ta načrt je naletel na odpor tako v nemškem cesarstvu kot tudi v Avstro-Ogrski. In to iz enostavnega konkurentskega razloga, ker bi novi vlak onemogočil rentabilnost «Orient Expressa», Zato «Simplon Express» ni mogel nadaljevati poti od Trsta proti vzhodu oziroma jugovzhodu. Ob koncu prve svetovne vojne pa so se razmere spremenile. Ker sta Nemčija in Avstro-Ogrska vojno izgubili, so določene politične ovire odpadle, nova država na Balkanu Jugoslavija pa je pokazala precejšnje zanimanje za to, da bi tako pomemben mednarodni vlak vozil skozi njeno ozemlje. Zato so tedaj izdelali načrt, ki je bil znan pod geslom «Proga 45. vzporednika» in ki je predvideval povezavo Atlantika s Črnim morjem. Linija bi naj povezala Bordeaux z Odeso, tekla pa bi skozi Fran-cjio, Italijo, Jugoslavijo itd. O tem načrtu se je govoriio na mirovnem kongresu v Parizu že v marcu 1919 in italijanski strokovnjaki inž. Capello, inž. Fiori, dr. Čandra ter Sinigaglia so dobili navodila, naj načrt podpro, saj je bilo na dlani, da bo ta železniška povezava veliko koristila tudi Italiji. Toda načrt «Proga 45. vzporednika» iz raznih političnih razlogov ni prodrla in je prišel na vrsto drugi predlog, ki je prav tako predvideval prehod skozi Italijo. Po novem predlogu bi novi vlak prihajal v Italijo skozi Simplonski predor, seveda iz Pariza in skozi Švico. Šlo je v bistvu za linijo starega «Simplon - Expressa», Toda ta express se ni več ustavil v Trstu, pač pa je nadaljeval do Zagreba in Beograda, od koder se je razčlenil na linije proti I-stanbulu oziroma Carigradu, na Atene in na Bukarešto. Skratka vlak je posredno povezoval Veliko Britanijo. Francijo in Italijo z vso jugovzhodno Evropo. Zato je ta vlak tudi spremenil svoje ime in posta! «Simplon - Orient - Express». Postal je tako imenovani «veliki evropski expresni vlak».
Bil je to zares razkošni mednarodni vlak, ki so ga sestavljali le spalniki in jedilni vagon, vzdrževala pa ga je mednarodna družba
spalnikov CICL. Ta vlak je začel voziti že razmeroma zgodaj po prvi svetovni vojni in sicer že z aprilom 1919. leta. Linija, ki je bila dolga 3000 km, je vodila iz Pariza, povezana pa je bila že z Londonom in Callaisom in povezala Lousanno ter preko Simplonske-ga predora prispela v Italijo ter preko Milana, Benetk in Trsta nadaljevala skozi Zagreb do Beograda, od tod pa skozi Niš in Sofijo pripeljala v Istanbul.
Zemljepisne in še bolj politične spremembe po prvi svetovni vojni so prispevale k temu. da je «O-rient - Express» izgubil na svoji veljavi. Zato je «Simplon - Orient -Express» temu nekoč pomembnemu ekspresu, ki je vozil skozi glavno mesto avstro-ogrskega cesarstva, odvzel vlogo glavne zveze med zahodno Evropo in Bližnjim vzhodom, s tem pa je Simplon -Orient - Express» postal najpomembnejši vlak med obema vojnama na tem zemljepisnem področju.
Vrh tega je imel «Simplon - O-rient - Express» v Carigradu po vezavo z vlakom «Taurus - Express», ki je «prečkal» vso Malo Azijo in nadaljeval vse do Aleppa in Sirije, od koder je nato nadaljeval kot «mešan vlak» ter s stransko linijo povezoval Bejrut in Kairo na eni strani, na drugi pa Bagdad, od koder je nato nadaljeval z enim krakom do Teherana, z drugim pa vse do Perzijskega zaliva.
Ko so leta 1933 ponovno uvedli «Orient - Express» tudi na kraku
R. P.
VČERAJ SE JE PONOVNO VRNIL TUDI K NAM V TRST
Kratek sprehod skozi 70 let življenja slavnega «Simplon - Orient - Expressa»
hne je vlak dobil po predoru pod Alpami - S težavami si je utiral pot do Carigrada Težave je imel s konkurenco «Orient-Expressa» - Odigral je svojo vlogo in - umrl
13.25
13.30
14.00
14.55
(Nadaljevanje na 6. strani)
PETEK, 19. MARCA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
11.00	Maša in Nabožna oddaja
12.30	Toskansko popotovanje 12.55 Napravimo družno
Današnja družba si utvarja, da je zelo urejena in «učinkovita», vendar je daleč od tega, hkrati pa je bolj malo humana. Psihoanaliza je odraz nevšečnosti in neuravnovešenosti, ki prizadeva človeka, ki ga ta družba odtujuje. Od tod ideja o «sodobnem človeku», ideja o «človeku - stroju», ki jo je izdelala grupa «Zafra». Gre pravzaprav za skupino mladih ljudi iz Riccioneja, ki so se vključili v raziskovanje sodobnega sveta z različnih zornih kotov. Nocoj bomo videli, do kakšnih sklepov so prišli Vremenska slika DNEVNIK
KUNAK IN STAREC
Sovjetski film, ki ga je režiral Agasi Babajan, v glavni vlogi pa igra D. Orlovski
KOLESARSKA DIRKA MILAN — SANREMO Kmalu bo 70 let, ko se na dan svetega Jožefa pomerijo na cesti med Milanom in Sanremom najboljši kolesarji sveta. Nekoč je ta dirka bila nekakšna otvoritvena kolesarska dirka, danes temu ni več tako, ker imamo prej že sardinsko dirko in dirko med Tirenskim in Jadranskim morjem. Toda dirka Milan -Sanremo je prav gotovo tista spomladanska kolesarska dirka, ki pritegne največ zanimanja med ljubitelji tega športa. Doslej je bilo vsega skupaj že 66 tovrstnih dirk, na katerih so skoraj polovico zmag zabeležili tujci, med njimi še največ Belgijci, nato Francozi, Španci itd.
17.00	Program za najmlajše, sovjetski TV film «MALI JELEN»
17.30	Program za mladino: TEKMOVANJE ZA «ZLATI CEKIN»
19.00	IGRA TREH KVART 19.28 Kratke TV vesti
19.30	Kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45 Tedenske aktualnosti
21.50	Glasbena oddaja
Klasična, lahka in pop glasba Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
18.00	Ob 18. uri
18.30	Rubrike TV dnevnika
19.00	KRATKE VESTI TV dnevnika 19.02 Srečanje s Cosimom di Ceglie
19.30	DNEVNIK — ODPRTI STUDIO
20.45	POTOVANJE GOSPODA PERRICHONA
Delo sta napisala Eugene Labiche in Edmond Martin, v italijanščino sta ga prevedla Mario Mattolini in Mauro Pezzati. Nato je delo za TV predelal Leonardo Cortese, ki je prevzel tudi režijo.
Glavna oseba je bogat pariški trgovec Perrichon, ki si privošči potovanje z ženo in hčerko v Švico. Dva mladeniča, ki sta oba zaljubljena v njegovo hčerko Henriette, se prav tako odpravita na pot, v upanju pač, da se bo vendarle našla priložnost, da bi se prikupila dekletu. Pred tem pa sta se dogovorila, da se bosta za srce dekleta borila lojalno. Seveda je bilo treba pridobiti si tudi simpatije očeta. In tako en mladenič reši očetu Perrichonu življenje, drugi pa doživi obratno zgodbo, da mu namreč Perrichon pomaga pri nekem incidentu. Zadeva kot vidimo, se zapleta .. .
22.05	Komentar o kolesarski dirki Milan — Sanremo
22.50	Večerni koncert
Orkester «Alessandro Scarlati» bo pod vodstvom Gabria Gan-dimja izvajal Haydnovo Simfonijo številka 104 Ob koncu ZADNJE NOČNE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.10, 10.00 in 14.10 TV ŠOLA: Perutninska farma, Ali ste vedeli7 Graditev cest. Evolucija življenja, Angleščina itd.
17.10	Križem kraiem
17.20	Ijičani svet
17.55	Obzornik
18.10	Rock koncert: Jonny Winter
18.45	KAKO VIDIJO ŽIVALI?
19.10	Kako uporabljamo Slovar slovenskega knjižnega jezika
Prva knjiga slovarja je že dolgo v rabi, prišel je že drugi del tega obsežnega opusa. Da bi znali pravilno uporabljati slovar, bodo spregovorili o njem in o njegovi rabi nekateri sestavljalci
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
19.55	Notranjepolitični komentar
20.05	A. Marodič: «CARINIK». Oddaja iz ciklusa Mali oglasi
20.50	S poti po Latinski Ameriki: BOLIVIJA
Reportažo so napravili Juco Žnidaršič, Ivo Debevc, Tone Kočevar in Blaž Lavrič
21.20	DNEVNIK
21.40 šerif v New Yorku
22.55	Hokej: ŠVICA - JUGOSLAVIJA, posnetek s svetovnega prvenstva
Koper — barvna
19.55	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.30	Senzacionalni podvig, celovečerni film 21.40 Narodna glasba
17.45
18.45
19.05
20.00
23.05
Zagreb
«Pahljača», oddaja za otroke Glasbeni studio Kulturni pregled SEDEM ZANK, kvizi
Zadnja v ravnini, dokumentarna oddaja iz Novega Sada
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila:
10.15 Vi in jaz: 11.00 Drugi zvok: 12.10 Koncert; 13.20 Strnjena ko-
8.05 Slov. motivi: 8.30 Jutranja medija; 14.00 Giasba Divjega za glasba; 9.00 Maša; 9.45 Schuber- hoda; 14.45 Znanstvena oddaja;
tov Trio v B-duiu; 10 20 Praznično jutro: 11.00 Mladinski oder; 13.50 Glasba po željah; 15.45 Ren-
15.30 Kol. dirke Milano - Sanremo; 15.30 Plošče za mladine; 17.30 Pevsko tekmovanje za Zlati cekin
zo Folchi: «Prošnja»; 16.45 Gersh- 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 winove skladbe; 18.30 Koncert; Simionični koncert.
19.10 Slov. povojna lirika- 19.20 Jazz: 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert;
21.40 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.20, 7.30, 12.30. 14.30, 17.30.
20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba: 8.35 Stara glasba; 9.00 Folklora; 9.15 Melodije; 10.15 Orkester; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Sodobna makedonska poezija; 15.00 Naši otroci in mi, 16.45 Ansambel Borisa Franka; 17.00 Kulturna panorama; 17.10 Orkestralne melo-
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Pomlad v pesmi; 9.30 Jug-narodna glasba; 10.05 Po poteh odločanja; 11.03 Po Talijinih poteh;.
12.10	Orkestri in solisti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 .Šopek novih; domačih; 13.30 Priporočajo vam.-i
14.10	Mladina poje; 15.45 «Vrtiljak»; 16.50 Človek it: zdravje; 17.00 Aktualnosti: 17.20 Iz kon-
X,..« vmesi rame mero- «rtov m simfonij; 18 05 Ogledala
'"5 n«”	*» snsas&rtsffii
19.50 Lahko noč, otroci!; 21-17
21.35 Simfonični
Lahka glasba; koncert;
NACIONALNI PROGRAM
Oddaja o morju; 22.20 Besede ^ logov domačih; 23.05 Literarn’
8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 7.45 nokturno; 23.15 Jazz pred Po) Jutranja glasba; 8.30 Popevke; nočjo.
te trezno in elastično Vaši nasvet
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20.4.) V poslovnih zadevah ne izgubljajte zaupanja vase. Ne potegujte se samo za gmotne koristi
PIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nastopila bo kriza, pri čemer se bo vaše navdušenje v znatni meri zmanjšalo, čustvene razočaranje.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vašim pobudam je zagotovljen u-speh. Preden zavzamete stališče v pogledu neke zapletene zadeve, premislite.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Imate izreden smisel za pravico, kar vam vsi priznavajo. Širok krog
poznanstev vam bo omogočil u-speb.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaš poslovni položaj je » nenehnem razvoju. Sestavite ustrezen načrt, kako se boste prebijali v težavah.
DEVICA (od 2.3. 8. do 22. 9.) U-goden trenutek za rešiiev nekega vprašanja. Vesel večer v krogu domačih.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Ne sprejemajte nalog, ki ne za-gocavljajo koristi. Izkoristite vse priložnosti, ki se vam nudijo.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Premagajte strah in ukrepaj-
bodo upoštevani.	n,
STRELEC (od 22. 11. do 20. Pazite se pred ponavljajočimi lahkomiselnimi ukrepi. Bili ste ta
1.)
ča estrih diskusij.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. a_
Dan bo potekal v znamenju «j sprotujočih si vplivov. Bodite potrpežljivi do nekaterih dru» skih članov.	2 )
VODNAR (od 21. 1. do Sreča se vam bo nasmehnila-treba po občutku varnosti vam narekovala modre ukrepe.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) šajte reorganizirati svoje P. £U' nje in utrditi gmotni položaj-stvena ustalitev.
HOKEJ NA LEDU
NA SP V SKUPINI B
Jugoslavija visoko premagala Italijo
«Azzurri» enakovreden tekmec le v prvi tretjini
Jugoslavija — Italija 8 (4:2, 1:0, 3:0)
STRELCI: v 8. min. Savaris (I), v 9. min. Smolej, v 12. min. Baum-gartner (I), v 15. min. Poljanšek, v 19. min. Hiti in Zbontar, v 22. min. Kavec, v 47. min. Hiti, v 51. min. Zbontar, v 58. min. Hiti.
V prvem kolu svetovnega prvenstva v hokeju na ledu v B skupini je Jugoslavija po predvidevanju z visoko razliko premagala Italijo. Jugoslovani so se tako oddolžili za poraz, ki so ga jim zadali Italijani v Sapporu, ko so jih premagali s 4:2 in jim s tem odvzeli tretje mesto.
Zmaga Jugoslovanov je bila seve da povsem zaslužena, čeprav so bili «plavi» v prvi tretjini v dokajšnjih težavah proti presenetljivim «azzurrom», ki so startali z izrednim tempom.
Ko pa so Jugoslovani uredili svoje vrste, je bilo seveda za nasprotnika konec. Jugoslovanski igralci so namreč bili vsaj za razred boljši od Italijanov, ki so odpovedali tako zaradi telesne priprave kot zaradi zastarelih sistemov igre.
Jugoslovansko vrsto pa čaka že danes izredno težka preizkušnja. Ob 20. uri se bodo namreč pomerili s Švico, ki sodi med favorite v tej skupini.
SMUČANJE
VELESLALOM ZA SP
Švicarju Hemmiju zadnja zmaga
MONT ST. ANNE, 18. — Olimpijski prvak Švicar Heini Hemmi je zmagal na zadnjem veleslalomu za
DOMAČI ŠPORT
DANES
PETEK, 19. marca 1976
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Nabrežini
Aurisina — Zarja
ft * *
15.00	v Križu
Vesna — Villose
* # *
3.	AMATERSKA LIGA 10.30 na Proseku
Kras — Breg
« * «
9.00	na Padričah
Union — GMT
* # #
10.30	na Opčinah
Ginnastica — Gaja * * *
15.00	v Trebčah
Primorec — S. Andrea * # #
MLADINCI
12.30	v Dolini
Gomio — Primorec * # *
NARAŠČAJNIKI
^3.00 na Padričah
Poianese — Kras * * »
10.00	V Dolini
Breg _ Union
KOŠARKA
promocijsko prvenstvo
11-00 v Gradišču
“ala _ Bor
m m m
MLADINSKI FINALE
'1-00 v Dolini
Bor — Inter 1904 ( * * «
SP. Hemmi je tokrat zmagal izredno zanesljivo, saj se je Piero Gros uvrstil na 2. mesto z zamudo skoraj treh sekund.
Svetovni prvak Ingemar Stenmark, ki je bil po prvem spustu drugi, je nato nekoliko popustil in se uvrstil na končno peto mesto.
Vrstni red:
1.	Hemmi (Švi.)
2.	Gros (It.)
3.	Good (Švi.)
4.	Jones (ZDA)
5.	Stenmark (Šve.)
6.	Hauser (Av.)
7.	Adgate (ZDA)
8.	Stricker (It.)
9.	Hunter (Kan.)
10. Burger (ZRN)
2’55”38
2’58”25
2’59”01
2’59”64
2’59”75
2’59”93
2’59”94
3’00”03
3’00”28
3’01”03
HAVANA, 18. — V tekmi za kvalifikacije na OI sta Kuba in Mehika igrali neodločeno 1:1.
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED ZAMEJSKIH EKIP
ŽE DANES VEČ ZANIMIVIH TEKEM
Kontovelovi dečki dosegli velik uspeh ■ Borovci gostujejo v Gradišču, kjer bodo igrali proti vodeči Itali ■ Brežani danes proti ekipi Chiodino
PROMOCIJSKO PRVENSTVO 1165, Kralj 135, Kraus 125, Lisjak 100,
Borovci so v nedeljo nerodno izgubili proti Sagradu, že . danes pa jih čaka težka preizkušnja: v Gradišču se bodo spoprijeli z vodečo Italo.
IZIDI 23. KOLA
Bor * Sagrado 45:52, Barcolana -Inter 1904 60:42, CUS TS - POM Tržič 85:74, Arte - Edera 90:80, CGl Milje - Itala 72:86, Viilesse - Umanità 82:61. Počitek: Alba.
LESTVICA
Itala Gradišče 36, Sagrado 32, Bor 30, Inter 1904 in Arte Gorica 26, CGI Milje 20, POM Tržič, Barcolana in CUS Trst 18, Villesse 16, Edera Gorica 12, Umanità Gorica 5, Alba Kr-min 4.
DANAŠNJE KOLO (19. 3.)
Itala - Bor (11.00 v Gradišču), E-dera - Inter 1904, Umanità - CGI Milje, Sagrado - POM Tržič, Alba -Arte, Barcolana - Villesse. Počitek: rus Trqt
NAJBOLJŠI STRELCI
BOR: Fabjan 214, Guštin 180, Sirk
Kapič 96, Klobas 79, Vatovec 74, Hrvatič 43, Pertot 37, Francia 29, Sancin 20, Mazzucca in Rudes 14, Marassi 4, Oblak in Žerjal 2.
PROSTI METI: Bor 212:339.
MLADINSKI FINALE
V prvem povratnem kolu mladinskega finala so borovci le osvojili prvo zmago. Naši košarkarji so tokrat s prikazano igro povsem zadovoljili in tudi zasluženo zmagali.
Goriška Patriarca je še vedno zanesljivo na vrhu lestvice.
IZIDI 6. KOLA
Italcantieri - Bor 69:75, Pallacanestro Trieste - Patriarca 64:85, Inter 1094 - Arte n.o.
LESTVICA
Patriarca Gorica 12, Italcantieri Tržič, Inter 1904 in Pallacanestro Trieste 6, Bor in Arte Gorica 2.
DANAŠNJE KOLO (19. 3.)
Bor - Inter 1904 (11.00 v Dolini), Patriarca - Italcantieri, Arte - Pal-
Finalni deželni kros mladinskih iger v Dolini je v sredo uspel zelo dobro ...............................................................................................................................................................................................
NOGOMET
V EVROPSKIH POKAM PRVENSTVIH I
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR ZAMEJSKIH EKIP
Več presenečenj v četrtfinalu Spličani in Milančani naivni
V Sofiji padlo kar devet golov - Nizozemski sodnik «pokopal» Borussio
9.00
KADETI
Miljah
nrer Milje — Kontovel « « «
11-00 v Gorici, Dijaški dom
^ — Arte C
« * «
li «	DEéKI
p'-OO na Opčinah
st '— Ferroviario * * •
6.30 v Trstu, Ul. della Valle
badino — Breg
POKAL PRVAKOV
Splitskemu Hajduku ni uspelo, da bi se uvrstil v polfinale. Za veliko presenečenje pa je poskrbel tudi St. Etienne, ki je izločil kijevski Dinamo. Nizozemski sodnik pa je v Madridu razveljavil Borussii kar dva gola, tako da se je Real le uvrstil v nadaljnji del. Bayern je kar s 5:1 odslovil poprečno Benfico.
Trener Hajduka Ivic je, po našem mnenju, napravil usodno napako, ko je Žungula zamenjal z Jovanovičem. S tem ni samo zamenjal dobrega nogometaša s slabšim, temveč je predvsem spremenil taktiko Hajduka, ki se je do 15. minute 2. polčasa izkazal za izredno uspešno. Do tedaj je bil nedvomno Hajduk boljši tekmec na igrišču. Spličani so izbrali najboljšo obrambo, s tem da so napadali. Od 15. minute dalje pa so gostje začeli z obrambno ij*ro in jasnp je bilo, da take igre niso navajeni. Nato prvi, drugi gol in še tretji v podaljških. Če dodamb,' da tudi avstrijski sodnik ni bil "ravno naklonjen Spličanom, potem pa si lahko razlagamo tako visok poraz. IZIDI ČETRTFINALA
■	St. Etienne (Francija) - Dinamo
Kijev (SZ)	(0:2)	3:0
■	Bayern Munchen (ZRN) - Benfica Lizbona (Portugalska) (0:0) 5:1
■	PSV Eindhoven (Nizozemska) -Hajduk Split (Jug.) (0:2) 3:0
■	Real Madrid (Šp.) - Borussia Mòn-chengladbach (ZRN) (2:2) 1:1
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
V tem tekmovanju ni bilo italijanskih in jugoslovanskih zastopnikov. Do večjih presenečenj ni prišlo. IZIDI ČETRTFINALA
■	Sachsenring (NDR) - Celtic Glasgow (Škotska)	(1:1)	1:0
■	Anderlecht (Belgija) - Wrexham
(Wales)	(1:0)	1:1
■	West Ham (Anglija) - Den Haag
(Nizozemska)	(2:4)	3:1
■	Eintracht Frankf. (ZRN) - Sturm
Gradec (Avstrija)	(2:0)	1:0
POKAL UEFA
Podobno kot Hajduk je Milan bil že na tem, da se kvalificira. Milančani so namreč vodili z 2:0 in vse je kazalo, da so končno strli odpor gostov, nakar so nekoliko popustili. To so izkoristili gostje, ki so dosegli gol zaradi naivne napake milanske | obrambe in tako izločih Milan.
Rekordno število golov je padlo v Sofiji, kjer je domači Levski prema-
IZIDI ČETRTFINALA
Liverpool (Anglija) - Dinamo Dresden (NDR)	(0:0)	2:1
Bruges (Belgija) - Milan (Italija)	(2:0)	1:2
Barcelona (Španija) - Levski	Sofija (Bolgarija)	(4:0)	4:5
Hamburger (ZRN) - Stal Mielec (Poljska)	(1:1)	1:0
DANES V DOBERDOBU
Mladost-Vodke
Danes se bosta na občinskem igrišču v Doberdobu spoprijeli v povratni prijateljski tekmi enajsterici domače Mladosti in, Vodic iz Šempasa. To je že tretje srečanje med obema društvoma, ki je tako že prišlo v navado. Naj omenimo, da so doberdobski fantje že bili v gosteh pri mladim.dz Šempasa, kjer so bili deležni prisrčnega sprejema»
Pred današnjim srečanjem prvih ekip ki v svojih prvenstvih igrata.	iSlWik
v tretji kategoriji, se bosta pomerihr začetniški ekipi obeh nogometnih klubov. Prvo srečanje se bo pričelo ob 14. uri, drugo pa ob 15. uri.
Po odigranih 'tekmah se bodo i-gralči zbrali v dvorani prosvetnega društva «Jezero», kjer se bodo zadržali na družabnem srečanju in se pogovorili o, bodočem nastopu v Šempasu,
F. G.
KOLESARSTVO
KADETI
Bor - Juventus	79:72 (37:27)
ŠOLSKI ŠPORT
Oberdan - Zois	57:55 (25:24)
TRBIŽ
VIŠARJE
NEVEJSKO SEDLO KOČA GILBERTI FORNI AVOLTRI FORNI DI SOPRA PRAMOLLO RAVASCLETTO SAURIS MATAJUR KRANJSKA GORA PLANICA
B&.LD
POKLJUKA VOGEL
KREDARICA KRVAVEC JEZERSKO KALIČ ' KANIN
30
160
130
280
0
15
80
10
30
0
40
38
65
* ’ 120 235 190 270 80 -130 35 120 75 - 310
Borovi člani na četrtem mostu Nabrežinkam derbi m Kontovelu
Kras izgubil proti zadnjemu na lestvici - Požrtvovalna igra borovk
MOŠKA C LIGA
Prvo povratno kolo je prineslo kar precej presenečenj. To velja predvsem za vodeči Sai iz Belluna, ki je izgubil že tretjo prvenstveno tekmo. Praznih rok so ostali tudi vse-učiliščniki iz našega mesta, katere je kar doma odpravila poprečna Brusegana iz Padove. Vodeči Tis-selli je premagal Grandi Motori in tako ostaja zaenkrat sam na vrhu lestvice. Verjetno pa bodo odbojkarji iz Cesene tudi končni zmagovalci, saj so v vseh dosedanjih srečanjih pokazali najbolj zanesljivo in solidno igro.
Po ne preveč privlačni in navdušujoči odbojki so zastopniki Bora pospravili četrti zaporedni par točk. Vsekakor pa je potrebno pripomniti, da končni zmagovalec ni bil nikoli niti v najmanjšem dvomu, po drugi strani ,pa s Cus iz Benetk res ni 23.t,bilo potrebno, igrati, pet setov.
,n’	IZIDI 10. KOLA
«fitas Trst - Brusegana 1:3: Mar gnffa - Portuali -IrS;- Bor » Cus Be-* netke 3:2; Tisselli - Grandi Motori 3:1; Monselice - Sai Belluno 3:1. LESTVICA
Tisselli Cesena 16; Sai Belluno 14; Cus Trst, Bor, Marghera in Monseli-
llllllllllllililllllllllll||||||||||||||||lllllllllllllllllllllllllllllllllfl,mill,l,llll1,41||m|„llllll||||||||||||||i||||1||||||
l NOGOMETNA AMATERSKA UGA NA GORIŠKEM
DANES MILAN - SANREMO
Rofsr De Vlaemincfc glavni favorit
MILAN, 18. — Jutri bo na sporedu tradicionalna kolesarska dirka Milan - Sanremo, ki se je bo letos udeležilo kar 219 kolesarjev.
Glavni favorit je seveda Belgijec Roger De Vlaeminck, ki je v začetku letošnje sezone dokazal, da je celo boljši od Eddyja Merckxa. Sploh pa so na jutrišnji dirki favoriti belgijski kolesarji. Ni pa izključno tudi, da bi lahko kak italijanski kolesar presenetil. Med Italijani velja seveda omeniti Moserja, Gimondija in Baronchellija.
KOŠARKA
I mm ■
Mebiigirgi iz Varese ja se je uvrstil v finale tekmovanja za košar-
gal Barcelono kar s 5:4. To pa Bol- jkarski pokal prvakov. Tudi v povrat-garom ni zadostovalo, saj so v prvi | nem srečanju je Mobilgirgi prema-tekmi izgubili z 0:4.	I gai Forst in sicer z 78:70 (41:33).
Juventina še na vrba
Doberdobci bodo gostovali v Tržiču
Nedeljsko kolo tretje nogometne amaterske lige na Goriškem ni spremenilo položaja na lestvici, še posebno kar se tiče prvih treh mest, ki jih zasedajo Juventina, Vermigliano in Poggio.
Juventina je v nedeljo s tesnim izidom premagala v Gorici ekipo Borgo Fasulli in tako obdržala prednost pred Vermeglianom, ki je ravno tako zmagal v nedeljskem srečanju. Juventince čaka v nedeljo izredno težka preizkušnja, saj se bodo v Zdravščini srečali s Pog-giom (ob 15. uri), ki je trenutno na tretjem mestu lestvice. Poggio ima poleg tega s Štandrežci odprt račun, saj so ga v prvi tekmi premagali s tesnim izidom. Brez dvoma bo to najvažnejša tekma prihodnjega kola.
Doberdobci, ki so v nedeljo izbojevali remi proti Sovodenjcem, bodo v nedeljo ob 15. uri gostovali
v Tržiču proti Falcu. Mislimo, da bi Doberdobci ne smeli imeti težav, da bi s tega igrišča odnesli obe točki.
Tretja slovenska predstavnica v tem prvenstvu, ekipa iz Sovodenj, pa bo v nedeljo počivala.
IZIDI PREJŠNJEGA KOLA Vermegliano - Falco 4:0; Sovod-nje - Mladost 2:2; Borgo Fasulli -Juventina 0:1; Romana - Poggio 1:2; Staranzano - Edera 1:3.
LESTVICA
Juventina 27; Vermegliano 25; Poggio 23; Fossalon 19; Romana in Staranzano 17; Mladost 15; Edera 14; Sovodnje 13; Borgo Fasulli 9; Falco 1.
PARI PRIHODNJEGA KOLA Fossalon - Vermegliano; Falco -Mladost; Poggio - Juventina; Edera - Romana; Borgo Fasulli - Staranzano. Počiva; Sovodnje.
P. R.
ce 12; Grandi Motori 10; Brusegana Padova 8; Portuali Ravena 4; Cus Benetke 0.
PRIHODNJE KOLO
Grandi Motori - Sai Belluno; Monselice - Cus Trst; Brusegana -Marghera; Portuali - Bor; Cus Benetke - Tisselli.
ŽENSKA C L!GA
Zmagovita pot Volley Bali iz Pordenona se nadaljuje. Močno okrnjeni Breg ni zmogel odnesti cele kože iz Bočna. Domača šesterka Bolzano ga je . odslovila s prepričljivim 3:0 in ga poleg Sale iz Trenta tudi prehitela na lestvici. Odbojkarice Bora so bile že na pragu velikega presenečenja in s tem nepričakovane zmage. V petem odločilnem se tu pa jih je nezaupanje v lastne moči in v največji meri bojazen pred zmago, dobesedno iztirilo, da ni zadostovalo za končno zmago niti izdatno vodstvo.
Volley- Ball - -1 Voltolini - 3 rl ; ■ A:P; Bolzano - Breg 3:0; Bor - Libertas Pordenon 2:3; Sala,:Trento - Prima-i vera 3:0.
LESTVICA
Volley Bali Pordenon 16; Libertas Pordenon 12; Sala Trento 9; A.P. Bolzano in Breg 8; Bor in Primavera Noventa Vicentina 4; Voltolini Trento 2.
PRIHODNJE KOLO
Primavera - Bor; Libertas Pordenon - A.P. Bolzano; Breg - Volley Ball; Voltolini - Sala.
MOŠKA D LIGA
Igralci Krasa so poskrbeli zvestim domačim navijačem še za eno bridko razočaranje. Kljub temu da so igrali v gosteh le ni bilo pričakovati, da bo Altair slavil letošnjo drugo zmago, saj je bil pred tem neposrednim spopadom s Krasom na zadnjem mestu lestvice. Tako ostane še naprej na vrhu razpredelnice in seveda še kot edini neporažen S. Giorgio. Kras in Torriana si delita četrto mesto.
IZIDI 8. KOLA
Altair - Kras 3:2; Pav Natisonia
-	Ginnastica Pordenon 2:3; Acli Trst
-	De Vecchi 1:3; Torriana - S. Giorgio 1:3.
LESTVICA
S. Giorgio Mestre 16; De Vecchi Belluno 14; Ginnastica Pordenon. 10; Kras in Torriana Gradišče 8; Altair Vicenza 4; Acli Trst in Pav Natisonia Manzano 2.
PRIHODNJE KOLO
S. Giorgio - Acli; De Vecchi -Pav Natisonia; Ginnastica Pordenon - Altair; Kras - Torriana.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Lahko bi rekli, da deseto in obenem prvo povratno kolo ni prineslo
nobenih presenečenj. Vodeči in še neporaženi Sokol je tudi na Proseku odpravil Kontovel tako kot v Nabrežini po treh nizih igre. Dve izredno dragoceni točki je v tem zavrtljaju osvojila Julia na račun Sloge, ki je po tem tretjem zaporednem porazu na zadnjem mestu lestvice. V vsakem kolu bo ena šesterka počivala, ker se je Inter odpovedal nadaljnjemu prvenstvu. V desetem kolu je bil na vrsti Virtus.
IZIDI 10. KOLA
Kontovel - Sokol 0:3; Torriana -Azzurra 3:0; Julia - Sloga 3:1; Pav Despar - Corridoni 0:3.
LESTVICA
Sokol 20; Corridoni 16; Virtus in Torriana 12; Kontovel 10; Pav Despar in Azzurra 8; Julia in Sloga 6.
PRIHODNJE KOLO
Corridoni - Julia; Sloga - Virtus; Azzurra - Kontovel; Sokol - Pav Despar.
1. MOŠKA blViZIJÀ
Po desetem kolu sta na Vrhu dve ekipi, ki -imata po šestnajst točk. To pomeni, da v tej konkurenci ni zaenkrat še nič odločeno. Goriška Olympia je bila spet poražena in to doma od Interja s 3:0. To pomeni, da so Goričani še naprej na predzadnjem mestu z dvema točkama.
IZIDI 10. KOLA
Libertas Turjak - Lambertin 0:3; H Pozzo - Agi Gorica 3:0; Olympia - Inter 0:3; Kennedy - Fiume Veneto 3:2; ASFJR - Pav Despar 3:2.
LESTVICA
Kennedy in H Pozzo 16; Lambertin Sportivo in ASFJR Čedad 14; Fiume Veneto in Inter 12; Pav Despar 8; Libertas Turjak 4; Olympia 2; Agi 0.
G. F.
Breg — Volley Ball 2-3
V anticipiranem odbojkarskem srečanju ženske C lige je sinoči v Dolini Volley Bali premagal Breg s 3 proti 2.
BOKS
ZA SVETOVNI NASLOV
Ali-Dunn v Monaku
NEW YORK: 18. — Znani ameriški organizator Bob Arun je ob prihodu v New York izjavil, da bo boksarski dvoboj za svetovni naslov težke kategorije med prvakom Muahamma-dom Alijem in angleškim izzivalcem Richardom Dunnom 24. maja v Monaku.
lacanestro Trieste.
NAJBOLJŠI STRELCI BOR: Klobas 142, Vatovec 90, Ra-žem 70, Sancin 44, Žerjal 42, Lukša 39, Košuta 18, Perco 2, Sestan 1. PROSTI METI: Bor 66:122.
KADETI
SKUPINA C
Kontovelci so kar v gosteh premagali neposrednega nasprotnika za 2. mesto, to je Servolano A, in so tako napravili lep korak naprej na poti, da se uvrstijo v finalni del turnirja. Naši košarkarji bi v tem primeru dosegli izjemen uspeh, v obeh prvenstvih («Pomlad» in Kadeti) bi se namreč uvrstili v finalni del.
IZIDI 9. KOLA
Servolana A - Kontovel 59:63, Flaminio - Inter Milje 101:74, Don Bosco - Inter 1904 n.o.
LESTVICA
Inter 1904 12, Kontovel 10, Servolana A 8, Flaminio 6, Don Bosco 4, Inter Milje 2.
DANAŠNJE KOLO (19. 3.)
_ Inter Milje - Kontovel (9.00 v Miljah), Inter 1904 - Flaminio, Servolana A - Don Bosco.
NAJBOUŠI STRELCI KONTOVEL: Čuk 120, Ban 87, Ivo Starc 76, Klavdij Starc 55, Ukmar 50, Perini 35, Ivo Nabergoj 19, Aleks Nabergoj 8, Bukavec 4.
PROSTI METI: Kontovel 38:84.
SKUPINA D
Proti močnemu Pallacanestru Trieste so bili naši košarkarji brez moči. «Plavi» so sicer izgubili z visoko razliko, s prikazano igro pa nikakor niso razočarali.
IZIDI 9. KOLA
Bor - Pallacanestro Trieste 58:75, Servolana B - Juventus. Počitek: I-talsider.
LESTVICA
Italsider in Pallacanestro Trieste 12, Juventus 6, Bor 4 in Servolana B brez točk.
DANAŠNJE KOLO (19. 3.) Pallacanestro Trieste - Italsider. Počitek: Servolana B.
NAJBOLJŠI STRELCI BOR: Aleks Mazzucca 67, Renato Furlan - Kneipp 49, Marassi 42, U-dovič in Bruno Furlan - Kneipp 40, Parovel 35, Volk 26, Race 19, Trevi-san 13, Fabio Mazzucca 7, Pegah 4. PROSTI METI: Bor 11:32.
DEČKI
SKUPINA C
Brežani so v soboto doživeli še en visok poraz. Vse kaže pa, da so se za naše košarkarje najtežja srečanja končala in da bodo proti preostalima nasprotnikoma Chiadinu in In-terju iz Milj lahko enakovredno igrali. "
IZIDI 8. KOLA
Breg - Ricreatori 19:120, Don Bosco - Inter 1904 n.o., Chiadino - Inter Milje n.o.
LESTVICA
Inter 1904 in Ricreatori 14, Don Bosco 10, Breg, Chiadino in Inter Milje 2.
DANAŠNJE KOLO (19. 3.) Chiadino - Breg (15.30 v telovadnici v Ul. della Valle), Inter 1904 -Ricreatori, Inter Milje - Don Bosco. NAJBOLJŠI STRELCI BREG: Barut 46, Slavec 33, Rajko Pertot 25, čok 20, Meneghetti 19, Korošec 7, Starec 5, Corbatti 2. PROSTI METI: Breg 7:40.
SKUPINA D
Kontovelci so dosegli še en velik uspeh: uvrstili so se tudi v finale dečkov. Skratka, izredno uspešna sezona Kontovela, ki je v nekaj letih zgradil tako sekcijo, ki jo zmore le še kako večje društvo v Trstu. IZIDI 9. KOLA
Ferroviario - Kontovel 57:63, Bor -Servolana 53:66, Aurisina - Polet 62:43. Počitek: SABA.
LESTVICA
Kontovel 14, Aurisina 12, Ferroviario 11, Servolana 8, Bor 4, Polet 2, SABA 0.
DANAŠNJE KOLO (19. 3.)
Polet - Ferroviario (11.00 na Opčinah), SABA - Bor (prenesena), Servolana - Aurisina. Počitek: Kontovel. NAJBOLJŠI STRELCI KONTOVEL: Bukavec 226, Ban 190, Danieli 39, Ukmar 30, Sedmak 26, Gulič 8, Micheli 6, Emili 4.
BOR: Pegan 109, Canciani 105, Kerpan 87, Ražem 54, Švara in Mer-
Ali bo za nagrado prejel 1.400.000 I ku 22, Pečar 12, Bajc 8 Štavar 4. dolarjev, Dunn pa le 100.000 dolarjev. *	’
iìf*«:::::;:
i
H

MAJ V DEŽELI SOVJETOV
«• POT
K SVETLOBI
!
bij; Potem sem mu še povedal, da je pri nas, v Slove-Pred izidom prevod njegovega romana Žareči sneg.
sainp Potem sem ga vprašal, kako bi najkrajše označil sa sebe.
bahjifaniega se^e se vodno spominjam v nenehnem gi-henehnln. svob0dne stepne vonjave ter zvoki so v meni bi bil0° 1Zostrovali pričakovanje nečesa takšnega, kar naj lepoti .Podobno približevanju k nevideni in neraziskani fadostno 0kljubljeni deželi, kjer naj bi moralo vse biti
r s’
-j
Pa sraket, suhim regljanjem hitrostrelk, nenadoma
«V
- o VoSV°jlb delih si nenehno razgaljal neusmiljeno resni-^°bliski ^ni’ sv°je junake predstavljaš med mrtvootožnimi
ibb]jerii i,’Se te strašne resnice o vojni spregovoriš o ob-f sUrovo deŽeIi’ k° trčenje med trenutkom iz preteklosti Jvvoino sedanjostjo poraja lepoto in občutje ne-
v-y. O	pKJlCLja. icpwiu 111
Je» drugačne lepote. Kako bi mi to razložil?» :.JOe> J veš, seir
l^lo tudi1 Pa me je pri tem nenehno in hkrati navda-
v°jne	sem bil sam zares aktivni udeleženec minule
hrepenenje po skoraj ritualnem veselju nad
življenjem in zlitju človeka z naravo. Vedeti namreč moraš da sem svojo mladost preživel na vasi, vendar pa sem hkrati pripadal tudi k tistemu pokolenju, kot moji junaki, ki so bili mestni fantje in so zgodaj začeli nositi orožje.»
«Ali bi mi lahko morda kaj več povedal o tej tvoji mladosti, ki je, kot je videti, usodno vplivala na tvoje pisanje?»
«Kot sedemnajstletni dijak, ki je bil zrasel v Zamo-skvorečju, sem za vse življenje ohranil trepetajočo, lahko bi dejal tudi romantično ljubezen do tihih malih uličic, stoletnih lip na dvoriščih, do topline starih moskovskih stanovanj in enainštiridesetega sem se preprosto znašel v Smolenščini, ne preprosto pod Jaroslavljem, temveč v čisto drugačnih življenjskih razmerah — v bližini fronte, pri obrambnih delih. In potem, kako je bilo to poletje drugačno od drugih, vročih poletij. Takrat so se nemški tankovski klini neusmiljeno zarivali med naše čete. Z zadnjim ešalonom se je meni in mojim sošolcem posrečilo, da smo se prebili iz sovražnikovega obroča in se vrnili v Moskvo. Potem pa sem se potikal po srednji Aziji, Kazahstanu ter iskal svojo evakuirano družino, delal v rudniku, pa spet zelo kratko vojaško šolanje in — Stalingrad.
Vse ostalo, kar je bilo tesno povezano z vojno, s tem, kot rad pravim, «ognjenim morjem preizkušenj» pa se navezuje na moje povojno, težavno in težaško literarno dejavnost, ki sem jo izrazil v romanih «Mladost komandirjev», «Bataljoni prosijo za ogenj», «Poslednje salve», «Tišina», «Dvoje», Goreči sneg», prav tako pa tudi v filmskih scenarijih, ki sem jih bil napisal.»
«Vojna se je končala in kako je bilo potem s teboj?»
«Vpisal sem se na literarni inštitut, potem ko sem se demobiliziral, toda takrat nikakor nisem niti pomislil, da
bom kdaj postal romanopisec. Zdelo se mi je takrat, da je moj talent v kratki povesti, noveli iz življenja geologov, iz življenja delovnih ljudi, ki sem jih srečaval med službenimi potovanji in sploh popotovanji.
Zamisel prvega romana o vojni, «Bataljoni prosijo o-genj», oziroma bolje, moj notranji preobrat k zapleteni, mnogoplastni stvari, v kateri bi lahko izrazil vse, kar sem videl in doživel v štirih vojnih letih, se je ujela v čas, ko so se tudi pri nas dogajale velikanske nravne spremembe v naši družbi. To je bil čas ponovne upostavitve leninskih norm v življenju, novega dviga družbene samozavesti, povečanega zanimanja za moralno - estetske probleme v umetnosti in književnosti. Res je, da je minula vojna terjala drugačno, kot prej, novo osvetlitev, da so žgoči problemi humanizma zahtevali svoje razrešitve tudi v gradivu vojnih let.
In tako sem takrat odločno zavrgel predstavitev človeka v vojni kot nekakšne sheme. Prevrednoten odnos do osebnosti, njeni pravici do izbire in do njene pravice — to je bil glavni moment v družbenem razvoju tistih let. Dolgo in uporno sem takrat razmišljal o vojni, o vsem «kar strelja in ubija v svetu» in prišel do prepričanja, da je pri vsem tem človek največja dragotina danega sveta, njegov pogum in svoboda pa sta osvoboditev od strahu in zla, ki ločujeta ljudi. Takrat sem do kraja spoznal in razvozlal skoraj nerešljivo nasprotje, ki je nastalo hkrati s tem mojim novim pristopom k najpomembnejšim problemom: človek v vojni preneha biti človek, če ni sposoben ceniti neponovljive in osebne dragocenosti lastnega življenja prav tako kot tudi dragocenost življenja drugih. Saj je končno vojna vsakodnevno, vsakominutno premagovanje samega sebe...»
In res, Jurij Bondarev, ki je s protitankovskim odde kom prišel od zasneženih volških step do Karpatov, ni dose gel samo, dejali bi, te preproste vojne resnice, da v voj r ni večje dragocenosti od človeka. Dosegel je tudi še neka drugega, sleherni človek na fronti je individualist in vsa je poseben, z ničemer primerljiv mali svet. In prav t! preprosta, a globoka spoznanja, vtkana v njegove povesi in romane o vojni so vsekakor tista dragocena življenjski in umetniška nit, ki daje njegovim delom toliko pretreslj: ve resničnosti in umetniške pretresljivosti ter barvitisti, d; ga štejejo med najpomembnejše sodobne sovjetske piša telje na vojno tematiko, saj ima izkušenj o tem vse preveč ko je kot fant in mladenič štiri leta zares hodil v surovi šolo vojne.
v Biižal J'e čas odhoda mojega letala, pa smo si izreki se nekaj zdravic, brez katerih v Rusiji skoraj nikjer n moreš in na koncu sem Juriju povedal še o svojem pote vanju v Odeso m nazaj.	p
je dejal ob slovesu- «to. kar zdaj pc cenjas, ta tvoja humana misija je po mojem mišljenji več vredna kot napisati dober roman.»
Zapomnil sem si te besede in med vožnjo na letališči
nokaTaW™ Premišlial ° besedah Bondareva, ki so spe pokazale to njegovo veliko ljubezen do človeka in skrb zanj
Sm° natančiao P° voznem redu, nekaj pre< sedmo zvečer po našem času smo bili že v Beogradu Ke'
wHh™6» tak°J letal0 naprej v Ljubljano, sem bil ob de
kosu mŽe dTa-. ^lkoIi si nisem mogel misliti, da bon kosil v Moskvi večerjal pa doma v Ljubljani. In natanko ta Ko se je zgodilo. Svet je postal res majhen.
KONEC
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 5S9 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300,— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400,— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
19. marca 1976
Za SFR*	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska
DOKUMENT INAINE SINDIKALNE ORGANIZACIJE OB PROGLASITVI STAVKE
Federacija sindikatov zahteva strožjo vladno davčno politiko
Davčne oblasti naj bi uvedle preiskave o dohodkih 200.000 naj-premožnejših davčnih obveznikov - Ukrepi za razmah proizvodnje
RIM, 18. — Tajništvo enotne federacije italijanskih sindikatov (C GIL, CISL in UH) je sklenilo, da bodo italijanski delavci stavkali 25. marca štiri ure. Gre za stavkovno akcijo, ki je bila že prej v načrtu, ki pa je sedaj postala posebno aktualna zaradi vladnih ukrepov na področju gospodarstva m davčne politike. Že na kratkem odmoru da-višnjega zasedanja je generalni taj nik CISL Storti izjavil, da bo tajništvo obravnavalo na seji tudi možnost, da se vključi med cilje stavkovne akcije 25. marca tudi vprašanje davčnih ukrepov Morove vlade. Na prvem mestu prihodnje ak-
cije pa je ostaja na vsak način vprašanje čimprejšnje rešitve vprašanj s področja delovnih pogodb, kjer je zavlačevanje na dlani.
V zvezi z negativnimi posledicami, ki jih bodo imeli vladni ukrepi na italijansko gospodarstvo o-bjavljamo v drugih stolpcih našega lista izjave vidnejših predstavnikov treh velikih sindikalnih organizacij. Na tem mestu omenjamo le i-zjavo konfederalnega tajnika CISL Camitija, ki se direktno povezuje z izvirnimi razlogi, ki so napotili sindikate na proglastitev splošne stavke.
«Še bolj nujna postaja v tem tre-
DODATNA PREISKAVA 0 POKOLU NA TRSU FONTANA
Maletti in La Bruna pomagala fašistu Pozzanu v Španijo?
Sodnik dr. Franco Migliaccio napoveduje pomemben razplet preiskave
CATANZARO, 18. — Preiskovalni sodnik Franco Migliaccio in namestnik državnega pravdnika dr. Mariano Lombardi, ki vodita dodatno preiskavo o pokolu na Trgu Fontana, sta danes zjutraj zaslišala stotnika obveščevalne službe SID Antonia La Bruna. Častnik, ki je imel pomembno vlogo pri razkrivanju Bcrghesejevega poskusa državnega udara, se je prostovoljno javil na zasliševanje, ker je v prejšnjih dneh dobil sodni poziv, da je pomagal v tujino Marcu Pozzanu. Le-ta, ki je bil eden od najbolj razvpitih padov-skih fašistov, je med drugim obtožen, da je sodeloval s Fredo in Venturo pri pripravljanju vrste terorističnih izpadov, vpleten pa naj bi bil tudi v umor hišnika Antonia Mu-rara, ki je po naključju odkril, kaj ima za bregom zločinska tolpa.
Povod za sodni poziv častniku obveščevalne službe je dal prav Marco Pozzan, s pismom preiskovalnemu sodniku. Fašist, ki se že več let skriva v tujini, namreč trdi, da mu je ravno stotnik La Bruna pomagal pri begu in naj bi mu celo dal znatno vsoto denarja in ponarejen potni list. V Španijo, kjer sedaj živi, pa naj bi ga pospremil podčastnik obveščevalne službe Mario Esposito.
Preden je sodnik začel zasliševati častnika, je imel dolg razgovor z njegovima branilcema odv. Luigijem Gullom in odv. Pietrom L:o. Po govoricah iz catanzarske sodne palače naj bi stotnik La Bruna zavrnil vse obtožbe in naj bi trdil, da ni nikoli poznal Pozzana. Pomagal naj bi nekemu Mariu Zanelli, ki naj bi mu obljubil informacijo o Borghesejevem poskusu državnega udara. Zanella naj bi se mu predstavil z dobro ponarejeno osebno izkaznico, tako da ni nikoli sumil, da se je za tem imenom skrival Pozzan .Po vesteh iz catanzarskih sodnih krogov naj bi sodnik Migliaccio zahteval od zunanjega ministrstva gradivo, na osnovi katerega so dali Zanelli potni list. V tem gradivu je še dokaz več, da Zanella ni nihče drug kot padov-1 sk’ terorist Pozzan.
Ob odhodu iz sodne palače je dr. Migliaccio v kratkem razgovoru s časnikarji poudaril, da je preiskava v ključni fazi, zaradi česar naj bi b i v prihodnjih dneh možen pomemben razplet. Zvedelo se je nadalje, da je preiskovalni sodnik poslal vrsto sodnih obvestil bivšemu načelniku urada «D» obveščevalne službe gen. Malettiju, stotniku La Bruni in neki še neidentificirani o-sebi zaradi neizpolnjevanja njihove do’znosti, stotnik La Bruna, podčastnik Esposito in časnikar Guido Gian-nettini pa so tudi obtoženi, da so hoteli organizirati beg založnika Gio-vannija Venture iz zapora. Le-ta, ki je sprva pristal na beg, se je pozneje premislil, ker se je zbal, da bi ga pajdaši radi zvabili v past in ga umorili. Zaradi tega je izročil sestri Mariangeli jeklenko z uspavalnim plinom in ključ celice, v kateri je bil zaprt. Dokaza je ženska pred nedavnim izročila catanzarskim preiskovalcem.
Istanbulom z vlakom, «Simplon -O rient - Express», je vožnja med glavnim mestom Francije in velikim mestom ob Bosporu trajala 86 ur, kakih petnajst let pozneje, ko so obmejne formalnosti nekoliko popustile, je vožnja od Pariza do Istanbula trajala 56 ur. Prišla pa je nato vojna vihra, «Simplon -Orient - Express» je bil ukinjen in so ga ponovno uvedli ob koncu druge svetovne vojne, vendar le od Pariza do Benetk in šele dve leti po vojni, v maju 1947 je mo?el vse do Carigrada, krak med Nišem in A.tenami pa so vzpostavili leta 1950. Toda ta «Simplon - Orient - Express» po drugi svetovni vojni že ni bil več nekdanji «Simplon». Ni bilo več onega razkošja, pač pa je od starega «Expressa» ostala le linija, ne pa kompozicija, kajti uvedli so tudi drugi razred, kateremu so služili običajni vagoni, ki so v rabi na dolgih progah.
V tem času in v novih razmerah se je razdalja med Parizom in Carigradom «podaljšala». Vožnja je namreč trajala 71 ur. torej veliko več kot prej. Tudi za to so bile krive, mimo tehničnih težav tudi mejne formalnosti. In tako smo prišli do leta 1962, ko je «Simplon - Orient - Express» odstopil svoje ležalnike drugemu vlaku. S tem se je praktično zgodovina tega slavnega vlaka zaključila in je nova linija prispela le do Beograda. Zato se je tudi ime novega v'a-ka spremenilo. Od tega leta dalje imamo le «Simplon - Express», ki še vedno redno vozi. Vlak, ki je od «Simplon - Orient - Expressa» dobil ležalnike, je prevzel novo ime, postal je «Direct - Orient», podedoval pa je funkcijo, ki jo ima še danes, da namreč povezuje zahodno Evropo oziroma Pariz z Istanbulom in Atenami.
nutku in okviru potreba — je dejal Camiti — da se rešijo spori glede delovnih pogodb in da delodajalci spremenijo svojo politiko, ki je le j navidez modra, toda v resnici stop- j njuje družbene napetosti ter odpiraj pot pustolovščinam».	,
V	zvezi z napovedano stavko je! tajništvo federacije CGIL, CISL in j UIL poslalo danes popoldne tajni- j štvom strank in vladi dokument, j ki ga je izedelala medkonfederalna ! delovna skupina. V dokumentu se; napoveduje splošna stavka, pripominja pa se, da bodo objavili naknadno posebna navodila za področja, ki zadevajo javne službe.
V	dokumentu se poudarja, da je osnovni cilj stavkovnega gibanja zahteva, da bi vlada upoštevala (in z nedvoumnimi dejanji to dokazala) politične in socialne zahteve sindikata. V dokumentu se še izrecno zahteva čimprejšnja sklenitev delovnih pogodb.
j Dokument sindikalnih organizacij ostro kritizira v tej zvezi stališče j Confindustrie in drugih organizacij | podjetnikov. Kritika zadeva predvsem stališča podjetnikov glede zahtev, ki se tičejo zaposlenosti in investicij.
Enotna sindikalna organizacija izjavlja nadalje, da je pripravljena sporazumeti se z vlado glede letnega zneska plač in mezd, ki bi bil nekakšna meja nad katero bi se morebitni poviški nad pogodbenimi minimumi izplačevali pozneje. Istočasno pa zahteva tudi ukrepe glede dohodkov, ki ne prihajajo od najemnega dela in ki bi morali zagotoviti resnično pravičnost na področju socialnega položaja državljanov.
Dokument delovne skupine ostro kritizira tudi zadnje vladne ukrepe za katere meni, da dokončno odpravljajo možnosti za ponoven razmah gospodarstva ter ogrožajo raven zaposlenosti. Sindikati kritizirajo te ukrepe tudi zato, ker nediskrimini-rano bremenijo potrošnike, toda ne odpravljajo enega od glavnih vzrokov nizkih državnih dohodkov, to je davčne utaje ljudi, katerim je glavni vir dohodkov zasebna dejavnost.
Konkretno dokument sindikalnih organizacij zahteva finančne ukrepe, ki bi omogočili razmah proizvodnje ter preiskavo davčnih oblasti, ki bi zajela kakih 200.000 najbogatejših davkoplačevalcev. Ta preiskava naj bi ugotovila, kakšne so njihove resnične finančne zmogljivosti ter bi tako prispevala k povečanju državnih dohodkov. Nadalje bi bilo treba čim hitreje izterjati davke, ki so povezani z znanim ukrepom o «davčni pomilostitvi». Sledijo potem še zahteve o takojšnjem vpisu v sezname davčnih obveznosti za leto 1974 ter anticipirano izterjevanje davkov za leto 1975. Sledijo potem še zahteve za. omejevanje določenih uvozov, za uvoz mesa po nižjih cenah, za omejevanje potrošnje govejega mesa ter večje porabe mesa drugih vrst domače proizvodnje. Na koncu so še zahteve s področja petrolejskih proizvodov, znižanja stroškov državnih ustanov in podobno.
PRIPRAVE NA SREČANJE V COLOMBU
Predsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ Bijedič in premier Sri Lanke Sirimavo Bandaranaike med včerajšnjim srečanjem.
DELO NEUVRŠČENIH V OSPREDJU POGOVOROV BIJEDIČ-BANDARANAIKE
Premier Sri Lanke se bo v kratkem srečala s predsednikom Titom
BEOGRAD, 18. — Kot so sporo-, državami s svoje strani prispevata
čili, se je predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič danes v Igalu na črnogorski obali pogovarjal s predsednico vlade Sri Lanke Sirimavo Bandaranaike. Premiera sta ižčrpno izmenjala mnenja o vprašanjih, ki so v skupnem interesu dveh neuvrščenih prijateljskih držav. Kot pravi sporočilo, sta Bijedič in Bandaranaike v duhu odkritosti in razumevanja, kar je značilno, za odnose in sodelovanje med Jugoslavijo in Sri Lanko, konkretno obravnavala priprave na peto konferenco voditeljev neuvrščenega sveta, ki bo avgusta v Colombu. Izrazila sta zadovoljstvo nad dosedanjim potekom priprav na to pomembno zborovanje ter poudarila pripravljenost obeh držav, da se še naprej aktivno angažirata in v posvetovanjih z drugimi neuvrščenimi
GOVOR JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIKA TITA V VENEZUELSKEM KONGRESU
Neuvrščenost kot popolna mednarodna angažiranost v boju za mir, neodvisnost, enakopravnost in splošni napredek
Stara mednarodna gospodarska ureditev, ki stalno reproducira razdeljenost sveta v korist razvitih, je glavni vzrok mednarodnih nasprotij - Pomen politike popuščanja napetosti in sporazumevanja med velesilami - Danes zaključek Titovega obiska
k uspehu ' konference.
To je bilo prvo v vrsti srečanj predsednice vlade Sri Lanke gospe Bandaranaike z najvidnejšimi jugoslovanskimi osebnostmi. Glasnik zveznega tajništva za zunanje ’ zadeve Mirko Kalezič je na današnji tiskovni konferenci v Beogradu sporočil, da se bo z ministrsko predsednico Sri Lanke pogovarjal tudi predsednik republike Tito, ki končuje potovanje po Latinski Ameriki.
CALTANISSETTA, 18. - Danes zjutraj je v Mussomeliju, majhnem naselju pri Caltanissetti umrl Giuseppe Genco Russo, vrhovni «boss» sicilske mafije.
CARACAS, 18. — Jugoslovanski predsednik Tito je danes, drugi- dan obiska v Venezueli — potem ko je imel včeraj prve politične pogovore z venezuelskim predsednikom Peresom, ki mu je nato priredil slovesno večerjo — obiskal venezuelski nacionalni kongres (parlament), kjer se je udeležil slovesne seje v njegovo čast in spregovoril članom obeh domov kongresa.
Tita in člane jugoslovanske delegacije so v kongresu zelo prisrčno pozdravili. V pozdravnem nagovoru je predsednik kongresa Gonsalo Bar-rios med drugim dejal, da je mnogo razlogov za prijateljstvo in simpatije med Venezuelo in Jugoslavijo. Obe državi sta, kot je poudaril, miroljubni in se zavzemata za vzajefti-no spoštovanje v mednarodnih odnosih.
«Kongres republike Venezuele je počaščen in zadovoljen z vašo navzočnostjo, pa v njegovem imenu sprejmite najbolj iskreno dobrodošlico. Pozivam ves, da zavzamete tribuno, rezervirano za naše najbolj ugledne goste,» je poudaril Gonsalo Barrios in povabil Tita pred kongresne mikrofone.
Predsednik Tito se je v govoru zahvalil za vabilo, naj spregovori kongresu. Med drugim je dejal: «Sodobna Venezuela ima vidno mesto v mednarodnih odnosih. Z velikim zanimanjem spremljamo napore venezuelske vlade s predsednikom Car-Icsom Andresom Peresom na čelu za nadaljnji napredek vaše države, za boljše življenje vašega naroda. Jasno je, da se na tej poti pojavljajo mnoge težave, ki jih je treba odpravljati in brez katerih ni nobena država. Cenimo odločenost vaše države, da svoja velika naravna bogastva izkorišča za lasten razvoj v korist Svojega naroda. Prepričani smo,
IIIIIIIIMIIIIIII|l|||||||||||||||Hl|||||||||t||||||||||U|X||||U1II,,m,,,,|,,,|||,|||n|||,|||,|||m|||m|||||r||r|||m|||||||||||||(||mm||||||||||||||)|||||||||||m|rl|||||
Končno odposlani sodni pozivi nacističnim zločincem
03ISK GEN. KONZULA SFRJ IVANA RENKA NA REK/
1DAHO CITY, 18- - Ameriški senator Franck Churcb, ki je zaslovel kot predsednik komisije ameriškega senata, ki je razkrinkala protizakonite dejavnosti večnacionalnih družb, je danes uradno sporočil, da bo kandidiral za predsednika na volitvah, ki bodo konec leta.
Kratek sprehod
(Nadaljevanje s 4. strani)
Tržaški sodnik dr. Sergio Serbo, ki vodi dodatno preiskavo o zloči- ^ nih, ki so jih nacisti zagrešili med | zasedbo Adriatisches Kiistenlanda, je včeraj zjutraj podpisal številne sodne pozive za bivše nacistične veljake. Koliko je teh pozivov ni točno znano, gotovo je samo, da jih je precej. V prejšnjih dneh se je govorilo, da jih je bilo pet, po poročanju časopisne agencije Italia pa naj bi jih bilo vsaj dvakrat toliko.
Kot smo že poročali, so sodni pozivi osnovani na dokaznem gradivu, ki ga je sodišču izročil ljubljanski zgodovinar dr. Tone Ferenc in ki po eni strani dokazujejo organsko povezavo med nacističnimi zasedbenimi oblastmi ter tukajšnjimi koiabo racionisti, po drugi pa, da okupator sploh ni razlikoval med «nedolžni mi» in «krivimi» žrtvami, sai je Hitler osebno naročil vojaškim sodiščem, naj se ne ukvarjajo s partizani in s političnimi nasprotniki, ker da je policija učinkovitejša.
Vprašanje pa je, če bodo zahod-nonemške oblasti pripravljene ha sodelovanje s tržaškim sodnikom, saj se največkrat izgovarjajo, da te ga niso dolžne storiti na osnovni sporazuma iz leta 1942. S tem v zvezi je dr. Serbo pred dnevi poudaril,
da bo naredil vse, ker je v njegovi od Budimpešte do Istanbula (do ; mo-L seveda pa ne more sprožiti tedaj je vlak povezoval Budim- v°jne Pr°ti ZRN. pešto le z Bukarešto) sta oba vlaka, torej «Orient Express» in «Simplon Orient Expres», ki sta se «spajala» v Beogradu, nadaljevala skupno pot do Istanbula, do Carigrada.
V času ko so, koj po prvi svetovni vojni, t.j. v aprilu 1919 vzpostavili povezavo med Parizom in

ooiiuiricieiri
r%j i wjiglr! %sriyi
nUJElfUil^
Posvetovanje o krepitvi odnosov med mejnimi področji
Zanimanje predstavnikov reške regije za tesnejše stike z deželo Furlanijo - Julijsko krajino
REKA, 18. — Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko, ki ga je spremljal konzul Srečko Kovačič, je danes obiskal skupščino reške regijske skupnosti, kjer se je dolgo in obširno pogovarjal s predsednikom skupnosti Tomislavom Kovačem, s predsednikom izvršnega sveta Radimirjem Antonevičem, s predstavniki regijskih družbeno-po-litlčnih organizacij ter nekaterih najpomembnejših reških gospodarskih ustanov.
Reški predstavniki so z zanimanjem poslušali informativni ekspoze jugoslovanskega konzula v Trstu o izredno velikih možnostih reške regije za navezavo tesnejših stikov z bližnjo avtonomno deželo Furlani-je-Julijske krajine. V tej zvezi je jugoslovanski diplomatski predstavnik posebno poudaril pomembnost trgovinske izmenjave v okviru malega obmejnega prometa. Za te plati navezave trgovinskih stikov so posebno zanimali predstavniki Bujščine, in sicer predsednik občinske skupnosti Lucijan Benulič in predsednik jugoslovanske skupine v
druga področja. Tu pride predvsem v poštev industrijsko sodelovanje v okviru bodoče proste cone na področju tostran in onstran državne meje. Nadalje je bila poudarjena potreba po tesnejših stikih in kulturni izmenjavi, pri katerih lahko italijanska narodna skupnost na eni strani ter slovenska na drugi utegneta nuditi učinkovit prispevek. Z zadovoljstvom -so nadalje ugotovili, da so bili doseženi v zadnjih časih izredno koristni rezultati na področju pospeševanja stikov Jn srečanj med uradnimi delegacijami ter skupinami strokovnjakov obeh strani na ravni političnih in sindikalnih organizacij, deželnih in občinskih u-prav ter reških in tržaških vseučilišč.
E. KLARICH
BOLOGNA, 18. —, Namestnik državnega pravdnika v Bologni je danes podpisal šest zapornih nalogov za skupino samozvanih levičarskih ekstraparlamentarcev, ki so obtoženi vrste terorističnih izpadov. Gre za Francesca Berardija, brata Luca in Francesca Fontana, Marca Tirinija,
mešanem odboru ^ maloobmejni :
promet Benito Bankovic.	I ir •	-	. ■	.
Vsi so ze stan znanci policije in so
Na poaovoru so bile poudarjene ža zaprti zaradi drugih kaznivih deludi ugodne perspektive, ki nastajajo jahj. Samo Sicura je bil na začasni za razširitev sodelovanja tudi na svobodi.
da bodo ukrepi, ki jih v tem smislu sprejemate, dali dobre rezultate.»
Jugoslovanski predsednik je v nadaljevanju spregovoril o pomenu narodnoosvobodilnega boja in o povojnih dosežkih Jugoslavije. Ta del govora je sklenil z besedami: «Zadovoljni smo z doseženim, tem bolj, če upoštevamo notranje in zunanje težave, s katerimi smo se soočali.» Nato je spregovoril o jugoslovanski zunanji politiki in dejal:
«Zunanja politika Jugoslavije je logičen izraz našega notranjega razvoja in naših idejnopolitičnih opredelitev. Že od vojnih dni smo se dosledno bojevali za' spoštovanje načel enakopravnosti, neodvisnosti, nevme-šavanja v notranje zadeve drugih, suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti — za načela, ki jih vsebuje tudi listina združenih narodov. Izhajali smo iz tega, da je to prvi pogoj za razvijanje sodelovanja in prijateljskih odnosov z vsemi državami. Pravice, ki smo jih sami zahtevali in dosegli, smo vedno spoštovali tudi v razmerju do drugih. Vedno smo podpirali narode, ki so se bojevali za pridobitev svobode in neodvisnosti. Ker smo tudi sami doživeli največje strahote vojne in ob upoštevanju čedalje večje rušilne moči novih orožij smo se stalno zavzemali za ohranitev miru in za razvijanje vsestranskega sodelovanja, za aktivno in miroljubno koeksistenco kot edino alternativo vsesplošni katastrofi, ki bi jo predstavljala no va svetovna vojna. Ta načela so bi la tista najširša podlaga, na kateri so se začeli približevati interesi največjega števila držav, predvsem no voosvobojenih in držav v razvoju Na tem se je naprej gradila platforma za njihovo skupno akcijo, ki se je oblikovala in uveljavila kot politika neuvrščenosti.»
«V svetu, še vedno razdeljenem na vojaško - politične bloke, se je socialistična samoupravna Jugoslavija trdno odločila za neuvrščenost, ki jo pojmujemo kot konstruktivno politiko) usmerjeno ne samo k odpravljanju sedanje blokovske delitve, temveč tudi kot popolno med narodno angažiranost v boju za mir, neodvisnost, enakopravnost in splošni napredek v svetu. Samo s takšno politiko smo uspeli utrditi svojo neodvisnost in zagotoviti mednarodni položaj, kakršnega ima Jugoslavija danes v svetu. S tem hkrati tudi najbolj prispevamo k skupni akciji, naprednih sil v oblikovanju takšnih mednarodnih razmer, ki bodo najbolj ustrezale potrebam svobodnega razvoja slehernega naroda.»
Predsednik Tito je nato spregovoril o razmerah v svetu in dejal, da je vse bolj očitno, da stare družbene strukture in preživeli odnosi danes ne ustrezajo več dinamičnemu razvoju in potrebam sodobne družbe.' Vse bolj prodirajo novi odnosi. Postopno izginjajo tudi zadnja oporišča kolonializma .Toda nadaljuje se boj proti imperializmu in neokolonializmu ter vsem oblikam vmešavanja, pritiskov in uporabe sile.
V teh novih razmerah neuvrščenost kot opredelitev in politika največjega števila držav in narodov postaja čedalje pomembnejši dejavnik in nosilec boja za osamosvojitev in enakopravnost. Po Titovih besedah brez udeležbe neuvrščenih držav in upoštevanja njihovih stališč danes ni mogoče najti trajnih in splošno sprejemljivih rešitev za najvažnejše aktualne mednarodne probleme. «Pomen, vloga in moč neuvrščenih držav — je poudaril Tito — zlasti prihajajo do izraza v okviru organizacije Združenih narodov. Ne gre za moč, ki izhaja iz števila neuvrščenih držav, temveč za moč načel in ciljev, za katere se neuvrščeni zavzemajo in za katere dobivajo vse večjo podporo.»
Po besedah jugoslovanskega predsednika zasluži posebno pozornost dejstvo, da se skoraj vse krize, ki
danes obremenjujejo mednarodne odnose, pojavljajo v glavnem na območju neuvrščenih in držav v razvoju. Do njih prihaja, kot je dejal Tito, zaradi vmešavanja in raznovrstnih pritiskov in intervencij imperialističnih in neokolonialističnih sil, ki skušajo obdržati stare odnose podrejenosti in izkoriščanja. V takšnih razmerah sta posebej pomembni medsebojna solidarnost in enotnost akcije neuvrščenih in držav v razvoju.
Tito se je dotaknil tudi gospodarskih problemov, ki kot, je pouda-
BRITANSKA KRALJICA V ZAGATI ZARADI SPOROV MED T0NYJEM IN MARGARET
LONDON, 18. — Razporoka ali ločitev? Družinske težave princese Margaret in njenega soproga Anthony ja Armstronga Jonesa še vedno vzburjajo britansko javno mnenje, tudi v pričakovanju, kaj bo s tem v zvezi ukrenila kraljica Elizabeta. Zaenkrat so posegi britanske kraljevske hiše še zelo previdni, jasno pa je, da bi kraljica najraje vsilila sestri ločitev, ki je med drugim v skladu z načeli anglikanske cerkve. Po sporočilu prejšnjega tedna, da je Elizabeta sklicala družinski posvet prav zaradi odnosov med Margaret in njenim možem, je glasnik Bučkin-gham palača danes sporočil, da bo kraljica zaupala rešitev tega vprašanja svojim odvetnikom.
Elizabeta pa vsekakor ne more preprečiti ločitve ali razpo-roke nekega člana kraljevske družine, medtem ko lahko prepove poroko. Teoretično bi se Margaret ne bilo treba niti odpovedati pravici, da nasledi Elizabeti na prestolu (kot naslednica je na petem mestu), čeprav v dobro obveščenih krogih napovedujejo, da bo to storila, ker bi sicer spravila sestro v zelo kočljiv položaj.
Kaže pa vsekakor, da se britanska princesa v teh dneh požvižga na vse komplikacije ter preglavice, ki jih povzroča sestri, in se prepušča opoju nove ljubezni, s «playboyem» Roddyjem Llewélynom, s katerim je bila pred nedavnim na ^ počitnicah na karibskem otočku Mustique.
rii — stopajo v ospredje mednarodnih političnih odnosov. Čedalje bolj se potrjujejo stališča neuvrščenih držav in držav v razvoju, da je glavni vir mednarodnih nasprotij stara mednarodna ekonomska ureditev, ki stalno reproducira razdeljenost sveta v korist razvitih. «V iskanju rešitev za probleme razvoja», je menil Tito, «so storjeni šele začetni koraki. Toda čedalje bolj sprejemajo resnico, da problemi dežel v razvoju sodijo med glavne probleme človeštva. Izhodišča, ki so jih na svojih zborovanjih opredelile neuvrščene države in države v razvoju, so sestavni del splošnih naporov združenih narodov, ki vlivajo upanje, da je mogoče priti do skupnih in konkretnih rezultatov.»
Ob koncu govora v venezuelskem kongresu je Tito namenil še posebno pozornost politiki popuščanja in sporazumevanja. Med drugim je dejal: «čedalje več držav se zavzema, da bi detant izstopil iz oskega okvira odnosov med velikimi silami in bloki, da bi se razširil na vsa območja in zajel vsa področja mednarodnih odnosov. V zadnjem času so tudi mnenja, da je bilo baje preveč popuščanja in pogajanj. Nam se zdi, da je bilo tega premalo in da bi morali biti ti procesi hitrejši, doslednejši in bolj vseobsegajoči. Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju ter načela helsinške deklaracije so brez dvoma rezultat in dosežek detanta. Jugoslavija se zavzema za izvajanje teh načel v praksi, in to ne le v Evropi, ampak tudi sploh. Z obžalovanjem moramo ugotoviti, da nekatere države ne kažejo doslednosti pri tem.. Zlasti nas skrbi, ker ni napredka v pogajanjih o razorožitvi. še več, oboroževalna tekma se nadaljuje in nikoli niso odvajali toliko sredstev za vojaške proračune kot danes. Upoštevajoč vse te probleme ter zapletenost in resnost mednarodnega položaja v celoti, Jugoslavija pripisuje izreden pomen peti konferenci voditeljev držav in vlad neuvrščenih v Colombu. Pričakujemo, da bo ta velika spodbuda za reševanje problemov, s katerimi se soočajo ne samo neuvrščene države in države v razvoju, temveč svet v celoti.»
Po dopoldanskem govoru v venezuelskem kongresu — naletel je na izredno zanimanje in odobravanje — je Tito popoldne nadaljeval pogovore s svojim gostiteljem Peresom. Jutri bo jugoslovanski predsednik končal obisk v Venezueli in o tem bodo objavili tudi skupno sporočilo.
Vsaka država siaj svobodno razpolaga s svojini naravnim bogastvom
BEOGRAD, 18. — Jugoslovanski predsednik Tito bo kmalu uradno obiskal kraljevino švedsko. Povabila sta ga kralj Karl XVI. in švedska vlada. To je na današnji redni tiskovni konferenci v zveznem tajništvu za zunanje zadeve sporočil Mirko Kalezič. V obveščenih krogih se je zvedelo, da bo Tito obiskal Švedsko zadnje dni tega meseca.
Dopisnika francoske tiskovne a-gencije AFP so zanimali jugoslovanski pogledi, na konferenco o pravicah morja. Tiskovni predstavnik tajništva je med drugim povedal, da je eno od najvažnejiših vprašanj, o katerem se morajo udeleženci konference združenih narodov še sporazumeti, urejanje in izkoriščanje naravnih morskih bogastev, ki so v življenjskem interesu za gospodarski položaj mnogih dežel v razvoju. «Zato je nujno treba najti takšne rešitve, ki bodo zadovoljevale inte-rese vseh držav in hkrati posebej upoštevale potrebe dežel v razvoju.»
«Kar zadeva stališče Jugoslavije dp osnovnih vprašanj konvencije — je nadaljeval Kalezič — se zavzemamo za načelo suverenega razpolaganja z naravnimi viri, živimi, in neživimi, v ekskluzivni ekonomski coni ter sprejemamo širino teritorialnega morja 12 navtičnih milj in ekskluzivno ekonomsko cono 209 navtičnih milj, s tem da to ne vpliva na svobodo plovbe v ekonomski coni.»
V zvezi z obiskom somalskega zunanjega ministra Kaliba je glasnik zveznega tajništva Kalezič izjavil, da se bo šef somalske diplomacije z jugoslovanskem državnimi in oar-tijskimi funkcionarji pogovarjal o «dvostranskih in mednarodnih problemih.» Kalezič je odgovoril tudi na vprašanje o ratifikaciji poljsko-nemške pogodbe v zahodnonemškem parlamentu:	«Izhajajoč iz duha
Helsinkov in v tem smislu iz nujnosti preseganja vsega tistega, kar je na poti konstruktivnega in uspešnega sodelovanja med evropskimi državami, pozdravljamo ratifikacijo poljsko-nemške pogodbe v parlamentu ZR Nemčije. Temu dogodku pripisujemo toliko večji pomen ker gre za sporazumno obliko preseganja hudih ostankov vojne in žrtvovanja, čemur je bil, podobno kot tudi narodi Jugoslavije, izpostavljen poljski narod.»
V. B.
Oster protesi Kampučije zaradi ameriškjja napada
BEOGRAD, 13. — Vlada demokratične Kampučije (prej Kambodža) ostro obsoja novo dejanje barbarske agresije, ki so ga izvedla ameriška letala, ko so 25. februarja letos bombardirala mesto Siem-reap. V vladni izjavi, ki jo je objavila ambasada Kampučije v Beogradu in jo danes posreduje Tanjug, je rečeno, da je med dvema naletoma ameriških letal vrste F-lll izgubilo življenje 15 ljudi, medtem ko jih je bilo 30 ranjenih. Bombe so povzročile tudi veliko gmotno škodo. Potem ko so ameriška letala od; vrgla bombe, so odletela v smeri Tajske.
VLADO BARABAŠ
VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA
SPALNICE
,
DNEVNE SOBE
SPREJEMNICE
KUHINJE
VH0QI
Vse za sodobno opremo in stilno pohištvo - Izbrani artikli
UGODNE CENE!
KVAUFICIRAN0 OSEBJE
ZA SERVIS IN GARANCIJO
Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah
.