bt
Samo cerkev naj trpi vsako podlost grdih odpadnikov!
Kaj bolj neokusnega še ni zagledalo belega dne v Slovencih, kot je ta čudni stvor heretičnega fanatizma. Aškerc je postavil na čelo knjigi „Himno slovenskih heretikov". In tu poje kakor kak plešoč derviš:
Heretiki smo smeli, krivoverci, in kužna vam pismarjem smo pošast. .. Preklinjajte nas, kamnajte, morite! Vaš srd in črt je nam največja čast.
HRVAŠKA.
Ncprcdavana predavanja. Izdalo „Hr-vatsko katol. akademiško društvo „Hrvatska" u Beču. Tiskara Kurvkta u Krku. Cijena 1 K, postom 1 K 10 v. Naročbe prejema g. Ivan B u t k o v i č VII. Langegasse, 16. Beč. — Enajst vrlo zanimivih sestavkov je zbranih v lični brošuri, katero je pravkar izdalo hrvaško katoliško akadem. dijaštvo ter jo posvetilo prvemu svojemu dobrotniku dr. Antonu MahniČu, škofu krškemu.   Ker   kat. hrvaško  dijaštvo še
GOR1ČICA PRI DOMŽALAH.
Ne. Aškerc, srda in črta nam ne zbujajo taki verzi, pač pa odkrito in globoko pomilovanje. Tako suho pripovedovanje brez iskrice poezije, prozaično in duhomorno, brez uma in srca, polno mrzlih fraz in ledenega, prisiljenega patosa, ponašanje s herezijo, v katero niti stihotvorec sam ne veruje — tak žalosten literaren pojav ne more zbuditi drugega kot obžalovanje in usmiljenje s stiho-tvorcem . . . Krivi smo pa tudi sami, da so mogoče take „stihotvorbe", ker smo dopustili, da so se doslej bavili s protestantizmom v Slovencih skoro edino le pisatelji s tprotika-toliško tendenco. Tu je treba izpremembe.  L.
nima svojega glasila, ki ga pa kmalu dobi, kakor čujemo, nima primernega lista, v katerem bi objavljalo plodove sv* je pridnosti, se je odločilo, da izda svoje spise v posebni brošuri. Predavanja so to, ki še večidel niso bila predavana, kar nam pove naslov brošure. Tri predavanja, vzeta iz filozofije, niso sicer posebno globoka, vendar jako jasna in odločno pobijajo darvinizem, monizem oziroma hekeljanizem. Zelo zanimivi sta potopisni črtici: „Iz mog prvog putovanja" in „Izlet na V lasi č". V „Lutriji" nam g. predavatelj pripoveduje o lotrijskem rokopisu, ki ga je našel pri neki   družini.   Ostala   predavanja
57
so politična in pričajo o jasnih načelih, ki jih je „Hrvatska" zapisala na svoj prapor. Namen izdanih „Predavanj" je, kakor izdajatelji sami pravijo v predgovoru, da pokažejo svojo dobro voljo in raznovrstnost dela, ki mu posvečujejo svoje proste ure. Maloštevilna je ^Hrvatska", pa pričujoča brošura nam dokazuje, da je vrlo delavna. Dal Bog, da bi se jim pridružilo še mnogo dobrih mladeničev in da kmalu prično z izdavanjem svojega lista ! Navdušenim akademikom iz srca kličemo: „Pogumno naprej po začrtani poti!"                                 A. M.
SLOVAŠKA.
Spolok sv. Vojtecha je slovaško nabožno-književno društvo za ljudstvo, podobno naši „Družbi sv. Mohorja". Letos je izdala ta družba zopet prav lepe knjige.
Kalendar obsega jako poučne spise, izmed katerih imenujemo le nekatere. M. Kol-lar je napisal razpravo o lastninski pravici, dr. J eh lička o razmerju med socializmom in vero, dalje slede spisi: Chram P. Marie vo Frydku (J. Buday), Oko arcidielo Stvoritel'a (A. Kmet'), Srdce P. Ježiša v najsv. Sviatosti oltarnej (J. Porubskv) Sviatok sv. Anny (Hera-klius), Bojovnik Kristov, Sv. Sebastian (Sodal), O vychove dietok (Dr. Španodolinec), Prve hlavne prikazanie (dr. Jožef Zčerman), Ku sva-tostanku (SI. Kiamčka), katolicke nadražne mis-sie, i. t. d. ter nravnopoučni kratki spisi Fr. R. Osvalda. Med pisatelji poučnih pripovedek srečamo še Fr. V. Sasinka, Straka, Ur-banka, Osvalda itd. Po Slovencu P. Gre-gorcu je posnel M. Kollar spis „Neopijaj". Vrlina tega koledarja sploh je izredno mnogovrstna in aktualna.
Druga, jako lepo opremljena knjiga je „Život Ježiša Krista božskeho S pasi te l'a naše h o", ki ga podaje Jan Krssak, archidiakon in župnik v Lutillu, katere je izšel letos prvi zvezek. To je zdaj najlepša ilustrirana slovaška knjiga.
Dr. Španodolinec v svoji knjigi „Na Vychode" popisuje v poljudni obliki potovanje v Sveto deželo. Četrta knjiga je pa „Učenie viery a nravov v prikla-doch"  Pol'sky napisal Kazimir   Riedl, kfiaz
z Druž. Jež. Slovensky podava Andrej Pavčo, slov. kn. v Pittston, Pa. — Vse te knjige so res izborno berilo ubogemu slovaškemu ljudstvu. Dal Bog „Spolku sv. Vojtecha" mnogo članov in podpornikov.                        D. S.
Zpod jarma. Basne Svetozara H urbana Vajanskeho. Druhe rozmnožene vydanie. Turč. Sv. Martin. Tlačou a nakladom J. Gašpa-rika. 1906. Cena 1 K. Str. 109. — Vajansky je zdaj prvi slovaški pesnik. Njegove pesmi kažejo visoko nravno mišljenje, ki poveličuje to, kar je sveto in častno. Njegovo rodoljubje je uprav fanatično, ko opeva nesrečo sedanje usode svojega naroda, pa upa v rešitev in v svobodnejšo bodočnost. On ve, da mora slovaški narod trpeti, a da bo mogel vztrajati le, če ima trdno moralno silo in nado v svojo prihodnost. Pesmi Vajanskega so zložene bolj za inteligenco, nego za preprosto ljudstvo. V svojem potopisu „Volovsko - Venecia" pravi Hurban Vajansky: „Tak veru, len dve veci držia mvsliacich a cestne citiacich 1'udi nad vodou, čili bachnom dnešneho ziifalstva: viera a čiste umenie." Vera in čista umetnost — to sta zvezdi, ki vodita Vajanskemu pero.
D. S.
IZ DRUGIH KNJIŽEVNOSTI.
„Zur Geschichte des volksthumlichen Hauses bei den Siidslaven von Dr. Math. Murko" se zove znanstvena razprava, ki jo priobčujejo „Mittheilungen der anthropologi-schen Gesellschaft in Wien" XXX. Bd., VI. Heft, 1905. — I. oddelek obravnava literaturo o tem predmetu, ki je ostala nemškim učenjakom nedostopna, ker ne razumejo jezika. Ta del ima že radi tega veliko vrednost, ker je zbrana v njem vsa literatura o predmetu in ne samo jugoslovanska. V drugem oddelku raziskuje g. pisatelj na podlagi te literature in tudi na podlagi svojega potovanja trditve g. profesorja Mehringerja in prihaja do zaključka, da so Mehringerjeve trditve resnične. Dostavlja tudi mnogo stvari, ki jih g. profesor Mehringer nima. III del razprave se bo, kakor je razvidno, pečal s slovensko kmetsko hišo. Ko izide, bom v celoti o tej razpravi obširneje poročal.                                         Fr. Kotnik.