Siev. 81. V Uublleni, v sredo 9. aprila 1919. Lelo lil. IsSsafa rasen nedeil fn p.szaS&ov v » s k «£ a n pepstciam* Uredništvo jo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6;L, Učiteljska tiskarna. Dopisa frankirati in ped* pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Inseratl: Gnostolpna pelit« vrstica 80 vin., pogojen prostor 1 K; razglasi in poslano vrstica po 80 večkratna objave po dogovora primeren popust --V.' - ' ' v ■ - . - v.* k ■: . Glasilo Jugoslov. socialno - dftmokratiine stranke, Pos8Bi8*sa Ileu. stan« cbbs SO vine rjav. essa Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za jeelo leto 60 K, za pol leta RO K, za četrt leta 15 K, *a mesec 5 K, Z« Nemčijo celo leto 65 K, 7.a ostalo tujino in Ameriko 72 K. —- Reklamacije za list *c poštnine prosta. OpravniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica Št. 6/1, Učiteljska tiskarna. Telefonska it. 313* Češka politika in Jugoslavija. V zadnjem času se veliko piše in govori o češki politiki napram Jugoslaviji, ki da ni takšna, kakor se nam je obetala v času, ko sta se oba naroda složno borila proti pokojni idilični Avstriji. Stvar zasluži, da ji posvetimo nekaj več pozornosti, zlasti ker nam nudi priliko za razna, nadvse važna in aktuelna razmotrivanja. Povejmo si takoj, da ne more odločevati v politiki sentimentalnost, marveč golo in hladno presojanje dejanskega položaja. In ta dejanski položaj je danes za češko državo — govorimo o češki državni politiki, ne ljudski, ne socialistični — tak, da se mora ta naslanjati na taka opirališča, na katera se Jugoslovanska država ne more, ker so jej zaenkrat sovražna. Iz tega elementarnega dejstva izhaja vsa ona toli razupita in tako površno tolmačena neskladnost med politiko češke države in politiko Jugoslavije. Vsega tega jbi seveda ne bilo, ako bi pri stvarjanju novih držav in pri reševanju obmejnih vprašanj odločevali drugačni vidiki, veljale drugačne smeri, naravne smeri narodne pravičnosti in narodnostnega načela ter mednarodne strpnosti. Toda če bi tako bilo, bi bila takozvana mirovna konferenca v Parizu dokončala svoje delo v enem tednu in sicer z vse drugačnim uspehom, nego ga bo, vkljub splošni veselosti, ki vsepovsod vzbuja in neštetim bolj-ševiškim revolucijam, ki jih povzroča in za katera menda dela s polno paro. bi sedeli in odločevali pri pariški konferenci zastopniki mednarodnega delavstva, bi bilo nedvomno vse drugače, in prav gotovo niti na manjšega nesporazumljenja med politiko Jugoslovanskega ljudstva in Češkega ... Pa ni tako, je ravno obratno. V “arizu velja kot vodilna politična smer za vsako državo, ki je tam zainteresirana, da skuša izrabiti brezobzirno mednarodno konštelacijo držav in vsesplošno zmešnjavo kolikor mogoče v svoj prid, ne glede ne na desno, ne na levo, zasledujoč predvsem svoj neposredni državni interes, Tisti, ki bi se v takih razmerah ne ravnal po teh pravilih, bi bil vnaprej izgubljen in pokopan in bi ob svojem grobu le zaslužil, da se mu odkrito pove, da je bil silno otročji politik. 1 o velja za vse prizadete države, velja za Jugoslavijo in velja seveda tudi za Češko. In nezmiselno je, če se ji zato kaj očita. Nujna potreba za vsako državo, zlasti na za manjše in nove države. ki se ne morejo, kakor nekoč mogočna Angleška, enostavno postaviti v »spletidid Isolation«, je, da si poišče prijatelje in zaveznike, ki so pripravljeni ravnotako iz lastnih državnih politično gospodarskih interesov, jo podpirati v njeni več ali manj pravični, več ali mani roparski politiki. V tem oziru bi se tudi mi Jugoslovani lahko marsikaj naučili. Ni v našem interesu, da se zaganjamo nezmiselno in brezplodno proti vsem, da kričimo brez preudarka na desno in na levo, da rušimo nekdanje vezi,_ da si vstvarjamo vsepovsod neprijatelje, tudi če je naš položaj zares obupen, ker bi nas vsi sosedi radi nekoliko razkosali. Ni v našem interesu zlasti, da naivno zaigramo ono prijateljstvo, ki nas je toliko let, in menda ne ravno brez uspeha, vezalo s češkim narodom. Seveda bi lahko želeli tudi od Čehov marsikaj, zlasti ker jih je Jugoslovanska politika ponovno vneto podpirala, ali pozabiti ne smemo, da so Cehi narod, ki ob svojih slabosti ima tudi svoje odlične vrline, in da je zlasti v gospodarskem oziru pričakovati še v bližnjem mirnem času tesno združitev med industrijsko Češko in poljedelsko Jugoslavijo. Premagovanja je treba in treznega presojanja. Skrajni čas bi bil, da se naša javna politika otrese svoje naivne neizšolanosti. In radi bi povedali hladnokrvno Še to: Ni niti v našem interesu, iž zelo prozornih razlogov, da napenjamo tako histerično svoje strune proti italijanskemu narodu, zlasti proti italijanskemu narodu ob Adrijl. \emo, da je pisava italijanskih časopisov tako, da spravi iz ravnotežja še najbolj mirnega zemljana, ali zato ni treba, da se mi kosamo z njimi na onem polju, kjer igrajo oni naiklavr-nejšo vlogo. Ne pozabimo, da smo Jugoslovani živeli ob Adriji skupno z Italijani celo tisočletje, da so nas vezale tesne skupne gospodarske, politične in kulturne, vem, da so se vstvarile, vkljub večnemu boju, tudi gotove medsebojne simpatije, zlasti med priprostimi masami in nemalo po zaslugi delavskega, socialističnega gibanja, ki je tam močno in uplivno, in da bi bilo politično nespametno zatvoriti si kratkomalo, vsled politične površnosti kričačev in pisačev, vsa ta vrata, ki bi nam morale v lastnem interesu, o ozirom na eventuelna gospodarska graviti-ranja in na druge momente, ostati odprta. Glejmo naprej! Dejstvo je, da imamo zadosti ne-prijateljev in da nam ni treba zapravljati še prijateljstvo tistih, ki stoje izven naših obmejnih vprašanj. Pride pač prej ali slej čas, ko se bo reševalo mednarodna vprašanja v vse drugačnem duhu, ko bo šla svetovna politika v drugačnem prav-cu, ko se bodo zopet oživele stare vezi med narode in utrdile nove. Čim boljše bomo pripravljeni na te nove čase, tem koristnejša bo kon- Bodimo samostojni, pa zavedaj-juktura za nas. mo se tudi vseh drugih potreb. Češkega ljudstva pa ne presojajmo po oficielni politiki njegove države. Saj ga poznamo. Je razlika tudi tam, kakor poysod, in iz razumljivih razlogov. češkemu ljudstvu bratski pozdrav Jugoslovanskega ljudstva. Pomen osvobojenfa Ukrajine m Rusijo. Uspešno napredovanje rdeče armade r.a jug Rusije, daje sovjetski vladi novo moč in novo silo, a obenem je i velikanskega moralnega pomena za nadaljni razvoj in propagando ideje komunizma. — Časopisi prinašajo kratke novice, da je sovjetska ^armada na jugu že dospela do obali Črnega morja, a na zapadu, da si je pridobila teritorij, kateri neposredno leži ob meji stare Rumunije. Glavno in najvažnejše pristanišče, trgovsko mesto in sedaj opirališče ostankov ruskih kontraboliševiških čet in zavezeniških ekspedicijskih polkov, Odesa, sc nahaja pod direktnim udarcem s severa in zapada in antantno poveljništvo dela z mrzlično naglico za obrambo Odese, katera se mora obdržati v njihovih rokah, da bi služila i nadalje za bazo in cen trum za bodoče uspešno napredovanje zavezniških čet na sever proti —• rdeči nevarnosti. Malorusija, državi .prejšnjih ukrajinskih hetmanov, se je osvobodila in se združila z ostalo Rusijo. To je fakt, katta je za osrednjo Rusijo nc-r.ecenljive važnosti. Ukrajina je ena najbogatejših dežel v Evropi. Ukrajina Je žitnica za evropsko Rusijo. Razentega je bogata tudi na rudnikih, polnih premoga; predpogoj za uspešno razširjenje industrije. In ti dve prirodni hoga-stvi, to je žito in premog sta bili, kar Je primanjkovalo, jako primanjkovalo do zavzetja Ukrajine sovjetski republiki in kar je samoumevno dalo precej misliti ruski boljševiški vladi. Vkljub strogi prepovedi svobodne trgovine, se je Rusija nahajala in se momentano še vedno nahaja v zelo težkem položaju. Moskva in Petrograd sta gladovala In gladujeta, dokler se ne obnovi redni promet med jugom in severom prostrane Rusije. Velike tvornice, industrijska podjetja so počivala — manjkalo jim je goriva. Bati se je bilo, da nastopi katastrofa in da vlado kmetskih, delavskih in vojaških delegatov strmoglavi protirevolucija. V najtežjem, v najbolj katastrofalnem položaju se je nahajala sovjetska Rusija brezdvomno prošlo leto, ko so z vseh strani vstajali nje- LISTEK. 13 11 liji. (Ponatis iz »Socialista«.) Prvi socialist je bil Živojin Ž u -J e v i č (1840—1870), ki je po absol- viranju bogoslovne akademije v Kijevu študiral v Petrogradu in Mona-koveni filozofijo. Njegovo javno delovanje je trajalo samo 3—-4 leta, v katerem času je napisal nekoliko člankov o filozofiji, narodnem gospodarstvu in socializmu, ter se v njih izjavil za socialista. Takoj po njegovi zgodnji smrti se je vrnil iz tujine Svetozar Markovič (1846 do 1874). Študiral je v Rusiji in Švici ter Je pričel z ruskim revolucionarnim navdušenjem in žilavo nemško vztrajnostjo propagirati socializem v Srbiji._ Kritiziral je na sijajen način tedanji politični sistem v deželi in se pričel v dovršenih člankih boriti za svobodo tiska, zborovanja in združevanja, za samoupravo in splošno 2 prav.° >n ie napisal mnogo političnih, socialnih, ekonomskih in fi-«?/»* študij, med niimi: Načela oolitLne ekonomije po Carnijevskem (1875) in eno marksistično delo, ki je še danes uporabno za izpopolnjenje »Komunističnega manifesta«: Socializem ali družabno vprašanje (1876). Takoj po svojem povratku je osnoval z malo skupino intelektualcev list »Radnik«, ki je izhajal 1871. in 1872. leta in v katerem je strastno agitiral za pariško komuno in teoretične socialistične ideje. Ta mala skupina ljudi, ki se je zbrala okoli Markoviča, je pričela tudi s praktično agitacijo, ko pa ni bilo več »Rad-nika«, na katerega bi se upirali, so nastopili v smeri ruskih narodnjakov. Agitacija se je pričela med najširšimi sloji ljudstva, nezadovoljnimi s tedanjimi razmerami: med mlado buržoazijo, ki je bila brez upliva na tedanjo državno oblast, kmečkim ljudstvom, katero je država in izsesavajoči kapital enako izkoriščeval in proletariziral. Kako zelo je bilo tedaj propadlo gospodarsko pridobivanje, priča najbolj dogodek, da je bilo izvršenih 1873. leta 10.000 dražb v pokritje davčnih dolgov. Po Markoviču pričeto gibanje se je vedno bolj širilo, na mesto »Rad-nika«, ki je bil ustavljen, so osnovali nove liste: »Javnost« (1873); potem »Glas Javnosti« (1874); »Osiobod-Jenie« in »Staro Oslobodjenie« (1875). Njihov upliv se je tako širili da so pod vodstvom agrarnega so’ cialista Adama Bogoslavljeviča osnovali parlamentarno skupino ki ie v mnogih selih in malih občinah dobila vodstvo. Leta 1875. je zmagala celo pri komunalnih volitvah v Kragujevcu. Ko se je gibanje vedno bolj širi- lo, je pa izgubljalo vedno bolj svoj socialistični in zadobilo radikalno-demokratski značaj. To je tudi razumljivo, ker ni bilo industrijskih delavcev. Seveda je Markovič poizkušal tudi s strokovnimi organizacijami. 'Jako je osnoval leta 1874. »Društvo tiskarjev«; leta 1875. »Društvo krojaških pomočnikov«. Obe organizaciji še danes obstojata. Po Markovičevi smrti so se pričele vojne s Turki in nastopila je še močnejša politična reakcija. Nekoliko socialističnih intelektualcev Je odpotovalo na Ogrsko in tamkaj so osnovali mesečnik »Straža«. Oni kateri so ostali v Srbiji, so popolnoma zapustili socialistične smeri in ustanovili leta 1881. »narodno - radikalno stranko«, ki ie Se danes na krmilu. ni najhujši sovražniki, zaščitniki imperializma in kapitalzma. Toda čimbolj se je večala nevarnost, tembolj odporna in neizprosna je postajala sovjetska vlada z njenimi voditelji na čelu. Železna roka Trockega, komisarja za vojna dela, ni mirovala. Kar se ni moglo doseči mirnim potom, to naj se doseže z vojno silo in diktaturo proletarijata. Prošlo leto meseca maja, ko so se češki legijo-narji v zvezi z ruskimi prostovoljci, v pretežni večini sinovi ruske bur-žuazije in častniki, bližali Nižjem-Novgorodu, mestu znanem celemu svetu po svojem svetovnem tržišču, in prekoračili reko Volgo, je bila nevarnost največja in bati se Je bilo, da se protiboljševiška armada, kateri so poveljevali buržuazni generali starega režima, združi z zavezniškimi četami, katere so operirale na severu pri Murmanu, da bi potem skupno pričeli pohod na rdečo Moskvo, središče in izhajališče boljše-viškega gibanja. Rdeča armada je bila takrat še neorganizirana, nepopolna in pri vsakem najmanjšem udarcu se je vpogibala in umikala pred napadi organiziranih, discipliniran iii in dobro opremljenih Čeho-slovakov — vazalov zahodnega imperializma in militarizma. In takrat je vzhodno fronto ob reki Volgi poplavila množica najboljših in naj-spretnejših agitatorjev-komunistov, kateri so na brzojavni poziv vojnega komisarja Trockega prihiteli na bojno polje reševat iz nevarnega položaja proletarsko revolucijo. Ti propovedniki internacionale so ustavili v neredu se umikajočo armado, vpeljala se je železna disciplina, očistili so proletarske vrste protirevo-lucijskih elementov. Uspehi so se kmalu pokazali. Silna in močna pod vplivom agitatorjev-govornikov in dobeč nove voditelje, se je rdeča armada dvignila in je pričela vsvobo-Jevati množico mest in važnih prometnih križišč ob reki Volgi in prostranstvo, ležeče med Volgo in Uralom. Prvi korak je bil napravljen. Gubernije, polne žita, so počasi padale v roke sovjetskih čet in Petrograd in Moskva sta bila ravno v najbolj kritičnem času saj začasno rešena velikega pomanjkanja in gladu. Prišlo Je do razpada Avstro-Ogrske in kapitulacije Nemčije. Nemški in avstrijski vojaki, ki so se nahajali v Ukrajini, da ščitijo po brest-Iitovski pogodbi državo Skoropadskega pred boljševizmom, so pod vplivom dogodkov v domovini odpovedali pokorščino in hiteli domov v svoje od vojne furije osvobojene kraje. Ideja komunizma, ki se je trdovratno razširjala tudi v času okupacije v Ukrajini — je zadobivala vedno večjo in širšo podlago. Vulka-nična tla so bila pripravljena in sovjetska vlada je s svojo rdečo armado pričela vojno kampanijo z ukra- Mlad učenec Markoviča, Mita Cenič (1851—1888), ki je mnogo let prebil v temnici kot politični zločinec, je ostal zvest svojemu socialističnemu idealu ter onoval 1881. I. na novo list »Radnik«, ter mu je uspelo pri volitvah v skupščino, da 1e dobil več glasov kakor radikalni kandidat. Toda kmalu sta »Radnik« in »Borba« prenahala izhajati. Po njegovi smrti je po lastnem vplivu postal utopistični socialist Vaša Pelagič, ki bi imel postati knez, pa je raje pustil vse časti, da se Je posvetil propagandi ateizma in socializma. Poleg njega je deloval tudi delavec Andra Brankovič. Medtem se je socialistično gibanje v Srbiji vedno večalo, ter je bilo rokodelsko delavsko društvo leta 1893. že zastopano na internacionalno- socialističnem kongresu v Ztiri-chu. Leta 1895. so osnovali socialisti novo glasilo »Socialdemokrat«, ki je pa kmalu propadlo, toda mesto njega so pričele izhajati »Radničke No-vine«, ki so pa tudi bile kmalu ustavljene, a istočasno so bile razpuščene tudi vse delavske organizacije, njihove knjižnice so bile sežgane, njihovi voditelji pa so bili prijeti in obsojeni na dolgo Ječo, med njimi Jinskimi veleposestniki, kapitalisti in generali. Posledice niso zaostale. Boljševiška armada, močna po duha in silna po sestavi je osvobodila v; nekaj mesecih Ukrajino in sedaj se že bliža počasi a gotovo karpatskim gričevjem in pogorjem in ni daleč čas, ko si podasta ruski in ogrski proletarec roki. Z osvoboditvijo Ukrajine se je moč sovjetske republike izdatno povečala — ne samo v moralnem —■ temveč kakor smo že preje omenil! — tudi v materijalnem oziru. Industrijska podjetja, katerih je vojna ustvarila jako veliko, bodo pričela zopet delovati. Železniški promet si bo razvil in to je glavno, kar potrebuje Rusija s svojini neizmernim bogastvom sirovin. K—st. Interpelacija poverjenika za socialno skrb A. Prepeluha na predsedstvo deželne vlada v Ljubljani. Političnih persekucij proti Slovencem na slovenskem ozemlju doslej še ravno ni bilo in če se je kedaj kak laven organ izpozabil, misleč, da je še v Avstriji, ga je nadrejena oblast še vedno v pravem momentu spomnila na njegovo dolžnost. Tudi vojaštvo se vobče v politiko ni vmešavalo. Čisto objektivno hočemo naslikati par dogodkov, ki so se dogodili v zadnjih dneh v Radovljici, kjer je duša tamošnje persekucijske vojaške politike nek major ter poročnik, ki se imenuje baje Potočnik in njegov, adlatus nek vojak, ki se imenuje Gostinčar. Dne 31. marca 1.1. je bil v Radovljici javen shod sočialno-demokra-tične stranke. Za ta shod je imela ta-mošnja posadka nekako pripravljenost in je vhod v prostore, kjer se je shod vršil, zastražila, očividno za to, da bi se noben vojak ne mogel udeležiti shoda. Da, niti v tiste gostilniške prostore vstop vojakom ni bil dovoljen, kjer se shod ni vrši!. In sedaj po shodu je dotična gostilna radovljiškemu vojaštvu prepovedana! Govori se celo — tega skoro ne moretn verjeti, — da jo imelo vojaštvo nalog, našega govornika na shodu aretirati! Po shodu so šli nekateri naši somišljeniki v neko gostilno v Radovljici večerjat. V tisti gostilni je pri' sosednji mizi sedel zgoraj omenjeni Gostinčar s še nekaterimi tovariši. Gostinčar je takoj pri vstopu naših somišljenikov, ki so bili povsem mirni, ^začel zabavljati čez socialiste, boljševike, očividno hoteč izvati prepir. Naši somišljeniki, poznajoč kvaliteto Gostinčarja, so odšli v drugo sobo. čez nekaj časa pride za njim v to drugo sobo nek oficir, bil je Potočnik, in par minut za njim Gostin- 'mTi *nnrsm i-tiTT~^miiinca8aBMaTOMBiwaM» tudi Vaso Pelagič, ki je v temnici umrl. Leta 1900. je bil odpravljen preki sod in delavsko gibanje se je zopet povzdignilo. Toda sedaj niso bili več intelektualci, ki bi dali iniciativo, ampak so delavci sami zgradili temelj novi organizaciji. To leto je izšel socialistični list »Napred«, leto pozneje »Radnički list«, ki so še sedaj glavno glasilo srbske sociaino-demokratične stranke. Socialistično delavstvo je osnovalo »Glavni radnički savez«, toda takoj po padcu dinastije Obrenovič, ko je bila razglašena nova ustava, se je rapiduo dvignilo delavsko gibanje z izrazitim razrednim značajem. V vseh mestih’ so se ustanovile delavske čitalnice, a že 20. julija 1913. leta se je sestal prvi kongres socialno - demokratičnega _ delavstva, na katerem se je sklenila ustanovitev »Srbske soci-alno-demokratične stranke« in zveza vseh strokovnih organizacij v, »Skupno delavsko zvezo«. Pri volitvah v skupščino 8. septembra 1903. 1. je izšla nova stranka z 2548 glaso- vi in dobila en mandat tudi v Kragujevcu. Od takrat naprej ni bila nikdar brez parlamentarnega zastopstva. Sar, vinjen, in še dva vojaka. Ti trije so se takoj vsedli k Potočnikovi mizi n ne da bi se kdo za nje zmenil, začel je Gostinčar zopet zabavljati čez ■ socialiste in na nekvalificiran način obrekovati poverjenika Antona Kristana, Ker zabavljanje le ni prestalo, se ie nekdo navzačih obrnil vljudno na oficirja Potočnika, proseč ga* da Gostinčarja pozove, naj pusti mirno goste pri miru. Potočnik, ki je bil oči-vidno v domenku z Gostinčarjem, je vsako intervencijo odklonil, sedel pa še naprej s svojimi vinjenimi podložniki pri isti mizi. Hotel sem ta dogodek, ki mi je bil prijavljen po verodostojnih pričah že 1. t. m., takoj napraviti za predmet interpelacije. Tega nisem storil, ker sem smatral celo zadevo za navaden gostilniški incident in pa ker sem mislil, da radi enkratne nerodnosti kakega vojaškega poveljnika, stvari še ni treba spravljati v javnost. Moram pa reči, da mi je zelo žal, da nisem takoj verjel svojim informatorjem, ki so že takrat po-vdarjali, da teži v nastopanju radovljiškega vojaštva zistem. Da je stvar res taka, kažejo dogodki preteklega tedna. Dne 4. t. m. aretiralo je namreč na povelje radovljiškega vojaškega komandanta, vojaštvo našega somišljenika L. Kollmana, napravilo pri njem hišno preiskavo, mu premetalo vsa njegove stvari in zaklenilo eno sobo popolnoma in vzelo ključ seboj I Brez intervencije kakega civilnega organa ali žandarmerije se Je to zgodilo in ne da bi se straža izkazala s kakim naročilom za aretacijo, kakor to zakon predpisuje! V teku zaslišanja pri vojaški oblasti, nekim narednikom, Je Gostinčar, ki je spiritus agens vseh teh dogodkov, zmerjal Kollmana z barabo. Kollmana je vojaštvo šele 5. t. m. izročilo preiskovalnemu sodniku, ki ga je seveda izpustil na prosto. Cela Radovljica pa se v zadnjih dneh nahaja sploh v nekakem izjemnem stanju, posebno so pod vojaškim nadzorstvom naši somišljeniki, ki so omejeni v svoji osebni svobodi, tako, da niti ha kolodvor ne smejo. Vsled tega nadzorstva tudi natančne slike vsega, kar se ie v Radovljici zgodilo, ne morem podati. Kot karakteristično za oficirja Potočnika, ki tako preganja nevseče mu socialne demokrate, pa naj navedem še to, da Je lastnega vojaka zmerjal v zadnjih dneh s smrkov-cem. Vojak, tako po avstrijsko opsovan, si seveda tega ni pustil mirno dopasti, temveč je prisoli! Potočniku klofuto, potem pa — boječ se kazni, pobegnil. Z ozirom na opisane 'dogodke vprašujem predsedstvo deželne vlade: 1. Ali so mu opisani dogodki v. Radovljici znani? 2. Ako ne, ali le voljno o njih poučiti se nemudoma na pristojnih mesi ih? 3. Ali je poveljnik radovljiške posadke in ostalo vojaštvo pri opisanih dogodkih nastopalo na lastno pest ali po naročilu od zgoraj? 4. Ali je predsedstvo vollno pri poveljstvu dravske divizije intervenirati, da se za te dogodke odgovorne vojake kliče na odgovor in jih kaznuje, posebno komandanta in pa poročnika Potočnika. 5. Ali Je predsedstvo voljno na pristojnem mestu v tem smislu staviti zahteve; da se enaki dogodki od strani vojaštva nikjer več ne po-nove? V Ljubljani, dne 7. aprila 1919. Duševni voditelji tega novega gibanja so bili visokošolci, ki so prodrli v marsistično literaturo, potem delavci, Jd so živeli v inozemstvu in sodelovali v nemških organizacijah. Med njimi se je posebno povzdignil Radovan Dragovič (1878—1905). Vr-nivši se leta 1901. iz inozemstva Je postal časnikar in kot tak osnovatelj modernega marksističnega tiska v Sfbiii. p° svoje smrti je urejeval »Radmčke Novine«, bil je tajnik v strankini upravi, poučeval le na delavski šoli, bil je z eno besedo voditelj delavskega gibanja. Predstavni kongres je enoglasno sprejel po Dragoviču izvedeni program in organizacijski štatut nemške socialne demokracije. Takoj v začetku je prišlo v stranki do spora o splošnih smernicah politične akcije. Prav tedaj je pa prišlo do razkola v radikalni stranki. Bogati meščanski elementi, ki so bili v vodstvu, niso mislili na drugo kakor da ostanejo v vladi in da obogate, malomeščanske mase, ki so največ trpele za stranko, so pa uvidele, da so bile prevarane. In dokler so oni ekonomsko močni sledili nazaj v stranko, so bili ti proti vodstvu in so osnovali samostojno radikalno stranko. Bila Je sedaj velika nevarnost, da hočejo mlado-ra- Naredba o ustanovitvi zaupnikov, vložena po sodr. Prepe uhu, Čital sem v »Napreju« naredbo delavskih zaupnikov. N iredba me Je zelo razveselila in želet- je, da bi postala čimprej zakon. ,\iada bi izvršila, če odobri predloženo Ji naredbo, velik socialen akt in za!'on bi bil zlasti za premogarje in ri darje ter za vs* pri premogovnikih in rudnikih zaposleno delavstvo v elikega pomena. Vem, da ni nobe lega pri premogovnikih ali rudnikih zaposlenega delavca, ki ne bi pozd avil tak zakon, posebpo pa, če se premisli, kako v veliki nevarnosti so ti delavci izpostavljeni pri delu in kako velike ovire nastanejo za nja i: ri delu vsled slabih jamskih ali drugih delovnih razmer, na katere se pa podjetnik nikdar ni oziral. Potreb raviti nedo-statke in ovire. Če obrttni vodja ali ravnatelj obrata ne odst *ani oziroma ne pusti v varstvo delavstva nedo-statke takoj odstrani;!, naznaniti imajo zaupniki to tak< j rudniškem glavarstvu. Povzročiti >i imeli tudi pravico, da se Izvedejo natanko vsi varnostni predpisi in r: darsko-poli-cijske naredbe. Zaupnike se ne bi smelo kaznovati zaradi izvršitve njih posla ter tudi celo funkcijsko dobo in tri leta po funkcijski dobi se jih ne bi smelo odpustiti iz sh žbe. Zaupnike, bi se ne smelo šikanirati s slabimi plačami ali drugima intrigami. Naredba pravi v § 2 X naj ostanejo varnostni možje š>3 nadalje v veljavi. Varnostnih mož žal ni pri premogovnikih in rudni!; ih in sodrug Prepeluh misli gotovo na zadružne delegate rudarske zadri ge. Kar se tiče te prisilne organizacije, imenovana rudarska zadruga, Je skrajni čas, da se Falkenheyn • Badenijeva naredba z dne 14. avgusta 1896, drž. zak. št. 156, razveljavi in mesto iste nastane zakon o delavskih zaupnikih. Razpoložljivi denar rudarske zadruge naj se vporabi za občeko-ristne rudarske namene. IginciJ Sitar. Iz učiteljskih icrogov. Živimo, v. dobi bede. A vendar tolike bede, 'da take ni menda v nobenem stanu kot pri učiteljih, in kakor bi se hoteli iz nas norčevati, obetajo nam sijajno materijalno stanje. Seveda ostane vse le pri besedah. Le pomislite, kako so nam plače »zvišali«, na papirju! In tudi »nabavni prispevek« so nam — obljubili! Pa Še več! »Slovenec« pi$g v svoji 75. številki celo, da dobimo rodbinske doklade po 800 K, doklado za obleko, mesečne doklade za Januar, februar, marc po 300 K ter končno »brze pomoči« 600 K. Kaj ne, kal nam vse obetalo?! Živimo naj v tej grozni draginji dalje v »sladkih upih«. Toda Že Lah pravi: Chi vive sperando, muore —. Morda čaka tudi nas taka usoda. Ni čuda, da se nas loteva huda nevolja in se Je bati učiteljske stavke. »Slov. Narod« v svoji 78. številki sicer svari učiteljstvo pred —T—Tg~T-.;-T-r.-rianrr- ............. dikalci pritegniti za seboj tudi delavsko gibanje, kar se jim je tudi posrečilo, nakar so nekateri kakor Jovan Skarlič in Milorad Popovič pristopili k mlado-radikalni stranki. Od tega časa se je postavila socialno-demo-kratska stranka strogo na Markso-vo stališče, kar se je sklenilo na kongresu strokovnih organizacij leta 1911. Do leta 1910. se je omejevalo delo socialno - demokratične stranke samo na mesta. Sodelovanje za volitev v kmečke občine se je princi-pijelno perhorerciralo. Leta 1910. se je sklenilo, da se tudi na kmetih osnuje strankine sekcije, in izvan-redni strankin kongres leta 1912. je pooblastil strankino vodstvo, da pri volitvah v skupščino meseca maja 1912. tudi na kmetih imenuje svoje kandidate. To se je izvedlo, ter je stranka dobila 21.000 glasov in 2 mandata (LapČevlč in Kazlerovič). Sedaj je vodja srbske socialno-demokratične stranke Dragiša L a p-čevič, odkar je vodja srbskih intelektualcev, urednik »Borbe« Dimitrije T u c o v i 6 umrl v početku vojne, a najbolj genialni srbski časnikar, urednik »Radničkih Novin«, Dušan Popovič Je umrl za časa volne v Londonu. , tem korakom, češ, »V enem meseett — upamo, bo imel vsak! učitelj v rokah vse, kar mu gre od novega leta naprej«. Lepo to upanje, toda vprašanje je, če se izpolni; in tudi, če se izpolni, kako naj reven učitelj čaka še mesec dni, ko nima kaj jesti in obleči, kredita pa nima nič? Meni Je celo znan slučaj, da je trdosrčen, skopušen kmet zapretil učitelju z de-ložiranjem, ker mu je učitelj na dolgu za stanarino. Zakaj pa vlada ne dovoli vsaj predujmov na plačo? V. zadnjem času se je uprizorila velika gonja zoper višja šolska nadzornika dr. O p e k o in dr. B 3 z j a k a. Ne le »Zavezarji«, tudi Slomškarji zahtevajo, da se dr. Opeka odstrani. Seveda je mož postal povsem nemogoč, posebno vsled nečuvenega svojega nastopa proti nadučitelju Potokarju, in zbog svoje arogance sploh. Bila je neprevidnost od vlade, da je duhovnika, pedagoškega lalika, imenovala višjim nadzornikom za ljudske šole. Dr. Opeka je morda mislil, da bo igral vlogo nekdanjega Zavaš-nika, toda »tempi passati«! Najbolje Je, da sam odstopi. Vse drugače Je z Ijev sin, dovršil Je študije z odliko, je dr. Bezjakom. Mož je sam učite-izvrsten pedagog in metodik, saj Je bil dolgo vrsto let profesor na učiteljišču v Mariboru in okrajni šolski nadzornik na Štajerskem. Tudi zdaj le ravnatelj izpraŠevalne komisije za ljudske in meščanske Šole na bivšem Kranjskem. Mož ni le veščak v svojih predmetih kot filolog, ampak Je mož tudi v drugih predmetih, kar Je ponovno dokazal pri raznih izpitih. Na literarnem polju je tudi znan, posebno po svojih pedagoško-metodi-ških razpravah. Kdor Je poslušal kdal njegove plamteče govore, ve, da je tudi vrl narodnjak! Kolikor vemo, so proti Bezjaku le srednješolski učitelji; zato bi kazalo prestaviti ga za višjega šolskega nadzornika za ljudske Šole. Kot tak bi bil veliko bolj na mestu in ugodilo bi se obojestransko. — Torej I Končno Še nekaj. Med Zave?arji in Slomškarji Je zopet zavladala neka napetost. Moje mnenje Je, da bi bilo najbolje, da prenehata obe društvi ter se strneta v »Unijo Jugoslovanskega učiteljstva«, kakor je nasvetoval g. Engelfcert Oangl. Fiat! Politične vesti. Jugoslavija, Slovenski poslanci JDS V Belgradu so strašni srbofill. S svojo devotnostjo prekašajo nekdaj v tem proslule Bizantince. Sveta stolica, pravi škof, si ni v primeri z našim zunanjim položajem prav nič na jas-, nem. »Ljudska stranka« (klerikalna) je napram nam zelo radikalna in tudJ pretirava svoj nacionalizem. Socialna politika. Upravni odbor dnevnih zavetišč za revno šolsko mladino je Imel včeraj sejo v. mestni posvetovalnici na Stev. 81. NAPREJ. Stran 3. magistratu. Ker je stari odbor podal ostavko, je poverjeništvo za socialno skrb imenovalo 6 delegatov, ljubljanski občinski svet je pa poslal .v ta odbor tri delegate. Novi upravni odbor se je sledeče konstituiral: Predsednik: Albin Prepeluh, poverjenik za socialno skrb, podpredsednik: dr. Gosar; tajnik in blagajnik: šolski nadzornik Lavtižar: namestnik: ravnatelj Dimnik. — Upamo, da .bo novi odbor šel z vso vnemo na delo v prid naše mladine posebno v sedanjem času, ko nam je vojna zadala ravno v. tem pogledu težke udarce. Mnogo dela se je nakupičilo in treba bo, da vsak posameznik napne vse sile, da rešimo vsaj mladino pred groznimi posledicami, ki jih je našemu narodu vsekala ta strašna borba dveh imperialističnih svetov. —* Mi bomo zasledovali z Vso pozornostjo delovanje tega odbora in bomo rade volje dali na razpolago svoj list za namene, ki so socialno zelo važni ter nujni tako, da bo treba enegičnega dela, da se izvede to, kar je neobhodno potrebno. Dopisi. Rajhenburg. Tukaj se izprehaja mož N. Salomon, bivši nadzorni paznik pri tukajšnji premogokopni družbi. Ta možakar je dal več delavcev pozapreti, še več jih }e pa očrni! pri gospodih v pisarnah. Zakaj mož ni ostal na Nemškem? Ali mu je sedaj y. Jugoslaviji zadišal naš krompirček in kisel fižol? Zdaj je v cementni tovarni v Trbovljah, pa pride še vedno v Rajhenburg pošpijonirat. I ravijo, da hoče priti sem delat, če se mu bo posrečilo! G. Salomon, mi vemo za vaše »kšefte« in med so-prugi gotovo ne boste dobro spreleti! To za enkrat! — F. K., rudar. Interpelacija socialističnega kluba. Poslanec Slavko Henč in tovariš! so vložili na vojnega ministra sle- i dečo interpelacijo: * Za časa umika avstrijske vojske ie krajevno Narodno veče v Rumi pridržalo med drugim tudi več tovornih avtomobilov ter jih prodalo tamkajšnjim stanovalcem po smešno nizkih cenah od 1000—3000 K. Ti kupci prodajajo te avtomobile z pgromnimi dobički. Tako je bil tovorni avtomobil prodan te dni v -Osjeku za 24.000 K, a kupljen’je bil za 3000 K. Ta človek je na ta način pri enem avtomobilu »prislužil 21 ti-;Soč kron. ; Z ozirom na splošne ovire prometnih in prevoznih okolnosti so posebni ti avtomobiil za obnovo debele, a tudi če bi jih država več ne Potrebovala, niso poedinci pooblaščeni, da se bogate nepostavno s pridobljenim državnim premoženjem. Vsled tega vprašamo gospoda Vojnega ministra: ■ 1. ali mu je vse to znano; , 2. ali Je pripravljen poskrbeti, da se vrnejo ti avtomobili državi, odnosno ,da se ji izroči pridobljeni dobiček in 4. ali Je pripravljen, izvršiti preiskavo in ugotoviti, v katere svrhe /se je uporabil denar, dobljen ob prodaji tega in drugega državnega premoženja, pridržanega od Narodnega veča v Rumi? Belgrad, 29. marca 1919. I / Kaj sem prinesel s seboj iz Rusije? - Dragi sodrugi! Moja prisrčna želja je, da vam opišem stvari, ki sem jih videl v Rusiji za časa moje strašne sužnjosti. Grenke so bile ure, ko smo čakali pod rusko nagajko na bog veka}! Ta nagajka Je bila spletena od samega ruskega !uciferia. Ruska buržoazija nas je imela za naj-nizje sužnje. Imela je tudi svoje pošasti, ki so jezdili na konjih in se podih po stepah In polju, kjer smo mi delali. Bili smo strgani in bosi. Ko Je Drisel ruski uradnik ali kozak-straž-juk, Je vprašal gospodarja, če de-*ani°. Delajo, Je rekel gospodar. Ali te pošasti so sukale težko nagajko nad nami in rekle, da nam bodo lupili kožo s hrbta, če ne bomo pridno delali. In v teh žalostnih urah sem si mislil: »Kaj sem zakrivil? Zakal se vije ta nagajka nad meno!, nedolžnem Človeškem otroku? Nikdar, ne oo konec te sužnjosti!« — In obupaval sem. Ljubša mi Je bila smrt kot moje zdravo življenje! — To smo trpeli pod onim jarmom, ko je buržoazija vladala s svojim carjem na čelu! Prišla pa je druga doba. Pretrgal Je črni oblak nad nami in solčni svobode smo pozdravljali! ooljseviki so prišli in so nam rekli: » Vstajajte, povzdigujte se, ubogi, sestradani!« — Bilo je konec trpljenju, Konec pretepanju, ker povedali so nam, da smo si vsi enaki, da smo vsi bratje, Avstrijci in Rusi! Doma sem, pa teh glasov, ki so nam ublažili srce, ne slišim več. V srcu sem ohranil globok spomin in vtise iz ruskih poljan, ohranil sem si pojin o bratstvu, enakosti in svobodi in ga prinesel domov. Tudi nad nami se mora pretrgati črni oblak buržo-aški, zaveti mora med nami Slovenci, Ilrvati in Srbi drug duh, duh vse drugega bratstva in svobode kot ga nam hoče dati umetnim potom buržoazija! Obsije nas naj Pravica na naši rodni zemlji jugoslovanski! Sladka je naša kri, ob kateri so se redili naši pijanci - bogatinci. Od naše krvi so jim zrasli strašni trebuhi! Ni jim še bilo dosti naše krvi, hoteli so tudi klobas iz našega mesa. Skoro pet let so ga žrli in preveliki kosi so se Jim zataknili v žrelu. Eni so se že zadavili, ali nekateri še hlastajo za zrakom. Vsi smo enaki otroci zemlje! Zakaj naj ima eden vse, tisoči pa ničesar? Zakaj naj si pustimo izpiti še našo zadnjo kapljo krvi!? Dnevne vesti. — S seie občinskega sveta ljubljanskega. Snoči se Je vršila redna seja občinskega sveta. Gospod župan Je v svojih poročilih podal poročilo o preiskavi glede očitani zaradi dogodkov in razmer v ljubljanski meščanski ubožnici. Poročilo je bilo obširno. Razprave o poročilu na tej seji še ni bilo. Na dnevnem redu je bil tudi predlog soc.-dem. odseka glede volilne reforme in občinskega reda. Predlog je utemeljeval inž. so-drug Štebi. Po daljši debati se Je predlog odkazal devetčlenskemu odseku, v katerem bo zastopal soc.-dem. klub sodrug Kocmur. Med drugim Je občinski svet sklenil, da se štiri in pol let vojne všteje mestnemu uradništvu v službeno dobo. Nadaljevanje seje bo v petek ob 5. popoldne. O seji še poročamo. — Boljševik. Ah! Ti nesrečni boljševiki. Vsakdo se že hoče danes našemiti s to besedo, ko nima niti pravega pojma o njej. Sraka se Je tudi našemila s pavovim perjem, dasi-ravno Ji ni prav nič pristojalo. Ravno tako Je z boljševiškim ogrinjalom. Slučajno sem pred kratkim slišal nekega možica, ki se je sledeče izrazil napram svojemu prijatelju: »Nočem delati. Sem boljševik«. Ta možic smatra po svoji izjavi za boljševike one, ki nočejo delati, torej delomrž-neže. Toda resnica pa Je, da so boljševiki najagilnejše osebe pri delu, za kar pa zahtevajo tudi pošteno življenje zase in za svojce. Tudi ni bolj poštenih in odkritosrčnih ljudi, kakor so ti »strašni« boljševiki. Srakam pa kličem: Blagor ubogim na duhu...! — Vsem učiteljem in učiteljicam, ki Imajo usposobljenostni izpit, a so nastavljeni kot suplenti, odnosno su-plentinje, je višji šolski svet priznal in nakazal vojnodraginjsko doklado po I. stopnji 1. razreda od prosinca 1919 naprej. Svoje službene prejemke dobe vsakega prvega vnaprej. — Pravica, kle sl? Največji revež izmed državnih nastavljencev Je dacar. Po 16 ur na dan mora izvrševati svojo dosti težavno službo in biti ob vsakem vremenu na cesti. V cokljah in raztrgani obleki mora prehoditi 30 in še več kilometrov na dan, zato pa dobi vsak mesec 200 K »plače«. S temi 200 kronami pa mora se vzdrževati užitninsko pisarno, kupiti pisarniške potrebščine in drva idt.Dandtne9. ko stane kilogram moke 4—5 krofi kilogram mesa 16 kron, si vsak lahko predstavlja, kako imenitno »življenje« moralo imeti dacarske rodbine, ki štejejo po 6 do 8 Člav<-,če ZfsI¥J gospod dacar« celih 6 kron in 66 vinarjev na dan ta to vse v takozvani »demokratični« državi! Kako dolgo še? — Osebna vest. Stavbeni nadko-misar inž. dr. Miroslav Kasal Je izstopil prostovoljno Iz državne službe in otvoril kot civilni oblastveno poverjeni stavbeni inženir spe-cijelno stavbeno podjetje in tehniško pisarno za betonske, železobetonske in vodne zgradbe v Ljubljani, HU-šerjeva ulica št. 7. — Uniformiranje orožnikov. Reorganizirano orožništvo bo dobilo v kratkem nove uniforme. Treba Jih ie okroglo 24.000! Za polovico teh (12.000) Je odobren kredit celih 193 tisoč dinarjev. Pa naj še kdo reče, da za militarizem naša država nima •MzeistaaM "l$“° Sbt0 ‘“''“to* — Politična preganjanja. Dostavek k notici, ki je bila v tej zadevi prejšnji teden objavljena: Vsi. ki so bili vsled svojega narodnostnega ali državno-političnega mišljenja in delovanja preganjani in stanujejo v mestu Ljubljani, naj naznanijo do 20. aprila t. 1. v dopoldanskih uradnih urah mestnemu magistratu (Mestni trg št. 2, v sobi št. 5, nasproti posve- tovalnici) naslednje podatke: I. Ime. 2. Starost. 3. Poklic. 4. V katero občino je pristojen? 5. Sedanje bivališče (stanovanje). 6. AH je samski ali poročen in koliko ima otrok? 7. Radi česa je bil preganjan? 8. Ali je bil interniran? Kje? Koliko časa? 9. Ali je bil konfiniran? Kje? Koliko časa? 10. Ali je bil v zaporu? Kje? Koliko časa? — Mestni magistrat ljubljanski sprejema v seznam tudi v tujini bivajoče preganjance, ki se lahko prijavijo pismeno ali pa po drugih osebah, — Uradni iist št. 72. prinaša na-redbo o zvišanju cen tobaku, veljavno od 8. t. m. naprej. Egiptovske ci-agrete bodo v eljale 24 vinarjev komad, dame po 12 vin., šport 10 vin., ogrske 4 vin., drame 6 vin. Tobak za cigarete bo 50% dražji. Oni, ki je bi! sedaj po 3 K bo veljal 4 K 50 vin. — Poštno ravnateljstvo razglaša: Ker imajo v Ljubljani vse trgovine, banke in denarni zavodi zakonito vpeljan nedeljski počitek in je blagajniški promet pri ljubljanskih poštnih uradih vsled tega prav malenkosten, se tudi pri ljubljanskih poštnih uradih 1, 2, 3, 4, 5, 6, glede blagajniških poslov uvede nedeljski počitek. Začenši s 13. aprilom se pri imenovanih uradih ustavi vplačevanje na poštne nakaznice in čekovne položnice kakor tudi izplačevanje poštnih in čekovnih nakaznic ob nedeljah. Prejemale oziroma izplačevale pa se bodo pri vseh uradih razen št. 6, brzojavne poštne nakaznice v za nedelje določenih uradnih urah'. — Društvo slovenskih profesorjev ima v soboto, dne 12. anrila t. I. ob pol 4. popoldne v risalnici I. državne gimnazije v Ljubljani izreden občni zbor z dnevnim redom, pismeno vsem učiteljskim zborom naših srednjih šol naznanjenim. — Odbor. — Osrednje društvo poštnih pri-stavov, oficijautov in aspirantov v Ljubljani poziva vse stanovske tovariše na Kranjskem, ki še niso včlanjeni, da nemudoma prijavijo svoj vstop k društvu in vpošljejo 2 K kot vpisnino in po 2 K kot mesečni prispevek. — Tovariši na Koroškem jijt Štajerskem naj store isto pri podružnici društva v Mariboru. —• V začasni deželni zdravstveni svet za Slovenijo so bili na občnem zboru »Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani« izvoljeni sledeči zdravniki: dr. Mirko Černič, Ljubljana; prim. dr. Vinko Gregorič, Ljubljana; dr. Ivan Oražen, Ljubljana; dr. Hugon Robič, Celje, in dr. Alojzij Zalokar, Ljubljana. — »Splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev« Je imelo d. t. m. ustanovni občni zbor. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora. Po pozdravu in prečitanju pravil, ki so bila sprejeta brez popravka, so sledile volitve in so bili izvoleni sledeči: Predsednik Bele Jak., žel. usluž., namestnik Petek Iv., višji uradnik, tajnik Jeglič Jos., orož. stražm., namestnik Judnič Davorin, blagajnik Seršen Iv., nadsprevodnik, namestnik Habicht Ig., mojster tobačne tov., odbornjki: Rijavec Jos., tob. tovarna, Bahč Jos., žel. nadsprevodnik, Svetlin Ivan, nadsprevodnik, Nač Jos., nadsprevodnik, Gaber Iv., Zaletel Avg., Beninger Viljemian, učiteljica in Zemljič Julijana, namestniki: Pirkovič Jul.. Novak Gregor, Počkar Iv. in Lichten-eger Rudolf. Pregledniki: Ošaben Martin, Punčuh Simon, Zakotnik Iv. in Hribernik Karol. Mesečni prispevek se določi na 50 vinariev. Predložene spomenice se odpošljejo na merodajna mesta. Brez agitacije je bilo v par dneh že okrog 500 članov vpisanih. Pripominja se, da delokrog društva obsega celo Slovenijo. Oddaljeni se lahko prijavijo pismeno. O potrebi se bodo ustanovile krajevne skupine. Priglase sprejema društveni blagajnik gospod Seršen, Gosposka ulica št. 9. — Beguncem iz zasedenega ozemlja! Pripravljalni odbor beguncev iz ozemlja, zasedenega po Italijanih, vabi begunce na posvetovanje, ki se vrši dne 9. t. m. ob 5. uri popoldne v restavraciji »pri Zlatorogu«. Razpravljalo se bo o važnih begunskih vprašanjih. —* Pripravljalni odbor. — Za obrtne zadruge. Sporazumno z deželno vlado za Slovenijo, oddelek za industrijo, trgovino in obrt, priredi deželna Zveza Južnoštajerskih obrtnih zadrug s sedežem v Laškem trgu, v nedeljo, dne 13. aprila ob 9. dopoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani važno skupno posvetovanje zadružnih načelnikov ali njih zastopnikov vseh v Sloveniji obstoječih obrtnih zadrug s sledečim dnevnim redom: 1. Organizacija obrtnih zadrug. 2. Vprašanje zadružnega inštruktorja. 3. Ustanovitev mojstrskih bolniških blagajn in podpornih skladov za ostarelost in onemoglost. 4. Slučajnost. Načela stva vseh obrtnih' zadrug se prosi, da se omenjenega nujnega ir-, važnega posvetovanja zanesljivo po svojih odposlancih udeleže. Vse točke dnevnega reda so tako važn j in nujne, da se jih ne da nič več otlašati in potrebno je, da so vse začruge na Slovenskem ozemlju po svoj h odposlancih zastopane, da se poi^e o sedanjih razmerah in o spremembi, katere se namerava in mora ti di Izvršiti. Obrtno zadružništvo je pri nas na tako slabih nogah, da Je skrajni čas, da se izvrši potrebna iireosno* va v vodstvu samem, kakor tudi v splošnem delovanju zadrug. Treba je začeti s skupnim in smotrenim delom, ki naj služi v korist za družnim članom in v procvit obrtnir zadrugam. Tora j na skupno in /ztrajno delo se poživlja vse obrtne zadruge! — Krajevna skupina Sp! »sne železničarske organizacije Zid m most je prejela kot darilo od g. 1, za dobrodelne namene 500 kron, I atere je sporazumno z odborom takole razdelila: Delavskemu izobraževalnemu društvu »Svoboda«, pedrtižnici Zidani most za njen procvi; 300 K; Želez, glasb, društvu Zidani most za nabavo pihal 100 K in Upr: vi »železničarja« za »Železničar- ci dom« v Ljubljani 100 K, za katc ‘e se y imenu skupnih odborov obeli društev gosp. darovalcu najp isrčneje in najiskreneje zahvaljujem i s pri* poročilom nadaljne nam nal lonjeno-sti. — Pečnik I., preds. gl. r.; Jelli I., podpreds. »Svobode«; Pohar B., predsed. kraj. skupine. — Klasifikacija konj v okrajnem glavarstvu Ljubljana se prične dne II. aprila 1.1. in se bo vršila po nastopnem sporedu: 11. april;’’ za oo-čino Šmartno pod Šmarno RDro; 12. aprila za Medvode; 14. april i za Zg. Šiško; 15. aprila za Št Vid, in sicer za vasi: Št. Vid, Poljane, Trata, Kamna gorica, Dolnice, Toššo čelo, Vižmarje in Gamelje; 16. Borila za ostali del Šentviške občine- — Posestniki konj iz zgoraj naved jnih občin morajo pripeljati svoje konje v svrho kvalifikacije v Št. N A pred Cebarjevo gostilno. — Dne 23. aprila za občino Dobrunje, in sicer ?a vasi: Stepanja vas, Gorenja Hrušica, Sp. Hrušica, Fužine, Dobrunie in 24. aprila za ostali del dobrunjs ce občine. — Dne 25. aprila za obči) o D. M. v Polju, in sicer za vasi: S udenec, Slape, D. M. v Polju, Vevč*:, Zgornji in Spodnji Kašelj, Zalog in Podgrad; dne 26. aprila pa za ostali del te občine. *— Klasifikacija coni za zgoraj omenjene občine se bo vršila pri Devici Mariji v Polju pr ;d Dim-nikovo gostilno. — Dne 28. rprila za občini Podgorica in Cernu :e; 29. aprila za občino Moste; 30. i prila za občino Ježico, in sicer za vrši: Kleče, Savlje, Ježica in 1. maja za ostali del občine Ježica. — Klasifikacija konj za rečene občine se bo vršila na Ježici pred Alešovo gos ilno. — Podrobnosti teh klasifikacij vsebujeta, kakor je bilo že večkrat naznanjeno, naredba Deželne vlade za Slovenijo št. 382, ur. list št. LIV. in pa razglas glede klasifikacije konj, ur. list št. LlX. na strani 175. Iz stranke. Seja izvrševaluega odbora se vrši danes, v sredo, ob 8. uri zvečer v upravi »Napreja«. Iz Tržiča. Delavci 1 Bliža se naš največji praznik Prvi Maj! Ta dan moramo kar najbolj dostojno proslaviti. Dolžnost vseh delavskih mas ie, da se bodo strogo držale vzpo-reda, ki ga Je odbor kraievne organizacije v proslavo našega praznika sestavil. Vzpored: 1. Delo 1. maja po vseh obratih počiva! 2. Ob 4. uri zjutraj budnica. 3. Sodrugi Iz okolice pridejo korporativno ob pol 9. z zastavami v Tržič. 4. Ob 9. uri Javen ljudski shod. 5. Po shodu manifesta-cijski obhod po trgu. 6. Ob pol 2. popoldne izlet na Križ, Kovor in nazaj. 7. Ob 4. uri popoldne začetek veselice izobraževalnega društva »Svoboda«. Delavci! 1. maja pokažimo, da smo svobodni ljudje, proletarci, ki se zavedamo svojega stanu! Zatorej vsi trpini 1. maja na plan in proslavimo naš veliki delavski prazniki Živel 1. maji Živela Jugoslovanska socialna demokracija! Shodi. V četrtek, 10. t m. točno ob pol 8. uri zvečer sestanek širšega odbora za proslavo Prvega Majnika v prostorih krajevne politične organizacije, Mahrova hiša, I. nadstropje. —• Polnoštevilna udeležba dolžnost! Poročila. Skofla Loka. V nedeljo popoldne se le vršil tukaj izredno dobro obiskan shod delavcev In kmetov. Zlasti so pa prisostvovale shodu v prav lepem Številu žene, kar Je nad« vse razveseljiv pojav. Na dnevnem redu so. bile. notranje politične raz- mere ter protest proti postopanju županstva, ki je odklonilo predlagane zastopnike delavstva v občinskem svetu. Shod le imel dokaj lep potek; Poročal je sodr. Golouh iz Ljubljane, ki je v daljšem govoru pojasni! navzočim notranji politični položaj, in zunanja politična vprašanja države; povedal, kako postaja vsa po* litika vlade in meščanskih stranic, bolj in bolj reakcionarna, bolj in bolj veiekapitalistično - buržuazna. Iz vseh teh razlogov so bili socialni demokrati prisiljeni izstopiti iz osrednje vlade. Delo stranke pa ne bo zato manj temeljito in energično. Prav. nasprotno! Prenovitev države, njena demokratizacija, njeno osvobojenje pride, pride prav gotovo, toda preko glaye_ korumpirane, nezmožne in reakcionarne balkanske buržuazije, pride iz vrst dosedaj še brezpravne. Jugoslovanske mase, pride iz ljudstva, iz zavednega, v socialistični stranki organiziranega ljudstva. Govornik je nadalje omenil postopanje deželne vlade, ki je priznala sklep socialističnih zastopnikov, da imajo delavski in kmečki Občinarji pravico, poslati lastne zastopnike v občinske svete, ki pa sklep ni izvršila, Seveda Je bil ta sklep, ki bi dal ljudstvu možnost, da nadzoruje nepo-sredno upravo ljudskega imetja v; občinah, raznim gospodom po deželi silno nevšeč. Protest proti vsema temu je bil zelo energičen in je zgovorno kazal, da hoče priti ljudstvo! do svojih pravic. Navzoči so med ia po končanem govoru živahno ploskali. — Govoril je nato sodr. K r a 1, ki je v lepih besedah povdarjal potrebo ljudskega socialnega zavarovanja — zlasti starostnega zavarovanja. Vsi navzoči so vneto pritrjevali njegovim toplim besedam. — Za njim je govorila sodružica K r a 1, ki je toplo priporočala potrebo ženske organizacije, ženskega gibanja, izobrazbe in zavesti na tem zanemarjenem polju. Z lepimi primeri je zagovarjala _ to nujno potrebo in na brez uspeha, ker so se navzoče žene takoj tudi priglasile v žensko organizacijo. Ko je nato sodr. Golouh še pojasnil razna vprašanja, zlasti kac se tiče našega dela na polju socialne politike^ in se pridružil priporočilu govornice, da bi se tudi žene organizirale, Je predsednik shoda, sodr, Bernik, zaključil z izbranimi besedami nadvse koristni siiod. — Zgodilo sc je pa tudi sledeče: Našlo se jo patentiranega duševnega reveža, ka-. teri je^ hotel škodovati shodu s tem, da Je šel zvečer ljudem natveziti, da ie govornik na shodu prijateljsko večerjal pri županu!!! Govornik oa ja odpotoval takoj po shodu s sodr. Prepeluhom in drugimi prijatelji proti Ljubljani. Dotičnik mora imeti motne oči. ker vidi narobe. Bikov na tem svetu ne manjka, in če imamo enega tudi v Škofji Loki, se ne bomo zaraditega vznemirjali. Bog podari njegovi glavi nekaj luči! — V,zadnjih številkah »Napreja« smo malo podvezah gosp. R. Talerja. Kakor pa vsa kaže, se ta fini in vsled vojne n« ravno revni gospod za to veliko ne zmeni za razne opomine radi bolniške blagajne, čeprav ji je on nadvse vzorni predsednik. Ce bo siia, bomo vsi prisiljeni izgovoriti bolj izdatno besedo, ker se drugače ne bo navadil imeti več »rešpekta« pred javnostjo. Kaj si vendar ta profita polni mož že vse domišljuje? Zakaj ni še razpisal službe uradnika pri okrajni bolniški blagajni? Z delav- 1 skim trudom zaslužen denar se moy tako porabiti, da ima tudi potreben človek nekaj od tega. Ali naj velja načelo, da imajo lačne vrane sitega krokarja pitati? Amen! Strokovno gibanfe. Iz strokovnih organizacij. Shod krojaških pomočnikov se vrši danes ob pol 8. uri zvečer Vi »Narodnem domu«. Shod usnjarjev in tnlinariev se vrši v nedeljo, 13. t. m. ob 9. zjutraj. Bliža se 1. maj! Pripravljajte se, da ga primerno proslavite! Vse delavske organizacU Je vašega kraja sestavite skupen odbor, ki naj izdela načrt za proslava 1. majnika. Ako želite za ta dan slav. nostnega govornika, sporočite to najkasneje do dne 10. aprila i 1. tajništvu naše stranke. j Tajništvo JSDS Vam bo na vprašanje rade volje dajalo vsa potrebna pojasnila glede 1. majnika. Opozarjamo vas tudi na oglas glede majskega spisa, ki Izide za L maj. Letošnji 1. maj mora biti sijajna manifestacija proletarljata, ta dan naj« vid! naša država moč zavednega or-gnlziranega proletariata! Na delo tedaj za 1. maj! Agitirajte za naSe časopisje! £tran 4. NAPREJ.' oiev. 81. Včeraj zvečer se je vršil na prostoru pred »Mestnim domom« impozanten shod železničarjev, ki je jasno in odločno pokazal, da se železničarsko gibanje ne da več ustaviti s par drobtinami, katere bi tem proletarcem milostno navrgla belRraj-ska vlada. Shod je otvoril v imenu Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo sodrug Ko v ač, ki je bil izvoljen predsednikom. — Kot prvi je nastopil sodrug dr. Korun, svareč železničarje, naj ne store nobenega koraka brez vednosti proletarijata drugih strok. Govori le kot oseben političen somišljenik, zato želi, da bi se dogovorili glede skupnega postopanja z drugimi delavci. V očigled temu naj se stavka za par dni odgo-di. — Sodruga Juhart in Perdan sta poročala o svoji misiji v Relgradu, kamor sta potovala kot zastopnika železničarjev, da vladi predložita spomenico železničarjev in pojasnita mizerno stanje teh proletarcev. Vlada pa je zahteve železničarjev odbila, češ. da ne najde pokritja. — Sodrug Makovec je z ozirom na brzojavko hrvatskih so-drugov priporočal, naj se ?tavka od-godi za šest dni. — Poslanec dr. P u c (liberalec) je izjavil, da je tudi on solidaren z železničarji in da bo povsod podpiral njihove težnje. (Zborovalci so med njegovim govorom delali burne medklice in ga izžvižgali.) — Sodrug inž. Š t e b i pozdravi zborovalce in jim priporoča, naj imajo vedno in povsod pred očmi veliki cilj proletarcev: socialno osvobojčnje. Svetuje, naj odloča razum, ne srce. — Sodrug K a t a n i č (predsednik Saveza železtsičara za Hrvatsko) pozdravlja zborovalce v imenu hrvatskih sodrugov in pojasni stališče istih. Priporoča, nai se stavka odgodi, da se pozneje lahko izvrši po ccli Jugoslaviji. — Sodrug S u š a k iz Zagreba pozdravi navzoče in pojasni, da so hrvatski železničarji dobili poziv, naj počakajo z gibanjem do petka, da se vrnejo poslanci iz Belgrada. — Sodrug Ž o r -g a govori v prid odgoditvi stavke z ozirom na solidarnost Hrvatov in vseh proletarcev sploh. — Sodrug Makovec ponovno poziva zborovalce, naj dobro premislijo in glasujejo za predloženo resolucijo, katero prečita. — Sodrug Krčevič (Hrvat) prosi navzoče, naj zaupajo voditeljem in ne store prenagljenih korakov. — Sodrug Perdan ponovno poziva, naj zborovalci sprejmejo predlagano resolucijo. — Predsednik d3 po sklepnih besedah resolucijo na glasovanje. Bila je soglasno s p r e j e t a. — Ob 11. uri ponoči je bil shod zaključen. Resolucija. Na javnem železničarskem shodu v »Mestnem domu« dne 8. aprila 1919 zbrani železničarji državne in južne železnice izjavljajo: Z ozirom na neznosne prehranjevalne razmere, ki so radi vedno naraščajoče draginje, zlasti vsled uvedbe svobodne trgovine postale hujše kot kdaj poprej, so bili železničarji primorani, storiti potrebne korake do vlade v svrho izboljšanja svojih gmotnih razmer. Ker pa se centralna vlada ni ozirala na upravičene pritožbe in zahteve železničarjev, izražajo le-ti svoj najostrejši protest proti temu, vztrajajo odločno na svojem stališču ter skleneio energično: 1. Zadnjikrat poživljajo vlado, da najpozneje tekom enega tedna ugodi vsem njihovim zahtevam. 2. V slučaju, da zavzame vlada k tem zahtevam odklonilno stališče, izjavljajo, da se po preteku enega tedna poslužijo vseh sredstev, ki so jim na razpolago, da dosežejo svoj cilj. 3. Poživljajo organiziran proleta-rijat cele države, da v slučaju odločilnega boja za bitje in obstanek vsega delavstva stori svojo proletarsko dolžnost in se izjavi solidarno ž njimi. 4. V svrho sporazuma s proletarci drugih strok se nalaga vodstvu Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo, da stopi takoj v stik z vsemi proletarskimi organizacijami in se domeni podrobneje o skupnem nastopu. O boljševikih. Sodrug, ki se je vrnil Iz Rusije, nam piše kot pristavek k neki naši objavljeni notici o boljševikih, naslednje vrstice: Pisali ste v št. 72. Vašega lista o boljševikih. Pravite, da so se zahodno evropske države zvile kot jež v klopčič, da ne bi mogli boljševiki iz ruskih step priti do njih. Boljše-vike slikajo za strašne zverine, ali pomislijo ne, da so to ljudje kot mi, samo da bolj pravično misliio o družabnem redu človeštva kot mi. Cerkev se Jih boji in svari pred njimi, češ, zapeljali vas bodo v večno pogubljenje. Buržoazija se jih boji in pravi, da jim bodo požrli njihov s krvavimi žulji pridobljen kapital. (Tega seveda ne povedo, kdo da je imel krvave žulje!) Ti ljudje so knezi, grofi, baroni, veleposestniki, tovarnarji, posestniki raznih stvari in raznih množin denarja in nekaj groznega, nepravičnega se jim zdi, da bi iim ti strašni boljševiki odvzeli velike kose zemlje in jih razdelili med male kmete, ki jo nič ali pa premalo imajo! Največ ljudi pa je, ki se bolj-ševikov boje brez vzroka! To so ljudje, ki nočejo slišati o »novotarijah« in ki ne znajo obsojati krivični sedanji družabni red! Oni so že preveč sužnji, preveč so se že oživeli v duševno in telesno robstvo! Ali kljub temu bo z zlatimi črkami enkrat zapisan zakon, ki bo vsakemu pod kaznijo določal, do katere višine si sme nagrabiti imetja, ki bo določil vsakemu svoj kos zemlje, do katerega ima kot otrok zemlje in otrok božji sveto pravico, zakon, ki bo da! vsakemu na prosto, da veruje po svojem prepričanju! Proletarska armada je velika in čas hiti! Primera o ježu je dobra. Ker, če se tudi jež zvije v klopčič, pa pride lisica in ga mrcvari toliko časa, da ga prisili, da pokaže glavo in ga poje. Stare državne oblike izginjajo in pojavljajo se nove. Temna tisočletja so minula. Slava, mogočnost in ponos srednjeveške' gospode izhla-peva. Maščevanje krivic bo bratski poljub vseh zatiranih. Marsikaj bo postalo nepotrebno, kar se zdaj v tej otroški dobi človeštva zdi neizogibno potrebno. Prestoli, meščanski po-glavarji-polbogovi, častihlepni voditelji republik in strank sanjajo o moči in slavi in hočejo streti železni zakon razvoja človeštva! Proletarijat ' bo živel boljšo bodočnost, čeprav se mu stopa trdo na prste! Proletarijat se danes zaveda, da je ^velika druži na, ki ima svoje pravice! Njegovo trpljenje je rodilo živo vero v svetlo zarjo! Ve dobro, da tuja mati zaman dete tolaži! Kultura. zek, ki prinaša na 528 straneh sledečo vsebino: Urednikov uvod. Pesmi. Narodne pravljice in pripovedke (O. Rojenicah. Pripovedka o beli kači. Stari vojščak. Pripovedka o sv. Gregorju. O angelu. O nadlogi. O bogatem kmetu in njegovi hčeri. Brat in ljubi. Kako so trije bratje hudiču služili. Kaj ni nikoli bilo in nikoli ne bo. Deklica in Pesoglavci.) — Obri in Avari. Kres pri Slovencih. Mogile pri Virjii in narodna pravljica o njih. Slovenske narodne pripovedi in pravljice. — Spomini na deda (Zakrpana Višnja gora, raztrgan Žužen-berk. Pozimski večer na slovenski preji. Jama, po kateri se pride na drugi svet. Kaj se pripoveduje v Križmanovem prerokovanju.) Prazna vera. Uboštvo in bogastvo. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Juri Kozjak. Domen. Urednikove opombe. — Cena broširani knjigi 12 K, s poštnino 70 vin. več. Naroča se pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani, Sodna ulica 6. »Juriš«. Izšla je prva številka -Juriša« s sledečo vsebino: A. B. Simič: Usamljenost duha. Juriš. — A. Žarkovič: Zagrebačko mesijanstvo: Kulturni, socialni i književni mesije. Siromak — brez krizanteme. Tete-rič estetičkog dandya po madžar-skoj književnosti. Savremenikov tip. Bajka viteza skromne misli o francuskoj estetiki. Iskrena ispoved Savremenikova urednika Milčinovi-ča. što je njemu duša, život i umetnost. Kako je Milčinovičev učenik doživio našu nova liriku. Savreme-nik kao književni postillon d’ amour. — Miroslav Krleža: Mercadet (analiza glume). — Vladimir Nazor: Jezile in kritika dr. Prochaske. — Gustav Krklec: Dosta je! — A. B. Simič: Evropski škandal v Zagrebu. — Niko Miličevič: Sablasti knjiške savesti. — Izresci. — Juriš izhaja Drilično. Posamezni zvezek velja 2 kroni, 12 zvezkov vplačanih naprej 20 K. Rokopisi in drugo za »Juriš« na naslov: Gustav Krklec, Zagreb, Marovska ul. 15, I. kat. II. sinfončini koncert. Veliki orkester srbske kraljeve garde bo v svojem drugem ljubljanskem koncertu danes, t. j. v sredo, dne 9. t. m. v »Unionski« dvorani izvajal povsem drug, nov velezanimiv spored. Gospod Stanislav Biničkl višji kapelnik orkestra srbske kraljeve garde v Belgradu, rojen Srb iz kraljevine, je priznan in odličen, visoko naobražen glasbenik, kapelnik in skladatelj. Mnogo let že vodi koncerte kraljeve srbske garde. Absol-viral je modroslovno fakulteto bel-gradske univerze in potem konser-vatorijske študije. Zložil je veliko skladb za orkester, moške, mešane zbore in samospeve. Njegova hči Mara B i n i č k i je absolvirala konservatorij v Diisseldorfu in je na glasu izborne pianistinje. V ljubljanskem koncertu bo igrala krasni Chopinov klavirski koncert v E-molu. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. Vabimo slovensko občinstvo na na-ročbo nove izdaje Jurčičevih zbranih spisov, s katerimi otvarja »Tiskovna zadruga« svoje izdanje »Slovenskih pisateljev«. Dosedanja Levčeva izdaja je deloma že pošla, deloma ne odgovarja modernim zahtevam izdanj klasikov, ker nam ne nudi vsega Jurčiča in je brez potrebnega literarnega tolmača. Zanimanje za literarna vprašanja med našim razumništvom raste. Odtod izvira potreba take izdaje, kakršna želi biti ta, ki hoče podati občinstvu vse Jurčičeve leposlovne izvirne in preložene, dovršene in nedovršene spise, njegove kritične in biografske eseje, publicistične podlistke, najvažnejše politične članke, pisateljev življenjepis in njegovo korespondenco. V urednikovih uvodih se naj označuje delo, obseženo v dotičnem zvezku, v zaključnih urednikovih opombah pa naj se pridružuje stvarni toinač, opremljen s splošno zanimivimi literarnimi beležkami in dopolnjujočimi podatki iz ostaline. Po teh načelih Je uredil dr. Ivan Prijatelj Jurčičeve zbrane spise, ki izidejo približno v šestnajstih zvezkih, po obsegu dvakrat tolikih, kakor so bili Levčevi. Ravnokar Je izšel prvi fve- Gospodarstvo. Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani. 5. t. m. se je vršila bilančna seja upravnega sveta, ki ie odobrila bilanco za leto 1918. Aktiva: blagajna K 7,187.853.07. menice K 1.680.458.11, valute in novci kron 90.760.88, predujmi na vrednostne papirje K 13,722.464.44. vrednostni papirji K 13,119.578.83, dolžniki K 131,939.235.40, inventar K 105.455.32, realitete K 1,383.314.54; skupno K 169.229.120.59. Pasiva: delniška glavnica K 10,000.000 (od 1. Januarja 1919 dalje K 15,000.000), vloge kron 89.497.628.11, upniki K 65,932.628.97, transitivne obresti K 224.231.59, ne-dvignjena dividenda K 19.472. rezervni zakladi K 2,001.781.21, pokojninski zaklad K 309.673.06. čisti dobiček vštevši prenos iz leta 1917., kron 1,243.705.65; skupno kron 169.229.120.59. Zguba in dobiček: prejemki: obresti K 5,007.797.64, iznos bančnih poslov K 1.118.553.90, iznos realitet K 32.258.63: izdatki: obresti K 3,759.207.72, upravni stroški K 192.033.42, plače K 753.081.54, davki K 276.948.97: čisti dobiček za leto 1918 znaša K 1,177.338.52 in vštevši prenos iz minulega leta v znesku K 66.367.13, K 1.243.705.65, torej za K 41.805.75 manj od minulega leta. Pri vseh bilančnih točkah je opazovati napram letu 1917. znatno napredovanje, zlasti so se zvišale vloge na 44 milijonov, drugi upniki pa za 40 milijonov. Sklenilo se je predlagati občnemu zboru, ki bo sklican dne 5. maja ob 10. uri dopoldne, izplačanje lVi°/o dividende za 1. 1918. v skupnem znesku K 750.000, dotacijo rezerv z zneskom kron 258.866.92, vporabo K 118.483.88 za tantieme in v dobrodelne namene in prenos K 116.354.85 na novi račun. Trgovski promet z inozemstvom. Pri vseh vlogah, s katerimi so pri podružnicah centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom v Ljubljani, poprej Prehodno - gospodarski urad v Ljubljani, prosi za izvozno dovoljenje v inozemstvo, naj se navede natančen datum, kdaj je bilo blago prodano ali kupljeno. Prošnje, ki teh podatkov ne bodo imele, se ne bodo mogle brez odlašanja rešiti. Najnovejše vesti. Franchet d* Esperav v Belgradu. LDU. Belgrad, 8. Včeraj je dospel semkaj poveljnik ententne ori-jentske vojske general Franchet d Esperay. Bavarska sovjetska republika. LDU. Monakovo, 8. (DunKU.) Splošna stavka delavstva je prenehala. Govori se pa v Monakovem o stavki meščanstva. Danes dopoMne so bile skoraj vse trgovine v znak protesta meščanov zaprte. Uradniki, pošta in brzojav delajo še kakor navadno. V Ntirnbergu so proglasili splošno stavko delavstva. Listi izhajajo zopet pod cenzuro. LDU. Monakovo, 8. (DunKU.) Glede prevzetja vlade sta bili včeraj sestavljeni dve listi. Prvi načeljuje dr. MiihIo\v in sestoji iz neodvisnih in večinskih socialistov. Drugi listi načeljuje dr. Lippe in sestoji iz zastopnikov komunistov ter neodvisnih. V tej listi, ki je končno zmagala, ni zastopnikov večinskih socialistov. Kongres svetov v Berlinu. LDU. Berlin, 8. (DunKU.) Danes dopoldne je pričel drugi državni kongres svetov. Izdali so dalekosežne vojaške varnostne odredbe. Iz Nemške Avstrije je došlo devet delegatov, ki prisostvujejo kongresu za sedaj kot gostje. Delegatje iz Nemške Avstrije so se pridružili neodvisnim socialistom. Večina 21. predlogov, ki so bili stavljeni kongresu, se tičejo vprašanja sovjetov. Predlagalo se je tudi, naj sklene kongres svetov, odposlati na mirovno konferenco iz svojih vrst pet zastopnikov. Za predsednika kongresa so izvolili večinskega socialista Hauschilda. za podpredsednika neodvisnega socialista Riharda Miillerja in člana monakov-ske delavske frakcije Schroderja. Kongres sestoji iz 139 večinskih socialistov, 45 neodvisnih, med temi 9 iz Nemške Avstrije, in 21 članov vojaške frakcije. Do sedaj pa še niso dospeli vsi delegatje. Skrite srebrnine in zlatnine. LDU. Budimpešta, 8. (Brezžično.) OKU. Javlja iz Šopronja: V ferchtensteinski graščini kneza Nikolaja EsterhazvJa Je našla komisija po marljivem iskanju umetnine in zaklade ogromne vrednosti vzidane. Mogli so udejstviti, da so bile te stvari zazidane kvečjemu pred dvema tednoma. Našli so denar, srebrne sklede in čaše, med temi bokal, ki je bil tako velik kakor odrasli mož in okrašen z dragimi kameni in ki je še iz dobe Matija Corvina.__________________ izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pete j a n. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani iluioin .tr-jst. .Restavracija v Prešernovi nUci itev. 9.* laram malinovo in ionom m in dinge potrebščine za izdelavo dobrih pokalic, kakor tudi 70 °/0 malinove fondant-esence za aromatiziranje kanditov priporoča : Destilacija esenc Srečko Potnik, LJablJana. Slomškova ul. 27. — lstotako se kupijo sveži, čisti olupki oranž kg 15'—. Inženir dr. Miroslav Kasal oblastveno poverjeni stavbeni inženir. Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železobetonske in vodne zgradbe v Ljubljani, HilSerjeva ulica št. 7. Izvršuje strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje. železobetonsko Oporno zidovje in vse dru& j -t>etonske in železobetonske konstrukcije. Prevzema v strokovno Izvršitev vse načrte stavbene inženirske stroke. Tehniška mnenja. — Zastopstvo strank v tehniških zadevali. ""*•** Zaradi prepiha, vlage in PREHLADA nastale boli, tudi pri zastarelih, prsne bolssti, težko dihanje, zbadanje v ramenih, boli v ledjih in katar odpravlja FeHerjcv —===== ELSft-FLUlD 6 dvojnatih ali dve specialni steki. 19 K. Proti nedelavnosti črev, nerednega blatenja itd. so dokazano že dobro delovali milo mehčajoči rabarbami ESsa-praška 6 škatlic K 9B0. Edino prave pri lekarnarju Evgena ¥. FeISbi, »ubica. tira tis St. 252 (Hrv. Zagorje). Ovitek in poštnina se priračunava posebej, toda najceneje, torej čim več se naroči obenem, tem več se prihrani. III Javna dražim plemenskih kobil io miadih žrebcev. Dne io. aprila 1919. ob 9. uri c(o« poldne bo v Pragerskem (tia preddvoru žrebetišča) javna dražba 115 toplokrvnih plemenskih kobil v starosti od 4 do 8 let, dne 16. aprila 1919. ob isti uri in na istem mestu pa dražba 32 dveletnih 1 triletnega žrebca in 3 triletnih skopljencev. Polovica kobil in žrebcev je re« servirana samo za konjerejce okrajnih glavarstev Ljubljana okolica, Krško, Novomesto, Črnomelj in Kočevje, druga polovica pa za konjerejce iz sodnih okrajev Ljutomer* Gor. Radgona samo Št. Jurska okrožje, Brežice, Ptuj, Ormož in Maribor levi in desni breg. , Prekuoci so izključeni. Vsak konjerejec se mora izkazati s potrdilom pristojnega županstva, da se resnično bavi s konjerejo. Prevzemniki prvo- in drugovrst* nih kobil se pismeno zavežejo, da obdrže plemenske kobile vsaj tri leta za pleme. Prodaja kobil v tej dobi se sme zvršiti le z dovoljenjem oddelka' za kmetijstvo deželne vlade v Ljubljani. Kupnino bo takoj plačati, žival pa na mestu odgnati. Upravičenim kupcem so kobile na ogled na dan dražbe od 7. ure zjutraj dalje. Konjerejci se opozarjalo, da konji niso podkovani in tudi niso vajeni vožnje ter so vsled tega nesposobni za daljšo hojo po trdi cesti. Na dan dražbe bo na postaji Pragersko konjerejcem na razpolago 20’ praznih vagonov za eventuelni transport konj po železnici Povodce (halftre) le vsekakor, prinesti s seboj. Dražba se vrši ob vsakem vremenu. Oddelek za kmetijstvo deželne vlade Načelnik: Prelat Kalan. s. r. Dober, zanesljiv ja in se takoj sprejme. Plača po dogovoru, hrano ev. v hiši. — Medni salon Potočnik, Šelenburgova ulica 6/1. Št. 5445. Mestni magistrat daje javno na znanje, da je na brzojavni ukaz ministrstva za šume in rudnike iz Beograda z dne 28. marca 1919 in okrožnice podpredsedništva deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani z dne 1. aprila 1919, št. 2362, z ozirom na preveliko izkoriščanje veleposestniških gozdov prepovedano vsako sekanje lesa s koncem marca. Posestniki velikih gozdnih kompleksov morajo v bodoče prositi za dovoljenje, da smejo sekati; obenem morajo predložiti na vpogled in odobritev vse stare prodajne pogodbe. Ta ukaz velja tudi za javne dražbe. Mestni magistrat ljubljanski, dne 3. aprila 1919. GOSPODARSKA PISARNA S Dr. Ivan Černe 5 LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 6. S poslopje LJUDSKE POSOJILNICE. S daje nasvete v vseh gospodarskih zadevah in premoženjskih vprašanjih; izposluje posojila, posreduje prodajo in nakup vrednostnih papirjev in tujega denarja, posreduje pri prodajah in nakupih vseh posestev, izvršuje cenitve in oglede. Promet z Ameriko. Edina pisarna te vrste v Jugoslaviji. Uraduje od 8.-7»l. ure dop., od 3.-5. ure £ pop. Vprašajte s pismom. Znamka I g Dobrega risarfa, v prvi vrsti spretnega v jamskih narisih in stavbenih načrtih, sprejme RudarsKG oskrbništvo SHS v Velenju. THE REX C2 Ljubljana Šelenburgova ulica štev. 7, L nadstr. (nasproti glavne pošfce). Trgovina i pisalnimi, razmnoževalnimi In ratanskimi stroji, pisarniškim pohištvom amerikanskega sistema, ter vsemi pisarniškimi potrabSAnaml. Sprejemajo se vsa tovrstna popravila.