Vojna. l^ ^REL VANIČ. I Zopet je posegla kruta sm*t v naše vr.cte ter ugrabila mlado življenje, ki je obetalo toliko dobrega in lepega. Došla natn je žalostna vest, da je na tirolski fronti dne 22. julija umrl jimaškc smrti, zadet od sovražnikove granate v glavo tovariš Karel Vanič iz Krškega. Pokopali so ga na vojaškem pokopališču. — V mladeniški dobi 21 let, ko s,e je ravno pripravil in usposobil, da potn idealov stopi v življenje — je omahnil v prezgodnji grot. — Pokojni tovariš se je leta 1894. rodil v Krškem, kjer je obiskoval ljudsko in meščansko šolo. Leta 1914 je dovršil Ijubljansko učiteljišče in je istegai leta nastopil svojo prvo službo n~> Raki. Malo časa je služboval tudi v Krškem. — Pri vojakih je služil kot enoleten prostovoljec. — V boju proti zahrbtnemu sovražniku ga ic dohitela nemila smrt in nani ugrabila mladega, nadebudnega, delavnega in zavednega tovariša. B o d i v r 1 e m u tovarišu-junaku v naših srcih ohranjen blaginčasten spomin! ALOJZIJ IVANETIČ. maam Tovariš A 1 o j z i j I v a n e t i č, kadet v 27. dornobranskem p. p., ki je bil ravnokar dovršil ljubljansko učiteljišče, je padel junaške smrti za domovino in cesarja v ljutih bojih dne 13. avgusta t. 1. — Naskakoval je sovražne postojanke in jih dosegel. Kar se pojavi pred njim trurna sovražnikov. Puškino kopito ga je v boju na nož zadelo po glavii, da je obležal na mestu mrtev. Tudi njega čaka, žal, šeie po smrti zasluženo odlikovanje. — Zgrudil se je v prerani grob zopet eden najnajmlajših tovarišev. B o d i j u n a k u - u č i t e 1 j u, k i m u še ni bilodano, da bi med slovenskim narodom vzgajal in učil mladino, ohranjen blag in trajen spornin! * NA DEŽELNE GOSPODARSKE POMOZNE URADE ZA VPOKUCANE se smejo obračati častniki in vojaki, ki pred vpoklicanjem ali iz vojne svojih zasebnopravnih zadev ne morejo urediti, kakor tudi njihovi sorodniki (rodovinski člani), da morejo le-ti v imenu vpoklicanih vzeti ureditev navedenih zadev v r,oke. V onih slučajih, kjer je po zakonitih predpisih potrebno odvetniško zastopstvo, ziasti pri pravdah pred sodnirn dvorom ali pritožbah zoper ukrepe komisij za odmero preživnine na c. kr. upravno sodišče, je možno dobiti pravnega zastopnika po gospodarsko-pomožnih uradih. Taki gospodarsko-pomožni uradi obstoje: v LjubIjani (deželno sodišče, soba št. 114 in mestna hiša), na sedežih c. kr. okrajnih glavaistev in ve";i-!i obiinskih zastopov. * ŠESTMESEČNI TEČAJ ZA IZOBRAZBO BOLNIŠKIH SESTER. Z ozirom na čezdalje večjo potrebo strokovno izučenih pomožnih oseb za vse oddelke javne zdravniške oskrbe je odredilo zunanje ministrstvo, da se ustanove šestmesečni stalni tečaji za temeljito izobrazbo bolniških strežnic, in je izdalo splošne predpise za ustroj teh tečajev. Tiste, ki se udeleže teh tečajev, hodo imele v prvii vrsti dovoljenje, da bodo smele delovati kot uradne oskrbniške sestre v službi oskrbnih postaj za tuberkulozne, pijance, dojenčke, končno v službi epidemičnih zavodov kakor tudi na drugih področjih javne zdravstvene službe (n. pr. kot občinske sestre). LETAKI SOVRAŽNIKOV. Laški letalci mečejo med vožnjo eez naše kraje letake itd., katerih vsebina je popolnoma neresnična. Shranjevanje takih letakov je prepovedano. Najdene ali dobljene letake je brez odloga in v vsakem posameznem slučaju oddati najbližji vojaški ali varnostni oblasti ali patrulji. Prestopke te prepovedi bodo kaznovale politiške okrajne oblasti, odnosno policijsko ravnateljstvo v Ljubljani po cesarski naredbi z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, z denarnimi globaini do 200 K ali z zaporom do 14 dni. PRAVOSLAVNA PROPAGANDA V VZHODNI GALICIJI. Nadškof Volinije Eulogij je izdal nalog vsem tistim pravoslavnim duhovnikom, ki so morali bežati pred našo ofenzivo leta 1915. iz vzhodne Galicije v Rusijo, da se vrnejo v Galicijo in prično s svojim delovanjem. Marca leta 1915. je nadškof Eulogij sporočil sv. sinodu v Petrograd, da se mu je posrečilo ustanoviti v vzhodni Galicijr 152 pravoslavnih župnij. VOJNI NAMENI VSENEMCEV. V vsenemški agrarni »Deutsche Tageszeitung« opisuje grof Reventlov svoje in svojih pristašev vojne namene. Zlasti se ozira v svojem razmotrivanju na usodo Belgije. Grof zahteva realno jamstvo glede politiške kakor tudi gospodarske oblasti nad Belgijo, odklanja pa kakršnokoli mednarodno sporazumljenje. Belgija je življensko vprašanje Nemčije in nemškega naroda. Govorice glede obnovitve belgijske države naj nas ne brigajo; Belgija je stvor, ki ne more dati nikakršnega jamstva; belgijskega naroda sploh ni. — Reventlov hoče Belgijo okupirati. Nil pa verjetno, da ima mož pravioo govoriti tako v imenu nemškega naroda. TRETJA ZIMSKA VOJNA? Iz Berna poročaijo: Polkovnik Stegetnann piše v »Bundu«: Skupni strategični položaj je napet, in na obeh stranen se s skrajnim naporom bore za odtočitev. Če vzamemo, da so velika najpadalna podjetja na vseh frontah ustavijo in Nemčija pošlje na bojišče svoje rezerve, da bi po možnosti vnovič določila razvoj od znotraj na zunaj, potem moramo računati s tretjo zimsko voino. Odločilni uspehi enfente sirv tem.hnij. rivomljivi, rirnrio'i SP- njene oienzive zavlačujejo. — Iz Pariza poročajo, da je Joffre izjavil zastopnikom časopisja: Naši sovražniki so že vpoklicaji svoje zadnje rezerve. Nič več ne morejo svojih rezerv pošiljati od ene točke na drugo. Ni moja naloga, odgovoriti na vprašanje koliko časa bo še trajala vojna. Mogoče še tedne, mogoče tudi manj, najbrž bo pa končana, še preden bodo naši sovražniki končno izrnučeni. To iznmčenje bo brez dvoma nastopilo. Sovražnik ve prav tako kot mi, ca se je vojna zasukala. Smesečrii odpor Fraficozov pri Verdunu je izjalovil neinški načrt in izpremenil položaj v našo korist. — Iz Pariza poročajo preko Haaga: Vojno vodstvo in vojna uprava se bavita pravtako kot finančno ministrstvo1 z odredbami in pripravaini za tretjo zimsko vojno. — Dopisnik »italije« poroča s Francoskega: Vclika ofenziva na zahodni fronti se polago ma izpreminja v vrsto krajnih bojev. Vsi znaki pa kažejo, da se vsi pripravljajo na tretjo zim&ko vojno, ki bo strašnejša od dosedanjih bojev. * ZA METROPOLITA ROMUNSKE PRAVOSLAVNE CERKVE NA OGRSKEM je bil izvoljen ogrski državni poslanec prelat Bazilij Mangra, intiinen prijatelj grofa Tisze in zastopnik romunske-madžarske vzajemnosti. Spoinladi leta 1914. so priredili romunski radikalni krogi veliko gonjo proti prelatu Mangri, češ, da je madžaron najhujše vrste in izdajalec, ker je svoj čas pripadal nacionalistični ro- munski stranki. « VPOKLIC ČRNOVOjNIKOV. Na zadnjih prebiranjih za sposobne spoznani črnovojniki letnikov 1896 fln 1,SQ,S i;i 1SXO dn 18S.S w poklicani na dan 28. avgusta pod orožje. Letniki 1892, 1891 in 1890 ter letniki izpod 1885 pridejo v prihodnjih vpoklicih na vrsto. Na Ogrskem so vpoklicani vsi letniki od 1885. do 1897. — Kakor poročajo graški listi, bodo ostali črnovojniki vpoklicani dne 10. septembra. UČITELJI 1N UREDNIKI V RUSIJI OPROŠČENI VOJAŠKE SLUŽBE. Iz Kodanja poročajo: Izšel je ukaz ruskega vojnega ministra, ki oprošča od vojaške službe črnovojnike učitelje, da ne bodo niorali zapirati šol. Oproistili so tudi vse urednike dnevnikov glede na važnost ijih sodelovanja pri organizaciji, vojske.