^ na večanja produkcije jekla v emčiji, kakor tudi program, da emčija plačuje reparacije 20 Dejal je, da program pred-ideva pretežko breme za nem-o ljudstvo. Ako se mu bi na-žilo, bi bila ustanovitev demo-atične vlade v Nemčiji one-oijočena. Molotov je v svojem odgovo-Marshallu naglasil potrebo tanovitve administracijskih a-» ntur v Nemčiji. Zunanji mi-stn naj izrazijo svoja mnenja tem vprašanju. Kakor drugi vezmki, je tudi on naglasil, se Sovjetska unija ne ogreva idejo stalnega podpiranja e-momske šibke Nemčije. Sov-itska unija je proti vzdrževa-u velike armade v Nemčiji radi visokih okupacijskih stro-ov. Ona hoče imeti mlade lju-doma. ker so potrebni pri deiu konstrukcije. Na druni strani pa mora Nem-ja prispevati svoj delež v ob-ti plačevanja reparacij za ško-katero so povzročile Hitlerje armade v Rusiji in drugih Reparacije se morajo ačevati iz sedanje produkcije fmških industrij. Molotov ]e |jal. da je Rusija dobila samo rt milijonov dolarjev v obliki paiacij iz zapadnih okupacij-li con poleg strojev in opre-' k predstavlja vrednost $7,->0.000. Kritiziral je ameriške br tske avtoritete, ker so usta-r< paracijska plačila iz oku-¡c Jskih con. Molotov je nagla | da je Rusija pripravljena na f3 tev računa za vsak do-' ' Vuva je dobila v obliki fpaiai j. Hntsk, zunanji minister Bevin tu'ii govoril o reparacijah. >' it» da je zahteva, da mora dobiti odškodnino deset 'd dolarjev od Nemčije, •ha. Bevin je odgovarjal 'nu l*>tem, ko je slednji razkril sklenitev dogovora o nemških reparacijah na konferenci v Jalti na Krimu med Stalinom, Rooseveltbm in Churchillom. Dogovor je bil, da mora Nemčija plačati odškodnino dvajset milijard dolarjev in polovico te vsote naj bi dobila Rusija. Bevin je dejal, da je britski kabinet poslal spomenico Churchillu, ko se je vršila konferenca v Jalti, z nasvetom, naj ne odobri odškodnine dvajset milijard dolarjev kot podlago disku-zij o reparacijah, ker je vsota previsoka. Vsota odškodnine se ne sme določiti, dokler se ne ugotovi možnost plačitve. h Španski rudarji se uprli Policaji zasegli orožje in strelivo Valencija, Španija, 20. marca. —Poročila se glase, da so se rudarji, uposleni v premogovnikih v Utrilasu, uprli avtoritetam. Državni policaji so bili poslani v provinco Teruel in uprizorili navale. Policaji so zasegli tajna skladišča orožja, streliva in letake s propagando proti režimu diktatorja Franca. Več rtidnrjev je bilo aretiranih. Nemiri so se pričeli zadnjo nedeljo v hribovitih krajih na severnozapadni strani Valencije. Avtoritete so odkrile zaroto, katere namen je bil u n i č e n j e električnih central v okolici Za-ragoze. Več zarotnikov je bilo aretiranih, nekateri pa so pobegnili v hribe po odkritju zarote. Avtoritete trdijo, da so zaroto skovali komunisti. Domače vesti Podlegel opeklinam Chicago.—Dne 19. marca je v bolnišnici umrl Joseph Kovačič iz Westmonta, 111. Podlegel je opeklinam, ki jih je dobil zadnji pondeljek pri delu pri Sebastian Hat & Millinery Co. v Chicagu. Zapušča ženo. Rojenice Strabane, Pa.—Pri družini Michael in Susan Gasper v Husto-nu so se oglasile rojenice in pustile drugorojenčka. Tako je društvo 138 SN P J zopet dobilo člana v mladinski oddelek. Blaine, O. — Mrs. Frances Butch, članica društva 333 SNPJ iil hči družine Nick Glogovšek je povila sinčka. Tako je Nick postal stari oče, jednota pa je pridobila novega člana. Is Minnesota Duluth, Minn.—V Aurori je umrl Math Turk« star 82 let in doma od Semiča na Dolenjskem. V Aurori je živel kakih 40 let in nekoč vodil salun, prej pa je Živel v Chisholmu.—Na Gilber-tu pa je umrl J. Absac, star o-krog 80 let in doma nekje na Dolenjskem. Prej je živel v To-werju. Lani mu je umrla žena. Zapušča veliko družino. Išče očeta Ely, Minn. — Pepca Kapušin, roj. Ludban, iz starega kraja bi rada izvedela za svojega očeta Franka Ludbana, doma iz vasi Selnik, občina Ludbrega, Hrvatska, star 95 lifPRidi bi teved^ la tudi za svojega bratranca Jo-sepha Ludbana, rojen v Cleve landu in star okrog 27 let. Zgla sita naj se na naslov: Mrs. Mary Kovach, 422 E. Camp st., Ely, Minn. Truman se vrnil v Washington Kongres bo zahteval pojasnila Washington. D. C« 20. marca. —Predsednik Truman se je vrnil v Washington iz Floride, kjer je imel počitnice. Zdaj bo moral zagovarjati svojo novo zunanjo politiko in razkriti kongresu, ali bo predlagana finan čna in vojaška pomoč Grčiji in Turčiji zapletla Ameriko v vojno s sovjetsko Rusijo. Truman je priletel v Washington z letalom in takoj odšel v Belo hišo. Njegova naloga je se daj pridobitev kongresa, ki je pod kontrolo republikanske večine, za pomoč Grčiji in Turčiji ki naj bi rešila obe državi pred komunizmom. Glavni Trumanovi svetovalci bodo morali iii pred kongres in mu pojasniti, zakaj je ameriška pomoč Grčiji in Turčiji potretf na. Vse zadeve z implikacijami vred bodo temeljito prerešetane, preden bo kongres sankcioniral pomoč. Svetovalci bodo morali razkriti, ali je Amerika pripravljena na vojno z Rusijo, ako se bo slednja uprla ameriški intervenciji v Grčiji in Turčiji v prilog reakciji, ki je na krmilu v obeh državah. Očitno je, dk je Amerika na razpotju. Nekateri se natorji in kongresnlki so odprtq izjavili, da je Trumnn s svojim apelom za intervencijo v Grčiji in Turčiji zabil prvi žebelj v kr sto organizacije Združenih narodov. Trdnjava paragvajskih rebelev bombardirana Asuncion, Paragvaj, 20. marca.—Predsednik Higinio Moro-nigo je poslal bojna letala nud trdnjavo rebelev v severnem delu dežele. Letala zdaj mečejo bombe na trdnjavo. Rebeli so zanetili civilno vojno, ki je za jela skoro vso državo. Zadnja poročila pravijo, da rebeli zrna gujejo. Stavka učiteljev v indijski provinci Nagpur, Indija, 20. murca.— V provinci Nagpur so zastavkali učitelji in učiteljice, ko je bila zahteva za zvišanje plače odbita. Osnovne šole so morale zapreti vrata. Francoska okupacijska sila zniiana Pariz, 20. marca.—Ministrski svet je odredil znižanje francoske okupacijske sile v Nemčiji za 45,000 mož. Vojaške posadke v francoski okupacijski coni bodo po znižanju štele 125,000 mož. AVTNA UNUA BO ZAHTEVALA GARANTIRANO LETNO PLAČO Deiroit. Mich.. 20. marca.— I avtnih kompanijah. Unija vztra-Voditelji unije združenih avtnih ja pri trditvi, podprti z dokazi, fuaiVa zavrnila drugi ^eriihi protest sta, Ogrska, 20. mar-je vrgla nazaj Ame •dol/1 tev glede intervencl-1 ' 'mkem in zavrnila dru 'r ko protestno noto. V .brtitestu je Amerika tr-*ivjetske avtoritete na Podpirajo ogrske ko ki ikuiajo strmoglaviti vlado. Odgovor na a t,r'>t'*fct je podpisal ge-1 Sviridov, poveljnik kupacijske s le in načel-";, /n konvsije za kon delavcev CIO so naznanili, da bodo v pogajanjih s korporacijo General Motors zahtevali garantiran delovni teden 40 ur kot prvi korak v kampanji za dosego garantirane letne plače. Poleg tega bodo zahtevali splošno zvišanje plače za 23 in pol centa na uro, po korporaciji financirani program socialnega zavarovanja in izboljšanje delovnih pogojev. Walter P. Reuther, predsednik unije, je omenil zahteve, katere bodo predložene korporaciji, po zaključenju konference, katere so se udeležili riprezen-tanti krajevnih avtnih unij iz vseh mest. kjer ima korporaclja tovarne. Veljavnost sedanje pogodbe med unijo in korporacijo bo potekla 31. maja. 'Tedenski mezdni predlog glede plače za 40 ur dela je prvi korak za ustanovitev podlage garantirani letni plači H je rekel Reuther. "Predlog je povezan z drugimi zahtevami unije. Pritiskali bomo za sprejetje po vaeh da avtne kompanije lahko zvi šajo plače brez zvišanja cen avtomobilom. Delavci so upravičeni do zvišanja plače, ker se cene stalno dvigajo." Pogajanja med avtno unijo in Chrysler Motor Corp. m nadaljujejo. Prihodnji mesec se bij začela pogajati glede sklenitve SENATORJI IZRA- Talmaigeoistao-ZILI BOJAZEN'/«"so"«™«' PRED DIKTATURO ■■■ Francoska vlada v nevarnosti Zamorec postal predsednik sveta republike Parls, 20. marca,—Francoska vlada, katere predsednik je socialist Paul Ramadier, je v ne varnosti padca. Krizo so povzročili voditelji komunistične stranke z naznanilom, da ne bodo o-% dobnli trošenja denarja za financiranje vojnih operacij francoskih čet proti rebelnim doma činom v Indokini. Politični opazovalci so napo vedali padec vlade, če ne bodo komunisti revidirali svojega stališča. Danes se je sestala ustavna skupščina v zasedanju in pričakuje se odločitev. Komunisti imajo 166 sedežev v skupščini. Vsi so včeraj vzdr žali glasovanja o zaupnici Rama dierjevi vladi. Predlog, da skup ščina izreče zaupnico vladi, je bil vseeno sprejet. Zamorec Gaston Monnerville je bil včeraj zaprisežen kot predsednik sveta francoske republi ke. To je višja zbornica repub like. Monnerville je poslanec iz francoske Gvineje v Južni Ame riki. Prvi^ v zgodovini Francije se je zgodilo, da je zamorec do bil tako visoko pozicijo. Zaslišanje o združitvi ameriških oboroženih sil USTANOVITEV NOVEGA DEPART-MENTA Waahlngton. D. C.. 20. marca. —Trumanov načrt glede združitve armade, mornarice in letalske sile je naletel na odpor nekaterih senatorjev, ki so zahtevali konkretne dokaze, da bo znižal stroške vzdrževanja, za-eno pa so izrazili bojazen, da bi lahko načrt skotil voješko diktaturo. Zaslišanje o načrtu st je pričalo pred senatnim odsekom za vojaške zadeve. Kot prva priča je nastopil moinurični tajnik Forrestal, za njim pa vojni tajnik Patterson. Oba sta zagovarjala načrt, katerega so mrcva-rili senatorji Briges, Byrd in Ty-dings. Forrestal je dejal, da se mora ameriška zunanja politika usoglasiti z obrambno politiko v interesu zaščite pred možnostjo agresije s strani sovražnika v bodočnosti. Načrt, ki je kompromis med armado in mornarico, ki se dolgo nista mogli zediniti, predvideva ustanovitev novega depart-menta narodne obrambe. Načelnik naj bi bil član kabineta in imel kontrolo nad armado, mornarico in letalsko silo. Depart ment bi vodil in vršil funkcije neodvisno od vojnegu in mornu-ričnega tajnika. Senator Bridges je omenil pro pagando v prilog ustanovitvi de partrnenta narodne obrambe in naglasil, da hoče kongres vede ti, ali bo združenje oboroženih sil znižalo stroško. Patterson je odgovoril, da ne more dati ga rancije glede znižanja slroškov, "Predstavljamo si možnost, da bi bil za načelnika departmentu narodne obrambe izbran urogun ten mož in skušal dobiti vso ob last," je rekel Bridges. "Kakšne garancije vsebuje načrt proti taki možnosti?" Patterson je odgovoril, du bi si tak mož izkopal svoj lastni grob. Kongres bi mu lahko stopil na prste in ga poslal v pokoj. Nobene nevarnosti ni, da bi Amerika dobila vojaško diktu-turo. Kitajske vladne čete zasedle Je nan Odlok državnega vrhovnega sodišča Atlanta, Ga.. 20. marca,—Državno vrhovno sodišče je s petimi proti dvema glasovoma od ločilo, da je M. E. Thompson le galni governer. Georgije, Herman Talmadge pa vsiljivec, ker si prisvaja oblast governerja. Na podlagi odloka je bil Talmadge odstavljen kot governer. Talmadge Je sprejel odlok sodišča brez ugovora. Telefoniral je svoji ženi in otrokom, naj takoj za puste rezidenco governer ja v Atlanti. Thompson je bil izvoljen za podgovernerja pri volitvah v zadnjem novembru, za guvernerja pa Kugene Talmadge, oče Hermana. Nastale so legalne komplikacije, ko je Kugene u mrl pred ustoličenjem. Državno vrhovno sodišče je zdaj podalo odlok v prilog Thompsonu. Belgija dobila novo vlado Socialist Spaak izbran za predsednika Bruselj, Belgija. 20. marca.<-Vladna kriza je bila končana s formiranjem novega kabineta. Predsednik vlade je socialist Paul-Henri Spaak. V vladi so socialisti, reprezentanti katoliške in neodvisne stranke. Liberalci in komunisti nltio ho teli utopiti v koalicijsko vlado. Prejšna vlada, katere predsed nik je bil socialist Camille Huys muns, je odstopila zadnji teden. Bila je na krmilu od 2. avgusta lanskega leta. Vlado je tvorilo Šetit socialistov, šest Itboralcev štirje komunisti in trije nestran kurji. Padla je zurndi odločitve glede zvišanja cen premogu. V novem kubinetu je osem so cialistov, devet katolikov in dva nestrankarja, Spaak ima tudi po/.icijo zunanjega ministra. Velike poplave zajele angleške vasi London, 20. marca. — Zaradi deževnih nalivov so reke in po toki prestopili bregove in popla vili nižine. Več vasi v pokra juti Vorkshire je pod vodo, Vlu da je mobilizirala vojaške čete za reševalne akcije. DOTOK TUJCEV V ZDRUŽENE DRŽAVE STALNO NARAŠČA Washington. D. C.. 20. marca. - Uradno »e priznava, du dotok tujcev v Ameriko stalno narašča. Med tujci tvorijo večino oni, ki so prišli v Ameriko nelegalno. Dotok tujcev se je povečal, če prav je kongtes sprejtl 1. 1940 zakon, ki zahteva registracijo tujcev. Registracija fe dokazala, da je več tisoč tujcev prišlo nelegalno v Ameriko, Skoro vsi so bili deportirani, Okrog 10,000 nove pogodbe s Ford Motor Co. K.tsj.ks 20. marca Program socialnega zavarovanja I ""Kitajske vladne črfe^oboro . m . ^i. m ..„¡i., žene z ameriškim orožjem, tut o so sestavih voditelji avtoe unije ...................... pred nekaj meseci. cijo je naznanilo vojno rmmstr Apel za pomilostitev zidov zavrnjen Kvota, katero Je določil kongres, dopušča prihod IM,000 tujcev se skrivs in avtoritete jih imigrantov letno. Mnenje prr- ne morejo najti, vladuje v Wa»hlngtonu, da jr |n J8tinake lepublik«- najmanj 250,000 oseb prišlo v n|(M| uklju^,.fl4, v kvoM.ern siste-—Kitajske vladne čete, oboro | deželo v enem letu. mu Tujci prthejejo v Kanado Federalni justični tajnik Clark m lutmske republike, petem pa kupirale Jenan, glavno mesto fjrj(i<. povprečno 2,0001 j^ckoralljo rneje in pridejo v komunistične Kitajske. Okupu- n#.||.gM|r,0 v Združene diža- Ameriko. DeporUcIJa tujcev, ki ve dnevno Neki uradni! v iml-lgo aretirani, Je problem, ki dela stvo. Poveljnik vladnih čet ; general Hut Sungnan. Jeruzalem. Palestina, 20 marca.— Britsko vrhovno sodille v Lie naznanil odslo-Jeruzalemu Je zavrnilo apel za v{fv9 usluibenceV pomilostitev treh Židov, članov gradjukl službi je dejal, da je I preglavice (migracijskim avto-Clarkovo število previsoko ritetsm. Te trdijo, da so i:..»gre* Imigrscijske avtoritete na* d Jak I zakoni polni lukwij, kat*~ znan i le, da Je povprečno 15,000 j re je treba zamašiti. Ako se tu-tujcev aretiranih mesečno, ker I Jec, ki pride nelegalno v Ameri-j so prišli v Ameriko nelegalno.. ko, izogne aretaciji v sedmih le-podtalne organizacije, ki so bili New York, 20 m«rea.~Trygve Aretacije so nizke v primeri s, tih bivanja, u» izgledi, da ne »k» obsojeni v smrt. Obsodbo je iz Lie, generalni tajnik organize- številom onih, ki niso zasajeni, deportiran, zlasti ne, če poroči reklo britsko vojaško sodišče. V cije Združenih narfjdov, je na- Med aretiram! tvorijo večmo j ameriško državljanko. N« kat« znanil, da bo okrog 300 usluž- |M« ht/arii. Nelegalni vstopi Iz , re države, med temi Hualja, sploh bencev odalovljenih, da se zni-1 Kanade v Ameriko niso resen | nočejo sprejeti deportireneev. smrt so bili obsojeni Mordecai Ben Abraham, Klieser Kashsni in Salman Kosen bäum, ker aol žajo stroški organizacije Neka-! problem Ob mehiški n.eji ime čeprav Amerika hi^e plačati pognali železniški most v zrak I terl uslužbenci so že dobili za-1 Amerika 600 stražnikov, ob k*-1 Strothe deportarije, ki znašajo z dinamitom. ¡devna obvestila | nadakl |>a 300 stražnikov. I okrog $300 za ueebo. LEWIS SE UKLONIL PRED VRHOVNIM SODIŠČEM Rudarji na polju mehkega premoga ne . bodo zastavkali POGODBA OSTANE V VELJAVI Waahlngton. D. C., 20, marca. — Nevarnost stavke 400,000 ru darjev na polju mehkega premoga 31. marca Je bila odvrnjena, ko je John L. Lewis, predsednik unije UMWA, kapituliral pred federalnim vrhovnim sodiščem. Dal je navodila rudarjem, naj ostanejo na delu po tem datumu. Lewis je naznanil svojo kapitulacijo v pismu notranjemu tajniku Krugu. "Obvestilo, izdano 15. novembra, o razveljav-ljenju pogodbe med rudarsko linijo in vlado, je zdaj brezpogojno preklicano," pravi pismo. Istočasno je Lewis naslovil pismo članom svoje unije. V tem Je naglasil, da bo sedanja pogodba ostala v veljavi, dokler ne bodo vsa sporiut vprašanja rešena. To pomeni, da bo po-Kodba v veljavi do 30. Junija. Tukrut bo morala federalna via da vrniti premogovnike, katere je zasegla, privatnim lastnikom. Vlada je zasegla premogovnike 22. maja preteklega leta in s tem končala rudarsko stavko, ki Je trajala 59 dni. Končanju stavke je sledila sklenitev dogo vora med Lewisom in Krugom. S kapitulacijo Je Lewis prihranil rudarski uniji $2,800,000. Kazen $3,500,000 Ji Je naložil federalni dlstrlktni sodnik T. Alan GoldNbornugh 5, decembra pre teklei(a letu. Hodnik Je naložil tudi kazen $10,000 Lewisu. Zadeva je potein prišla pred vrhovno Modišče, ki je odobrilo obsodbo unije In Lewlsa, znižalo pa je kazen uniji na $700,000. Znižanje je bilo pogojno. Unija bi morula plačati polno vsoto, če bi bil Lewis oklicul stuvko 31. marca. Uradniki notranjega depart-mentu so namignili, da Krug ne bo storil nobenega koraka glede pogajanj med rudarsko unijo In operutorji v svrho Mklenitve nove pogodbe. Akcitu zavisi od u nije in operatorjev. Poljihi general Ander§ intrigira London. 20. marca.—Nov incident je Iioslubšul o<1 noša|e med Veliko Britanijo in Poljsko. In-ndent so govori generala Via dislava Andersa, bivšega poveljniku poljske armade v izgnan stvu. Anders je odsvetoval poljskim vojakom v AngllH povra-tek domov, Vludu v Varšavi je poslaln oster protest britskemu zunanjemu uradu, ker dopušča Andernu napad»» nanjo. Amerika poostrila kontrolo nad uranijem Washington, D. C., 20. marca. Komisija za atomsko energijo Jo i>oosti ilu kontrolo nad ura mjem in thorijem, tvarinoma, ki se potrebujeta pri produkciji a-tornskih bomb. Uveljavila je re-guladje, ki določajo, da mora Vkukii oseba dobiti dovoljenje za dostavljen|e, prevoz ali uvoz vsakega materiala, ki je vir a-tornske energije. Vojne operacije proti grikim gerilcem Solun, Grčija, 20, marca,— H« sedn k grške monarhlatične vlade je naznanil, da se bodo da-m-ti pričele vojne operacije proti gerilcem v polnem obsegu. Ge t let mi ravojevam v Ijutih bitkah z vladnimi četami v ve{ kraph Grška vlada upe, da bo zdrobila gerllske sile s ameriško pomočjo, če jo bo dobila. PROSVITA petek, 21. MARCA PROSVETA the enliohtekment OLI—D m LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE o« ud publlahed by IVaročzrlo« u Zdrusene dršave (Isven aa lato. 13.00 m pol leta. 11.50 M ¿etrt Uiti M Cook Co~ 97 M sa telo leto. U T» sa pol letaj s« Subscriptioa ratesi for t h« United States (ancap! Chlca®o) ud Canada M.00 par year. Chicago tad Cook Coualr p« f«V. countries M OO por yea». ofluov po dogovoru. —Rokopisi deplsev bi luirolirili ¿lanko* m no vračajo. RokopUl literarne vsebine (trtico. povesti, dramo, pearnt Ud.) se vrnejo pošiljatelju U ▼ «lučaju. U Ja prlMU Advertising ratet oa agra«meni.—Manuscripts of •ad unsolicited artictes will not be returned. Other euch as stortes. plays, poema, ate« will bo returned to «bec accompanied by sell addressed and Naslov na TM. kw teas stik s PROSV ET A 2167-if So. Lawndalo Ave.. Chicago SI minóte Pomikanje v—fašizem! V Washingtortu in tudi izven se te dni vrše čudne reči. Medtem ko vladajoči krogi zahtevajo, da mora Amerika prevzeti v zakup "demokracijo" širom sveta, posebno pa v Grčiji in Turčiji, kjer naj jo zavarujemo s težkimi milijoni dolarji in tudi z bajoneti, se pa ameriška demokracija v lastni deželi zelo slabo počuti. Na eni strani si v kongresu belijo lase, na kakšen način naj spravijo orga nizirano delavstvo v železni jopič, na drugi strani pa obetajo postaviti tako zvano komunistično gibanje izven zakona. Naj odprto povemo, uko je kdo v dvomu, da nimamo do ameriškega komunističnega gibanja najmanjših simpatij—jih nismo imeli v preteklosti in jih nimamo danes. Toda na vsej črti smo proti ideji zveznega delavskega tajnika Schw«llenbacha, ki je zadnjič pred kongresnim odsekom zahteval postavitev ameriške komunistične stranke izven zakona. On je argumentiral, da je bedasto zanikati komunistom pravico do dela, na drugi strani jim pa dajati pravico, da lahko postavljajo svoje kandidate, to je jim dajati teoretično pravico do izvolitve. Delavski tajnik, ki je vČa sih slovil za progresivca, ne vidi v tem nobene logike. Z zahtevo, naj kongres tako amendira Wagnerj«v delavski zakon, da bo vsak podjetnik imel pravico odsloviti vsakega komuni sta, je nastopilo pred odsekoma za delo obeh zbornic že več "free enterprlzerjev," med njimi tudi predsednik Ameriške zveze tovarnarjev. Delavski tajnik je šel še korak dalj in dejal, da je treba komunistično stranko sploh postaviti izven zakona. Slično kot sta storila Hitler In Mussollnl! Njima so sledili tudi drugi fašistlčn In napol fašistični diktatorji. Zdaj naj Jim sledimo tudi v te deželi!!! 5tatovi /f ncükJÜL noMlbuL Kdor ni slep, lahko vidi, kam dežela jadra—v naročje fašizma' Kdor nI slep, lahko vidi, da se v deželi naglo razvija oblika faši stične države. Na eni strani velika gonja za ohromitev aH celo zadavltev unij; na drugi strani zahteva za proglasitev komunizma izven zakona; na tretji strani potisnjenje ob steno majhnega, posebno pa delavskega časopisja vsled pomanjkanja tiskovnega papirja, katerega so pograbili veliki časnikarski magnatl in dobiti nad njim monopol; na četrti strani popolna dominacija vlade a •trani velekapitala; na peti strani pripravljanje križarske vojne proti "kooomunlzmu," v resnici proti socialni revoluciji križem sveta, in šestič, gradnja železnega obroča okrog Sovjetske unij« ali kakor pravijo Walter Llppmann In drugI, "containment" ali zajezitev Rusije in njenega vpliva. Pokojni Huey Long, ki je skušal razviti svoje vrste fašizem v Loulsiani, je nekoč dejal, da bo v tej deželi fašizem prišel na površje pod masko "demokracije." Danes to niso več prazne besede, marveč so tukaj vsa znamenja, da se dežela skuša spustiti na to pot. Ako sedanji tok razvoja ne bo zaustavljen In zaobrnjen v nasprotno smer—v smer mednarodnega pomirjenja, likvidacijo militarizma in močnih imperialističnih tendenc, ki so danes na konju In na vladi, ter reševanja notranjih problemov s stališča dosege "the greatest good for the greatest number" all splošne bla ginje za vse, tedaj ni nobenega dvoma, da se bo ta dežela znašla Um, kjer se je znašla Nemčija pred 15 leti—v naročju fašizma. Danes faktično vse politično ozračje naglo postaja fašistično. Na konju so sile reakcije, ki izpovedujejo ulične težnje in rabijo skoraj stičen jezik kot ga je Hitler na svojem podvigu na čelo Nemčije In tudi pozneje. Te fašistične težnje so poosebljene v novi Truma-novi doktrini, ki je v resnici politika mllltarlstlčne kaste In zunanjega ministrstva, ki sta v službi Wall streeta. Te fašistične težnje se odražajo v gonji proti unijam In v zahtevi po "Hkvidlranju komunizma," kjer koli se pojavi, doma in v tujini. Te fašistične težnje se odražajo v politični mentalltetl, ki danos odmeva po tisku in radiu, v kongresu in izven kongresa. * Kar se tiče komunizma, se strinjamo s Chicago Sunom. ki pravi v uvodniku, da "ne morete prepovedati ideje." Reakcija faktično to poskuša že od pamtiveka. V preteklih stoletjih je uspela toliko, da je držala široke mase ljudstva k tlom, v srednjeveški ignoranti Ta ignoranca, posebno politična, je sicer še danes velika kot so Himalaji, In to posebno v tej deželi, kjer Ima "free enterprlzer-stvo" v zakupu ra/en malih Izjem skoraj ves tisk, radio, filmsko industrijo, šolstvo in v veliki meri tudi prižnice. Toda kljub temu monopolu nad mišljenjem ljudstva, danes ni mogoče prepovedati kaklne "nevarne" ideje, In to posebno ne ideje ali Idej, ki se tičejo globokih socia'nih reform, kajti te ideje bruha iz sebe sam kapita lizem, militarizem, mi|>erlalizcm, izkoriščanje človeka po človeku Nihče ne more preprečiti ne z zakonom ne s policijo sanjanja o boljši, bolj ptaMčni človeški družbi, ki naj nadomesti sedanjo sve tovno anarhijo in v kateri bo človek rot» lahko postal človek ln tudi z i vel v mirnem sožitju z drugimi narodi. Kongres, vlsda dane« res lahko zadavi unije, toda dežela, bo žela vjhar Vlada lahko sledi ruskim carjem ln sprejme zakon proti komunizmu in komunistom, toda dosegla ne bo drugega kot Iz njih napravila mučenlke ter jih pognala p«*i zemljo.. Amerika Bratrancu in prija-eljici v spomin Detroit« Mich.—Dne 4. febru a rja sem bila telegrafično ob ve šcena o smrti mojega bratranca Franka Prčuna iz Lloydella, Pa. Rada bi ae udeležila pogreba, a radi bolezni in mraza nisem mogla iti na potovanje. Vest o njegovi smrti me je zelo pretresla. Pred nekaj meseci pa je umrla žena njegovega »ina, torej je smrt kar dvakrat potrkala v tako kratkem času. Mojega pokojnega bratranca smo obiskali meseca septembra in je bil Jako vesel našega obiska. Sam ni vedel, kako nam bi najbolj postregel. Toda tedaj je bilo že pozno zvečer in se je nam mudilo, zato smo t pogovarjali le nekaj ur. Ko sva si stisnila roke, sem ga vprašala, če se bomo še kdaj videli, oft pa je odgovoril, da še, da moramo zopet priti na obisk, toda ¿i več časa. Tako sva se pogovarjala, danes pa ga ni več. Vesela sem, da sem ga vsaj tedaj videla. Počivaj v miru, dragi bratranec! Smrt pa ni omejena samo na en kraj, temveč so odprta groba vrata vse povsod.' Drugi dan, 5. februarja, je prišel k meni moj sin in pogovarjala sva se o mrs. Lofniškar, ki je bila zbolela preo dobrim tednom. Povedal mi i da se je sindčt prav dobro poču tila in da jo bom lahko šla kma lu obiskati. Oba sva bila vesela. Čez pol ure pa je prišel domov moj mož in pove žalostno novico, da je Ray pravkar telefoniral, da je mrs. Ločniškar umrla. Hitro pokličem po telefonu in oglasila se je hči Mary in potrdila žaloitno vest. Žalostna vest me je zelo pre tresla. Pokojnica je bila še ta ko mlada, energična in polna življenja, a se je tako hitro poslovila od nas. Bila je napred na žefta in vedno delala za do re stvari. Zelo se je tudi tru-lla za naše trpeče brate in ses tre v stari domovini: pobirala obleko za SANS, hodila šivat in arovala za otroško bolnišnico, 'odpirala je vse, kar je bilo na predno in potrebno. Zelo jo je koda. Lahko bi živela še mno-;o let, ali smrt ne pozna usmi-Jenja—danes tebi, jutri meni. Naj počiva v miru moja dra ga prijateljica, njenim dragim la izražam globoko sožalje! Anna Travnik. vpliva ne lahko skuia zaje/iti tudi Sovjetsko unijo, toda njeneg bo mogla ustaviti, marveč ga bo s takimi metodami še povečala in lahko iz/vala le nov svetovni požar. Prej »mo rekli, da nimamo do ameriškega komunističnega giba n)a nobenih simpatij. In teh simpatij nimamo v glavnem it dveh razlogov: 1). ker so ameriški komunisti ali "komunisti" k* prlve sek Moskve, ruske zunanje politike, dasi Rusiji več škodujejo kot kotteti)o; 2), ker so (vsled prvega) skrsjno oporluntsttčni tn brez vsake načelnosti. Med vojno, od nosno po Hitlerjevem napadu na Rusijo, so ae prelevili v goreč« pripadnike ameriškega kapitalizma ln se zajedli v neštete organizacije, tudi v mnoge unije, kjer so organizirali svoje klike Zdaj žanjejo, kar so sejali, kajti proti njim je tudi v unijah naetala rev uit a Ako bi mi imeli kakšno besedo. tedaj bi dekretirall. da mora vsak komunist, socialist ali kar Am«rlJfa«ga državnega tajnika Gaorga Marshalla (lavo) J« na moskovskom letališču ob prihodu na moskovsko "mirovno" konferenco sprejel Andrej Višinski (deeno), sovjetski zunanji pod minister. med živimi in ne prihajaš več |z metropole vasovati. Clev«land, O-To pot se ne pa te ^gr^ajo Tvoja sopro^ £ Frank p kjer sem in hčerke, katerim si bil dober, * , ^ Hrooim, in priden oče. Pogrešajo Te tu > P^ziveia V spomin prijatelju Akron. O.—Večkrat se kaj nepričakovanega pripeti, ko človek lajmanj sluti. Ko sem v petek, 7. marca, videl iti na delo mo-ega soseda in prijatelja Peta Makarcnvitca, skoraj nisem mogel verjeti v soboto zjutraj, da I« čez noč umrl. Vest mi je sporočila njegova soproga. Toda, tal, bila je resnica, kajti smrt tosi neprestano svoje žrtve in ji cončno nihče ne uide. Zadela gi J« srčna kap v starosti M let. Pokojnik je bil član in podpredsednik društva 535 SNPJ y Akronu. V jednoto je pristopil 1. 1016 v Lavvrencu, Pa., odkjer s« j« z družino preselil v Akron pred 19 leti. Tudi njegova dru žina je včlanjena pri društvu 535. Če tudi Je bil po rodu Ukrajinec, je rad bil med Slovenci. Hll je mirnega značaja in s« povsod hitro priljubil. V nedeljo se je vršila društvena seja. a je ni mogel obiskati kot številnokrat poprej, ko sva navadno skupna ¿la na sejo, ka ter« se je vedno rad udeležil, če se J« le mogel. Zelo rada sva se pogovarjala o svetovnih, delavskih in drugih razmerah. Bil J« naprednega mišljenja ki ga j« pridobil na) več Is izkušenj 40 letnega trde-* ga dela po premogovnikih ln tovarnah. Prepričan je bil. da bo prišel čas. ko ne bo več vojne, ko bo delavstvo vsega sveta prišlo do spoznanja in zavladalo, ne pa se sovražilo in delalo za one. ki danes žive razkošno na račun delavskih žultev. Težko Te bom pogrešal, moj zvesti prijatelj! Kar prazno se mi vidi v hiši, odkar Te m več di drug* Tvoji sorodniki, društvo in številni prijatelji, ki so pokazali svoj« simpatije s številnimi venci in Te spremili na tvoji zadnji poti v tiho jamico, kjer ni več trpljenja. Naj Ti bo lahka ameriška zemlja, ostali družini pa moj« globoko sožaljeT Joeeph I rman. Iz mladih dni Llbrary, Pa. — M o j o prvo službo sem' nastopila, ko mi je bilo komaj 10 let; Živela sem pri moji teti, toda nekega dne je prišla k njej" soseda in jo vprašala, da bi me dala njej v službo. Domenili sta se, da mi bo plačala 12 goldinarjev na leto in kupila dva para čevljev. Z veseljem sem šla služit k so sedi. Ona ja.imela več sinov, ki so hodijli na ialo v |o?dove. Vsako jutro je slmhala iganed in'Jih dobro zabelil^, zase in za gospo darja pa je skuhala kavo. Tudi meni je je dala vsako jutro skodelico kave, a mi zabičala, da ne smem nikomur povedati. Tedaj je bila kava Se zelo redka. Nekega dne pa se mi je moja nova gospodinja zelo zamerila. Poslala me je pobirat korenje, a ker nisem storila dosti dela, me je zelo ozmerjala, tako da sem pričela jokati in ubrala sem jo demov ter povedala teti, kaj se je zgodilo. Zvečer pa je prišU soseda pome in mi naročila, da moram biti bolj pridna. Od tistega časa sem se jo bolj bala in dajala mi ni več kave kot poprej, temveč sem morala otepati samo žgance. Ko že pisem o kavi, naj še o-menim, da j« v tistih časih še niso znali vsi kuhati. Blizu nas je živela 75 let stara ženica, katera pa je bila petična in imela služkinjo. Ženica si je kavo lahko privoščila, a je ni znala skuhati. Kavina zrna je zvečer namočila v vodi, tako kot Imajo navado namakati fižol, toda zjutraj so bila zrna še vedno trda. Potem ji ni kazalo drugega kot najeti še kuharico. Upam, da se je ženska potem naužila te ljube kave, ki jo imamo vsi radi, posebno pa stari ljudje. Uršula Klobčar. Obvestilo veleposlani. Štva LNR Jugoslavije Washington. D. C. — Na razni vprašanja, ki so v zadnjem času pogostoma stavljena veleposla nlštvu FLK* Jugoslavije, obveščamo, da bivši jugoslovanski državljani, kateri so vsled tride setletne odsotnosti izgubili jugoslovansko državljanstvo na podlagi člena 28 zakona o državljanstvu od leta 192S, a niso pridobili drugega državljanstva, se lahko ponovno vrnejo v jugoslo vansko državljanstvo, ako do 5. julija 1947 dajo izjavo, da si to žel Ijo, Dr. 9«rglU Mskledo, svetnik ambasade. 36 let med drugim narodnostmi, ampak iz slovenske metropole Clevelanda, kamor sem se preselila pred dvema letoma, ter se tako znašla med samimi Slovenci. Kadar grem v prodaj alnico, me po slovensko vprašajo, kaj želim. V metropoli mi zelo ugaja ip mislim, da je tii večina Slovencev naprednega mišljenja, vendar pa je tudi precej nazadnja-kov, ki drugega ne berejo kot Ameriško Domovino. Jaz pl sem naročena na dnevnik Pro-sveto in na tukajšnji dnevnik Enakopravnost. Včasih mi pride v roke A. D., a reči moram, da še nisem nikdar čitala tako laž njivega in izzivalnega časop kot A. D. Sramota za katoliški list, ki trdi, da zagovarja vero in Boga, v resnici pa le sramoti poštene Slovence tu in v sta ri domovini. Na ta način klika «kroff A- D/ samaiuničuja* Vse priznanje in čast župniku M. Kebetu, kateri je napisal članek v Zarji in hotel malo pomi riti razburljive duhove, a pri A. D. so se zagnali vanj in mu pričeli razlagati sveto pismo, kakor da bi se ga on ne bil učil. V A. D. pišejo o hinavcih, pismarjih in farizejih, katere bi Gospod bičem pognal iz katoliških vrst. To pa so pisuni A. D. pravilno zapisali. Če bi Kristus sedaj pri šel na svet, bi vzel v roke bič in pognal iz templa Gabrovška in njegove zakrknjene kolege. Namesto da bi učili ljubezen in slogo, pa sejejo sovraštvo in prepir. Ti črnuhi so se že zaleteli tudi v Progresivne Slovenke. Tudi jaz sem članica krožka št. 2. Bila sem Že večkrat na seji, a ni sem še nikdar slišala, da bi se zabavljalo čez vero ali Boga. Ko sem pristopila v to organizacijo, me ni nihče vprašal o veri, kajti vera je slehernega osebna zadeva. Progresivne Slovenke pa so že naredile veliko za trpeče v stari domovini, Niso se strašile nobenega pota ne dela, samo da so vedele, da bodo ublažile gorje narodom v Jugoslaviji. Posebno veliko se trudi gl. tajnica Josie Zakrajšek. Nobena pot ji ni predolga ati pretežka, kadar gre za pomoč slovenskemu narodu. Tu di moja soseda Cecilia Subel je --- dala veliko svojega časa za prizadete v stari domovini ter hodila okoli in zbirala razne potrebščine. Meni se pri krožku zelo dopade in si štejem v čast, da sem članica Progresivnih Slovenk. A. D. tudi piše, kaj bi rekli pri SNPJ, če bi kdo dokazoval, da članstvo ni napredno, ker je katoliško. SNPJ je bila zgrajena na svobodomiselni podlagi. Nekateri člani so katoličani, vendar pa so vseeno dobri društveni člani. Članica SNPJ sem že od leta 1912 naprej in sem vedno dobila pošteno plačano podporo, če sem bila bolna. Dne 17. marca 1. 1936 pa smo imeli veli ko povodenj in nas je prišel pogledat pokojni Jože Zorko, nakar sem dobila ček za $60 za prvo pomoč. Prav tako je jed-nota pomagala tudi ostalim prizadetim članom. To je bilo zelo lepo od jednote! Ker sem čitala v A. D. o krvo ločnih partizanih, sem se obrnila na sestro, ki živi pri hčeri v Zagrebu, čeravno smo doma iz St. Petra na Krasu. Pisala sem ji, naj mi poroča resnico o celi stva ri in kaj ona misli o katoliških duhovnikih. Ona mi je odgovorila sledeče: "Tudi mi nismo za duhovnike Seveda, s tem ni rečeno, da so bili vsi slabi, vendar pa je bilo e majhno število narodnih du hovnikov, dočim so bili ostali največji izdajalci naroda, seda; Da kričijo in se pritožujejo, če ih zadene roka pravice. Okupator, ustaši, domobranci in vsake baže kvizlingovci so na še ljudi mučili, morili, uničeva li in jih vlačili po lagerjih, toda tedaj se niso duhovniki oglasili proti takemu nečloveškemu postopanju, sedaj pa javkajo, da j« poteklo že dovolj krvi." Nekaj vrstic za Ančko Grobin. Sedaj nič več ne plavšam, kajti preselila sem se v Cleveland in sem predaleč od tam, j>a tudi niiem več tako rfilada, starost pa ni radost. Ti si tam blizu, pa bi šla pogledat fante od fare tam v West Newtonu. Kaj ne, Toni? Pozdrav vsem članom in naročnikom! Josephine Slapnlk. Glas iz Kanade Timmins. Oni. - Naj tudi u, izrazim svoje mišljenje v sveti. Vse izgleda, da se nek», teri radi zaletujejo v novo Ju goslavijo, oziroma v našo staro domovino. Naše poljane in njiv« so s krvjo namočene, prav uk.j naše reke in gozdovi, ki so spre! ieli nešteto starih in mladit. borcev v večno spanje. Slovanski narodi so s krvjo plačali zmago in danes si v potu svojega obraza in pomanjkanju grade boljšo bodočnost. Upam, da so vsi čitali obvesti-lo, da časopis ne spada v paket, Dotičniki naj bi rajši točili kro-kodik>ve *solze za žrtvami, ki so izgubile svoja življenja v nem. ških taboriščih, v zloglasnih pe-Čeh in umetno napravljenih ko-palnieah, ki jih je zgradila nem-ška kultura s pomočjo naših i* rodkov. O fašizmu vemo, da je opusto šil Evropo, dočim jo komunizem gradi. Ce pogledamo na zemlje^ vid, opazimo tisto debelo rdečo | črto", preko katere so hoteH iti nemški generali pogledat, kako lep je hotel Moskva. To vse je razvidno iz obroča, ki gi je nemška svojat stiskala okrog Moskve, tovariši in tovarišice» pa odgovarjali: '"Ne, vi ne bost« orišli v Moskvo, ampak mi v Berllnl" Govorimo rajši o Lojzu Ad*. miču, Zlatku Balokoviehu, predsedniku Rooseveltu, ne pa kakšnih ženskah, ki so pribežale iz Jugoslavije. Tudi jat sem prejela nešteto 3isem iz stare domovine. Eno je glasil "Ko je moj mož ležal -nrtev v gozdu, so prišli sosedovi otroci in dejali, da je prav, dt e mrtev, medtem pa se njihovemu očetu godi dobro kot na ohceti v nemški vojski v Novem mestu." Švabska svatba je minila, črna roka pa ne more več prelivati partizanske krvi, zato pa reakcija tako kriči. Ana SlsrlŽ. Glas starega naročnika Wool Aliquippa, Pa^Prosve- to čitam že 24 let, a še nisem opazil, da bi se kdo oglasil, ki je doma s Police pri Višnji gori. Kakor kaže, ni v Ameriki nikogar, ki bi bil od tam doma. Prejel sem več pisem od mojih treh sester, ki žive na Polici. Pišejo, da so jim Italijani vse pobrali in jih odgnali na 0-tok Rab. Eni sestri je edini 19-letnl sin umrl za lakoto. Ko pa so se vrnili domov, so našli vse podrto. V Ameriki se nahajata moja bratranec in sestrična, Janez in Marija Vidic, doma s Police. V Ameriko sta odšla 1. 1910. Naj še omenim, da so Italijani ubili mojega brata na Grosup-ljah. Šest dni je ležal v jarku, končno pa so ga partizani ponoči pripeljali domov in moje sestre so ga pokopale poleg matere na Polici. Če bi čitala te vrstice moja sestrična ali bratranec, naj se zglasita na moj naslov: Frank Vidic, 137V4 Beaver ave., West Aliquippa, Pa. Frank Vidic. Ko J« unija Javnih oshtšbenmr v Kanalski Coni lani prtMa s organlsatoritno kamponlo. ae J| oftetr)! la vttjl vladni uradniki koli J« že nastopati brez maske v vaaki organizaciji in tudi kandi- napovedovali amrt. &nat moeocev posnele pa I« uprizorila r diratl v tisti stranki, h kateri a« prišteva Tn bi dekretirall zato, njo demonstracijo, k a tare m J« udeležilo 20.000 delavcev, ki »o po ker tako zahtevata poštenost in etičnost. * kasall svojo lojalnost organUaciJt. Je bil antenski vojsk Cleveland. O. — John Dolintr iz Bfoughtona, Pa., mi je pisal, da so na društveni seji imeli mojo malenkost na rešetu in u-gibali, ali sem služil vojake v Združenih državah ali ne. Ne kateri so trdili, da sem bil vo-jak, drugi da ne. Nekdo je dejal, da me je videl 1.1908 v Moo« Runu. to je pravilno, kajti tam sem nakladal premog, menda meseca septembra. Moja vojaška odpustnici * glasi, da sem bil služil kot prfr stak pri 12$. stotniji obrežne af-tilerije. Odpuščen sem bil z dobrim rekordom 13. maja 1M Odpustnico j« podpisal generalni adjutant T. J. Koester. Služil sem v Fort Wordenu, Wash, pri Port Tousendu, in v ^ Hayesu, Columbus, Ohio. ■ sem k vojakom prostovoljno k tedaj, ko niso še vsi Slovenci vedeli, da ima Stric Sam armad* Ako bi ostal pri vojakih, bi sedaj prejemal že enajst let p* kojnino. Ker pa sem motorni na poulični, jo bom dobil p« * le po 24. juniju. Sicer pa še močan dečko in bom rinil*-kaj časa naprej. Upam, da M" rojaki, ki so me imeli na relet* zadovoljni s tem pojasnilom Frank BsrWt Na n*s)ov dobrohotnih vdovcev B rough ton, >a^-Ker mi je£ tekla naročnina. Jo ponaij» Proeveto zelo rada čitam R» w bi mogla biti brez nje. John Korče iz White Val** je v svojem dopisu 1 dne • marca povabil vse vdove veselico. Pravi, da se šnjt vdovci še vedno po»^ drž«. Tako je prav. vdovci! Omenja tudi da tamkajšnji vdovci P**1*' , w štab v Broughton. da se stne oči prepriča, o* šnj« vdov« res tako naa res prid« pogMa ^ molki, ae bo teiko ™ k Toliko v bUfohotno P"«— dobrohotnim vdovcem _ ^ slovenja stopa na pot iffiusthaijzacije LJUBLJANA, koncem jan. 1947. V nretekli osvobodilni vojni je jugoslovanska že itak slabo ,ta industrija pretrpela težke udarce in velikansko škodo. P" vrednost radi bojev, bombardiranja, sabotažnih podvigov 3 uničenih ali poškodovanih strojev odnosno tvomičnih obra-'v znesku od preko 6 milijard dinarjev dovolj zgovorno kaže močno oslabitev industrijske* ^ Ce temu znesku dodamo - skorajda 14 in P* jnarjev, kolikor je bila ocenje-vrednost po okupatorju oro i.. «nih surovin, polfabrikatov in otovih izdelkov, potem si šele polni meri lahko predstavlja-, škodo, ki jo je v tem pogle-pretrpelo gospodarstvo Jugo-«vije. Hitra obnova Takoj po osvoboditvi se je za-;lo z obnovo vsega, kar sta o-upator in, vojna razrušila in ičila. Največja pozornost se posvetila industriji, ker od ij zavisi vsa ostala obnova, ajti če industrija ni v stanju, i dobavlja gradbeni materijal, ačnice, stroje, energijo, orodje, jakdanje za življenje potrebne redmete i. dr., potem tudi ni nogoča obnova celotnega gospostva in transporta. Zahva-ujoč visoki zavesti in izredne-iu delovnemu poletu delavcev i strokovnjakov, so se v obnovi ldustrije dosegli hitri in učin-oviti rezultati in s tem je uspe-3, da se obnavlja stara domo-ina in njeno celotno gospodar-tvo mnogo hitreje, kakor kate-akoli druga, četudi v manjši leri porušena država. Vsekakor ni bila lahka izvrši-»v te naloge. Primanjkovalo je trojev, orodja, surovin i, d*., endar je vsem težkočam na kljub delavstvo z vztrajnim elom doseglo, da je proizvodnja ldustrije iz dneva v dan rastla i da so nekatere- panoge že v »tu 1946 delale s predvojno ka-aciteto. Številke, če tudi same o sebi suhoparne, nam vendar vso jastnostjo govore o teh us-ehih. Vzemimo samo nekaj tevilk iz proizvodnje slovenske ldustrije. Če je bila proizvod-ja slovenske tekstilne industri-f leta 1939 100%, leta 1945 60%, f bila leta 1946 že 1047«; v ru-irstvu leta 1939 100;, leta 1945 D'/t; 1946 104%; v industriji radbenega materijala 1939 «M; 1945 63%, 1946 116%; ži-ilska industrija 1939 1007©, 1945 7'., 1946 110%, itd. Ti rezultati torej dokazujejo, ako hitro je slovensko ljudstvo bnovilo svojo industrijo in že tako kratkem časovnem raz-obju doseglo, da so nekatere anoge celo prekoračile predvoj- 0 kapaciteto. Navedene števil-e pa nas ne smejo zavesti, češ, a lahko nudi država ljudstvu eč industrijskih proizvodov, k&-or pred vojno. Zavedati se je reba, da se je pred vojno ravno »radi slabosti industrije uvažal isok odstotek predmetov tako inožične potrošnje, kakor tudi trojev, polfabrikatov itd. iz ino-tmstva. Ta uvoz pa je danes d Padel. Primanjkljaj, ki je na-tal radi razlike med domačo roizvodnjo in potrošnjo, se moli nadoknaditi. Z novimi meto-ami dela, z domačimi izumi in boljšava mi se skuša, in dokaj m 'šno, kolikor mogoče dvigni- kapaciteto lastne industrije, 'oleg tega je narod pristopil tu-k industrijskim novograd am. . Napak pa bi bilo, če bi se Jhejili uspehi v obnovi samo na >aw> ožjo staro domovino; tako 101 v Sloveniji so tudi ostali narodi Jugoslavije, v Prh. s številnimi ovirami, z vo-" "> delovnim poletom dosegli. « obnovijo ali pa tudi prekora J" predvojno kapaciteto indu-injske proizvodnje. Gradijo nove industrij tke oblekle 1 »'o/omoit, ki jo je ljudska ob k takoj po osvoboditvi posve- bnduatriji, pa ni bila omej«-"no na obnovo že obstoječih ^'•■nih. uničenih, poškodo-""lustnjskih obratov, na v t rojev. Ne. Že v tem dr/ava tudi v industrij OoKledu napravila velik f'aprej. V/poredno z ob )e pristopilo tudi k no r,li n % tem so ae napra-1 koraki k povečanju in ' fn sploh gospodarske /i*m mo ponovno samo kaj se je tu v času ''boditve do danes na no "i 'o onroma se dograju pr,i Kfiil (i stilne tovarne, 2 tovarni za usnje, 4 tovarne za papir, 2 tovarni za predelavanje lesa, 2 tovarni za kovinske izdelke. Če k temu prištejemo še gradnje novih mostov, cest in prometne mreže sploh, lahko mirno ugotovimo, da je bila gradbena delavnost Slovenije, kakor v celi Jugoslaviji, nadvse živahna. Z uspehi, ki so jih dosegli na polju obnove, z gradnjami novih industrijskih in drugih objektov, se je ustvarila osnova, na podlagi katere se bo z letošnjim letom pristopilo k načrtovanju, k industrializaciji in elektrifikaciji države, da bodo Slovenci sami zmožni črpati in izkoriščati vsa naravna bogastva, ki jim jih v veliki meri nudi njihova domovina. 2aloeina sapuečina aiare Jugoslavije Omenili smo že, da je bila industrija v Jugoslaviji sorazmerno slatyo razvita kljub vsem naravnim zakladom, ki jih nudi stara domovina. Industrija v predvojni Jugoslaviji je bila preslabotna, da bi izkoriščala, predelovala bogastva, ki so ležalia in ležijo v njeni zemlji, ogromno energijo, ki je vsebovana v njenih vodnih tokovih, surovinte, ki jih v velikih količinah nudi njeno poljedelstvo. Ali ni čudno, da je Jugoslavija izvažala bauk-sit, drago pa plačevala in uvažala iz svojega bauksita predelan aluminij! Jugoslavija kot pretežno poljedelska dežela je izvažala v velikih količinah in ceneno živino in surove goveje kože, uvažala pa iz njih predelano usnje. Narod ni bil v stanja, de doma izgradi močno industrijo strojev, kljub temu da razpolaga z zadostnimi zalogami železne rude, premoga in vodne e-nergije. Raje je izvažal železno rudo, drago uvažal ofcoli 5d% surovega železa in raznih kovinskih izdelkov. Mnogo je še slič-nih žalostnih primerov. Zakaj Jugoslavija ni mogla razviti svojim bogastvom odgovarjajočo industrijo? Na tem vprašanju se lahko malo del j za-držimo. Varoki induatrljake . »aoetaloeti Bivši jugoslovanski vlastodrž-ci so v polni meri zanemarjali razvoj narodnega gospodarstva. Njim je pač šlo v oseben račun, da barantajo s predstavniki inozemskega in domačega kapitala, jim prodajajo koncesije za izkoriščanje ali predelavo v zemlji ležečih surovin, si pri teh kupoprodajnih akcijah zagotavljajo mastne odstotke, ali pa stopajo kot solastniki, odnosno delničarji v mnogoštevilne družbe, ki so črpale domača rudna, gozdna in druga bogastva. Vse drugo, kar bi ne koristilo neposredno njim, pa so puščali vnemar. Tako se torej tudi domaČa industrija ni razvijala, temveč je ostala samo pri tistih panogah, ki nudijo lastnikom čimveč pro-fita. Znano je, da je najbolj donosna lahka industrija. V njo se ne vlaga toliko obratnih sred atev, poleg tega pa proizvaja predmete množične potrošnje, predmete, ki se rabijo vsak dan. Radi tega daje svojim lastnikom največ profita. Če k temu do damo tudi druge značilne lastno sti predvojnih režimov, namreč, da jim je bila skrb za dobro de lavca deveta briga in so radi dovoljevali, da je bil delavec za svojo celodnevno delo strahovito mizemo plačan, da ni bilo sod alne zaščite, dalje—da so b«le cene poljedelskih proizvodov ob čutno nižje od cen industrijskih proizvodov, potem je slika jaana. Domačim kapitalistom ni šlo v račun, da bi vlagal» svoj kapital v težje in težke industrijske ob rate, da bi kupovali nove stroje saj je bila že obstoječa industri ja za njihove žepe več kot donosna. Zanje je predstavljala dovolj močan vrelec profita Tujerodni kapital pa je imel poleg teh razlogov še druge, ra di katerih m bil samo nenaklo njen. temveč je celo oviral ra« mma^ Ta kapi celotni jugoslovanski industriji je znašel nad 51%. Radi te svoje visoke udeležbe so se ti inozemski gospodje zavedali, da M pomenila industrializacij» Jugoslavije zanje izgubo dvojnega dobička. Kajti Jugoslavija bi potem predelovala, recimo aluminij ii svojega bauksita kar doma. tako bi odpadel profit pri cenenem izvozu rude in ponovni profit pri dragem uvozu izdelkov iz iste rude. Oni so ljudi n. pr. prepričevali, da morajo nafto uvažati, češ da ni -mogoče, da bi v Jugoslaviji obstajala najdišča te dragocene tekočine. Da bi jih dokončno prepričali, 30 "velikodušno" poslali v Jugosla vijo strokovnjake, ki so seveda "strokovno" ugotovili, da v tej deželi nafte ni. Danes pa se ve, da je precej nafte v Jugosla vi ji, in to ravno v tistih krajih, kjer je bilo rečeno, da je ni. Posledice industrijske elaboeti Industrializacija Jugoslavije bi pomenila tudi popolno osamosvojitev njenega gospodarstva od inozemstva. To je bil tudi drugi vzrok, zaradi katerega je tujerodni kapital zaviral vzpostavitev domače težke industrije. lil tako je pri tem tudi ostalo. Jugoslavija se industrijsko ni ravijala, bila je vedno gospodarsko in zaradi tega tuch politično odvisna od inozemstva. Inozemskuin domači kapitalisti $0 spravljali profite, izžemali delavca, industrija ni mogla zapo-skti višek kmečkega prebivalstva, kar je povzročalo delitev že itak majhnih posestev in to zopet nazadovanje poljedelstva. To stanje je trajalo vse do1 zmagovitega zaključka osvobodilne vojne, ki je napravil konec tudi temu neprlrodnemu razvoju jugoslovanskega gospodarstvi. Dedščlna prejšnje gospodarske politike—pomanjkanje strokovnih moči Danes se je enkrat za vselej končalo s preteklostjo in z načinom gospodarstva, ki je onemogočal razvoj stare domovine. Odpadle so glavne prepreke, ki so ovirale napredek in razmah vseh panog njenega gospodarstva. Ne obstoja več vprašanje, PROSVETA . II ...... če bo mogoče zaposliti višek kmečkega prebivalstva. Nasprotno se tudi tu čuti dedščttia prešnje gospodarske politike: premato je z« industrijo name njenih delovnih predvsem strokovnih moči. Vprašanje brezpo selnosti je v Jugoslaviji povsem nepoznano. Pereče pa je vpra šanje, kje dobiti dovolj delovnih moči, posebno sedaj, ko stopa dežela v obdobje industrializacije in elektrifikacije, ko se |ko pravlfajo grehi preteklosti in u stvar ja vsem domačim prirod nim zakladom dostojno odgovarjajoča industrija. Z načrtom ee oblikuje novo lfee gospodarstva ^ 2e v prvih dvajiietih mesecih po končani vojni se je slika gospodarskega razvoja Jugoslavije docela izpremenila. Že sama ob nova se je razvijala po načrtu. Ker pa je bila stopnja razruše nosti in uničenja v posameznih republikah Jugoslavije različna, so bile tudi potrebe in pogoji obnove tako neenaki. Zaradi te ga je bil tudi ta načrt samo o kviren. Dajal je samo smernice, navodila, kako razvijati ob novo, katerim pdftOgam posvečati več pažnje itd. Med drugim se je industrija preusmerila predvsem na proizvodnjo za na rodno gospodarstvo nujno potrebnih predmetov in na Čim večje izkoriščanje domačih surovin in domačega goriva. Glav na preusmeritev pa je nedvomno ta, da industrija v Jugoslaviji že danes ne služi več kot vrelec profitov ratnih kapitalistov, da se delavec tega dobro zaveda in zaradi tega tudi dela s takšno, v prejšnjih časih nepo znano voljo in zagonom. Tako so Jugoslovani v*posta vili izhodišče, iz katerega bod« krenili v borbo za dosego visoke industrijske ravni, za gospodarsko osamosvojitev. Mnogo bo Še truda, marsikatere ovire bo treba še premagati, vendar doseda nji uspehi in delovni polet ljud stva so porok, da bodo uspeli. Ljudstvo se dobro zaveda, kaj hoče, kam stopa. In to j« glavno. Zaradi taga bo tudi, vsem težavam na vkljub, popolnoma uspelo.—-SAKS. voj domače industrije tal je popolnoma prevladoval v ki Vatikana, med j važnejših industrijskih panogah. "»on.^no, Salvatore Ro- ; tako n pr. v železni, tekstilni. ' h,dr «centrali, tri tek 1 kemični, strojni; njegov delež v POLITIČNI PREGLED • Nerazumljivo zadržanje z&padnih zaveznikov v vprašanju slovenske Koroške Naši stari znanci, ki so proti volji ljudstva rešili vprašanje Julijske Krajine in Trsta, zastopniki tistih ljudstvu sovražno razpoloženih imperialistov in re-akcionarjev, so tudi v vprašanju slovenske Koroške podali izjave, ki so proti volji jugoslovanskih narodov in koroških rojakov. Na posvetovanjih namestnikov zunanjih ministrov v Londonu so se izjavili proti "popravi" avstrijske meje iz leta 1938 Ame-rikanci, Angleži in Trancozi. Edini, ki so zagovarjali upravičene jugoslovanske zahteve, so bili predstavniki Sovjetske zveze. Ob priliki proučevanja jugoslovanskih zahtev so sovjetski zastopniki upoštevali vlogo Jugoslavije v vojni, jedro jugoslovanskih zahtev, vlogo Avstrije % vojni in stališče avstrijske re publike do Jugoslavije. Jugoslavija je izgubila v do movinskt vojni preko 10% vsega prebivalstva. Jugoslavija je tudi pomagala pri osvoboditvi drugih držav, vključno tudi Avstrijo. Avstrija se je udeleževala boja proti balkanskim državam in iz njenega teritorija so vpadi nemški nacisti v jugoslovansko driavo. Edini prebivalci Avstrije, ki so se borili proti skupnemu fašt stičnemu sovražniku, so bili ko roški Slovenci. Če so v vprašanju Julijske Krajine bili zapadni zavezniki bolj "objektivni", ko so postav Ijal svojo ameriško, angleški) in francosko črto. so ae v bitki za Koroško povsem jasno izjavili, da so proti vsakršni popravi krivic. ki ao Jih doživljali koroški Slovenci v stoletjih ponemčeva-nja Ameriški predstavnik general Mark Clark smatra "na podlagi točnega proučevanja" jugoslo vanske zahtev« za nesprejemljive. Meja med Jugoslavijo tn Avstrijo naj ostane takšna, kakršna je bila 1. januarja 1933. Angleški predstavnik lord Hood je izjavil, da nI potrebn» upoštevati pri reševanju jugoslovansko avstrijske meje prispevka Jugoslavije v narodnoosvobodilnem boju proti skupnemu sovražniku, niti n» postopka Avstrije na strani Hitlerjeve Nemčije, niti ne odnosov Avstrije in Jugoslavije. Jugoslovanski argumenti niso prepričali britanske delegacije, da bi bilo potrebno spremeniti mejo. Britanci so se izjavili tudi proti predlogu sovjetskega delegata Cuseva, ki j« v imenu Sovjetske zveze zahteval popravo kriVic, da bi se ustanovila posebna podkomisija, ki bi proučevala gradivo, ki sta ga predložiti jugoslovanska in avstrijska vlada. Francoski delegat se je tudi Strinjal s stališčema angleške in ameriške vlade in zavzel na pram Jugoslaviji v pogledu po prave meje povsem odklonilno stališče. Tako je stališče naših starih znancev, "zaveznikov z zapadn" v vprašanju slovenskega prebivalstva na Koroškem. Mednarodna reakcija se Je ze-dinUa, da bi nasprotovala upra vičemm zahtevam svojega za veznika, ki Je žrtvoval toliko življenj za uničenje hltlerjevsko mussollnijevskega vojnega stro-j«. e Vatikanska politika podpira jugoslovanske vojna zločince in izdajalce V švicarskem listu "Berner Tagwacht" je bil objavljen u-vodnik. v katerem je posebno povdarjeno dejetvo. da Vatikan nudi posebno zaščito Jugoslovan skemu vojnemu zločincu Ante Paveliču ter njegovim ustašem In privržencem Orale Mihsjlo viča PrfMmtita Vatikana as bor« proti demokratizaciji Av stri)« In Ttalije ter drugih dežel Vatikan nudi pomoč in podporo številnim kvizlmgovcem in zlo črncem, ki so prav tako krvoločni kakor inkvizttonrtrf duhovni kt. Franoova vlada v Madridu ščiti v soglasju z Vatikanom nemške in italijanske fašiste, tollo. obiskujejo fašistična tabo riŠča jugoslovanskih ustašev in nedičevcev v taborišču Eboliju v Italiji. Službeni krogi Vati kana organizirano pošiljajo pomoč tem krvnikom jugoslovanskih narodov. Monsignor Kotol-lo je v začetku leta obiskal ta borišče Eboli v spremstvu slovenskega duhovnika Šaruge, ki mu je bil za tolmača. S seboj je prinesel monsignor 700 paketov kot darilo Vatikana. Rotollo je imel v taborišču z Vidnejšimi predstavniki Ljotičevcev, Miha j-iovičevcev in ustašev daljšo kon ferenco, na kateri je obrazložil skupno borbo Vatikana ter čet niško IjotiČevskih popov proti demokraciji. Monsignor je obiskal tudi registriranega vojnega zločinca generala Damjanoviča, bivšega načelnika Nedičevegu vojnega štaba v okupirani Sr biji. Obisk monsignora Rotollija v Eboliju je nov doka z vmešavanja Vatikana v borbi proti demokraciji. Nov dokuz, da Vatikan ni prenehal z odkritim ne-prijateljstvom proti Jugoslaviji in da še nadalje aktivno sode luje v nedopustnih načrtih, ki so proti interesom jugoslovanskih narodov in ki jih kujejo Ubeini četniški, ljotičevski, u staški, domobranski in drugi voj ni žlbčind in izdajalci. Slovenska narodna podporna jednota IMMI So LawndaU Ave. Chicago 13, IlUaola GOSP LJUDSKO >PÖÖARST YO Izvedena je bila agrarna reforma v Istri Ljudske množice Istre so med domovinsko vojno v narodnoosvobodilnem boju uničile fašizem in njegov ekonomski sistem, ki je kradel zemljo kmetom. Slovensko ljudstvo je po letu 1919 trpelo pod fašistično knuto ne samo v nacionalnem oziru nego tudi v gospodarskem. Kmeta so sihli na prisilen odkup po izredno nizkih cenah in kmet je postajal vedno bolj^ zadolžen. Tudi davčni sištem ni prizanesli in od leta 1924 do 1936 j« bilo v Julijski Krajini prodanih na javhlh licitacijah nad 7,000 kmet-skih posestev, ki so jih kupovali meščani, trgovci, advokati in Veleposestniki ter italijanski grofic in baroni. Leta 1931 so dobili prefektl v Gorici, Trstu, Pulju, Reki, Udinah in Zadru posebna navodila o razlaščanju tistih slo venskih posestev, ki so mejila na Jugoslavijo. Veleposestniška zemlja je medtem rastla is dneva v dan. Na 20,000 ha zemlje, kjer bi moglo živeti nad 4 tisoč kmet skih družin, j« gospodarilo 185 veleposestnikov; medtem pa Je bilo v Istri nad 10,000 kmetskih družin, ki niso imele niti 1 ha zemlje v svoji posesti. OsVobodilr.a borba je rešila istrskega kmeta z agrarno reformo, ki je bila izvedena v obeh takozvanih conah. Najtežje je bilo v Bujah, ki pripadajo Svo bodnemu tržaškemu ozemlju. Tu je bilo 4(1 veleposestnikov, ki so imeli n«d 6,000 ha zemlje. Okrog 450 krnetskih družin si je porazdelilo nad 4,000 ha. Zdaj je zemlja razdeljen« tistim, ki jo obdelujejo. Bivši koloni pravijo: "Zemlja, katero smo dobili t agrarno reformo. J« naša. To Je plod na. ših Šuljev In snoJa, naših Irtev ia Irrvl. Nihče si naj ne usoja vseti te semlJo, Id Je n«i«. Vs-rovsll bomo to semlJo, marljivo del s H na nje), da bi po«t«ll are-čnt in ssdovoljnl." Ljudska oblast v Istri je tako na pravičen način rešil« vpraša nje zemlje. e "Mladinska proga ld47f'—Šamac-Sarajevo Pri gr«ditvi železnic In ostslih ktrmunikaclj Je lsnsko leto aktivno aodelovala tudi Jugoslovanska mladina. Posebno odltč ne rezultate J« dosegla mladina z izgraditvijo "mladinske proge 1946" Brčko Benovlčl v Bosni in Hercegovini v dolžini 92 kilo metrov. Za letos ae j« obvezal glavni odbor Ljudske mladine Jugoslavije, da bo zgradil novo "mladinsko prof o 1947" od ftamace do Sarai«va v dolžini 241 km. Gradbena dela na tej prof, eo se še pričel« in po vs«) državi se prostovoljno organizirajo sto (ine in stotine mladinskih delovnih brigad, ki bodo sodelovale V posameznih etapah te velike protfe Kakor je predvideno, bo sodelovalo na progi doslej pri JavlJenih IS0,000 mledtncev, OLA ODBOR lavftiU /INCKNT CAINKAR, gl pnrdMdnlk...................SSST Bo. Lawndala r. A VIDEK. al UJnik SSST Bo LawncUI* ANTON THOJAR. g> pomolnl tajnik MST He Lawndal» MIRKO O. KUNCI., gl blagajnik SSS7 So Lawndal« LAWRENCE QRADIHCK, tajnik bol odd MS7 So Lawndala MICHA Kl. VRHOVNIK, direkt, mlad uddvl ISST So. Lawndala WTIUP OO DIN A. uprsvltalj Proavata ........*W7 So Lawndala ANTON OARDBN, uradnik Prutwla ................WS? So. Lawndala Ava.. Ava., Ava . Ava . Av«., Ava., Av« . Av« , Chicago Chicago Chicas* Chicago Chicago Chicago chiosa« chiosae m in m tu. tu III. M PodprodaodaUM RAYMOND TRAVNIK, prvi podptadaadnlk JOSEPH CULKAR. drugI podpirdarrtnlk . 7WJA Mlddlapolnla. Daarborn, Mich. 41V Woodland Av«.. Johnstown. Ps. Dlaliiktnl podpr*daodnlkl JOHN V. CCaULAR. prvo okroftj« .... FRANK QRAUISEK. drugo oktotja «ME« M AO LI Cll, troU« okiolj« iOS El* H FirOLT. {*trto okrott« ..... JOHN BPILLAR. poto ok rot Ja URSULA AMBROtlCN, trato okrofcja JOHN PETRITZ, -d.no okroljt PRANK PÖLBAK. oaml okroftja ....... IISS Shallcroas Bt . Philadelphia M. Ps. ...........................«0* ss. H«rmmi». Ps RDI. oak dala. Pk .........» 1*37 a. SOth at., CUvaland S. Ohio 3S7S Randall SI, St Loula IS, Mo . «IS Pia reo St, Evalath, MlMI. Nts carmons Ava, I«« Angola« iS, Calif. sus Srd Bi W . RounduD. Mont. MATH PETRO VICK. prvdacdrUfc VINCENT CAINKAR ................. MIRKO O. KUHEL JACOB ZUPAN ... ..................... RUDOLPH LISCH............................ DONALD J. LOTRICII................... ANTON SnVLAR, prrdaadnlk FRANK VRATARICH...... .......... ANDREW VIDRtCII ............... JOHN komi, M< CAMILUB ZARNICK ................. FRANK ZAITZ. pradaadnlk MICHAEL R KUMER ........ MATTHEW J. TURK ........... LOUIS K AFBRtJI................... ANDREW (IRUH...................... Ooapodsrakl odaak 1*3 E isiat St., CMvalsnd IS, Ohio ................. SSS7 Bo Lswndsl« Av«., Chicote IS. IM. M»7 No Lawndala Ava., Chlcag« SI, 111, -------------------¡MS? Bo, Lswndal« Av«.. Chicase Ü. 111. ...........................1400 B. Lombard Av«,. Herwyn. ni. ....................-........ ..... TOO E SSOIh St., Euclid. Ohio IM7 Bo Tiumbull Ava , Chicago IS. III. Porotni odaak ................................................ Ho« IT, Arms, Ksnaas .............. ........lift Tan«f St., Lutarn«, Pp. ......TOS Poroat Av«., Joltnatowft. Ps. ................ *» Bo Mnd Av« w . Duluih ?. Minn .........................35S4 W. STth Bt, C la Va land I. Ohio Nadaornl odaak ............ SMI So. Lswndsl« Av«.. Chloseo M. 111. ..........................«.......................« Bom M. Universal, Pk. .................... IM4S S. Lswndsl« Ava, Chicago II. Hi -------------------ISMI Esal Park Olivo, Cleveland. Ohl« -----------.. .......—. ITlSS Mnnwdan. Detroit SI, Mteh. medtem ko se j« udeležilo gradnje 1, 1946 nad (10,000 mladincev. Za izvedbo naše petletke je nujno potrebno povečati prois vodnjo osnovnih surovin, zlasti premoga, železne rude in drugih surovin. Sedanji viri ne bodo zadoščali za povečano proizvod njo. Pomanjkanje d/Sbrih želez niških zvez predatavlja najveČ|o oviro pri izkoriščanju bogatih le žišČ premoga in drugih rudnin v Bosni. Z zgraditvijo proge Brčko Banoviči je bilo omogočeno izkoriščanje obsežnih ležišč pre moga v tej težko dostopnem ba novlškem bazenu, ki se sedaj že v znatni meri izkoriščajo. V Bosni leže neizkoriščeno velike količine rjavega premoga, posebno v takozv. premogovnem bazenu med Sarajevom in Zenico, ki meri preko »00 kvadratnih km. Tu so izkoriščali doslej le Brezo, Kakanj in Zdnlco. Ta bazen daje 14% vse premogovne proizvodnje, z /graditvijo proge Samae Sarajevo pa bo predstavljal prav ta bazen eno glavnih opor naše industrializacije. Izkoriščali pa bodo bolj intenzivno tudi ostale rude. Tako se bo povečala proisvodnj« železne rude na področju Varaš«, pri Fojnlci in pri Travniku. Manganova ruda J« važna v pod roČju Vareša, odkrita pa so bila večja ležišča pri Borovici, za padno od Vareša, pri Prnjavoru, Tesliču in dr. Važna plemenil na kovina je tudi krom, k! ga je znatne količine v dolini Kri- voje, Trlblje [n V okoîlcl na prostoru 114' kv. km. Velika lell tču magnozita se nahajajo pri Tesliču, Žepču in Maglarju, Po teh ležiščih velikega rud nega bogastva v osrčju Bosne sklepamo na ogromni pomon novs mladinske proge za industrializacijo države. Odtod bodo črpala gospodarska podjetj« ostale Jugoslavlj« potrebne surovine; v Bosni sami pa s« bo s tem pričela tudi Šlrokopoteina industrializacij« dežele, ki j« bil« doslej strahotno zanemarjen« in z«oat«l«. ZASTOPNIKI UST A PftOàVETE «e est društveni tajniki U tajaiee fti društva tar*IH« v'«T élanL Id Jih •vrbe. Maši aaelevUeni vslnl isalopnlkt ss IS «eta-• «BRVe Wis. ft« ek altee. Antea Jsakevtok. m Clávela«* r»aaS K lun Ii as Chisholm tn okelte«. rraak Cvetaa Is Uní NUL iVatea Zeraáb fe Pft. aS PelatTsek teh «a WtembSy sM navoiafk seas pošlje sea Jo sirst nine direktno phoivsta 2S»7 Se. Lawndala A«e.. Chlosae. ta SMSaÜMlM» V blagi spomin prve obletnice smrti 1 nafte dra«e meters MARY SPIASER ksters Je preminula If. marca 1S4S. Leto dni |e še minula, ed ker si sa vedne odtis od nas. dra«a ia ljuba mamica/ Tvoj gmskljajo«! obrai In slato ivee bod» vodne v gpemlnu vsem. hI se Tab« pelmall In ki vede. kako velika is«uba Je te bila ga nas. Ostaneš nam v trajnem «pomlnu de kenea šivlje* nje nešeta. Polivaj v miru I Saiu|ečt ostalti francea, John, rraak, Ann In Setty «pisaer, olrocL—Chlcego, III. V blati spomin pate obletnice smrti naše dre«e la ljube malere URSULE MEZAN (reJena HRVAT) Pel lel Je še minute, ed kar «te se vedno sellinlll gveje ofti. Preminula Je n. marca IMS In ob smrM Je btla stara ff »et. V Sle srtne ftetfa ga Vam Je »polnila, polotiti «me Ves k mirnemu petttktf na lepem «Fttku. Dekenšell ste dels In trpl)enje ie«a sveta, a asi Ves bomo ebrenlH v trajnem spemtnu do konca naših dni. Pešlve)» te v miru v hladni emerišfei se»nl|tl-~taiuje*l oslallt /ehn Mesa«, sepre«i John Jr.. sin In Mery Robe«, perotena hil e IadUnepoU«u seprefi John Jr.. sin v Republle. Pa. In Mary Rebes. peiašfena Ml v Indlsnspollsu. Ind. Waananilo bi gahvala Ž alo* I nege srce natnenjame sorodnikom, «nanean, ta prtjetelfeas ruino vest. da Je se vedne preminula v torek. If leSrearJa IS4T eS 11 <41 ponoti v Phttlppt Myers Cltnle^ bolnlániel pe OeveHujM dnevni boUsnl ga ptjušalee naš« ljubljene Merks In seotra ROSE ELLA RUSS Ob smrti Je bila stara 14 lat. Sile |e apnélovsne in éestne »ludent ks v Phlllppl vUJI Aell. kamer Je redno ■shsjete vge de dnevs. ko Je morata v bolnišnico. Zshejela J« ludl v "LHtle rWwee" " kaloMAke cerkev Ka tem mostu se nejlopke sehvslima sere prijete 1 )*m m -sedam se mionm in pesisna «ešelja. sa M veneo la fveltéee. lar »a do rev« sa maše. Ukrene hvala osem. Id sle Je obiskali efc metvoikem odre In vtem ki «le Je spreirttfl na ■Jeni sodnjl peti v «prevodu ne miredoer. Sr*ne hvala tudi dvul-tvu It. Ml SKPJ. keterofe «me ¿Uní. se dono pomol la tele«««. Se •fikret neis nejlopie hvale v—m sli upe) t« se vse. kav boM «So nam dobrofs storili In ne« telelUi v «rt lalostl. Tebi pa. drete héefSa In «ostrice ne Is letimo, posvet v mirul- Želujo^i osleNi Tony |p Kolon Rum. «terlšl 1 John. brat ia Detere«. «ostra, vsi e Oellewey. W. Ve PROSVXTA PETEK, 21. MARCA SOSED LUKA Bmmmmmmaamemammamm KMEČKA NOVELA IVAN CANKAR a 8 m ter vse enako zglajene Zunaj prvega obroča je polno alttaih ba rak Tu so nameščene razne de lavniee in pi.*arne. Skupine lepših barak pa ao določene za sta-Inovanje stražarjem. Okrog teh barak je polno lepih gred zasajenih z rožami, ki )th morajo kaznjenci najskrbneje negovati. V to aatansko gnerdo so nas 24. avgusta 11*41 prignali pobesneli httlerjevaki opričniki. Pre-( dali ao nas novim atraJtarjem. Taborišče je močno zastraženo Bila je še noč, zato je vladala v taborišču popolna tišina Postavili so nas v vrsto po pet in stisnili za zid. Preštevali so nas ne-jrestano. Učili so nas tudi sprejemati klofute. Stali smo ves čas na tako imenovanem Apel-platzu. Jedli že nismo 24 ur in vsak ve, kako vožnja v vlaku človeka iztrese. Ob štirih zjutraj se oglusi zvonec in tedaj je zašumelo v barakah kot v orjaškem panju. Videli smo polno ljudi, niso le urno tekali, marveč švigali sem ter tja. Naenkrat opazimo na stotine kotlov, ki jih prenašajo ljudje, oblečeni v belomodro pramenastih oblekah. Izgledalo je kot bi bili oblečeni v pižamah. Izza oken prvih barak so se videle snažne postelje, bele rjuhe in kariraste odeje. Vse to nas je nekoliko pomirilo. Ugibali in sklepali smo: tu vlada red in snaga. Preden se je čisto zdanilo, so nas skrili za kopalnico, da nas ne bi videle trume kaznjencev, odhajajočih na delo. Tako delajo s vsakim novim transportom Prihajali so vedno novi stražarji, nas spraševali to in ono in nam gro/ili, češ da smo 'Hccken-schiitzi' (partizani). Se vedno smo stal) na dežju, bili smo že do kože premočeni in stresal nas je mraz. Okrog desetih pa se je začelo kopanje, še prej pa So nam popilali laae in dlake, čemur pravijo tam striženje Potem ao nas še enkrat natančno popisali, našo obleko in prtljago pa le površno vpisali, nato nas v manjših oddelkih gole odvedli v Block No. ¡9 Ta blok Je bil tiste čaae nekakšna sprejemnica. Val novo došli so morali skozenj. Tam smo tudi mi dobili "pižame", to je kaznilniško uniformo. Lahke bluze in hlače iz gradla, vse staro in zakrpano. Za na noge pa par okornih lesenih pantofljev. Ko smo vse to v naglici navlekli nase, so nas poklicali h kosilu. Dobili smo krompirjev guljaž, ki smp ga pa v Mauthau-senu jedli prvič in zadnjič. Zdaj, smo bili predani "block pjerso-nalu", ki ga tvorijo kaznjenci nemške narodnosti. Vsak blok ima starešino, dve sobni starešini, to je za sobi A in B, nadalje blockschreiberja in brivca. Teh pet oseb je nekakšen "bog bogova", ki imajo skoraj neomejeno oblast nad kaznjenci. Nad njimi skušajo pokazati čimprej vso svojo avtoriteto in oblast, zlasti pa vtepsti vsem strah v kosti. Klji^b vsej utrujenosti nas niso pustilj počivati. Tudi v sobi nismo smeli biti. Spodili so nas na dvorišče in nas z vso važnostjo učili napravljati slam-njače. Tiste čase so bile namreč v vseh barakah postelje in sicer na štirih količkih ena vrh druge. Nekakšna korita, 180 cm dolga in 60 cm široka. V vsaki sva ležala po dva. Sele ta dan smo imeli priliko spoznati se med seboj. Bili smo iz vseh krajev Spodnje Štajerske. Iz £elja, Petrovč, Griž, Št. Pavla, Polzele, Braslovč, Šmart-na ob Paki, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Radeč, Zidanega mosta, Maribora, Ruš itd. Največ je bilo rudarjev iz Zagorja. Vseh nas je bilo 251. Neki tovariš iz Maribora, težko bolan za sladkorno boleznijo, je podlegel že kar naslednji dan. To je bila prva žrtev. Do takrat je bila navadu, da so vsi novinci ostajali v bloku št. 1» po štirnajit v profesionalne delavnice, 200 pa so nas poslali na delo v Siedlungsbau . Kot smo mogli dognati, je bilo takrat v taborišču okrog 7000 kaznjencev. Vsa ta množica je bila zaposlena na raznih odsekih ali komandah. Poleg neštetih delavnic, kjer je bilo zaposlenih na tisoče kaznjencev, Work Near Home INTERESTING WORK FOP GIRLS IN LABORATORY I OFFICE OF WELL ESTAR LISHED FIRM OFFERnS ABOVE AVERAGE SECURITY HIGH SCHOOL TRAINING essential ' CALL DORCHESTER 3700 Extension 26 Razni mali oglasi REŠETKE SO LE POLOVICA TEH ČUDOVITIH OKEN • V minuti Osas m .promano la polaina ro-fcatka v .Imaka okna. • Popolna pro-loadla v mra-Uh slmaklh dnah. mi takclja proti mrčaau v polat-i nlh dnah. IT COSTS NO MORE' WEATHER-VANE THE 100% CALIFORNIA REDWOOD COMBINATION WINDOWS and DOORS! Phone LAKeview 5422 VSAKO URO VSAK DAN CHAMPION WINDOW DIST. CO. 2614 N. LINCOLN Otvoreno ob nedeljah od 10 to 3 PAMETNO POTOVANJE Ako želite dobiti vašo družino ali sorodniko sem v Zedinjene države—ali ako želite potovati kamor koli po svetu, preskrbite si vašo transportad jo pri: iNTŠgNAtlONAL TRAVE L ^¿AnHCJb »m*. 119 S. Stoto SI , Chicago 3, M. DIArborn 4864 V Proevetl ao dnevne svetovne in delavske veetL AU lib ¿Üate vsak dan? AU GLEDATE ZA D O Bio PLACO IN STABILN08T? Telefon kompanija ima takih prilik asks] HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od aačetka plača 72 at tiro, po treh mesecih 77^c na uic ia po šestih mesecih po 12 Vi st uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do 12 ure ponoči Oglasile sa pri ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY v uposlovalnom uradu sa iamk» ▼ pritličju 309 W. WASHINGTON ST. "PROLETAREC" —Socialistično-delaviki ltdnik-Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stane $3 sa celo. 81.75 is pol 81 sa četrt leta. NAROČITE SI GA! Naslov: PROLETAREC CHICAGO 23. ILL. 2301 South Lavrndale Avsnu« dni, predno so jih poslali na delo. Pri Slovencih se S to prak- Conjanli Braa vsaka obvaanoatl. po- j so prenehali. Nas so spodili že | M,u# ml »•«•"»la eols«uia. po dveh dneh na raboto. Nekaterim se je posrečilo vriniti se I j Ima Razni mali oglasi ŽENITVENA PONUDBA Slovenec srednje starosti bi se rad seznanil s Slovenko mirnega in poltenega značaja. Katera nima svojega doma, tu je priliku dobiti mi. ren dom. Jaz rem sam. Le resno ponudbe se upoiU'va. "SLOVENEC." 2657 So. Lawndale Avenue, Chicago 23, lil. —(Adv.i (S) Naslov Talalon Maalo Drlava NIČ DENARJA TAKOJ 1 lata (im aa pla£avan|a. VASI PRIHRANKI SO DOBRO DOSLI PREMOŽENJE NAD 12'/x MILIJONA SECOND FEDERAL ••tíí m ff'* savmq*&' loan A\sn EXPERIENCED S0LDERERS AND WIRERS like to work in the friendly atmosphere of Motorola THE BEST RADIO PLACE IN TOWN J EXPERIENCED RATE. 94c J AUTOMATIC INCREASE TO $1.04 WE TRAIN !» INEXPERIENCED GIRLS STARTING RATE, 83c 4545 W AUGUSTA BLVD. — « -. TISKARNA S.N.P.J. ---»prejema vsa-—- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabHa za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI t .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrste Pišite po informacije na naslov: SNPJ PR1NTERY 2657-59 S. Lawndale Avenue - . Chicago 23. Illinois TEL. ROCKWELL 4804 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepu IS. rodne konvencije ae lahko naroči aa llat Prosreto la pristaja eden, dva. tri. štiri ali pet ¿laaov ls ene družino k eni naroč-aiaL Llat Proaveta stane sa vse enako, sa člane ali nečlane 14.00 ss eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri asesmentu 11.20 is tednik, se jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj al vsroka. rs& da Je llat predrag aa člane SNPJ. Liat Proaveta Je vaša lastnina ts «etove Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad čital llat vsak dan. Pojeanllot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti iUo SNPJ, ali če se preseli proč od družine ln bo zahteval sam rroj list tednik, bode moral tisti član.ls dotlčne družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlitvu lists, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tegs n« stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cena listu Proaveta Jei Za Zdruš. dršave ia Kanado 88.00 Za Chicago ln okolico Je .J?J* 1 tednik in----4 JO 1 tednik ln________• * S tednika ln------310 s tednika ln____111 3 tednike ia----2.40 S tednike la____5 J 4 tednike la------ 1.20 4 tednike ia----- 8 tedaikov ia-----ni t % tedalkov ia _________ lJt Za Evropo Je..- lapolnite spodnji kupon, prlleftite potrebno vsoto denarjs d Money Order v pismu in si naročite Prosveto. list. ki Je vaša lastni«* PROSVETA. SNPJ. 2117 So. Lawndale Ave. Chicego 23. IlL Priloženo pošiljam naročnino sa list Proaveta vsote 8 L lase--------Cl. društva Naslov__ Ustavite tednik la ga pripišite k članov moje drušiaet »|l naročnini od s 8.__ ČL dni Urs ___" t- ČL dri* ktva 1L—--— L ČL dna It v s Ü—--— 8. . Al inJ lin ŽS.__——" M •« to Država — Nov