DJTOMJH S E Bili ilvIBE- S*2 0,0.9. Proslava ob 65-letnici osvoboditve Zgornje Savinjske doline BENCINSKI SERVIS STRAN 13 LETUŠ Itel. 03 891 56 11 Frešer GOžUNSTVO, Mitja Felicijan s.p. (Savinjska cesta 4, 3331 Nazaije EKONOMIST moduli: turizem komerciala računovodstvo NJIŽNICa č CELJE Tretja stran Življenje v zoni zdravja Če v Google vpišemo geslo »zdrava prehrana«, bo ta spletni iskalnik našel več kot 823 tisoč zadetkov. Kaj je torej zdrava prehrana? Na spletni strani murskosoboškega zavoda za zdravstveno varstvo izvemo, da zdrava prehrana vključuje več vidikov prehranjevanja, pri čemer so najpomembnejši število obrokov, okolje, razpoloženje in čas ter seveda - vrsta hrane. Naša vsakdanja hrana praviloma vsebuje premalo zelenjave in sadja ter preveč maščob, predvsem živalskega izvora. Uživamo preveč sladkorja oziroma hrane, kiji dodajamo sladkor. Tudi solimo preveč. Torej ni čudno, da imajo zaradi nepravilnega prehranjevanja številni ljudje resne zdravstvene težave. Zanimivo teorijo prehranjevanja je razvil ameriški biokemik in nutricionist, tudi Nobelov nagrajenec za medicino, dr. Barry Sears, kateremu ni šlo v glavo, da so njegov oče in vsi trije strici umrli za srčnim infarktom že pred 54. letom starosti, čeprav so se ukvarjali s športom in se »zdravo« prehranjevali. Bal seje, da tudi njega čaka enaka usoda. Sears je med proučevanjem te problematike naletel na informacije o do tedaj skoraj nepoznanih hormonih eikozanoidih. Za njihovo odkritje je bila leta 1982 skupina britanskih in švedskih znanstvenikov nagrajena z Nobelovo nagrado za medicino. Prav ti hormoni naj bi bili ključ do pravega zdravja, kajti v telesu nastajajo le, če se prehranjujemo pravilno. Ko je Sears ugotovil, da je ravnovesje hormonov močno odvisno od vsakodnevne hrane, je analiziral vse znane teorije o zdravem prehranjevanju in razočarano ugotovil, da prehranjevanje, za katerega je mislil, da je zdravo (veliko ogljikovih hidratov, malo beljakovin in še manj maščob), sploh ni zdravo, saj povzroča hormonsko neravnovesje, enako pa velja tudi za prehrano z veliko beljakovinami in malo ogljikovimi hidrati. Dr. Sears seje zato zatekel po informacije iz starih časov, ko sedanjih hudih bolezni še ni bilo. Ugotovil je, da so naši predniki vzdrževali hormonsko ravnovesje, ker so se prehranjevali po načelu »vsega po malo«. Ta naravni način prehranjevanja je poimenoval »zona«, vsa spoznanja v zvezi s tem pa je združil v knjigi Življenje v zoni zdravja, ki jo prav zdaj berem in jo toplo priporočam tudi vam. IZ VSEBINE: 39 Tema tedna: Hrana kot dejavnik tveganja ali krepitve zdravja?........ Pandemska gripa: Širjenje panike ne koristi, tudi zapiranje šol ne..... Občina Nazarje: Otvoritev prenovljenega dela Lesarske ceste......... Mednarodni obrtni sejem: Sodelovali tudi zgornjesavinjski podjetniki.... 8 Mozirski gaj: Prostorska postavitev Platna v vetru . Intervju: Minorit Miha Benedikt Majetič.....14 Vaške igre na Lazah: Od "ravbšicanja" do gneče v Žaklju. Ljubno ob Savinji: Objestneži poškodovali Maistrov spomenik............ 17 .18 ISSN 0351 -8140, leto XLI, št. 39,25. september 2009. Izdaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:// www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ] HRANA KOI DEJAVNIK TVEGANJA ALI KREPITVE ZDRAVJA? Koga v resnici skrbi za zdravje ljudstva in kako? V svetuje zdravstvo eno od kriznih žarišč, poleg podnebja, energetike, financ in prehrane, hkrati pa kljub recesiji (ali pa prav zaradi nje) postaja najhitreje rastoča gospodarska dejavnost. V senci tega presežnika se prenavlja slovensko zdravstvo. Med razlogi za sprejem zakona o zdravstveni dejavnosti ministrstvo za zdravje navaja: staranje prebivalstva, rast stroškov zaradi večjih potreb in boljših možnosti zdravljenja ter večja pričakovanja prebivalstva. Drugače povedano: vse večje starih, vse več bolnih, o boljših možnostih zdravljenja priča na primer podatek, da bo regenerativ-na medicina z uporabo matičnih celic najhitreje rastoča panoga medicine. In »večja pričakovanja prebivalstva«? So ta povezana tudi s prizadevanji za zdravljenje onesnaženega okolja? Strokovnjaki pripisujejo eno šestino vseh smrti in bolezni otrok okoljskim dejavnikom, za zdravljenje kroničnih obolenj, povezanih s prehrano, gre največ denarja. Prebiranje programov, namenjenih ohranjanju in krepitvi zdravja, člankov in komentarjev o zdravju prebivalstva pokaže sicer poučno in zanimivo, a problematično stanje. TVEGANJE ZA PREZGODNJO SMRT Tako laična javnost kot strokovnjaki (izjema so nekateri neodvisni raziskovalci) iščejo vzroke za čedalje slabše zdravje ljudi in prezgodnjo smrt v nezdravih življenjskih navadah, invaziji bolezenskih klic v telo, organiziranosti zdravstvene dejavnosti. Bolezni in prezgodnja smrt so posledica različnih dejavnikov. Na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) RS so v Analizi prezgodnje umrljivosti v obdobju 1997-2005 navedeni tile dejavniki tveganja: kajenje, alkohol, debelost, nezdrava hrana, fizična neaktivnost, izpostavljenost stresu in drugo. Že zaporedje dejavnikov Iveganja je glede na vse, kar vemo o stopnji onesnaženosti okolja, vprašljivo. V omenjeni analizi podatki o prezgodnji umrljivosti po statističnih regijah kažejo, daje tveganje za prezgodnjo smrt večje od povprečja v Savinjski dolini za: bolezni jeter, maligne neoplazme (novotvorbe) prebavil, dihalnih in prsnih organov, ishemične bolezni srca in rak dojke. OKOLJE IN PREHRANJEVANJE KOT DEJAVNIKA TVEGANJA Neodvisne raziskovalne institucije po vsem svetu so že davno ugotovile, da mešanice pesticidov in nitratov (kemična gnojila) vplivajo na najvitalnejše telesne funkcije, povzročajo hormonske motnje, ki so na primer vzrok porastu raka na dojkah. Nekatere kemikalije, kijih s hrano in z vodo vnašamo v telo in v njem skladiščimo, oponašajo delovanje hormonov. Ti hormonski motilci z estrogenim delovanjem motijo normalno delovanje hormonov, povzročajo vedenjske motnje, splošen padec odpornosti... Klor, ki se uporablja za poceni dez- infekcijo vode, vpliva na dvig ravni holesterola, v reakciji z drugimi snovmi v vodi tvori snovi, ki lahko poškodujejo ledvice ali jetra in dokazano vplivajo na nastanek nekaterih rakavih obolenj. In tako naprej. Da bi dokazali vpliv okolja na človekovo zdravje, bi morali, pravi neodvisni raziskovalec Anton Komat, v krvi iskati tudi kemikalije - pesticide in nitrate. Ali jih? Po raziskavi IVZ so še kar naprej pomembni dejavniki tveganja pri neoplazmi prebavil: nezadosten vnos svežega sadja in zelenjave, prevelik vnos soli, uživanje prekajenega mesa in rib ter kajenje. Zaman bi iskali podatek o tem, da sta dejavnika tveganja biološko in kemično oporečna hrana in voda. CINDI, program, ki je namenjen ohranjanju in krepitvi zdravja, med dvanajstimi koraki do zdravega prehranjevanja priporoča izbiro živil iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov. Kaj smo dobrega naredili za zdravje, če uživamo kruh iz polnovredne moke, pridobljene z mletjem žita, ki je dozorelo na kemično onesnaženi njivi? Za človekovo zdravje malo, za zdravstvo veliko. HRANA NAJ POSTANE ZDRAVILO Pravilno izbrana (pre)hrana (navadna ali dietna) je energijsko boga- ta in biološko pridelana ter gensko nespremenjena. Samo takšna se lahko priporoča kotzdrava hrana in samo takšna lahko učinkuje preventivno. Trgovina že prodaja dve vrsti hrane: industrijsko in takšno z oznako »proizvod za dobro zdravje in čisto okolje«. Ko bodo na dietnem listu, ki ga na primer dobi v roke bolnik s povišanim holesterolom, varovalna živila z oznako ekološko pridelano, bo to pomenilo, da zdravstvo nadzoruje biološko in kemično varnost REGIJSKI PARK KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE Javne obravnave na Solčavskem Javna predstavitev osnutka uredbe o Regijskem parku Kamni-ško-Savinjske Alpe trajal od 1. septembra do 31. oktobra. Ob tem bodo v občinah tega območja potekale javne obravnave. Te bodo v Logarski dolini v hotelu Plesnik v sredo, 30. septembra, ob 18. uri, v Robanovem kotu na turistični kmetiji Govc v četrtek, 1. oktobra, ob 19. uri in v Solčavi v Zadružnem domu v petek, 2. oktobra, ob 18. uri. Marija Lebar Štefka Goltnik, vodja Kmetijsko svetovalne službe Mozirje: »V Zgornji Savinjski dolini ni bilo tradicije trženja pridelkov in izdelkov s kmetij na tržnicah. Potrošniki so se in se še danes v večji meri oskrbujejo direktno pri kmetih, saj jim poznanstvo in stik s pridelovalcem veliko pomeni. Nekatere kmetije znajo pripraviti kvalitetno ponudbo izdelkov, zmanjkuje pa jim časa za trženje izdelkov izven kmetije. Sedaj se odpirajo nove oblike in možnosti prodaje pridelkov in izdelkov. Upamo, da bodo različna izobraževanja na to temo, ki jih organiziramo za kmetije in ogledi vzorčnih prodajaln in tržnic s kmetijskimi proizvodi vplivala na napredek v tej obliki trženja. Kmetijci se zavedamo pomena povpraševanja po kvalitetnih, zdravih in svežih pridelkih. Do sedaj so kmetije v večji meri gradile na živinorejski prireji in le počasi se pridelava na kmetijah usmerja tudi v poljedelstvo. Zemlja v Zgornji Savinjski dolini ni onesnažena in je primerna za pridelavo vrtnin in poljščin, omejitev predstavljajo le klimatski dejavniki. Zaradi onesnaženosti se kmetijska zemlja v Zgornji Savinjski dolini ne izgublja, večji problem je opuščanje kmetovanja na nagnjenih terenih in zaraščanje kmetijskih površin ter težnja po pozidavi najkvalitetnejše kmetijske zemlje. Menim, da k onesnaženosti zemlje v Zgornji Savinjski dolini največ prispeva neurejena komunalna infrastruktura, izvzeti so le večji kraji, ki že imajo urejene čistilne naprave. Trdim, da so za okolje fosfati, čistila... dosti večji problem kot pa organska gnojila (gnoj, gnojevka, gnojnica, kompost). Organska gnojila se v okolje vnašajo kontrolirano in skladno s potrebami rastlin. Tudi rezultati monitoringa nitratov kažejo, da povečane vsebnosti nitratov v podzemnih vodah na območju Zgornje Savinjske doline ni.« hrane in v resnici deluje preventivno. Anton Komat meni, da bi morali zdravo hrano ponujati z oznako »brez pesticidov«. Tako bi ljudje postali občutljivejši za strupe v hrani ter povezali skrb za zdravje s skrbjo za okolje. Stvarnost pa je takšna, daje s pomočjo rumenega tiska »varuhom« zdravja uspelo te zastrupljevalce potisniti na obrobje zanimanja okoljsko neozaveščenega prebivalstva. Zato ne preseneča, da ljudje na informacije o škodljivih dodatkih v hrani zamahnejo z roko, češ, nekaj moramo jesti. VRNITEV K LOKALNI SAMOOSKRBI Kako zagotoviti biološko in kemično neoporečno hrano? Globalno gibanje organizacij malih kmetov je že leta 1997 zahtevalo pravico do ekološko pridelane hrane in upoštevanje načel biološke varnosti. Tako kot neodvis- ni raziskovalci vidi gibanje eno ključnih možnosti za ozdravljenje zemlje in človeka v vrnitvi k lokalni samooskrbi z ekološko pridelano hrano. Pri nas je taka hrana še vedno butična, temu ustrezno draga in manj dostopna večini, a tudi na kmečki tržnici veljajo tržne zakonitosti. Direktor direktorata za zdravstveno varstvo Janez Remškar je v članku o težavah slovenskega zdravstva zapisal, da je treba »v celotni družbi, torej tudi v zdravstvu, vzpostaviti kriterij poštenosti«. Ali to ne pomeni, da ima po-sameznik pravico do celovite informacije o vzrokih za obolenje? Zlasti in predvsem takrat, kadar se priporoča zdrav način življenja? Zato bi se morali v prenovo zdravstva enakovredno vključiti tudi ministrstvi za kmetijstvo in okolje. Andreja Gumzej Podatki o prezgodnji umrljivosti po statističnih regijah kažejo, da je tveganje za prezgodnjo smrt večje od povprečja v Savinjski dolini za: bolezni jeter, maligne neoplazme (novotvorbe) prebavil, dihalnih in prsnih organov, ishemične bolezni srca in rak dojke. PANDEMSKA GRIPA K NAM ŠELE PRIHAJA Širjenje panike ne koristi, tudi zapiranje šol ne S hitrim širjenjem nove gripe med polzelskimi osnovnošolci in posledični zaskrbljenosti njihovih staršev, smo se vsi začeli zavedati dejstva, daje nov virus res med nami. Novo gripo lahko v večjem številu z gotovostjo pričakujemo tudi v naši dolini, med našimi otroci. A ustvarjanje panike ni potrebno niti smiselno, o tem so poleg zdravstvenega osebja prepričani tudi vsi ravnatelji in ravnateljice zgornjesavinjskih osnovnih šol. ZDRAVI OTROCI NAJ HODIJO V ŠOLO V primeru obolenja polzelskih otrok seje izkazalo, da kljub visoki informativni obveščenosti o novi pandemski gripi med ljudmi vendarle vlada strah pred boleznijo in pred neznanim. Kljub temu daje bilo po podatkih lokalnih zdravnikov za novim virusom obolelih okoli 50 otrok in enako število za respiratornimi okužbami, je doma ostalo okoli 250 polzelskih osnovnošolcev in vrtčevskih otrok. Več kot obolelih je bilo torej doma zdravih otrok, ki v šolo niso šli zaradi preventivnih razlogov. Med starši seje omenjalo tudi zaprtje šole, s čimer pa se vodstva šol v večini ne strinjajo. Da morajo šole ostati odprte, meni tudi ravnateljica OŠ Luče Valerija Robnik: »Zdravi otroci naj hodijo v šolo, ostajanje doma ni rešitev. Zdravi otroci gotovo ne bodo ostali doma za zaprtimi vrati, pač pa se bodo družili in bodo v stiku, torej tudi izpostavljeni možnim okužbam. Ustvarjanje panike zato ne bo koristilo nikomur.« Da lahko ustvarjanje panike le škoduje, menijo tudi na OŠ Nazarje. Vsi starši osnovnošolcev in vrtčevskih otrok so že prejeli dodatna navodila, s katerimi ravnatelj Jože Kavtičnik apelira na starše, da svoje otroke opozarjajo na pravilno higieno, torej pogosto umivanje rok in kašljanje v robček ali zgornji del rokava. Vse šole so v prejšnjem ted- nu tudi prejele navodilo za pripravo načrta, kako ravnati v primeru večjega obolenja med otroci in zaposlenimi, in kot so zagotovili ravnateljice in ravnatelji, so načrti že v pripravi. KLJUB MRZLI VODI UMIVANJE ROK Z MILOM ZADOSTUJE voda k sreči je, pravi ravnatelj Rajko Pintar: »Vse ukrepe izvajamo brez težav, na roditeljske sestanke smo povabili zdravstvene delavce iz Splošne bolnišnice Celje, ki so starše še podrobneje seznanili s pravilnim ravnanjem v primeru gripe. Imamo pa na naši šoli srečo, daje topla voda tudi v učilnicah, kar našim učencem olajša umivanje rok.« Vse šole, predvsem starejše, pa žal niso tako opremljene. Med njimi je tudi OŠ Gornji Grad, kjer po besedah ravnateljice Lilijane Bele izvajanje ukrepov kljub temu gladko teče: »Vse izvajamo po navodilih, tudi otroci si roke redno umivajo, a žal z mrzlo vodo. To je seveda za otroke manj prijetno in čisto mogoče, da nekateri zaradi tega z umivanjem rok pohitijo, a drugače ne gre. Je pa topla voda v našem vrtcu, tako da si vsaj naši najmiajši roke umivajo s toplo vodo.« Tudi v mozirski osnovni šoli so v podobni situaciji, zato se je ravnateljica Andreja Hramec med pristojnimi pozanimala, ali so zaradi tega otroške roke manj čiste bakterij in virusov: »Strokovnjaki so mi odgovorili, da je pri umivanju rok najpomembnejša uporaba mila in seveda dovolj dolgo umivanje z njim. V tem primeru je tudi umivanje rok z mrzlo vodo dovolj efektivno.« Hramčeva in ostali naši sogovorniki pri vsem dogajanju okoli nove gripe apelirajo na starše naj se ne prepuščajo paniki, saj bo novo obolenje v manjši ali ponekod v večji meri zagotovo prisotno skozi vso zimo in samo po sebi še ne zahteva zapiranja šol. Če pa se bi situacija obrnila kako drugače in zahtevala drugačne, bolj drastične ukrepe, bodo po prepričanju naših vodstvenih šolnikov, pristojne institucije zagotovo ukrepale hitro in pravilno. Tatiana Golob Pravilno umivanje rok z milom in vodo lahko veliko pripomore pri preprečevanju gripe, zato na vseh šolah otroke spodbujajo k pogostemu umivanju. Vendar vse šole nimajo učilnic opremljenih z umivalniki, marsikje tudi ni tople vode, medtem ko priporočila šolam navajajo umivanje rok s toplo vodo. Na OŠ Ljubno ob Savinji topla Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so z letošnjim preventivnim cepljenjem proti običajni sezonski gripi začeli v sredo, 23. septembra v ambulanti zavoda. Na drugih cepilnih mestih v celjski regiji - v zdravstvenih domovih in postajah ter pri zasebnih zdravnikih - bodo s cepljenjem prav tako pričeli v prihodnjih dneh. Cepivo proti običajni sezonski gripi nas ne zavaruje pred pandemsko gripo. 0 MESTNA OBČINA VELENJE Mlado mesto Velenje staro pol stoletja Velenje je najmlajše slovensko mesto, zaživelo je leta 1959. Razvijalo seje zelo hitro in danes je peto največje mesto v državi. Pogled v zgodovino odkrije, da gresta zahvala za nastanek in razcvet mesta predvsem v roke prizadevnim rudarjem velenjskega lignita ter dolgoletnemu direktorju premogovnika in županu Nestlu Žganku. Skozi vso leto so v čast petdesetletnici mesta potekale številne prireditve, za katere so se potrudila domača društva, izobraževalne ustanove, klubi, podjetja... Osrednja prireditev, ki so seje udeležili številni občani ter pomembni domači in tuji gostje, je potekala v petek, 18. septembra. Slovesnost se je najprej odvijala na Titovem trgu, zaradi slabega vremena pa nadaljevala v Rdeči dvorani. Župan Srečko Meh, ki velenjsko občino vodi že desetletje in pol, se je s ponosom in navdušenjem ozrl včas nastajanja mesta. Poudariije, daje mesto Velenje vedno bilo nekaj posebnega in daje imelo v svoji kratki zgodovini tako svetle kot temne trenutke. Opozoril je na potrebne medčloveške vrednote, ki olajšajo in pomagajo preživeti v času gospodarske krize, ter se z vzpodbudnimi besedami usmeril v prihodnost: »Velenje bo že čez dobri dve leti eno od mest, ki bodo nosila naziv Evropska prestolnica kulture. Takrat bo, tako verjamem, v Velenju tudi že Akademija za glasbo, vrtec za nadarjene otroke, varovana stanovanja, več novih podjetij s kvalitetnimi delovnimi mesti in še bi lahko našteval. Tako sem prepričan.« V optimistične napovedi lahko verjamemo, saj je Velenje tudi v tem letu že marsikaj pridobilo: položen je bil temeljni kamen za postavitev večnamenskega objekta Gaudeamus, prenovitev brezplačnega mestnega potniškega prometa, izgradnja številnih novih objektov. Ob petdesetletnici mesta so se na poseben način spomnili tudi »očeta sodobnega Velenja«- Nestla Žganka. Mesto Velenje je s svojo jasno vizijo o njegovi podobi in razvoju dolga leta usmerjal po varni in uspešni poti. Na Titovem trgu so slavnostno razkrili spomenik njemu v čast. Petra Knapič VELENJE Odprli nov trgovski «enter Velejnpnrk Na Celjski cesti v Velenju so pretekli petek odprli nov trgovski center. Gre za največji trgovski center v mestu. Obsega 18.000 kvadratnih metrov prodajnih površin. Zaposlitev je dobilo 400 delavcev, naložba pa je vredna 35 milijonov evrov. Investitor projektaje avstrijsko podjetje Golger Group. Velejaparkje drugi skupni projekt inženirja gradbeništva Wilfrieda Gorgerja iz skupine Golger Group in arhitekta Vasje Moharja, gradbena dela pa so izvajala večinoma slovenska podjetja. Ponudba trgovin v Velejaparku je mešana, od trgovin z oblačili in tekstilnimi izdelki do trgovin s športnimi izdelki in obutvijo. Poleg teh so še trgovine z elektroniko, otroške trgovine in drogerije. Mesto so našle tudi Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh (levo) in investitor Wilfred Golger sta ob odprtju Velejaparka slovesno prerezala trak (foto: Helena Kotnik) lekarna in trgovina z malimi hišnimi ljubljenčki. V centru je zagotovljena tudi ponudba hrane in pijače. Največji med trgovinami je 3.300 kvadratnih metrov velik Šparov megamarket Interspar. Iz družbe Spar Slovenija so sporočili, da je naložba vredna tri milijone evrov, samo v tej trgovini pa je deio dobilo sto zaposlenih. Odprtje trgovskega centra je sovpadalo s praznovanjem 50-letnice Velenja. Slavnostno otvoritevje vodila znana televizijska voditeljica Anja Križnik Tomažin, v programu je nastopila tolkalna skupina ŠUS, trak pa sta slavnostno prerezala investitor Wilfred Golger in župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Fanika Strašek UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Ocene kakovosti dela znane v oktobru Konec septembra bo Upravni center Mozirje upihnil tretjo svečko. Po besedah načelnika Upravne enote Mozirje Vinka Poličnika je bilo to obdobje za center zelo plodno. Sedaj stranke dobijo vse informacije na enem mestu. Tako ni »tekanja od vrat do vrat«, saj si službe same pridobijo vse informacije in obrazce, ki so potrebne za določeno vlogo. Kljub temu da delo ob sobotah na mozirski upravni enoti ni ravno rentabilno, pa stranke lahko še vedno vsako prvo soboto v mesecu uredijo vse upravne zadeve. Po Poličnikovi oceni je namreč strošek dela na zaposlenega bistveno večji, kot je njegova učinkovitost, saj center vtem času obišče zelo malo število strank. O napovedih ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs o odpuščanju pa Poličnik meni, da so v mozirski upravni enoti že pričeli z racionalizacijo dela predvsem na račun upokojitev. Lani in letos so se upokojili trije delavci, na novo pa niso zaposlovali. Kot predsednik odbora za kakov- ost Poličnik redno evidentira interne ocene in ankete zadovoljnosti strank. Njihove pohvale in pripombe so namreč še kako dobrodošle pri izboljšanju stika z uporabniki upravnih storitev. Ocene bodo predstavljene v oktobru. Marija Sukalo Vinko Poličnik trdi, da so v mozirski upravni enoti že pričeli z racionalizacijo dela predvsem na račun upokojitev (foto: Marija Šukalo) OBČINA NAZARJE Otvoritev prenovljenega dela Lesarske ceste V prisotnosti številnih stanovalcev ob Lesarski cesti, občinskih svetnikov, predstavnikov izvajalca in ostalih gostov, so na slovesnosti v četrtek, 17. septembra, simbolično predali v uporabo prenovljeni del ganje asfalta, ki so ga opravili konec avgusta, je bilo le zaključno dejanje. Cesto so na tem delu precej razširili, uredili odvodnjavanje, naredili pločnike in javno razsvetljavo. Pečovnik seje za zgledno sode- Župan Ivan Purnat (v sredini), podžupan Matej Pečovnik in predstavnica krajanov Cilka llovšek so prenovljeni del Lesarske ceste simbolično predali v uporabo (foto: Marija Lebar) Lesarske ceste v Nazarjah. Trak so skupaj prerezali župan Ivan Purnat, podžupan Matej Pečovnik in predstavnica krajanov Cilka llovšek. Kot je poudaril Matej Pečovnik, ki je bil na občini zadolžen za projekt Lesarska, je prenova trajala dve leti. Prva faza rekonstrukcije Lesarske ceste, kije dolga nekaj več kot kilometer, je zajela 460 m od odcepa iz Zadrečke ceste mimo trgovine Sam proti Gorenju Notranji opremi. Pola- lovanje zahvalil vsem, ki so na projektu delali. Pri tem je dejal, da so izredno razumevanje pokazali tudi krajani - stanovalci ob cesti, ki je bila skoraj dve leti v gradnji. O izredni pripravljenosti na sodelovanje stanovalcev ob cesti je spregovoril tudi župan Ivan Purnat. »Običajno pri različnih posegih v prostor naletimo na različna - tudi odklonilna mnenja tamkajšnjih prebivalcev, ki lahko predstavljajo oviro za izvedbo projekta. Tukaj pa smo naleteli na resnično razumevanje - še več, na konstruktivno sodelovanje,« je med drugim dejal župan. Povedalje, da so v Nazarjah hkrati z Lesarsko, urejali tudi novo cesto do blokov in povezovalno cesto med Lesarsko in Zadrečko cesto mimo Mercatorjeve trgovine. Del sredstev za izvedbo 500.000 evrov vrednega projekta so pridobili tudi iz evropskih skladov. Druga faza prenove ostalega dela Lesarske je v načrtu prihodnje leto. Ob tem je župan dejal, da bo država na regionalni Zadrečki cesti prihodnje leto gradila krožno križišče in pri tem izvedla tudi rekonstrukcijo dela te ceste. Po njegovih besedah tako center Nazarij počasi dobiva značaj in videz središča kraja. Za kulturni del so pod vodstvom Vanje Hofbauer poskrbeli učenci Osnovne šole in Glasbene šole Nazarje. Po simbolnem rezanju traku so se krajani zadržali na prijateljskem druženju. Marija Lebar MOZIRJE Uredili resto proti bivšemu strelišču Mozirjani, ki živijo ob koncu ceste proti bivšemu strelišču, so se dolga leta do svojih domov vozili po uničenem asfaltu, delno tudi makadamu. Občina Mozirje je zato pristopila k sanaciji tega cestišča in ureditvi nastalih razmer. Projekt seje takoj po začetku izvajanja gradbenih del, ki so bila zaupana podjetju Emil Grobelnik s.p., izkazal za zahtevnejšega, kakor je bilo prvotno načrtovano. Pokazalo seje namreč, da je bil del ceste, ki je bil prekrit z dotrajanim asfaltom, takšen zavoljo slabe podlage. Že po parih centimetrih spodnjega ustroja seje ob izkopu pokazala ilovica. Zavoljo tega je bilo potrebnih bistveno več izkopov in nasutja primernega materiala. Delavci so nato slednjega utrdili in položili novo asfaltno prevleko, s tem pa občanom ob cesti omogočili boljši dostop do njihovih bivališč. Dodatna dela, ki so se pokazala ob začetku rekonstrukcije cestišča, so bistveno podražila planirano vrednost projekta, ki seje tako ustavila pri 12.000 evrih. Benjamin Kanjir UPOR NEZADOVOLJNIH DELAVCEV Pogovori z vodstvom Gorenja so v teku V torek, 15. septembra, so v delu Gorenja ob prejemu plač ustavili stroje. Dan kasneje se je stavka še razširila, v četrtek ob 6. uri zjutraj pa je proizvodnja ponovno stekla. Nevarnost, da se proizvodnja ustavi za dlje časa, je zaenkrat mimo, pogajanja med delavci in vodstvom pa so v teku. Gorenjskim delavcem je prejšnji teden »zavrelo« pri pregledu plačilnih list, saj so ugotovili, da so v avgustu, ko so spet delali za stroji, zaslužili nič več kot v času subvencioniranega delovnega časa oziro- ma na čakanju. K sreči je komunikacija med njimi in vodstvom Gorenja stekla relativno hitro, čeprav je bilo v času stavke po besedah predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca vsak dan narejene za dva milijona evrov škode. V času stavke so delavci izkazali nezaupnico svojemu sindikatu in pogovore z vodstvom podjetja prevzeli sami. Obe strani sta se takoj strinjali, da s 1. oktobrom delavci znova preidejo na 40-urni delovni teden, s čimer naj bi po mnenju vodstva odpadle anomalije, ki so razjezile zaposlene, ko so tisti, ki so bili na čakanju, dobili skoraj enako plačo kot tisti, ki so delali 32 ali 36 ur. Pogovori z vodstvom družbe sedaj tečejo v smeri določitve plačne politike v letih 2009 in 2010. Gorenje je v subvencioniranje polnega delovnega časa vključilo 6.455 delavcev, za kar so iz Zavoda RS za zaposlovanje dobili 3,1 milijona evrov. V subvencioniranje čakanja na delo je vključenih 2.930 delavcev Gorenja, za to naj bi dobili 540.000 evrov, prva izplačila je zavod izplačeval ravno ta teden. Gorenje je tako vključeno v oba interventna vladna zakona: zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in zakon o delnem povračilu nadomestila plače. Zavod je v podjetju Gorenje Notranja oprema že opravil naključni nadzor podjetja in pri tem ni ugotovil nobenih napak. Ker pa so bili v času stavke javno izraženi sumi o nepravilnostih pri izvrševanju omenjenih zakonov, so se na zavodu odločili nadzor v posameznih družbah ponoviti. Kot so zatrdili v Gorenju, se nadzora zavoda ne bojijo, saj državne pomoči ne zlorabljajo. TG MEDNARODNI OBRTNI SEJEM V CELJU (MOS) Sodelovali tudi zgornjesavinjski podjetniki V sredo, 16. septembra, so zaprli vrata 42. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju. V tednu dni, kolikor je bil sejem odprt, si ga je ogledalo 168.000 obiskovalcev. Svoje dosežke je na sejmu predstavilo tudi nekaj zgornjesavinjskih podjetnikov, družba Eltras iz Robanovega Kota pa je osvojila celo bronasto priznanje. Sodelavci Eltrasa so za sejem pripravili namenski eksponat, za katerega so prejeli priznanje bronasti ceh. Gre za transport in manipulacijo v avtomatski pripravi proizvodnje. »Na sejmu smo se letos ponovno pojavili po daljšem času. Priznanja vsekakor nismo pričakovali in nam pomeni veliko. Je potrditev našega dosedanjega dela, pa tudi izziv, da v tej smeri nadaljujemo,« je povedal Gregor Preprotnik, referent za trženje. V okviru MOS-a so letos pripravili še 1. inovacijski sejem, na katerem so se zlasti uspešno predstavili in osvojili odličja inovatorji iz Srbije ter Bosne in Hercegovine. Na inovacijskem sejmu je s svojim programom kmetijskih strojev in naprav sodeloval tudi Jože Bider iz Dol-Suhe. Med tistimi, ki se ukvarjajo s predelavo lesa, je bilo na sejmu med drugim Pohištveno mizarstvo Janez Kaker. Redno pa sodeluje tudi družba Glin Nazarje. Glin se na sejmu uspešno pojavlja že vrsto let. Direktor družbe Do-brinko Danojevič je povedal: »Na MOS v Celju se tradicionalno predstavljamo že več kot 15 let in tako nameravamo tudi v prihodnje. V okviru proizvodno-prodajnega pro- Gregor Preprotnik, referent za trženje v podjetju Eltras: »Priznanja vsekakor nismo pričakovali in nam pomeni veliko.« (foto: Marija Šukalo) grama se največ posvetimo predstavitvi stavbnega pohištva, v zadnjih nekaj letih tudi s programom montažnih hiš. Odzivi na udeležbo so vsako leto pozitivni, uspevamo pa skleniti tudi konkretne posle.« Marija Lebar Glin Nazarje se na sejmu uspešno pojavlja že vrsto let (foto: Helena Kotnik) 1. INOVACIJSKI SEJEM V SLOVENIJI Med inovatorji tudi Jože Bider iz Dol-Suhe Zavod Inovatorski center ASI, ki združuje slovenske neodvisne izumitelje, je organiziral 1. mednarodni inovacijski sejem v Sloveniji. Taje potekal v okviru 42. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju. V hali A so svoje izume predstavili na več kot 150 m2 Asocijacija inovatora BiH, Savez pronalazača Be- ograda in Udruga inovatora Hrvatske ter seveda organizator. Med več kot 77 različnimi dosežki je svoje kmetijske stroje predstavil tudi zgornjesavinjski inovator Jože Bider iz Dol-Suhe. Biderje obiskovalcem sejma predstavil rezalnik balirne krme in diskasti sekalnik lesa. Rezalnik balirane 20. PIKIN FESTIVAL Pika prevzela oblast Ob Velenjskem jezeru so v nedeljo, 20. septembra, odprli Pikin festival. Največje slovensko otroško druženje je letos odprla državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo Alenka Kovšca, župan Mestne občine Velenje Srečko Meh pa je Piki Nogavički predal župansko lento, s tem pa tudi oblast v mestu za teden dni. Pika je letos v Velenje prišla s številnim spremstvom. Teden druženja s Piko Nogavičko, ki seje po uradni otvoritvi preselila v svojo vilo Čira-čara, seje pričel z družinskim dnevom. Že v dopoldan- skem času so namreč odprli Pikino mesto s pošto, kavarno in zabaviščem. Ob jezeru je več kot 250 animatorjev poskrbelo, da so se otroci in njihovi starši zabavali v ustvarjalnih delavnicah. V času festivala se je na šestih odrih v središču mesta in ob jezeru zgodilo več kot 150 različnih predstav in dogodkov. Še posebej slavnostno pa je bilo v četrtek, 24. septembra. Tedaj je namreč častna pokroviteljica festivala Vlasta Nussdorfer prejela plaketo Pikine ambasadorke. Marija Šukalo Rezalnik balirane živinske krme Jožeta Bidra omogoča zajemanje in nakladanje posamezne bale krme brez pomoči druge osebe (foto: Marija Sukalo) živinske krme je prednostno predviden kot traktorska prikolica. Omogoča zajemanje in nakladanje posamezne bale krme brez pomoči druge osebe ter samodejno rezanje vanj naložene bale brez ostanka. Tako »glodalka«, kot jo izumitelj imenuje, razreže zbalirano travo injo poda vjasli. Sekljalnik lesa pa je kot nošen traktorski priključek, narejen za drobljenje lesa do 20 cm premera in neomejenih dolžin, s hitrostjo podajanja osem metrov na minuto. Inovativna porazdelitev nožev na rezalnem disku in njihova oblika v primerjavi z do sedaj znanimi stroji prihranita 50 odstotkov pogonske energije. Tovrstni rezalnik lesa je manjši od prvega, izdelanega pred devetimi leti, je lažji in cenejši. Medtem ko prvi služi za mletje hlodovine za večje porabnike, pa je drugi namenjen za individualno rezanje predvsem grmovja in manjšega odpadnega lesa. Marija Šukalo GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE NAGRADILA INOVATORJE Zlati priznanji inovatorjem Gorenja in BSH Hišnih aparatov Nazarje Gospodarska zbornica Slovenije je 17. septembra 2009 podelila priznanja za inovacije v letu 2008. Na natečaju je sodelovalo več kot petsto inovatorjev, ki so predlagali 185 inovacij. V nacionalnem finalu je bilo podeljeno sedem zlatih, enajst srebrnih in dvanajst bronastih priznanj ter dvanajst diplom. Med dobitniki najvišjih priznanj so tudi inovatorji Gorenja iz Velenja in BSH Hišnih aparatov iz Nazarij. Priznanje za najboljše inovacijske predloge na nacionalni ravni pomeni najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij. Generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič je ob tej priložnosti poudaril, da inovativnost sama po sebi Slovenije ne bi rešila pred krizo, nedvomno pa bo večja inovativnost pripomogla k hitrejšemu izhodu iz krize in večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Iz SAŠA regije je na regionalni ravni sodelovalo 134 inovatorjev s 25 predlogi. Od teh pa so bili na nacionalni ravni nagrajeni štirje. Diplomo je prejelo podjetja HTZ Velenje. I.P. d.o.o. za mobilno filtracijsko napravo MFN. V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje so prejeli srebrno priznanje za palični mešalnik MSM7xxx nove generacije. Zlato priznanje pa sta prejeli podjetji Gorenje in BSH. Prvo za novo generacijo kuhalnih aparatov širine 600 (NGVA3, NG603), slednje pa za aparat za pripravo toplih napitkov tassimo. Tako po številu prijavljenih inovacijskih predlogov kakor tudi po številu doseženih priznanj na nacionalni ravni se SAŠA regija po inovativnosti uvršča v sam slovenski vrh. Alije to lahko njena prednost pri nadaljnjem razvoju? Na to vprašanje bodo iskali odgovor na okrogli mizi, ki jo Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica organizira v ponedeljek, 5. oktobra, ob 16. uri v Centru Nova v Velenju. Na njej bo poleg uspešnih inovatorjev in gospodarstvenikov sodeloval tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič. Fanika Strašek Inovatorja Henrik Pavlovič in Peter Brezovnik (od desne) iz BSH ob prejemu zlatega priznanja za aparat tassimo s predsednikom GZS Zdenkom Pavčkom in generalnim direktorjem Direktorata za tehnologijo dr. Alešem Miheličem USTVARJALNICA SAMOSVOJA V LUČAH Razstava modnih kreacij Jane Pirečnik Knapic kreaciji, ki sta bili - ena leta 2002 in druga leta 2004 - izbrani za predstavitev mis Slovenije. V Lučah si boste na Ustvarjalnici SamoSvoja lahko ogledali in kupili najnovejše izdelke modne oblikovalke ter se tudi dogovorili za šivanje po meri. Ustvarjalnica bo odprta v mesecu oktobru. Za vse tiste, ki ne boste imeli časa za obisk v Lučah, pa se že oblikuje spletna prodaja. Za šivanje po meri se lahko dogovorite tudi v Ateljeju SamoSvoja v Šoštanju. Jana Pirečnik Knapič ima tudi številne izkušnje z modnimi revijami in razstavami modnih kreacij. Tokratje pripravila razstavo lastnih unikatnih modnih oblačil in nakita v Centru konjeniškega športa Celje (na Lopati). Razstava bo trajala do 27. septembra. Zajema ne samo oblačila, ampaktudifotografije, na katerih so razstavljene kreacije različno kombinirane. Kreacije so zanimive in drugačne - poudarekje na naravnih materialih in naravnih načinih obdelave. Fotografije, ki so razstavi vdihnile poseben čar tudi zaradi domačih manekenk in »scen«, je posnela absolventka za likovno umetnost in oblikovanje Nina Pirečnik. PK Občina Luče je imela v letošnjem letu odprt razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v Knapič, ki živi v Lučah, seje odločila za Ustvarjalnico SamoSvoja v domačem kraju in razstavo unikatnih modnih oblačil, ki jo je denarno pod- Modna oblikovalka Jana Pirečnik Knapič z delom razstave v ozadju (foto: PK) domači občini. Prosilci so se morali med drugim obvezati, da bodo pridobljena sredstva vložili v razvoj in razširitev obstoječe dejavnosti ali v novo dejavnost na območju občine Luče. Modna oblikovalka Jana Pirečnik pria tudi Občina Luče. Jana Pirečnik Knapič se z modnim oblikovanjem ukvarja že vrsto let. Izdeluje oblačila pod blagovno znamko SamoSvoja. Med njene vidnejše uspehe prav gotovo sodita Društvo bolnikov z osteoporozo Zgornje Savinjske doline vabi vse zainteresirane dame k telovadbi, ki se prične v četrtek, 1.10.2009, v telovadnici Športne dvorane Nazarje. Pridite in naredite nekaj za svoje telo in dušo. Majda Krajner SolčciDsfee zcinimiDosfi (1) Piše: Aleksander Videčnik Na solčavski občini so mi prijazno omogočili vpogled v kopijo župnijske kronike župnije Solčava. Gradivo zajema izredno obsežne podatke o raznih dogajanjih na Solčavskem. Zagotovo pa je odličen zgodovinski virza proučevanje zgodovine kraja in okolice. Ta kronika seje začela pisati leta 1856, prvi pisec je bil znani in ugledni župnik J. Janc, ki je v času obsednega stanja v Solčavi reševal domačine pred nasiljem avstrijske soldateske, posebej pa še orožnikov iz Železne Kaple. Žal pričujoča kronika ne navaja podatkov o teh dogajanjih. Morda so zajeti v kroniki pred to, ki nosi datum 1856, saj seje vse to dogajalo prej. Iz tega lahko sklepamo, da zagotovo obstaja kronika, ki nosi starejši datum. Morda je shranjena vškofijskem arhivu v Mariboru. Veljalo bi preveriti. Kronika je skrbno urejena in strani so oštevilčene. Od 1. do 60. strani so pisane v gotici, pozneje pa so zapisi le v slovenščini. Na samem začetku župnik Janc opisuje zgodovino fare Solčava, podatki segajo precej daleč nazaj v preteklost. Za začetek nekaj prvih vpisov. »Leta 1858 so farani zbrali denar za veliki zvon, ki gaje izdelal ljubljanski livarSamsa. Blagoslovil gaje 3. oktobra 1858 gornjegrajski dekan Mihael Plaskan.« Sedijo zelo zanimivi podatki o turizmu v Logarski dolini in sami Solčavi. Med drugim so zapisi o delu prof. Srečka Brodarja v Potočki zijalki. Iz zapisov ugotovimo, daje škof A.M. Slomšek obiskal Solčavo prvič 5.9.1848 v spremstvu tajnika Jakoba Stepišnika. Trikrat je bil škof Slomšek v Solčavi, zadnjič 20.6.1861, to se pravi, eno leto pred smrtjo. Ob zadnjem obisku je napisal v knjigo obiskov vžupnišču pesem Slava solčavskim (Solcbaharskim) planinam. Na Binkošti leta 1931 je odprl novi hotel Plesnik. Na ta dan je bilo ogromno avtomobilov v Logarski dolini. Vse gostilne so bile polne! Tudi med poletjem je bilo mnogo več letoviščarjev kot leto prej. Plesnikov hotel je lahko sprejel v dostojne sobe kar dosti gostov. Žal pa je kmalu po Rokovem začelo deževati in hladiti, tako vreme pa seveda ni privabljalo letoviščarjev. Na strani 322 kronist opisuje obiskjugoslovan-skega kralja Aleksandra I. v Solčavi in Logarski dolini. To seje zgodilo 9.8.1932. mavzolej, posebno še zato, ker se je sin Pavle ubil na Mrzli gori. Dr. Šuman je naročil pri arhitektu Plečniku v Ljubljani načrte, ki jih je sloviti arhitekt tudi pripravil in namenil spominski stavbi lokacijo nad sedanjo kapelo na robu gozda in travnika. Domačini so želeli imeti kapelo za več ljudi, v njej pa bi imeli redno cerkvena opravila. Podali so se k arhitektu v Ljubljano, ki pa je menil, da bi zgradba v dolinskem delu ne sodila v lepoto Logarske doline. Zato je odklonil sodelovanje pri nakazanem projektu. Glavna pobudnika za kapelo sta bila brez dvoma Logar in Podbrežnik. Očitnoje dr. Šuman pristal na gradnjo kapele, v kateri pa naj bi bili grobnici pokojnega sina Pavleta. Dne 16. junija je ljubljanski škof Gregor Rožman blagoslovil temeljni kamen in ob tej priliki poudaril, da bo kapela služila dvojnemu spominu - Pavletove smrti, žalostni dogodek in 40-letnici župnikovanja solčavskega župnika Šmida, kot vesel dogodek. Leta 1931 so ustanovniki gradnje kapelice imeli sestanek v župnišču v Solčavi. Iz kronike lahko razberemo podrobnosti poteka dogodkov. Ugotovili so prispevke ustanovnikov, med njim najdemo dr. Gregorja Rožmana s 5.000 din in plačilom kipa Kristusa Kralja. Med darovalci najdemo še: škofa dr. Antona Bauerja, gradbenika Golo-granca iz Celja, ciborij in oltarni prt, pa še vsoto 2.000 podari gospa Plesivčnik iz Celja, Ljudska posojilnica iz Celja, dr. Dečkova, Westnova, Čater, Rakusch, Remše iz Mozirja, Graščina Gornji Grad, inž, Lojze Žumer, Franc Kolenc, Jakob Sem, Ante Tevž, Dekmar- Bezočnik iz Luč, Helena Resnik iz Šempetra, dr. Šuman iz Beograda vitraže v vrednosti 850 schillingov. Maces-nik 5.800 din, Covnik 5.000 din. Seveda ne kaže navajati vseh, ki so prispevali za stroške gradnje, napisanih je veliko neberljivih imen dobrotnikov. V posebnem odstavku zapisnika piše: »Največ med vsemi je prispeval Logar (Klemen in Helena Logar), in sicer v denarju 11.600 din in še veliko vitrino za 3.674 din.« Seveda je bilo darovalcev še zelo veliko, saj so ljudje prispevali za hrano delavcem kapele. Podbrežnik je od vsega začetka daroval za gradnjo 30.000 din, pozneje pa je primaknil posojilo v višini 53.000 din. Pozneje je prišlo do nesoglasij med dr. Šumanom in ustanovniki, zato je dr. Šuman prekinil sodelovanje v tem odboru. Obrtniki so delali pridno in zvesto, je zapisano v cerkveni kroniki, bili so z Ljubnega, iz Mozirja in Ksaverija. Tesarska delaje opravil mojster Deleja iz Mozirja, kamnoseška dela Triglav iz Šmartnega in Mrevlje iz Mozirja, ključavničarska dela R. Kranjc z Ljubnega. O drugih izvajalcih pa prihodnjič. Toliko nesreč v planinah kot doslej še ne! V letu 1934 so našteli tri smrtne primere med domačini. 17. maja seje med šolskim izletom ponesrečila učiteljica Marinka Grossmann iz Maribora. 20.7. seje ponesrečil dijak Premschagg iz Celja, ki pa je preživel padec. 15.8. seje ubil v Hudem Prasku na Mrzli gori abiturient Franc Kropej iz Konjic. Septembra so lovci naleteli na okostje Franca Gašperlina pod Boštjanico pod Kaniškim sedlom. 4.11. je med piavo lesa umrl Ivan Pahovnik z Ljubnega. Utonil je pri Kleščah. 17.11. so pokopali ponesrečenca iz Ljubljane, Jožeta Jezerška in Emo Černič. Za leto 1936 je bilo značilno rekordno število obiskovalcev - turizem se je zelo razvil. K temu Med gradnjo cerkve Kristusa Kralja v Logarski dolini. Spredaj levo Franc Deleja - Žekar, znani tesarski mojster iz Mozirja. so pripomogle dobre avtobusne zveze do Logarske doline. Poleti je iz Ljubljane dnevno vozil avtobus, iz Celja pa kar dvakrat dnevno. Iz Šmartnega ob Paki (železniška postaja) so vozili enkrat dnevno. Vso zimo sta redno vozila poštni, pa tudi celjski avtobus. KAPELA KRISTUSA KRALJA V LOGARSKI DOLINI Vse seje začelo z namenom Beograjčana dr. Šumana, da svojima sinovoma, ki sta bila žrtvi dveh različnih nesreč, postavi v Logarski dolini f \ 10 V J PROSTORSKA POSTAVITEV RAGS IN THE WIND III - DOTIK/THE TOUCH V Mozirskem gaju plapolajo platna Park cvetja, kije po besedah župana občine Mozirje Iva Suhover-šnika pravi raj ob bistri Savinji, gosti razstavo Rags in the Wind III - Dot-ik/The Touch. Gre za prostorsko postavitev del umetnikov iz celega sveta, katere namen je presenetiti obiskovalce Gaja. Zanimivo sobivanje lepot narave in umetnosti si ni moglo izbrati lepšega dneva za predstavitev širši javnosti, kot je to bila sobota, 12. septembra. Popoldansko sonce je razkrilo park v najlepši podobi. Raznoliki barvni pejsaži so nakazovali bližajočo se jesen. Vendar je bilo nekaj drugače - med drevesi so plapolala platna v vetru. Obiskovalcem so se nakazovale ideje avtorjev iz celega sveta, ki so sodelovali v mednarodnem projektu, katerega je zasnoval Enzo Marino, umetniški direktor institucije Free International Artists. Projekt pod imenom Rags in the wind (Platna v vetru) seje prvič ude-janil skozi razstavo v Neaplju, drugič pa v Grazu. Obakrat v botaničnem vrtu. Enzo Marino, koordinatorka projekta Cvetka Hojnik in kuratorka razstave mag. Milena Koren Božiček so v Mozirju naleteli na odprte roke tako na občini kot pri vodstvu Gaja, kar je privedlo do realizacije projekta. Uradno otvoritev razstave je pospremilo veliko število obiskovalcev, ki jih je nagovoril mozirski župan. Razstavo je svečano otvoril direktor Mozirskega gaja Darko Bele z ugo- tovitvijo, da je le-ta popestritev že tako bogate ponudbe parka, na katero so v ekološko hortikulturnem društvu ponosni. Vodja projekta Enzo Marino je poudaril, da razstavljena dela predstavljajo kompromis med arhitekturo narave in zapletenimi deli umetnikov. V podporo izrečenim besedam je doživeto izvedel nastop v spremljavi citer. Nas- Zasedba umetnikov je bila mednarodna (foto: Roman Mežnar) Vse najboljše za tvoj rojstni dan. Turk Faniki Veš, da rade te imamo. hčerki Irena in Branka ter vnuki Žan, Jan in Rebeka Manji Žnidar za 10. rojstni dan Naj zdravje in sreča, zadovoljstvo vsak dan ti cvetita. Mnogo lepih otroških dni ti želimo sestrica, mamica, ati, mama, botra in teta. tale so »zračne« skulpture v obliki balonov, ki jih je razdelil obiskovalcem. Mag. Milena Koren Božiček se je zahvalila vsem, ki so sodelovali pri uresničitvi projekta. Predstavila je posamezne avtorje in ob tem poudarila, da mnoga dela sledijo ekološkim trendom, saj so izdelana iz materialov, ki bodo sčasoma raz- padli in postali del Gaja, druga pa bodo botrovala zobu časa. Obiskovalci so bili povabljeni, da odkrijejo dela umetnikov, ki se skrivajo po celotnem parku. Gaj v svoji najlepši podobi je lahko povabilo tudi vsem ostalim ljubiteljem umetnosti, da obiščejo razstavo, ki bo odprta do 4. oktobra. Roman Mežnar Namen razstave je tudi presenetiti obiskovalce (foto: Roman Mežnar) ALIARI d.o.o. Teharska cesta 60 30QDCelje . OJ^Kraalmcar jSSSIweBap Odprto vsaki dan od 8.00 do 25T0. Vabljeni! ________UEi 10-LETNICA DELA POPOLNE OSNOVNE ŠOLE NAZARJE Ob jubileju slavnostna akademija in podelitev občinskih priznanj 18. septembra 1998 je bila Osnovna šola »Letošnje šolsko leto bo za našo šolo drugačno, leni trudili, da jim ponudimo čim več različnih Nazarje vpisana v register vzgojno-izobraževalnih zanimivo in zelo ustvarjalno. V vseh letih programov in damo enake možnosti za dosego zavodov Republike Slovenije. Leto pozneje je v njej izobraževanja otrok v OŠ Nazarje smo se zapos- ciljev in življenjskih poti. Ob sodelovanju s star- stekel pouk. Zato ni naključje, daje tudi vrhunec praznovanja letošnjega občinskega praznika v Nazarjah bil prav dan, koje šola praznovala svoj deseti rojstni dan. Ob jubileju so pripravili slavnostno akademijo s podelitvijo občinskih priznanj. SLAVNOSTNA AKADEMIJA NAŠIH 10 LET Pred številno publiko v športni dvorani so se zvrstili pevci, plesalci, recitatorji in igralci, od najmlajših iz vrtca pa vse do najstarejših devetošoF cev. Vsak je po svoje dodal kamenček v mozaik praznovanja, ki so ga v nazorski osnovni šoli poimenovali Naših 10 let. Čas od prvega šolskega leta do danes je orisal ravnatelj Jože Kavtičnik ter se zahvalil vsem tistim, ki so prispevali k temeljem današnje osnovne šole v Nazarjah. Mednje vsekakor sodijo župan Ivan Purnat, tedanji v.d. ravnatelja Rajko Pirnat, nekdanji v.d. ravnatelja in sedanji podravnatelj Zvone Smrke ter takratna tajnica Fanika Strašek. Učitelji in zaposleni v nazarski osnovni šoli so skupaj dobro “vozili” prvih deset let, zato upajo, da bo tako tudi naslednje desetletje (foto: Marija Sukalo) Nagrajenci občine Nazarje za leto 2009 z županom Ivanom Purnatom (foto: Marija Šukalo) ši, krajani in otroki smo se veselili vsakega uspeha ter napredka slehernega učenca in se nismo ustrašili nobenih ovir, na katere smo naleteli pri našem delu,« je med drugim povedal Kavtičnik in nadaljeval: »Šola naj bo zabavna, pa vendar resna in sprostilna, ob tem pa vendar storilna. Naj ohranja tradicijo, vendar naj bo inovativna. Šola, ki izobražuje in daje znanje, je gonilo razvoja. Družbi, ki se tega zaveda, se ni treba bati, da bi zastala v razvoju.« DOSEŽKI V OBČINI NAZARJE IN PODELITEV PRIZNANJ Drugi del slavnostnega večera je bil namenjen orisu dosežkov občine. Teje nanizal župan Ivan Purnat in se pridružil številnim čestitkam ob jubileju nazorske osnovne šole. »Prerezali smo trak na novih postajališčih na Prihovi, odprli prenovljeno Lesarsko cesto in prestavljeno cesto proti blokom. V Lačji vasi smo se z gasilci veselili prenove gasilskega doma, v Pustem Polju pa smo z družino Stvarnik uživali ob otvoritvi novega čebelnjaka. V Šmartnem je bilo svojemu namenu predano stanovanje za posebne socialne primere,« ni skrival zadovoljstva župan in poudaril, da so se lotili tudi odprave posledic poplave pred dvema letoma in delno poskrbeli za poplavno varnost v Šmartnem ob Dreti. Slavnostna akademije je bila namenjena tudi letošnjim dobitnikom občinskih priznanj. Za uspehe in prizadevno delo na različnih področjih družbenega življenja v nazorski občini je župan Ivan Purnat letos izročil pet posebnih priznanj, prav tolikšno število županovih, tri bronasta grba občine, dva srebrna in en zlati grb. Slednjega je dobil dr. Peter Weiss iz Spodnjih Kraš, zaposlen na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V njegovi obra- zložitvi priznanja je bilo med drugim zapisano: »Dr. Peter Weiss je s svojim obsežnim raziskovalnim delom glas domačega govora, kraja, občine in celotne Zgornje Savinjske doline. Njegov prispevek k raziskovanju in ohranjanju bogate jezikovne dediščine Zadrečke doline je dragocen za vse Slovence, predvsem pa za nas, ki tu živimo.« Marija Šukalo Zlati grb občine Nazarje: dr. Peter Weiss iz Spodnjih Kraš za neprecenljiv prispevek pri raziskovanju in ohranjanju govorov Zadrečke doline. Srebrni grb občine Nazarje: Franc Kovše iz Nazarij za ohranjanje kulturne dediščine in zgodovine samostana in kraja Nazarje, Anton Acman ml. iz Šmihela za dolgoletno uspešno delo v Glasbeni šoli Nazarje in kvalitetno delo pevskega zbora Nazarje. Bronasti grb občine Nazarje: Miran Kreti iz Spodnje Rečice za dolgoletno uspešno in aktivno delo v PGD Nazarje, Marjan Remic iz Šmartnega ob Dreti za dolgoletno in uspešno vodenje PGD Šmartno ob Dreti, Janez Zagožen iz Potoka za aktivno delo v društvih in organizacijah KS Kokarje. Priznanje župana občine Nazarje: Natalija Fale z Brdega za izjemen uspeh na maturi - zlata maturantka, Neja Srčič iz Šmartnega ob Dreti za zlato priznanje na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev, Marko Zabreznik iz Spodnjih Kraš za zlato priznanje na državnem tekmovanju ZOTKS, Rok Prašnikar iz Spodnjih Kraš za dosežene uspehe na športnem področju za ljudi s posebnimi potrebami, Marjana in Zdenko Ugovšek iz Vologa za uspešno delo na raznih področjih v KS Šmartno ob Dreti. Posebno priznanje: Savinjske Novice ob 40-letnici izhajanja, Osnovna šola Nazarje ob 10-letnici delovanja kot popolna osnovna šola, Ljudska univerza Velenje ob 50-letnici delovanja in 5. obletnici Centra za samostojno učenje Nazarje, Gregor Tevž iz Potoka in Samo Hudoklin iz Nazarij ob uspešnem zagovarjanju doktorske disertacije. PROSLAVA OB 65-LETNICI OSVOBODITVE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Veličasten dogodek zaključilo tovariško druženje V organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje in v sodelovanju z zgornjesavin-jskimi občinami je v soboto, 19. septembra, v mozirski športni dvorani potekala slovesnost v počastitev 65-lefnice osvoboditve Zgornje Savinjske doline. Številni gostje so prišli tudi iz oddaljenih krajev naše domovine, slavnostni govornik pa je bil Bogo Gorjan. Prireditev se je pričela z vkorakanjem praporščakov ob glasbeni spremljavi Godbe Zgornje Savinjske doline, nato pa je spregovorila predsednica mozirskega združenja borcev za vrednote NOB Stanka Borovšak. Podčrtala je pomen svečanosti in izrekla dobrodošlico gostom. »Naša dolina od Solčave do Mozirja se lahko ponosno in pokončno zazre v delček slovenske zgodovine, ki ga je sooblikovala,« je med drugim dejala predsednica. Zbrane je nagovoril tudi župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik: »Svoboda - kako čudovita vrednota. Prav je, da se za hip ustavimo in prisluhnemo pričevanju o težkih in čudovitih časih, ko so bili ljudje pripravljeni darovati življenja za svobodo. In da smo hvaležni, da sedaj živimo v miru in v samostojni državi.« Bogo Gorjan, nekdanji namestnik komisarja Bogo Gorjan je dejal, da preteklost ni nikoli mrtva, je vedno z nami, zato je ne moremo spreminjati zaradi strankarskih političnih potreb (foto: Marija Lebar) 4. operativne cone - Štajerska in nekdanji predsednik ZZB NOV je v slavnostnem govoru dejal, da preteklost ni nikoli mrtva, je vedno z nami, zato je ne moremo spreminjati zaradi strankarskih političnih potreb. »V povezavi z današnjim spominjanjem osvoboditve Zgornje Savinjske doline pred 65 leti ne bom govoril o brigadah in o naših hrabrih ljudeh. Spominjal se bom dela in življenja dveh pomembnih mož na Štajerskem, dveh duhovnikov, in sicer Jožeta Lampreta in Franca Šmona, ki sta pomagala duhovno obogatiti naš boj s konkretnim verskim delovanjem,« je dejal. »Iz Štajerske so Nemci izselili 458 duhovnikov. Okupatorje hotel tudi s pregonom teh zatreti slovenstvo na Štajerskem. Na to plat našega NOB-ja namerno pozabljajo tisti, ki govore o njem le še kot o komunistični revoluciji,« je dejal govornik, ki seje kasneje posvetil tudi aktualnim dogodkom, ki se tičejo sedanjega odnosa do NOB. Lep kulturni program so poleg godbenikov pomagali oblikovati člani mozirskega kulturnega društva z recitacijami. Sodelovali so še učenci Osnovne šole Nazarje in Mešani pevski zbor Društva upokojencev Mozirje. Marija Lebar MIHA BENEDIKT MAJETIČ, MINORIT Med gobavci v Vietnamu (foto: Andreja Verbuč) Miha Benedikt Majerič je redovnik, minorit -malo Gorenjca, malo Štajerca. Lep del otroštva je preživel v Mozirju, nato pa se v času študija pridružil bratom minoritom v Ljubljani in na Ruju. Eno leto je bil v Zambiji pri misijonarju Mihu Drevenšku, nato v Avstraliji, od leta 2006 pa je misijonar v Vietnamu. - Kaj počnete v Vietnamu? S sobratoma pripravljam kandidate, to je bodoče minorite na redovno življenje, kar vključuje delo z gobavci, revnimi, prizadetimi, invalidi, sirotami in otroki, pomoč družinam in sestram redovnicam, ki skrbijo za slepa dekleta... - Kakšno je življenje v Vietnamu? Na jugu, kjer živimo, je toplo in vlažno podnebje. Mnogo ljudi živi od kmetijstva. V mestih, ob glavni cesti v vsaki hiši na ulici prodajajo, popravljajo ali pa imajo gostilno. Precej je tekstilnih tovarn, gradbenih podjetij, delajo mobilne telefone, motorje, avtobuse za Korejce, Kitajce... Sedem dni na teden, 360 dni na leto. Ob kitajskem novem letu januarja ali februarja se tovarne zaprejo za pet dni, tudi trgovine za kak dan ali dva, dopust pa dobijo le, če kdo umre ali se poroči. Ob nedeljah in med počitnicami uradno ni šole, a imajo različne aktivnosti. Država spodbuja manjšo rodnost, marsikatera žena, ki ima tretjega otroka, ne dobi več službe. Vietnam je štirikrat bolj naseljen kot Slovenija, a kdor je priden, od lakote ne bo umrl. Življenje je bolj preprosto, ljudje so veseli. Tudi gobavci so veseli življenja, nasmejani. Obiskov in tega, da kdo z njimi ostane, so še bolj veseli kot materialnih dobrin. Če sem slabe volje in obiščem slepa dekleta in se vprašam, zakaj sem slabe volje, sem po petih minutah vesel - so slepe, a nasmejane in vesele. Skoraj ni sociale, penzij in zavarovanja. Zdravstvo je plačljivo, zastonj ni niti nujnih storitev. Je komunizem, a ni socialni komunizem. Za 54 manjšin je slabo poskrbljeno, mnoge nimajo zdravstvene pomoči. Vietnam seje odprl turizmu, zdaj je problem tudi AIDS. Veliko je prizadetih in slepih otrok, tudi kot posledica vojne, saj so Američani odvrgli veliko strupov, kot je Agent Orange z dioksini... - Kako pa je z varstvom okolja? Varstvo okolja - kaj je to? Kjer živimo, se vsaka druga hiša ukvarja s tekstilom: vrata so odprta, notri je deset do dvajset šivalnih strojev, do pet hiš sodeluje, da naredijo ene hlače. Pol kilometra proč barvajo tekstil: ko je perilo pobarvano, barvo spustijo v zemljo. Bližnja »reka« je bolj greznica, črna kot nafta, ljudje pa v njej vseeno lovijo ribe in rake ter jih jedo. - Kaj pa je vaša najljubša vietnamska hrana? Sadje in morska hrana. Poskusil sem že »specialitete«, kot so pes, mačka, želva, kača, račja jajca »balut« - nekatere z zaprtimi očmi. Drugače jemo isto kot domačini: riž za zajtrk, kosilo in večerjo, zelenjavo, ribe, malce mesa, testenine... Prvih 14 dni so mi ponujali kruh, margarino, salame, marmelado, sir, a Vietnamci tega niso jedli in zato sem se jim odrekel. - Kaj iz Savinjske doline najbolj pogrešate, ko ste v Vietnamu? Savinjski želodec! - Kako živijo gobavci v Vietnamu? V Vietnamu je za pripadnike večine približno 60 gobavskih naselij, ki so večinoma v državni lasti, vtreh ali štirih zdaj iahko deluje tudi Cerkev. Gobavost je danes ozdravljiva, a gobavci zaradi svoje zaznamovanosti in telesne prizadetosti ostanejo v gobavskem naselju. Takšnih je 95 odstotkov in doživijo 80 in več let, celo 100 let. Država jih je Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji vabijo prvo nedeljo v oktobru tako rokodelce kot obiskovalce na tradicionalni 14. Lenartov sejem. Sejemsko »barantanje in glihanje« s sejemskimi trgovci se bo pričelo ob 9. uri, ko bo zbrani množici trški policaj predstavil pravila sejmarjenja. Dvignili bodo tudi trško zastavo. Ker želijo organizatorji z narodopisno prireditvijo približati utrip in nekdanje dogajanje na zgornje-savinjskih sejmih v času med obema vojnama, bodo obudili tudi narodopisne like, ki se bodo sprehajali med stojnicami. Tako so v goste povabili cukrovo Lizo, Pičkurina, »šuhpucerja« in številne druge. Ker pa gre za posebneže, je seveda vprašanje, če se bodo sejma udeležili. Prisotni bodo tudi drugi svojstveni liki, ki še danes živijo v zaprla v ta naselja. V zadnjem času jim dovoli za kakšen praznik domov na obisk, če še imajo vezi s sorodniki. Le še pet odstotkov je novih primerov, ki so kužni, ti so v kliničnem delu bolnice, da ne okužijo drugih. Gobavsko naselje na severu Vietnama, kamor hodimo pomagat enkrat na leto za cel mesec, je staro 110 let in šteje okoli 600 ljudi, od tega je 340 ozdravljenih gobavcev in 120zdravih otrok oziroma potomcev. Nekatere stvari se spreminjajo na bolje: ukinili so šolo, tako se otroci izognejo ožigosanosti. Naselje jim pomaga pri oblekah, obutvi, zvezkih, da ne bi bili drugačni od drugih »Izgradnjo majhne splošne bolnice ovira lokalni šef, Vietnamec, ki zahteva 80 odstotkov denarja za svoj žep. Na tiho bomo poskusili z zdravljenjem deset gobavcev, če bo projekt uspešen, še več.« otrok - okoli je revščina, ti pa so še dva koraka zadaj. Minoriti smo tam domačim redovnicam Vietnamkam, ki delujejo med gobavci, pomagali nakupiti 500 knjig za knjižnico za otroke, saj je drugje v bližini ni - zdaj verjetno tudi otroci iz okolice hodijo tja. V centru živijo od tega, kar dobijo, nekateri pridelajo na vrtu riž, zelenjavo zase, ven ne morejo prodajati zaradi neutemeljenega strahu pred njimi. Od petih zdravnikov so trije potomci gobavcev, prav tako medicinske sestre, zato jih bolje razumejo in skrbijo za njih. - Kakšen je vaš novi projekt za pomoč gobavcem? Radi bi začeli z načrtnim testiranjem ter zdravljenjem doma, v družini, preden se razvijejo vidne posl- pripovedih starejših Rečičanov in Zgornjesavin-jčanov. Na štantih bo bogata ponudba izdelkov domače in umetnostne obrti, naprodaj pa bodo tudi domače kulinarične dobrote. Zadišalo bo tako po pečenem kostanju kot domačem tolkcu, da o drugih dobrotah ne govorimo. Če se želite za en dan vrniti v čas med obema vojnama, pobrskajte po omarah dedkov in babic ter se oblecite v »pražnje gvante« in se 4. oktobra podajte na Rečico. Sejemski utrip bo namreč priložnost za obujanje spominov, klepet ali pa tudi za dober nakup. Seveda »pražnji gvant« v maniri preteklih časov ni obvezen, zagotovo pa bi bil dobra popotnica za prijetno počutje. Marija Šukalo 14. LENARTOV SEJEM NA REČICI OB SAVINJI Priložnost zn dober nakup edice, in to med manjšinami, kjer država ne deluje. Dva evra na dan stanejo zdravila, jemati jih morajo vsaj šest mesecev. Izgradnjo majhne splošne bolnice ovira lokalni šef, Vietnamec, ki zahteva 80 odstotkov denarja za svoj žep. Na tiho bomo poskusili z zdravljenjem deset gobavcev, če bo projekt uspešen, še več. Ne smemo preveč izzivati države. Pomagal nam bo Vietnamec, ki že 30 let deluje med manjšinami, zaradi tega je bil že dvakrat zaprt, skupaj osem let vzaporu. Dosedanja izkušnja je, da dobrih programov država ne ovira. - Kakšni so odzivi na vaše delo in nadaljnji načrti? Vietnamci so izredno spoštljivi in veseli, kojim kdo pomaga. V Sloveniji sem doživel izredno lep sprejem, na odprte roke in srce kljub finančni krizi, skupaj smo naredili že precej dobrega. Pripravlja se projekt botrstva oziroma štipendiranja za bogoslovce, treba bo razmišljati o novem kombiju za 24 ljudi... - Kako vam lahko ljudje pomagajo in izvejo več o vaših projektih? Lahko se pridružijo misijonski skupini v Mozirju, ki jo vodi moja teta Slavica Pečnik, ali v Šmartnem ob Paki, ali molijo doma. Če kdo želi pomagati, lahko nakaže denar preko Misijonskega središča. Vsem ljudem dobre volje najlepša hvala v imenu gobavcev, otrok in ostalih Vietnamcev, ki smo jim že in jim še bomo pomagali. Andreja Verbuč Če kdo želi pomagati, lahko nakaže denar preko Misijonskega središča, številka računa NLB: SI56 0201 4005 1368 933 ali RB: SI56 2420 0900 4370 443 - referenca MA-JETIČ MIHA 795 092, po Želji lahko napišejo tudi namen: za slepa dekleta, gobavce ali sirote. Pošto lahko pošljejo na Misijonsko središče ali Slovensko minoritsko provinco. Minoritski trg 1, Ptuj. PREDSTAVLJAMO VAM NISSAN 370Z Še več prostornine, še več konjskih moči Kdo pravi, da so krizni časi tu? Avtomobilski proizvajalci razvijajo različne sisteme za varčevanje z gorivom. Eden izmed priljubljenih ukrepov je zmanjševanje prostornine motorja, uvedba turbo polnilnikov, varčne in ožje pnevmatike z manj kotalnega upora in seveda »stop and go« avtomatika. No, pri Nissanu gredo pri modelu Z ravno v obratno smer. Še več prostornine, še več konjskih moči, še večje pnevmatike in še širši koloteki. Če je prejšnji Nissanov model Z iz 3,5 litra razvil 313 KM in 358 Nm navora, potem so mu tehniki s povečanjem prostornine dodelali povsem druge lastnosti. Prenovljeni nissan se sedaj imenuje 370Z, kar pomeni povečanje prostornine na 3.7 litra in povečanje navora na 366 Nm in prirastek moči na visokih 331 KM. Pri Nissanu se torej zavedajo, da naj športni avtomobili ostanejo namenjeni zgolj in samo športnemu vzdušju, varčevanje pa je namenjeno drugim. Motor V6 leži pod sprednjim mo- tornim pokrovom in poganja zadnja kolesa. Kultura delovanja je po prvih testih dobra, a še ne blesteča. Preseneti pa vsekakor elektronika, ki skrbi za brezhibno obvladovanje zadnjega pogona. Če je nissan 350Z že v starih časih napadal nemškega Porscheja, potem se mu je z novim modelom 370Z približal že na manj kot dva koraka. Posebno če ne pozabimo omeniti cene, ki se pričnejo pri 39.000 evrih, kar je za 331 konjičkov zelo, zelo malo. In kot pomemben podatek, Nissan skrbi za nizko težo avtomobila, saj je pri novem modelu 370Z kar nekaj delov iz aluminija ali iz kevlarja. K zmanjšanju teže pripomore tudi kompaktno grajeno podvozje, ki skrbi za še večje in natančnejše obvladovanje vozila. Skratka pri Nissanu še niso pozabili, za kaj gre pri pravih športnih avtomobilih. In če pri tem upoštevamo še ceno, potem je nissan 370Z zadetek v polno. Igor Pečnik OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA VELENJE Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje na podlagi sklepa Komisije za izvedbo postopka razpisa za sekretarja OOZ Velenje z dne 22. septembra 2009 objavlja Razpis za zasedbo delovnega mesta SEKRETAR OBMOČNE OBRTNO PODJETNIŠKE ZBORNICE VELENJE (M/Ž) Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: - univerzitetna izobrazba VII. st. univ.dipl. pravnik, univ.dipl. ekonomist, univ.dipl. upravni organizator, VI. stopnja pravne smeri - tri leta delovnih izkušenj za VII. stopnjo, pet delovnih izkušenj za VI. stopnjo - teoretično in funkcionalno znanje stroke - poznavanje delovanja zbornic in članstva - tekoče znanje angleškega ali nemškega jezika - obvladovanje dela na računalniku - vozniški izpit B kategorije - opravljen preizkus znanja iz ZUP Sekretarja zbornice imenuje Upravni odbor Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje na predlog Komisije za izvedbo postopka razpisa za sekretarja OOZ Velenje. Z izbranim kandidatom/ko bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom 6 mesecev. V času poskusnega dela mora kandidat/ka opraviti tudi usposabljanje za delo na e VEM postopkih. Kandidat/ka za razpisano delovno mesto naj bo odprt za delo z ljudmi, pričakujemo pa njegove odlične vodstvene, strokovne in organizacijske sposobnosti. Prijave s kratkim življenjepisom in referencami, dokazili o izpolnjevanju pogojev in videnju opravljanja dela sekretarja morajo kandidati/ke poslati na sedež zbornice do 12. oktobra 2009 v zaprti ovojnici z oznako »za komisijo prijava na razpis« na naslov: Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje Stari trg 2, 3320 Velenje. 0 izboru bo Upravni odbor OOZ Velenje obvestil kandidate/ke v petnajstih dneh od dneva sprejema odločitve o izbiri kandidata. MARIJA SODJA KLADNIK, vodja odseka za živalski svet, Zavod za gozdove OE Nazarje Za lov na polhe potrebujete dovolilnico dobe, brez dovolilnice ali za nevrnjeno dovolilnico so zagrožene denarne kazni. Namen te zakonodaje je, da se ustvari evidenca, koliko polhov se dejansko ulovi, kajti kotdržava smo obvezani, da lov ne poslabša stanja polhov. V državah, kjer je bukovih gozdov malo, na primer Poljska in Litva, so polhi skoraj že izumrli. Letos so bukve polne žira in so polhi številčni. Nekaj je še ljudi, ki ohranjajo tradicijo polhanja, čepravje dandanašnji lov na polhe bolj družabno srečanje. Vendar ne pozabite, lovna doba za polhe je od 1. oktobra do 30. novembra in za lov na polhe potrebujete dovolilnico, ki jo izda lovska družina. Če se ne držite teh določil, vas lahko kaznujeta lovski inšpektor in policija. LOVNA DOBA IN DOVOLILNICA Dovoljeno je loviti samo navadnega polha (Glis glis L.), kije vSIoveniji daleč najpogostejši. Precej bolj redka sta vrtni in drevesni polh, ki sta podobne velikosti in precej manjši podlesek, kijih ne lovimo. Določena je lovna doba, polhe je dovoljeno loviti: od 1. oktobra do 30. novembra. Pri lovu se lahko uporablja past dvigalka, ki ujetega polha takoj usmrti. Polhe lahko lovi vsak, za lov na polhe mora polhar pridobiti polharsko dovolilnico. Dovolilnico izda lovišče (lovska družina ali lovišče s posebnim namenom), za svoje člane pa tudi registrirano polharsko društvo. Kdor želi loviti polhe, se mora obrniti na lovišče, ki mu bo izdalo polharsko dovolilnico. Na polharski dovolilnici mora polhar sproti beležiti, kdaj, kje in koliko polhov je ulovil. Izpolnjeno dovolilnico s podatki o ulovu vrne lovišču do 31. decembra. Za lov na polhe izven lovne UPOŠTEVAJTE POLHARSKI ETIČNI KODEKS: Na Notranjskem, Dolenjskem in v Beli krajini, kjer je polhov in polhanja največ, so se polharji organizirali v društva, več kot deset jih je. Društva so povezana v zvezo društev, ki je sprejela Polharski etični kodeks. V njem piše, da se lov na polha vSIoveniji izvaja za ohranjanje večstoletne tradicije polharslva ter naj bo urejen tako, da polhi dolgoročno niso ogroženi. Lov izvajamo v manjših skupinah, pasti nastavimo pred nočjo, jih ponoči večkrat preverimo in zjutraj poberemo. Na istem območju izvedemo največ dva lova na sezono. Pasti nastavljamo samo na drevesih. Na zemeljskih luknjah - polšinah ne nastavljamo pasti. Naenkrat nastavimo največ 30 pasti. Ujetih polhov ne zavržemo, ampak jih racionalno izkoristimo: meso za hrano, mast za pripravo zdravilnih pripravkov, primerne kožice za strojenje. Če po nesreči ujamemo druge vrste polhov ali nenavadno obarvane navadne polhe, jih ponudimo muzeju za raziskovalne ali predstavitvene namene. Na vsakem lovu skrbno beležimo število nastavljenih pasti in uplenjenih živali. Ne lovimo v zavarovanih območjih, pri lovu pa povzročamo čim manj hrupa in smo obzirni do narave in domačinov. PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Na taboru ob Kolpi Poletne počitnice so za nami in otroci že gulijo šolske klopi. Med odmori si najverjetneje pripovedujejo, kaj vse so počeli med poletjem, kje so se potepali in kakšno lumparijo so ušpičili. Zagotovo so prigode otrok, ki so se letos udeležili »tamal'ga« in »tasredn'ga« tabora ob Kolpi, še posebej zanimive. Zakaj? Tudi letos je Planinsko društvo Gornji Grad organiziralo planinski tabor za osnovnošolce in srednješolce. Vodja tabora Matej Kladnik je ob izbiri lokacije okleval med Martuljkom in Kolpo. Slednja možnost je za četrtinko lasu premagala neokrnjene kraje pod Špikom in tako seje skoraj 60 mladih planincev iz zadrečke prestolnice ter njene okolice letos podalo bolj kopat kot planinarit. Tako so vsaj mislili, ko so zapuščali rodni kraj, a kasneje se je izkazalo, da tako hudo ravno tam vseeno ni, saj je že taborni prostor ležal v takem kanjonu, da ga težko najdeš celo v bolj goratih krajih. Taborili so v vasici Špeharje, od koder so se podali na tri daljše pohode, do potankosti raziskali bližnjo okolico, se hladili v Kolpi, imeli igre brez meja, se učili planinske vozle. V prostem času so se igrali z žogo, metali frizbi ter imeli turnir v badmintonu in balinčkih. Za še boljše vzdušje je poskr-belo tudi vreme, saj jih je sonce cel teden prijetno grelo. 40 /eti... Otvoritev šole v Nazarjah Osrednja slovesnost praznovanja občine Nazarje je svečana predaja namenu novega šolskega objekta, v katerem je poleg osnovne tudi glasbena šola. Gradnja novega šolskega objekta in delna adaptacija obstoječega objekta sta potekali po planu, kakor tudi opremljanje šole s pohištvom in učili. Vrednost do sedaj opravljenih gradbenih del je 202 milijona tolarjev, vrednost nabavljene šolske opreme in učil je 46 milijonov. 20 /eto... Naše zdravje je na trhlih nogah Žal nam vsi rezultati zdravstvenega stanja ljudi v naši dolini potrjujejo domnevo, da je naše zdravje na čedalje bolj trhlih nogah. V raziskavi, ki preučuje problematiko zdravstvenega varstva v mozirski občini, je bistvena ugotovitev slednja. Bolezni dihal, kosti in gibal, poškodbe, bolezni obtočil in bolezni prebavil so na prvih mestih po pogostosti med odraslimi ljudmi. Posebej kritično pa je zdravstveno stanje šolskih otrok in mladine. Celokupna obolevnost naših otrok je precej višja od obolevnosti otrok v Sloveniji. V mozirski občini je ta obolevnost večja za 40 odstotkov. 3 O /eti... SO Mozirje o Golteh Izvršni svet pri SO Mozirje je ponovno razpravljal o sanaciji Golt ter sprejel sklepe, med katerimi je najbolj zanimiv tisti, ki govori o tem, da naj bi predvidena cestna povezava bila drugotnega pomena, glavna povezava pa naj bi ostala gondolska žičnica. Ker so dobavni roki za potrebne nadomestne dele žičnice dolgi, so se z občino Velenje dogovorili za gradnjo cestne povezave Šmihela s Planinsko Ravno in od tod naprej za žičnico do stare koče. Tatiana Golob UK VAŠKE IGRE V ŠPORTNEM CENTRU LAZE Od »ravbšuanja« jabolk do gneče v Žaklju Ob občinskih praznovanjih na svoj račun pridejo tudi smeha in zabave željni. Ti so se vsega tega lahko naužili na Lazah nad Kokar-jami drugo septembrsko nedeljo, kjer so potekale športno zabavne in navihano tekmovalne vaške igre. Za obilico smeha so se potrudili člani Športnega društva Dreta Kokarje in pogumni tekmovalci iz treh krajevnih skupnosti občine Nazarje. Tekmovalci iz Šmartnega ob Dreti, Kokarij in Nazarij so znova dokazali, da znajo s svojimi malo drugačnimi športnimi podvigi prav do srca nasmejati zbrano občinstvo. Dokazali pa so tudi, da vožnja samokolnice okoli količkov z zavezanimi očmi ni mala šala, smrtno resno je treba vzeti tudi mučno vrtenje okoli osi, saj so posledični padci tekmovalcev občinstvu nesramno smešni. Da imamo v naši občini dobre »ravbšice«, je bilo občinstvu takoj jasno, a kaj, ko so tekmovalci nalovili sama jabolka in nič postrvi. Verjetno se bodo »žrtve« vaških iger vsaj leto dni izogibale kakršnemukoli skupinskemu skakanju v Žaklju. V tej panogi odličnih namreč ni bilo, modrice od padcev pa bodo še dolgo krasile marsikatero koleno. Šest ekip se je tudi letos izkazalo predvsem pri izvabljanju smeha iz številnega občinstva, zato so si medalje še kako zaslužili. Vsi so bili najboljši, to sta na podelitvi medalj potrdila tudi župan občine Nazarje Ivan Purnat in predsedujoči šport- Tekmovalci so s svojimi malo drugačnimi športnimi podvigi do srca nasmejati občinstvo (foto: Tatiana Golob) Največje žrtve vaških iger so padale pri skupinskem skakanju v Žaklju (foto: Tatiana Golob) nikom Stane Flere. Pa vendarle prišepnimo, da so se med najboljšimi najbolj izkazali člani ekipe Šmartno ob Dreti 2. Tatiana Golob Jaz sem jurček, ne pa račka. narave si. Za pokušino si lahko ogledate dve, na prvi pa sta korenčka. Ante Blaževič nam je poslal zanimivi fotografiji, Helena Denša pa je naletela na skulpturo od ostanka jurčka. Zanimivi sadovi in plodovi Korenčka korenjak in korenjaklnja sta vsekakor žgečkljiva igra narave. Ker je v gozdovih gob kot drv, vas drage bralke, bralci vabimo, da nam pošljete fotografije bolj zanimivih ali tistih enormnih velikosti s kratkimi opi- Goban velikan Iz Podvolovljeka. Miha in Matej Krajnc Naj vaju življenje bogato obdari, naj smeha, zdravja sreče podari, ljubezen naj vaju spremlja vsepovsod, prijateljev iskrenih naj pošlje na pot. Vajini www.avtosoIa-relax.si Avtošola &ela>3 RELAX Mozirje, Savinjska cesta 29 Vpisi vsak dan na avtošoli RELAX, na telefon 041-227-133 ali na dan RELAX-ov kredit do 24 mesecev! Vse uredite na avtošoli RELAX v Mozirju. POUČUJEMO MLADOSTNIKE STAROSTI 16.5 LET ZA VOŽNJO S SPREMLJEVALCEM Tečaj CPP 5.10. ob 17.00 tel: 03/837-0890 LJUBNO OB SAVINJ Objestneži poškodovali Maistrov spomenik Franjo Atelšek Neznanci so minuli vikend poškodovali skulpturo v Parku borcev za severno mejo (foto: Franjo Atelšek) Med cvetje položene buče Pretekli vikend se je v Mozirskem gaju pričela zadnja letošnja razstava. Prizadevni upravljavci parka so tradicionalno postavili na ogled različne postavitve buč, ki so jih umetelno umestili med cvetje in ostalo rastlinje. MOZIRSKI GAJ i(^Špeh d.O.O. Ob prednaročili Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad MLtos asa XX as »»»os asa n s« GSM; 041 468 744 E-mail: speh.toni@siol.net. www.spehtoni.com NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu ROFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno) (zaključni sloj po vseh sistemih, 1000 barvnih odtenkov), paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad). Možnost plačila na obroke! 2 GARANCIIA 5 LET! sa Jasan 2009 In poniad 2010 UGOĐNOSIH Uglasita se z (realno) bi sa prepričate o --■mn All §0fpW8 - NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI - OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, bettop, sikkens...) - BELJENJE FASAD • POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV - IZPOSOJA DELOVNIH ODROV - VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ - OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI Za različne postavitve, obogatene z jesenskim cvetjem, so upravljavci parka namenili okoli dvajset ton jedilnih in okrasnih buč (foto: Benjamin Kanjir) Benjamin Kanjir GLASBENA ŠOLA NAZARJE Obetajoči glasbeniki praznujejo s šolo V teh dneh Osnovna šola Nazarje praznuje deseto obletnico popolne osnovne šole, Glasbena šola Nazarje pa se nahaja v osnovnošolskih prostorih in se zato praznovanju obletnice z veseljem pridružuje. Glasbeni večer, kije v torek, 15. septembra, v glasbeno šolo privabil ljubitelje glasbe, je tako del skupnega praznovanja, saj so bili vsi nastopajoči bivši ali sedanji učenci tamkajšnje osnovne šole. Robi Tajnšek, kije s kitaro in petjem sproščeno otvoril glasbeni večerje član uspešnega zgornjesavinjskega ansambla Čar. Klara Praznik seje občinstvu predstavila za klavirjem, ki je njen spremljevalec od njenega šestega leta dalje, Valerija, Petra in Polona Lamprečnik so zbrane razveselile z ljudsko pesmijo ob spremljavi citer. Na citre je v duetu s Petro Lamprečnik zaigrala tudi Urška Elider. Z domačo pesmijo sta nastop nad- aljevali Monika in Teja Štrukelj, za glasbeno spremljavo je poskrbela kar Teja s svojo diatonično har- moniko. Zelo je zbrane navdušil tudi l-zborček, ki ga sestavljajo Petra, Klara in Urška, ki so se zbranim vsaka zase že predstavile, ter Eva Vačovnik. Kot je bil sproščen otvoritveni nastop Robija, sta bila energična zadnja nastopajoča, Luka Venek in Marko Vačovnik. Fanta sta se z ritmičnima skladbama predstavila na tolkalih, nastop pa osvežujoče pospremila s pravimi bobnarskimi prijemi. Kot gostjo večera so nastopajoči medse povabili Evo Ribežl, kije ob tej priložnosti zapela dve stari slovenski popevki. Za klavirsko spremljavo nastopajočih je poskrbela Katja Gruber. Ob praznovanju 10-letnice popolne osnovne šole je izšla tudi zgoščenka z arhivskimi glasbenimi posnetki pevskega zbora in l-zborčka. Tatiana Golob Članice l-zborčka so s svojim nastopom znova očarale (foto: Tatiana Golob) GALERIJA ŠIEKL V GORNJEM GRADU Na ogled postavljena dela dijakov likovne gimnazije V galeriji Štekl v Gornjem Gradu so na pri praktičnem pouku v šoli: slike, 10. septembra odprli razstavo, na tehnične risbe in modele, kateri so svoja dela, nastala v času Njihov mentor Željko Opačak je Jožica Tiršek Drčar v družbi z Moniko Štrukelj, Jelko Kaker in Lukom Jelšnikom (od leve), gimnazijci, ki so razstavljali v Steklu (foto: Štefi Sem) šolanja, predstavili trije dijaki likovne smeri Gimnazije Velenje. Dijakinji 2. letnika Monika Štrukelj iz Kraš in Jelka Kaker iz Nove Štifte ter dijak 3. letnika Luka Jelšnik iz Gornjega Grada so na ogled postavili dela, ustvarje- predstavil tehnike likovnega in kiparskega ustvarjanja na njihovi šoli ter razstavljena dela. Ravnatelj šole Rajmund Vaici je izrazil veselje, da so dijaki dobili možnost razstavljati v domačem okolju, saj so doslej svoja dela lahko prikazali le enkrat letno v mestni galeriji v Velenju, in upada bo to postalo stalnica. Mladim umetnikom je nekaj vzpodbudnih besed namenila akademska slikarka Terezija Bastelj, kije razstavo odprla. Predstavila sta se Gregor Sevčnikar, evropski prvakv igranju na diatonično harmoniko, kije očaral obiskovalce z izvedbo Čardaša na klavirski harmoniki, in njegov mentor Zmago Štih, prav tako šansonjer na harmoniki. Posebne zahvale je bila deležna Vika Venišnik, kije 14. let skrbela, da je galer- ija privabljala obiskovalce z razstavami raznih umetnikov. Njen trud je bil vedno povod za dober obisk galerije. Zamenjala jo bo Jožica Tiršek Drčar, ki je sodelovala tudi tokrat, Venišnikova pa je obljubila pomoč pri delu v bodoče. Tako župan Stanko Ogradi kot predsednik domačega kulturnega društva Rudi Stakne sta poudarila, da je delo Venišnikove pustilo velik pečat v ku Iturnem življenju v kraju. Razstava, ki si jo poimenovali Inventura, bo odprta do 30. septembra. Štefi Sem STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tekma z malokalibrsko puško V Zagradišču so 13. septembra gornjegrajski strelci organizirali tekmo z malokalibrsko puško v trojnem položaju (leže, kleče, stoje). Dan prej so imeli trening, ki se gaje udeležilo precej strelcev, vendar jih je na tekmo kar nekaj izostalo. Po težkem tekmovanju, ki ga organ- izirajo le enkrat na leto, so bili rezultati precej izenačeni, saj so zmagovalca dobili šele pri štetju osmič. Rezultati: 1. JanezŽeleznik-181 krogov (5x8), 2. Boris Purnat-181 krogov (4x8), 3. Peter Bezovšek -162 krogov. Jože Gomboc ZEKOVEC Fantje uredili igrišče in okolico Na asfaltnem igrišču ob spodnji postaji gondolske žičnice domačini že dolga leta prirejajo športne prireditve. V minulih dnevih so vžeko-vcu poskrbeli še za ureditev okolice igrišča, kije bilo ob slabem vremenu zavoljo neprimerne infrastrukture velikokrat neuporabno. Fantje so se najprej lotili betonskega robnika. Slednjega so pozidali na zgornji strani igrišča. Robnik bo sedaj zadrževal vodo in preprečeval nanos peska na igralni teren. V vsakem večjem dežju je namreč voda pesek z zgornjega parkirišča odnesla na asfalt. Nato so se lotili izdelave tribun. Izdelali so jih iz macesnovih desk, ki bodo odslej kljubovale vsem vrstam vremenskih vplivov in služile premnogim obisk- Športne prireditve v Žekovcu odslej potekajo na zgledno urejenem igrišču (foto: Benjamin Kanjir) ovalcem, ki prihajajo bodrit svoje športnike. Ob koncu so izdelali še brunarico. Želja po njej je v njih tlela dolga leta. Potrebnih je bilo veliko udarniških ur znanja domačih mojstrov. Slednji so ob izdelavi hiške preživeli mnoge popoldneve, ki so se potegnili pozno v noč, vendar jim ni bilo težko, saj se je objekt nujno rabil za hranjenje mnogih rekvizitov. Poleg tega ob nedeljskih popoldnevih na igrišču poteka »štoflc« liga, v kateri trenutno sodeluje devet okoliških ekip. To pritegne veliko obiskovalcev, ki jih sedaj čaka urejena infrastruktura. Z izgradnjo brunarice seje bish/eno polepšal ambient, zaokrožila seje okolica, ki je sedaj lepo in funkcionalno urejena. Benjamin Kanjir NAZARJE DRUŠTVO TABORNIKOV ROD SOTOČJE NAZARJE Gasilsko tekmovanje V nedeljo, 13. septembra, je bilo na prostoru bivšega podjetja GLIN zelo živahno. Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline je namreč za to dopoldne razpisala tekmovanje gasilske mladine. Tekmovanja, ki Tekmovanja se je udeležilo preko šestdeset pionirskih in mladinskih ekip (foto: Tatiana Golob) sta ga organizirala občinsko poveljstvo občine Nazarje in PGD Šmartno ob Dreti, se je udeležilo preko šestdeset pionirskih in mladinskih ekip. Pionirji in mladinci so na tekmovanje prišli iz spodnje Savinjske, Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter se med sabo pomerili v različnih vajah. Pionirji, kamor spadajo otroci od 7 do 11 let, so tekmovali v vaji z vedrovko in štafeto s prenosom vode. Starejši otroci, ki spadajo med mladince, pa pripadlo Andražu nad Polzelo, tretje pa Šentilju. Najboljše pionirke so bile iz ekipe Mozirje 2, sledile so jim dekleta iz Andraža nad Polzelo, tretje-uvrščene so bile iz Šmartnega ob Paki. Najbolje so se med mladinci odrezali mladi iz Kaplje vasi, drugo mesto je zasedel Andraž nad Polzelo 1, tretje pa Prebold. Iz Andraža nad Polzelo so tudi zmagovalne mladinke, drugouvrščene so iz Šentilja, tretje iz Šmartnega ob Dreti. Tatiana Golob Noč netopirjev so se pomerili v vaji z motorno brizgalko in štafeti z ovirami na 350 metrov dolgi tekmovalni progi. Med pionirji so si prvo mesto prislužili mladi gasilci iz PGD Pobrežje ob Savinji, drugo mesto je Ustvarjalno delavnico je vodil Blaž Podrižnik (foto: Marija Sukalo) Slovensko društvo za preučevanje in varovanje netopirjev je v času od 29. avgusta do 13. septembra pripravilo 11. Evropsko noč netopirjev. Med številnimi kraji, kjer je potekalo druženje ljubiteljev »nočnih ptičev«, so bile tudi Laze pri Kokarjah. Na tabornem prostoru društva tabornikov rod Sotočje Nazarje so organizatorji pripravili delavnice in predavanja drugi petek v septembru. Na njem pa je sodelovalo veliko število učencev osnovnih šol Nazarje, Mozirje, Rečica ob Savinji in Ljubečna s svojimi mentorji. V delavnicah, kijih je vodil Blaž Podrižnik, so otroci izdelali netopimice, ki sojih potem obesili na drevesa. V predavanju biologinje Janje Mlakar so spoznavali življenje ponočnjakov, ki po spretnosti letenja prekašajo akrobatske letalce in pri tem uspejo celo večerjati. Seznanili so se s telesnimi značilnostmi netopirjev, njihovim letnim življenjskim ciklom, življenjskim prostorom in načinom orientacije, spregovorili pa so tudi o vzrokih za ogroženost te živalske vrste ter načinu njihovega varstva. Zanimivemu predavanju je sledil pohod, kjer so otroci s pomočjo ultrazvočnih detektorjev iskali živali, »ki gledajo z ušesi« in »letajo z rokami«. Marija Šukalo ŠPORTNO DRUŠTVO DRETA KOKARJE Tenis pred nevihto prestrašil neudeležence potekal na teniških igriščih na Venišah. Ker je zanimanje za tenis veliko tudi med otroci, so v društvu prvi del turnirja namenili njim. Žal se jih je na srečanju zbralo le malo, kljub temu so se mali tenisači pomerili med sabo in trije najboljši domov odnesli odličja. V drugem delu so se med sabo pomerile ženske, nato še moški, ki so finale zaključili v popoldanski nevihti. Udeležence turnirja je ob zaključku nagovoril predsednik športnega društva Stane Flere, ki je vsem tekmovalcem čestital in hkrati izrazil obžalovanje nad slabo udeležbo. V nagovoru se mu je pridružil tudi podžupan občine Nazarje Matej Pečovnik. Zmagovalnim trojicam je podelil medalje in ob tem izrazil prepričanje, da se bo dobro pripravljen turnir v prihodnje zagotovo »prijel«. Med otroci je prvo mesto pripadlo Dejanu Ugov-šku, drugo Žanu Pečovniku, tretje Sari Steblovnik Burger. Med ženskami sije zlato priigrala Nataša Povše Burger, srebro je pripadlo Gabrijeli Flere, bron pa Marinki Remic. Največ znanja med moškimi je pokazal Matjaž Ugovšek, sledila sta mu Aleš Povše Burger in Jure Ugovšek. Tatiana Golob PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Mladinci na treh turah v Makedoniji Študentje in starejši dijaki mladinskega odseka Planinskega društva Gornji Grad so se letos odpravili na tabor v Makedonijo. Tabor, ki se je odvijal med 6. in 15. avgustom, je bil njihov šesti tabor v tujini. Prevozili so dobršen del Balkana in si ogledali marsikatero zanimivost. Prvi dan so si ogledali Beograd in dan zaključili ob poslušanju trubačev, ki so imeli ravno tiste dni festival v Guči. Pot jih je nato vodila do Tetova, v Skopje in nato prek Prilepa na Ohrid, kjer so imeli nekajdnevni postanek. Po obisku nacionalnega parka Mavrovo so se preko Albanije ob Jadranu vrnili domov. Ker je bil tabor planinski, so opravili tudi tri ture. Najvišji osvojeni vrh je bil Titov vrh, ki meri 2.747 metrov, druga tura je bila obisk znamenitega samostana Treskavec, tretja pa ogled jame in slapov v parku Mavrovo. Za razliko od lanskega tabora so letos imeli srečo z vremenom, ki jim je streglo vse dni. Vseh štirinajst udeležencev se tako strinja, daje tabor uspel in že komaj čakajo naslednjega. AD Teden dni praznovanja občine Nazarje so pop- Športnem društvu Dreta Kokarje pripravili občin-estrile tudi številne športne prireditve. Tako so v ski turnir vtenisu, ki je drugo soboto v septembru Udeleženci občinskega turnirja v tenisu na Venišah (foto: Tatiana Golob) ZGORNJESAVINJSKI GOZDARJI NA OBISKU PRI BLEJSKIH Letos zmago v nogometu Zgornjesavinjski gozdarji so se v soorganizaciji Zavoda za gozdove Slovenije, OE Nazarje ter Nadškofije Ljubljana (Metropolitane d.o.o.) konec avgusta odpravili nastrokovnoekskurzijokblejskihgozdarjem. Seznanili so se z značilnostmi gospodarjenja z gozdovi v blejski območni enoti in si ogledali sanacijo vetroloma na Jelovici, kije leta 2006 poškodoval gozd na površini 160 hektarov. Vzanimivi razpravi so prišli do nekaterih ugotovitev, kijih bodo s pridom uporabili pri nadaljnjem gospodarjenju z gozdovi na Črnivcu, ki so bili poškodovani zaradi vetroloma julija lani. Po strokovnem delu ekskurzije so se zgornjesavinjski gozdarji pomerili z blejskimi v prijateljski tekmi v nogometu in za razliko od lanskega leta, ko so svoje moči preizkusili zeki po slovenskih duhovnikov in izgubili, so letos slavili zmago s končnim rezultatom 4:3. Ekskurzijo so gozdarji ob prijetnem druženju zaključili s popoldanskim piknikom, ki so ga pripravili blejski gozdarji. Lojze Gluk Zgornjesavinjski gozdarji v temnih dresih so premagali ekipo “Blejcev” (foto: Rajko Prepadnik) Napovednik dogodkov • Petek (25. september) ob 12.00. Dom kulture Nazarje Nastop folklorne skupine KUD Zlatibor iz Čajetine _________ • Petek (25. september) ob 17.00. Velenjski grad Predstavitev knjige Velenje - stoletje na razglednicah_____ • Petek (25. september) ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Nastop folklorne skupine KUD Zlatibor iz Čajetine__________ • Sobota (26. september) ob 10.00 do 17.00. TRC Jezero Velenje Pikin dan - najživahnejši dan festivala_______ ____________ • Sobota (26. september) ob 11.00. Kulturni dom Gornji Grad Nastop folklorne skupine KUD Zlatibor iz Čajetine__________ • Sobota (26. september) ob 16.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Nastop folklorne skupine KUD Zlatibor iz Čajetine__________ • Sobota (26. september) ob 18.00. Slomškova dvorana v Mozirju Delovno razstava 15. extempore________________ ____________ • Sobota (26. september) ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Nastop folklorne skupine KUD Zlatibor iz Čajetine__________ • Sobota (26. september) ob 20.00. Športna dvorana Mozirje Koncert ansambla Toneta Rusa z gosti_____ ____ • Nedelja (27. september) ob 11.30. Kulturni dom Solčava Nastop folklorne skupine KUD Zlatibor iz Čajetine • Nedelja (27. september) ob 17.00. Kulturni dom Luče Nastop folklorne skupine KUD Zlatibor iz Čajetine__________ • Nedelja (27. september) ob 17.00. Osnovna šola Rečica ob Savinji Predstavitev knjige Trg Rečica in škof Tavčar v Evropi 16. stoletja • Četrtek (1. oktober) ob 9.30. Varstveno delovni center SAŠA Mozirje Dan odprtih vrat s kulturnim programom Alpinistična šola. 25.9. Organizator: AO PD Grmada Celje. Dodatne informacije: www.pdgrmada.org, Gorazd Bokšan, 041 /703-365. Smrekovec. 26.9. Organizator: PD Ljubljana Matica. Dodatne informacije: www.pd-ljmatica.si, 01 231 26 45, info.pdljmatica@siol.net; vodnik: Jernej Volk; 031 364 771;jernej@kud-fp.si. Železna Kapla - Olševa - Solčava. 26.9. Organizator: PD Matica Murska Sobota. Dodatne informacije: 02-542-10-53, www.pdmaticams-drustvo.si; pdmura@gmail.com, vodja pohoda: Denis Šimon. Skuta - Kranjska Rinka. 26.9. Organizator: PD Ljubljana Matica. Dodatne informacije: Marko Jurič, 041 572 893, marko.juric@amis.net. Krofička. 26.9. Organizator: PD Dravograd. Dodatne informacije: info@pddravograd.com, www.pddravograd.com. Turnir v namiznem tenisu. 26.9. Organizator: namiznoteniški klub Velenje. Dodatne informacije: Vodušek 051 302 943. Pohod na Smrekovec. 27.9. Organizator: PD Šoštanj. Dodatne informacije: info@pd-sostanj.si, www.pd-sostanj.si. ČRNA KRONIKA TRČIL V OSEBNO VOZILO Nazarje: 15. septembra je prišlo na Prihovi do prometne nesreče, v kateri sta bili udeleženi dve vozili. Voznik tovornega vozila je zaradi neprilagojene hitrosti trčil vosebno vozilo. V nesreči je bila ena oseba lahko telesno poškodovana. VLOMIL NA POKOPALIŠČU Mozirje: 17. septembra je neznani storilec na pokopališču v Mozirju vlomil v parkiran osebni avtomobil. Iz notranjosti je ukradel žensko torbico z dokumenti. KRŠITEU V LOKALU Nazarje: 17. septembra je prišlo v enem izmed nazorskih gostinskih lokalov do kršenja javnega reda in miru. Po opravljeni intervenciji je bil kršitelju izdan posebni plačilni nalog. UPIRAL SE JE Nazarje: 18. septembra ob 15. uri je v gostinskem lokalu v Nazarjah znana moška oseba kršila javni red. Kršitelj seje do gostov v lokalu in do drugih oseb v bližini vedel nasilno in ob tem ogrožal njihovo varnost. Policisti so intervenirali, vendar je kršitelj že pred njihovim prihodom odšel s kraja. Ob 16.30 uri je ista oseba ponovno vinjena razgrajala v lokalu v Nazarjah. Kršitelju sta policista na kraju odredila pridržanje do streznitve, vendar seje kršitelj zakonitemu ukazu policistov uprl, policista fizično napadel in ju pri tem lažje telesno poškodoval. Policista sta kršitelja obvladala, ker pa je hotel preprečiti uradno dejanje, bo tudi kazensko ovaden, zaradi kršenja javnega reda in miru pa mu bo izrečena globa. OBVESTILO V zadnjem času policisti Policijske postaje Mozirje beležijo vlome v osebne avtomobile, storilci pa pri tem izvršujejo tatvine bančnih kartic, s katerimi opravljajo dvige na bančnih avtomatih. Policisti ugotavljajo, da večina oškodovancev predmete pušča na vidnem mestu v vozilu in s tem nudi priložnost tatovom, ki takšnih priložnosti ne izpustijo. Prav tako ugotavljajo, da imajo oškodovanci PIN kode svojih bančnih kartic zapisane nekje v bližini kartic ter s tem tatovom omogočijo nemotene dvige denarja. Policisti občanom svetujejo, da upoštevajo samozaščitne ukrepe, torbic, kovčkov in drugih predmetov ne puščajo na policah, sedežih ali na drugih vidnih mestih. Ti predmeti so vaba za tatove, varneje bodo shranjeni v prtljažniku. Zlatnina, denar, kreditne kartice, čeki in dokumenti ne sodijo v predale vozila. Predmeti v vrečki ali torbici, ki sicer niso dragoceni, so lahko vaba za storilce, saj ti ne vedo, kaj je v vrečki ali torbici. Povzročena materialna škoda bo v tem primeru večja, kot je vrednost odnesenih predmetov. Prtljago naložite v vozilo tik pred potovanjem. Ne puščajte prtljage na strehi avtomobila. Če je le mogoče, ne puščajte ključev v avtomobilu brez nadzora. Preprečili boste ponareditev ključev in tatvino vozila. Ko zapuščate vozilo, zaprite vsa okna in vrata ter obvezno zaklenite vozilo. Če imate možnost, izvlecite avtoradio ali odstranite prednjo ploščico, ki je ne puščajte v vozilu. Vključite alarmno napravo. Nikoli ne puščajte ključa v kontaktni ključavnici, tudi če zapustite vozilo le za hip. Za varnost svoje lastnine lahko največ storite sami. OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. Bliža se jesen, a tragično zaznamovana je bila, ko umolknil je tvoj glas in si za vedno odšla od nas. Jok, solze, žalostni vzdihljaj ne vrnejo te nam nikdar več nazaj. Usoda tvoja tragična nam segla je čisto do dna srca. Le malo sreče si užila, za svojo smrt premlada si bila. Zato, ljubljena Tami, ljubezen naša ti sledi, kjerkoli si. Upamo, da si srečna tam s tvojima ljubljenima osebama. Vemo, da bog je s teboj, zato uživaj blaženi večni pokoj. V SPOMIN 12.9.2009 so minila tri žalostna leta, odkar nas je zapustila naša Tamara MAVRIC (29.12.1988 -12.9.2006) iz Gornjega Grada Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate in obstojite ob njenem mnogo preranem grobu in prižigate sveče v njen spomin. Vsi njeni bližnji in prijatelji f' ;; L jL Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica T04c, 3326 Topolšica IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA GS/-' 58-0, ^04^11 e°-496 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. 24.9.2OO9 je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, stari ata in tast Franc TURK (4.1.1939-24.9-2008) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Villeneuve-la-Garenne pri Parizu Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Ančke RIFELJ vdova CIRK 87 let Žalujoči: sinovi z družino hčere z družino Vnuki in pravnuki Sestre in bratje Nečaki in nečakinje Francija, 14. september 2009 Slovenija MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Solza sreče zablesti, ko duša se rodi, in v telesu zaživi. Ko pa duša umrje, žalost v srcu solza nam ogrne, ker s tega sveta odhaja, v naših srcih globoka žalost ostaja. V SLOVO bratu, stricu Ivanu ŠPEHU (1.12.1948 - I5.9.2OO9) iz Lenarta pri Gornjem Gradu Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali in stali ob strani. Gospodu župniku za opravljen obred, praporščaku, govorniku, pevcem, darovalcem cvetja in sveč, vsem, ki ste darovali za svete maše, sosedom in znancem za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste našegapokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. V globoki žalosti domači in vsi njihovi. Za razvedrilo Lahko bi bila mis universe na katerem koli drugem planetu. Težave Kdor čaka, se načaka Tončkin mož te dni ne hodi v službo, kar ji ni ravno všeč. Sosedi pove: “Od kar je mož na čakanju na delo, je v postelji nenasiten.’’ “Blagor tebi, če hoče več seksa.” “Saj ga ne. Samo iz postelje se mu ne da, da bi jedel za mizo.” Našli so največjega človeka na svetu. Lahko verjeti. Z najmanjšim bodo imeli večje probleme. To je pa že nečemu podobno - 65 kil. s problemi Glede pandemične gripe je dovolj poklicati zdravnika in že lahko ostanete doma. Zakaj se potem gripa še naprej širi? Ker nekaterim doma ni za zdržati. Dekle, s katero hodim, si na najinih zmenkih vedno prepeva Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj. Saj je lepa pesem, toda ali se res ne zaveda, da se je človek prej ali slej naveliča? Najbrž vam sporoča, da seje tudi ona nečesa, kar se tiče pesmi naveličala. Presenečenja leta 2009 Ekonomski analitiki so bili nad razsežnostjo finančno-gospodar-ske krize presenečeni. Lastniki tovarn so presenečeni nad negativnim odzivom delavcev nad slabimi plačami. Lastnik mojega stanovanja je presenečen nad tem, da mu ne morem plačevati najemnine. A pesimisti so presenečeni, da nam gre še tako dobro. Kdaj bomo v naši državi s strani vlade dobili plan za krizo, v kateri smo? Zakaj? Ali se vam zdi, da je ne poglabljajo dovolj uspešno? Ni vprašanje, ali je kdo rekel, da imajo delavke kredite za cunje, vprašanje je, ali že celo za cunje potrebujejo kredite? Koliko izgubi pri plači strokovnjak, ki analizira sodobno družbo, ko ga pojavi v njej presenetijo? Koga poklicati za odvetnika, ko sodstvo toži državo. Koga dati v zapor po razsodbi državniki proti državi? Zdrav duh v zdravem telesu, je rekel delavec, koje zaduhal stabilizacijsko hrano. Pisana bodočnost Pred nami je svetla prihodnost, le narediti si jo moramo. Jok, brate, odpade! Delo se seli na Kitajsko. Ali ima apartma za mladoporočence tudi kuhinjo? AKADEMSKA RAZPRAVA Akademski slikar Alojz Zavolovšek (desno): »Vidim, da greš z leti za mano, saj tudi ti že slikaš kozolce.« Akademski slikar Veljko Toman: »Kaj imajo kozolci opraviti z leti?« Zavolovšek: »Sejalci, orači, kosci, žanjice - vsi ti osebki ti z leti uhajajo, kozolci pa lepo »privadno« počakajo, da jih v miru naslikaš.« PRIVAJANJE NA BODOČE FUNKCIJE Vinko Poličnik, načelnik Upravne enote Mozirje: »Anka, a kdaj pomisliš, da nama tečeta zadnja mandata?« Anka Rakun, županja občine Ljubno: »0, ja! Samo oči zatisnem pa sem v sanjah že v penziji.« Vinko: »In kako se ob tem počutiš?« Anko: »U, glej koliko je že ura. Grem, se mi mudi. Nimam več časa.' NEW GODBA SWING DUO Tomaž Guček, umetniški vodja zgornjesavinjske godbe na 65-letni-ci osvoboditve naše doline (desno): »0, gospod Marjan, v čast si štejem, da boste poslušali našo godbo. Lahko bi zaigrali kakšno od New Swing Quarteta.« Marjan Petan, član nekdanjega New Swing Quarteta: »Boh ne daj! Ne vem, kako bi borci sprejeli tisto: Svetniki vsi gredo v nebo...« SESTAVIL PEPS TIP TISKARSKIH ČRK RIMSKA BOGINJA SVOBODE KRAJ OPORIŠČA NATA V ITALIJI REČICA V ANGLIJI PRI LONDONU ORIENTALSKO RIŽEVO ŽGANJE KRAJ PRI MARIBORU POGLAVAR (STAR.) MEHIŠKI SLIKAR- DIEGO (1886-1957) OBIRALEC SADJA SLOVENSKA POLITIČAR- KA (PETRIN) KATJA EBSTEIN MESTO V SEVERNI ITALIJI ŠVICARSKI SLIKAR- HANS PRIPADNIK STAR. NARODA V DACUI ŽELATINASTA SNOV, KI NE KRISTALIZIRA ANGLEŠKA PEVKA IN IGRALKA (LEAR) JI' DOMNEVNI SNEŽNI ČLOVEK POPEVKA, KI JO VEDNO RADI POSLUŠAMO (ANGL.) PODZEMNI ŽUŽKOJED PTICA SELIVKA, ZNAN. POMLADI ITALIJANSKA IGRALKA-SOPHIA JEKLENA POSODA ZA SHRANJEVAN. PLINA CIGAN RAVNALEC, OBLIKOVALEC PLOČEVINE PO VELIKOSTI ŠESTI KONTINENT KRAJ V SEVERNI SRBIJI POVRŠINA, PROSTOR. OBMOČJE ČETVEROVES- LAČA, GRŠKA BOJNA LADJA MESTO V FRANCIJI VOLNENA TKANINA ZA PLAŠČE IVO RAIČ UVODNA GLASBA (FRJ TIP OPLOVEGA AVTOMOBILA IVO DANEU PRVI PARTSKI KRALJ AFRIŠKA DRŽAVA VRSTA ŽITA BIKOBOREC, KI ZABODE BIKA DELEŽ ODPLAČILA POSOJILA LIKOVNA UMETNOST (LAT.) NOČNI METULJ, SOVKA TOVARNA TRAKTORJEV V SRBIJI PEVSKI ZBOR V CERKVI TROPSKA KUKAVICA TUBERKOLO- EVROPSKA DRŽAVA (DUBLIN) SUŠICA OSEBNI ZAIMEK KOŽNA BULA (MED.) BEOTIJEC, AONEC FENIČANS- KA BOGINJA LJUBEZNI ČEŠKA PRITRDILNI- CA TEKOČINA V ŽILAH IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Rasima, epilog, trlica, liv, KR, elan, švrk, noht, Ramones, Ikar, adular, stisk, colarica, Asa, Ra, ahena, eč, dativ, Niva, EC, licitanta, Dino, Skelton, Ajanta, tiara, Lanark, atlas MINI SLOVARČEK: RIVERA- mehiški slikar- Diego TETRERA- četveroveslača, grška bojna ladja KOLOID- želatinsta snov, ki ne kristalizira DERMATOM- kožna bula (med.) ANART- pripadnik starega naroda v Daciji Šmihelska cesta 2, Mozirje (auniciraf GRAFIČNE STORITVE Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00 Tel.: 839-50-80 info@unigraf.si • grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (diplomske naloge, spiralne, termo ...) - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) ■ Tisk na tekstil (majice, kape ...) - plastificiranje - sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice BARVNO in ČRNOBELO FOTOKOPIRANJE TISKANJE i0uJi0.onù^ca£.sì KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 40. številki SN ime in priimek NAROČ. ŠT. naslov n MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarsko Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avfoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51 -94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso ... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. MASAŽA IN NEGA TELESA Vsak četrtek in petek pri Šport center Prodnik za vas masira in zdravi športni maser Miro Maksimovič. Izbirate lahko med športno masažo, kiropraktiko, zelo uspešno anticelulitno masažo+vakuum, zdravljenjem raznih poškodb, zdravljenje hrbtenice z masažo, laserjem, ultrazvokom, vakuumom... Za termin pokličite na gsm št. 041/564-470. Miran Maksimovič s.p., Topolšica 55b, 3326 Topolšica. RAČUNOVODSKE STORITVE 2 meseca brezplačno vodenje, dodatni popusti! 041/429-755. ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. JABOLKA ZA OZIMNICO gala, jonagold, idared, gloster, mutcu, topaz, zlati delišes, pinova, breaburen - dobite na sadjarski kmetiji Rojnik v Podvrhu, Braslovče; tel. 03/570-90-39 ali gsm 041/762-775. Rojnik Jože, Podvrh 16, Braslovče V NAJEM ODDAMO PROSTORE v izmeri 175 m2, ki so primerni za storitvene dejavnosti, pisarne in podobno. Prostori so na dobri lokaciji v kraju Nazarje. Inf. na tel. 041 / 611-361. Bunny d.p.o., Obrtniška 23, Nazarje NEODVISNA SVETOVALKA ZA ZDRAVO PREHRANO Zdravo shujšajte in zadržite novo težo, privoščite si dobro počutje; svetovanje že od 10eur/45min;gsm 031/642-353, tel. 03/839-50-14. Marija Jurak Trogar s.p., Radegunda 57, Mozirje. POSLOVNI PROSTOR ODDAMO V NAJEM velikosti 200 m2 za proizvodnjo, skladišče, veletrgovino. Prostori so locirani v kraju Nazarje. Inf. na tel. 041/611-361. Bunny d.o.o., Obrtniška 23, Nazarje INSTRUKCIJE Inštruiram matematiko, fiziko in angleščino za srednje šole. GSM: 031/656-902, e pošta: ales.podriznik@amail.com. Aleš Podrižnik s.p., Na trgu 20,3330 Mozirje. ŽIVALI - PRODAM Prodam brejo telico, rjave pasme, pašno; gsm 041/982-953. Prodam brejo pašno telico rj pasme; gsm 041/982-953. Prodam vietnamsko prašičko; gsm 041/ 585-813. Prodam 14 dni starega bikca čb in savinjski želodec; gsm 041/942-169. Prodam telico sivko, brejo 9 mesecev; gsm 041/616-463. Prodam prašiče, težke 30-80 kg. Kmetija Kocijan; Inf. 041/548-115. Visoko brejo pašno telico, rj pasme prodam; gsm 051/271-674. DRUGO - PRODAM Prodam nov ženski usnjen plašč št. 38-40, po simbolni ceni; gsm 041/785-337. Prodam opremo za muco (posoda za pesek, stojalo za brušenje krempljev in igralo), cena 25 EUR; gsm 041/785-337. Prodam cisterno za nafto; gsm 051/640058. Prodam neškropljen krompir za ozimnico; gsm 041/783-4891 Prodam hidravličen cepilec drv; gsm 031/ 568095. Prodam spredeno domačo volno; tel. št. 58-35-329 ali 070/859-761. Prodam razno pohištvo, mlad. sobo, dvosed, gard. omaro ...; gsm 031/668-274. Prodam prevozno cisterno 1.0001 za vodo z napajalnim koritom za napajanje živali na paši; gsm 031/296-012. NEPREMIČNINE Dvosobno opremljeno stanovanje v Nazarjah oddam v najem; gsm 070/813-575. Oddam dvosobno stanovanje v hiši z vrtom - Gornji Grad; gsm 041/722-860. Kupim hišo v Zgornji Savinjski dolini: gsm 041/657-632. VOZILA - PRODAM Prodam Hundaj galoper 2,5 turbo dizel, 1.99; gsm 041/776422. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slike so simbolne. Vse cene že vsebujejo DDV. VELIKA AKCIJA - UGODNE CENE - VELIK IZBOR ARTIKLOV PRIHRANI pri HRANI z OZIMNICO ETANATURETAv DISKONTU Ljubno -kumarice kamniške paket 4x1000g + odpirač -kumarice kamniške paket 4x530g -kisla repa paket 4x1000g -kislo zelje paket 4x1000g -rdeča pesa paket 6x530g -rdeča pesa kos 10OOg -rdeča pesa paket 6x1000g -rjav fižol paket 3x190g -paprika fileti beli kos 530g -ajvar kos 540g -mešana solata kos 530g -riž okroglozrnat Eta 4.50kg vedro -mleko DUKAT 3.8% 1L -mleko ljubljanske mlekarne 3.50% 11 -moka Mlinotest vreča 20kg -moka mlin Katič vreča 25kg -testenine polžki Barilla 500g -rezanci jušni Vinkovič 500g -pršut extra bk Brozina vp 1 kg -salama zimska Strašek 1 kg -sir edamec uvoz Rucker 1 kg -sir gauda Grič gastro 1 kg -Remia sončnična margarina 500g -olje rastlinsko šef kuhinje 101 -serveti barvni 2*slojni deco barvni 33*33 50/1 -čistilo wc extra val Kimi 0.75I -detergent za roč. pomivanje posode Val 5I Kirni -vino Janževec radg. gorice 11 -vino Refošk Vinakoper 11 -Fruc pomaranča-limona 1.501 pvc -pijača Fructal jabolko brik 1.501 -pivo Laško-Union 0.501 st. kos -pivo Pils 0.501 ploč. kos iasa *1 : S5&' .~a[ • fi™ -- It. O! hlOUA 1 •*’** j -£_1 ,.jij M „S S . mji 6.66€ 4.59€ 6.20€ 5.53€ 4.68€ 1.25€ 6.75€ 1.45€ 1.20€ 1.85€ 1.10€ 7.44€ 0.64€ 0.72€ 9.80€ 11,80€ 0.76€ 1,85€ 9.90€ 8.14€ 2.99€ 2.90€ 0.86€ 10.50€ 0.94€ 1.80€ 5,99€ 2.08€ 3.19€ 0.90€ 0.88€ 0,83€ 0.58€ PRIČETEK AKCIJE OD 25.09.2009 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG Ministrstvo za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkoholnih pijač škoduje zdravju. ji m UREJANJE M* d.d. Celje - skladišče D-Per 7/2009 5000023791,39 COBISS o oSéO Vylyiijy, i' fpup. Jl; e pUž U CAR NA ROŽNI VRT Kultura cvetja se je v Sloveniji v zadnjih nekaj letih izjemno dvignila, zato slovenski potrošnik ni več zadovoljen z nekaj vrtnicami ali posameznim cvetom postavljenim v katerokoli okrasno posodo ali vazo, temveč je že izbor vaze oziroma druge okrasne posode premišljen, tako da se sklada v prostor, da se poveže z obstoječo notranjo ali tudi zunanjo arhitekturo ter seveda zlije z ambientom. Premišljeno izbrano pa je tudi cvetje, in sicer je pomembna barva, kombinacija barv, velikost in oblika cveta, raznolikost in oblika listov, torej zelenja, dekorativni dodatki ter številni drugi dejavniki, s katerimi cvetličarji, ki so danes pravi umetniki, povežejo vse te materiale v harmonično celoto. Pogosto smo v zmoti, kadar mislimo, da moramo imeti z dekoracijo obilico cvetja, dovolj je prava vaza in šop vej nabranih v gozdu, socvetja divjega korenja nabranega na robu travnika, veje šipka z barvitimi plodovi ali pa morebiti samo številni plodovi divjrga kostanja, orehov, lešnikov, okrasnih jabolk ali drugih plodov razsutih med mahom in postavljenih na velik dekorativni krožnik. Pri izbiri in dekoraciji Vam bo z nasvetom pomagala izkušena cvetličarka, i razmišljala dolgoročno, Vam ponudila izhodišča o tem, kaj lahko naTedite sami in kaj bosta naredila skupaj, in sicer tako, da boste zadovoljno posedali v svojem notranjem ali zunanjem bivalnem prostoru, ki bo skrbno in premišljeno dekoriran, torej tako, da boste dosegli notranji mir. Cvetličarji podjetja PUP d.d. poznamo modne smernice, sledimo trendom, prebiramo tujo strokovno literaturo, se izobražujemo doma in v tujini in kar je najpomembnejše; znamo opazovati naravo in iz nje, ne da bi jo okrnili, izluščiti tisto, s čimer jo poudarimo, nadgradimo oziroma jo prenesemo v našo bližino; premišljeno, natančno, skrbno, torej tako, da jo povsem začutimo. fA .• • '\’JL , , r* Ifo ®| Égli Z takšnim pristopom smo Vam na voljo v vseh naših trgovinah, še posebej pa vas vabimo v našo novo in največjo cvetličarno »ROŽNI VRT«, katero smo odprli v centru VELEJA PARKA in sicer v drugem nadstropju. Med veliko ponudbo lončnic, okrasnih posod in dekoratiyj2MMtkB3teriala je posebnost tudi stekleni vrt z rezanim cvetjem, I lahko izberete tudi sami. mm y * ■ 0 (03) 586 etličarnaRožni veti ica r Mp3? 1)2 @§ (05)90 OSREDNJA KNJ. CELJE