/Piimorii Št. 122 (15.224) leto II.________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjenl Evropi.__________________________ TRST - U Montecchl 6 - Tel. 040/7796600__ QORICA-Drevored24maggol-Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ POSTNNA PLAČANA V GOTOVN SPH). M ABB. POST. GR. 1/50% CISALPINA GESTIONI, 1500 UR Bojan Brezigar Ce obstajajo različna °lniacenja o tem, kdo je ^esniCm zmagovalec nedeljskega drugega kroga okalnih volitev v Italiji, jianirec, ali slavi zmago ^ca ali pa zmerna sredi-^ ti se je z levico povede. ni nobenega dvoma 0 tem, kdo je edini veliki Poraženec: to je namreč Bvio Berlusconi, ki je s ?vojim desnosredinskim ftedelom svoboščin osvo-w ]e tzri velike občine in 5 Predsednikov provinc, od skupno 54, kolikor jih je iti treba izvoliti. Takojšnja posledica okatastrofe italijanske de-Stece je, da sedaj Berlu-sponi, Fini in zavezniki ne ?mjo več v predčasne vo- kar objektivno deluje sedanjo Dinijevo tedo, tako na ji nekateri raPovedujejo še najmanj ®te dni življenja OdloCit-,6 0 prihodnosti Italije pa odo verjetno padle 11. Pteija, ko se bodo na refe-T^dumih o zasebnih tele-d*d*istih mrežah Italijani bistvu izrekh za Berlu- ni-» i-.-wv.4-i nizi11 TD.-. Azijskemu magnatu tr-d8 Pmde, sicer pa so mu dniki še vedno za peta-jte ti ni izključeno, da se _ mradi svojih povezav z Atijem tudi sam znašel vrtinca sodne prei-^tive o podkupninah. tipdtem ko desnica iz-“dtija, pa njeni nasprot-rpki slavijo nove uspehe, ako je premier Dini vCe-*al 8 sindikati podpisal P?razum o pokojninski ,eiormi, kakršnega že v^set let ni mogla doseči °bena vlada; res, s spora- jtedom niso vsi zadovol-. ’ Pri Čemer je verjetno di dobršna mera takti zi-te?ja, vendar je treba Biti priznati, da je izpol-U sprejete programske dveze, kar je menda edi-primer v zgodovini ita-timske republike. V Berlusconiju nasprot-_em političnem taboru Pa kljub nedvomnemu Pehu prevladuje velika Previdnost: nihče ne slavi teage z velikim pom-»a*?1! anrpak vsi opo-ATtijo na dejstvo, da je djtetii sistem v dveh kro-^ °mogoCil poraz desni-i. ’118 parlamentarnih vo-6 Vati ki se odvijajo v em samem krogu pa je zmago nad desnico po-t ,7^° zavezništvo od ka-^Bine do komu-T^dtiie prenove, za kar je Potrebno vehko Časa. Sk-tka, volilni sistem je tak, a Poraz desnice še ni f^aga levice aU sredine, tu stoji zagonetka jjtjj^tiiosti itahjanske pr BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE DvJKd tržaška kreditna banka TOREK, 9. MAJA 1995 POKOJNINSKA REFORMA / VLADA IN SINDIKATI PODPISALI SPORAZUM BREZ DELODAJALCEV Pokojnine po novem Po tehniku Ciampiju s sporazumom o ceni delaje tudi tehniku Diniju uspelo priti do zgodovinskega dejanja - Navdušenje sindikatov in kritike ConfIndustrie VOLITVE V ITALIJI Z izbirami v drugem krogu volilci potrdili trend deželnih volitev RIM - Izidi drugega kroga upravnih volitev so potrdili izid deželnih volitev. Leva sredina se je uveljavila v dobrem delu pokrajin in občin. Nedeljski izid je dokaz, da se je vzdušje v državi nekoliko spremenilo in da je delno splahnela Zelja po nebrzdanem Uberizmu. Nedeljski izidi so v ospredju političnega razmišljanja vseh strank. V Kartelu svoboščin se Silvio Berlusconi opredeljuje za takojšnje predčasne po-Utične volitve, medtem ko ostale komponente pozivajo k samokritični analizi vzrokov nezadovoljivega rezultata. Levosredinske stranke ugotavljajo, da je izid upravnih volitev spodbuda za oblikovanje programsko trdnejšega zavezništva, razhajajo pa se v odnosu do SKP in o datumu predčasnih političnih volitev. Za italijansko politiko se začenja obdobje analiz in poglabljanja, a tudi jasnih izbir. Levosredinska koalicija je premočno zmagala tudi v Furlaniji. Nova predsednika pordenonske in videmske pokrajine sta odraz levosredinskih zavezništev, tudi novi videmski Zupan Enzo Ba-razza je bil izvoljen z glasom leve sredine, Severne lige in Komunistične prenove. Levosredinski kandidati in kandidati Bossijeve stranke so zmagali v skoraj vseh večjih in manjših furlanskih občinah. V Campoformidu je bil za Zupana izvoljen nekdanji predsednik Dežele Piero Fontanini (Severna liga), v Avianu, kjer je oporišče NATO, pa je bil za župana izvoljen predstavnik SKP. Na 4., 5. in IZ.strani OBLETNICA / KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE Vojaška parada v Parizu in spokojnost v Berlinu PARIZ, BERLIN - Pod Slavolokom zmage je bila včeraj v Parizu osrednja slovesnost ob 50. obletnici kapitulacije nacistične Nemčije. Francija je s parado in brez pretiranega pompa počastila zmago. Sinočnja komemoracija v Berlinu pa je bila v izredno spokojnem ozračju. Po besedah predsednika Herzoga pa je konec druge svetovne vojne za Nemčijo pomenil »povratek v bodočnost«, pomenil je »osvoboditev«. Na 17. strani RIM - Zmagala je metoda in z njo Dinijeva potrpežljivost, občutljivost in spoštovanje sogovornikov. Po skoraj petih mesecih trdega dela in dveh nočnih maratonih po 30 ur, so vlada in sindikati včeraj dopoldne dosegli sporazum »širokega dosega«, kot ga je označil premier, ki pomeni nov »pakt med generacijami«, kot je izjavil tajnik CISL D’Antoni. Zmagovalci so torej vlada in sindikati, vključno z avtonomnimi, njihovega zadovoljstva pa ne deli Confindustria, ki spora-zuma ni hotela podpisati zaradi po njenem mnenju odločno prekratke zavarovalne dobe, ki je potrebna za dosego pokojninske pravice. Toda vseh vrat delodajalci vseeno niso zaprli, saj so napovedali posredovanje v parlamentu, ki ga zdaj čaka naloga, da do 30. junija sprejme zakonski predlog o reformi. Ta napoved je ublažila negativni vpliv zadržanja delodajalcev na trge, ki so kljub zadovoljstvu doživeli velika nihanja. Lira se je sicer kar solidno okrepila do vseh glavnih valut, medtem ko je borza po nekaj nenavadnih poskokih končala sestanek z dobrim odstotkom izgube pri vseh glavnih kazalcih. Med nasprotniki sporazuma pa je poleg Con-findustrie tudi del politike (z Bertinottijem na čelu) in spontanega sindikalnega gibanja, ki za 13. maj pripravljajo demonstracije v Milanu. Na 2. in 3. strani s lip - S §81 7roslava 50-letnice 'rimorskega dnevnika bo v petek, 12. maja ob 20.30 v Kulturnem domu BOSNA IN HERCEGOVINA Srbi zopet z granatami obstreljujejo Sarajevo SARAJEVO, ZAGREB -Bosanska prestolnica je včeraj doživela eno hujših obstreljevanj v zadnjih mesecih. Združeni narodi, ki so sprva zatrjevah, da srbsko obstreljevanje Butmirja, med katerim je bilo ubitih deset ljudi, ne bo ostalo nekaznovano, so pozneje sporočili, da je vsakršna vojaška akcija proti bosanskim Srbom izključena, zato pa bodo znova protestirali pri oblasteh na Palah. V noči z nedelje na ponedeljek so ZN zabeležili več kot dva tisoC incidentov. Najhuje je bilo v seve- rovzhodnem delu mesta pri zapuščenem pokopališču. Granate so padale tudi na hotel Holiday Inn ter na nekdanjo vojašnico maršala Tita, kjer so nameščeni francoski in ukrajinski pripadniki mirovnih sil. Med ZN in Hrvaško se nadaljuje polemika o kršenju pravic Srbov v zahodni Slavoniji. Napetost na tem območju še vedno ni popustila, v Zagrebu pa se življenje po srbskih obstreljevanjih minul, teden počasi umirja. Na 20. strani Danes v Primorskem dnevniku Beriusconija ni bilo Predsednika Forza Itaha včeraj ni bilo na milansko tožilstvo. Berlusconi sploh ni hotel odgovarjati na vprašanja tožilcev, ki so ga osumili davčne utaje. Stran 5 Odlični Synthesis 4 Harmonikarski orkester Synthesis 4 je bil na mednarodnem harmonikarskem tekmovanju v avstrijskem no peto mesto. Stran 6 Občina prodaja stanovanja Na seji tržaškega občinskega sveta so soglašah, da bo občina prodala 70 stanovanj, niso pa še sklenih, komu naj jih prodajo. stfim7 Volitve na Goriškem Izid županskih balotaž na Goriškem je potrdil premoč levice in centra, ki sta si zagotovila še vsak po eno občino. Stran 11 Intervju z Eddijem Irvinom Irski voznik formule 1 Eddie Irvine ima na tekmah veliko smole. Je pa zelo zanimiv sogovornik brez dlak na jeziku. Stran27 2 Torek, 9. maja 1995 POKOJNINSKA REFORMA POKOJNINSKA REFORMA / VČERAJ DOPOLDNE V PALAČI CHIGI Vlada in sindikati podpisali sporazum Pet mesecev pogajanj za zgodovinsko pomembno reformo RIM - Po skoraj dveh desetletjih razprav in zadnjih treh letih konkretnejših poskusov je vladi tehnika Lamberta Dinija uspelo tisto, o Čemer so drugi samo govorili, potem pa problem zavlačevali v nedogled. Vztrajnost in potrpljenje pac nista pogosti človekovi lastnosti, za tako težko nalogo, kot je globalna pokojninska reforma, pa ju je treba več kot za zvrhan kos. Zakaj je torej Diniju uspelo tisto, česar ni zmogel Berlusconi? Vsa zasluga gre njegovi metodi, ta pa je zasnovana na občutljivosti in spoštovanju za sogovornika in na veliki pogajalski spretnosti. Z dvema nočnima maratonoma po približno 30 ur je bila plavajoča mina pokojnin v nekaj več kot petih mesecih končno nevtralizirana. Prvega decembra lani je sporazum z Berlusconijevo vlado o izločitvi pokojninskih posegov iz finančnega zakona postavil temelj za njeno izvedbo, ki je bila določena do 30. junija letos, in tudi takrat se Confindu-stria, tako kot včeraj, ni strinjala z dogovorom. Tudi utemeljitev je bila enaka: da gre le za delne posege, ki bodo zahtevali nove ukrepe še pred koncem stoletja. Toda Dini, ki je v začetku leta na krmilu vlade zamenjal Berlusconija, je kljub temu zmagal, kolajno pa si pravično deli s sindikati, za katere je sporazum prav tako izjemen rezultat, saj so za- stavili zanj vse svoje premoženje, svoj odnos z delavci. Zdaj ima besedo parlament. Vlada mu bo v prihodnjih dneh posredovala s sindikati dogovorjen predlog, zbornici pa ga bosta morali odobriti do 30. junija. Sele takrat bo Dini vrnil svoj mandat, podobno kot Ciampiju za sporazum o ceni dela, pa bo tudi temu tehniku ostala zasluga za nedvomno »zgodovinski sporazum«, pa čeprav se mu delodajalci niso pridružili. Problem starostnih pokojnin pa ni sporen samo za njih, ampak tudi za marsikoga v sindikalnih vrstah samih, kot kažejo prve stavke v nekaterih kovinarskih obratih na severa države. Protest bo naj- brž doživel vrhunec 13. maja, ko sindikalno gibanje baze in Bertinot-tijeva Komunistična prenova napovedujejo množično demonstracijo po milanskih ulicah. Res je, da je bilo za sporazum potrebno skoraj 20 let, toda zdaj je prišel in razgibal tudi trge. Po dolgem času so se spet oglasili tuji investitorji, lira se je okrepila, predsednik borznega sveta Ventura pa je opozoril, da bi bilo povsem neosnovano in praktično nemogoče pričakovati, da bi reforma zadovoljila vse sogovornike. Toda velik del poti je opravljen in s tem se strinja tudi večina ekonomistov. Veliko pričakovanje vlada predvsem za ustanovitev dopolnilnih pokojninskih skladov, ki bodo borzo obogatili z novim dotokom sredstev. CGIL, CISL in UIL pa si upravičeno lastijo tudi zaslugo, da so prispevali k povečanju kredibilnosti države in k sanaciji javnih računov, kar bo tudi eden izmed argumentov, ki jih bodo uporabili za soočanje s svojim članstvom. Čaka jih namreč nelahka naloga, da zaposlene v tovarnah in uradih seznanijo s smislom in vsebino reforme in da jih prepričajo v njeno pravilnost. Tokrat jim bo morda v olajšavo dejstvo, da so sporazum podpisali tudi avtonomni sindikati, kar se ni bilo zgodilo pri dogovora o ceni dela junija 1993, ki so ga samostojne sindikalne organizacije sprejele šele veliko kasneje. SINDIKATI / VELIKO ZADOVOLJSTVO »Zgodovinska izbira« Sindikalni predstavniki s predsednikom vlade Lambertom Dinijem (Telefoto AR) r VLADA / TISKOVNA KONFERENCA LAMBERTA DINIJA »To je reforma za moderno državo« Pokojninski sistem rešen pred propadom Povprečni letni prihranek 10 tisoč milijard RIM - Reforma pokojninskega sistema je neizbežna, če želimo priti »do moderne države, do boljše Itabje« in če želimo zaposlenim tudi v prihodnosti »jamčiti pokojnine tako kar zadeva pravico do pokojninskih prejemkov kot pričakovanja zanje«. Tako je predsednik ministrskega sveta Lamberto Dini začel včerajšnjo dolgo tiskovno konferenco, na kateri je številnim novinarjem podrobno orisal filozofijo doseženega reformskega sporazuma, ki ga bo vlada že v prihodnjih dneh v obliki zakonskega osnutka poslala v parlament Po Dinijevih besedah gre za celovito reformo širokega dosega, za katero je bilo potrebno veliko truda in ki bo v naslednjih desetih letih omogočila povprečni prihranek okrog 10 tisoč mihjard Ib na leto. Premier si je seveda zaželel hitro odobritev svojega projekta v parlamentu, najkasneje do konca junija, pri čemer je ponovil, da bo takoj nato zbornicama vrnil svoj mandat. Za zdaj predsednik vlade ne pričakuje kakšnih posebnih vplivov pokojninskega sporazuma na gibanje medvalutnih tečajev in obrestnih stopenj, kajti trgi so po njegovem mnenju ugodni učinek že absorbbali. velik pomen pa bo dogovor imel za izdelavo ekonom-sko-finančnega programskega dokumenta. Po Di-nijevem mnenju je bilo v tem trenutku mogoče priti do sporazuma zato, ker je čas dozorel, kar ni bil primer takrat, ko je bil sam zakladni minister v Berlusconijevi vladi. »Prejšnji vladi,« je dodal Dini, »pa je treba priznati zaslugo, da je problem z vso odločnostjo postavila na dnevni red.« Reformo bo vlada v prihodnjih dneh (morda delno že na današnjem sestanku ministrskega sveta) postavila v obliko zakonskega osnutka, ki bo vseboval tudi nekatera specifična pooblastila, ki naj bi jih parlament zaupal vladi za rešitev Se odprtih vprašanj. Vlada se pri sprejemanju zakonskega besedila sicer ne namerava poslužiti zaupnice, vendar je Dini napovedal, da se bo postavila po robu vsem poskusom, ki bi želeti osibiti dogovorjene točke. Reforma predvideva postopen prehod na nov pokojninski sistem, ki ne bo več temeljil na načelu, da zaposleni s svojimi prispevki plačujejo pokojnine upokojencem, ampak bo vsak zaposleni svoje prispevke dajal v sklad za lastno pokojnino. Ta nov sistem bo spremljala tudi ustanovitev dopolnilnega pokojninskega zavarovanja. Premier Dini je Se enkrat zagotovil, da nov sistem ne bo ničesar odvzel sedanjim pokojninam, da ne bo vplival na povišanje pokojninskih dajatev in da bo hkrati omogočil uresničitev zastavljenih finančnih ciljev. V roku 12 let naj bi omogočil odpravo sedanjega sistema starostnih pokojnin in hkrati povišal upokojitveno starost. Najnižja upokojitvena starost je prvič predvide- na tudi za neodvisne delavce, reforma pa predvideva tudi uskladitev različnih pokojninskih sistemov. V zvezi s privatiziranimi pokojninskimi zavodi in tistimi, ki naj bi jih privatizirati, pa je Dini na specifično vprašanje o usodi novinarskega zavoda Inpgi zagotovil, da ne bo »nobenih prisilnih ukrepov«. »Tisti, ki imajo ločene zavode,« je dodal, »dobro vedo, da to prinaša prednosti in tudi tveganja. Vlada pa nima nobenega namena, da bi kogarkoli penalizirala.« Med tiskovno konferenco je predsednik vlade tudi napovedal, da bo 220 tisoč delavcev, ki se niso mogli upokojiti zaradi zamrznitve upokojevanja, ki so ga uvedle Amatova, Ciampijeva in Berlusconijeva vlada, lahko odšlo v pokoj pred koncem leta 1996. »Res je, da bo to zelo velik stroSek,« je dodal, »vendar ga bomo morali plačati v imenu pravičnosti. Izdatke zanj pa bomo kriti s prihranki in torej ne bo treba višati prispevkov.« Kar zadeva roke za prehod na nov pokojninski sistem, ki jih je močno kritizirala Con-findustria, pa je predsednik vlade izjavil, da bi si tudi vlada in sindikati želeti, da bi biti ti roki čim krajši, vendar kaj takega preprosto ni mogoče. »Trgi bodo priznali, da je boljša taka reforma, ki jo lahko parlament odobri, kot tista, ki bi bila sicer strožja, a bi morda ostala le na papirju,« je pribil in na vprašanje, kakšno oceno si zaslužijo pogajaci, dejal: »Vsem bi dal plus RIM - »Zgodovinska izbira«, »novi pakt med generacijami«: voditelji sindikalnih organizacij Cgil, Cisl in Uil Sergio Cofferati, Sergio D’Antoni in Pietro Larizza so s temi besedami komentirali sporazum o pokojninah, o katerem se bodo morali zdaj izreči delavci in upokojenci s tajnim glasovanjem. O načinu, po katerem bo po-tekako glasovanje, bodo jutri sklepala sindikalna vodstva. Tri kofederacije sicer niso bile presenečene zaradi nesoglasja Confindu-strie, menijo pa, da je bila ocena prenagljena in da jo bo mogoče spremeniti. Sindikatov ne vznemirjajo niti stavke, ki so že bile v nekaterih tovarnah na severu države. Kot Confindustria, tudi Cgil, Cisl in Uil napovedujejo »pritisk« na parlament, ker pričakujejo množičen konsenz iz delavskih vrst. D’Antoni je izjavil, da gre za rezultat, ki vnaša v skrbstveni oziroma pokojninski sistem radikalne spremembe, in to za vse delovne kategorije. Za Coffera-tija pa je sporazum pomemben predvsem iz dveh razlogov: vsebuje jasne kriterije o pravičnosti in solidarnosti, obenem pa omogoča načrtovane prihranke. Cofferati je tudi branil izbiro sindikatov, ki so upoštevali mnenje zaposlenih najprej pri svojem predlogu za reformo, zdaj pa ga bodo tudi glede sporazuma z vlado. Tajnik Uil Larizza pa se je ustavil predvsem pri kritikah Confindustrie: njen »ne« ga ni presenetil, presenetila pa sta ga predvsem ton in sovražnost izjav njenih predstavnikov. Ze od začetka pogajanj, je dodal Larizza, se je Confindustria umaknila v trdnjavico in iz nje vsakogar obsula s puščicami; pritiskala je na vlado, da bi le-ta sprejela tako ostra stališča, s katerimi bi tvegati socialni razkol. Z doseženim sporazumom o pokojninah so zadovoljni tudi avtonomni sindikati: predstavniki Cisnal, Cisal in Confsal so na tiskovni konferenci govoriti pravični reformi. Tudi združenja Confcommercio, Confesercenti, stanovske organizacije obrtnikov in Unionquadri so reformo pozitivno oceniti, generalni direktor Confindustrie In-nocenzo Cipolletta pa je kritično pripomnil, da bo v finančnem zakonu v primerjavi s predvidevanji prihranjeno 1.500 milijard tir manj. Zapletena mešanica starega in novega RIM - Poglejmo nekatere spremembe, ki jih predvideva sporazum med vlado in sindikati za tiste, ki so že v delovnem razmerju. Pokojnina INPS po dopolnjeni zavarovalni dobi: v zasebnem sektorju bodo do leta 1997 to vrsto pokojnine lahko prejeli tisti, ki bodo dopolniti 35 let prispevkov in bodo stari vsaj 52 let. V dveletju 1998-99 se bo starost dvignila na 53 let in tako naprej vse do leta 2006, ko se bo starost ustalila pri 57 letih, zavarovalna doba pa bo vedno 35 let. Ce bo ta doba daljša, se bo lahko ustrezno znižala starost. Leta 2009 bo tovrstna pokojnina ukinjena. Predčasna upokojitev v javnem sektorju: predvideni so različni kriteriji za prehodno obdobje. Prvi je enak kot v zasebnem sektorju, drugi dovoljuje upokojitev po sedanjih pogojih, vendar s penalizacijami, ki jih predvideva zakon Ciampi za vsako manjkajoče leto do 35-letne zavarovalne dobe. Po tretjem kriteriju pa je mogoča upokojitev ne glede na starost, in sicer za delavce z dolgo zavarovalno dobo (vsaj 30 let) in s penalizacijo za vsako leto, ki manjka do 37 let. Pokojnina po dopolnjeni zavarovalni dobi za samostojne delavce: leta 1996 in 97 bodo samostojni delavci lahko sli v pokoj pod pogojem, da so dopolniti 56 let starosti in 35 let zavarovalne dobe. Dve leti kasneje bodo morali meti 57 let, nato 58, po letu 2001 pa bo tovrstna pokojnina ukinjena. Zamrznitev upokojevanja: prečasno upokojevanje v vseh sektorjih bo zamrznjeno Se do 31. decembra letos, razen za tiste upravičence, ki jih je ustavil zakon Amato (31.000) in ki se bodo lahko upokojiti že septembra. Za vse ostale bo prišlo do postopne odmrznitve leta 1996. Izračunavanje pokojnine: delavci bodo razdeljeni v dve skupini glede na zavarovalno dobo, ki jo bodo imeti konec tega leta. Kdor bo imel več kot 18 let prispevkov, ne bo doživel sprememb, ostalim pa bodo pokojnine računali delno po starem in delno po novem sistemu. Isto velja za upokojitveno starost, ki bo za tiste z več kot 18-letno zavarovalno dobo ostala 61 let v privatnem in 60 ali 65 let v javnem sektorju. Podedovanje pokojnin: zakonci ali otroci umrlih upokojencev bodo imeti pravico le do dela pokojnikove pokojnine, ki bo dvisen od ostalih dohodkov upravičencev. Invalidskih pokojnin ne bo več mogoče združiti z dohodki od dela ali podjetja, socialne pokojnine pa bodo zamenjala socialna nakazila. Za novozaposlene nič več minimalnih in starostnih pokojnin RIM - Ce bo zakon o pokojninski reformi parlament odobril brez pomembnejših sprememb, bo od 1. januarja 1996 za vse nove zaposlene (tako v javnem kot zasebnem sektorju) in za nove podjetnike, veljala cela vrsta novih pravil. Poglejmo najvažnejša. Način izračunavanja: pokojnina bo računana na osnovi prispevkov, ki jih bo zavarovanec plačal vse svoje delovno življenje. Njegova pokojnina bo znašala 5, 5 odstotka skupne vrednosti plačanih prispevkov. Pravica do pokojnine: v ta namen bo treba imeti vsaj 5 let prispevkov (danes je potrebnih 17 let) in najmanj 57 let starosti. Upokojitvena starost: te ne bo več, vsaj ne v smislu, po katerem se danes priznava pravica do pokojnine na osnovi dosežene življenjske dobe (v zasebnem sektorju 61 let, v javnem 60 do 65, pri samu stojnem delu pa 65 let). Po izbiri se bo zaposleni lahko upokojil med 57. in 65. letom starosti, medtem ko je bila »idealna« starost določena pri 62 letih. To pomeni, da bo upokojitev pred to starostjo prinesla upokojence nekoliko nižjo pokojnino, p° njej pa se mu bo zvišala. Zadevni zneski niso biti na-tačno določeni, nobenih znižanj pa ne bodo utrpeti tisti, ki bodo dopolniti 40 let delovne dobe. Dopolnilna pokojnina: če jo bodo hoteti pridobiti, se bodo morati zaposleni vpisati v enega izmed dopolnilnih pokojninskih skladov in vlagati vanj del prispevkov, ki jih zdaj delodajalci odvajajo v od-pravninske sklade. Posebne olajšave so predvidene za osebe, ki se bodo želele posvetiti negi otrok ali bolnih družinskih članov, za materinstvo, za služenje vojaškega roka in za opravljanje voljenih funkcij. POKOJNINSKA REFORMA Torek, 9. maja 1995 3 TRGI / DELJENI ODMEVI NA SPORAZUM O POKOJNINSKI REFORMI Lira je pridobila, boiza pa po velikih nihanjih izgubila Trge je prestrašilo zadržanje Confindustrie, vendar prevladuje zaupanje Confindustria zavrnila podpis sporazuma RIM - Confindustria ni podpisala sporazuma o Reformi pokojnin. Glavno krivdo je predsednik Ralijanskih industrijcev Luigi Abele pripisal »skrajno nezadovoljivim predlogom vlade o starost-ruh pokojninah«, kajti te bodo ostale skoraj nespremenjene za pretirano dolgo obdobje 18 let. »Tisto, kar je bilo doseženo,« je dejal Abete, »torej ni nobena reforma, temveč komaj ena njena faza, ?ato bo treba Cez nekaj let znova poseči.« ^srednja tema reforme so bile po mnjenju predsednika Confindustrije prav starostne pokojnine, Ja »tipično italijanska anomalija«, ki bo torej osta-la v veljavi se dolgo vrsto let. Zato reforma ne more biti dokončna, Čeprav ji gre priznati nekaj koristnih pridobitev. »Upali smo, da je napočil trenu-tek za pravo reformo,« je dodal Abete, ki pa je kri-nko vendarle omilil z zagotovilom, da se Confin-nustria kljub »globokemu nezadovoljstvu za dosežen rezultat« ne bo izmaknila razpravi v parlamentu, kateremu bo posredovala svoje predloge ^povečanje učinkovitosti reformnega predloga. RIM, MILAN - Podpis sporazuma o reformi pokojninskega sistema je spravil trge v zadrego in jih prisilil k nihanju, ki je korak za korakom sledilo razvoju dogajanj okrog tega kočljivega pogajanja. Na valutnem trgu je lira zaCela dan z velikim zaupanjem v Dinijevo spretnost in takoj pridobila v menjavi z glavnimi bankovci. Komaj je bilo uradno potrjeno, da je sporazum dosežen, se je Se bolj okrepila, ko pa je predsednik Confindustrie Abete povedal, da dogovora ne bo podpisal, je spet popustila. Novo moč ji je dala druga Abetejeva izjava, ko je napovedal, da delodajalci sporazuma ne bodo bojkotirali in da ga bodo skuSa-li izboljšati v parlamentu. Po tečajnici Banke Italije je marka zgodaj popoldne veljala 1.187,56 lire (v petek 1.195,38), dolar pa 1.624,34 lire (v petek 1.638,86), Čeprav se je okrog 13. ure spustil vse do 1.615 lir. Na dlani je, da je cilj, ki ga je dosegla Dinijeva vlada, prinesel na trge val zaupanja, ki je liri ponoči krepko pomagal tudi na Wall Streetu, kjer je marka veljala 1.184 lir. Meja 1.200 lir se torej zdi trenutno pre- cej oddaljena, vendar tudi sam Dini svari pred prehitrim navdušenjem, ko opozarja, da večjih nihanj medvalutnih tečajev in obrestnih stopenj ni pričakovati. Ekonomska ocena doseženega sporazuma čaka zdaj finančne trge, Čeprav se vsaj milanska borza včeraj ni ravno odrezala. Pričakovanja so bila sicer velika, o Čemer govori podatek, da se je prvi Mibtel povzpel za 0,65 odstotka, po zavrnitvi Confindustrie pa se je trend sunkovito preusmeril in telematski kazalec potisnil najprej za 0,55 odstotka, nato pa kar za cel odstotek navzdol. Nihanje se je potem nadaljevalo in po kratki pozitivni pavzi je zadnji Mibtel izgubljal 1,15 odstotka. MIB je izgubil 1,16, Mib-30 pa 1,28 odstotka, medtem ko je vrednost poslov zaradi zaprtja londonske in pariške borze dosegla komaj 586 milijard lir. Ocene borznih posrednikov o sporazumu so precej deljene, vendar vsi poudarjajo, da si na osnovi včerajšnjega sestanka prav zaradi zaprtja Londona in Pariza ni mogoCe ustvariti prave ocene. Za CGILje sporazum podpisal tajnik Cofferati (Telefoto AP) REAKCIJE POLITIKOV Leva sredina za, SKR hudo proti, desnica koleba Bertinotti za ostro opozicijo v parlamentu in v državi RIM - Sporazum med vlado in sindikati za pokojninsko reformo je naletel na popolno odobravanje sil leve sredine, previdno so se o njem izrekli predstavniki Kartela svoboščin, povsem negativno pa so ga ocenili SKP in Pannellovi reformisti. Kandidat leve sredine za predsednika vlade po prihodnjih parlamentarnih volitvah Romano Prodi je dejal, da sporazum predstavlja »velik korak naprej« in izrazil je upanje, da ga bo parlament hitro odobril. Po njegovem bo na dolgo roko prispeval k izboljšanju janiih računov in nanj se bodo pozitivno odzvala finančna trzisca. Vsedržavni tajnik DS L Mas simo D’Alema je sporazum tudi zelo pozithmo ocenil in dejal, da predstavlja dobro izhodišče za razpravo v parlamentu. Kritično pa se je obregnil ob SKP in ob Zvezo industrijcev, ki sporazumu nasprotujeta. Načelnik skupine progresistov v poslanski zbornici Luigi Ber-linguer je dejal, da sporazum predstavlja velik uspeh, ki odpira pot v bodočnost podobno kot rezultati zadnjih upravnih volitev. Zenske parlamentarke progresistov, SL, Segnijeva Pakta demokratov in Bian-cove Ljudske stranke so izdale skupno tiskovno sporočilo, v katerem izražajo zadovoljstvo, da sporazum upošteva tudi potrebe družin in materinstva. Veliko bolj zadržani pa so bili voditelji Kar- tela svoboščin. Predsednik gibanja Forza Italia Silvio Berlusconi je dejal, da bo njegova stran sporazum dokončno ocenila v parlamentu. Sicer pa si je lastil zaslugo, da je kot predsednik vlade svoj čas dal pobudo za pokojninsko preosnovo in izrazil je upanje, da je rezultat dogovarjanja med Dinijevo vlado in sindikati »rigorozen in hkrati pravičen«. Podobno je sporazum ocenil vodja Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini. Po njegovem je sicer opaziti, da je Dini preveč popuščal zveznim sindikatom in DSL, toda nesporno je, da gre za pomemben dosežek. Kot rečeno, pa so bile povsem drugačne reakcije SKP in Pan-nellovih reformistov. Pannella je dejal, da tresla se je gora. rodila pa samo miš, in napovedal, da se bodo pomanjkljivosti reforme prav kmalu pokazale. Se ostrejši je bil vsedržavni tajnik SKP Fausto Bertinotti. Po njegovem gre za slab sporazum, za pravo »protifeformo«, ki odjeda Ze pridobljene delavske pravice in ki na splošno oškoduje najsibkejše socialne sloje. SKP bo zato vodila najostrejšo opozicijo tako v parlamentu kot v državi. Bertinotti je pozval k največji udeležbi na demonstraciji, ki jo bodo priredili 13. maja v Milanu tisti sindikalni krogi. ki se s sporazumom ne strinjajo. Zahodne države / POKOJNINSKI SISTEM V NAJBOLJ RAZVITIH DRŽAVAH^ rITALIJA / DOLGO OBDOBJE POLITIKE ODLAŠANJA Med državnimi in privatnimi uslužbenci ni nobene razlike Pokojninski sistem naj bi jamčil gmotno varno starost RIM - V mnogih držav; pokojninski sistem ustrojen a bi upokojenim delavcem ovil cim bolj mimo starost,' 8enotnega vidika. Poleg osn Pjjhojmne obstajajo tudi do; pblike skrbstva. V vseh prir Je Pokojnina avtomatično za 113 Pred inflacijo. V Veliki Britaniji gredo mc Pokoj pri 65 letih, ženske p Delodajalci lahko uslu: Cern nudijo pokojninsko za vanje podjetja, ki ga je dosl raJo kar 11 milijonov dela edtem ko se jih je 10 mili; ra)e odločilo za državno pol J10- Poleg tega se lahko vs °cijo za zasebno pokojninsk nrovanje pri bankah, zavaroi oah in drugih finančnih zav nterim je delodajalec dolžč ”ov delavcev. Pokojnina : vtomaticno prilagaja in običajno enkrat letno. Tudi v Nemčiji je poleg obveznega pokojninskega zavarovanja mogoCe izbrati pokojnino, ki jo nudi podjetje. Pogosto poskrbijo zanjo kar sama podjetja. Zal Nemčija še ni rešila vseh problemov, ki so nastali po združenju. Sistem, ki je veljal na zahodu, so zaceli uveljavljati tudi na vzhodu, toda v predhodni fazi prihaja Se do znatnih razlik. Vsaj načelno pa velja, da so vsi odvisni delavci deležni obveznega pokojninskega zavarovanja. Starostno pokojnino začno prejemati moški pri 65 letih, ženske pa pri 60. Obstaja tudi možnost rente, Ce Človek dela Se dalje, a s polovičnim urnikom. Pokojnine se prilagajajo inflaciji tako na podlagi naraščanja cen kot na podlagi povprečnega dohodka prebivalstva. V Franciji lahko gredo vsi upravičenci v pokoj pri 60 letih, Čeprav to ni obvezno. Poleg osnov- nega pokojninskega zavarovanja lahko imajo še eno ali veC dopol-ninih zavarovanj, Ce so zanje plačevali prispevke drugim pokojninskim blagajnam. Pokojninska osnova je odvisna od plačanih pri-skpevkov. Pokojninska doba znaša trenutno 37 let prispevkov, a jo nameravajo dvigniti na 40 let, pokojninsko osnovo pa nameravajo računati po povprečnem letnem dohodku v 10 najugodnejših letih. Vsakih Sest mesecev pokojnine prilagajajo inflaciji. Na Japonskem se morajo po 20. letu vsi odločiti za državno ali zasebno pokojninsko zavarovanje. Pokojninska osnova je enaka za vse in jo prilagajajo inflaciji. Tudi v ZDA ni privilegiranih delavskih kategorij. Med državnimi uslužbenci in uslužbenci zasebnega sektorja ni razlik: vsi gredo v pokoj pri 62 letih, tako moški kot ženske, pokojnina pa avtomatično niha s stopnjo inflacije. Dve desetletji razprav o pokojninski reformi Prvi se je z reformo pokojninskega sistema začel leta 1978 ukvarjati minister za delo Vincenzo Scotti RIM - Potreba po reformi italijanskega pokojninskega sistema se je pojavila pred približno dvajsetimi leti. Prvi se je z zakonskim osnutkom za reformo pokojninskega sistema začel (brezplodno) ukvarjati Vincenzo Scotti, ki je bil leta 1978 minister za delo Andreottijeve vlade, zadnji pa Clemente Mastella, minister za delo Berlusconijeve vlade leta 1994. Medtem so se s pokojninsko reformo ukvarjali leta 1983 Gianni De Miche-lis (vlada Bettina Craxija), od leta 1987 Rino Formica (vlada Giovarmija Gorie), leta 1990 Carlo Donat Cattin (vlada Andreotti), leta 1991 Franco Marini (vlada Andreotti) in leta 1993 Gino Giugni (vlada Carla Azeglia Ciampija), vendar je edini vsaj nekaj ukrenil minister Amatove vlade Nino Cristofori, ki mu je leta 1992 uspelo pripraviti manjšo reformo, v katero je silila takratna huda gospodarska kriza. Tudi o dopolnilnem pokojninskem zavarovanju se razpravlja že 20 let, medtem ko je o izenačenju pogojev za pokojnino državnih in privatnih delavcev prvi spregovoril minister Marini, ki je tudi pripravil ustrezni osnutek (ki pa je ostal le tak.) V osemdesetih letih so posamezne vlade ustanovile posebne komisije, ki so imele nalogo preučiti problem pokojnin in nakazati možne rešitve, vendar je v teh letih vselej prevladala politika odlašanja in zavlačevanja, Čeprav so se problemi, ki so se pojavili v 70. letih, nezadržno veCali. Povprečna starost prebivalstva namreč narašča, tako da gre v pokoj vse veCje Število delavcev, ki so redno in dolgo plačevali pokojninske prispevke. Velik problem so Se posebno državni uslužbenci, ki se lahko upokojijo zelo zgodaj, pa tudi vse večje število oseb, ki morajo v pokoj ali v dopolnilno blagajno zaradi slabih gospodarskih razmer v državi. To je polagoma izčrpalo blagajno pokojninskega zavoda Inps in naposled ogrozilo izplačevanje pokojnin, tako da je pokojninska reforma postala neizogibna. Volilni izidi --S-J-— I-- -o---— —-- —...3 I-—J.....—-- " —- (Podatki o občinskih volitvah zadevajo samo glavna mesta pokrajin). V dveh krogih, 23. aprila in 7 maja, so v Italiji obnovili 15 deželnih svetov ter izvolili 76 predsednikov pokrajin in 38 županov glavnih mest. Sredinsko-levičarska zavezništva so si s kandidati levice, demokratov, Biancove ljudske stranke in Severne lige zagotovili večino v 9 deželnih svetih ter izvolili 69 predsednikov pokrajin in 32 županov. Ti podatki jasno pričajo o porazu berlusconijevega kartela. Občinske volitve v Dolini Aoste bodo prihodnjo nedeljo, na T ridentinskem-Južnem Tirolskem pa 4. junija. Volilni izidi po deželah (DE = desnica LD = leva sredina): c DEŽELA Piemont Dolina Aoste Lombardija Trident. - J. Tirolska Veneto Furlanija - J.Krajina Ligurija Emilija-Romagna Toskana Umbrija Marke Lacij Abruci Molise Apulija Kampanija Basilikata Kalabrija Sicilija Sardinija c o ju TJ .E o <0 .E co T3 V 0) co C >N ~ d) O .Sč (0 o > 5 c * « O d) o co n > Ti'E 2$ O > Q_ ju 0- TS O ju O-o DE 7 0 3 0 DE 8 0 4 0 DE 7 0 2 0 - 2 0 1 0 LS 1 1 1 0 LS 8 0 5 0 LS 8 0 4 0 LS 2 2 2 0 LS 3 3 2 0 LS 3 1 0 3 LS 3 1 1 0 LS 2 0 1 0 DE 1 3 1 3 DE 3 1 1 0 LS 2 2 2 0 DE 3 1 - - Izidi pokrajinskih volitev v občinah videmske pokrajine, v katerih živi slovenska manjšina Občina 0) 4-> 0) ** i— ca c 0) o 0) co a> c o CD E a ‘E* T3 o "E* ■O o ca O +-> CD >N io ‘E .2. C CD 4-» C ca 3 a <0 —1 > s n i— O o O O. ca u. o cc o. P ca m "ZT O i— h- o C5 < CD Z "o LL o > ca CD O CD O ca l- Pelizzo xO o' m 0) nO CO o 0. xO xO vO o'- CZ) xO xO o'- co CL xO CN co xO o^ ca Z CN co vO oi CN xO h- xO O'' •st vP T- vO T-^ (leva sredina) in CO co CO N. O h*. CO rt co m co CO 'St K m rf (O co m 'dr to to to 't to O to tjf sr Venier xO o' in xO CN xO xO xO o'- xO h- CO CT' CN \0 xO CO xO CN vP T- co xO CO kot so kuhani štruklji. ODDAJA Zahodni Kras poTele4 Prejšnji teden so se na sedežu sosveta za zahodni Kras sestali predstavniki vaških organizacij s Križa, Proseka in Kontovela, ki so pod vodstvom predsednika sosveta dr. Zdravka Bizina razpravljali o televizijski oddaji Rioni alla ribalta, ki jo bo snemala tržaška televizijska postala Telequattro prav danes ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Namen oddaje ni le, da se predstavi zahodnokraški sosvet s problemi in težavami, temveč tudi, da se prikažejo tradicije, običaji in delo ljudi, ki živijo na tem teritoriju. Prav zaradi tega bodo v oddaji sodelovali predstavniki vaških organizacij in društev, kot tudi ugledni gostje s kulturnega, literarnega, gospodarskega in športnega področja Kriza, Proseka in Kontovela. Oddaji bo prisostvovalo tudi občinstvo, ki bo lahko v živo postavljalo vprašanja predstavnikom in gostom, kot tudi nanizalo probleme, ki jih žulijo. (B.R.) MIELA / SOOČENJE Z UPRAVITELJI Zagotoviti pogoje za kulturno udejstvovanje Prireditelji javne razprave na temo: »Kulturno se udejstvovati v Trstu: ideje, prostori, strukture in denarji«, ki se je pred tednom dni odvijala v gledališču Miela v Domu pristaniških delavcev v Trstu, so povabili na soočanje o tej problematiki deželne in občinske upravitelje. SooCanje bo na sporedu jutri z začetkom ob 18.30 v mah dvorani gledališča Miela. Tako piše v tiskovnem sporočilu, ki ga je v teh dneh objavil predsednik Studijskega krožka Ercole Miani Mauri-zio Fogar, se pravi združenja, ki je dalo pobudo za javno razpravo. Kot je v tiskovni noti podčrtano, je pobuda polno uspela, saj so se razprave udeležili predstavniki številnih kulturnih in prosvetnih organizacij. Na njej so ugotovih, da se je v Trstu v resnici težko kul- turno udejstvovati, saj ni primernih prostorov in struktur, če izvzamemo uradne kulturne inštitucije, kot so gledališča, muzeji in podobno. To seveda onemogoča, da bi navadni ljudje dali duška svoji kulturni ustvrjalnosti. Prav zaradi tega je bilo na razpravi sklenjeno, da predstavništvo udeležencev povabi na pogovor javne upravitelje, ki bi lahko pomagali rešiti nakazane probleme. Na srečanje so bili povabljeni tržaški prefekt Cannarozzo, predsednica Dežele Guerra, deželni odbornik za kulturo Tomat, komisar tržaške pokrajine Maz-zurco, tržaški župan II-ly, tržaški občinski odbornik za kulturo Da-miani, predsednik Trgovinske zbornice Donag-gio in predsednik instituta za ljudske gradnje (IACP) Taccheo. UMRLA STA STANKO DANEV (FILIPOV) IN IRENE ŠUC PANEU^ Na Kontovelu dva sveža grobova Prejšnji teden je Kontovel zgubil dva znana, zavedna in markantna vaščana. V petek so pokopali Stanka Daneva (Filipova). Stanko (rojen leta 1913) je bil zelo poznan ne le v domači vasi, temveč daleč naokrog zaradi poklica, ki ga je opravljal. Bil je elektrikar, vendar tudi človek tihega in odkritega značaja, ki je trezno in objektivno presojal vsako stvar. Ob izbruhu druge svetovne vojne ni okleval in se takoj prostovoljno pridružil partizanskim enotam v odporu proti na-cifašizmu, vendar se je iz zdravstvenih razlogov kmalu vrnil domov. Po osvoboditvi je bil med glavnimi pobudniki za obnovitev kulturne dejavnosti na Kontovelu. Takrat je ljudstvo čutilo potrebo kulturnega prebujenja, ki mu je bilo toliko let prepovedano. S pokojnim Alojzom Cijakom sta si prizadevala, da se je dramski odsek predstavil občinstvu 21.1.46 s Finžgarjevo igro "Divji lovec”. Tej so sledile še "Rokovnjači”, "Domen” in druge. Stanko je bil zelo nadarjen gledališki igralec, nekatere igre pa je tudi režiral. Poleg gledališke dejavnosti mu je bilo pri srcu vse vaško delovanje, kateremu je pozorno sledil vse dokler se ni pred desetimi leti v vinogradu, ki ga je vzorno gojil, težko ponesrečil. Od sobote pa počiva na kontovelskem pokopališču Irene Suc por. Daneu, ki sicer ni bila po rodu Kontovelka, a so jo domačini imeli za svojo. Pokojnica se je rodila leta 1939 v Pliskovici v zavedni kmečki družini, kjer so partizani med NOB imeli zavetišče. Bila je tretje-rojenka, imela je dva starejša brata in dve mlajši sestri. Ko je imela le 14 let, ji je umrla mati in zato je kot "najstarejša” od deklet morala skrbeti za družino. Na Kontovel se je preselila leta 1959, ko se je poročila z domačinom Albinom Dane-vom, kateremu je v zakonu povila hčerko Zorko in sina Aljošo. Irene je bila delovna, aktivna in zavedna Zenska, z velikim Čutom odgovornosti. Narodnostni ideal in ljubezen za svoj materin jezik sta bila njeno glavno vodilo.Pred 16 leti je postala raznašalka Primorskega dnevnika: ne glede na vremenske razmere so imeh naročniki Časopis v rokah že v zgodnjih jutranjih urah. Zato se Citatelji ne bodo tako lahko sprijaznili z dejstvom, da tistega jutranjega iskrenega nasmeha ne bodo videli vec. Oba otroka je Irene vzgojila v zavedna pripadnika naše manjšine. Navdušeno je sledila košarkarski ekipi Kontovela, kjer igra sin Aljoša. Bila je tudi članica društva Edinost. Kljub vitalnosti in hrabremu značaju pa je podlegla zahrbtni bolezni. Tisti jutranji ropot motornega kolesa in prijazni nasmeh s Primorskim dnevnikom v rokah bo vsem naročnikom s Kontovela ostal še dolgo v spominu. Hvala ti, Irene. (B.R.) Irene Suc por. Daneu JUBILEJNI KONCERT ZBORA DOBERDOB »Lovstvo kot skrb za zaščito in uravnovešenost narave« Sobotno jubilejno prireditev v kultur-domu na Colu - Slovenski lovski °r Doberdob je slavil desetletnico ne-to^injenega in plodnega delovanja - je Vevalo praznično podoživljanje tega St Čustvena partecipacija res evilnega občinstva, ki je napolnilo dvo-^° do zadnjega kotička. „ aSe edinstvene vokalne skupine, ki ^J,1 slovensko pesem na lovsko in na-2i .° tematiko, ne gre enačiti z drugimi 2a°ri ^ovstvo> ki ga tolmačimo kot skrb delZaSC^° uravnoveSenost narave, je vsesplošne kulture^, je v slavnost- dn? na8ovora dejal predsednik Dober-^ a Stanko Budin (na sliki KROMA). ^ °t lovec zna prisluhniti idilični har- h, ki se sprošCa v naravi, se prav tako ni - tovske, valil navdušuje tudi za harmonijo zbo-kega petja«. Budin se je izrecno zah-1 '• fepentabrski občinski upravi, ki je D V?ki zbor nekako »posvojila«, obenem ^ je povabil mlade, naj pristopijo k zbo-trach - ° za8°tovijo nadaljevanje lovske _ ^Jubilante je pozdravil repentabrski žu-sta ^eksij Križman, pisne Čestitke pa jjj Posredovala dolinski župan Pangerc jtl z8°niška županja Blažinova. Čestitke p spominske poklone so prinesli še ^eostavniki KD Kraški dom z Repenta-a> mešanega zbora Repentabor, meša-zbora Skala z Gropade, moškega °ra Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela ter lovskih zborov iz Vipave in Dekanov. Predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Ace Mermolja je pohvalil kulturno naravnanost zamejskih slovenskih lovcev, katerih cilj ni plenjenje, ampak spoštovanje in poznavanje narave. Nato je podelil Gallusova priznanja vsem prevcem Doberdoba. Zlato kolajno so poleg zborodnje Janka Simonete prejeli Stanko Milic, Emil Škabar in Ivan Škabar, šest jih je prejelo srebrno odličje, enajst pa bronasto kolajno. Protagonistka lepega večera pa je bila slovenska zborovska pesem, tako iz lovske kot in narodne zakladnice. Med koncertom, ki je s sklepno izvedbo Lovske himne obsegalo 23 pesmi, so se na odru zvrstili lovski zbor Zlatorog iz Vipave, pod vodstvom Stojana Korena, mešani zbor Skala iz Gropade, ki ga vodi temperamentna Anastazija P uric, lovski zbor Dekani pod taktirko Fabija Vatovca in lovski zbor Doberdob, ki ga že deset let vodi Janko Simoneta. Topla publika ni štedila z navdušenim odobravanje oblikovalcem koncerta, ki ga je domiselno in ljubko povezovala Ines Škabar. Neuradni del srečanja se je ob prigrizku in domači kapljici zavlekel v sproščenem prijateljskem vzdušju še pozno v noc, na dvorišču kulturnega doma pa je slovenska pesem mogočno donela v zvezdnato nebo. (B) ^ŽgRAJ-DANES H LEKARNE KINO Danes,TOREK, 9maja 1995 PAHOMIJ j^Soncg vzjcje g,]} 5 42 Dol»^tone ob 20.21 -, mma dneva 14.39 -aa vzide ob 14.09 in t(me ob 2.32. R°JSTVA in smrti dna vILI 80 SE: Cat nas raLta' Alex So1 Al ’ Gabriele Mario da vSla Colaianni, Gi rioa n ntinuzzi> Fed pe{ra°0cchin°, Rober 16 Fragolino, s. tacco, Marco Vallo SO: 65-let 911°ni0 Scalamier ?1. ®!ni Raffaele Zugr 8q i na Livia Crevati ni 7®tl:la Editta Cerqu 'ietna CllanHip \) tone: 'l6, 00-letna Fran sc, au-let: lv!Jerletti, ana 91-let Edo*4, Doc. 67-let Antond° Picus, 87-let lino Buzzi-Erc Gunnellaetni Inn0Cen Od PONEDELJKA, 8., do NEDELJE, 14. maja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2 (tel. 361655), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (tel. 638454).. Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ARISTON - 18.45, 20.30, 22.15 »II seme della follia«, r. John Carpenter. EKCELSIOR - 20.25, 22.15 »Sostiene Pereira«, r. Roberto Faenza, i. Mar-cello Mastroianni. EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Strane storie«, r. Sandro Baldoni. AMBASCIATORI 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »A proposito di donne«, i. VVhopi Goldberg, Mary Louise Parker, Drew Barry-more. NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Picco-le canaglie«. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Viva San Isidro«, i. Diego Aba-tantuno, Marco Leonardi. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Leon«, r. Luc Besson, i. Jean Reno, Gary Oldman. NAZIONALE 4 - 16.3, 18.20, 20.15, 22.15 »II pre-te«, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 -22.00 »La citta del piacere di una vedova in calore«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.45, 22.00 »Vento di passioni«, i. Anthony Hopkins, Brad Pitt. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La scuola«, r. Daniele Lucchetti, i. An-na Galiena, Silvio Orlando, Fabrizio Bentivoglio. LUMIERE - 18.20, 20.15, 22.15 »La morte e la fanciulla«, r. Roman Po-lansky, i. Sigourney Wea-ver, Ben Kingsley. MAJENCA ’95 Dolina 9. maja 1995 danes, 9. maja ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra Breg ob 19. uri slovesno podiranje maja nato ples s skupino Status Symbol v TORKLI oljkarska razstava - v cerkvici SV. MARTINA razstava domačih likovnikov in umetniške obrti XXXIX. OBČINSKA RAZSTAVA DOMAČIH VIN M PRIREDITVE TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v Četrtek, 11.5. ob 17.30 na srečanje z mladinskim pisateljem BOGDANOM NOVAKOM. Pisatelja in njegova dela bo predstavil urednik za mladinsko književnost pri založbi Mladinska knjiga Vasja Cerar. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z ZKO Sežana vabi v četrtek, 11. maja, ob 20. uri v Klub Orient Ex-press v Divačo na literarno srečanje JAZ/ON SE NA TO POSMEJE - Epski in muhasti verzi. Večer bodo oblikovali pesnik Marko Kravos, njegova besedila bosta interpretirala Saša Pavček in Pavle Ravnohrib ob zvoCnem okviru glasbenih poustvarjalcev Godalnega kvarteta GM iz Trsta. KD LIPA iz Bazovice prireja v petek, 12. t.m., pb 20.30 v kinodvorani v Bazovici SREČANJE S ČLANI SKD BAZOVICA iz Reke. Nastopata mešani pevski zbor in otroška folklorna skupina. Vabljeni! REPENTABOR OB PROSLAVLJANJU 50-LET-NICE OSVOBODITVE: v petek, 12.5., ob 20.30 v kulturnem domu na Colu ogled filma BALKAN, sledi razprava'o fašističnem zatiranju, NOB ter o kolabora-cionizmu z zgodovinarji Marto Ivašic, Aleksijem Kalcem in Katjo Colja; v soboto, 13.5, ob 21. uri KRESOVANJE na Orešju ob zvokih hramonike; v nedeljo, 14.5., ob 9. uri s trga v Repnu pohod ODPRTA MEJA po starih poteh v Vrhovlje, Dol in Voglje ter OSREDNJA PROSLAVA pri Stenah na Colu. KD VESNA prireja v soboto, 13. maja, ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu tradicionalno zborovsko revijo PESEM NE POZNA MEJA. Sodeluje 9 zborov iz Italije, Slovenije, Avstrije in Madžarske. KD in MePZ PRIMORSKO vabita na KONCERT OB PREDSTAVITVI PRVE GLASBENE KASETE, ki bo v soboto, 13. maja, ob 20.30 v luteransko-evange-liCanski cerkvi v Trstu (Trg Panfili). VZPI od Domja in KD FRAN VENTURINI vabita na PROSLAVO OB 50-LETNICI OSVOBODITVE v soboto, 13. maja pri Domju. Program: ob 18. uri zbirališče pred Kulturnim centrom A. Ukmar-Miro; ob 18.30 slovesnost pri prenovljenem spomeniku; ob 19.30 proslava v Kulturnem centru. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na 9. izvedbo PROMENADNIH KONCERTOV na trgu v Ric-manjih v nedeljo, 14. in 21. maja, ob 17. uri. Sodelujejo sledeče godbe: Valvasone (Pordenon), Idrija, Corno di Rosazzo (Videm), SVEA (Zagorje ob Savi). Vabljeni! DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na ogled razstave sarajevskega akademskega slikarja Mihrižda-na Kulenkoviča Mimice -"Korenine”. Razstava je odprta do 11. maja. SKD GRAD - Bani obvešča, da je v Ovčarjevi hiši pri Banih slikarska razstava likovnika Milana Bizjaka odprta po sledečem urniku: 12. in 13. maja od 17. do 20. ure, 14. maja od 16. do 20. ure. Vljudno vabljeni! V KRAŠKI GALERIJI v Repnu je do 28. maja na ogled razstava narodnih nos. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ter od 15. do 18. ure. □ OBVESTILA LETNIKE/CE 1945 s Proseka, Kontovela in sosednjih vasi, ki se želijo udeležiti skupnega praznovanja, vabimo, naj se javijo na telefonsko St. 229404 po 20. uri. RAVNATELJSTVO SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA SREČKO KOSOVEL v Trstu sporeče, da so Se v teku vpisovanja za letovanji na Medvedjem br-du in v Portorožu ter v poletno srediSCe. Podrobnejše informacije daje uprava doma v Ul. Ginnastica 72. PREDSEDSTVO ZADRUŽNEGA PAŠNIKA v Bazovici sklicuje REDNI LETNI OBČNI ZBOR danes, 9. t.m., v drugem sklicu ob 21.00 v prostorih Bazoviškega doma v Bazovici s sledečim dnevnim redom: 1) poročilo upravnega odbora; 2) obračun za leto 1994; 3) poročilo nadzornega odbora; 4) razrešnica dosedanjemu odboru; 5) izvolitev upravnega in nadzornega odbora; 6) diskusija; 7) razno. NA VISOKI SOLI MODERNIH JEZIKOV za prevajalce in tolmače (Ul. Alviano 15) bo v Četrtek, 11. t.m., ob 16. uri govorila univerzitetna prof. dr. Martina Orožen o slovenskem jeziku v obdobju realizma. Vljudno vabljeni! g IZLETI Klub prijateljstva v Trstu vabi na izlet v Rezijo v četrtek, 18. maja. Vpisovanje do 10. maja v trgovini Fortunato v Ul. Paganini 2, kjer boste dobili podrobnejši program in navodila. Spremljal nas bo prof. Merku. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča Solnike, da je v uradu na razpolago ministrska okrožnica, ki ureja dodelitev suplenc za poučevanje v tujini za naslednja tri Šolska leta. Urnik: pon. 16. - 17.30, tor. 9. - 10.30, Cet. 16. -17.30, pet. 11. - 12.30. ul. Carducci 8 - Trst. Tel. 370301. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča, da 10. junija zapade rok za vpis v občinske jasli. Zainteresirani naj se obrnejo do koordinatork jasli v Ul. P. Veronese 14 ( tel. 30908" in 311789) in sicer z naslednjim urnikom: ponedeljek od 15. do 17. ure in Četrtek od 9. do 11. ure. Starši naj prosijo za vpis v slovenske jasli. V Samatorci praznujeta danes 25. obletnico poroke Ljuba in Gianni Se na mnoga zdrava in srečna leta jima želijo Julka, Jožko in Nives Ob prihodu prvo-rojencka se veselimo z našim Florjanom in ženo Vilmo. Malemu Samuelu želimo, da bi kmalu zra-stel v krepkega in zdravega godbenika. Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče E3 ČESTITKE Hej, hej, hej! Danes v Samatorci praznujeta pomemben jubilej. Pred 25.1eti sta si rekla “da“ GIANNI in LJUBA. Se mnogo srečnih in veselih dni vama iz srca klapa želi. MALI OGLASI STARSI! Bližajo se počitnice. Vašemu otroku ponujam varstvo v mirnem, zelenem predelu Trsta. Tel. 040/572612. PANDO 30, letnik ’85, 75.000 km, v dobrem stanju proda gospa. Tel. št. 225770 od 8. do 13. ure ter od 17. do 19. ure. PLINSKI ŠTEDILNIK: tri goriliniki plin, en električni in peCiCa električna prodam. Tel. št. 228146. PODARIM simpatične male mucke. Tel. St. 220793. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milic. OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot St. 18. OSMICO sta odprla Ivan in Cvetko Colja v Samatorci st. 20. OSMICO je odprl Salomon TomsiC v Rupi - Ul. Buonarotti. ToCi domaCe belo in Črno vino. OSMICO ima Paolo Ferfolja, Medja vas. ToCi belo in Črno vino in nudi domač prigrizek. FRANC IN TOMAŽ FA-BEC imata Se odprto osmi-co v Mavhinjah. Nudita dobro kapljico in prigrizek. PRISPEVKI V spomin na Milkota Cuk darujeta Lidija in Marjetica Grilanc 50.000 lir za KD Prosek-Kontovel. V počastitev spomina prijatelja Sergija Kocjančiča darujejo Milko, Giorgio, Luciano, Sergio, Pino, Marino, Mario in Vito 100.000 lir za MPZ in KD V. Vodnik. Namesto cvetja na grob Izidorja Colja daruje družina Legiša (Cerovlje 9) 20.000 lir za obnovo Stadiona 1. Za TPPZ P. Tomažič daruje Mirko Cok 30.000 lir. V spomin na Ireno Daneu darujeta Norci in Edi z družino 100.000 lir za SD Kontovel. V isti namen darujeta Milena in Mirko 20.000 lir za SD Kontovel. V spomin na DorCeta Coljo daruje Janko Legiša (Sesljan) 50.000 lir za SKD Cerovlje-Mavhinje. Ob priliki balinarskega turnirja dvojic v spomin na elana Ludvika PuriCa daruje žena Albina 100.000 lir za Balinarsko sekcijo Kraški dom. Namesto cvetja na grob pok. Justi Krevatin in v počastitev spomina drage Bernarde Špehar daruje družina KovaCiC-Vidali 50.000 lir za obnovo strehe Prosvetnega doma na Opčinah in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB z Opčin. Ob priliki obiska pri Skupnosti družina Opčine darujejo družine Škabar 50.000 lir, družina Surace 50.000 lir in družina Cernjava 100.000 lir za Skupnost. Ob 18. obletnici smrti drage mame Štefanije in ob 50. obletnici smrti očeta Stanka ter ob 41. obletnici smrti brata Željka darujeta Stana in Sonja 50.000 lir za SKD Skala. V počastitev spomina Irene Sne Danieli daruje soseda Marija 50.000 lir za Sklad za dvojezičnost. Namesto cvetja na grob sošolca pok. Milkota Cuk daruje Emil Cibic 25.000 lir za Skupnost družina OpCine. Dobrotnik g. Stanko Daneu (Filipov) s Kontovela daruje 500.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel. Za popravilo Spomenika padlim v NOB pri Domju so darovali: Alessi Alessandra (LakotiSCe) 20.000 lir, Maria Boneta (LakotiSCe) 20.000 lir, Albert Mihalič (LakotiSCe) 10.000 lir, Francesco Bolci (LakotiSCe ) 10.000 lir, Alberto Klobas (LakotiSCe) 20.000 lir, Oskar Racman (LakotiSCe) 50.000 lir, Wil-ma Grgič (LakotiSCe) 10.000 lir, Lojze Smotlak (LakotiSCe) 15.000 lir, Egi-dio Babic (LakotiSCe) 40.000 lir, Tiziana Z ob in (LakotiSCe) 100.000 lir, Sonja Kral (LakotiSCe) 100.000 lir, Silvana MahorCiC (LakotiSCe) 100.000 lir, Grazia Nardin (LakotiSCe) 50.000 lir, Silvano Sirotich (LakotiSCe) 50.000 lir, Graziano Sirotich 50.000 lir, Luigi Mauri (LakotiSCe) 15.000 lir, Edi Sosič (LakotiSCe) 15.000 lir, Wilma Secoli (LakotiSCe) 25.000 lir, Lorenzo Mauri (LakotiSCe 50.000 lir in Sergio Gregori (LakotiSCe) 50.000 lir. V počastitev spomina tov. Žarka daruje Pavla Kukanja 100.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj. Namesto cvetja na grob Borisa Raceta darujeta Bojana in Vladi Jazbec 150.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj. V spomin na Žarka-Bo-risa Raceta darujejo Dorica in Radi Pečar z družino 50.000 lir za zadružni center za socialno dejavnost in 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. Namesto cvetja na grob Borisa Raceta-Žarka darujeta Nevenka in Vinko Ozbic 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost in 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. Ob priliki rojstnega dne pok. Dragota in moža Ivana daruje Zdenka 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na Borisa Ra-ceta-Zarka daruje Zdenka 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na Borisa Ra-ceta-Zarka daruje Stanko Bole 200.000 lir za Za-druženje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem. V spomin Borisa Race-ta-2arka daruje Milan Bolcic 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Roža Pockar daruje 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. 9.5.1985 9.5.1995 Ob 10. obletnici smrti dragega Ivana Komarja se ga z ljubeznijo spominjajo vsi njegovi Ricmanje, 9.5.1995 VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR) Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (IC) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogmaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.16 (R) (8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). Tržič (6.42), Portogmaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.10 7.45 (D) (D) Portogmaro (5.56), Tržič (6.47). Portogmaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (IC) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45). 8.01 (E) Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 (E) VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke 8.55 (E) SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Vero- (9.18). na (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). 7.35 (D)- Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 9.10 (E)* Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). 8.12 (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). 9.31 (R) Portogmaro (8.00), Tržič (9.03). 9.25 (R) Tržič (9.53), Portogmaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. 9.53 (D)* Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm 10.12 (IR) Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogmaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)* Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 (IC) SVEVO - Tržič (16.34), Portogmaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) SVEVO - Sestn Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (43.05), Gorica 17.12 (E) Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). 14.35 (D)* 17.18 (R) Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.12 (E) (19.59). Op.: se ne ustavi v Grljanu in Križu. Tržič (18.35), Portogmaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke (20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34). 14.47 15.05 (IR) (R) Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogmaro (14.35), Tržič (15.22). Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogmaro (15.15), Tržič 19.45 (R) Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraznični dan. 16.27 (D) 20.28 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado- 17.47 (IR) (16.03). va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogmaro (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (17.23). 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.47 (IR) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogruaro (17.35), Tržič 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), 20.10 (18.23). Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.3/j. (R) Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogmaro (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogmaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna 20.47 (IR) (1943). (3.00), firenze (4.35), Rim Termini (8.25). Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praz- nikih iz Vidma v Trst. 21.45 (IC) TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21). 22.47 (R) Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogmaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramaru. 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Firence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). * Proga Trst-Videm-Benetke Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramam, Grijanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih; ne ustavi v Miramam, Grijanu, Križu, Nabreži- 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob 10.46 (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica praznikih. (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramam, Grijanu 13.56 (R) Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 13.20 (D) (R) Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi 14.57 15.39 (R) (D) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. 14.40 (R) 15.39 (R) Videm (14.10), Gorica (1446), Tržič (15.11). Op.: samo ob 16.16 (D) v Grijanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). 16.43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 18.05 (D) 19.29 (D) Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.30 19.25 20.00 (R) (D) (R) (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu. Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.58 20.39 21.28 (D) (R) (R) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. 21.56 (D) Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju- 6.28 (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), bljana (12.15), Zagreb (14.50). Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec (18.05), Budimpešta (22.58). 10.57 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), Opčine (10.14). 17.58 (IC) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana Zagreb (22.55). (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju- 19.49 (E) SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18.45), Opčine (18.54). IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovjak R Deželni vlak Torek, 9. maja 1995 GORICA KULTURNI DOM / V SOBOTO GOSTUJE TERZO TEATRcT »Vsega je zmeraj kriv le zlodej« Gre za reprizo Fojeve igre, s katero je goriška skupina nastopila na tekmovanjih Po nekajtedenskem premoru bo v Kulturnem domu spet gledališče. V soboto, 13. t.m., namreč gostuje skupina Terzo teatro iz Gorice z znanim delom Daria Foja ”La colpa e sempre del dia-volo” (Vsega je zmeraj kriv zlodej). Gre za uspešno odrsko delo, ki so ga naSturdirali že v lanski sezoni in z njim nastopili tudi na gradu, v okviru poletnih prireditev. Z igro so nastopili tudi na pomembnih gledaliških festivalih in dosegli laskava priznanja: v Macerati, Castiglione al Lago, v Chioggi. V Chiog-gi je posebnega priznanja bila deležna igralka Raf-faela Adani, ki je prejela pohvalo za naslovno vlogo. Čeprav je bilo delo napisano pred skoraj tridesetimi leti in Čeprav je dogajanje Časovno uokvirjeno v srednjem veku, je delo v marsičem aktualno tudi v odnosu na današnje družbene in politične razmere v Italiji. Igro je režiral Mauro Fontanini, v glavnih vlo- KINO gah pa nastopajo Paolo Cicuta, Raffaela Adani, Giorgio Marangone, Au-relio Sanita, Loris Tulis-so. Igrajo še Rosy Pasqua-li, Manuela Vittori, Anto- RAZSTAVE nella d'Addato, Fabl0 Miotti, Giuliana Coleh3 in Sergio Boscarol. Vsto , pnice so v predprodaji v knjigami Antonini. Na sliki: prizor iz iff6 s Tzjij! GORICA vnroRiA i8.oo-2o.oo- 22.00 »Leon«. Rež. Luc Besson, i. Gary Oldman in Nathalie Portman. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Sostiene Pereira«. Rež. Roberto Faenza, i. Marcello Mastroianni in Nicoletta Braschi. TRZIC COMUNALE Zaprto. S ČESTITKE Včeraj, 8. maja 1995, je v Pevmi praznoval 14. rojstni dan MARIO RADINJA. Vse najboljše za rojstni dan in da bi zrastel v pridnega in poštenega fanta mu želijo vsi domači, ki ga imajo radi. M PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Z GORIŠKEGA vabi v ponedeljek, 15. maja, na pevski koncert v Kulturnem domu. Posvečen bo 50-letni-ci konca druge svetovne vojne in zmage nad naci-fašizmom. Nastopila bosta zbor upokojenih rudarjev iz Trbovelj in obnovljeni pevski zbor goriškega Društva upokojencev. KD OTON ZUPANČIČ prireja v sredo, 10. maja, ob 20.30 v domu Andreja Budala predavanje prof. Jožeta Pirjevca o italijan-sko-slovenskih odnosih od leta 1915 do danes. SKRD JADRO vabi na društveni sedež v Romja-nu v četrtek, 11. maja, ob 20.15 na srečanje z g. Magdo Sturman iz Mackolj (TS), ki bo predvajala diapozitive s potovanja po Avstraliji. V KULTURNEM DOMU V GORICI je do 10. maja postavljena razstava slik Bruna Canelle. Ogled od delavnikih med 9. in 13. uro in med prireditva- □ OBVESTILA V DIJAŠKEM DOMU SIMON GREGORČIČ v Gorici že sprejemajo prijave za OTROŠKO POLETNO SREDISCE, ki bo delovalo od 19. junija do 29. julija. Prijave in informacije nudijo v pisarni Dijaškega doma ob delavnikih od 12. do 17. ure -tel. 533495. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja tečaj tehnike prodaje (na drobno, uslug itd. - 40 učnih ur). Vpisovanje in informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826. KD OTON ZUPANČIČ organizira tradicionalni turnir “Beach volley 95” na pesku. Turnir se bo začel 22. maja. Prijave sprejemajo v domu A. Budala v Standrežu od danes do 19. maja med 19. in 21. uro. Letos sprejemajo tudi mešane ekipe. Interesenti naj se Cimprej prijavijo, ker bo število ekip omejeno. OBČINA SOVODNJE sporoCa, da je bil rok za predstavitev prošenj za priključitve na plinsko omrežje po znižani ceni (700 tisoč lir) podaljšan do 13. maja 1995. Po tem datumu bo treba za nove priključitve zaprositi tudi za dovoljenje pokrajinske uprave, ker pa bodo pokrajinsko cesto na novo asfaltirali, utegnejo biti kasnejše prošnje tudi zavrnjene. SPD GORICA vabi fCu- ivi" nedeljo, 14. t.m., na celj. Vzpon bo iz Vrto’ na, hoje do vrha pa p bližno tri ure. Prevoz z *3 stnimi sredstvi, kosilo* nahrbtnika. Izlet vo Mirko Radinja. Odhod 0 6. uri s parkirišča P** Rdeči hiši. Društvo 0 vešCa tudi, da je še nek3) mest na avtobusu za Go co, v nedeljo, 21. ni3)3' Sprejemajo že tudi pdj3V_ za avtobusni izlet na R roško, 4. junija. SKD KREMENJAK/ JAMLJE in VZPI V01' JAMLJE prirejata 4. junF avtobusni izlet v Dra ^ goše, Begunje, Bled h) Vintgar. Prijave spr®)6 majo Igor Kobal, Ett°r Moro, Mario Croselli 15. maja. ^ ODBOR UPOKOJEN' CEV IZ DOBERDOBA 0” vešCa izletnike na Sicn*), in Sardinijo, da bo odb3 v soboto, 13. maja, ob. mi s Trga sv. Martina. Fn poroča se točnost. LEKARN^ DEŽURNA LEKARNA V GORICI i MORANDINI, R3Žt 65, tel. 533349. Nl. DEŽURNA LEKARN V TRŽIČU „ ALLA SALUTE, J/ Cosulich 117, tel. 711^ ’ POGR0 Danes: 9.30, Severi Russian, iz splošne b nišnice v LoCnik; . Gianleonardo Lorenz* ^ iz splošne bolnišnic6 TržiC; 11.30, Anna Rij3'/ vd. Galliussi iz sploS.|,; bolnišnice v LoC**1 13.15, Adolfo Mucchiut/ splošne bolnišnice v *V1 riano. .. VOLITVE / BALOTA2I V GRADIŠČU IN ŠTARANCANU___________________ Izenačen izid dvoboja med centrom in levico Izločeni pol svoboščin pomogal Fobrisu v Gradišču 2 nedeljskima balo-ažarna za izbiro župa-°v v Gradišču in Sta-jBcanu se je 'tudi na Go-lskein sklenil krog le-,0.šnjih upravnih volitev, J 80 zajele 17 od 25 Cin v pokrajini. Veci-Q?ma so bile to manjše Cine z izjemo prav ^njenih dveh, kjer je 1 a potrebna tudi balo-a- V odločilnem spo-med dvema bloko-ie bil izid takorekoc diacen, saj je v Staran-anu zmagala levica v , radišCu pa sredinski aiididat, ki ga je vsaj ,euradno podpiral tudi cbršen del desnice. r temu pa lahko ta»eni0’ sta tudi balo-. 1 potrdili ugotovitve i Prvega kroga volitev bnsS-Cer’ da pol svo-ctn v naši pokrajini akor ne uspe prodre- obcm gre za upravljanje v h1 n> m da sta na teh r ltvah slavila levica in Center. rMpP0Stevati gre nam- kot’ ta^° v GradišCu n y Starancemu spopad , balotažah ni bil med snosredinsko in levo-v®dinsko koalicijo, tem-med napredno nierjenima kandidato- dis eveSa centra v Gra-, Cu oziroma levice v .^ancanu) in sredinsko Predeljenima kandida-Slo 3 °deh primerih je bj, Za predsatvnika ta krščanske demok-SvCliek Kandidati pola eka. 0 S C i n so v obeh Vp ln,ah izpadli že v pr-di«? ^ro8u in le v Gra-sq, -U 80 kili njihovi gla-iziH ua’brž odločilni za Sr ?. kalotaže v korist niškemu kandidatu. „ Gradišču bo torej še prei Zupan Gianni Fa- Gianni Fabris bris, ki je bil na prejšnjih volitvah izvoljen kot predstavnik KD, tokrat pa je kandidiral skoraj kot “outsider” na Čelu občanske liste, ki vsaj v prvem krogu ni uživala uradne podpore nobene stranke. Kljub temu pa je Fabris kot star in izkušen politični maCek znal najti prave ljudi in prijeme, da si je v prvem krogu s 25,9% glasov zagotovil drugo mesto tik za predstavnico levega centra Mario Masau Dan. Gladko je prehitel kandidata Forza Italia Lazzerija (pol svoboščin se je razdelil, saj se je Nacionalno zavezništvo predstavilo z lastnim kandidatom) in si zagotovil pravico do balo-taže. Predvčerajšnjim je v balotaži Fabris očitno Giorgio Nogherotto zbral večji del glasov desnice (Forza Italia se je pred balotažo izrecno Čeprav brez uradne povezave opredelila zanj) in si s 60,3 odstotki zagotovil še štiri leta županovanja. Maria Masau Dan je na Čelu levosredinske liste, ki so jo podpirali DSL, Severna liga, socialisti in nekateri napredno usmerjeni katoličani, obtičala pod 40 odstotki glasov, kar predstavlja za to listo gotovo veliko razočaranje. V prvem krogu je namreč bila prva s 27,1% glasov, toCa očitno ji v balotaZi ni uspelo povezati okrog sebe niti vso levico. Dobršen del volilcev, ki so v prvem krogu glasovali za skupnega kandidata SKP in Zelenih (prejel je 17% glasov) se očitno v balotaži niso opredelili. K temu so najbrž prispevali nekateri nesporazumi in medsebojni očitki med župansko kandidatko in SKP. V 16-Clanskem občinskem svetu v GradišCu bo župan Fabris imel ob sebi še deset svetovalcev s svoje liste, tri svetovalce bo imela levosredinska lista Maria Masau, dva Forza Italia in enega Zeleni-SKP, Povsem drugačen je bil izid v Starancanu, kjer se je v balotaži brez težav uveljavil kandidat združene levice (podpirali sta ga ločeni listi DSL in SKP) Giorgio Nogherotto. V tej od nekdaj “rdeCi” občini je Nogherotto že v prvem krogu kljub konkurenci štirih drugih županskih kandidatov za las zgrešil absolutno večino (prejel je 49% glasov). Za drugouvrščenega Franca Brusso (Ljudska stranka in Severna liga), ki je v prvem krogu prejel manj kot 22% glasov, je bil boj v balotaži brezupen. Gladko je zmagal Nogherotto s 65, 6%, Brussa pa je prejel 34, 4%. Nogherotto je najbrž pridobil večji del glasov Zelenih, Brussa pa le del glasov, ki so v prvem krogu šli kandidatoma Forza Italia in Nacionalnega zavezništva. V občinskem svetu v Starancanu bo Nogherot-tova koalicija imela 10 svetovalcev (osem z liste DSL, socialisti, neodvisni in dva z liste SKP in neodvisni); lista LS-SL bo imela 3 svetovalce, po enega pa Zeleni, Forza Italia in Nacionalno zavezništvo. ČETA / POSVET Skrb za okolje kot dejavnik razvoja 12. in 13. maja na Trg. Zbornici Goriški center GETA ( Centra di Ecologia teori-ca ed applicata / Center za teoretsko in praktično ekologijo) prireja ob koncu tedna, v sodelovanju s strokovnimi organizacijami podjetnikov iz naše dežele ter bližnjega Veneta ter v sodelovanju s Trgovinsko zbornico iz Gorice dvodnevno posvetovanje na temo Skrb za okolje, element večje kompetitivnosti podjetja. Posvetovanje bo 12. in 13. t.m. v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Gorici. Prvi cilj, ki so si ga postavili prireditelji posvetovanja je gospodarstvenikom s področja neposredne proizvodnje in storitev posredovati osnovne smernice na katerih vzpostaviti korekten in odgovoren odnos do okolja. Ne samo med gospodarstveniki ampak v širšem kontekstu je namreč še močno prisotno prepričanje, da je faktor okolje, iz golega ekonomskega vidika, zgolj negativna postavka in odvečni strošek. Stvari pa se v zadnjih letih spreminjajo, seveda na bolje. V mednarodnem okolju pridobivajo na ugledu podjetja, ki so v proizvodne procese uvedle najsodobnejšo tehnologijo, prijazno do okolja in ki so proizvodnjo tako preuredile, da proizvajajo minimalno količino odpadkov, oziroma sama poskrbijo za njih predelavo. Glavna ovira na poti odgovornejšega pristopa do okolja v Italiji je, kot kaže, skrajno nejasna in zapletena zakonodoja. NOVICE Interpelacija Antonaza na Deželi o težavah na postaji v Zagraju Deželni svetovalec SKP Roberto Antonaz je te dni naslovil predsednici deželnega odbora A. Guerra interpelacijo v zvezi s težavami, ki se pojavljajo na železnici, kot posledica ukinitve blagajne na postaji v Zagraju. Sprevodniki namreč zahtevajo od potnikov, ki vstopajo na omenjeni postaji vozovnice, Čeprav jih je skorajda nemogoče kupiti. Najbližje prodajno mesto je namreč 500 metrov od postaje. Antonaz predlaga Predsednici Guerrovi naj posreduje, da bodo potniki lahko kupili vozovnico, kakor do nedavna, na vlaku in da uprava železnic uredi dodatna prodajna mesta v Zagraju in drugih krajih ter da po možnosti namesti avtomatsko blagajno ter poskrbi za redno čiščenje in vzdrževanje železniške postaje. Večer o goriškem pesniku in pisatelju Celsu Macorju V okviru tečaja furlanskega jezika in književnosti, ki poteka na sedežu Furlanskega filološkega društva, bo jutri, ob 18. uri, v Bellinijevi ulici 3 srečanje z znanim goriškim besednim ustvarjalcem Celsom Macorjem. Pesnika in pisatelja bo predstavil prof. Eraldo Sgubin. V kratkem bo pri založbi Braitan izšlo Macorjevo zbrano delo. V Tolminu bodo postavili obeležje Ljubki Šorlijevi V Tolminu bo v soboto, 13. t.m., slovesnost ob odkritju spominskega obeležja pesnici Ljubki Šorli, na njenem domu, v Brunovem drevoredu št. 1. Pobudo pripravljajo Občina Tolmin, župnijski urad in Krajevna skupnost Tolmin. Obeležje bo odkril akademik prof. dr. France Bernik, predsednik SAZU. Sodelovali bodo pevci iz Tolmina in Gorice. Jutri zaseda goriški občinski svet v ponedeljek pa bo pokrajinski Goriški pokrajinski in občinski svet bosta v tem in prihodnjem tednu, zdaj ko je tudi drugi krog upravnih volitev mimo, obnovila dejavnost. Jutri ob 16. uri je sklicana seja goriškega občinskega sveta. Na dnevnem redu bo poročilo župana, zatem vprašanja svetovalcev, na tretjem mestu pa je predvidena razprava o osnutku preureditve javne zdravstvene službe. Na dnevnem redu je še ducat drugih vprašanj, vendar se zdi, da se bo zasedanje izčrpalo že ob tretji točki.V ponedeljek, 15. t.m. se bo sestal pokrajinski svet, v torek, 16. t.m. ob 16. uri pa ponovno goriški občinski svet. Seja je bila sicer prvotno napovedana za 15. maj, vendar pa so jo zaradi sočasnosti s pokrajinskim svetom, odgodili. Rajonski svet v Štandrežu bo odločal o manjših delih Rajonski svet v Štandrežu se bo ponovno sestal v Četrtek, 11. t.m. ob 20.30. Tokrat bo - razberemo iz dnevnega reda seje - največ govora o delih, ki naj bi jih v tem letu opravih na območju, raj ona. Kakor znano, je goriški občinski odbor sredi prejšnjega meseca vendarle odobril porazdehtev dotacij rajonskim svetom (znesek je enak lanskemu) in to zdaj. Čeprav z zamudo, odpira možnost uresničitve številnih manjših posegov. .ZDRAVSTVO / POLEMIKA KRONIKA / VČERAJ SREDI DOPOLDNEVA V UL. VITTORIO VENEJO Težaven dialog ftisola - sindikati Tajniki CGIL, CISL in UIL spet oclQovarjajo na odbornikove očitke Fasolo obtožujejo, da ima katek spomin, Ceš da je po sicer konstruktivnem lanskem srečanju obljubil, da bo ponovno sklical sindikate, minilo pa je že 6 mesecev in tega ni naredil. Prav tako, ugotavljajo, upravitelj goriškega zdravstvenega podjetja Baratti že dolgo napoveduje posvetovanje s sindikati, doslej pa ni bilo še nobenega vabila na razgovor. Predstavniki sindikalnih zvez tudi zavračajo očitke, da so njihova stališča politično pogojena in načelno odklonilna. Pri-pravljani smo na dialog, zagotavljajo, pri Čemer pa naj nam Fasola prizna pravico do različnih pogledov in predlogov v interesu uporabnikov zdravstvenih struktur na Goriškem. Tri osebe ranjene in velika škoda v silovitem verižnem trčenju Križišče velja za eno črnih točk v mestu - Nezadostna signalizacija? Tri osebe so bile ranjene v prometni nesreči, nekaj minut po deseti uri včeraj, v križišču ulic Baiamonti, Della Bona in Vittorio Veneto. 29-letni Franco Zoff iz Gorice ul. Michelstaedter 2 se bo zdravil mesec dni, 40-let-ni Fulvio Bonamico iz Gorice, ulica Brigata Campobasso 31 se bo zdravil 20 dni, 5 dni pa se bo zdravil 28-letni Ste-fano Sclauzero, ul. Garza-rolli 198. V nesrečo so bila vpletena štiri vozila, od katerih sta bili dve skoraj povsem uničeni, promet v tem delu mesta (ul. Vittorio Veneto je namreC glavna os med vzhodnim in jugozahodnim delom mesta) je bil skoraj do poldne močno oviran. Do trčenja je prišlo, ko je voznik avtomobila y 10 - Franco Zoff iz stranske ulice Baimonti zapeljal preko križišča, namenjen v ulico della Bona. Po ulici Vittorio Veneto je iz centra mesta v smeri bolnišnice s tovornjakom iveco pripeljal Stefano Sclauzero. Z nasprotne smeri pa je v fiatu punto pripeljal Bonamico. Prišlo je do verižnega trčenja, pri Čemer je bil poškodovan tudi v bližini parkiran avtomobil fiat tipo. Omenjeno križišče velja za eno od Cmih točk v mestu. Da je temu tako, pričajo številne nesreče. Najbrž bi kazalo križišče bolje ali primerneje opremiti, opozarjajo stanovalci bližnjih hiš. Na sliki (Fotostudio Reportage) reševanje ranjencev iz razbitih vozil VIDEM IN PORDENON Furlanija pozdravlja zmago leve sredine Levo sredina. Severna liga in volilci SKP so se povsod izrekli proti Kartelu svoboščin VIDEM - Furlanija je Cez noč obrnila hrbet Silviu Berlusconiju in Gian-francu Finiju ter močno podprla levosredinsko koalicijo, ponekod pa tudi Severno ligo. V pokrajinah Videm in Porde-non ter v bistvu vseh furlanskih občinah je prišlo do pretoka glasov med levo sredino, Bossijevo stranko in Stranko komunistične prenove. Predsednik pordenonske pokrajine Alberto Rossi (Severna liga-Ljudska stranka) je bil izvoljen z odločilnimi glasovi levice, Liga pa je vrnila »uslugo« v videmski občini in pokrajini, kjer je množično podprla zmagovita levosredinska kandidata. Za predsednika videmske pokrajinske uprave je bil potrjen zastopnik Ljudske stranke, bivši demokristjan Gio- Alberto Rossi prli tudi Bossijevi in Ber-tonottijevi pristaši. Podobno kot drugod po Italiji, so tudi Videmčani naenkrat obrnili hrbet desnici, ki je zmagala na lanskih političnih volitvah. Zastave levosredinske koalicije od nedelje plapolajo v skoraj vseh občinah videmske in pordenonske province. V do včeraj ”beli“ Casarsi je bil do zadnjega favorit za TO, pa je bil za župana izvoljen Gianluigi Relli-ni, ki pripada Stranki komunistični prenovi. Pa še prijetna zanimivost. V novoizvoljenem videmskem občinskem svetu bo sedel tudi Baila Kaine (DSL), po rodu iz Afrike, ki dela in živi v Vidmu. Nedeljske upravne volitve so, kot vidimo, močno okrepile levosredinske sile in hkrati tudi Severno ligo. Volilni rezultati znajo sedaj vplivati tudi na deželni odbor predsednice Alessan-dre Guerre, ki sloni na zavezništvu med Ligo, Forza Italia in Ljudsko stranko, ki se je pri nas opredelila za sodelovanje z levico. Obstaja možnost, da bo iz koalicije odšla Forza Italia in da bo vanjo vstopila DSL. Z IZVOLITVIJO NOVEGA ŽUPANA BERNARDIJA Zgodovinski politični zasuk v Občini Čedad Poscolini se je do zadnjega vedel precej arogantno ČEDAD - »Z zmago napredne liste v Čedadu je uspeh levosredinskih list v Nadiških dolinah zadobil Se večje, rekel bi zgodovinske razsežnosti. Tudi v tem največjem centru čedajsko-nadiške-ga območja je prenehala tradicionalna de-mokrščanska hegemonija, ki je vedrila in oblačila po mili volji in ustvarila svoje kvarne protektorate. Padel je sistem, ki so ga upravljali nekateri vidni de-mokrščanski veljaki, porušil se je grad, v katerega nisi prišel, če nisi bil "kontroliranega porekla”. V številkah volilni rezultati iz Nadiških dolin in Čedada pomenijo, da imajo napredne liste veliko večino tudi znotraj Gorske skupnosti; Od de- Giuseppe Bernardi setih občin, ki sestavljajo to telo, le dve upravljata sredinske oziroma de-sno-sredinske koalicije (Dreka in Podbonesec), ostalih osem pa so izraz naprednega gledanja.« Tako je po izidu balo-taže v Čedadu komenti- ral Spetrski župan Firmi-no Marinič, ki je vidno zadovoljen z uspehom novega kolege Giuseppeja Bernardija. Zmaga napredne liste predstavlja eno največjih presenečenj na Videmskem, Se posebno če pomislimo na veliko razliko v glasovih med obema konkurentoma. Bernardi je namreč zbral 57, 4 odstotka glasov (v prvem krogu je dobil 25, 4), kar je veliko več od tega, kar so si pričakovali njegovi najbolj optimistično razpoloženi privrženci. Razlogi za uspeh so različni, gotovo pa je, da se je marsikateri volilec izrekel za Bernardija, ker je s tem želel kaznovati aroganco dosedanjega župana Giuseppeja Pa-scolinija, ki se je Se nekaj dni pred balotažo rad pohvalil, da so samo Jud) Cezar, Mussolini in 011 naredili nekaj pozitivn6' ga za Čedad. Pascolinij11 očitno ni veliko pomag3' lo niti dejstvo, da je pr®3 drugim krogom volitev v svojem vrtu obrezoval vo mejo pred mimoidoči' mi in s tem kazal navez3' nost na družino, kot s® spodobi kandidatu za ZU' pansko mesto. Takoj po izvolitvi, k0 so Bernardijevi privržen-ci slavili zmago, so neZ' nanci položili S op cvetlic ob spomenik Juliju Ce-zarju pred občinsko p3' lačo, kjer je dosedanji Zupan Pascolini redn° parkiral avtomobil, c3' ravno je v tem kraju parkiranje prepoved3' RudiPavSiC zmago sredinski kandi- Giuseppe Pelizzo vanni Pelizzo, ki je premagal desničarskega tekmeca Romana Venierja. Do velikega presenečenja pa je prišlo v videmski občini, kjer je napredni kandidat v balotaži premagal favorizirano predstavnico Kartela svoboščin Silvano Olivotto. Novoizvoljeni župan En-zo Barazza je odraz levosredinskih strank in gibanj ter DSL, v nedeljo pa so ga množično pod- dat Angiolino Tubaro, ki ga je v nedeljo porazil napredni kandidat Franco Rosa. Napredna in demokratična koalicija je slavila tudi v Palmanovi in v Tavaganccu, industrijskem centru v ožji okolici furlanskega glavnega mesta. Levi center je prevladal tudi v Trice-simu. Zelo dobro so se obnesli tudi županski kandidati Severne lige. V rojstnem Campoformidu bo po novem županoval bivši predsednik deželne vlade, senator Piero Fon-tanini, ki je dobesedno pregazil desničarskega kandidata. Fontaninija so podprli tudi volilci DSL n Komunistične prenove. Zastava Bossijeve stranke bo plapolala tudi v Por-cii. V Avianu, kjer je znano letalsko oporišče NA- STALIŠČE STRANKINEGA DEŽELNEGA TAJNIŠTVA SSk za večjo povezanost manjšine GORICA - Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je mnenja, da bi Slovenci v Italiji tudi v pripravah na parlamentarne volitve morali nastopati čim bolj enotno, tako da bi se lažje uveljavili kot politični osebek, pa tudi kot pogajalski partner pri sestavljanju programov in kandidatnih list. Večja povezanost je sploh potreba, ki se pojavlja tako rekoč ob vsakem koraku v političnem nastopanju Slovencev v Italiji in nanjo SSk ne bo nehala opozarjati. Se zlasti bi bilo nujno, da bi Slovenci znali nastopati Cim bolj enotno v tako temeljnih zadevah, kot je uveljavljanje naše pravice do zastopanosti v izvoljenih telesih. SSk se bo konkretno zavzela, da bi se predstavniki nase narodnostne skupnosti lahko predstavili deželnemu svetu Furla-nije-Julijske krajine s skupnim stališčem glede nove volilne zakonodaje za to delo. V tej luči je deželno tajništvo SSk (na sliki tajnik Martin Brecelj) pozitivno ocenilo skupno vsemanjšinsko proslavo konca druge svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom 1. maja v Doberdobu. »V konkretni izpeljavi proslave so se res pojavili razni aspekti in pomanjkljivosti, ki so tega ali onega upravičeno vznemirili, kakor je bilo tudi nekoliko pristransko poročanje v raznih medijih o njej, toda temeljni podatek, da smo znali Slovenci to pomembno obletnico obeležiti skupaj, ostaja in SSk je ponosna, da se je odločilno zavzela, da je do te skupne proslave prišlo«. Deželno tajništvo SSk je na svoji petkovi sej1 pozdravilo začetek p° skusnih televizijsk1 sporedov RAI v slo venščini ter se zavzel za njihovo okrepitev vidljivost v vseh kraj111 od Milj do Trbiža, v k3 terih živimo Slovenci v Italiji. Izrazilo je zaQ° voljstvo, da je konC110 prišlo do pozitivnih pre mikov za zagotovit® državnih prispevke ustanovam in organi23 cijam naše skupnosti, v jih zdaj pesti huda 11 nančna stiska. Z zadovoljstvom je j)1 di sprejelo zagotovil3 PISMO UREDNIŠTVU Kdo ribari v kalnem? V PD z dne 2. aprila je med nedeljskimi temami na strani 14 bil objavljen daljši zapis brez podpisa pod naslovom »KDO RIBARI V KALNEM?« Ni v moji navadi polemizirati -(zato se me marsikdo tudi velikokrat rad privošči) saj se raje posvečam konstruktivnemu delu za našo narodno skupnost. Toda omenjeni članek vsebuje nekatere trditve in tolmačenja, ki zahtevajo pojasnila. Omejila se bom le na najnujnejša in aktualna. Najprej moram pribiti, da Svet slovenskih organizacij ni nikoli načelno nasprotoval temu, da bi Zveza slovenskih kulturnih društev dosegla status ustanove deželnega kulturnega pomena z vsemi ugodnostmi gmotne in druge narave, ki ga ta status prinaša. Kot izhaja tudi iz mojega pisma odborniku Tomatu z dne 28. novembra 1994, ki ga je PD objavil ob svojem članku, strinjala se nisem: a) s tem, da bi sredstva za leto 1994 črpali iz postavke SSO in to ob koncu leta. Ce je kdo ZSKD sredstva obljubil že za leto 1994, bi bil moral poskrbeti za ustrezne proračunske spremembe. Glej na pr. povišek Sloriju sicer na račun šolskih oiganov! O tem ni bilo govora v komisiji pa se je zgodilo, reagiral pa ni nihče. Konkretno: borila sem se, da bi priznanje ne oškodovalo SSO samega kot se je dejansko tudi zgodilo! ZSKD je namreč preko zastopnikov SKGZ odločno zahtevala poleg prizanja statuta organizacije deželnega kulturnega pomena tudi ustrezna finančna sredstva že za leto 1994, kljub nepovisani proračunski postavki, kar je imelo za posledico, da je SSO dobil obljubo podpore za leto 1994 v znesku, ki je za 84 milijonov nižji od podpore iz leta 1993. b) s tem, da sem za vse zvedela šele v komisiji in to ob koncu leta ko je bila dejavnost SSO že izpeljana z vsemi finančnimi bremenitvami. Naj še povem, da smo uradno pismo b znižanju finančnih sredstev za leto 1994 dobili konec meseca marca letos -1995! c) s tem, da zastopnika SKGZ nista v komisiji podprla prošenj za priznanje Slovenske Prosvete iz Trsta in Zveze slov. kat. prosvete iz Gorice, ki sta prav tako leto za letom kot ZSKD in morda še prej, vlagali prošnje za priznanje. Niti ne more veljati opravičilo, da sta SP in ZSKP oiganizaciji pokrajinske oiganiziranosti. Zakon je s tem v zvezi zelo jasen. Upoštevati gre tudi dejstvo, da se je ZSKD za deželne podpore začela zanimati dokaj pozno, saj je razpolagala z neskromnimi sredstvi iz matice. Mislim, da sem kot članica komisije in kot predsednica SSO, imela ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, da proti takemu nekorektnemu ravnanju zavzemam odločno stališče. In to je dejansko tudi vsebina pisma, katerega je PD objavil. Dejansko sem se borila prav za povišanje finančne postavke in za priznanje dveh članic SSO, ki sta »de facto« priznani za vzporedni ZSKD. Ob tem je potrebno podčrtati še naslednje: a) Zveza slovenskih kulturnih društev ni vzporedna organizacija SSO. Zato se s slednjim, ki ima svoje priznano vzporedje v SKGZ, ne more primerjati. b) ZSKD je ena od članic SKGZ prav tako kot sta Zveza slov. kat. prosvete (ZSKP) in Slovenska prosveta (SP) dve od številnih članic SSO. Vzporedje ZSKD z ZSKP in SP sprejema tudi Slovenija (glej na pr. ZKO Ljubljana) c) Svet slovenskih oiganizacij se je moral, z razliko od SKGZ, ki je dobival sredstva iz matične domovine, skozi celih deset let boriti za deželna finančna sredstva s tem, da je neposredno organiziral dejavnosti, ki so pa v največji meri presegale deželne in državne meje. Dodatnih sredstev pa niti zaradi časa ni bilo! To, zaradi tradicije dela še danes. SKGZ, zaradi tradicije, se pa ukvarja predvsem z gospodarstvom. Kulturo prepušča ZSKD in drugim ustano- naj bi ostal človek brezbrižen ko se o teh kapitalih ne govori, medtem ko se neznani pisec spotika ob razmeroma skromnih deželnih sredstvih, o katerih je tu govora in Id imajo za seboj svojo težko zgodo- d) SSO ima v svojih vrstah poleg SP in ZSKP še druge važne organizacije in ustanove. Med te sodijo tudi ustanove in organizacije izrazitega kulturnega pomena, ki pa še nimajo ne poimenskih postavk v zakonu 46 pa tudi ne priznanj z ozirom na njihove izrazite dejavnosti humanističnega značaja na katera so dejansko vezana priznanja o katerih je tu govora. e) Formalne in neformalne članice SSO niso še deležne v matični domovini enakih podpor kot članice SKGZ (Glej že omenjeni ZKO, Ministrstvo za kulturo). Sicer upamo, da smo na poti proti uravnovešanju, četudi si marsikdo hudo prizadeva, da bi do tega ne prišlo. Kar se preteklosti tiče pa ni nobenega upanja. Prevelik je namreč kapital, ki je v preteklih letih Sel mimo naših organizacij in SSO samega. Vprašujem se zato: kako Moram pa priznati, da tudi anonimni pisec v PD sedaj pravilno ugotavlja, da so se stvari začele spreminjati in da se je treba zavzemati za uravnovešanje ravnanja z obema temeljnima organizacijama slovenske civilne družbe v Italiji. V tem smislu bi se brez nadaljnjega strinjala tudi s trditvijo, da pomeni priznanje ZSKD korak naprej, ko bi priznanja bili deležni vsaj tudi zgoraj omenjeni dve prosveti. Sem pa mnenja, da je stališče uravnovešanja potrebno zagovarjati dosledno. Tako na pr. pri porazdeljevanju sredstev za tisk, za naše druge kulturne, vzgojne itd. organizacije in ustanove, pa naj sredstva prihajajo iz deželnih, državnih ali še iz kakih drugih vi- Prepricana sem, da se bo anonimni pisec v Primorskem dnevniku s tem strinjal in da bo mogoče kdaj tudi kaj napisal v tem mislu. Lep pozdrav! Marija Ferletič sen. Darka Bratine, dab3 končno prišlo do vlo21 ve v parlamentu zako3 skega osnutka za zaSC1 Slovencev v Italiji, kis, ga skupno izdelale D3i_ pomembnejše koffip3 nente nase skupno® ( SSk se je za to večkr3 zavzela in nagovoril3) vrsto parlamentarcev, so zakonski osnih3 podpisali. Res pa je tud1' da do vložitve osnutk prihaja s precejšnjo 23 mudo. Udeleženci seje so seveda pregle°a rezultate zadnjih up13' nih volitev ter z z_a(1. voljstvom ugotovili-je SSk povsod napr®3, vala, kjer se je predsta la s svojimi listarn i i3 kandidati. Pozdravili s° tudi dejstvo, da so s® videmski pokrajin1 ^ skoraj vseh občinan, katerih smo Slove11, zgodovinsko naselj®3 ’ uveljavili ljudje in s1^ ki se zavzemajo ovrednotenje sloven® . prisotnosti. Na seji je ^ govor tudi o drug^ tekočih zadevah in posebej o referendum ’ ki bodo predvidoma I nija. Do njih bo stran zavzela dokončno sta- lišče na svojem de23*j nem svetu, ki se bo v kratkem. -farco pHME CHEMICALS T|.34132 TRST UL DEL LAVATOIO 4 IEl' 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA Bioprtma* COSMETICS ITALY ■FARCO- FIIME CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA® COSMETICS ITALV TRENDI / ITALIJANSKA ZUNANJA TRGOVINA ŠE NAPREJ RASTE TOR SRE ČET PET PON Kljub naraščajočemu uvozu J trgovinska bilanca aktivna WTO napoveduje za letos znižanje stopnje rasti svetovne trgovine 12083 12103 12073 1195,4 118 RIM - Italija je bila etrti najvecji izrvozni ^etu. po ZDA, Franci j einciji, medtem ko j J P° uvozu na petem P°Uski in Franciji, i Oc*stotnemu zmanj aUskega izvoza glei ‘eto 1993, je bilo gi Seen° pozitivno, kei “voz znižal za kar 1 totkov ali za 58,8 m ipe,0lariev- Po J lanski izvoz doseg 'nUijard dolarjev, Ital Me zagotovila 5,8-0 1 delež svetovnega t Po predvidevanji! organizacije za lln° WTO naj bi si Pdja rasti blagovne n 6 v svetu letos nek ,P°0asnila in z E s°v Padla na 8, 1 rimanja m Se , 21 Pozitiven ti tre^la reCi. Vdevanja WTO Jetovne trgovin fo krizo denan Posebej mehiški 0tu in močno tenje jena in marke. Za temi pritiski trpijo zlasti evropski trgi, čeprav zavirajo tudi rast japonskega gospodarstva, medtem ko italijanskemu izvozu zaenkrat ne škodijo. Nasprotno, januarja letos je Italija izvozila skupno za 24.896 milijard lir blaga, januarja 1994 pa za 19.270 milijard. Res je, da se je medtem občutno poveCal tudi uvoz, ki ga narekuje hitra gospodarska rast: januarja letos je dosegel vrednost 23.775 milijard lir, januarja lani pa je znašal 19.080 milijard. Že bežen izračun pa nam pokaže, da je bila januarska trgovinska bilanca aktivna, saj je presežek dosegel 1.121 milijard lir, potem ko je v istem mesecu lani znašal 190 milijard. Po podatkih menjalnega urada UIC je italijanska trgovinska bilanca dosegla Se večji uspeh v februarju, ko naj bi presežek dosegel kar 4 tisoC milijard, medtem ko je presežek plačilne bilance s tujino znaSal 211 milijard Ih (v enakem mesecu lani je valutna bi- lanca dosegla primanjkljaj v znesku 279 milijard Ih). V prvih dveh mesecih letos je presežek dosegel 1.185 milijard, medtem ko je v enakem obdobju lani znašal 635 milijard Ih. Najnovejši in prav tako ugodni so Istatovi podatki za marec, vendar so omejeni na države zunaj Evropske unije. Presežek trgo- vinske bilance je dosegel 1.782 milijard Ih, medtem ko je marca lani znašal 2.296 milijard. To pa ne pomeni, da je prišlo do upočasnitve izvozne dejavnosti, ampak gre znižanje stopnje rasti trgovinskega prespžka pripisati zgolj povečanju uvoza, ki ga terja hiha rast industrijske proizvodnje v Italiji. ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana 2- krat tedensko Ljubljana - Rim - Ljubljana 3- krat tedensko Informacije in rezervacije: ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7,. tel. 061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, • tel. 061/313-312 ADRIA AIRWAYS. Maribor, Cankarjeva 3,. tel. 062/27-038,26-155 ^ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45,. tel. 066/38-458,38-512^ NOV INSTRUMENT ZA VASE VARČEVANJE CERTMCATI DEL TESORO ZERO-COUPON Z DVELETNO ZAPADLOSTJO ® Zakladne vrednotnice CTZ se koristijo od 28. aprila 1995 in zapadejo 28. aprila 1997, datum ko bodo vrednotnice izplačane. ® Nove zakladne vrednotnice so ”Zero-coupon“, to pomeni, brez kuponov za izplačilo obresti. Ob podpisu varčevalci položijo, kakor pri BOT, nižjo vsoto kot je nominalna vrednost vrednotnice; ob zapadlosti, po dveh letih, prejmejo nominalno vrednost vrednotnice neto po davčnih odbitkih. ® Vrednotnice so dodeljene z dražbo , ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. ® CTZ se lahko rezervirajo pri bančnih okencih do 13.30 dne 9. maja. Bane a dTtalia ne sprejema rezervacij. Za rezervacije in podpise ni predvidena nikakršna Provizija. Najmanjši znesek za rezervacijo znaša 5 milijonov lir. ® Cena, ki bo iznešena na dražbi in donos bosta objavljena v časopisju. ® Vplačila vrednotnic, po ceni iznešeni na dražbi, je treba poravnati 15. maja. ® Vrednotnice materialno ne krožijo; posojilo je izdano z enojnim globalnim potrdilom, ki ga ima v depotizu Banca dTtalia. Ob podpisu niso prikazane vrednosti zadolžnic; to omogoča varnejše kroženje vrednotnic brez omejitve prenosljivosti. ® CTZ se uradno kotirajo. ® Podrobnejše informacije nudi vaša banka. POSVET / VARNOST IN HIGIENA PRI DELU SDGZ že poskrbelo za pomoč svojim članom Ustanovilo je posebno operativno skupino TRST - Nekoliko nagubani, precej zaskrbljeni obrazi kakih sto udeležencev Četrtkovega strokovnega posveta (na posnetku - foto KROMA), ki ga je na Opčinah priredilo Slovensko deželno gospodarsko združenje na temo varnosti in higiene na delovnem mestu, so pomenljivo izražali občutke in razpoloženje podjetnikov in delodajalcev ob odkrivanju vsebine novih in veliko strožjih zakonskih predpisov. Odlok Štev. 626/94 povzema dosedanje predpise in jih dopolnjuje z normami, ki so že v veljavi v Evropi. Ta korak bi bil moral italijanski zakonodajalec storiti Ze konec leta 1992, po ustaljeni navadi pa je prilagoditev evropskim standardom začela veljati z dveletno zamudo. Po uvodnem posegu ravnatelja SDGZ Vojka Kocijančiča, so vodja službe za medicino dela pri tržaški Krajevni zdravstveni enoti dr. Lucio Pehonio, koordinator nacionalnega združenja izvedencev za varnost Mario Abbona in elan inženirskega študija Meccano iz Trsta inž. Marko Stavar okvirno, pa vendar dovolj podrobno orisali vsebino, namen in filozofijo nove ureditve vprašanja varnosti pri delu. Marsikateri udeleženec se je v pravi džungli navedenih zakonskih predpisov, obveznosti, nujnosti adaptacij, preventivnih ukrepov, pa tudi strogih sankcij tolažil, da tako kompleksnega normativa niti država ne more obvladati in da gre paC za italijanski birokratski škrat, spet drugi so modrovali, da bo to sredstvo za pridobivanje svežega denarja v izsušene državne blagajne. Normativa, ki je deloma že v veljavi, nikakor ne gre podcenjevati, saj je Krajevna zdravstvena enota že sprejela v službo skupino novih inšpektorjev, od katerih podjetniki pričakujejo, da bodo vsaj v prvi fazi nekoliko popustljivi in uvidevni, v upanju, da ob ugotovitvi kake nepravilnosti ne bodo takoj shogo ukrepali, ampak da bodo počakali, da v doglednem Času odpravijo nevarnost. Tudi ce se delodajalec v določenem roku prilagodi normativu, bo moral neizbežno plačati Cehtino predvidene globe, Ce pa tega ne bo storil, ga Čaka tudi kazenska ovadba s sodnim postopkom. Naštevanje vseh obveznosti, ki zadevajo tako delavnice kot tudi urade z računalniško opremo, bi povzročilo Se veCjo zmedo. Osnovna načela novega režima varnosti in higiene na delovnem mestu so: zakonodaja velja tako za zasebni kot javni sektor, nanaša se na proizvodni sektor in tudi na terciarne dejavnosti. Poleg podjetnikov so nosilci obveznosti tudi delavci, ki morajo delodajalca opozoriti na morebitne nevarnosti. Podjetje mora obvezno imenovati odgovornega za varnost, ki je lahko tudi zunanji sodelavec. Zdravniki bodo morali poostriti preventivni zdravstveni nadzor s sistematičnim periodičnim preverjenjem stanja. Poseben poudarek je na vse večji informiranosti in usposabljanju, da se s povečano zavestjo že v kali odpravi vsak vir nevarnosti in rizičnih situacij. Ce potencialnih nevarnosti ni mogoče odpraviti, jih bodo podjetniki morali vsaj omejiti. Programiranje posegov in preventiva bosta postala osnovna stebra v prizadevanjih za učinkovito kolektivno zaščito. Temeljiti strukturni posegi, ki jih bodo podjetniki morali izvesti v delavnicah, bodo terjali občutna finančna sredstva in v teku je dogovarjanje s konzorcijem za jamstvo Congafi in trgovinsko zbornico, da bi podjetnikom omogočili najem posojila po ugodnih pogojih. Člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja so lahko razmeroma mirni, saj na Združenju že deluje operativna enota, ki bo v sodelovanju s profesionalci dajala napotke in omogočila pravilno prilagoditev varnostnim predpisom in pripravo študije o varnosti v obratu. V prihodnjem šolskem letu pa naj bi Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organiziral strokovni teCaj o varnosti in higieni na delovnem mestu, kar bo nedvomno prispevalo k Se večji ozaveščenosti. Boris Simoneta Mm sem na Titove partizane« Konkretizacijo CELOVEC - Svobodni ašM namestnik deželnega glavarja Karl -Heinz Grasser je včeraj - očitno pod pritiskom protestov iz vseh demokratičnih taborov -na tiskovni konferenci konkretiziral svojo izjavo o »nekdanjih sovražnikih Koroške«. Novinarjem je pojasnil, da je na zborovanju Zveze koroških brambovcev v nedeljo v Pliberku mislil predvsem »na elemente, ki se zavzemajo za počastitev tistih oseb , ki so kot Titovi partizani postavili pod vprašaj teritorialno integriteto Koroške«. (I. L.) KOROŠKA / ŠKANDAL OB 50-LETN1C1 ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM Žrtve odpora označil za »bivše sovražnike Koroške« Velika ogorčenost nod izjavo svobodnjaškega člana deželne vlade Grasserja CELOVEC - Koroška in avstrijska demokratična javnost sta ogorčeni in močno prizadeti: svobodnjaški član koroške deželne vlade in namestnik koroškega deželnega glavarja Karl-Heinz Grasser je koroške žrtve odpora proti nacistični strahovladi označil za »nekdanje sovražnike Koroške« in se vCeraj - ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom - tudi ni udeležil deželne spominske proslave pri spomeniku žrtvam odpora proti nacifašiszmu na pokopališču v Trnji vasi pri Celovcu. Nezaslišana žalitev žrtev odpora proti Hitlerjevi diktaturi (med njimi številnih slovenskih upornikov), ki si jo je do- volil visok politik dežele Koroške, je povzročila val protestov - od politikov ostalih strank prek številnih (tudi slovenskih) organizacij do zveznih politikov na Čelu z zveznim kanclerjem Vranitzkym. Govorniki na slovesnosti pri spomeniku na pokopališču v Trnji vasi so v svojih nastopih spomnili na dejstvo, da so prav tisti, ki so se pred 50 leti aktivno uprli diktaturi nacifašizma in za to dali celo življenja, bistveno prispevali k temu, da je na Koroškem in v Avstriji lahko spet nastala demokracija. Deželni glavar Christof Zernatto pa je povsem spremenil svoj (pripravljeni) govor in se v imenu dežele Koroške javno opravičil »za izjave, za katere ni sam niti odgovoren«. Socialdemokratski namestnik deželnega glavarja Michael Aussenvinkler pa je poudaril, da se je treba odločno upreti takim pojavom. Škandalozno izjavo svobodnjaškega člana Koroške deželne vlade je še včeraj popoldne komentiral tudi zvezni kancler Franz Vranitzky. Izrazil je prepričanje, da bo avstrijska javnost znala pravilno oceniti, »kdo se priznava k.demokratični Avstriji in kdo ne«. Manjšinska govornica zelenih v parlamentu Terezija Stojsid pa je poudarila, da spodrsljaj svobodnjaškega elana deželne vlade meče kaj slabo luč na Koroško. Ivan Lukan Spomenik žrtvam odpora proti nacizmu 1938-1945 so postavili na pokopališču v Trnji vasi leta 1965 NOVICA POL STOLETJA PO KONCU VOJNE / VRANITZKV NA SEJI VLADE Skoraj 20 milijard šilingov pospeševalnih sredstev od EZ DUNAJ/BRUSELJ - Avstrija naj bi v naslednjih letih dobila približno 20 milijard šilingov pospeševalnih sredstev iz proračuna Evropske zveze (EZ). Sredstva iz sklada za izboljšanje infrastrukture so namenjena predvsem regionalnim projektom, je v pogovoru za avstrijsko radiotelevizijo poudarila državna sekretarka za evropska vprašanja pri Uradu zveznega kanclerja Brigitte Ederer. Skupaj s sredstvi, ki jih dajejo dodatno na voljo avstrijska država, zvezne dežele in občine, bo za investicije za izboljšanje infrastrukture v Avstriji na voljo med 120 in 150 milijard šilingov, predvideno pa je tudi, da bodo vsa delovna mesta, ki niso neposredno povezana s kmetijstvom, deležna teh pospeševalnih sredstev Evropske zveze in avstrijske države. Edererjeva je s tem v zvezi sporočila, da komisije Evropske zveze medtem že preverjajo konkretne avstrijske projekte, saj bodo pospeševalnih sredstvev deležni vsi projekti, katerih realizacija se je začela v tem letu. Prva sredstva bodo izplačana predvidoma letošnjega septembra, je še dodala socialdemokratska državna sekretarka pri Uradu zveznega kanclerja. (I. L.) »Vojna ne koristi nikomur« Vrani1zky: »Ljudje bodo znali ocenjevati tako dejanje« DUNAJ - Tudi v Avstriji poteka politično življenje v teh dneh v znamenju proslav ob 50-le-tnici konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom. V nedeljo je bila glavna prireditev v nekdanjem koncentracijskem taborišču v Mauthausnu, koroški Slovenci pa so se - kot smo obširno že poročali -tega pomembnega dogodka spomnili z veliko spominsko slovesnostjo v Domu glasbe v Celovcu. VCeraj se je kapitulacije Hitlerjeve Nemčije pred 50 leti spomnila zvezna vlada na izredni seji, po vsej državi pa so opoldne zvonili cerkveni zvonovi. Ze v nedeljo se je v nekdanjem koncentracijskem taborišču v Mauthausnu v Gornji Avstriji zbralo skoraj 30.000 ljudi, da bi se spomnili skoraj 100.000 žrtev tega taborišča. Slovesnosti so se udeležile delegacije iz skoraj 40 držav, med udeleženci pa je bilo tudi veliko mladine. Glavni govornik na komemoraciji je bil avstrijski zvezni' kancler Franz Vranitzky, ki je v svojem govoru med drugim poudaril, da je glavno izročilo žrtev taborišča, da bodi njihovo trpljenje in njihova smrt bodočim generacijam v opomin, koncentracijsko taborišče Mauthausen pa je označil za »najbolj grozen kraj, kar jih je bilo v Avstriji«. Na izredni seji vlade pa je zvezni kancler poudaril, kako ni dvoma, da vojna in nasilje ne koristita nikomur, današnja mladina pa da si le težko predstavlja težavne razmere, pod katerimi so leta 1945 postavljali nove temelje za vzpostavitev druge avstrijske republike, je dejal zvezni kancler. Ivan Lukan H SCHUSSEL/Efh Češka in Slovenija sla resna kandidata Sledi Madžarsko DUNAJ - Novi avstrijski zunanji minister Schiissel je na vprašanje, kdo so logični naslednji kandidati za pristop k Evropski zvezi v pogovoru za dunajski dnevnik Der Standard menil, da sta Češka in Slovenija »najbolj razvite državi«, Madžarska da ima »dobre možnosti«, Poljska pa beleži »znaten razvoj k tržnemu go-spoarstvu«. Glede bodoče avstrijske pozicije znotraj Evropske zveze je Schiissel menil, da vidi mesto Avstrije v glavni skupini, obenem pa da ima Avstrija velik interes, da bi - tudi geografsko gledano -prišlo Cimprej do premika v sredino. V nasprotju s svojim predhodnikom Mockom pa je novi zunanji minister v zvezi z razpravo o avstrijski nevtralnosti dejal, da trenutno ni razloga, da bi se Avstrija odpovedala sedanjemu statusu, »dokler ni znan novi vseevropski varnostni koncept«. Pri tem ni izključil možnosti opcije avstrijske vključitve v Zahodnoevropsko unijo (WEU) kot tudi sodelovanja s Severnoatlantsko (vojaško) zvezo Nato-»Dokler nismo prepričani, da gre za nekaj boljšega, se ne bomo odpovedali nevtralnosti«, je dejal Schiissel. ISTRA ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ mm Za reške regionaliste so Jakovčičeve zamisli idiotske REKA - Reški regionalisti, združeni v Reški demokratični zvezi (-RIDS), »sestrski« stranki Istrskega demokratičnega zbora (IDS), so izrazili nasprotovanje politiki Ivana Jakovčiča (na sliki), vodje IDS. Vzrok za njihovo nestrinjanje je Ja-kovčiCeva zamisel o Istri kot regiji, ki sega Cez državne meje in zajema območje treh držav - Hrvaške, Slovenije in Italije - od zaliva Preluk pri Opatiji do italijanskih Milj. Dr. Bernardo ZamliC, eden od voditeljev reških regionalistov, je takšno zamisel zavrnil, saj je po njegovih besedah »idiotska«. »Ze drugič v tem stoletju je anektiran libumijski del Istre. Tokrat so to storili na nedavnem kongresu Istranov v Pulju, kjer so celotno Istro razglasili za evroregijo, segajočo od Milj do Preluka. Ta meja je skladna z nekdanjo rapallsko mejo, kar nam ni prav nic všeč,« zatrjuje dr. ZamliC. Po mnenju reških regionalistov je prav ta meja »prinesla zlo prebivalcem teh krajev in v njih zapustila globoke psihološke posledice«. Zaradi tega bi se lahko končalo politično zavezništvo med reškimi in istrskimi regionalisti, ki so bili v koaliciji skupaj z Dalmatinsko akcijo (DA) dr. Mire LjubiC-Lorger. Vpliv ezulov, istrskih »izgnancev«, je bil na puljskem kongresu zelo močan, zato je tudi formalno spodbudil razkol med regionalisti. Medsebojna sloga že doslej ni bila najbolj trdna, reška RIDS pa je pod vodstvom dr. Vladimirja Smešnyja nasprotovala Jakovčiču in njegovim somišljenikom, češ da utegne biti spreminjanje notranjih, županijskih meja - nevarno. Nekateri to razumejo kot korak v smeri nastanka velike Istre, zlasti pa kot napoved spremembe državnih meja. Politični spopad reških regionalistov z Jakovčičem nemara kaže povezati z namenom IDS, ki obvladuje lokalno oblast v Liburnijskem primorju - Opatiji, Matuljih, Lovra-nu, MošCenicki Dragi ter na otokih Cresu in Lošinju - da bi to območje po izvedenem referendumu admi- Goran Moravcek nistrativno priključil Istrski županiji. Jakovčič je prepričan, da bodo prebivalci tega območja, ki upravno pripada Primorsko-goranski županiji oziroma reški regiji, glasovali za Istro brez meja. Pravico do referendumskega reševanja tega vprašanja so si istrski regionalisti izborili pred hrvaškim ustavnim sodiščem, ki je takšno možnost dopustilo. Toda politične razmere na Hrvaškem so takšne, da vsaka razprava o spremembi meja, Četudi notranjih, še vedno pomeni igro z ognjem, tem bolj zato, ker je veliko Hrvatov skrajno skeptičnih do JakovCičeve politike. Prepričani so, da ta vodi k odcepitvi Istre od Hrvaške in njeni priključitvi k Italiji. »Meja Istre brez meja, za katero se zavzema vodstvo Istrskega demokratičnega zbora, je tista, ki so jo začrtali že italijanski fašisti. Prav tako je vprašljivo, Čemu je - ko je govora o Istri v treh državah - treba omenjati tudi dva otoka, Cres in Lošinj, ter nekaj občin iz Primorsko-goranske županije. Naši prijatelji iz IDS se dobro spominjajo, da smo jim že prej zamerili risanje zemljevidov,« meni dr. Vladimir Smešny. Vodja reških regionalistov sicer sodi med politike, ki s hrvaškim političnim vodstvom in predsednikom Franjom Tudmanom ne ravnajo v rokavicah. »Ne moremo dopustiti, da nekateri prvaki IDS Hrvaško imenuje-jo‘nacistiCno’ državo,« se huduje dr. Smešny. Po kongresu Istranov, ki ni sprožil negativnih odmevov samo pri Tudmanu, premiem Nikici Valentiču in istrski podružnici Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ), paC pa tudi pri številnih drugih, ki so ga označili kot »politično provokacijo«, se je Ivan Jakovčič znašel na pragu resnega razkola znotraj lastne stranke. Namestnica župana Lo-redana Bogliun-Debeljuh, ki ji očitajo radikalizem, je že napovedala, da bo zapustila vrste IDS. Ta istrska Italijanka je zagovornica tesnega sodelovanja z istrskimi ezuli, ki so Istro podprli, ko je nedavno postala Članica Skupščine evropskih regij. KULTURA Torek, 9. maja 1995 ■* OBRAČUN Sezono GM označeval osvežujoč duh Glasbena matica je zaključila svojo koncertno sbzouo 1994/95. Bilo je osem koncertnih večerov, v katerih je bila zastopana solistična, komorna in zborovska glasba. Očividno ji razmere niso dopuščale simfoničnega večera, vendar moramo na drugi strani priznati, da je organizator v danih možnostih zadostil visoki umetniški ravni, tako P° programski naravnanosti kakor po kakovosti izvajalcev in izvajalskih skupin. Ge motrimo sporede, temeljijo, razen nekaj izjem, na ustvarjalnosti našega stoletja in celo Se Živečih sodobnikov. V smiselni sestavljenosti posameznih sporedov in njihovi razvrstitvi v celo-ten programski okvir se odraža določena, čvrsto zasnovana opredelitev organizatorja: preiti od znanih klasikov preteklih obdobij na področje nadaljnjega razvoja in porajajočih se novih vrednot v našem stoletju v svetu kakor pri nas doma - k °dkrivanju poslušalcem še neznanega in prav tako doživljajsko vtisnega. Celotna zasnova kon-certne sezone odraža določen, širše zastavljen cilj °sveščanja. Pri tem pa moram poudariti, da je v vsak spored, z izjemo enega (duo V. Maljnikov -y/'- Starc), bilo vključeno vsaj po eno delo slovenskega skladatelja [S. Osterc, M. Kogoj, L. Lebič, J. ’eZ, M. Lipovšek, F. Delak, C. Rojac, U. Prevoršek, P' Merku in P. Ramovš). To je zavestno zamišljen m pretehtano naravnan program, ki ga gotovo ni bdo lahko uvrstiti v sporede posameznih koncertov. Lahko si predstavljam voljo in napore za rea-hzacijo takega prizadevanja, ki kaže smotrno pro-Smrnsko politiko, kar je v naših razmerah nekaj Posebnega in seveda tudi potrebnega. Za tak program pa so nujni tudi dobri in učinkoviti izvajalci, ki so sodobni muziki in njeni ‘zzivnosti naklonjeni oziroma živijo z njo. Tudi te So našli. Ne moremo reči, da je bila kdajkoli in katerakoli izvedba površna ali interpretacijsko, ob svojskih razlikah seveda, neučinkovita; enako skrb kot delom iz svetovne literature in svojo kreativno zagnanost so izvajalci posvetili tudi de-lom domačih skladateljev. Ne bi želel preveč po-navljati' vendar se mi zdi umestno, da še enkrat Potrdim muzikalno otipljive izvedbe Tatjane Ogn jano vi cev e, dovršeno pripravljenost mladinskega zbora iz Maribora, interpretativno inventivnost dna Andreja in Tomaža Petrača, muzikalno nnpregnantnost dua Vasilija Meljnikova in Aljoše starca, izvrstno uigranost ter interpretativno izrazitost Ljubljanskega godalnega kvarteta, virtuozno novrsenost interpreta na harmoniki in skladatelja Mirrada Rojaca, nazorne interpretacije orkestra '-'Cmerata labacensis pod vodstvom Stojana Kurete ž nadarjeno mlado pianistko Tamaro Rasenije-v°’ kakor tudi izvrstnega in muzikalno polnokrvnega interpreta na orglah, Giancarla Parodija, ki je tedi v cerkvi sv. Justa zaključil koncertno sezono. Ob koncu lahko ugotovimo, da prevladuje v Unietniskem svetu in organizatorju koncertov Glasbene matice nov, osvežujoč duh, zaznaven utrip lzkanj in utiranja noyih poti tudi v koncertno pro-oremskih prizadevanjih. To je odziv novega poko-tenja, novih slutenj in čutenj, novih hotenj in na-Taynavanj v glasbeni dejavnosti: kakor v ustvarjal-bi tako tudi v poustvarjalni. V tem je namreč napredek in prihodnost. Program in učinkovite pou-sbraritve letošnje koncertne sezone kažejo, da je Masbena matica napravila pomemben korak v to srtier. Ivan Silič INTERVJU / ZGODOVINAR ROBERTO SPAZZALI Zgodovina je nevtralna samo, ko je še nenapisana Med raznimi pobudami, tako ali drugače povezanimi z datumoma 25. april - 1: maj, gre omeniti tudi predstavitev knjige zgodovinarja in publicista Roberta Spazzalija Sotto la Todt. Delo je obširen prikaz nemške organizacije za prisilno delo na območjih, ki jih je zasedla nacistična armada. Zaradi aktualnosti teme (saj je zgodovinska zavest o dogodkih iz druge svetovne vojne še zelo živa) smo avtorju knjige postavili nekaj vprašanj o študiji, ki jo je pred kratkim objavil, o tržaških (slovenskih in italijanskih) interpretacijah druge svetovne vojne, o odprtih vprašanjih kolaborantstva in fojb. Profesor, knjigo ste posvetili svojemu očetu, ki je bil med rekrutirand v organizacijo Todt. Koliko je na vaše raziskovalno delo vplival osebni vzgib, koliko pa profesionalno zanimanje za določen zgodovinski pojav? »Delo mojega očeta v organizaciji Todt sodi v anale moje družinske zgodovine, tako da sem začel to stvarnost odkrivati še zelo mlad prav skozi pripovedovanja svojega očeta. Pozneje sem se pojava lotil tudi s profesionalnega zornega kota, vendar pa je bilo gradiva na razpolago zelo malo. Prav tako malo je bilo tudi zanimanja za snov, ki sem jo predlagal. Sele podpora Združenja deportirancev mi je omogočila, da sem delo zaključil in izsledke svojega raziskovanja tudi objavil v knjižni obliki.« Pravite, da je bilo gradiva na razpolago malo. Je bilo potemtakem delo na tam področju težavno? Kako ste prišli do informaciji, ki ste jih potrebovali? »Prav s pomočjo Združenja deportirancev mi je uspelo združiti pripovedovanja neposred- nih protagonistov in dokumente, ki sem jih staknil v arhivih. Nekaj dokumentov so mi prinesli tudi deportiranci sami, druge pa sem našel v Freiburgu, Ljubljani, Trstu. Zanimivo je bilo primerjati spominsko gradivo ljudi, ki so prisilno delo doživeli v prvi osebi, in uradno gradivo. Zanimivo tudi zato, ker spominov večine ljudi, s katerimi sem se pogovarjal, ni pogojevala literatura, kot se je to dogajalo (in se včasih še dogaja) ob drugih dogodkih; to pa mislim zato, ker literature o prisilnem delu enostavno ni bilo.« Druga svetovna vojna: vojna okupatorjev, vojna revolucionarjev, vojna herojev in morda še vojna izdajalcev. Katero vojno ste vi vzeli v poštev? »V poštev sem vzel spomine večine. In “večina” niso ne heroji, ne izdajalci, ne revolucionarji. V poštev sem vzel tisto, kar mnogi imenujejo sivina zgodovine. Odporništvo je bilo le del vojne; bilo je akcija tistih, ki so interpeti-rali in prevzeli nase želje večine. V tem svojem delu pa sem se poskušal vprašati, kdo so bili tisti, ki se v odporništvo niso vključili, kaj je za prebivalstvo sploh pomenila nemška okupacija, kdaj se je v širših krogih ljudi predramila zavest o dejanskem stanju.« Odporništvo je zelo hvaležna tema: ne samo za zgodovinarje, pač pa tudi za politike in za množico, ki kroji t.i. javno mnenje. Kakšne in katere so, po vašem mnenju, razlike med slo- vensko in italijansko interpretacijo odporniškega gibanja oz. partizanstva? »Takole bi rekel: za italijanski delavski razred je bilo partizanstvo ali priključitev komunističnemu gibanju skorajda nekaj samoumnega. V odporništvu niso videli samo boja proti okupatorju, pač pa tudi boj za socialno revolucijo in in-ternacionalizem. Drugače je bilo z meščanstvom. V Trstu je del meščanstva v nemški okupaciji zavohal možnosti za zaslužek: smo pač v trgovskem mestu. Nižji meščanski sloji pa se najprej umikajo spopadu z Nemci; prve oblike boja zavzamejo šele, ko skuša okupator široke sloje prebivalstva vključiti v svoje načrte z vpoklicem na prisilno delo ali kar v svoje policijske vrste. Kar se Slovencev tiče, mislim, da so tudi v tem primeru odločilno vlogo igrale različne komponente: že za časa fašizma so mnogi Slovenci pristopili k režimu, tako da se je začel še celo prej proces fašistizacije kot pa italijanizacije. Tudi med vojno so bile odločitve posameznikov neverjetno raznolike: mnogi so pristopili v partizanske vrste, mnogi pa tudi v okupatorske. Mislim, da je treba tudi tu preučiti vse družbene komponente. Partizani bi na splošno ne dosegli svojih ciljev in zmag, ko bi za sabo ne imeli opore pre-bivalsta. Govorim o prebivalstvu: ne o Slovencih, niti ne o Italijanih. Do določenega trenutka so bili cilji teh in onih skupni. Ločili so se šele, ko je šlo za nekatera specifična vprašanja, denimo za vprašanje meja.« Ukvarjali ste se tudi s problemom fojb. 2e zopet torej vprašanje, ki je za Tržačane zelo pereče... »Tudi vprašanje fojb je po mojem mnenju postavljeno na zgrešen način. Ne smemo se namreč spraševati, koliko italijanov je pokopanih v kraških vrtačah, pač pa koliko ljudi, oseb, človeških bitij je tam. Prav gotovo je v fojbah tudi mnogo Slovencev, ki so se v določenem trenutku zoperstavili totalitarnemu režimu. O tem nihče ne govori. Stvar je nujno treba čimprej raziskati, da bi nihče več ne špekuliral na spominu umrlih. Potrebno bo priti na dan z imeni in priimki krivcev in poznejših špekulantov.« Ko govoriva o raziskovanju, govoriva v tem primera nujno o zgodovinarju: v čem je njegovo poslanstvo? Je nevtralna zgodovina mogoča? »Nevtralna zgodovina je bel list papirja. Cim je list popisan, že ne more biti več stoodstotno nevtralen. Pač pa je lahko čimbolj nevtralen zorni kot raziskovalnega dela. Osebno skušam slediti trem načelom: skušam biti uravnovešen v svojem pisanju, v poštev vzamem vse različne poglede in vire, s katerimi se srečam, moj cilj pa je razumeti, kako se stvari dogajajo, ne pa zakaj. Sem, če smem tako reči, laični zgodovinar. Prav zato je bila moja knjiga o fojbah šok za nekatere nacionalistične kroge našega mesta.« Italijansko zgodovinopisje, pa tudi publicistika in novinarstvo, stalno govori o štiridesetih dneh Titove okupacije Trsta. Slovenci pa govorimo o osvoboditvi... »Za Slovence je bil prihod Titovih čet v Trst uresničitev cilja, ki so si ga zastavili že veliko prej. Toda v tem cilju se niso prepoznavali samo Slovenci, pač pa tudi široka množica italijanskega prebivalstva, predvsem delavcev, ki so se želeli priključiti komunistični državi. Za italijansko meščanstvo pa je bil prihod partizanskih enot pravi šok: partizani so bili zaradi dolge poti do Trsta in bojev izmučeni, umazani, raztrgani. Poleg tega je bila večina izmed njih kmečkega izvora. Padel je torej zid med mestom in podeželjem in s tem se je porušilo ustaljeno razmerje. Mesto ni več vladalo nad podeželjem, pač pa obratno. Pojav v zgodovini sploh ni izjemen, le da je bil v Trstu toliko bolj izrazit. Osebno govorim tako o Titovi kot o zavezniški okupaciji Trsta: ko prebivalstvo nima možnosti, da bi si samo izvolilo svoje predstavnike, je to okupacija.« Kako se je v teh povojnih letih tržaška miselnost spremenila? »En sam primer, morda banalen: na Borznem trgu je piramida z reklamo sežanskega casinoja in pripisom “Slovenia”. Tak napis bi pred dvajsetimi leti ne ostal čist niti pet dni; takoj bi ga popacali ali kako drugače odstranili. Danes ne moti nikogar več. To, kar se je zgodilo v dvajsetem stoletju, je posledica teoriji, ki so se izoblikovale v prejšnjem stoletju. Upati je, da napak tega stoletja ne bomo nosili za sabo v prihodnje.« Razgovor zapisala Matejka Grgič Zadnja akustična plošča morda napoveduje nov zasuk v glasbeni karieri Boba Dylana , No, tudi najbolj slavni ameriški antavtor Bob Dylan je posnel s^°io ploščo Unplugged. Moda Akustičnih, v živo posnetih plošč J® v zadnjih dveh letih dobesedno Povzela vsa najbolj znana imena svetovne rock scene. Televizijska postaja MTV je po-°bne koncerte snemala že nekaj et Za svoje redno televizijsko Predvajanje, skupaj z japonskim ogotcem Sony, ki razpolaga s Ste-1 nimi glasbenimi hišami, pa so odločili, da bodo koncerte, ki jih .jreinajo v Sonyjevih študijih v ew Torku, posneli tudi na cd. Pr-J J® to pot ubral Paul McCarntey, edili pa so mu številni drugi, od eda Younga do Marie Carey, od Pringsteena do Roda Stevvarta. Na ^ACetku leta so tudi izdali ploščo, k\kateri so akustične posnetke petnajstih skupin in pevcev. Podobno pot so lani ubrali tudi pri italijanski tv postaji Videomu-sic. Take poteze so tržno in tudi kakovostno večkrat zelo uspešne, saj prikažejo glasbenike v svojevrstni luči. O tem, da bo tudi Dylan, ki je drugače zelo sebičen in nagajiv, posnel akustično ploščo, se je govorilo že nekaj mesecev. Končno smo na začetku aprila dobili vinil-sko ploščo, po veliki noči pa tudi cd in kaseto tega večera. Zanimanje za ta album je bilo veliko, saj ni Dylan v nastopih zadnjih let prepričal poslušalcev. Tu pa smo morda priča ponovnemu zasuku v Dylanovi karieri. Vseh dvanajst pesmi, toliko jih vsebuje Dylanov Unplugged, so izvedene zares dobro. Komadi so prepoznavni že od samega začetka, glas kantavtorja je čistejši kot na zadnjih nastopih. Na prvi posluh je Unplugged po plošči Before the Flood, ki jo je posnel s skupino The Band, najboljši Dylanov live album. Dylanu pomagajo glasbeniki, ki so mu sledili v zadnjih letih, in sicer basist Tony Garnier, kitarista John Jackson in Buckv Buxter, bobnar VVinston VVatson in organist Brendan 0’Brien. Izbor skladb je zelo posrečen. Poleg nekaj novejših skladb dobimo v glavnem pesmi iz prvih (najboljših) let. Unplugged ploščo otvarja skladba Tombstone blues iz leta 1965. Sledita mu novejša Shooting star (iz leta 1989) in znana AL Along the Watchtower, ki je tu izvedena zares mojstrsko. The times they are A - Changin’, ena najlepših protestnih pesmi iz zlatega obdobja ameriškega kantavtorstva je še danes zelo aktualna (zlasti v Italiji). Ob- sodba brezbrižnosti takratnih ameriških politikov do zahtev novih generacij je s časom postala, vsaj po besedilu, himna protestov proti veljakom. Antimilita-ristična in protirasistična John Brown je brez dvoma eden najboljših trenutkov celega albuma. Plodna žilica Dylanovega opusa se nadaljuje s hiti Desolation Row in Rainy Day VVomen # 12 & 35. Love Minus Zero / No Limit in Dignity nas popeljejo v poslušanje zadnjih treh skaldb, zelo znanih hitov bluesa Knockin’ on Heaven’s Door, Like a Rolling Stone in With God on Our Side. Izbor skladb te plošče nas prepriča, da je Dylan se vedno in kljub vsem zadnjim dogodivščinam najbolj prepričljiv pisec ob- sodb in protestov zoper vsem nepravičnostim tega sveta. Vsaka skladba ima za sabo globoko zgodovino, v vsaki kitici dobimo besede, ki so zelo težke za vse tiste, katerim so namenjene. Plošča morda res ni le obujanje spominov, pač pa dokument, ki je, tudi za trideset let stare skladbe še vedno zelo aktualen. Aleš VValtritsch 16 Torek, 9. maja 1995 KULTURA NA KRATKO LIKOVNA UMETNOST / SOAP OPERA - PABLO PICASSO IN MADAME Z. rEEHEBS' Vurnik potuje na Dunaj LJUBLJANA - Danes bodo v Architektur Zentrum , Wien, najpomembnejši dunajski galeriji za arhitekturo, odprli razstavo slovenskega arhitekta Ivana Vurnika. Predstavljen bo manjši izbor z razstave, ki si jo je ljubljansko občinstvo ogledalo januarja v Cankarjevem domu, avtorji pa so tokrat poudarili predvsem arhitektovo dunajsko obdobje ter dodali nekaj originalov z Vurnikove razstave v Radovljici. Ob otvoritvi razstave so organizatorji pripravili tudi manjši simpozij, na katerem bodo predavab Boris Podrecca, Friedrich Achleitner, Damjan Prelovšek ter Dušan Blagajne. Namen simpozija je umestitev Vurnikovega dela v sočasno evropsko arhitekturno dogajanje, zlasti pa osvetlitev povezave med Ljubljano in Dunajem ter vphva Otta VVagnerja, dunajskega arhitekta, pri katerem se je izšolala generacija slovenskih pionirjev modeme. Na sliki: Ivan Vurnik, Sokolski dom na tabora v Ljubljani, 1923-25. (M.V.) Dan zmage in Hymnos Matjaža Jarca LJUBLJANA - Nocoj ob 21. uri bo v ljubljanskem klubu Penati promocija nove CD plošCe Matjaža Jarca Hymnos. Neposredno jo bo prenašal tretji program (program Ars) Radia Slovenija. Po Evropi in svetu se v teh dneh spleta mreža simbolne odvisnosti zmagovalcev in poražencev. Jarc je v svojem projektu Hymnos zaznal starodavne temelje logike te nesrečne dvojice. V njem je zaznati zmago duha nad materijo in narave nad državo. Avtor pravi: »Na tehtnico presoje na Dan zmage polagamo radiofonsko obdelano logiko bolj ah manj naključnega dogodka s primesmi mita.« PR Razstava in predavanje Francesca Venezie LJUBLJANA - Na povabilo ljubljanske Sole za arhitekturo predstavil se bo slovenski strokovni javnosti predstavil znani arhitekt in univerzitetni profesor Francesco Ve-nezia (1944) z beneške fakultete za arhitekturo. Venezia je zaCel svojo uspešno kariero ustvarjajočega arhitekta leta 1972. Njegove zgradbe stojijo po vsem svetu. Oblikuje tudi javneh mestne površine in parke. Kot profesor je gostoval na univerzi v Harvvardu, na Politehniki v Lausan-ni, na katoliški univerzi v Čilu in univerzi Nihon v Tokiu. V prostorih Arhitekturnega muzeja na fužinskem gradu bo priredil razstavo del, ki so jih pod njegovim vodstvom izdelali študentje v njegovem seminarju, potem pa bo imel Se predavanje o svoji učni metodi. Oboje, odprtje razstave in predavanje se bo odvijalo danes v Arhitekturnem muzeju, z začetkom ob 19. uri. PR Umetniki in spomin na holokavst KASSEL, TEL AVTV (dpa) - V opomin in spomin na pomor Židov in zatiranje njihove kulture, ki so ju zagreših nemški nacionalsocialisti, so v noči na nedeljo v nemškem Kasslu umetniki oznaCih z Davidovimi zvezdami (na sliki kot motiv na tradicionalnem židovskem svečniku) 120 zgradb, v katerih so živeli Židi. Lokalna umetniška zadruga bo akcijo prihodnje leto razširila na vso državo, ker meni, da je nujno poudariti, da je bila H. svetovna vojna tudi genocid. Kot prva tuja skupina pa je v nedeljo zvečer v novi stavbi izraelske državne opere nastopila hamburška opera s praizvedbo Haendlovega oratorija Belsazar. Nastop v počastitev spomina na holokavst je bil za izvajalce psihološko izjemno naporen, saj so se zavedah, da je tema umetniškega dela za marsikoga iz občinstva življenjsko dejstvo. Vendar kaže, da ne bo nic oviralo turneje tega nemškega ansambla, ki naj bi trajala do 15. maja. Dunajski Slavnostni tedni proti AIDS-u DUNAJ (dpa) - V soboto so se s Plesom življenja zaceli dunajski Slavnostni tedni. Ples življenja je bila velika družabna prireditev v Mestni hiši, ki se je odvijala z mottom: »NajlepSe gibanje v boju proti AIDS-u je ples.« Paradni konj je bil francoski modni oblikovalec Jean-Pa-ul Gaultier, ki je posebej za to priložnost pripravil revijo svojih modelov. Med vec kot 3.000 obiskovalci so bili: Niki Lauda, Marc Almond, Jimmy Somendlle, največ pozornosti pa je pritegnila Cicciolina v Gaultierjevi kreaciji »Eva« (prozorni trikot). Ples življenja je omogočil zbrati 3.000.000 avstrijskih šilingov za boj proti AIDS-u. P. Picasso: študija, 30. 11.1953 in (po izjavi lastnice) dva dni mlajši oljni potret Picasso in Madame Z., ki ga je sprožil Časopis Delo, se je razrasel v pravo medijsko gonjo proti organizatorjem razstave - dovolj pomembno, da je potrebno k njemu dodati tudi nekaj drugih podatkov. Nadaljevanja, ki s svojo organizacijo po delih in emotivno obarvanem besednjaku, očitno namenjenim razburjanju javnosti »culu-frske države«, spominjajo na soap opero, so pikolovsko iskanje napak v projektu, pri čemer avtor zamolči podatke, ki kažejo na nekoliko manj žalostno podobo projekta. In opremljeno s precej netočnostmi - dovolj številnimi, da je avtor zapravil precej kredibilnosti - tako da tudi podatkov, ki bi utegnili držati, brez preverjanja ne moreš sprejeti. Novinarji prehitevajo stroko Poglejmo nekatere: Delo je operiralo s fotokopijo, ki jo je poslalo v Picassov muzej (hkrati pa uporabo fotokopij neosnovano zamerilo direktorju Narodne galerije - ki ga je, med drugim, zmotno navedlo kot avtorja celotne razstave in kataloga -, čeprav je istemu avtorju že prej pisno izjavil, da je delal s pomočjo fotodokumentacije). Iz nadaljevanj je mogoCe sklepati, da je v Pariz šele naknadno prispelo vse gradivo. Avtor citira Zervosov katalog, v katerem unikatov, ki so razstavljeni v CD, ni. 22 knjig Zervosovega kataloga je izhajalo med letoma 1932 in 1970 in veljajo za doslej najpopolnejši kataložni popis Picassovih del. Zorana de Kide in organizatorji so izjavili, da so dela prvič na ogled strokovni in drugi javnosti, torej jih v katalogu ne bi smelo biti. Dejansko jih ni. Je ponarejena tudi risba (ki je zastopana na tokratni razstavi), ki jo na fotografiji (tudi razstavljeni v CD) drži Picasso v roki, pred njim pa sedi Zorana de Kide? Delo, ki je objavilo tudi premišljen izbor reprodukcij, jo seveda prezre. Kot je - kar se tiče Zervosovega kataloga - prezrlo, da je Zorana de Kide izjavila, da je Picassu pozirala še za številna druga dela, ki niso v njeni lasti. Kakšno med njimi - če so izjave toCne -bi moralo gotovo biti objavljeno tudi v Zervosovem katalogu. Je Delo Picassov muzej vprašalo ali je v njem objavljen kakšen portret, ki bi nemara kazal portretne značilnosti ljubljanskih portretov? Zorana ali Jacqueline? Podobnih spodrsljajev je še veliko; njihovo nataCnej-še navajanje bi zahtevalo toliko Časopisnega prostora, kolikor so ga zahtevala nadaljevanja. Raje se pomudimo ob (edinem) prispevku, ki bo imel, v kolikor organizatorji ne bodo odgovorili, dejansko težo (Ce bi Delo ostalo pri njem, namesto da je šlo v senzacionalistično pisanje in žalitve, bi si zaslužilo vso podporo). Organizatorjem res lahko očitamo, da so novinarjem predstavili projekt Madame Z. kot odkritje dotlej skrivnostne dame, namesto da bi povedali, da gre za spodbijanje teze, ki enaCi Madame Z. z Jacqueline Roque. Obveščanje novinarjev je bilo neprofesionalno. Tiskovna konferenca je bila Sele na dan otvoritve, katalog dostopen šele tedaj, sama razstava pa novinarjem nedostopna. In vendar, Čemu tako obsežno Delovo pisanje o projektu in nestrokovno prehitevanje stroke, saj je popol- noma iluzorno pričakovati, da bi se za proglasitev Zorane de Kide za Madame Z. - Četudi v Ljubljani - ne izvedelo drugod? Stroka sprejme ah ovrže. V slovenski umetnostni zgodovini so nesoglasja glede avtorstva te ali one umetnine (seveda ne Picassove) pogosta. Ker gre za strokovne razprave, ki potekajo poCasi in z ustreznimi metodami, se ob tem ne zgane noben časopis. Čemu torej taka gonja proti tokratnim orga-nizatorjem? Subvencija razstave višja od vrednosti zbirke Ce se pozanimaš pri »dobro obveščenih« z vsemi potrebnimi referencami (ki jih seveda ne citiraš s polnim imenom, saj bi jih s tem potlačil v aktualni škandal), izveš za naslednje podatke: Projekt Madame Z. je bajno drag - v ta drag pa ne sodi le tokratna razstava, paC pa vrsta prejšnjih projektov, ki so jih v preteklih dveh desetletjih organizirali predvsem Zorana de Kide, Mitja Rotovnik in direktor MGLC (nekoč direktor Moderne galerije) Zoran Kržišnik. Vsota, ki naj bi jo Slovenija namenila projektu Madame Z., naj bi segala celo do milijona dolarjev (organizatorji bodo, Ce se z zneskom ne strinjajo, posredovali natančne podatke), kar je v današnjem Času, ko proračunski denar, namenjen kulturi, zlasti pa investicijam in programom, realno iz leta v leto pada, vse prej kot prijetno slišati. Znesek, ki ga je kulturno ministrstvo namenilo projektu (organizatorji o finančni plati projekta na tiskovni konferenci niso želeli govoriti), naj bi močno preseglo vrednost zbirke. Mnenje strokovnjaka o vrednosti keramike: »S 100 tisoC dolarji bi strokovnjak tako zbirko nakupil v enem letu.« Med projekti, vezanimi na Zorano de Kide, je predvsem velika retrospektiva Raffaela Leomporrija iz zbirke Zorane de Kide leta 1983 v CD in Modemi galeriji, ki je bila s strokovnega stališča menda nezanimiva, a pogoj za to, da Ljubljana dobi Picassa. Poleg te pa še letalski poleti v ZDA... Toliko »kuloar« (o točnih podatkih o proračunskih zneskih bomo poizvedeli). Je to podlaga Delovemu pisanju (o finančni plati še ni prav veliko napisalo, morda še bo, ko bo javnost povsem razjarjena), ki je vse prej kot nepristransko, in ki izbira vse, kar lahko organizatorje strokovno in moralno diskreditira, ob tem pa prav vse, kar kaže na verodostojnost, zavrača? Pa ne pred strokovno javnostjo, paC pa pred tisto, ki nikoli ne bo odšla na razstavo in se o njej prepričala sama, ob tem pa še prebrala katalog? Tako pisanje je enostavno škodljivo. Vojko Urbančič Realna galerija LJUBLJANA - V okviru projektov komunikacijske mreže Urba-naria bo v t.i. Realni galeriji - različnih lokacijah v Ljubljani - od danes do konca maja na ogled razstava plakatov z naslovom Projekt 9. maj. Projekt 9. maj dekonstmira zgodovino, ah, kot pravijo avtorji, »signalizira zgodovinsko sporočilo mimovozecim in tako subtilno povezuje zgodovino z današnjim medijskim oglaševanjem«. Avtor projekta Rajko Vidrih je v arhivu Mestnega muzeja izbral fotografije ing. Mirana Pavlina, dokumente življenja v Ljubljani med italijansko oku- pacijo, in jih razvrstil v novo celoto, v katerih tematizira komunikacijo na vec ravneh - na ravni fotografskega dokumenta, medija ter na ravni medčloveške komunikacije. Projekt tvorijo plakati, ki so razmeščeni na plakatnih komunikacijskih mestih v Ljubljani - od Ceste za gradom, križišča s Karlovško, do Roške in Poljanske ceste, Tivolske, Smartinske, Trga mladinskih delovnih brigad, železniške postaje, Cez Šiško (Celovška, Šišenska), Bežigrad in Vic (Tržaška) -, ki vodijo v središče mesta, ali po katerih se Ljubljana »odpira« proti različnim delom Slovenije. (V. R.) T. Kuntner: Marija Snežna Pesniška zbirka, založba Obzorja Maribor, opremil Rudi Spanzel, 1995, 800 izvodov, trda vezava, 12 x 20, 5 cm, 96 strani. Po romanu Toneta Partljiča Pri Mariji Snežni zvoni, ki ga je konec lanskega leta izdala založba Obzorja Maribor, vstopa slovenjegoriška vas Marija Snežna (Zgornja Velka) spet v sodobno slovensko književnost. Tokrat je dala naslov zbirki pesmi Toneta Kuntnerja, ki je bil rojen v bližnjih Tratah, na Mariji Snežni pa je obiskoval osnovno šolo. Nic čudnega torej, da je območje Slovenskih goric Tone Kuntner rad opeval že doslej v svojih pesmih. Slovenske gorice se kot rdeča nit vlečejo tudi skozi večino pesmi najnovejše pesniške zbirke, ki jo sestavlja sedem ciklusov. Vendar ne gre za nostalgično opevanje rodnega okolja. Slovenske gorice lahko v teh Kuntnerjevih pesmih pri" merjamo samo še s podstavkom, na katerem oblikuje kipar svojo umetnino. In Kuntner s temi pesmimi postavlja predvsem kipe materi, ljubezni, prijateljstvu, svetu, onostranstvu,-Marija Snežna je kakor park, v katerem stojijo ti kipi. (J-S,) J. Švajncer: Bertkini prijatelji Zbirka naše poti - 2, knjiga, Društvo upokojencev Maribor -Center, 1995, oprema in ilustracij6 Franc Stiberc, 123 strani, mehka vezava; naročila sprejema avtor, Prisojna 63, 62000 Maribor, tel. 062/211-025. To je razgibana in pri' vlaCna povest o pred' šolski deklici Bertki njeni mami, očku in babici. Očka je odhajal v službo in se marsikdaj vrnil šele naslednji dan. Mama j® odhajala po raznih opravkih. Doma je ostala babica. Toda vedno ni dovolj p3^1' la na vsak dekličin korak in zato je Ber-tka pohitela ven iz hiše. Na dvorišču so jo pričakali petelinček in kokoške, na vrtu rože, na travniku kobilice, polžek, žužki, na hribu Čmrlj, zajčka, v potoku riba, v ločju pa kačji pastir Odhajala je na podstrešje, kjer so jo pozdravili pajek in osa Tu so bili še skratki, njihov poglavar, lisj' ca, jazbec in drugi; Bertka se je z vsem1 prijazno pogovarja*3 in navezala prijateljstvo, ki je bilo zelo trdno in se ni niti mal° omajalo. Povedali s° si toliko zanimivega da jim je prisluhni tudi pisatelj in njih0 ve dogodivščine uje v zgodbe. OBLETICA / SLOVESNOST S PARADO V PARIZU IN S POGLEDOM, UPRTIM V PRIHODNOST V BERLINU Spomin na dan, ko je tretji rajh podpisal brezpogojno predajo LODON, PARIZ, BERLIN, MOSKVA - Vsa Evropa se je vCeraj spomnila konca druge svetovne vojne, najhujSe morije v zgodovini človeštva. V Londonu je za dve minuti za-nirlo vse življenje, ljudje so se tako v tigini spomnili ztoage, konca vojne in mi-, tijonov žrtev. V Parizu so Pod Slavolokom zmage poskušali dokazati, da je 50 let po tistih zmagoslavnih dogodkih napočil čas resnične sprave in dokončne premostitve medblo-kovske logike. Nemški zvezni kander Kohl, ki ni smel v Normadijo, je pod Slavolokom zmage lahko sedel kot enak med enakimi. Nemški predsednik Roman Herzog pa je sinoči v Berlinu zgovorno dokazal, da se Nemd zavedajo svoje odgovornosti, da nočejo pozabiti na zločine, ki so jih zagrešili njihovi oče-tje. Za njih so se po Herzogovih besedah 8. maja 1945 »odprla vrata v prihodnost«. V Moskvi pa se je včeraj predsednik Jelcin sestal z vojnimi veterani in opozoril na nevarnost vnovične delitve sveta. Zavzel se je za nove modele varnosti, ki naj temeljijo na zaupa-rrjn in paritetnem sodelovanju. Načel je torej argumente, o katerih bo skoraj gotovo spregovoril na današnji zaključni komemo-mdji v Moskvi, na katero Pa meče temne sence vojna v Čečeniji. Marseljeza pod Slavolokom zmage PARIZ - Več kot osemdeset predsednikov držav in vlad, kraljev in princev je včeraj dopoldne prisostvovalo slovesnosti ob 50. obletnici kapitulacije nacistične Nemčije in konca druge svetovne vojne v Evropi. Pod toplim, skoraj poletnim soncem, je ob Slavoloku zmage potekala preprosta, a občutena slovesnost. Varnostne sile so se morale pošteno potruditi, saj so Parižani do zore slavili Chiracovo zmago. Novi francoski predsednik, ki bo uradno prevzel dolžnosti 20. maja, je na častni tribuni sedel ob dosedanjem predsedniku Mitterrandu. Tu pa je bil za razliko od slovesnosti ob obletnici zavezniškega izkrcanja v Normadiji tudi nemški zvezni kancler Helmut Kohl. Pred vojaško parado je zbor francoske vojske zapel Marseljezo, mimohod vojske pa je bil zelo skromen, saj ni bilo ne oklopnikov in ne tankov; trajal je le 20 minut, na njem pa je sodelovalo le 2.500 vojakov, ena petina tistih, ki se udeleži tradicionalne parade ob državnem prazniku 14. julija. Akrobatska eskadrilja francoskega letalstva je prizorišče preletela (na sliki AP) ob začetku in koncu parade, ki se je odvijala le ob Slavoloku zmage in ne po Elizejskih poljanah. Parižani so bili torej razočarani, ker so lahko slove- snosti sledili le s televizijskih ekranov. Nič čudnega torej, da so izvi-žgali ugledne goste, ko so se ti odpeljali na gala kosilo v Elizejsko palačo. Po kosilu je del gostov s pariškega letališča Orly odletel v Berlin na sinočnjo komemoracijo, drugi del pa v Moskvo na današnjo slovesnost. Veteranko iz druge svetovne vojne, 69-letno Ludmilo Ano-sovo.je v Moskvi premagala ganjenost (Jelefoto AP) Švica se je opravičila zavrnjenim Židom ■^NEVA - Medtem ko so včeraj opoldne tudi v nevtral-či Švici zvonovi vseh cerkva počastili konec druge svetovne vojne, je predsednik švicarske konfederacije Ka-spar Villiger prvič priznal napake, ki so jih storili pred hrugo svetovno vojno in med njo ter se v imenu vlade °pravičil vsem Zidom, Id so jih na mejah zavrnili in jim Nemogočih rešitev. V prvem uradnem »mea culpa« je Villiger priznal, da je Švica s svojo zgrešeno politiko obrambe narodnih interesov storila krivico preganjanim ^idom. Omenil je švicarsko-nemški sporazum iz leta 1938, po katerem so tudi na švicarskih potnih Ustih Žide ZaznamovaU s črko J (Jude). Elizejski menu ARIZ - Jastog z ostrigami, petelinček v citronovem kisu, torta z robidnicami in hruškov sladoled. To so dobrote, lih je francoski predsednik Frangois Mitterrand ponu-jto kakim osemdesetim predsednikom držav in vlad ter 5!-onanim glavam na zakuski pred odhodom v Berlin, toizejski menu so spremljala vina: ChevaUer-Montrachet ' retina 1985, Jeroboams de Chateau Mouton-Rotschild -etina 1945 in šampanjec Krug Grande Cuve. Pomorska parada ANKT PETERSBURG - Desettisoci so včeraj v Sankt etersburgu (nekdanji Leningrad) prisostvovali pomor-.5* Paradi na Nevi oh 50. obletici zmage nad fašizmom. rrvič v zgodovini ruske a tudi sovjetske mornarice so na Paradi poleg enot vseh štirih ladjevij (severomorskega, aibskega, tihooceanskega in črnomorskega) sodelovale ;toh vojaške ladje petih držav protihitlerske koahcije (-ADA, Velike Britanije, Francije, Belgije in Nizozemske). Romunija se ni rešila B težkih zgodovinskih spon UKARESTA - Petdeset let po koncu svetovne vojne in tet po zrosenju fašističnega režima Iona Atunesca se ornurn se niso resih težkih zgodoviskih spon kasnejše-komunističnega režima. Iz včeraj objavljene javno-tV len’ske raziskave namreč izhaja, da je kar 67 odsto-ov yprašanih prepričanih, da še danes delujejo »sovra-i. ?,. «> ki hočejo razkosati Romunijo. Kot najbolj pri- i oljena zgodovinska osebnost pa je prav tisti Ion Anto-escu' ki je skupaj s silami osi napadel SZ. Za predsednika Herzoga so se 8. maja odprla vrata pnhodnosti BERLIN - Konec druge svetovne vojne je za Nemčijo pomenil »vrnitev v prihodnost«, pomenil je »osvoboditev«. Te besede nemškega predsednika Romana Herzoga v berlinskemu Schauspielhausu so dale pečat osrednji nemški slovesnosti ob 50. obletnici kapitulacije nacistične Nemčije. Tistega 8. maja 1945 so se po Herzogovih besedah »odprla vrata v prihodnost«, Zahodna Evropa je postala »otok miru, svobode in blagostanja«, ta otok pa je treba sedaj razširiti proti Vzhodu. Ljudje Vzhode Evrope so navsezadnje med vsemi Evropejci največ trpeli med in po vojni. Nemškega predsednika torej bolj zanima prihodnost kot vprašanje, ki še vedno razdvaja Nemce: ah je bilo leto 1945 poraz ah osvoboditev. Za Herzoga in za vse nemške politike z izjemo skrajne desnice je kapitulacija tretjega rajha pomenila konec tiranije, začetek gradnje nove, demokratične Nemčije. Ta po Herzovih besedah stoji na trdnih nogah »požrtvovalnega dela Zahodnih Nemcev po letu 1948« in »revoluciji Vzhodih Nemcev leta 1989«. Herzog pa ni pozabil omeniti, da Nemci vedo, da so številni njihovi očetje odgovorni za holokavst. Prav zato velika večina Nemcev zavrača totahtame ideje. Nemčija je torej danes »zanesljiv in predvsem miroljuben partner« za vse države sveta. V Schauspielhausu se- veda ni bilo tistega veselega in skoraj odrešilnega vzdušja, ki je bilo prisotno v Londonu in Parizu, saj so nemški organizatorji poskrbeli za skoraj cerkveno spokojnost, ki je Se poudarjala napor, da se Nemčija kot eden glavnih krivcev za drugo svetovno vojno predstavi kot zanesljiv partner, ki priznava zločine svojih očetov, a gleda v prihodnost, ker noče, da bi se kaj takega ponovilo. Besede ruskega premiera Cernomirdina o »neizbežnosti« trdega partner- stva, dobrososedskih odnosov ter sodelovanja med Nemčijo in Rusijo so kljub diplomatskim zahtevam ob takih priložnostih pomenile, da Rusija končno verjame, da Nemci ne ogrožajo več miru v Evropi in v svetu. SVET Torek, 9. maja 1995 HRVAŠKA V Zagrebu življenje spet po starem ZAGREB - V hrvaškem glavnem mestu so otroci vCeraj spet odšli v Sole in vrtce, ker je bil preklican odlok ministrstva za šolstvo, po katerem zaradi torkovega in sredinega raketiranja mesta v zagrebških izobraževalnih ustanovah prejšnji teden ni bilo pouka. Življenje v Zagrebu se je že skoraj popolnoma vrnilo v normalne tirnice, Čeprav meščani se vedno odkrivajo ubijalske zvončke, ki so jih po mestu posejale kasetne bombe. Politični in vojaški komentatorji se ukvarjajo z analizami akcije Blisk, kot je osvoboditev zahodne Slavonije poimenovalo hrvaško obrambno ministrstvo. Kninska in banjaluška televizija Hrvatom sporočata, da vojne še nikakor ni konec. Krajinski voditelj Milan Martič napoveduje vrnitev srbske vojske v zahodno Slavonijo ter grozi s totalno vojno in bombardiranjem hrvaških mest. »Ne glede na žrtve, četudi jih bo sto tisoč,« se je na kninskem radiu širokoustil Martič. Hrvaška oblast pa medtem na osvobojenem ozemlju pospešeno uvaja svojo upravo. V vseh mestih že delujejo policijske postaje, pri- ključeni so telefoni in elektrika, vojni ujetniki pa se po zaslišanjih vračajo domov. Srbi trdijo, da so v gozdovih zahodne Slavonije še številni njihovi borci. Pred ofenzivo hrvaške vojske naj bi na tem območju živelo veC kot 30 tisoč Srbov, prek Save pa naj bi jih v Bosno pobegnilo »samo« 12 tisoč. Hrvati tem številkam ne verjamejo in mislijo, da bi jih Srbi radi uporabiti kot izgovor za nove maščevalne napade na hrvaška mesta. Za danes je pre- Srbski vojaki v Kninu Cfelefoto: AP) dvideno nadaljevanje pogajanj med srbsko in hrvaško stranjo, ki so se na zagrebškem letališču začela prvi dan ofenzive. Pogajanja naj bi bila v Ženevi, vendar se jih Srbi ne nameravajo udeležiti, dokler ne bodo izpuščeni vsi srbski civilisti iz zahodne Slavonije. Celotna hrvaška opozicija vojaško akcijo v zahodni Slavoniji odobrava, vendar se oglašajo tudi skeptiki, kot je Stipe Mesid, ki trdi, da je ofenziva posledica dogovora med Zagrebom in Beogradom. MesiC trdi, da Beograd ne potrebuje zahodne Slavonije, kar naj bi dokazoval tu- di mlačen odziv srbskih oblasti. Hrvaška javnost pa pričakuje nove vojaške premike, s katerimi naj bi osvobodili še preostala zasedena ozemlja - Baranjo, Vukovar, Kordun, Banijo in Kninsko krajino. Uradni Zagreb pa se ne da; vseskozi poudarja, da je bila akcija omejena in da ne žeti začeti nove vojne. To stališče je britanskemu zunanjemu ministru Douglasu Hurdu in ameriškemu podpredsedniku Alu Goru na londonski proslavi 50. obletnice zmage nad fašizmom ponovil tudi hrvaški predsednik Tudman. Darko PaviciC Zagrebčane vzneminle detonacije ZAGREB - Včeraj, malo pred poldnevom, so prebivalce hrvaške prestolnice vznemirile detonacije. Lokalne radijske postaje so poslušalce kmalu obvestile, da zvoki eksplozij prihajajo iz spominskega parka Me-dvedgrad na Sljemenu, kjer so topniške enote vadile izstreljevanje Častnih salv. Te bodo Zagrebčane sicer navduševale na predvečer 30. maja, dneva državnosti, »pomanjkljivost« tokratne vaje pa je bila, da o njej javnost ni bila obveščena. (D. P.) CLINTON PROTI KONGRESU Sabotaža ključnih ameriških ciljev Zmanjšanje pomoči tujini bodo prvi občutili na Bližnjem vzhodu VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je v nedeljo ostro napadel kongres, ki namerava zmanjšati pomoč tujini, izraelskemu predsedniku vlade Jicaku Rabinu in voditeljem ameriške židovske skupnosti pa je pojasnil, da bo Izrael med prvimi občutil posledice te odločitve. Clinton je izkoristil nedeljsko srečanje s proizrael-skim lobijem, ameriško-izraelsko komisijo za stike z javnostjo, in napadel nasprotnike v kongresu, ki bodo ta teden razpravljati o zmanjšanju dejavnosti v tujini. Predsednik je zatrdil, da gre za sabotažo ključnih ameriških ciljev - od uničevanja jedrskega orožja do pospeševanja demokratizacije v vzhodni Evropi in bo- ja proti trgovini z mamili. »Nismo zmagali v hladni vojni, da bi se potem umaknili ter zaradi neumnosti in skopuštva zapravili možnost za mir,« je dejal Clinton in požel gromek aplavz. Kongres želi za dobro Četrtino zmanjšati stroške ameriške zunanje politike, ki so že tako najmanjši med razvitimi državami. »Ce se bo morala Amerika zaradi proračunskih omejitev odreči vodilni vlogi v svetu, bo to med prvimi občutil Izrael,« je povedal Clinton. Izrael letno od ZDA dobi za tri milijarde dolarjev vojaške in druge pomoči. Tudi če bodo Izraelci še naprej dobivali ta sredstva, bo zmanjšanje pomoCi arabskim državam ogrozilo mirovni proces. Clinton in Rabin sta se pred tem dobro uro pogovarjala o zastoju v izraelsko-sirskih pogajanjih o umiku Zidov z Golana. Predsednika sta obsodila ravnanje teroristov, Teheran pa obtožila netenja sovraštva do Izraela v arabskem svetu. Rabin Bill Clinton in Jicak Rabin v VVashingtonu Cfelefoto: AP) je ostro zavrnil obtožbe, da je Izrael zaplenil arabsko ozemlje v vzhodnem Jeruzalemu. »Celoten Jeruzalem je pod izraelsko upravo, je na- še glavne mesto in bo za vedno ostal srce zidovskega ljudstva,« je povedal na srečanju. Patrick VVorsnip / Reuter JEDRSKO OROŽJE Uresničevanje pogodbe bi morali preverjati pogosteje NEW YORK - Ta teden se bodo države sveta odločile za trajnost pogodbe, ki preprečuje širjenje jedrskega orožja. Večina je prepričana, da ima sporazum še vedno ključno vlogo v svetu po hladni vojni. VeC kot sto držav je na konferenci Združenih narodov v New Yorku izrazilo podporo podaljšanju Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT) za nedoločen Cas. Konferenco bodo po mesecu dni intenzivnih pogovorov končali v petek. Združene države, njene zahodne zaveznice in Rusija so se stiinjale, da je treba sporazum po 25 letih nujno obnoviti, saj na'najboljši način preprečuje, da bi vec držav razvilo jedrsko orožje. Nevarnost širjenja se je namreč izredno povečala po razpadu Sovjetske zveze leta 1991. Danes imajo države tretjega sveta lažji dostop do jedrske tehnologije, kar jasno kažejo sedanji spori s Severno Korejo in Iranom. Na konferenci ZN so se večkrat ostro sporekli tudi o tem, ali jedrske sile izpolnjujejo določila pogodbe, saj so zelo počasne pri uničevanju svojih jedrskih arzenalov. Nekatere države, ki skoraj zagotovo imajo lastno jedrsko orožje, sporazuma niso podpisale. Mnogi zato dvomijo o učinkovitosti pogodbe, na kateri ni podpisa Izraela, Indije in Pakistana. Doslej je NPT podpisalo 178 držav. Dokument je rezultat pogajanj med petimi uradnimi jedrskimi silami - ZDA, Rusijo, Francijo, Veliko Britanijo in Kitajsko - ter drugimi državami. Nejedrske države so se obvezale, da ne bodo razvijale jedrskega orožja, zato pa bodo dobile dostop do jedrske tehnologije v civilne namene. Pogodba vsebuje tudi člen, ki zahteva jedrsko razoroževanje. Vec držav je na konferenci kritiziralo velesile, ki se niso lotile od svojega orožja. Poleg tega so nekatere arabske države obtožile VVashington, da zatiska oCi pred izraelskim jedrskim orožjem. Rusija in ZDA so po koncu hladne vojne močno zmanjšale število jedrskih konic. Kljub temu ima »velika peterica« še vedno vec kot 20 tisoč kosov tega orožja. Nekaj tisoč so jih sicer umaknili iz operativne rabe, vendar še Čakajo na uničenje. Iran je ostro kritiziral politiko ZDA, ki poskušajo preprečiti Rusiji, da bi Teheranu prodala jedrsko tehnologijo. Perzijci VVashington obtožujejo kršenja pogodbe, M državam dovoljuje razvoj jedrske industrije v miroljubne namene. Indonezija, ki vodi neuvrščene države, je predstavila svoj predlog o prihodnosti pogodbe. Po njenem mnenju bi NPT avtomatično podaljševali vsakih 25 let, razen če bi se večina držav ob koncu vsakega obdobja odločila drugače. Približno deset držav - med njimi tudi Iran, Jordanija in Nigerija - je ta predlog podprlo, vendar diplomati menijo, da nima nobene možnosti. Južnoafriška republika je edina država, ki je skrivno razvila jedrsko orožje in ga potem uničila. Po njenem mnenju bi morah učinkovitost NPT preverjati pogosteje in natančneje. Le tako naj bi bilo mogoCe nadzorovati, kako jedrske sile izpolnjujejo pogodbo. Če želijo doseči trajnost pogodbe, ZDA in njene zaveznice potrebujejo le navadno vedno. Vendar se prav gotovo želijo izogniti razkolu med podpisnicami, saj bi s konsenzom dosegli večjo moralno vrednost pogodbe. Uspeh Američanov na sredinem glasovanju bo odvisen predvsem od tega, ali bodo prepričali skeptične države, da se resnično nameravajo odreti jedrskemu orožju. Pri tem bi si lahko pomagali s sprejetjem ostrejšega južnoafriškega predloga. Nicholas Doughty /Reuter ČETRTI AMERIŠKO-RUSKI VRH Številna kisla jabolka za Clintona in Jelcina Boris Bachorz/AFP MOSKVA - Bill Clinton in Boris Jelcin bosta morila na sredinem vrhu v Moskvi ugrizniti v celo vrsto kislih jabolk: od širitve Severnoatlantske zveze do prodaje jedrske tehnologije Iranu. Od tega, kako spretno bosta znala doseči kompromis pri posameznih vprašanjih, bo prej ati slej -ob vse bolj razhajajočih se gospodarskih in političnih interesih obeh držav - odvisna tudi oblika nadaljnjega sodelovanja. Ruski načrti o prodaji jedrskega reaktorja Iranu bodo bržkone poglavitni preskusni kamen tokratnega srečanja obeh državnikov, laježe Četrto po vrsti. VVashington zahteva takojšnjo razveljavitev pogodbe, ki bi Teheranu, po mnenju Američanov pokrovitelju svetovnega terorizma, omogočila izdelavo atomske bombe. Toda ruski premier Viktor Cemomirdin je v nedeljo v Londonu ameriškemu podpredsedniku Alu Goni znova zatrdil, da se Rusija nima namena odreti tej pogodbi ter da bo še naprej branila svoje trgovinske interese. Skrajna mera, do katere bi bila Moskva pripravljena popustiti, je. po izjavi Jelcinovega tiskovnega predstavnika, da Iranu ne bi izročiti tehnologije, s katero je mogoCe pridobivati obogateni man tudi za voja- ške namene. Tudi Ce bi predsednika sklenila tak dogovor, pa bo Bill Clinton, ki se bo v Moskvi mudil od torka do Četrtka zjutraj, tovrsten kompromis ameriškemu kongresu le stežka prikazal kot zmago, saj so kongresniki zagroziti, da bodo Rusiji zamrznili vsakršno pomoC tudi v primem, Ce le delno uresniči pogodbo z Iranom. Zato utegneta oba predsednika prej doseči soglasje o dragi, nic manj pomembni temi, o kateri se ruska in ameriška mnenja razhajajo. Gre seveda za razširitev Nata na srednje in vzhodnoevropske države. Velja le še počakati, ati bo dokument o varnosti v Evropi, ki naj bi ga po besedah svetovalca ruskega predsednika Dmitrija Rjurikova državnika potrdila prav na tem srečanju, vseboval kaj vec kot le izjavo o dobrih namerah. V tem primera bo vsekakor hujša zadrega Borisa Jelcina, ki je pod vse hujšim pritiskom nacionalistične opozicije in vojske. Prva mu očita, da pod ceno prodaja nacionalne interese, draga pa je skrajno občutljiva in sovražno razpoložena do sleherne poteze, ki bi lahko kakorkoli ogrozila njen dosedanji vpliv. Moskovski rusko-ameriški vrh bo nedvomno potekal tudi v znamenju krvavega dušenja čečenske samostojnosti, ki z nezmanjšano silovitostjo poteka že peti mesec. Vprašanje je še zlasti pereče, ker so Rusi to vojno izrabiti tudi zato, da so na Kavkazu ustvarili novo vojsko, ki krši sporazum o zmanjšanju klasične oborožitve, ki ga je nekdanja Sovjetska zveza podpisala leta 1990. Kopičenje vseh omenjenih nesoglasij je vsekakor prispevalo k temu, da so močno zbledele sanje o strateškem zavezništvu z Borisom Jelcinom. Poleg pogovorov s pr- vim človekom Rusije v Kremlju se bo ameriški predsednik sestal tudi s številnimi dragimi osebnostmi iz sveta ruskih političnih reform, zaradi Cesar bo njegovo srečanje z Borisom Jelcinom manj ekskluzivno. Mimo bo tudi prepustil svojemu ruskemu kolegu, da v torek sam pozdravi vojaško parado, ki bo potekala v Poklonaji Gori na vzhodu Moskve; predvsem zato, da ne bi v ničemer zbujal vtisa, da kakorkoli podpira vojno v Čečeniji. Obisk v Ukrajini, kjer se bo Bill Clinton mudil v Četrtek in petek, bo nov dokaz ameriškega zanimanja za to drugo veliko slovansko državo, Id jo je njen predsednik Leonid KuCma odločno usmeril na pot reform. Ob vsem tem si bo ameriški predsednik prizadeval, da bi ameriško-ruski odnosi še naprej ostati dobri in v duhu nedeljske izjave, da »krize prihajajo in odhajajo, interesi pa ostajajo«. Tudi v Kremlju izražajo prepričanje, da so ameriško-ruski odnosi dosegli tolikšno stopnjo zrelosti, da ne morejo vec nazadovati v obdobje »hladnega mira«, kot se je decembra lani izrazil Jelcin. »Naši odnosi so zdaj tako pogin-bljeni, da izključujejo možnost konflikta,« je zagotovil Dmitrij Rjurikov. SVET Torek, 9. maja 1995 JUŽNA AFRIKA Pribežališče zlorabljenih JOHANNESBURG - Odločna in neupogljiva Ju-žnoafricanka vodi ustanovo, ki ji pravijo kar »hi-Sa«. Otroškim prostitutkam daje upanje in kondo-ttte. »Že pet let se horimo za preživetje, za družbeno sprejemljivost,« pojasnjuje Adele du Plessis. »Da-nes družbi sporočam: ’Ne kažite s prstom na moje °troke. Vi ste svinje, ki jih kupujete.’ Povprečna stranka je prav gospod Pošteni Državljan ... da, pri-lozni sosed g. Jones.« Policija in socialni delavci navajajo, da izkoriščanje otrok in otroška prostitucija v Južnoafriški republiki stal-Oo naraščata. Na nedavnem seminarju o tem Pojavu so ugotovili, da Se je spolna zloraba otrok v primerjavi z letom prej v letu 1994 povečala za 36 odstotkov. Leta 1993 je bilo taksnih Primerov 16.809, lani Pa že 22.911. Čeprav je prostitucija v Južnoafriški republiki Prepovedana, so v zlo-§lasni johannesburski Četrti Hillbrovvu ulice Polne najstniških prostitutk. Tu stoji tudi *nisa«, kamor se zatekajo izkoriščane deklica ■ »Sem pridejo na kle-Ppt, sendvič s kikirikije-virn maslom, po kondo-^aa.« razlaga Du Plesis-s°va, ki vodi pribežališče od leta 1991. Dodala, da je v Johannesbur-§u približno Sest tisoč Prostitutk, zato je tekmovalnost med njimi brutalna, zloraba mamil Pa izredno razširjena. Poleg vhoda v pribežališče na recepcijskem Pnltu stoji košara s kon-nomi. Na vsakem zavoj-,kuje pripeto vabilo k ožji službi, ki jo opravljajo kar v zgradbi. Du msissova svojega pri- bežališča ne želi registrirati kot Človekoljubno ustanovo, kar zahtevajo južnoafriški zakoni. »Odločili smo se, da se ne bomo prijavili. Naša glavna skrb so otroci, in ne sistem,« je izjavila. »Kršimo pravila, zato da se lahko prilagodimo razmeram. Otroci nam pomenijo največ. Smo nekakšen posredovalec med otroki in starši,« je dodala. Najmlajsa prostitutka, s katero je imela opravka, je bila stara dvanajst let, najmlajši zlorabljen otrok pa devetmesečni dojenček. Du Plesissova iz izkušenj ve, da največ otroških prostitutk izhaja iz razbitih družin. Ce jih spolno ne zlorabijo že doma, se to ponavadi zgodi na ulici. Duševno razrvani otroci se ne morejo spoprijeti s kruto realnostjo, zato se zatečejo v svet mamil. Edina možnost, da dobijo denar za smrtonosno razvado, je prostitucija. Zgovorna 21-letna Crystal je nekoč obiskovala najboljšo južnoafriško šolo. Svoje telo prodaja v Hillbrovvu že od štirinajstega leta. Le tako je lahko dobila denar za mamila. »To je najbolj grozljiva stvar, ki jo človek lahko doživi. Ne- koč mi je neki tip prislonil cev revolverja na Celo in zagrozil, da me bo ubil. Potem sem mu morala izpolniti vse želje,« je razlagala in željno pogledovala proti vratom. Čakala je na mater, ki jo bo iz »hiše« odpeljala domov. Crystal prisega, da se je za vselej odrekla mamilom in ulici. Policija in akademiki pa menijo, da lahko začaran krog zlorabe otrok pretrgajo le ostrejše kazni. »Kazni delujejo,« je izjavil profesor Herman Conradie, ki poučuje na kriminološkem oddelku južnoafriške univerze. »Žrtev ščitijo dlje. Ce hudodelca odstranimo za dalj Časa, je možnost, da žrtev ne bo zlorabljena, večja,« pojasnjuje. Pripadniki organizacije Skupna akcija proti zlorabi otrok (CAAG) v južnoafriškem parlamentu lobirajo za ostrejše kazni. Menijo, da so sedanje veliko preveč prizanesljive. Pri tem navajajo nedavni primer, ko je sodišče posiljevalca desetletne deklice obsodilo na tri mesece zaporne kazni in 276 dolarjev globe. Se pred tem je neki posiljevalec triletnega otroka dobil pet let zapora in odsedel le tri. Tudi Du Plesissova je podobnega mnenja kot CAAG. »Zakoni so patetični. Otrok med pričanjem na sodišču preživi pekel, potem pa zločinca le pokarajo. Zame je spolna zloraba hujša od umora.« Robyn Green / Reuter Za bleščečimi nasmehi prostitutk se ponavadi skrivajo tragične življenjske zgodbe Pohotni kitajski poslovneži sproščajo svoje strasti na mladoletnicah SIHANTJKVILLE - Gospodarski razcvet tega slikovitega kambo-Skega pristanišča je pokazal tudi svojo temno plat v obliki otroške prostitucije. Socialni delavci pojasnjujejo, da revne družine privlači zaslužek, ki jim ga lahko zagotovijo hčerke v barih in zabaviščih. »Včasih sva radi hodili v šolo, zdaj pa sva izgubili navdušenje,« sta povedali Sophea in Sophy, 15-letni dvojčici, ki ju je v nekem pristaniškem baru prodala lastna mati. Prihajata iz severovzhodne pokrajine Kratie, enega od najrevnejših območij Kambodže. Svoje matere nista videli od trenutka, ko ju je prodala lastniku bara kot devici. Kitajski poslovneži iz Tajvana, Singapurja in Hongkonga so za seks z mladoletnicami pripravljeni odšteti od 300 do 500 dolarjev. »Mati naju je sem pripeljala pred dobrim mesecem. Le dan zatem sta prišla dva kitajska poslovneža in naju odpeljala v hotel. Tako sem se ju bala,« se spominja Sophea. Danes se obe sestri preživljata s prostitucijo, del denarja pa morata odšteti lastniku bara. »Sef nama vzame 40 odstotkov zaslužka,« pojasnjuje Sophea. Zaradi njune starosti po dvojčicah veliko povprašujejo, tako da imata status »visokorazrednih spolnih delavk«. Sophea zasluži 20 dolarjev za »kratkotrajen seks« in 40 za vso noc. Obe dekleti sta pred tem tri leta hodili v šolo. »Znam brati in peti kmerske pesmi,« se pohvali. Dvojčici sovražita mater, ki ju je prodala. »Nikoli si nisem mislila, da bom v življenju poCela takšne stvari. Tako zelo sem bila besna zaradi matere ... vendar nisva mogli storiti ničesar,« pravi Sophy. Kam-boški socialni delavci trdijo, da so takšni primeri povsem običajni. Njihovo število naj bi se povečevalo predvsem zaradi pomanjkljive zakonodaje. »Lani so v prostitucijo prisilili veC kot tri tisoč deklic v starosti od 15 do 17 let. Letos bo to število še večje,« zatrjuje Jim Po, podpredsednik kamboške skupine za človekove pravice Budnost, ki je v kamboski skupščini sprožila vprašanje zakonske zaščite otrok in mladoletnikov. »Sele ko bomo imeli zakonsko podlago, bomo lahko kaj storili. Zdaj Čakamo na odobritev parlamenta,« je povedal Po. Oglasili so se tudi varuhi Človekovih pravic v Evropi. Nemško ministrstvo za pravosodje se je v petek odločilo v Kambodžo poslati posebne preiskovalce, ki bodo lovili svoje turiste na obisku pri otroških prostitutkah. Po zakonu iz leta 1993 lahko Nemčija kazensko preganja lastne državljane, ki so imeli spolne odnose z maladoletnicami v tujini. Seng Kimseang / Reuter NIZOZEMSKA Posiljene ujetnice zahtevajo zadoščenje Japonski vojaki so med drugo svetovno vojno spolno zlorabili več tisoč Nizozemk . HAAG - Vsak mesec se pred Japonskim veleposlaništvom v Haagu zbere na ducate žensk. Ti-j10 razobesijo transparente in pla-£ate, s katerimi opozarjajo na krivico, ki so jim jo storili. Prisesajo, da se ne bodo odpovedale ^jirnemu protestu, dokler njihovih zahtev pristojne oblasti ne bo-ao upoštevale. To so nekdanje vojne ujetnice, Li trdijo, da so jih pripadniki japonskih enot med drugo svetovno y°jno posiljevali in zlorabljali. Od Japonske vlade zahtevajo priznanje in opravičilo tisočem zapornic, ki so trpele v indonezijskih koncentracijskih taboriščih. Ločili s° Jih od družin, jih pretepali in stradali. Stotine žensk so prisilili k prostituciji in jih namestili v Pordele. Tam so morale biti vedno na voljo japonskim Častnikom. "ekatere so geje go let po v°jni, premagale sram in strah ter Povedale svojo grozljivo zgodbo. Jeanne Ruff-0’Heme so odvle-k« v neko indonezijsko javno hi-.°. ko je bila stara 21 let. Tam so |° japonski častniki, Ce jih sploh ahko tako imenujemo, sistemati-n° posiljevah vsako noc tri me-®ece zapored. Njeno zgodbo so Prejsnji mesec na Nizozemskem ^V®hvajali v televizijskem doku- mentarcu Petdeset let tišine. 0’Hemova je pred milijoni gledalcev povedala: »Vse ženske, starejše od 17 let, so postrojih. Potem so prišli japonski častniki, se nekajkrat sprehodih mimo nas in si nas ogledovali. Dvigali so nam krila ter ocenjevali naše noge in postave. «0’Hernova danes živi v Indoneziji. Med japbnsko invazijo leta 1942 so jo zajeli ter skupaj z materjo in dvema sestrama poslali v taborišče Abravo. »Abrava je bilo zelo veliko taborišče .za ženske in otroke. Ljudje so tam umirali vsak dan.« Po dveh letih življenja v neznosnih razmerah so 0’Hernovo izbrah, ker je bila devica, in jo odvlekli v bordel. Dekleta so imeli zaprta v veliki hiši v Sembavangu, njihove slike pa so bile obešene na oglasni deski. Tako so si japonski častniki lahko izbirali dekleta. »Odvlekli so me v spalnico. Počutila sem se kot preganjana žival,« je OTiernova opisala svoje prvo posilstvo. Častnik ji je grozil, da jo bo ubil, če ne bo želela občevati. Rekla je, da raje umre. Potem je mož izvlekel meč. Prosila ga je, naj ji dovoli zmoliti poslednjo molitev. Ko se je sklonila, jo je napadel in strgal oblačila z nje. »Solze so mi tekle po obrazu, ko me je posi- ljeval. Ne morem najti besed, da bi opisala to brutalno in nečloveško posilstvo... In to je bil le prvi dan.« 0’Hemova je le ena od 200 ti-soC žensk, predvsem Korejk, pa tudi Filipink, Kitajk in Nizozemk, ki jih je doletela podobna usoda. Bila je ena prvih, ki je o tem javno spregovorila leta 1992 na javnem zaslišanju o japonskem ponižanju tisocev deklet. Petdeset let za tem, ko so Američani vrgli jedrsko bombo na Hirošimo in tako prisilili Japonsko k predaji, se te ženske še vedno borijo za popravo krivic. »Jedrska bomba je grozljivo orožje, vendar je najverjetneje rešila življenje stotinam vojnih ujetnikov,« je dejal Sjoerd Lapre, predsednik Ustanove za japonski Častni dolg. Ta ustanova združuje 65 tisoč nekdanjih nizozemskih vojnih ujetnikov. Lani so sprožili sodni postopek proti Japonski. Zahtevajo priznanje krivde, opravičilo japonskih oblasti in 20 tisoč dolarjev vsakemu preživelemu ujetniku. »Izgubili smo vse. Domove, posestva, izobrazbo in denar,« je povedal Lapre. »Zdaj morajo Japonci plačati svoj častni dolg. Čakamo že zelo dolgo. Staramo se in čas se izteka.« Kate Kelland / Reuter INDIJA Žrtve prekletstva revščine Matere svoje otroke prodajajo za petnajst kilogramov riža NEW DELHI - Indijski »križar« Khajrati Lal Bhola se je odločil, da bo 5,2 milijona otrok prostitutk izvlekel iz umazanije bordelov in jim omogočil človeka dostojno življenje. Predsednik Združenja za dvig zatiranih (BPUS) je v mestu Sivdaspur v severnem delu države ustanovil prvi internat za otroke prostitutk. »Dali jim bomo mleko, kruh, izobrazbo in možnost, da postanejo normalni otroci,« je obljubil. »To je prva taksna Sola na svetu. Smo Sele na začetku poti.« BPUS že načrtuje podobno šolo v Varanasiju, nato pa po eno v vsaki od 1100 četrti »rdečih luči« v Indiji. Približno 160 otrok indijskih prostitutk je začelo hoditi v osnovno Solo, ki jo deloma denarno podpira tudi država. Ko bodo končali peti razred, jih bodo poslali v državne Sole, kjer bodo z njimi ravnali kot z drugimi desetletnimi otroki. Bholova 200-clanska organizacija, v kateri so zbrane prostitutke iz osmih indijskih držav, načrtuje tudi šole za prostitutke. V njih naj bi se učile vezenja, šivanja, krojenja in drugih obrti, ki bi jih lahko opravljale namesto prodajanja telesa. »Prostitucija je prekletstvo revščine,« je povedal Bhola, 67-letni sivobradi starec z debelimi očali. »Ce lahko sestradana ženska proda pohlepnim zvodnikom lastno hčer za petnajst kilogramov riža, potem bo to tudi storila,« je pojasnil in dodal, da je prodajanje hčera povsem običajno v oddaljenih vaseh. Zvodniki za dekletce odštejejo od 160 do 320 dolarjev, od lastnikov bordelov pa jih dobijo skoraj tisoč. »Ceno določajo starost, lepota in nedolžnost,« razlaga Bhola. »Kako naj dekle pobegne človeku, ki je zanjo odštel toliko denarja? Naenkrat postane dobro varovana investicija.« Organizacija BPOS je iz različnih javnih his rešila že 473 prostitutk. Pri tem včasih tvegajo tudi življenje. Za 18 od njih jim je uspelo najti moža, kar je neverjetno težko v strogi, na kaste razslojeni indijski družbi. Bhola je svojo organizacijo ustanovil leta 1984, potem ko je uvidel grozljivo krutost zvodnikov v zloglasni četrti »rdečih luCi« prestolnice -Cesti G. B. »Tam je v 86 javnih hišah skoraj 76 tisoč prostitutk,« je povedal. Čeprav je vlada obljubila 3.500 dolarjev za šolo v Sivdaspu-rju, je BPUS v težavah. »Za eno leto potrebujemo več kot 15 tisoč dolarjev, saj skrbimo za 40 mater z otroki. Pri življenju nas ohranjajo dobrotniki. Ce bi vsak Indijec žrtvoval le eno rupijo, bi imeli kar 90 milijonov dolarjev,« je sklenil Bhola. Sonali Verma / Reuter Torek, 9. maja 1995 SVET FRANCIJA_______________ Chirac ne bo imel rožnate prihodnosti PARIZ (dpa, Reuter) - Slavja je konec, steklenice so prazne, plakate z obrazi dveh mož v‘poznih srednjih letih’ bodo kmalu zamenjale privlačnejše podobe in - ah, seveda -Francija ima novega predsednika. Jacquesa Chiraca, ki je v svojem trfetjem poskusu z 52,64 odstotka glasov le postal »predsednik vseh Francozov«, Čaka naporna naloga obuvanja prevelikih Čevljev, ki mu jih je zapustil Frangois Mitterrand. Pariški župan sicer ni brez zunanjepolitičnih izkušenj, saj je bil v letih 1974-76 in 1986-88 predsednik francoske vlade, vendar štiri leta v Matignonu le niso primerljiva s štirinajstimi v Elizeju. Novi predsednik ni uganka: ne bo tako proevropski kot Mitterrand, vendar bo ohranjal tradicionalno navezo Bonn-Pariz in Francijo jlržal proC od vojaškega dela Severnoatlantske zveze. Prvi odzivi v Evropi so vljudnostne narave. Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je prepričan, da se odnosi med državama ne bodo spremenili, saj »je od nemško-francoskega sodelovanja odvisna prihodnost evropske integracije«. Očitno zadovoljen z izidi vohtev na drugi strani Rokavskega preliva je britanski premier John Major: »Želimo si, da bi na številnih področjih, kjer imamo skupne interese,.Cim tesneje sodelovali z vami.« Jacques Santer, predsednik Evropske komisije, je Čestitki za izvolitev Chiracu Se dodal: »Prepričani smo, da boste nadaljevali in nadgrajevali zastavljeno veliko nalogo združevanja Evrope.« Oglasil se je tudi ruski predsednik Jelcin, ki je poudaril predvsem pomen dobrega sodelovanja med Rusijo in Francijo kot dejavnika za ohranjanje mednarodnega ravnotežja. Z ostrejšimi toni so Chiracovo izvolitev pospremili le v Avstraliji in na Novi Zelandiji, kjer so novega francoskega predsednika opozorili, da bi utegnilo njegovo vztrajanje pri nadaljevanju jedskih poskusov na južnem Pacifiku ohladiti odnose teh dveh držav s Parizom. NOVICE Novi napadi Čečenov GROZNI - Čečenski uporniki so tudi včeraj napadali ruske položaje v glavnem mestu, vendar ruske enote trdijo, da v napadih ni bil nihče ranjen. Občasno streljanje je bilo slišati tudi na severu in severovzhodu mesta. Cilj obstreljevanja Čečenskih upornikov so bile ruske enote, nameščene ob reki Sounji v bližini predsedniške palače. Ruske oblasti v Čečeniji pa so veteranom druge svetovne vojne v Groznem podelile pakete z najnujnejšo obleko in hrano. Do 11. maja naj bi vsakemu veteranu dali tudi sto tisoč rubljev oziroma 20 dolarjev. (AFP) Nasilje med volitvami na Filipinih MANILA - Med splošnimi in lokalnimi volitvami na Filipinih je bilo v nasilju na jugu države ubitih pet, ranjenih pa 26 ljudi. Za nasilje so odgovorni muslimanski gverilci. Od februarja, ko se je začela predvolilna kampanja, je bilo ubitih že 36 ljudi. Zmagovalec sedanjih volitev je po prvih izidih vladajoča koalicija sedanjega predsednika Fidela Ramosa, ki je dobila osem od dvanajstih senatorskih mest v 24-clanskem senatu. Predsednik osrednje volilne komisije Bernardo Pardo je sporočil, da je bila volilna udeležba 80-odstotna. (AFP, Telefoto AP) Iran zahteva spoštovanje ozemeljske celovitosti Iraka TEHERAN - Iranski zunanji minister Ali Akbar Velajati je posvaril pred nevarnostjo spreminjanja meja z Irakom, kar je pred dnevi predlagala Turčija, da bi lažje obračunala s kurdskimi uporniki. »Vsakršno spreminjanje iraških meja bi ogrozilo varnost v regiji. Iran ne bo sprejel ozemeljskih zahtev iraških sosed,« je Velajati dejal v intervjuju za neki iranski Časnik. Turški predsednik Sulejman Demirel je namreč prejšnji teden zahteval spremembo meja z Irakom, s Čimer naj bi otežili vdor kurdskih upornikov iz Iraka v Turčijo. Sami Abdurahman, eden od tesnih sodelavcev voditelja iraških Kurdov Masuda Barzanija, ocenjuje, da bi Turčija morala na turško-iraški meji razmestiti od 15 do 20 tisoč vojakov, če bi jo hotela uspešno nadzorovati. Abdurahman je že od prejšnjega tedna v Ankari, kjer se je pogovarjal zlasti o razmerah na turško-iraški meji po turski vojaški operaciji proti pripadnikom PKK. (AFP) Jacques Chirac s soprogo pozdravlja navdušene volilce (Telefoto: AP) Preuranjeno veselje evroskeptikov Demokracija naj bi iz politikov ne ustvarjala herojev. Francija, demokratična država, demokratično voli svoje politike heroje. Tokrat je izbrala Jacquesa Chiraca, ki ima sedem let časa, da iz sebe ustvari pravega junaka in se v zgodovino zapiše z velikimi Črkami. S predvolilnimi vabami je nakazal, na katerih temeljih se namerava lotiti te zahtevne naloge. Ena od poglavitnih tem, kjer so se Chiracova stališča odločilno razlikovala od Jospinovih, je Evropska zveza in njena prihodnost. Zadnja štiri desetletja je najpomembnejši dejavnik francoske zunanje politike njena vez s sosednjo Nemčijo. Vse do padca berlinskega zidu in zatem do združitve obeh NemCij sta Pariz in Bonn negovala svoj idealni odnos: vsaka stran je lahko ponudila nekaj, kar je druga potrebovala. Nemčija, ki zaradi madeža iz druge svetovne vojne in razdvojenosti svojega ozemlja ni smela imeti moCne zunanje politike, je svoje zamisli uresničevala, ob tem pa tudi kresala, prek Pariza, ki je pod okriljem nemške gospodarske moči našel varnost in udobje. Z združitvijo se je Nemčija soočila z goro lastnih problemov, pri reševanju katerih je Francija lahko odigrala le majhno stransko vlogo. Vključevanje srednje- in vzhodnoevropskih držav v evropske integracijske tokove in s tem v Evropsko zvezo je za Nemčijo neposredno pomembnejše vprašanje kot za Francijo. Novi francoski predsednik bo tako moral uvesti nov instrument, s katerim bo uravnaval politična in gospodarska razmerja znotraj petnajsterice. Chirac je med predvolilno kampanjo zbujal vtis, da si je v ta namen zamislil referendum, na katerem bo francosko ljudstvo odločilo, ali naj imata veC pooblastil Evropska komisija in Evropski parlament ali pa naj bodo odločitve v rokah nacionalnih vlad suverenih evropskih držav. Chirac ni evroentuziast, o tem ni dvoma. Obljube, da bo o institucionalnih reformah, o katerih bodo voditelji petnajsterice razpravljali na medvladni konferenci prihodnje leto, razpisal referendum, so mu prinesle glasove francoskih evroskeptikov. Njegova politična usmeritev naj bi Chiraca vodila v naravno zavezništvo z britanskimi evroskeptiki, ki so odločitev francoskih volilcev pozdravili v upanju na skupno evroskepticno prihodnost. Pa vendar si ni mogoče predstavljati, da bi Francija stala ob boku Veliki Britaniji, ko ta nasprotuje pobudam Nemčije in njenih somišljenic za tesnejše povezovanje znotraj Evropske zveze. Francija ima v rokah močnejši argument, kot so grožnje z ljudskim glasovanjem. Enotna denarna unija, s katero bi Evropska zveza spremenila svojo sedanjo podobo, namreč brez francoskega franka nikoli ne bo postala resničnost. Populistične zamisli, ki so staremu neogolističnemu mačku pomagale do selitve v Elizejsko palaCo, a ga še niso naredile za heroja, bo moralo zamenjati naprezanje. Francija mora zadostiti petim pogojem za vstop v enotno denarno unijo, ki jih doloCa maastrichtski sporazum. Ti so: stopnja letne inflacije pod 1, 5 odstotka, proračunski primanjkljaj pod tremi odstotki, obrestne mere pod dvema odstotkoma treh najboljših držav, nacionalni dolg pod 60 odstotki bruto družbenega proizvoda. Poleg tega pa določena valuta v zadnjih dveh letih ne sme devalvirati znotraj evropskega menjalniškega sistema. Z moCnim frankom in pozneje z enotno denarno unijo bo Francija ujela ravnotežje z Nemčijo. Uresničila bo lahko tudi še tako evroskepticne zamisli. Ce jih bo še imela. Ana KovaC RIBOLOVNI SPOR MED KANADO IN EZ Sporazum je podpisan, le spoštovati ga je treba PARIZ (Reuter) - Kanada in Evropska zveza sta v ponedeljek vnovič napeli diplomatske sile, da bi rešili ribolovni spor, ki se vleCe že od začetka marca. Kanada je spet opozorila na svojo pravico, da ribji zarod brani pred tujimi ribici, ki čezmerno ribarijo pred kanadsko obalo. Kanadski premier Jean Chretien in predsednik Evropske komisije Jacques Santer sta včerajšnje pogovore v Parizu ocenila kot »pozitivne«, pri tem pa poudarjala le skupne vrednote zavezništva in trgovinskega partnerstva. Na skupni tiskovni konferenci sta se strinjala, da je prva naloga utrditi sedanji sporazum, ki naj bi končal diplomatski spor, ki se je začel z aretacijo špan- skih ribičev. »V naših odnosih ne manjka težav in ran. Preteči bo moralo nekaj časa, da se brazgotine zacelijo,« je izjavil Santer. Chretien pa je dejal: »Zelo pomembno je, da gledamo v prihodnost, ne v preteklost.« Kanadski premier je posvaril, da Ottavva ne bo spremenila zakona, ki ji omogoča, da nadzoruje ladje, ki ribarijo okoli njenega 200 morskih milj širokega pasu ozemeljskih voda. Kanada bo spoštovala mednarodne zakone in svoje jurisdi-kcije ne bo prenašala v mednarodne vode, je zatrdil Chretien, branila pa bo svoje ribolovne plitvine. Santer je potrdil, da je sporazum sklenjen, in dodal, da obe strani čaka težavno delo, da uvedeta določila tega sporazuma. X- O čem pišejo drugje po svetu O zmagi Jacquesa Chiraca »Francozi so na en mali uresničili kar dva cilja: hkrati so izvolili novega predsednika in pravo opozicijo. Volilcem je dejansko uspelo podpreti opozicijo do te mere, da bo lahko v prihodnje res delovala kot prava opozicija. Tudi na prihodnjih vohtvah bo zmagovala... Novi predsednik bi ojačal svoj položaj, če bi upošteval predloge Lionela Jospina. Toda novega francoskega voditelja čaka najtežavnejša naloga na področju socialne politike. Volilci so Chiraca prijeli za besedo in teoretično ima zdaj na voljo vsa sredstva, da svojo pohtko pospeševanja porabe tudi uresniči. Jospin na področju sociale vsaj nekaj časa ne bi mogel ukrepati, Jacques Chirac pa bo začel delati takoj.« (Liberation, Pariz) »Chirac ni obljubil le, da se bo končalo s škandali prepojeno obdobje Mitterranda, temveč je napovedal tudi konec birokratskega in vzvišenega sloga vladanja, ki je po njegovem mnenju vzrok za odtujitev volilcev od francoske politične elite. Po štirinajstih letih Mitterrandove vladavine so bile spremembe glavna tema zelo čustveno nabitega predvolilnega boja. Volilci so na koncu spoznali, da bi‘nova metla’, ki jo je obljubljal Jospin, po vsej verjetnosti dvignila le veliko prahu. Chiracova zmaga je dobra novica za Francijo, saj bo najverjetneje prav on prinesel spremembe, ki jih Francija nujno potrebuje: davčno in socialno reformo, omejitev birokracije in sprostitev trga delovne sile, brez katere ne bo mogoče zmanjšati hude brezposelnosti.« (The Times, London) »Francoski volilci so se odločili: Jacques Chirac bo peti predsednik pete republike. Mož, ki se je že trikrat potegoval za mesto francoskega predsednika, bo nasledil Mitterranda na čelu države, ki spada med najpomembnejše na svetu. Potem ko so konservativne francoske stranke leta 1993 dosegle velik uspeh na parlamentarnih volitvah, so zdaj osvojile tudi Elizejsko palačo. S tem se končuje socialistično obdobje, ki je trajalo štirinajst let... Neogolistična stranka RPR in liberalno-centralistična UDF imata skupaj osemdeset odstotkov sedežev v francoskem parlamentu. Tako lahko novi francoski predsednik stavi na močno večino, ki pa še zdaleč ni enotna... Balla-dur je že napovedal, da namerava tudi v prihodnje igrati pomembno vlogo v francoski politiki... Vendar so francoski socialisti v predvolilnem boju pridobili na samozavesti. Zmaga Lionela Jospina v prvem krogu predsedniških volitev je bila več kot le upor volilcev. To je bilo opozorilo arogantnim konservativnim strankarskim veljakom.« (De Standaard, Bruselj) »Vzdih olajšanja francoske desnice še vedno odmeva po Franciji. Jacquesu Chiracu, ki so mu pred enim mesecem napovedovali prepričljivo zmago, je stal nasproti dobro pripravljeni socialist Jospin, ki je korak za korakom osvajal vse več glasov iz socialističnega tabora... In za Jospina, plemenitega poraženca, še ni vse izgubljeno... Ideologijo sprememb, ki jo je Chirac razvil kot odgovor na vladajoči skepticizem in mu jo je navsezadnje uspelo tudi uveljaviti, mora zdaj spremeniti v ofenzivno politiko sprememb.« (Le Soir, Bruselj) »Odločitev francoskih volilcev pomeni več kot le konec Mitterrandovega obdobja. Prvič po 21 letih je predsedniška palača spet v rokah neogolistov, državni poglavar in vlada pa se lahko v naslednjih letih zavzemata za iste cilje. Izid francoskih predsedniških volitev je zelo pomemben tudi zunaj francoskih meja. Da je Chirac v zadnjih dneh predvolilnega boja tako očitno postavljal pod vprašaj evropsko integracijo in napovedoval referendum o bruseljskih institucijah, gotovo ni dobro znamenje za Evropo. Chirac pravzaprav ne nasprotuje evropskemu združevanju, vendar se utegne zgoditi, da mu bo povzročal težave.« (Die Presse, Dunaj) »Jospin bi postal dober predsednik. Njegov social' demokratski program socialne in politične prenove, ki je usmerjen predvsem v" ustvarjanje novih deloy vnih mest, je zvenel prepričljiveje kot številni načrti Chiraca, ki se prav tako namerava boriti proti brezposelnosti. Poleg tega je Jospin s podporo‘Evropejca DcWsa nudil več zagotovil, da se bodo Mitterrando-va j zadevanja za evropsko integracijo v resnici nadaljevala.« (De Volkskrant, Amsterdam) »Z osvojitvijo Elizejske palače so desničarji oblast popolnoma prevzeli v svoje roke. Chirac potrebuje takšno podporo za uresničitev napovedanih reform. Ce obljub državljanom ne bo kmalu uresnicn> se lahko razočaranje kmalu sprevrže v jezo, upor iu kaos... Francozi so dali s svojo odločitvijo o prihodnjem predsedniku države priložnost politični stabilnosti; če bi namreč zmagal socialist Jospin, bi lahko spričo močne desnice prišlo do politične ohromelosti države.« (Die Welt, Berlin) »Chirac je bil izvoljen predvsem zaradi svoje neizčrpne energije. Obljubljal je spremembe in volilci so ga prijeli za besedo. Chiraca je volilo tudi (ali morda predvsem) tistih 33 milijonov volilcev, ki v prvem kim gu niso glasovali zanj. K tem državljanom sodijo tudi tisti, ki jih je politika razočarala, pa skeptiki in iz drU' zbe izločeni ljudje. To so tisti, ki najbolj potrebuje]0 napovedane spremembe. Zdaj nam ni treba več gov0' riti o nalogah, ki čakajo novega predsednika in njegov0 moštvo. S tem, ko so Chiraca poslati v Elizejsko pa*3' čo, so volilci staviti na reforme.« (Le Parisien, Pariti^ Osebna izkaznica ne bo več obvezna Uporaba bo po novem prostovoljna; alternativi bosta še vozniško dovoljenje in potni list LJUBLJANA - Ce Jk) državni zbor sprejel zakon o osebni Izkaznici, katerega avtor je notranje ministrstvo, potem osebna izkaznica ne Im vec obvezen in temeljni dokument za dokazovanje istovetnosti. Tisti, ki jo bo se naprej hotel uporabljati za ta namen (in se kakšen), jo bo lahko imel, drugi bodo lahko za dokazovanje istovetnosti uporabljali tudi kakšen drug dokument, kot sta denimo potni list ali vozniško dovoljenje. S taksno ureditvijo naj bi se naša država približala mednarodnim standardom, hkrati pa naj bi upoštevala oba interesa, tako javni interes kot interes oziroma pravi-Co posameznika. Osebne izkaznice, ki jih ždaj uporabljamo, izhajajo pravil, določenih v nekdanjem zveznem zakonu o temeljnih podatkih za osebno izkaznico kot tudi v republiškem zakonu o osebni jzkaznici in pravilniku o pvrševanju zakona o osebni kkaznici. Ti trije predpisi določajo, da je osebna izka-žuica javna listina, s katero dokazuje istovetnost, in da je dolžnost vsakega polnoletnega državljana, da jo dua pri sebi. Z zadnjo spremembo prej omenjenega Pravilnika, ki je bila sprejeta P° osamosvojitvi, sta bili določeni nova oblika in vse-bma osebne izkaznice, del Pravilnika pa je bil razvelja-vljen z odločbo ustavnega sodisca. Pravilnik je namreč tudi določal, da ob izdaji osebne izkaznice upravni 0rgan za notranje zadeve od Posameznika vzame prstni °dtis. Ustavno sodisce je Presodilo, da je lahko zbira-dje osebnih podatkov (kar je tudi prstni odtis) predpisa-dp le z zakonom in ne s pra-'dlnikom. Narava osebne izkaznice je bistveno spremenila tudi pred tremi leti, ko je slo-Venska vlada sprejela sklep, P° katerem je mogoče po dacelih recipmcitete hrva-sko mejo prestopiti tudi brez Potnega lista, saj zadostuje oset>na izkaznica. Enako vejo ' po podpisu meddrža-vdega sporazuma - še za Av- strijo. S tem je osebna izkaznica dobila tudi potovalno funkcijo, kar pa je aktualiziralo vprašanje državljanstva, saj sedanje osebne izkaznice tega podatka nimajo. Po novem naj bi bila osebna izkaznica javna listina, ki služi državljanom za dokazovanje istovetnosti in državljanstva in ki jo je mogoče uporabljati v pravnem prometu ter kot potovalni dokument, torej dokument za prestop drža- vne meje. Predlog zakona temelji na načelu prostovoljnosti, kar pomeni, da se lahko vsak polnoletni državljan svobodno odloča, katero javno listino bo uporabljal pri izvrševanju svojih pravic: ali osebno izkaznico, ali potni list, ali vozniško dovoljenje - skratka dokument, ki ga je izdal državni organ in na osnovi katerega je mogoče ugotoviti posameznikovo istovetnost (fotografija!). Za osebno izkaznico bo lahko zaprosil slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Osebna izkaznica bo obvezna za tistega slovenskega državljana s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je dopolnil osemnajst let starosti in ki nima nobene druge javne listine, opremljene s fotografijo. Osebna izkaznica naj bi ve- ljala deset let oziroma pet let za tistega, ki bi zanjo zaprosil, preden je dopolnil osemnajst let. Osebne izkaznice za prestop državne meje (seveda bo to veljalo le za tiste države, s katerimi bo Slovenija podpisala meddržavni sporazum) ne bi mogel uporabljati tisti, ki po zakonu o potnih listinah ne more dobiti potnega lista, kar bo na osebni izkaznici posebej označeno. hi koliko Časa naj bi veljale sedanje osebne izkaznice? Tisti, ki imajo osebno izkaznico, izdano na osnovi obrazcev nekdanje Jugoslavije, naj bi imeli tri mesece Časa za njeno zamenjavo. Tisti, ki imajo osebno izkaznico, izdano na osnovi naših obrazcev, pa naj bi imeli za zamenjavo tri leta Časa. Majda Vukelič Za identifikacijo bo po novem dovolj vsak državni dokument s sliko (Foto: S. 2./BOBO) Sprevižena zdravstvena vizija izpred dveh desetletij LJUBLJANA - Svet in zdravstvo se razvijata drugače, kot je bilo načrtovano v 70. letih, in postavlja se vprašanje, ali smo sposobni te izzive rešiti. To ugotavlja Svetovna zdravstvena organizacija na svoji 48. generalni skupščini, ki poteka v Ženevi, od koder se je pravkar vrnil minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. Kot je dejal na včerajšnji redni mesečni tiskovni konferenci, VVHO ugotavlja, da se razlike med bogatimi in revnimi poglabljajo in da se spet pojavljajo bolezni, za katere so predvidevali, da bodo proti koncu tisočletja izkoreninjene. Med njimi so tuberkuloza, kolera in malarija, povsem nov izziv v svetu je pandemija aidsa, poleg tega pa kljub številnim načrtom razkorak med teorijo in prakso v zdravstvu narašča. VVHO ugotavlja, da je večina zdravstvenih sistemov v svetu v tako imenovanem prehodu, denarja pa povsod primanjkuje. Slovenska delegacija je na skupščini, ki je bila posvečena premostitvam razlik v revščini, opozorila, da mora biti pri dajanju pomoči obojestranska pripravljenost - torej tistega, ki daje, in tudi tistega, ki pomoč prejema. Glede aktualnih domačih zadev pa je minister dejal, da je treba upoštevati nove okoliščine v zdravstvu, in sicer uvajanje zasebne prakse in novo lokalno zakonodajo. Do konca leta naj bi definirali vlogo in funkcijo zdravstvenih domov v novih občinah in uredili razmerje med javno zdravstveno mrežo in zasebništvom. Dr. Voljč je še dejal, da so v Ženevi s predsednikom evropskega urada VVHO podpisali pogodbo o Evropski konferenci o sistemih zdravstvenega varstva v prehodu, ki bo junija prihodnje leto v Ljubljani. Generalni direktor ZZZS Franc Košir je poročal, da ima zavarovalnica v prvem trimesečju poltretjo milijardo tolarjev izgub, da stroški za zdravila, tehnične pripomočke in nekatere denarne dajatve skokovito rastejo in da so tekoča gibanja prispevkov nezadostna, zaradi Cesar morajo najemati likvidnostna posojila. Katarina Novak Foto: BOBO Zdravstvena zavarovalnica svetuje zvarovancem, naj pred dopustovanjem v domačih krajih poskrbijo za urejeno in potrjeno zdravstveno izkaznico, s seboj pa morajo imeti tudi veljavno izkazilo o prostovoljnem zavarovanju za doplačila. V tujini lahko vsak zavarovanec uveljavlja pravico do nujnega zdravljenja v državah, s katerimi je Slovenija sklenila konvencijo ali sporazume. Za poci-hiice v Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Madžarskem, Nizozemskem, v Luksemburgu, Belgiji in Romuniji si je treba priskrbeti potrdilo o pravici do dejanskih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi, ki ga je mogoče dobiti na vseh območnih enotah iz izpostavah ZZZS, medtem ko za Anglijo, Češko, Slovaško, Bolgarijo in Poljsko za nujno zdravstveno pomoč v javnih zavodih zadostuje slovenski potni list. Na Hrvaškem naj bi bila za nujne zdravstvene storitve vključno z zdravili dovolj potrjena zdravstvena izkaznica. Vendar se nekateri hrvaški izvajalci ne držijo določb, zato naj zavarovanci hranijo dokumente o morebitnih stroških in jih posredujejo zavodu za uveljavitev povračila. Za zdomce, ki prihajajo na počitnice v domovino in so zavarovani pri tujih zavarovalnicah, pa velja, da imajo tisti, ki delajo in so zavarovani v državah, s katerimi imamo sklenjeno konvencijo, enake pravice kot državljani Slovenije iz obveznega zavarovanja. Sicer pa morajo zdravstvene storitve plačati v celoti in uveljavljati zahtevke za vračilo sredstev tam, kjer so zavarovani. Jelinčič o nastopu na konferenci na Poljskem . LJUBLJANA (STA) - Zmago Jelinčič je v svo-)em nastopu na medparlamentarni konferenci o Pristojnostih in odgovornosti mednarodnih organizacij za evropsko varnost s poudarkom na vlo-8i in mestu srednje in vzhodne Evrope, ki je bila j5- in 6. maja na Poljskem, govoril predvsem o položaju na Hrvaškem. Jelinčič je predstavil svoje poglede in poglede syoje stranke (SNS) na položaj na Hrvaškem. Po njegovem mnenju je »Hrvaška, ki je trenutno najve-nji dejavnik nestabilnosti v Evropi, čakala na ugo-nno priložnost, da napade nasprotno stran«. Kot je Jelinčič dejal na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani, je tudi opozoril, da želi Hrvaška zaradi 'zgube ozemelj proti Srbom pridobiti nova na račun Slovenije. Ob robu konference, ki jo je organiziral Poljski parlament, udeležili pa so se je predstavniki zveze Nato, Zahodnoevropske unije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter prestavniki očžav na območju med Evropsko zvezo in Rusijo, s® ie Zmago Jelinčič srečal s podpredsednikoma odborov za mednarodne odnose poljskega in ceške-8a parlamenta. Češki predstavnik, ki se je nedavno ^rtil z območja nekdanje Jugoslavije, kjer je vodil delegacijo čeških parlamentarcev na obisku pri Ce-Skih pripadnikih sil ZN, je povedal, da je delegacija dobila vtis, da na tem območju ni »dobrih« in »sla-rah«, temveč so za spor krive vse strani. Na konfe-renci so govorili predvsem o vlogi varnostnih in obrambnih organizacij v srednji in vzhodni Evropi ®r Širitvi Severnoatlantske zveze proti vzhodu, jjedstavnik zveze Nato je pri tem poudaril, da bo Nato dovolil vstop le močnim in stabilnim drža-Vam, da tako ne bo ogrožena zveza sama. VLADNA KOALICIJA / NAPETOSTI MED LDS IN SKD Pred zaključkom »spornih« proslav je težko pričakovati odmrznitev odnosov Največji vladni stranki se obmetavata z obtožbami o nekorektnosti LJUBLJANA - V torek dopoldne se je sešla politična koordinacija krščanskih demokratov in »obravnavala nastale razmere« po padcu kandidature predsednika te stranke za predsednika odbora državnega zbora za mednarodne odnose (OMO). Naslednji dan sta se srečala Janez Drnovšek in Lojze Peterle. Peterle je Drnovšku očital nedisciplino liberalnodemokratskih poslancev pri (pred tem sicer koalicijsko usklajenem) glasovanju o predsedniku OMO, Drnovšek pa je predsedniku SKD našteval primere, ko krščanska demokracija v parlamentu ni podpirala kandidatov LDS ali ko je prestopala na stran opozicije. Na koncu sta predsednika ugotovila, da bosta za začetek reševanja najnovejšega koalicijskega zapleta tajnika obeh strank sestavila seznam »odprtih vprašanj«, o katerih LDS in SKD ne moreta doseči so- glasja. Sledil naj bi sestanek vrha obeh strank v razširjeni sestavi, in na ta način naj bi znamenita koalicijska os spet vzpostavila vsaj približno vzdržne odnose. Popoldne istega dne pa je SKD poslala javnosti sporočilo z omenjene politične koordinacije, v katerem je med drugim navedeno, da je glasovanju o Peterletu »kot osnovni izraz delovanja ideološke koalicije totalitarnega navdiha« tudi »poskus izri-njanja desnosredinske politične usmeritve iz slovenskega političnega življenja« in kaže »nesposobnost predsednika vlade, da koordinira delovanje koalicije in dobro vodi vlado«. Sporočilo je naslednji dan objavila večina medijev. V petek dopoldne, še pred redno tiskovno konferenco SKD, je glavni tajnik LDS Gregor Golobic krščanskim demokratom sporočil, da liberalna demokracija odpoveduje pogovore in sestanke, o katerih sta dosegla soglasje oba predsednika. LDS namreč meni, da ni mogoče komunicirati na način in z jezikom, ki ga v svojem sporočilu uporablja SKD. Liberalna demokracija je posebej razočarana zato, ker krščanski demokrati po eni shani »kažejo konstruktivnost« (pri pogovorih Dr-novsek-Peterle), na drugi strani pa na račun LDS in njenega predsednika javno objavljajo žaljivke, ki so tokrat segle čez rob Se sprejemljivega. Zanimivo je, da SKD omenjenega najnovej-Sega zapleta na petkovi tiskovni konferenci ni sporočila javnosti, brez posebnih zapletov pa je isti dan minilo tudi glasovanje o proračunu. Včeraj sta obe stranki zagotavljali, da novih pogovorov ne nameravata začeti; tako kaže, da so koalicijska razmerja v »zgodovinski osi« tokrat dosegla res najnižjo točko. Poznavalci napovedujejo, da bo molk prekinila tista stran, ki bo prva potrebovala podporo pri določenem projektu; ta »preizkusni kamen« bi utegnile biti spremembe zakona o denacionalizaciji, o katerih bo parlament zelo kmalu spet odločal in ki so za SKD zelo pomembne. Zagotovo je preuranjeno napovedovati novo vladno krizo, vendar pa je vse bolj očitno, da se odnosi med LDS in SKD (pa tudi Dr-novSek-Peterle) z vsakim poskusom reševanja težav le še slabšajo. Tako ni povsem jasno, kako bosta obe stranki »zvozili« leto dni do naslednjih volitev; LDS sicer pravi, da »je navajena delovati v razmerah koalicijske nekorektnosti«, SKD pa verjetno tudi ne bo brez prisile pred koncem zapuščala (volilno zanimivih) projektov. V vsakem primeru pa »odmrznitve« odnosov ni pričakovati pred koncem praznovanja 50-letnice zmage proti fašizmu, ki se očitno sprevrača v politični spopad večjih razsežnosti. Tanja Starič Nazorjeva bo kmalu prehodna LJUBLJANA - Gradbišče v središču mesta, ki že kakšno leto ovira gibanje in otežuje poslovanje trgovin, naj bi se do konca maja spet spremenilo v Nazorjevo ulico. Do takrat naj bi končali polaganje talnih ploSC, klopi in posebne svetilke pa bodo namestili naknadno, ko bodo uredili tudi zelenje in posadili drevesa. Kot nam je povedal Pavle Klavs z nekda- njega sekretariata za komunalo, so morali Cez zimo ulico začasno asfaltirati, potem pa znova razkopati, da so trgovinam omogočili vso infrastrukturo za redno obratovanje, zato se je obnova zavlekla. So pa dela menda tako dobro opravljena, da vnovično razkopavanje ulice ne bo potrebno vsaj dvajset let. (A. Z.) Foto: 2. Z./BOBO CELJE / JAVNI ZAVOD CELJSKE LEKARNE Pomanjkanje zdravil Zaposleni so zagrozili s stavko - Direktorici očitajo samovoljo Ce se v najkrajšem Času ne bo sestal svet zavoda in Ce javni zavod Celjske lekarne ne bo dobil vršilca dolžnosti direktorja, bo približno 30 zaposlenih v celjski Lekarni center v petek izvedlo opozorilno stavko. Na včerajšnjem pogovoru z novinarji, ki so ga sklicali zaposleni v največji celjski lekarni, so pojasnili nekatere zaplete pri urejanju pravnega statusa Celjskih lekarn, o Čemer smo že poro-čali, ter dodali, da v zadnjih mesecih zaradi nestrokovnega dela prihaja celo do pomanjkanja najnujnejših antibiotikov in insulina. Po mnenju zaposlenih sta za nastale razmere in prepire v lekarni krivi direktorica zavoda Herta Knaus in jeseni nastavljena upravnica lekarne Center magistra Panovska. Po njihovem bi bilo vseh težav lahko konec, Ce bi obe odšli, farmacevt Boris Jagodic pa je ob tem omenil, da ni povsem izključena niti možnost, da so za težave v zavodu krivi počasnost celjske občine pri urejanju njegovega statusa ah morda celo interesi katere od političnih strank. Celjske lekarne so pravzaprav žrtev že četrto leto trajajočih dogovorov med nekdanjimi Šestimi regijskimi občinami. Ob sprejetju zakona o lekarniški dejavnosti leta 1992 je bilo občinam prepuščeno, da glede na lastne interese postanejo ustanoviteljice ustreznih lekarniških zavodov. Celjani so takrat ostalih pet občin zaprositi za soglasje k ustanovitvi regijskega lekarniškega zavoda v lasti Celjanov, občine pa so zahtevale soustanoviteljstvo. To jim je bilo pozneje tudi ponujeno, le v Žalcu so ustanoviti lasten lekarniški zavod. V večini občin - njihovo število se je z novo lokalno samoupravo zelo povečalo - so doslej občinski sveti že sprejeli ustrezne odloke, niso pa še rešena vprašanja delitve premoženja med Celjskimi lekarnami in lekarno v Žalcu. Hkrati zaradi neurejenih statusnih vprašanj večina lekarn v zavodu še ni dobila ustreznih verifikacij, ki jih predpisuje zakon in morajo biti urejene do 1. julija. Medtem je že septembra 1993 direktorici Herti Knaus potekel mandat. Na včerajšnjem pogovoru z novinarji so ji zaposleni očitali samovoljo in nezakonito ravnanje. Privoščila si je veC prerazporejanj delavcev in trije od njih so na sodišču že dokazali nezakonitost svojih premestitev. Včeraj so tudi povedali, da je Kau-sova lani oktobra kot upravnico lekarne Center v Celju zaposlila magistro Panovsko, Čeprav so sami štipendirali farmacevtko, ki ji je bilo namenjeno to delo in je zdaj brezposelna. Penov-ska po navedbah zaposlenih tudi slabo opravlja svoje delo. Čeprav ustrezne usta- nove in zavarovalnice lekarni redno plačujejo zdravila, ki jih ta izdaja občanom na recept, Penovska za lekarno redno nabavlja nezadostne količine zdravil. Tako jim je ze nekajkrat zmanjkalo celo najosnovnejših antibiotikov, brizgalk in celo posebnih priprav za enostavno vbrizgavanje insulina. Zaradi slabega dela nekaterih odgovornih v celjski lekarni Center pa niso ogrožena le delovna mesta zaposlenih, temveč vCasih celo zdravje ali kar življenja občanov. Pred Časom je o nepravilnostih v zavodu celjsko občino obvestil celo minister Božidar Volje, vendar se ni zgodilo nic pomembnega-Ko so hoteli svet zavoda sklicati predstavniki občin ustanoviteljic, pa je to menda preprečila kar direktorica Knausova. »Drugi claiu sveta zavoda,« je vCeraj dejal farmacevt Boris Jagodic, »pa so tako pod njenim vplivom.« Brane Piano SLOVENSKA BISTRICA RADENCI / STROKOVNO SREČANJE Skavti prirejajo ekološko akcijo »Dan črnih vrečk« Seznanjanje z novimi tehnikami Konec tedna pripravljajo mednarodno srečanje kardiologov V zdravilišču Radenci se bo v petek in soboto zbralo veC kot sto kardiologov. Gre za 14. Radenske dneve - strokovni sestanek Združenja kardiologov Slovenije, prireditev, ki se je bodo poleg slovenskih kardiologov udeležili tudi najvidnejši strokovnjaki za bolezni srca in ožilja iz Italije, Avstrije, Združenih držav Amerike, Bosne in Hercegovine, z Madžarske in s Hrvaške. V soboto prirejajo bistriški skavti ekološko akcijo pod imenom Dan Črnih vrečk. Vse, ki bi pri varovanju okolja radi prešb od besed k dejanjem, vabijo, naj pridejo ob devetih zjutraj pred bistriški grad. Nato pa bodo vse do popoldneva čistili planinske poti k Cmemu jezeru na Pohorju. Pri tem se bodo razdeliti na skupine od deset do petnajst ljudi. Vsako skupino bo vodil skavt, vsak udeleženec pa bo prejel Cmo vrečko za pobiranje odpadkov. Med akcijo bodo zabeležili tudi vsa Črna odlagališča odpadkov, ki jih bodo skušali odstraniti po- zneje. Zaključek akcije bo pri Treh kraljih, kjer bo vsak udeleženec prejel spominsko priponko. Akcijo - v primeru dežja bo teden dni pozneje - so podprli občina Slovenska Bstrica, Komu-nalno-stanovanjsko podjetje Slovenska Bistrica in Su-gros Celje - market Slovenska Bistrica. Oddelek za urejanje prostora, varstvo okolja in gospodarsko infrastrukturo bistriške občine pa se je odločil, da bo ta in prihodnji mesec po vsej občini namestil veC zabojnikov za odvoz odpadkov, da bi spodbudil čiščenje okolja. Janko Strne Delovno srečanje v kongresni dvorani hotela Radin se bo začelo v petek ob 9. uri z uvodnim pozdravom predsednika Združenja kardiologov Slovenije in generalnega direktorja Radenske. Osrednje teme letošnjega srečanja kardiologov bodo intenzivna diagnostika, interventna kardiologija in kardiokirurgija. Najvidnejši domaCi in svetovni kardiologi pa bodo govorili o vplivu novih tehnik na uspeh koronarne angioplastike, programiranju perkutane transumi-nalne koronarne angioplastike pri bolnikih s stabilno angino pektoris, sedanjem stanju v invazivni diagnostiki, interventni kardiologiji in kardiokirurgiji s posebnim poudarkom na nadzorom kakovosti, ugo- tavljanju hibemiranega mi-okarda z nikardipinom pred PTCA, koronami an-gioplastiki pri akutnem miokardnem infarktu... Na posebni okrogli mizi bodo strokovnjaki spregovorili o srCni kirurgiji v Sloveniji danes, predvidena pa so tudi številna druga predavanja, ki bodo vsekakor zelo zanimiva, saj v kardiologiji iz leta v leto dosegajo zdravniki čedalje večje uspehe in je koristno, da se z novitetami seznanijo vsi. Zaprtje zanimivega mednarodnega srečanja kardiologov v Radencih bo v soboto zveCer. OsteBakal Mestni park, imenovan Svetla VELENJE - V petek so v knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika odprli razstavo projektov, ki so prispeli na anonimni natečaj za idejno zasnovo ureditve tako imenovanega Sončnega parka v Velenju. Gre za parkovno ureditev območja na severozahodnem robu Velenja, na raztegnjenem trikotniku severno od Kidričeve ceste, kjer si Velenjčani želijo mestni park. Na natečaj je prispelo trinajst del, in ko jih je strokovna komisija ocenila in razvrstila, so pregledali tudi podatke o avtorjih. Prvo mesto je za projekt z naslovom Svetla prejela krajinska arhitektka Ana Kučan, ki so ji pri delu pomagali arhitekt docent Miloš Florjančič ter študenta krajinske arhitekture Domen Sega in Gregor Vreš. Vse omenjene bo občina Velenje povabila k sodelovanju pri pripravi projektne dokumentacije. Kot sta dejala predsednik natečajne komisije Franc Zerdin in velenjski župan Srečko Meh, bodo storili vse, da bi že prihodnje leto velenjski mestni park lahko začeli urejati po omenjeni idejni zasnovi. (B. P.) NOVO MESTO / SEJMI Odprli dolenjski knjižni sejem V avli tovarne Krka bo ves teden potekal bogat kulturni program Sinoči se je v avti poslovne stavbe Krke, tovarne zdravil iz Novega mesta, začel tradicionalni 18. dolenjski knjižni sejem, Id ga prirejajo knjigama Mladinske knjige iz Novega mesta, Kulturno-umetniško društvo Krka in novomeška knjižnica Mirana Jarca. Sinocni otvoritveni večer je bil v znamenju Prekmurja, saj je bil gost veCera pesnik in pisatelj Feri LainšCek, letošnji nagrajenec Prešernovega sklada za literaturo. Na predstavitvi sta sodelovala igralec Miki Roš in povezovalka veCera Norma Bele, kot glasbeni gost pa v Novem mestu vedno dobrodošli Vlado Kreslin. Na knjižnem sejmu - odprt bo do petka, 12. maja - si lahko obiskovalci vsak dan od 8. do 20. ure ogledajo razstavo knjig vseh slovenskih za- ložb, ki so izšle od lanskega do letošnjega maja, in razstavo ob stoletnici filma. To je pripravila knjižnica Mirana Jarca. V Času sejma bodo še tri prireditve. V sredo, 20. maja, bodo ob 20. uri predstavili monografijo Stiska opatija avtorja prof. dr. Jožeta Mlinarica, ki se bo tudi ude1ežil veCera, moderator pa bo mag. Stane Granda. V Cet.tek bodo ob 20. uri gostje knjižnega sejma mladi dolenjski ustvarjalci - avtorji pesniške zbirke In P. veritas, v petek, zadnji dan sejma, pa se bodo predstavili literati novomeških osnovnih in srednjih šol. Dolenjski knjižni sejem se je od leta 1978, ko so ga prvič pripravili, dodobra uveljavil v dolenjskem prostoru, zaradi zagnanosti organizatorjev pa ni bojazni za njegovo prihodnost. Jože Žura Vina, kot jih naiekujejo zvezde LJUBLJANA - Podjetje za vinarstvo, gostinstvo in trgovino Amon iz Olimja pri Podčetrtku je v sodelovanju z astrologinjo Meto Malus včeraj v Austrotelu predstavilo nenavaden projekt. Na osnovi znanja »dveh očarljivih ved«, kot jih imenuje Malusova -enologije in astrologije - so predstaviti dvanajst vrhunskih vin za dvanajst astralnih znamenj, ki so jih na veCemi prireditvi »poosebljali« znani Slovenci. Vrhunska vina s šmarsko-virštajnskega območja so izbrana po zapovedih astromedicine in astrologije. To pomeni, da posamezno vino vsebuje za neko znamenje posebno zdravilne mineralne snovi, okus, vonj in barva pa ustrezajo značajskim posebnostim znamenja, kot jih za letos narekujejo zvezde. Tudi etiketa na embalaži je obrobljena z barvo, ki ustreza posameznemu znamenju, steklenici pa je dodana knjižica z opisi značilnosti znamenja. Ker je po besedah Mete Malus njihov projekt ponudbe vin v povezavi z astralnimi znamenji prvi te vrste v Evropi, ga nameravajo ponuditi tudi na tuje trge, zato dodana besedila že prevajajo v tuje jezike. Za zdaj vino še ni zaščiteno, v omejenih količinah pa je že naprodaj v večjih Mercatorjevih in Emoninih trgovinah. Podjetje za vinarstvo, gostinstvo in trgovino Amon je prvo registrirano slovensko zasebno vinarsko podjetje, ki je za svoja vina vrhunske kakovosti prejelo že precej priznanj. Obiskovalci Rogaške Slatine in še zlasti Atomskih toplic, ki so v neposredni bližini Amonovih, pa uživajo tudi v lepi pokrajini, konjeniškem centru in domači hrani, ki jo ponuja domačija Amon. Anita Žmahar LENART / OBČINSKI SVET Sprejeli so statut in občinski proračun Milijon dodatnih sredstev za ureditev parke Lenarški občinski svet je na peti seji sprejel statut občine in program urejanja krajevnih cest, za kar so v proračunu namenili precej denarja - skoraj 90 milijonov tolarjev. Poleg tega so se odločili, da naj bi zaceli urejati lenarški park, ki je precej zanemarjen, včasih pa je bil priljubljena točka in zbirališče Lenartcanov. Po oblikovanju nove koalicije se pri Lenartu v Slovenskih goricah nadaljuje uspešno delo občinskega sveta. Tako so sorazmerno brez večjih zapletov sprejeti nov občinski statut, ki opredeljuje naloge in obveznosti občine ter pristojnosti posameznih organov. Statut ohranja krajevne skupnosti, ki tudi sicer na tem območju uspešno delujejo. To seveda ni naključje, saj so želele vse po vrsti biti samostojne občine. Kljub drugačni odločitvi državnega zbora zdaj pri Lenartu ni čutiti večjih napetosti, ljudje in vodstva KS le opoza- rjajo na potrebo po enakomernejšem razvoju občine. Zato so v razpravah o osnutku statuta terjali določene pristojnosti, prav tako pa so zahtevati, da naj se določeno vsoto nameni za modernizacijo krajevnih cest in komunalne naloge, zlasti razširitev vodovodnega omrežja. Razprava na zadnji seji je bila živahna, na trenutke sicer polemična, vendar v ustvarjalnem ozračju. Svetniki so sprejeli za skoraj 800 milijonov težak proračun, v katerem za urejanje cest namenjajo 90 milijonov, dodaten milijon pa za ureditev le- narškega parka. Občinsk3 uprava se bo morala zadovo Ijiti z racionalnim deležen1, od nje pa zahtevajo učinke-vito delovanje. Svetniki so sprejeti tuy program ukrepov v kmeti] stvu, zlasti načrtovane agr° melioracije. Razpravljali so tudi o nekaterih drug1*1 vprašanjih, med drugim možnostih za ureditev pe' sem uničenega cestišča str zi Lenart. Ta naloga pa ,sf" veda ni odvisna le od nF1 država jim je lani obljubi3 pomoč, letos pa je za del ce stišca v mestu namenila 50 milijonov. Lenartcani potrebovali 150 milij0110 tolarjev za ureditev vsaj Pr ve faze, in to ne glede na na ertovano obvoznico, ki n J bi bila sestavni del Vr^e dnje avtomobilske ces Maribor - Lendava. Marj311 ‘ j © RAI 1 S? RETE 4 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Nan.: Cose deli’ altro mondo Film: Le fatiche di Ercole (pust., It. ’58), vmes (11.00) dnevnik Variete: Tutti a tavola -Vabilo k pogrnjeni mizi Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik in gospodarstvo Kviz: Sala giochi Nan.: Fronto soccorso Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vreme in dnevnik Aktualno: II fatto Film: II volpone (kom., It. ’88, i. E. Montesano, E. M. Salerno, A. Cenci) Dnevnik Variete: Seconda serata (vodi Alessandra Casella) Dnevnik in vreme TGl Motori - Rubrika za avtomobiliste Danes v Parlamentu RAI 2 7.00 8.15 11.30 12.00 13.00 U.OO 14.30 15.45 15.50 16.30 '7.15 18.10 18.35 18.45 '9.45 20.40 22.20 23.30 0.10 0.20 2.00 Variete za otroke, risanke Nan.: Black Stadion, 8.45 La clinica della Foresta nera, 9.35 Quando si ama TG2-33,11.45 dnevnik Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, zdravje in vreme Otroški variete: Quante storiel, risanke Nad.: Paradise Beach, 15.00 Santa Barbara Dnevnik Variete: Popoldne na RAI 2 (vodi G. Fossa) Eilm: The HoUywood de-tective ((dram., ZDA ’89) Dnevnik Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Film: Vendetta privata (dram., ZDA '91, i. D. Mattausch, D. Ziegler) Aktualno: Mbcer Dnevnik, pregled tiska, vreme Vse najboljše za rojstni dan, Kino!, filmske novosti Šport: tenis Prove tecniche 6.30 6.45 9.15 U.05 12.00 12.40 14.00 14.50 15.15 18.50 19.00 19.50 20.30 22.45 22.55 0.30 1.00 Pregled tiska Videosapere: angleščina, Green, filozofija, Ciak, Prva pomoč, Potovanje Po Italiji, itd. Ti naši otroci, 10.10 Fan-tastica eta Fantastica Mente Dnevnik, delo, okolje, znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti,dnevnik TGR Bell italia Šport: tenis, kolesarstvo, 16.45 košarka play off Vremenska napoved Dnevnik, Deželne vesti Variete: Blob Soup, Blob Aktualno: Chi Pha visto? tvodi G. Milella) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Ad arini pari, 23.55 Ho sognato di vi-vere (3. del) Dnevnik, pregled tiska, vreme, filmske novosti ariete: Fuori orario, iVmes Eveline, Blob 7.10 8.00 9.00 U.OO 15.25 16.25 20.45 0.40 2.35 Nan.: Strega p er amore, 7.30 Tre cuori in affitto Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, vmes 9.15 nanizanka, 9.40 Grandi Magazzini, 10.00 Guadalupe, 10.35 Febbre d’amore, 11.40 Rubi, 12.20 Cuore selvag-gio, 13.00 Sentieri, vmes (11.25,13.30) dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: La donna del mi-stero Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.10 Perdona-mi, 18.00 Punto di svol-ta, vmes (19.00) dnevnik Film: Ben Hur (zgod., ZDA ’59, i. C. Heston), vmes (23.45) dnevnik Film: Tolgo il disturbo (dram., It. ’90, i. V. Gas-sman, D. Sanda) Pregled tiska ® C ANALE 5 1 Na prvi strani Nan.: New York New York ■ Film: Gara mamina ti odio (dram., ZDA ’91) Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful i Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna) Otroški variete, vmes risanke in nanizanka TG5 Flash - Kratke vesti M Kviza: OK, il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: La notte dei Te-legatti (vodita Corrado in Mara Venier) Večerni dnevnik Zanimivostio filmu Jefferson in Pariš "Cb ITALIA 1 Otroški variete Nan.: Chips, 10.25 T.J. Hooker, 11.25 Village Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Šport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Smile Variete: Non e la RAI Nan.: Highlander Aktualno: Village Nan.: Primi baci, 18.20 Melrose Plače Odprti studio, vreme Šport studio Variete: Karaoke Film: Mr. Crocodile Dun-dee 2 (pust., Avstral. ’88, i. P. Hogan, L. Kozlovv-ski, J. Meillon) Fatti e misfatti Šport: Torkov priziv Italia 1 šport Sgarbi quotidiani # TELE 4 13.30 20.30 22.00 19.30, 22.25, 0.05 godki in odmevi Din Don Campanon Gospodarska stran Do- te) MONTECARLO 14.00 14.10 20.35 23.00 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Cuori nella tormen-ta (dram., It. ’41) Film: Camera d’ albergo (kom., ZDA ’92) Variete: Tappeto volante RAI 3 slovenski program 20.25 20.30 Risanke: Bojan TV dnevnik IT SLOVENIJA 1 10.40 11.05 12.35 13.00 13 05 13.50 16.20 17.00 17.10 17.40 18.00 18.45 19.13 19.30 20.05 21.00 22.00 22.20 22.40 22.55 23.30 Igrajmo se gledališče, 5/13 del lutkovne serije Portret, ponovitev ameriškega filma Izziv, ponovitev poslovne oddaje Poročila Sedma steza, ponovitev Sobotna noc, ponovitev Mostovi TV dnevnik 1 Otroški program Arabela se vrača, 5/26 češke nadaljevanke Oscar Junior Regionalni studio Koper Lingo, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Tango za tri, 5., zadnji del danske humoristične serije Osmi dan TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Poslovna borza Sova Naravnost fantastično, 10/12 del angleške nanizanke Nova najboljša prijateljica Mancuso, FBI, 4/20 ameriške nanizanke Spopad interesov IT SLOVENIJA 2 12.50 13.45 14.05 14.30 15.25 16.25 17.45 18.10 18.55 20.20 21.20 21.40 00.10 00.45 Video strani Kolesarska dirka po Sloveniji, ponovitev reportaže Malo angleščine, prosim, ponovitev National Geographic, ponovitev Karaoke, ponovitev Sova, ponovitev Iz življenja za življenje Videošpon Islandija: SP v rokometu (M): Slovenija - Rusija, prenos Rešite morje, švedska znanstvena oddaja Roka rocka S. Heym: Collin, 2., zadnji del nemške drame Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža Videostrani S KANALA 10.15 11.05 11.35 12.05 16.10 16.25 18.00 18.45 19.00 19.05 19.10 20.00 20.50 Luč svetlobe, ponovitev Dežurna lekarna, ponovitev Video igralnica, ponovitev A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop Zadnji let, ponovitev ameriškega filma Rodeo, glasbena oddaja A-shop Vreme Risanka Luč svetlobe, 421. del To trapasto življenje, 5. del am. nadaljevanke Vreme 20.55 Karma 21.50 Računalniška kronika 22.20 23.05 Rodeo, ponovitev Spot tedna, CMT, VS H Koper Euronevvs Športni ponedeljek, reportaže s športnih prizorišč Svet danes Slovenski program Studio 2 Primorska kronika TV dnevnik TV šola Euronevvs Vsedanes aktualnosti Rhythm & News, vodi Andrea F. Slike iz Sečuana: Bolšji trg Vsedanes, TV dnevnik Sportel, oddaja o zamejskem športu in športnikih CaMP Avstrija 1 06.05 13.00 15.35 16.25 17.10 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 20.15 21.10 22.00 23.35 23.40 01.25 02.25 04.25 Ponovitve Otroški program Vesoljska ladja Enterprise Ali poznate Tribble? Knight Rider Črni hudič se spet prikaže Strašno prijazna družina Društvo slabih učencev Naš hrupni dom Smisel življenja VVolffov revir Stari računi Pri Hmctablovih Koliko je v resnici drago življenje? Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Dželada - etiopski pavia-ni, dokumentarni film o življenju paviana in njegovega harema Chichago Hope, 10. del serije Polni ljubezni in upanja 08/15, 3., zadnji del nemškega filma, 1955 Igrajo: Joachim Fuchs-berger, Paul Bosiger, Hans Christian Blech in drugi Cas v sliki Mladi Cassidy, angleški film, 1964 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 08/15, ponovitev filma GJEMP Avstrija 2 Cas v sliki Vsak dan s Schijokom, ponovitev Perry Mason in hotel groze, ponovitev ameriške kriminalke, 1987 Vreme Polet na severni rt Cas v sliki Tema, ponovitev Slika Avstrije, ponovitev Umor, je napisala Ni pozabljeno in odpuščeno Schiejok vsak dan Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Šport Akti X - skrivnostni primeri FBI Padli angeli Poročilo RlfiR Cas v sliki 2 Nogomet Na prizorišču, reportaža tedna Stebri družbe, avstrijski film, 1990 Umetniki za lepši svet: Joseph Madisla Pogledi od strani r Slovenija 1 5.00. 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 13.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.40 Novakovi; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Studio ob 17-h; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 13.00 Val 202 popoldan, obvestila; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.35 Obvestila; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Stos - še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje improvizirane, glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 izšlo je; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 11.15 Hladno, toplo, vrOče; 12.15 Pesem tedna; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 dnevnik; 19.30 Večerni pr.; 22.30 Torkov koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galietti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station; 16.00 Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Italijanska glasba; 18.45 II flauto magico; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.45 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12,15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 17.00 Bančne informacije; 20.00 Labirint znanja; 23.00 Egostyle; 24.00 DJ Alf; 2.00 Satelit. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odrhevi; 16.20 Skriti reporter; 17.00 Na vrtiljaku z Romano; 19.30 Večerni pr. - Popoln zvok. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik: 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Študij In glasba; 19.30 športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program. Radio študent 9.00 Jajčkova lestvica; 11.00 Kondicija dvoj iškega sistema; 14.00 Recenzije & Napovedi; 15.00 OF, Joculator; 17.00 Kaj pa univerza?; 19.00 TB: Big Chief; 20.00 Un-dergorund International, Hard'n'Heavy, Techno; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar In Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Cigani, večni popotniki; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Car indijskega juga (E. Frelih, pripoveduje Mira Sardoč, 13. nad.); 10.30 Intermez-zo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika: 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Komorni orkester F.J.K.; 18.00 Monodrama: Balada o trobenti in oblaku (C. Kosmač, r. S. Verč); 18.35 Soft mušic; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 15.00 Rok z Vami; 18.00 Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. SLOVENIJA UUBUANA SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 9. maja, ob 16. uri: T. Stoppard - ARKADIJA, za abonma dijaški 1 popoldanski. V sredo, 10. maja, ob 19.30 uri: J: B. P. Moliere -DON JUAN Ali KAMNITA GOSTIJA, za abonma dijaški 3 večerni in izven. Predstava bo še v četrtek, 11. maja, ob isti uri, za abonma dijaški 4 večerni in izven. MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V petek, 12. maja, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 9. maja, ob 15.30: F. G. Lorca - YERMA, za abonma torek popoldan. Ob 20. uri, za abonma torek. Predstava bo še v četrtek, 11. maja, ob 20. uri, za abonma četrtek. V sredo, 10. maja, ob 20. uri: T. Bernhard - PRED UPOKOJITVIJO, za abonma mladinski 1. MALA SCENA MGL, tel.: 061/ 210-852 Danes, 9. maja, ob 22.30: L. IVilson - ZAZGI! Predstava bo še v četrtek, 11. maja, ob 22.30. SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/331-950 V soboto, 20. maja, ob 19. uri: L. Minkus - DON KI-HOT. Zadnjič v sezoni! LGL, tel.: 061/314-962 VELIKI ODER Danes, 9. maja, ob 17. uri: R. Dahl-A. TkaCev- VELIKANSKI DOBRODUŠNI VELIKAN, za izven. V soboto, 13. maja, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič -SAPRAMISKA, za izven. KULTURNICA, Židovska steza 1 V četrtek, 11. maja, ob 18. uri: B. Bojetu - GREMO K BABICI, za izven. SMG, tel.: 061/125 3312 V četrtek, 11. maja, ob 19. uri: BUTTERENDFLY, za izven. Predstava bo Se v soboto, 13. maja, ob isti uri, za izven. V petek, 12. maja, ob 19. uri: I. Svetina - ŠEHEREZADA, za izven. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 9. maja, ob 20. uri: DODIMAKAR SEBI, AKO NEMAS KOME DRUGOM v izvedbi gledališke skupine NEPOPRAVLJIVI OPTIMISTI. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 V sredo, 10., in v četrtek, 11., maja, ob 20. uri: R. Cooney - ZBEZI OD ŽENE, za izven in konto. V petek, 12. maja, ob 20. uri: J. Mortimer/B. Cooke -KADAR MAČKE NI DOMA, za izven. MARIBOR SNG DRAMA, tel.: 062/221-206 Danes, 9. maja, Minoritska cerkev ob 20. uri: R. Serling ■ OBMOČJE SOMRAKA, za red torek in izven. Predstava bo se v sredo, 10. maja, ob isti uri.. CELJE SLG CELJE, tel.: 063/025-332 Danes, 9. maja, ob 19.30: E. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma torek in izven. V sredo, 10. maja, ob 15.30: W. Shakespeare - BENEŠKI TRGOVEC, za abonma 4. šolski in izven. Pred-stavas bo še v četrtek, 11. maja, ob 11. uri, za abonma 5. šolski in ob 17. uri: 3. abonma Gimnazija Celje. NOVA (SORICA PDG, tel.: 065/25-326 V četrtek, 11. maja, ob 20. uri: E. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma četrtek, in izven. V Galeriji Posavskega muzeja Brežice bo v Četrtek, 11. maja, ob 20. uri otvoritev pregledne razstave ALENKE GERLOVIČ mtASBA 'T - ■: It/CsTU.; * ; I SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061222-815 V četrtek, 11., in v petel, 12. maja, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za oranžni abonma I in D. SLOVENSKA FILHARMONIJA, Kongresni trg 10 V četrtek, 11. maja, ob 19.30: komorni koncert, na katerem bodo nastopili PRIMOŽ FLAJ-SMAN (saksofon) ob spremljavi Zoltana Petra ter kvartet flavt: MILENA PERIC, ANAMARIJA TOMAC, ALENKA JANČAR ter BREDA STEMBERGAR. V nedeljo, 14. maja, ob 11. uri: sklepni koncert iz cikla Nedeljske matineje Posvečeno J. Haydnu: KOMORNI ANSAMBEL SLOVENI-CUM. Dirigent Uroš Lajovic, Sobsti: Irena Grafenauer, Aleš Kacjan, Mojca Zlobko. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V četrtek, 11. maja, ob 20. uri: koncert skupine BLOOD ON THE SADDLE. CEUE NARODNI DOM Danes, 9. maja, ob 19.30: koncert klavirskega dua ALENKE in IGORJA DEKLEVE. KRANJ DISKOTEKA GAULOISES V četrtek, 11. maja, promocijski koncert skupine PANDA. RAZSTAVE SLOVENIJA FJK FURLANUA-JULUSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Od 11. do 13. t. m. nastop Giorgia Gaberja v »E pensare che c'era il pensie-ro«. Izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti. Pri blagajni gledališče je v teku red-prodaja vstopnic za predstavo »Namišljeni bolnik« (odrezek št. 5). Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. TRŽIČ Občinsko gledališče »Ecco mormorar Honde«: v četrtek, 11. t. m., ob 20.30 film »Moliere«. V torek, 16. t. m., ob 20.30 baletna predstava v izvedbi Ensemble Micha van Hoecke z izredno prisotnostjo Luciane Savignano. V četrtek, 18. maja, ob 20.30 koncert ansambla London Baroque. GORICA Kulturni dom Nocoj ob 20.30 (red B) - Sergej Verč »Samomor kitov« v režiji Marija Uršiča. V soboto, 13. t.m., ob 20.30 - gledališka predstava »La colpa e sempre del diavolo« Daria Foja, ki jo prireja Terzo teatro. KOROŠKA CELOVEC Metno gledališče: Nocoj ob 19.30 -Opera »Gosi fan tutte«. Jutri, 10. t.m., ob 19.30 - Cabaret - muzikal. Tischlerjeva dvorana: v sredo, 10. t.m., ob 19.30 - Predstavitev knjige I. Sivca »Triglavski kralj», ob 100-let-nici rojstva Jakoba Aljaža in 100-let-nici postavitve stolpa na vrhu Triglava. TINJE Dom prosvete: Jutri, 10. t.m., ob 19.30 -Predavanje dr. Stefana Merkača »Kaj je bio?» - osnove biološkega kmetovanja. V petek, 12. t.m., ob 9.30 - Slovenske narodne pesmi in pesmi drugih narodov. BOROVLJE Pri Cingelcu: V soboto, 13.t.m., ob 16.00 - Družinski popoldan. .. J SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V četrtek, 11. maja, ob 19. uri: predavanje IGORJA SKAMPERIA - Jung in alkimija. GRAD KHISLSTEIN V četrtek, 11. maja, ob 19. uri: predavanje FERDINANDA SERBELJA o SLIKARSTVU 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM. SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ, Mestni trg 17 Evropski center za humanistične Študije do 10. maja prireja mednarodno konferenco OTHER-HOOD AND NATION. Nekatere teme: - Državljanstvo, drugačnost, kozmopolitizem -Nacionalističniprelom vmultieticnih državah - Haskaja ruletka. - Tipologija konceptov narodnosti v XZX stoletju. V sredo, 10. maja, ob 18. uri: pogovor METE VIDMAR in ŽIVE KRAIHGER - Pogledi na sodoben ples. TEDEN CVETJA IN ZELIŠČ do 14. maja V Mestni vrtnariji v parku Tivoli bodo potekala predavanja, svetovanja in ugodna prodaja cvetja, zelišč in zdravilnih pripomočkov. GALERIJA SOU KAPELICA, Kersnikova 4 Danes, 9. maja, ob 21. uri: projekt OPNA v okviru ciklusa CUKRARNA avtorjev Marka Kosnik Viranta in Mateje Bučar. V izvedbi Instituta Egon Marek LJUBLJANSKO NAVJE V četrtek, 11. maja, ob 17. uri: Uterami popoldan. SLOVENSKE MATICE, Kongresni trg 8 V sredo, 10. maja, ob 12. uri: predstavitev publikacije SLOVENCI V HRASKI. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V sredo, 10. maja, ob 20. uri: predavanje ZOJA SKUSEK - Mleko ni voda. UUBUANA CANKARJEV DOM V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike (1947-1969) PICASSO & MADAME Z, MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne je na ogled do 20. maja. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava ilustracij MARJETE CVETKO je na ogled do 25. maja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Danes, 9. maja, bo ob 19. uri otvoritev razstave KLEMENTINA GOUJA. KI - CENTER KRIŽANKE Danes, 9. maja, bo ob 12. uri otvoritev razstave URA Je PRIŠLA! Razstava bo na ogled do 20. maja. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Danes, 9. maja, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik ANDRAŽA ŠALAMUNA. GALERIJA AUSTROTEL, Miklošičeva 9 Razstava del BOŽIDARJA STRMANA - MIŠA je na ogled do 31. maja. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava ilustracij MARJETE CVETKO je na ogled do 25. maja. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava skulptumega lončarstva MAJE MIHELIČ je na ogled do 25. maja. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava slik JOŽETA KOTARJA je na ogled do 30. maja. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESTNI GRAD Razstava GENERACIJA 82 je na ogled do 23. junija. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Razstava NIKOLI VEC v počastitev 50-letnice konca druge svetovne vojne je na ogled do 14. maja. KOPER GALERIJA LOŽA, Titov trg Razstava ENZA CUCCHIJA je na ogled do 30. maja. MARIBOR GALERIJA ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3 DLUM se predstavlja - pregledna razstava 39 elanov Društva likovnih umetnikov Maribor je na ogled do 20. maja UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Strossmayerieva 6 Razstava MAKSIMA SEDEJA je na ogled do 31. maja. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Razstava Profesorji grafike 1945-1995 (Jakac, Debenjak, Borčič, Apoflonio, Suhy, Logar) je na ogled do 28. maja. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA, Kosovelova 4a Razstava del STANISLAVE KNEZ-MILOJKOVIC je na ogled do 20. maja. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Razstava plastik FERENCA KIRALVJA je na ogled do 15. maja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigama: do 11. t. m. razstavlja sarajevski slikar Mihridžan Kulenovič Mimica -»Korenine*. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben. Studio PHI- Ul. S. Michele 8/1: od 11. do 14. t.m. bo razstavljal slikar Masrur Imani . Umik razstave: v petek od 17.00-20.00; v soboto od 10.00-12.30 in od 16.30-22.00; v nedeljo od 10.00-12.30 m od 18.30 do 22.00. Sedež letoviščarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20 -3. nad): do 10. t. m. je na ogled razstava slikarjev A. Farna, O. Siaussa, C. Sivmija in E. Steidlerja. Galerija Cartesius: na ogled je razstava slikarja Armanda Depetrisa. Galerija Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Antonia Volpicellija. Art Galery :Do 12. t.m. je na ogled razstava slikarja Pierpaola Ciana. Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov. REPEN- Krožka hiša Do 28. t. m. bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih nos. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih: 11-12.30,15-18. GORICA Kulturni dom: do 10. t. m. je na ogled razstava goriskega slikarja Canelle. Umik: ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in v večernih urah med kulturnimi prireditvami. SPETER Beneška galerija: do 20. t. m. je na ogled dokumentarna fotografska razstava »Benečija v miru in vojni«. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 18. junija je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bemharda Cella Hiša umetnikov: na ogled je razstava del Brigitte Kordine in Huberta Maha. Pri Joklnu: do 13. maja je na ogled razstava del Andreja Vilharja. TINJE Galerija Turje: Na ogled so dela Garya Bikovnika iz New Yorka. BEUAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potrč, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina. TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Danes, 9. t. m. ob 20.30 (red A) premierska predstava opere U. Giordana »Fedora«-Režija Beppe De Tomasi. Ponovitve: v četrtek, U- *' m., ob 20.30 (red B), v sobo-to, 13. t. m., ob 17.00 (red SL v nedeljo 14. t. m. ob 17-0® (red G), v torek, 16. t. m- °° 20.30 (red F), v sredo, 17- ' m. ob 20.30 (red H), v ceh' tek, 18. t. m. ob 20.30 (re“ C), v soboto, 20. t. m. otl 20.30 (red L), v nedeljo, 21-t. m. ob 17.00 (red D) in sredo, 23. t. m. ob 20.30 (retl E). Predprodaja vstopnic in fe' zervacije pri blagajni dvora-ne Tripcovich (urnik: 9' 12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Luteransko-evangeličanska cerkev V soboto, 13. t.m., ob 20.30 ' Koncert MePZ Primorsko lZ Mačkolj in predstavitev gl0' sbene kasete. Discobar Macaki V petek, 12. t.m., ob 21-00. Drugi polfinale »ProtagoD* s ti 95» za soliste, glasben6 skupine in plesne skupine- GORICA v Komorna dvorana SCG (Drevored 20. septembra SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1994/95: v pon6 deljek, 15. t. m., ob 20.3U »Slovenski skladatelji«-Kulturni dom . V ponedeljek, 15. t.m-. 0 20.30 - Nastop pevskeg zbora Trbovlje (v okviru 5 ^ letnice osvoboditve). Prire ditelj Društvo sl°^’ upokojencev, ANPI in Ku turni dom. V petek, 12. t.m., ob 20.30 Koncert pianista Pietra D Marie . V petek, 19. t.m., ob 20.3° Koncert R. Lipizer - h>r pianist Sijavush GadijeV- 8. maja 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni ^A_banka Ljubljana 80,35 81,40 11,23 11,54 6,67 6,99 ^Abanka Koper 80,10 81,20 11,10 11,53 6,61 6,97 -Abanka Nova Gorica 80,15 81,20 11,21 11,54 6,67 6,98 Jl^nka Celje d.d., f: 063/431-000 80,30 81,30 11,20 11,55 6,30 6,75 J*Snka Noricum d.d., f: 133-40-55 80,50 81,50 11,30 11,60 6,50 6,95 -iSlka Vipa NG, f: 065/ 28-51 1 80,00 81,18 11,25 11,60 6,63 6,82 J^d Ljubljana, t: 18-51-318 - - - - - - come 2 us J^061/ /5-92-635, od 8-/5, sob od 9-/2 80,80 81,20 11,42 11,52 6,75 6,95 J-^ditanstalt d. d. 80,30 81,40 11,30 11,60 6,30 6,90 -tilda, od 7-/9, sob od 7-/4 80,97 81,00 11,44 11,46 6,85 6,87 Jttdka Ljubljana, f: 12-51-095 80,98 81,03 11,43 11,46 6,86 6,89 k°nnpas Hertz Celje J&j063/26-5/5, od 7-/9, sob od 7-15 80,65 81,10 11,32 11,43 6,57 6,80 Kompas Hertz Velenje ^063/855^52. od 7-/5, sob od 7-13 80,50 81,00 11,32 11,43 6,57 6,80 k°mpas Hertz Idrija -5!^/ 7/-700, od 7-/5, sob od 7-15 80,50 81,00 11,32 11,43 6,57 6,80 kompas Hertz Tolmin 81-707. od 7-15, sob od 7-15 80,50 81,00 11,32 11,43 6,57 6,80 kompas Hertz Bled ^64/^741-519, od 8-12, 17-19, sob od 7-16 80,50 81,00 11,32 11,43 6,57 6,80 k°mpas Hertz Nova Gorica -^065/28-711, od 7-/9, sob od 7-19 80,50 81,00 11,32 11,43 6,57 6,80 kompas Hertz Maribor -^062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 80,50 81,00 11,32 11,43 6,57 6,80 -ttl^ kreditna banka Maribor d.d. 80,00 81,45 11,20 11,60 6,35 6,80 JSUBo Šempeter,!: 065/ 32-250 80,25 81,35 11,32 11,50 6,66 6,89 -tilldska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,50 81,30 11,30 11,52 6,75 7,10 -til^ma banka Slovenije 79,00 81,00 10,70 11,44 6,00 6,75 'tllblikum Ljubljana, t: 312-570 80,86 81,08 11,46 11,47 6,82 6,86 'LUblikum Piran, t: 066/ 73-269 80,90 80,95 11,28 11,45 6,72 6,83 -TUblikum Celje, t: 063/ 441-405 80,70 81,10 11,35 11,45 6,65 6,95 Ttlbllkum Maribor, t: 062/ 222-675 80,75 81,05 11,41 11,43 6,50 6,90 -ttllblUum Šentilj, t: 062/ 651-355 79,70 81,40 11,20 11,65 6,35 7,00 Ttlbiikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,30 81,15 11,32 11,48 6,65 6,80 -LHiliikum NM, t: 068/ 322-490 80,60 81,10 11,38 11,51 6,68 6,90 Tl/blikum Žalec, t: 063/ 715-114 80,70 81,20 11,35 11,50 6,40 6,90 -^kum šentjur/CE, t: 063/ 743-174 80,30 81,10 11,35 11,45 6,55 6,95 -t^dlkum Kamnik, t: 061/832-914 80,95 81,40 11,40 11,55 6,70 7,00 ■Ttlblikum Trebnje, t: 068/ 45-670 - - - - - - -CilbHjjUm Sevnica, t: 0608/ 82-822 - - - - - - -TllHikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,25 81,25 11,26 11,52 6,35 6,90 80,20 81,35 10,60 11,65 6,30 6,70 vtikanj, t: 064/331-741 -^kl^d. Ljubljana -jpilMubljana, t:061/444-358 80,40 81,35 11,32 11,57 6,50 6,90 uPimo Ljubljana, t: 212-073 80,96 80,99 11,43 11,44 6,86 6,89 poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*** Janca dkhhmtoLi trieste Iraška kreditna banka teM62' *6'' ''■39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: '+ 9/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 "_______Agencija Domjo: tel. +39/40/83113) Maj 1995 ^eriski dolar ^mska marka ^ncoski frank ^andski gulden belgijski frank ^fSterling ".skl Sterling bleska krona drahma padski dolar laponski jen farski frank °Vstriiski šiling šnv0D^ka Krona SSkakron° aaiskie=cudo aP°nska Pezeta avstralski dolar ^adžarskifbrin, genski tolar -Iraška kuna v LIRAH nakupni prodajni 1590,00 1655,00 1160,00 1219,00 325,00 339,00 1034,00 1076,00 56,00 58,40 2532,00 2636,00 2578,00 2684,00 295,00 307,00 7,10 7,40 1166,00 1214,00 19,10 19,90 1402,00 1460,00 164,80 171,60 257,00 267,00 220,00 229,00 10,90 11,40 13,00 13,50 1170,00 1218,00 11,00 14,00 14,00 15,00 320,00 340,00 JHtAj 1995 ^duta °meriški dolar Janška ma,ka ^aaoski frank ben^Ski9ulden bejpijski frank uat Sterling ^kl Sterling v URAH nakupni 1598.00 1174.00 328.00 1044.00 56,60 2556.00 2602.00 297.00 7,20 1177.00 1422.00 166,00 14,20 prodajni 1641.00 1209.00 343.00 1072.00 57,80 2646.00 2692.00 305.00 7,80 1222.00 1452,00 171,00 15,00 TEČAJ TOLARJA V TUJINI 19. APRIL 1995 država banka nakupni prodajr Avstrija Posojilnica Pliberk 8,30 8,90 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Lotilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 14,20 15,00 Italija Maska kreditna banka 14,00 15,00 14. MAREC 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.4098 francoski Irank - 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska pesela 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 ■ švedska krona - 19.4450 ABANKA D.D. LJUBLJANA Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 9.5.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj viDEM SUO 81.48 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deri: ta tolarje. Podrobntjst informacije: leL 17-18452,302-326 in 302-315 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 085 z dne 8.5. 1995 - Tečaji veljajo od 9. 5. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija ZA DEVIZE šifra valuta enota nakupni srednji prodajni 036 avstr, dolar 1 82,2237 82,4711 82,7185 040 šiling 100 1153,5741 1157,0452 1160,5163 056 frank 100 393,4502 394,6341 395,8180 124 dolar 1 81,7490 81,9950 82,2410 208 krona 100 2067,7026 2073,9244 2080,1462 246 marka 100 2635,4426 2643,3727 2651,3028 250 frank 100 2284,5100 2291,3842 2298,2584 280 marka 100 8114,0473 8138,4627 . 8162,8781 300 grd 100 — 49,9132 50,0629 372 funt 1 — 182,5050 183,0525 380 lira 100 6,8621 6,8827 6,9033 385 hrv. kuna 100 — 2250,0000 — 392 jen 100 133,3787 133,7800 134,1813 528 gulden 100 7247,3048 7269,1121 7290,9194 578 krona 100 1801,5620 1806,9829 1812,4038 620 escudo 100 76,6615 76,8922 77,1229 752 krona 100 1547,3488 1552,0048 1556,6608 756 frank 100 9839,9052 9869,5137 9899,1222 826 funt šterling 1 177,7544 178,2893 178,8242 840 dolar 1 110,7649 111,0982 111,4315 955 ECU 1 148,7305 149,1780 149,6255 995 peseta 100 91,3561 91,6310 91,9059 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hn/aško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 8.5.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tecai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 12. 5. 1995: 1,500,000 834,004 813,504 1,647,508 3 111.2005% 108 4672% 109 8338% 150,000 83,400 81,350 164,751 LTuTTn;;; > Tečajnica bornega trga st.; 82 Datum: 8. 5. 1995 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon šldaifs) enotni teCaj % sprem datum povpias ponudila Max. Min. irasrr M?! «1 TTUlttS LEE 796 (4.5.93) 11.500 24.4. 11.200 12.050 PUB 1.1X10 16.6.941 13.175 ,69 8.5. 13.100 13.380 13.250 13.100 1.449 SAL 500 (7)(29.8.94l 21.050 ,55- 8.5. 20.820 21.040 21.300 20.900 40.206 SKBR 458 (16.5.94.) 31.440 1,72- 8.5. 30.120 31.990 31.600 30.700 3.679 •1 i FbVš V RSOl 8,0 4.(31.12.94) 98,6 8.5. 98,7 99,0 98,7 98,4 2.441 RS02 9,5 8.(1.10.94) 103,5 ,04- 8.5. 103,2 103,7 103,6 103,5 1.95« RS08 5,0 3.(30.11.941 83,9 8.5. 83,0 84,0 84,0 82,5 11.293 USU 7,0 4.(15.1.95) 88,0 8.5. 84,0 96,8 88,0 88,0 1.343 RSLlD 8,0 4.(31.12.94) 96,7 5.5. 96,1 RSL2D 9,5 8.(1.10.94) 101,8 4.5. 101,1 104,0 SKB1 10,0 4.(1.11.94) 95,8A ,02 8.5. 95,5 96,4 95,8 95,7 318 litutrAVii SOS mun iMtfTF BTBR 11,000 ,27- 8.5. 10.860 11.500 11.000 11.000 44 DAD 10.E) (1.6.94.) 110.552 2,10- 8.5. 110.950 112.400 m.ro 109.000 3.538 M) W 16.104 3,06- 8.5. 15.410 16.000 17.000 15.600 1.836 GPGR ' 20.500 24.4. 22.000 HMES 15.450 4.5. 14.500 15.550 MKZ 218 (30.3.93.) 8.962 1,46 8.5. 8.850 9.180 9.000 8.900 1.299 \m 4.000 (8)(10.6.94.) 3.775' 1,51 8.5. 3.680 3.800 4.090 3.680 1.555 TCTR (5) 756,2 1,33 8.5. 755,0 760,0 760,0 750,0 605 SHZ 5303 gHSE ■ HTTP 4000 (23.5.94) 30.065 5,70- 8.5. 29.700 31.750 30.300 30.010 2.075 PFNP 31.160 ,45- 8.5. 31.500 31.750 31.170 31.150 187 RGSP (6) 519,7' 16,56- 8.5. 490,0 550,0 541,0 500,0 125 UBKP 10.2«! 5.5. 10.320 12.000 V1P " 41.100A 8.5. 40.900 41.200 41.100 41.100 206 nTiTt^UEl LEKIZ.O 4. ..11.94| 98,0 5,5. 95,5 OZG 11,0 4.(1.1.951 89,9 ,17- 86. «9,8 90,5 90J 89,8 1.441 pce 12,0 6.(1.12.94) 98,6 26.4. 98,6 PL| 12,0 7.(1.1.95) 98,9A ,01 8.5. 98,9 98,9 98,9 80 PGO 10,0 l.(1.6.94) 95,9 ,42 8.5. 95,5 96,1 95,9 95,9 2.950 RSGSl . 10,0 1(1.6.94) 37,2' 29,13- 8.5. 28,0 34,0 52,5 21,0 2.963 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 82/95-8. 5. 1995 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon št.da[(3) enotni teCaj % sprem datum povpni ponudba Max. Min. ™srr TeTS 5EAR GRDO HBR0 MTR RDRO RGSR 119 (8.3.94.) 4.000A 32.500 3.416 3.533 17.400 230,2 8,67 19.4. 31.3. 8.5. 5.5. 26.4. 5.5. 1.500 210,0 1.201 3.401 10.100 230.0 4.400 15.000 3.100 3.519 17.500 245.0 3.490 3.300 387 flil* HBP0 30KBPI KBPP UBKC 3.392 30.000 5.200 11,17 8.5. 18.4. 14.4. 3.021 3.300 2.001 3.700 32110 32.500 5.200 3.500 3.051 305 33» Ur.TVST,' GORO LOK MLJ0 OSMO OLSO ONM 0P0 UBKK VPI0 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 11,0 10,0 8,50 10,0 9.(15.1.95) (1.10.94) (1.4.94) (1.10.94) 81.9.94) (1.8.94) 6.(1195) 2.(15.4.95) . (1.10.94) 98.1A 88,0 93,1A 84.0 87,2 90.0 86.1 80,0 98,5 ,01- 6.5. 5.5. 8.5. 5.4. 3.5. 8.5. 13.4. 15.3. 30.1. 98.0 86.0 930 80,0 85,8 88,0 85.0 25.0 92.1 100,0 90.0 95.0 872 90.0 90,0 99,9 98.1 93.1 90,0 98.1 93.1 90,0 28 82 1.686 SO dnevni (vSIT) 90 dnevni (v SIT) 120 dnevi (v SIT) sne BNB2 brez nak. bona(l. 6.95) (1.6.95) del nai bona (v SIT) NBSl del nak. bona (v SIT) NBS2 99,3 57.000 21.556 1,33- 8.5. 4.5. 8.5. 99,3 51.500 21.850 99,4 56.500 21.910 99,3 21.950 99,3 21.240 1.987 73.399 150.000 SITskapaj maj tolarski del maj devizni del maj 150.000 SPishipaj maj tolarski del maj devizmdelmaj 108,6 1082 2.3. 21.3. oni 8.5.95 preišnii d T d% 501 1.123,95 1.132,34 -8,39 -0,74 Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba teCaja; ** - dosežena 30-oostotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSL1, SKB1, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, ce ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja: min. - najnižji teCaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 9. maja 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar rvirni. Pri kon iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih f roseben 1157,2638 2291,8170 8140,0000 6,8840 178,3230 111,1191 soslih je možno odsl doaovor. 1160,1072 2297,4480 8160,0000 6,9009 178,7611 111,3922 topanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,20 81,20 panje. 81,50 81,50 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečai velia dne 9.mala 1995 od 00.00 do 24. )djetij vre banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečap za USD. ATS. UT in CHF so dola vefavni tečajnici Banke Slovenje, pri drugih val oziroma zmanjšano za O^Sodstotne točke. T do ECU = 30.0ČO na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemc nem tečaju in v skladu s tekstom, Id dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM leni na podk utah pa |e raz ača# vejajo z upln se tečaj kupovati in pogple nakup 81,20 81,30 81,20 81,20 igi srednjih teča merje Banke Slov i odkup piivov določi v spotazun yodajati tujo val a ali prodaje. 81,50 81,45 81,50 81,50 ev po trenutno enje povečano prodajo deviz ru. jto po objavlje- /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA PODRUŽNICA MILANO P i a z z aN.D i a z2Milano! tel.: 0 0 3 9 2 8 6 4 6.5 3 0 0 fax: 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 5 8| MILANSKI DEVIZNI TRG 8. MAJ 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1624,340 — ECU — 2177,100 — nemSka marka — 1187,560 — francoski frank — 334,810 — funt šterling — 2603,560 — holandski gulden — 1060,660 57,601 13,368 — belgijski frank španska pezeta Z danska krona 302,740 irski funt — 2665,380 — grška drahma — 7,283 — portugalski escudo — 11,215 — kanadski dolar — 1198,510 — japonski jen — 19,493 — Švicarski frank — 1439,760 — avstrijski šiling — 168,890 263.690 — norveška krona — — švedska krona 226,330 — finska marka — 385,830 — avstralski dolar — 1204,610 — 8. MAJ 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 9,4000 9,9000 kanadski dolar 6,9500 7,3500 funt Sterling 15,1000 15,9000 švicarski frank 835,5000 867,5000 belgijski frank 33,5500 34,8500 francoski frank 194,5000 202,5000 holandski gulden 617,0000 641,0000 nemška marka 690,3000 716,3000 italijanska lira 0,5800 0,6140 danska krona 175,0000 183,0000 norveška krona 152,5000 159,5000 švedska krona 130,7000 137,3000 finska marka 223,5000 233,5000 portugalski escudo 6,5800 6,9200 španska peseta 7,7800 8,2200 japonski jen 11,2500 11,7500 slovenski tolar 8,70 9,10 hrvaška kuna Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. -KOŠARKA / KONČNICA V NBA h Tudi Houston med osmerico najboljših Jordan kriv za poraz Chicaga Neverjeten preobrat v N. Yorku HOUSTON - Lanski prvak NBA Houston je v Utahu potrdil, da je Se živ, saj je po hudem in napetem boju tretjič premagal (in izločili) Jazze ter tako ostal med osmerico najboljših. Nasprotnik v četrtfinalu bo Phoe-nix. Osmina finala Zahod Utah (3) - Houston (6) 91:95 (2:3 v zmagah, kval. Houston; K.Malone 35, Homacek 19; Olajuvron 33, Drexler 31 - 5:7 za 3) V prvih treh četrtinah so si Jazzi priigrali 12 točk prednosti in nič ni kazalo, da bi lahko gostje spremenili potek tekme. Rocketsi pa so se spomnili, da so bili lani najboljši na svetu in z neustavljivim parom Olajuvvon - Drexler povozili nasprotnike z delnim izidom 31:20. Po tekmi je bil Karl Malone zelo razočaran: »Celo leto smo igrali zelo dobro, toda sezono smo zapravi-li v zadnjih 12 minutah.« Četrtfinale Vzhod Orlando (1) - Chicago (5) 94:91 (1:0 v zmagah. 0’Neal 26, N.Anderson 20; Jordan 19 - 8:22 iz igre, Kukoč 17, Pippen 7 -2:11 iz igre) Najboljši košarkar vseh časov Michael Jordan je glavni krivec za poraz Bullsov v Orlandu. Kukoč in rezervni igralci Chicaga so poskrbeli, da je Chicago 18 sekund pred koncem celo vodil s točko prednosti, Anderson pa je spretno ukradel žogo Jordanu in Grant je v protinapadu popeljal Orlando v vodstvo 92:91. V zadnji akciji je Michael fintiral met in podal Pip-penu, slaba podaja pa je končala v outu in Magic-si sedaj vodijo z 1:0. Z običajno veliko mero skromnosti je Jordan po tekmi priznal: »Sam sem kriv za poraz, čestitam pa Andersonu za potezo, saj me je res presenetil. Igral sem znatno pod svojimi sposobnostmi, v zadnjih sekundah pa sem popolnoma odpovedal.« Druga tekma bo spet v Orlandu jutri ponoči. Nevv York (2) - Indiana (3) 105:107 (0:1 v zmagah. Starks 21, Oakley 17, Evving 11; Smits 34, RMiller 31) »V košarki -je res vse mogoče. Priznati moram, da sem se že sprijaznil s porazom, saj si nisem, mogel misliti, da bi lahko v zadnjih 18 sekundah dosegli delni izid 8:0 in zmagali v New Yorku« je po tekmi nasmejano komentiral trener Indiane Larry Brovm. Knicksi so le 18 sekund pred koncem vodili 105:99, zatem pa je stopil v ospredje Reggie Miller, ki je najprej zadel trojko, zatem ukradel žogo in spet zadel iz velike razdalje. 9 sekund pred koncem je Starks imel dva prosta meta, zgrešil pa je oba. Evving je ujel odbito žogo in zgrešil met. Do žoge je spet prišel Miller, nad katerim so Knicksi storili prekršek in hladnokrvni Reggie je zadel oba prosta meta ter podaril zmago Pacersom. Odlično je zaigral tudi Rik Smits, ki je dal kar 34 točk in popolnoma zasenčil Ewin-ga. Druga tekma bo spet v Nevv Yorku danes ponoči. Vanja Jogan HOKEJ NA LEDU / PO SP SKUPINE A Finci so se zasluženo veselili svojega prvega naslova STOCHOLM - Veliki zmagovalci letošnjega svetovnega prvenstva v hokeju na ledu skupine A so povsem zasluženo Finci (na sliki AP). Hokej, ki ga v devetdesetih letih igra finska reprezentanca, je lep za oko, hiter, natančen in s poudarkom na ekipnem delu. Vzrok za taksen napredek finskega hokeja, ki je v preteklosti na svetovnih prvenstvih segel največ do petega mesta, je prihod velikega Števila ruskih trenerjev, ki so na finskem prevzeli vzgojo mlajših kategorij. Letošnje prvenstvo je bilo glede zasedbe reprezentanc naj slabše v zadnjih letih, to pa kljub temu ne zmanjšuje finskega uspeha, saj so varovanci trenerja Curta Lindstroma že lani v Milanu dokazali, da lahko posežejo po zlati kolajni tudi v boju z nasprotnikovo elito. Lanski finalni obračun med Kanado in Finsko se je namreč po podaljških končal brez zmagovalca, prvaka pa so odločili kazenski streli. Finci so tako končali delo, ki so ga začeh leta 1992 v Pragi, ko so se prvič v zgodovini uvrstili v finale in pokleknih prav pred Švedi. S finsko zmago v letošnjem finalu so se tako Švedom oddolžili za praski poraz, domačini pa bodo letnicam 1963,1970 in 1981 dodali Se četrti finalni neuspeh pred domačim občinstvom. Letošnji turnir v Stockholmu in Gavleju je bil zaradi stavke, ki je povzročila zamudo tekmovalnega koledarja v NHL, Se posebej osiromašen in skrajni čas je, da možje v Mednarodni hokejski Zvezi (IIHF) in predstavniki NHL-a najdejo skupen jezik bodisi s prestavitvijo prvenstva na jesen ah pa s Štirinajstdnevno prekinitvijo tekmovanj v severni Ameriki. Eksodus igralcev iz Evrope v NHL je postal že tako velik, da je evropskim ekipam skoraj nemogoče osvojiti naslov svetovnega prvaka in ga prihodnje leto s približno enako ekipo tudi braniti. Finci so imeli tokrat srečo, kajti mnogi klubi v NHL, ki so že kupih mlade igralce, kot sta Koivu in Peltonen, so se odločili, da naj se mladeniči v Evropi kalijo Se eno leto. Da je NHL rak rana evropskega hokeja, potrjuje tudi propad nekdanje hokejske velesile Rusije, ki ima v severni Ameriki vsaj tri močnejše reprezentance, kot je bila ta, s katero se je Mihajlov podal na Švedsko. Ker igra denar v NHL glavno vlogo, je kaj malo možnosh, da bo stara celina iz tega boja izšla kot zmagovalka. Največ kar IMF lahko iztrži s kupčijo z NHL-om, je enotedenska prekinitev sezone leta 1998. Tedaj naj bi se za zaključni turnir na olimpijskih igrah v Naganu Šesterica najmočnejših reprezentanc sveta okrepila z igralci iz NHL in tako bi se prvič pomerih vsi najboljši. Nagano je na Japonskem, olimpijske igre niso svetovno prvenstvo in Evropa je s tem očitno obsojena, da v svetu hokeja igra drugorazredno vlogo. Jure Miklavc NOVICE Museeuvvu Dunkerque DUNKERQUE (STA/AFP) - Zmagovalec letošnje kolesarske dirke »Štirje dnevi Dunkerquea« je BelgijeC Johan Museeuvv. Zmagovalec sedme etape je Nemec Erik Zabel, ki je dobil Sprint glavnine pred Belgijcem Museemvom in Poljakom Zbignievvom Spmchom. Izidi 7. etape (156 km): 1. Zabel (Nem, Telekom) 3:28:15, 2. Museeuvv (Bel), 3. Spruch (Pol), 4. Citterio (Ita), 5. Simon (Fra) vsi isti čas; končni vrstni red: 1. Mm seeuvv (Bel, Mapei) 23:25:05, 2. Simon (Fra) + 0:05, 3. Zabel (Nem) + 0:38, 4. Spruch (Pol) + 0:43, 5. Zanette (Ita) + 0:50 itd. Indurainu zmaga v Logronu LOGRONO (STA/AFP) - Spanec Miguel Indurain. Štirikratni zmagovalec Tour de Francea, je zmagal na kolesarski dirki Rioja v Španiji. V treh etapah je Induram prehitel rojaka Joseja Maria Jimeneza za 24 sekund, Laudelina Cubina pa za 45. Romingeiju dirka Po Romandiji ŽENEVA (STA/AFP) - S 5. etapo od Avenchesa do Zo neve se je končala 49. kolesarska dirka Po Romandiji, D jo je že drugič po letu 1991 dobil Švicarski profesionalec Tony Rominger. Zmagovalec zadnje etape pa je bil Italijan Mario Cipollini. Izidi 5. etape (170 km): 1. Cipollini (Ita) 4:10:29, 2. Minah (Ita), 3. Svorada (Sik), 4. Zberg (Svi), 5. Lombardi (Ita) vsi isti čas; končni vrstni red: 1. Rominger (Svil 22:42:25, 2. Casagrande (Ita) + 2:33, 3. Ugrumov (Rm) isti čas, 4. Rebellin (Ita) + 4:03, 5. Zberg (Svi) + 4:12 itd- Armstrong prvi na Tour Dupont GREENSBORO (STA/AP) - Američan Lance Armstrong je zmagal v skupnem seštevku kolesarske dirke Toru Dupont v ZDA, zadnjo kronometrsko etapo v dolžini 48 kilometrov je dobil Rus Vjačeslav Jekimov, 1° je bil v skupnem seštevku dve minuti za 23-letnim Armstrongom. Izidi - 11. etapa: 1. Jekimov (Rus), 1:00:44, 2. Peron (Ita) + 1:05, 3. Nardello (Ita) + 1:18,4-Alvis (ZDA) + 1:51, 5. Armstrong (ZDA) + 1:55, 6. Ja" skula (Pol) + 2:19, 7. Sheehan (ZDA) + 3:21, 8. Maassen (Niz) + 3:39, 9. Bostick (ZDA) + 3:39, 10. Hamilton (ZDA) + 3:42; končni vrstni red: 1. Armstrong (ZDAJ 46:31:16, 2. Jekimov (Rus) + 2:00, 3. Peron (Ita) + 2:56, 4. Mejia (Kol) + 6:24, 5. Nardello (Ita) + 8:47, 6. Teterjuk (Kaz) + 9:12, 7. Madouas (Fra) + 9:30 itd. Chang premagal Agassija ATLANTA (dpa) - Drugi nosilec teniškega turnirja v Atlanti z nagradnim skladom 303.000 ameriških dolarjev American Michael Chang je v finalu premagal Pr' vega teniškega igralca sveta rojaka Andrea Agassija5 6:2, 6:7 (6), 6:4. Chang je zmagal šele tretjič v 11 dvobojih proti Agassiju, tokrat po dveh urah in 23 minutah- Flyersi v končnici zmagali po 6 letih NEVV YORK (STA/AP) - Ekipa Philadelphia Flyers je v prvi četrtfinalni tekmi v severnoameriški poklic® hokejski figi NHL premagala Bufialo Sabers s 4:3. Tekma je bila odločena Sele v podaljšku. Po podaljšku pa 50 Flyersi zmagah tudi 9. maja 1989, ko so zadnjič slavih v končnici. Tedaj so z 2:1 premagali Montreal, vendar sf pozneje izpadli. V zadnjih petih letih se v končnico d so uvrstili. Rezultati četrtfinalnih tekem (prvi krog, igrajo na 4 zrn^ ge): Boston Bruins - Nevv Jersey Devils 0:5 (stanje v zmagah 0:1); Philadelphia Flyers - Bufialo Sabres 4:3 P® podaljšku (1:0); Detroit Red Wings - Dallas Starš 4y (1:0); St. Louis Blues - Vancouver Canucks 2:1 (1-® Calgary Flames - San Jose Sharks 4:5 (0:1); Chicag0 Blackhavvks - Toronto Maple Leafs 3:5 (0:1). NOGOMETNA PRVENSTVA NA TUJEM / ODLOČITVE PADAJO Porto ima naslov prvaka že v žepu Zamenjava na vrhu Bundeslige BREMEN - Po sedmih mesecih je Borus- smela imeti večjih težav v finalu državnega stle in Leeds 69. sia Dortmund izgubila prvo mesto v nemški Bundesligi in to na najslabSi možen način: s porazom proti neposrednemu tekmecu za naslov VVerderju. Na We-serstadionu v Bremnu so gledalci videli le eno ekipo: domačini so bili očitno boljši, že v prvem polčasu so imeli nekaj odličnih priložnosti, v drugem delu pa so načeli mrežo Klosa z goh Herzoga in Baslerja, ki se je z dvema zadetkoma tudi povzpel na prvo mesto med strelci. Končni 3:1 je postavil Mdller šele v 90. minuti, kar zgovorno priča, kako je bil »big-match« trdno v rokah belo-zelenih. Prav tako enosmeren je bil potek dvoboja med tretje in četrtou-vrščenim. Kaiserslautem je namreč z zvenečim 4:1 položil orožje v Freiburgu, doživel prvi poraz po 17 kolih in hkrati zapravil tudi možnost, da bi približal prvemu mestu na eno samo točko. Običajno neprepričljivo je zmagal Bayem. Tesna zmaga proti Uerdingnu res ni tisto, kar od takih tekem pričakujejo navijači, ki bi bih zadovoljni samo, če bi napadalci Bayema prerešetali mrežo Uerdingnovega vratarja. Bavarci bodo kljub vsemu igrah v pokalu UEFA, tudi če pristanejo Sele na šestem mestu, saj bi Bomssia Mdnchengladbach ne pokala, kjer se bo pomerila z drugohgaSem VVolfsburgom. VRSTNI RED: VVerder 42, Bomssia D. 41, Freiburg in Kaiserslautem 39, Bomssia MG in Bayem 37, Karlsruhe 31. V Angliji se je Manchester Utd Se bolj približal Blackbumu, ki pa mora srečanje predzadnjega kola še odigrati. Toda nič ne de, zdaj imata tekmeca vsaj enako število odigranih tekem. Manchester United se je moral proti Wednesdayu kar precej potm-diti, saj je zmagal le s skromnim 1:0. Red devilse čakata Se tekmi s Southamptonom doma (zaostala tekma) in West Hamom v gosteh. Blackbum ima bistveno težji nalogi: Nevvcastle doma in v zadnjem kolu Liverpool na tujem. Ob že dalj časa izdelanem položaju pod vrhom dodatnih zanimivosti ni ravno na pretek. Do finala angleškega pokala (Everton - Manchester Utd) je število za nastop v pokalu UEFA razpoložljivih mest Se pod vprašajem, pri dnu pa je bržkone znan tudi tretji potnik v drugo hgo, ki je Norvvich. Za četrto pogubno mesto se »poteguje« kar sedem ekip, med temi tudi Everton in Aston Viha. VRSTNI RED: Blackbum 86, Manchester Utd 84, Nottingham 76, Liverpool 71, Newca- Spanska Liga je že dalj časa »ad acta«, kar se naslova tiče. Realov trener Jorge Alberto Valdano že pripravlja ekipo za naslednjo sezono in rezultat vsega je remi brez golov proti Real Sociedadu. Edini motiv srečanja je bil tako gostujoči napadalec Bosanec Meho Kodro, za katerega je dalj časa kazalo, da bo okrepil prav Madridča-ne, a je med tednom podpisal za Barcelono. Katalonci učinkovitega strelca Se kako potrebujejo, saj so tudi tokrat igrah slabo v napadu in na koncu povsem zasluženo prepustih točki Deportivu, Pri dnu postaja dramatičen položaj Gijona, slabo se godi Atleticu, sicer pa bodo tu dokončne (ob) sodbe gotovo padle prav v zadnjem kolu. VRSTNI RED: Real Madrid 49, Deportivo 42, Zaragoza 39, R. Betis in Barcelona 38. Nekaterim za svojo usodo ni treba več trepetati. Crvena Zvezda si je naslov dejansko zagotovila z zmago v derbiju, na Portugalskem je Porto zmagal v Lizboni proti Sportingu in matematično postal prvak. Srečanje je sicer potekalo v morečem vzdušju, saj je nekaj navijačev pred tekmo padlo z zgornjega roba stadiona 20 metrov v globino. Obračun: en mrtev in trije hudo ranjeni, (dk) FORMULA 1 / POGOVOR Z EDDIEJEM IRVINOM »Mansell se z menoj ne more primerjati« IMOLA - Severnega Irca Eddieja Irvina je SirSa javnost spoznala ob koncu leta 1993, ko mu je Ayrton Senna po v Suzuki zaradi domnevno nešportne vožnje prisolil Nosnico. Kljub Sennovim kritikam pa je Irvine že na svoji Prvi dirki dokazal, da je izjemno hiter dirkač in da nanj ve-Ja računati. Na treningih se redno uvršča takoj za dirkati ,lajboljsih moštev, na dirkah pa ga je doslej večinoma ^remljala smola. V lanski sezoni je bil njegov najboljši re-i t;|t Četrto mesto v Jerezu, vsega skupaj pa je zbral sest V formulo 1 ga je pripeljal Eddie Jordan, za katerega jj rv’'lle vozil že v formuli 3000, in za katerega skupaj z razilcem Rubensom Barrichellom nastopa tudi v letošnji sezoni. Pred nedavno dirko v Imoli smo ga zaprosili za J^ajsi pogovor. Da komuniciranje z 29-letnim Ircem utegne I ' zabavno in težavno hkrati, boste iz odgovorov morda razbrali tudi sami. Eddie, kako prenašate jev?6*1110 Pozornost medi- "Sovražim jo.« Toda ali ni to nujni del 'vljenja vsakega dirkača ‘Ohnule i? , »Je, a to še ne pomeni, a mi mora biti všeč.« Eako ste zadovoljni s ,v°jo kariero v formuli 1 ? sedaj? Velikokrat ste ostopili zaradi tehničnih težav... , »•■•in Hakkinena. Razo-aran sem. Nekajkrat mi je ^°oro kazalo, a vseeno ni-, m še nobene pomem-UI1aiše uvrstitve.« ^ To incidentih s Senno, reci v Interlagosu na pr-dirki lanske sezone in ki ste jo povzrotih n ,°nzi, so vas nekateri .vinarji označili za vroCe-jjdaza in "enfant terrible" k^aSnje formule 1. Kako komentirali te obtožbe? »Buli shit (sranje)! S for-m 1 se ukvarja veliko Vmarjev, ki dirkanja ne 2umejo. Dober dirkač t °ra biti agresiven. Poleg sem bil v lanski sezoni u °dstop sam kriv le v be?^’ sem hcil v Her-Jjij a- Na Madžarskem je g za mojo nesrečo kriv tiakkChell°’ v N6™61)1 ie “kkinen s proge pospravil polovico dirkačev in letos v Argentini je vame spet trčil Hakkinen.« So vse te nesreče kaj spremenile vas natin dirkanja? »Postal sem nekoliko bolj previden, Cesar sicer ne maram. Ce bi denimo Star-tal s prvega mesta in tudi v prvi zavoj zapeljal kot prvi, potem verjamem, da bi na taki dirki lahko zmagal.« Tehnični direktor Jordana Gary Anderson vas je nekoč primerjal z Nige-lom Mansllom. Se s primerjavo strinjate? »Ne, ker Nigelu manjka veliko mojih fines.« Kam bi postavili sebe v primerjavi z drugimi dirkači in Se posebej s kolegom v moštvu Rubensom Barrichellom? »S tem vprašanjem se ne ukvarjam. Vedno se skušam osredotočiti na svoje delo in odpeljati Cim hitrejši krog. Oba z Rubensom sva profesionalca in zato me tudi ne zanima, kaj počne on. Zanima me le moje delo.« Hitri zavoji, ki naj bi bili za dirkače izziv, marsikje izginjajo. Kako gledate na to? »Veliko hitrih zavojev ni predstavljalo nobenega iz- 29-letni Irec Eddie Irvine na svojo veliko priložnost še čaka živa, ker pravzaprav ni šlo za zavoje ampak zgolj za ravne odseke. Tak je bil tudi Tamburello. Vedeti morate, da so danes avtomobili formule 1 prekleto hitri in da tudi skozi zavoje, ki na videz izgledajo počasni, vozimo s hitrostjo veC kot 200 kilometrov na uro. Ljudje se tega rie zavedajo.« Kaj pa menite o varnosti v formuli 1 nasploh? »Včasih je skoraj vsaka napaka pomenila izlet s proge, danes pa se kljub napaki še lahko rešiš. Boljša je tudi varnost dirkališč. Varnost se je v zadnjem Času precej izboljšala, vendar se s tem ne smemo zadovoljiti. Izboljšave v tej smeri morajo iti še naprej.« Lani ste zelo uspešno nastopili na dirki 24 ur Le Mansa. Boste letos tam vozili? »Ne, ker so mi ponudih premalo denarja, pa tudi avto, s katerim naj bi vozil, ni konkurenčen. Ko sem tam nastopil prvič, sem bil deveti, drugič sem bil Četrti, lani drugi, zato v svojem naslednjem nastopu v Le Mansu želim zmagati, kar pa letos ne bi bilo mogoCe.« Ali se strinjate, da ima denar, ki ga prejemajo dirkači, bolj vlogo šolske ocene, s katero se meri vrednost dirkačev in ne toliko vloge denarja kot takega? »Denar ima res bolj vlogo šolske ocene, je pa res, da so nekateri dirkači glede na svoje sposobnosti plačani prveC, drugi pa premalo. Formule 1 ne vozim zaradi denarja. Ce bi dirkal za denar, bi ostal na Japonskem, kjer sem zaslužil skoraj štirikrat veC kot v formuli 1. Dirkam zato, ker bi rad ne- kaj dosegel. Ne obremenjujem se z mislijo, kaj bi to moralo biti. Skušal bom voziti po svojih najboljših moCeh in doseči Cim veC.« V nižjih kategorijah avtomobilizma niste bili nikoli prvak, v formuli 1 pa ste vseeno boljši od nekaterih, ki so to bili. Kje ste si pridobili največ znanja in izkušenj? »Naslovi prvaka ničesar ne povedo o kvaliteti dirkača. Pomembni so samo za statistiko. Tudi Mansell ni bil v nižjih kategorijah nikoli prvak, pa še tisto leto, ko je bil prvak v formuli 1, je Senna pokazal veC od njega, Ce upoštevamo, kakšen avto je imel na voljo. Tako kot v formuli 1 je tudi v nižjih kategorijah pomembno, da imaš za sabo dobro ekipo. Največ sem se naučil v japonski formuli 3000, kjer sem preživel tri leta. Tam sem imel dobrega inženirja, od katerega sem se veliko naučil, pa tudi tekmovanje samo je zelo izenačeno.« Kaj ste počeli, preden ste postali dirkač? »Živel sem običajno življenje. Hodil sem v šolo, ukvarjal sem se z ragbijem, plavanjem in tekom, sicer pa nisem imel nobenih posebnih ambicij.« S cim se ukvarjajo ostali elani vaše družine? »Imam sestro, ki živi v Londonu in dela kot fizioterapevtka. Starši živijo na Severnem Irskem, kjer oCe prodaja avtomobile. Živijo precej dolgočasno življenje.« Rojeni ste bili na Severnem Irskem, živite pa v Dublinu. Se počutite Irca ali Britanca? »Od vedno sem se počutil Irca.« Simon Demšar NAMIZNI TENIS / SP Z zmago nad Švedi Kitajci enajstič prvaki Finalno tekma je bila izredna kvalitetna - Bron Južni Koreji TLANJIN (dpa) - Kitajska je znova središče namiznoteniškega sveta. V finalu 43. svetovnega prvenstva je domaCe moštvo s 3:2 premagalo branilce naslova Švede, ki so četrtič zapored igrali v finalu. Deset tisoč navdušenih gledalcev je včeraj popoldne po napetem dvoboju v pravi »toplarni« slavilo enajsti svetovni naslov Kitajcev. V boju za tretje mesto je Južna Koreja prav tako s 3:2 premagala Francijo in potrdila premoč Azijcev na tem svetovnem prvenstvu. V finalu sta obe moštvi prikazali izvrstno igro, izmenjava žogic pa je trajala veC kot 160 minut. Izidi - ekipno: moški - finale: Kitajska - Švedska 3:2 (Wang Tao - Jan-Ove VValdner 16:21, 21:15, 19:21, Jorgen Persson - Ma Wenge 22:24, 21:18, 21:18, Ding Song - Peter Karlsson 21:14, 21:11, Ma VVenge - Jan-Ove VValdner 13:21, 21:12, 21:17, Wang Tao - Jorgen Persson 21:14, 21:13. Končni vrstni red - moški: 1. Kitajska, 2. Švedska, 3. Južna Koreja, 4. Francija, 5. Nemčija, 6. Japonska, 7. ZR Jugoslavija, 8. Belgija; ženske: 1. Kitajska, 2. Južna Koreja, 3. Hong Kong, 4. Romunija, 5. Švedska, 6. Nemčija, 7. Madžarska, 8. Japonska, 9. Rusija, 10. Anglija, IS.Italija, 25. ZR Jugoslavija, 27. Hrvaška, 33. Slovenija. Pintarič dobil prvo etapo kolesarske dirke po Sloveniji KAMNIK (STA) - Prvo etapo 3. mednarodne kolesarske dirke Po Sloveniji od OtoCca do Kamnika, dolgo 163 kilometrov, je dobil elan ljubljanskega Roga Robert Pintarič pred Italijanom Marcom di Renzom in Nemcem Thomasom Fleischerjem. Po nedeljskem prologu v Grosuplju so kolesarji včeraj krenili na prvo »pravo« etapo letošnje kolesarske dirke Po Sloveniji od OtoCca preko Laškega, Celja in edinega gorskega cilja na 902 metrov visokem Černivcu, do Kamnika. Tridesetletni rogovec Robert Pintarič je pobegnil že veC kot 90 kilometrov pred ciljem. Ob sebi je imel odličnega sodelavca, Itafijana Marca di Renza. V ciljnem Sprintu v Kanmiku je bil hitrejši Pintarič. Tekmovalca sta odficno sodelovala in prednost pred zasledovalci povečala celo na štiri minute. Ta dva tekmovalca sta dobila tudi vse štiri leteCe cilje, vsak po dvakrat. Na vzponu na Černivec so trije zasledovalci ujeli bežeča, izstopal pa je Nemec Flei-scher, ki se je Pintariču in di Renzu pridružil in ostal z njima tudi na spustu v Kamnik. Na koncu je imel največ moči Pintarič in si po prvi etapi priboril rumeno majico. Danes bosta na vrsti kar dve etapi. V Krškem bo ob 9. uri posamični kronometer na 24 kilometrov, popoldan ob 15.30 pa bo v Novem mestu 72 km (4 x 18 km) dolga krožna dirka. Izidi 1. etape: 1. Robert Pintarič (Rog) 4:15:45 (povprečna hitrost 38.240 km/h), 2. Marco di Renzo (Ita) + 0:04, 3. Thomas Fleischer (Collstrop) 0:06, 4. Gorazd Stangelj (Slo) + 0:20, 5. Andreas Lebsanft (Nem) + 0:30; leteti cilji: 1. Pintarič in di Renzo 9, 3. Fleischer 5, 4. CvrtniCek 1; gorski cilj (Černičev): 1. di Renzo 5, 2. Fleischer 3,3. Pintarič 1. ŠPORT V ZRJ / STOTI NOGOMETNI DERBI ATLETIKA / PRED 5. SVETOVNIM PRVENSTVOM Crveni Zvezdi prvi in stoti derbi Crvena zvezda - Partizan BEOGRAD - Stadion 1 •000 gledalcev, sodnik Bab STRELCI: 0:l-Bjekovič (6 JpPl n rš (1-7 rti ^ -1 . ^tiajcetič, Adžič, Kr CeViC, Petkovič, Sakič. /ARTIZAN: Pandurovi Jubilejni 100. derbi med p Ju ^ Partizanom so noge on eJ^1<< 0dl°tili v svojo k< n u Crvene zvezde se je ; Privržencev v vJ, ' ^alce obeh mošte vrat . aa zatreseta mre pofiasZvTka Mil°iev: aa i j,6 ie fo°nCal brez z ^Je odločala tudi o usoc ——jfo Prvaka, zato ni pr so bili tako igralci kot tudi navijati zelo živčni. Tribune, na katerih so bili navijači Partizana, so spominjale na angleške štadione, saj se od dima ni videlo na igrišče, tekma pa je bila sedem minut tudi prekinjena. Prvi je mrežo zatresel Nenad BjekoviC po lepi akciji Save Miloševiča. Mladi napadalec je imel pozneje še eno priložnost, vendar je ni izkoristil. Čeprav je bil Partizan vse srečanje boljši nasprotnik, kar je po tekmi priznal tudi Zvezdin trener Ljupko Petrovič, so »rde-če-beli« s strelom z bele točke, ki ga je izvedel Darko Kovačevič (sodnik Baba-rogič je kaznoval SaveljiCevo spotikanje Stojkovskega), rezultat izenačili na 1:1. Zvezdin Makedonec Mitko Stojkovski ni bil brez razloga proglašen za najboljšega igralca tekme; v 83. minuti je žogo, ki se je od Partizanovega vratarja Pandu-roviča odbila nazaj v polje, poslal v mrežo in svoje moštvo povedel v vodstvo. Po sobotnem derbiju si je Zvezda že zagotovila naslov najboljšega v nogometnem prvenstvu ZRJ in se lahko pohvah z zmagama na prvem in 100. derbiju. Maja MaršiCevič V Goteborgu bo tudi kanček Lillehammerja GOTEBORG (dpa) - Tri mesece pred začetkom 5. svetovnega prvenstva v atletiki je v Goteborgu še povsod videti bagerje in gradbene delavce. »Delamo povsem po načrtih,« pravi predstavnik organizacijskega komiteja Ebner Eliasson in pomirja vse skeptike. Na nove tribune štadiona Ullevi bodo namestili še 9340 novih sedežev, že 21. maja pa bo predsednik Mednarodne atletske zveze IA-AF Primo Nebiolo odprl obnovljeni Stadion. Tako bo Ullevi postal najveCje športno prizorišče v Skandinaviji. S svetovnim prvenstvom se bo atletika po Četrt stoletja dolgi prekinitvi vrnila na štadion, ki doslej ni imel sodobne steze s tartansko prevleko. Poleg tega bo tudi atletska vas v središču Goteborga. Vsak teden v zahodnošved-sko pristaniško mesto pripeljeta po dva 600 metrov dolga tovorna vlaka. Iz 500 kilo- metrov oddaljenega olimpijskega Lillehammerja preseljujejo 149 dvonadstropnih lesenih hiš, ki jih razstavijo na taksne dele, ki se jih že da prevažati in jih v Goteborgu znova sestavijo. V teh hišah bo od 4. do 13. avgusta stanovalo 2700 tekmovalcev in tekmovalk s spremljevalci iz skoraj 200 držav. Po svetovnem prvenstvu bodo utrdbo znova razstavili in jo preselili v severnošvedsko smučarsko središče Lindval-len, kjer bo našla svoje zadnje zatočišče kot smučarske koce in mladinski domovi. »Naša ključna beseda je bližina,« pravi Eliasson. »Vse naprave so v središču mesta« Pot od prebivališča med svetovnim prvenstvom in štadionom bodo atleti in atletinje prehodili v treh minutah. Za 8.5 milijona Švedov je ta prireditev poleg svetovnega prvenstva v nogometu leta 1958 najvecja športna prireditev, ki so jo kdajkoli pripravili v svoji državi. Ze sedaj so nekateri popoldnevi skoraj razprodani, čeprav najcenejše permanentne vstopnice stanejo po 1000 nemških mark. Dnevne karte na glavni tribuni stanejo kar 280 mark. Organizacijski komite računa, da se bo okoli organizacije svetovnega prvenstva obrnilo 60 milijonov mark, sami pa naj bi imeli dobička za 5 milijonov mark. Ta naj bi se stekel na račun švedske ataletske zveze, ki letos praznuje 100. rojstni dan. Se posebej veliko bo ljubiteljev atletike iz sosednje Norve- ške, ki bodo prišli vzpodbujat svoje zvezdnike. Za švedske navijače pa bo najbrž bolj malo vzrokov, da bi vihteli modro-rumene zastave. »Morda bomo osvojili eno kolajno,« previdno preračunava Eliasson. V skoku v višino bo nastopil tudi ekscentrični lokalni matador Patrick Sjoberg, vendar nihče v Goteboru ne ve, v kakšni formi je dolgolasi blondinec po poldrugem letu počitka. Za nezadovoljstvo v mestu s 450 tisoč prebivalci je poskrbljeno tudi s tem, da IAAF že od leta 1992, in seveda tudi v Goteborgu, kot z glavnim pokroviteljem sodeluje z nemškim podjetjem Mercedes-Benz. »Ljudje ne razumelo tega, zakaj je v deželi, kjer imajo slovito tovarno avtomobilov Volvo, pokrovitelj svetovnega prvenstva Mercedes,« pravi Eliasson. 28 Torek, 9. maja 1995 ŠPORT [H košarkaVi Danes 2. tekma Benelton Buckler Za Benetton tudi Naumoski Danes popoldne (pričetek ob 16.45) bo v Trevisu drugo finalna tekma končnice za italijanski košarkarski naslov. Bolonjski Buckler vodi z 1:0, za Benetton pa bo danes spet lahko zaigral tudi Pe-tar Naumoski, ki na prvi tekmi ni igral zaradi pretegnjene mišice na nogi. Peterka iz Trevisa si novega poraza že skoraj ne more privoščiti. Tretja tekma bo že v četrtek, morebitna četrta v soboto, peta pa prihodnji torek. Zaradi dogovora z Rai o neposrednem prenosu se bodo vse tekme pričele ob 16.45. NOGOMET / ZARADI DENARJA Bo prišlo do »razporoke« med Juventusom in R. Baggiom? TURIN - Zadnje izjave Juventusovega častnega predsednika Umberta Agnellija ne dopuščajo več dvomov. Roberto Baggio bo lahko obnovil svoj dogovor s turin-skim prvoligašem le, če se«zadovolji« z dveletno pogodbo in milijardo manj letnega zaslužka, se pravi, da bi namesto sedanjih tri zaslužil »le« dve milijardi lir. »Ni nobenih alternativ, naš klub mu boljše pogodbe ne more ponuditi. Vem, da Baggio želi ostati in tudi mi želimo, da ostane, toda pogojev zaradi tega ne moremo spreminjati,« je v nedeljo razlagal Agnelli, ki upa, da bo Baggia zamikala možnost nastopanja v ligi prvakov, česar v svoji karieri še ni doživel. Kakorkoli že, vse bolj se širijo govorice, da igralec in klub razmišljata tudi o sporazumni razporoki. Nobena skrivnost ni, da se za Baggia resno zanima španska Barcelona. Zastopnik katalonskega prvoligaša se je o prestopu že dogovarjal v Turinu. Barcelona bi morala Juventusu izplačati 18 milijard lir odškodnine, igralcu ponuditi triletno pogodbo, najmanj deset milijard lir pa veljajo reklamne pogodbe, ki bi se jim moral Baggio odpovedati, če neha igrati v Italiji. Kaže vsekakor, da se za slovitega »codina« zanima tudi Inter. Danes dirka po Furlaniji Danes bo v Pordenonu (ob 9.40) Starat 22. kolesarske dirke po Furlaniji. Proga meri 208 km, povratek v Por-denon pa bo okrog 15. ure. ODBOJKA / 1. ZENSKA DIVIZIJA Tudi v povratnem derbiju Sloga boljša od Brega Brežanke čaka v zadnjem kolu odločilna tekma za obstanek s Prevenirejem - Tesen poraz Kontovelk Breg - Sloga 0:3 (3:15, 6:15,8:15) BREG: Sturman, A. in S. Mauri, Mauro, S., M. in F. Sancin, Pettirosso. SLOGA: Ferluga, Kosmi-na, Mariani, Perini, Spacal, Starc, Tensi, Vidali, Živec, Zubalič, Mijot, Ciocchi. Tudi povratni derbi med Bregom in Slogo se je končal z zmago Peterlinovih varovank. Treba pa je povedati, da ekipi nista pokazali vsega, kar zmoreta. Le v tretjem setu je bilo videti nekaj več zanimivih in dinamičnih akcij. V prvem setu je bila Sloga stalno v vodstvu, kajti Brežanke niso igrale dovolj zbrano. Breg je v drugem setu bolje začel, a je zgrešil preveč servisov, kar so slo-gašice takoj izkoristile in osvojile tudi ta set. V zadnjem setu so Brežanke igrale bolj odločno in presenetile slogašice. Breg je precej časa vodil, a Sloga ni obupala, dobro je reagirala in tako osvojila derbi brez izgubljenega seta. Brežanke čaka v prihodnjem kolu odločilna tekma za obstanek s Prevenirejem. (Samoa Mauro) Kontovel - Prevenire 2:3 (15:10, 14:16, 17:15, 4:15, 9:15) KONTOVEL: Obad, Stoka, Sossa, Škrk, Starec, Bogateč, Kobau. Kontovelke so bile po dopadljivi igri spet zelo blizu prvega uspeha. Odigrale so zelo dobro tekmo, vendar je v odločilnih trenutkih srečanja prišla na dan - kot že večkrat letos -njihova neizkušenost. Tako so si v 2. setu zapravile vodstvo s 14:10, tesno pa so izgubile tudi v četrtem nizu. Ostala izida 13. kola: Kil-ljoy - SanfAndrea 3:0, Vir- tus - Palavolo Trieste 2:3. Vrstni red: Virtus 24, Sloga 22, Pallavolo Trieste 20, SanfAndrea 12, Killjoy 10, Prevenire 8, Breg 6, Kontovel 0. Prihodnje kolo: Killjoy -Kontovel, Prevenire - Breg, Sloga - Virtus, SanfAndrea - Pallavolo Trieste. 1. MOŠKA DIVIZIJA Volley Club TS - Korting 0:3 (3:15, 8:15, 5:15) Korting: Pulitano 11+5, Volčič 4+2, Delise 3+5, Per-tot 0+1, Furlanič 3+11, Cuk 3+3, Miot 8+2, Šušteršič, Glavina, Smotiak, Veljak, Micalessi. Servjs (točke/napake): 9/10. Korting (točke/na-pake): 32+13. Volley club: napake 13. Trajanje setov: 20, 20 in 13 minut. Tudi povramo srečanje se je končalo brez presenečenja, pa čeprav se je Volley v soboto predstavil z dvema novima, starejšima odbojkarjema. Ne glede na skromnost nasprotnika moramo poudariti, da je združena ekipa Sloga/Bor zaigrala res dobro. Čeprav je opaziti še nekaj nihanj v gradnji igre in so servisi še vedno problem, smo lahko prav zadovoljni z nastopom. Drasiče-vi varovanci so obvladali vse elemente, poudariti pa je treba sprejem in podaje, ki so bile skoraj brezhibne. Za sobotno srečanje gre pohvaliti celotno ekipo, tudi nenastopajoče, saj so tudi oni pripomogli k zmagi s svojim rednim obiskovanjem treningov. Sadovi dela so torej na dlani. Ce bo združena ekipa Bor/Sloga tako nadaljevala, dobrih in pozitivnih rezultatov ne bo manjkalo. (Marij) Ostah izidi 15. kola: Vol-ley 80 - Nuova Plalavolo 0:3, SanfAndrea - Pallavolo Trieste 0:3, Old Cats -Prevenire 2:3. Vrstni red: Nuova Pallavolo 28, Pallavolo 22, Le Volpi in Korting 20, Volley club 14, Prevenire 8, SanfAndrea in Old Cats 4, Volley 80 2. Prihodnje kolo: Volley club - Old Cats, Prevenire -SanfAndrea, Le Volpi -Volley 80, Korting - Nuova Pallavolo. 2. ZENSKA DIVIZIJA Bor Friulexport - Sloga B 3:0 (15:13,15:12,15:10) BOR: Bogateč, Orel, Ster-nad, Tomaselh, Flego, Ma-cho, Rogelja, Sadlovvski, Miličevič, Faimann. SLOGA: Strajn, Ferluga, Dagostini, Milič, Kette, Canciani, Cauter, Žagar, Sossi. V slovenskem derbiju so po pričakovanju slavile bo-rovke, vendar pa so se morale precej potruditi preden so strle odpor slogašic. Srečanje samo ni odločalo več o ničemer, saj so bile borovke že matematično prve in uvrščene v končnico za napredovanje, slogašice pa so zadnje na lestvici. Domače igralke so zaigrale pod svojimi sposobnostmi. Igralke openskega društva pa niso vnaprej vrgle puške v koruzo, tako da je bila tekma bolj izenačena od predvidevanj. Borove igralke so v vseh treh setih imele lepo prednost. V prvem so vodile s 13:8, v drugem 12:7, v tretjem pa 11:4. Vendar pa so vsakič popustile, dovohle borbenim gostjam, da zaostanek nadoknadijo, v končnici pa so bile borovke prisebnejše in se niso pustile presenetiti. Polfinalna para za napredovanje (13.5): Bor Friue-lexport - Nuova Pallavolo, Sloga A - Virtus. ODBOJKA / MEDPOKRAJINSKI FINALE NARAŠČAJNIKOV Volley 2000 in Pallavolo premočna za naši ekipi Sočani v izenačeni tekmi za 2. mesto ugnali videmski VBU Kontovelke bi lahko proti goriškemu prvaku pokazale več Na odbojkarski med-pokrajinski fazi za na-raščajknike in naraščajni-ce v Gorici sta nastopili tudi dve slovenski šesterici. Goriški prvak Soča Gostilna Devetak je pristala na 2. mestu, tržaške prvakinje Kontovel pa so bile tretje. Nagrajevanje vseh nastopajočih šesterk je bilo zvečer v telovadnici UGG. Fantje Troboj je bil v goriški telovadnici UGG. Tržaški Pallavolo je popolnoma nadigral videmski VBU in Sočo Gostilno Devetak (na sliki, zgoraj) , sočani pa so si v izenačeni tekmi z Videmčani prislužili drugo mesto, ki pa je zgolj prestižnega pomena, kajti v meddeželnp fazo je napredovala le ena še-st^rka. , Sočani so se v prifem srečanju pomerili s Palla-volom, ki sp ga že poznah iz kvalifikacijske faze, ko jih je tudi premagal. V prvem setu Goričani zaradi prekomernega strahu skoraj niso prišli do sape. V drugem setu so začeli igrati bolj sproščeno in so izgubili šele po tridesetih minutah igre. Soča je tehnično dobro pripravljena, pozna pa se pomanjkanje tekem z enakovrednimi tekmeci. Bolj izenačen je bil dvoboj z Videmčani. Čeprav so naši vodih z 12:9, je prvi set pripadel gostom.. Drugi niz je bil izenačen nekje do 7 točke, nato pa so sočani s še kar zagrizeno igro povedli in stalno vodili brez problemov do konca seta. Kazalo je, da bo tretji set res kratek. Soča je že vodila s 13:4, a je nato popustila, tako da se je nasprotnik približal na 11, vendar preobrata na srečo ni pripravil. V tem srečanju so naši fantje ODBOJKA / TR2ASKI POKAL Novi točki za združeno ekipo, Bor dvakrat KO Izgubili so s Pallavolom in Volley clubom pa z igro niso razočarali, nasprotno, kajti nasprotnikom so bili povsem enakovredni. V prvem setu so naši fantje izgubljali že s 5:10. Tedaj pa so odločno reagirali in z delnim izidom 10:1 spreobmih izid. Drugi niz je bil izenačen do rezultata 7:7, nato se je poškodoval Jančar, kar je borovce nekoliko zmedlo in niz je pripadel gostom, ki so po izenačeni igri osvojih še tretjega. Naši fantje pa so ponovno reagirali. Z napadi Maurija in Savarina so gladko osvojih četrti set, peh je bil ves čas izredno izenačen, v končnici pa je Pallavolo ohranil mirnejšo kri. Bor - Volley Club 0:3 (6:15, 5:15,4:15) BOR: Mauri (2+6), Bosari (1+1), Krmec (1+0), Lunazzi (1+0), Milkolj (0+2), Savarin (2+6), Rovattmi (0+0). Borovci so doživeh pekoč poraz, vendar pa so nastopih v močno okrnjeni postavi, tako da je moral opravih svoj krstni nastop celo Paulo Rovattini (letnik 1983), ki je izpolnil svojo nalogo. Sam začetek ni obetal tako hudega spodrsljaja, naši so vodili 5:2, nato pa je starejši in bolj izkušeni Vohey Club zagospodaril na igrišču. Naši odbojkarji pa so močno popustili, zaigrah so premalo borbeno, v igri pa je bilo tudi preveč napak in pekoč poraz je bil neizbežen. (Dejan) Sloga - Volley 80 TS 3:0 (15:4, 15:13, 15:3) SLOGA: Šušteršič 5+0, Drasič 4+8, Ri-tossa 8+4, Mihe 4+4, Peterlin 2+0, Stopar 0+0, Smotiak 4+2. Servis (točke/napake): 3/5, trajanje setov 20, 21 in 13 minut. Mlada združena ekipa, okrepljena z dvema mladincema, je brez večjih težav osvojila nov par točk. Igra je bila lepa in učinkovita, le v drugem setu so fantje nekoliko popustili, tako da je Vohey vodil do trinajste točke (13:9). Vendar so se v končnici zbrah in brez večjih težav, dokazah, da so boljši in da se znajo v kritičnih trenutkih koncen-trirah. To je dokaz, da delo na treningih dobro poteka in da fantje dobro sledijo trenerjevim napotkom. Za sobotni uspeh vsi zasluzijo pohvalo, posebno pa Smotiak. (Marij) Bor - Pallavolo Trieste 2:3 (15:11, 9:15, 13:15,15:6,13:15) BOR: Mauri (17+9), Bosari (3+3), Jančar (4+2), Krmec (0+0), Lunazzi (1+0), Mikolj (8+7), Pečar (1+0), Savarin (10+14). Borovi dečki so med tednom odigrali dve tekmi. Proti Pallavolu Trieste so žal tesno klonih. Ce bi imeli le malo več športne sreče, bi lahko osvojih obe točki. Vsekakor vsekakor igrali dobro, v nekaterih elementih pa na trenutke prav dovrš6' no. , Zadnja tekma n16, Tržačani in Videmčani je bila povsem enosmerna' Izidi troboja: Soča Go' stilna Devetak - VBU Vi dem 2:1 (12:15, 15:1°' 15:11); Soča Gostilna Devetak - Pallavolo TS ^ (1:15, 9:15); Pallavolo T-j - VBU Videm 2:0 (15:1' 15:4) SOČA: A. in M. Cefflic. Hlede, Kovic, Orel, Faga nel, Marini, Prinčič. Dekleta Ženski medpokrajin5,a finale je bil v telovadnic‘ Slovenskega športneg centra. V meddeželno ja zo se je suvereno uvrstil šesterka Volley 200 Društvo iz Bagnarie AT5®’ ki je pravi naslednik nel1 daj močnega kluba An5 Pav Cervignano, se tor6) vse bolj uveljavlja, ce ve mo, da je pred desetin1 dnevi osvojilo tudi nasl°, prvaka med deklicam^ Tudi naraščajniška vrs^ je pokazala za ia2rei. boljšo odbojko od ob^ preostalih finalistov. ^ prav so videmske P vakinje prepustile reseju set, ni bil njin , uspeh nikoli P0j, vprašajem. Igralke tr61!^ rajo petkrat na teden rezultati so vidni, saj n primer šesterka obvla celo napad iz 2. linije-.. Kontovelke (na sh ^ spodaj) so z uvrstitvi]01 zadnje mesto nekoliko zočarale. Zal so v uv° nem srečanju z gori510 prvakom zaigrale da pod svojimi sposobno mi, vsekakor slabše n. proti Videmčankam. pa so bile objektivno P,^ močne. Skoda, srečanje z Moraresejern bilo lahko dosti bolj ^ načeno, ko bi igralke nerja Kušarja zaigrale odločno, čeprav je h® priznah, da je goriška^ sterka pokazala PV, cejšnjo homogenost in granost. Izidi troboja: M°ral , se - Kontovel 2:0 U ' 15:5), Volley 2000 - N\. tovel 2:0 (15:4, 15:5), A ley 2000 - Morarese (15:7,8:15,15:1). ; KONTOVEL: Ob3 j Kante, Strekelj, vič, Battigelli, Bukavec, Stoka, G0 Antonini, Sossa. ŠPORT Torek, 9. maja 1995 NOGOMET / PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV NOGOMET / PRVENSTVO NAJMLAJSIH n Zarjani visoko zmagali Razburljivo v Doberdobu Bazoviško moštvo je končalo s prvenstvenimi nastopi Mladost je z odličnim koncem tekme ugnalo Pro Romons Bor Farco končal pokrajinsko prvenstvo na tretjem mestu V nedeljo remija Bora in Sovodenj NATR2ASKEM Zarja Adriaimpex - Pon-^4:1 (0:0) , STRELCI ZA ZARJO: QJenzi 2, Šušteršič, Ota. P ZARJA : Tence (Damjan regori), Zornada, Buka-®c> Jan Gregor!, Križ-, ancic (KarišJ, Miliani, anzin (Ostrouška), Lo-rJ12!, Gurman, Šušteršič ltnaiT1jan Gregorij, Ota ltila2ina) ProStiu,e?^C[j-iVODZma80 rj0 tržaški ekipi Ponziam , Zarjani zaključili le- Snje zej0 ^pggjjo prven- saj so osvojili končno t)e mesto. Kljub temu da ftasi fantje stalno igrali ■a Polovici igrišča gostov ^ Sl Ustvarili vrsto lepih G, 0Zn°sti za zadetek, pa Vj Px'v prvem delu nismo g Ueli. Gostje so prišli v i?t .'jco 2 namenom, da ržijo točko, kar bi bilo velik uspeh. Preobrat je prišel že takoj na začetku drugega polčasa, ko je izkušeni in tokrat tudi najboljši na igrišču Lorenzi kar dvakrat zadel v polno in zapečatil usodo gostov, ki sploh niso znali reagirati. Da je bila naša združena ekipa za razred boljša, potrjujeta še dva zadetka Šušteršiča in Ote. Na splošno lahko rečemo, da so vsi igrah dobro, Tulova vrsta pa je lahko z letošnjim prvenstvom več kot zadovoljna, (d.gr.) NA GORIŠKEM Mladost - Pro Romans 4:3 (1:3) ’ STRELCA ZA MLADOST: M. Devetak 3 in D. Fer-letič. MLADOST: D. Devetak, Cemic (Miklus), Moro, M. Jarc, Gorjan (Zanier), Jelen, Sergo, M. Devetak, D. Fer- letič, M. Ferletič, Peric. Doberdobci so po izredno razburljivi tekmi zasluženo premagali solidno ekipo Pro Romansa. Naši nogometaši so začeli dokaj poletavno in si v prvih 15 minutah ustvarili tri zelo ugodne priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. Gostje so močno reagirali in po nepazljivosti doberdobske obrambe tudi povedli. Doberdobci so še pospešili tempo in zasluženo izenačili z Dimitrijem Ferle-tičem. Gostje pa so s protinapadoma dosegli še dva gola in tako sklenili polčas ob visokem vodstvu. Ko je že kazalo, da je usoda Doberdobcev zapečatena, so ti zadnje 15 minut igrali na vse ali nič in z razpoloženim Manue-lom Devetakom dah tri zadete ter s tem dosegli nenadejano zmago. Chiarbola - Bor Farco 0:0 BOR FARCO: Hrovatin, Škabar, Kapun, Berce, Grgič, Batič, Gabrovec (Giral-di), Pahor, Longo (Zottich), Babudri, Cemjava (Guštin), Jaš Gregori, Zomada. Borova ekipa je s Chiarbolo igrala neodločeno brez zadetkov in tako v zadnji prvenstveni tekmi dosegla komaj drugi neodločen rezultat letos. Kljub dokaj slabi igri, ki so jo predvajali naši nogometaši, bi kljub vsemu zaslužih zmago, saj so imeh stalno pobudo in zlasti po odmoru tudi vrsto prilik za zadetek. Toda naši napadalci niso bili dovolj spretni in več od Zotticheve prečke niso dosegh. Sicer so že po prvih začetnih udarcih prišli do gola, ki pa ga je sodnik razveljavil zaradi off-sida. Veliko v prvem polčasu nismo zabeležili. Bolj živahen je bil drugi polčas, tako da so se tudi domačini nekajkrat nevarno približali Borovemu kazenskemu prostoru. Naši fantje pa so skušah na vse načine priti do zadetka, tako da so jim na koncu posle moči in delitev točk je bila več kot razumljiva. Točke so se seveda domačini močno raz- veselih, saj je Zežljeva vrsta močnejša. S to tekmo so borovci zaključili letošnje prvenstvo, v katerem so naši nogometaši odigrah vidno vlogo in na koncu osvojih četrto mesto. Tretje mesto se jim je izmuznilo le za las, vsekakor pa so s prikazano igro in rezultati letos lahko res več kot zadovoljni, (d. gr.) Fincanheri - Sovodnje 1:1 (0:1) STRELEC ZA SOVODNJE: Bagon SOVODNJE: Simšič, Mauri, Cotič, Bagon, R. Tomšič, Figel, Valle (Mosetič), As-si, Faganel, S. Tomšič, Piras (Monti). Združena ekipa je proti enakovrednemu Fincanheriju zaigrala lepo. V prvem delu igre so Sovodnje večkrat skušale doseči zadetek, a jim to ni uspelo tudi zaradi nekaj lepih posegov domačega vratarja. Nekaj minut pred zaključkom prvega polčasa pa je Bagon z lepim strelom le premagal domačega vratarja. V drugem polčasu se je igra odvijala na sredini igrišča. Domača ekipa je prišla do izenačenja zaradi napake sovodenjske obrambe. Pohvalo zasluži vsa ekipa. (Aljoša Pavšič) KOŠARKA / V PRVENSTVU DEČKOV Jadran enakovreden Sokolu samo v prvih dveh četrtinah krovci doživeli dva poraza, s Poggijem in Don Bosco B 'arco - Sokol 72:97 ADRAN: Hrovahn, Spa-li^t^kKakM.Grego-'3:4), L’ Abbate, Sibelja, Oar; Kocjančič 11 (1:3), le- Vt,,’ ^^kovič 20 (1:1), trener reitiec. tjC^KOL: Grilanc 8, Pavle-Ret, i )> Šušteršič 5 (1:1), (ist, 26 (2:5), Doglia 25 B0lJaMic. Semec 15 (1:2), hCj®0 6 (0:1), Bukavec, PLi trener Popovič. Jadran 7:12, Sokol 1 iV 3T: Lakovič 2, Gregori pPacapan 1; Pavletič 1. SW? ^Padljivem sloven- djC derbiju dečkov med ja-priCakVCi ™ s°koli so po T^ovci spanju in povsem ža- rna praktično zaključena že po prvih dveh četrtinah (31:66). Borovci so v drugem polčasu igrah nekoliko bolje, pri gostih pa so v tem delu igrah pretežno rezervni igralci, tako da so Krečičevi varovanci zadnjo četrtino celo dobili. Pri naših so vsi igrah pod svojimi sposobnostmi, le De-van Sand in Manuel Pussini sta se občasno enakovredno borila z visokimi nasprotniki. (Niko) Don Bosco B - Bor Edi Au-to 67:60 (38:36) BOR: Zobec 4 (0:5), Smilo-vich 4 (2:5), Stokelj 14 (4:5), Gaburro 10, Cossutta, Sand 6, Floridan, Bosari 8 (2:6), To-lentino, Krčalic 4, Lovriha 10 (2:4), Pussini, trener: Krečič. Po izenačenem boju so borovci proti solidni ekipi Don Bosca B doživeti tesen poraz. Nasi so se v prvem polčasu stalno izmenjavah v vodstvu z domačini. V tretji četrtini so si salezijanci priigrati najvisjo prednost +17 (63:46). Naši so se tedaj z vsemi močmi pri-bližali na -5 (63:58), v zadnji minuti pa so bili domačini pri izvajanju prostih metov prisebnejši in so tudi zasluženo zmagah. (Niko) Kristjan Rebula je bil pri Sokolu najboljši strelec (F. KROMA) rtovriC Zma8ali g°st)e- Jadra-Pa so biti nabrežinske-vih j °stvu predvsem v pr-detj četrtinah enakovre- četrtina je bila verjet-gj. llepsa od vseh ostalih. ob(P‘sta igrati zelo hitro in PtivC0-81110 bili priča tudi kaVm Cnim akcijam, skratka ci SQ 0stni košarki. Jadranov-Hietiij^P^vsem izkazati pri bil orVv drugi četrtini se je preosta]iti°)aZa1VSako Ž0g0’ v Ptišlaj dveh četrtinah je na na dan predvsem fizio-WkPremoc Sokolovih z,Z>v’ 'd 80 si Priigrati »v° Prednost 15-20 titiagag S° nato tudi visoko Pt^^0i>a(dPvo košarkarsko Vse l avi? Je treba pohvaliti p°sam obarja obeh ekip, od pr; 62uikov pa predvsem WiJadranu Vasilija Se&lb Sokolu p' ’2:«?to4u,0'Po8siA (3:9) p;,1 Smilovich 11 10 (2.a 'J™11 (1:2), Stokelj (4:9) p1’ °Pelli 2, Santi 12 SET(28'4Jtn,lno 2- KrcaljA D . 4^’ Romano, ner:Kr^cicUSSini 7 ^1:1^ tre" Vis2ko uvrščenemu gladkn S° .^orovi košarkarji ^0šarkari- lz8ubili. Naši KOŠARKA / V PRVENSTVU »PROPAGANDA« Od naših ekip je bil tokrat uspešen le Bor Ediauto A NA TRŽAŠKEM Libertas A - Bor Ediauto A 57:68 (32:34) BOR: Kafol 9 (1:6), Glavina, Verri, Gaburro 6, Stokelj 17 (3:7), Lovriha 11 (1:1), Bettiolo 2, Romano 3 (1:4), Tolentino 8 (2.2), Lombardo 2, Cossutta 10, trener: Krečič PM 8:20. PON: Gaburro. Borovci so se v predzadnjem kolu tega prvenstva morali pošteno namučiti, da so strli odpor Libertasa. Našim tokrat nikakor ni šlo od rok, tako da je bil končni izid stalno vprašljiv. Sele v zadnji četrtini so se naši fantje prehudih in s hitrimi protinapadi spravih dokončno rezultat na varno. Naj omenimo, da se je po dolgi odsotnosti vrnil Peter Verri, ki je bil dalj časa poškodovan. (Niko) Sokol - Libertas A 75:102 (32:48) SOKOL: Rogelja, Šušteršič 9 (3:8), Rebula 24 (4:10), Frandoli 3 (1:2), Cemjava, Doglia 11 (3:4), Jaklič 2, Semec 18, Nabergoj 4 (0:1), Emili 2, Bukavec, Hrovatin 2. PM: 11:25. SON: 27. Proti skromnemu Libertasu so mladi sokolovci odigrah verjetno le- tošnjo najslabšo tekmo. Po začetnem ravnovesju so gostje v drugi četrtini povsem popustili, Se zlasti neuspešna je bila obramba, saj so si domačini z delnim izidom 32:15 priigrali odločilno prednost. Po počitku je nabrežinska peterka skušala nadoknaditi zaostanek Zal brez vsakršnega uspeha. Iz splošne sivine je delno izstopal le Alen Semec. (A.T.) Internazionale - Sokol 67:52 (26:29) SOKOL: Rogelja 4 (0:2), Šušteršič 5 (1:6), Rebula 15 (3:9), Frandoli 4 (0:2), Doglia 6 (0:2), Semec 8 (0:2), Nabergoj 8 (0:2), Bogateč, Bukavec 2, Hrovatin. PM: 4:25. SON: 14. Sokol je v minulem tednu izgubil tudi proti Interju iz Milj, ki kakovostno prav gotovo ne prekaša naših fantov. V Miljah so bili gostje enakovredni domačinom vse do zadnjih minut, saj sta se moštvi izmenjavah v vodstvu večji del srečanja. V zadnji četrtini pa so biti Miljčani pri-sebnejSi in z bolje organizirano igro osvojili novi prvenstveni točki. (A.T.) Bor Autocarozzeria Boris B - Fer-roviario 50:76 (26:40) BOR: Mirčeta 6 (0:4), Pison 4, Družina 2, Miloševič 4 (0:2), Derganc 7 (3:4), Pitacco 2, Lombardo 5 (1:6), Križmančič 14 (2:6), Floridan 6, trener: Canciani. PM 6:22. PON: Družina. Borovci B ekipe so proti sohdne-mu Ferrioviariu visoko izgubih. Naši so tokrat igrali pod svojimi sposobnostmi in so že po prvi četrtini imeh 13 točk zaostanka. Po tretji četrtim pa že 20. Vsekakor so se vsi trudili in borili za vsako žogo in zaslužijo pohvalo, najbolje pa je v napadu tokrat igral Matej Križmančič. (Niko) NA GORIŠKEM Largo Isonzo - Dom La Goriziana 61:35 (37:19) DOM: Abrescia, Klanjšček 9 (1:2), Bensa 5 (1:2), Cozzuccoli 17 (1:2), Parasdios 4 (0:2), trener Semolič. Domove! so v zelo okrnjeni postavi izgubiti z nasprotnikom, ki so ga v prvem delu prvenstva zanesljivo premagali. Naši košarkarji pa si, kljub porazu, zaslužijo pohvalo, saj so se srčno borili za vsako žogo. izidi in lestvice Naraščajniki IZIDI 30. KOLA: San Sergio - Junior Aurisina 3:0, Opicina - Altura Muggesana 4:0, Zarja Adriaimpex -Ponziana 4:1, Domio - Montebello D. Bosco 2:0, Esperia - CGS 1:2, Chiarbola - Costalunga 3:1, Forti-tudo - Olimpia 8:1, Portuale - SanfAndrea 0:3. KONČNI VRSTNI RED: SanfAndrea 53, Fortitudo 52, Zarja Adriaimpex in Opicina 49, Altura Muggesana 35, Chiarbola 34, Olimpia in Domio 33, Costalunga 30, San Sergio 29, CGS 24, Portuale 19, Mon-tebdlo Don Bosco 17, Ponziana 13, Esperia 8, Junior Aurisina 2. Najmlajši IZIDI 28. KOLA: SanfAndrea - San Luigi 0:3, Fani Olimpia - Altura Muggesana 3:2, Costalunga - Ponziana 0:1, CGS - Esperia 0:6, Montebello Don Bosco -Domio 9:0, Chiarbola - Bor Farco 0:0, Fortitudo -Opicina 0:0, San Sergio prost. KONČNI VRSTNI RED: Fani Olimpia 53, San Seigio 45, Montebello Don Bosco 44, Bor Farco 42, Opicina in Altura Muggesana 36, Fortitudo 28, Esperia 23, Chiarbola 22, Domio 19, Costalunga 15, CGS in San Luigi 14, SanfAndrea 13, Ponziana 12. Začetniki Skupina A IZIDI 9. KOLA: Fortitudo - Primorje Interland A 0:0, Triestina A - CGS 7:0, San Sergio A - Chiarbola 0:1, San Giovanni - Costalunga 2:1, Portuale - San Luigi A 0:0, Fani Olimpia - Altura Muggesana 0:1. VRSTNI RED: Triestina A 16, Primorje Interland A 12, San Luigi A in San Sergio A 11, Portuale 9, Chiarbola, San Giovanni, Altura Muggesana in Fani Olimpia 7, Fortitudo 6, Costalunga 4, CGS 3. PRIHODNJE KOLO: San Luigi A - Altura Muggesana, Costalunga - Portuale, Chiarbola - San Giovanni, CGS - San Sergio A, Primorje Interland A - Triestina A, Fortitudo - Fani Olimpia. Skupina B IZIDI 9. KOLA: SanfAndrea - Primorje Interland B 4:0, Triestina B - Esperia 2:2, Ponziana - San Sergio B 0:6, Montebello D. Bosco - Roianese 7:2, Opicina -Domio 2:0, San Luigi B - Zaide 4:0. VRSTNI RED: San Sergio B 17, Montebello Don Bosco 15, Esperia 14, SanfAndrea 12, Triestina B 11, Ojticina 10, San Luigi B 8, Ponziana 6, Roianese 5, Primorje ihteadand B in Domio 3, Zaule 0. PRIHODNJE KOLO: Domio - Zaule, Roianese -Opicina, San Sergio B - Montebello Don Bosco, Esperia - Ponziana, Primorje Interland B - Triestina B, SanfAndrea - San Luigi B. Obvestilo PRIMOTOR KLUB organizira ob priliki VN ITALIJE avtobusni izlet v Mugello dne 11. junija 1995. Vse informacije lahko dobite v gostilni Sancin v Boljuncu vsak četrtek in petek od 21. do 22. ure ali telefonsko na številkah 228292 (Jasna / 18.00-19.00) in 228641 (Andrej /18.00-20.00). PRIMOTOR KLUB vabi vse elane in simpatizerje na sejo v sredo 17. maja 1995 ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu. PRIMOTOR KLUB organizira izlet po severni Primorski v nedeljo 21. maja 1995. Vse informacije in vpisovanje 'v gostilni Sancin v Boljuncu vsak Četrtek in petek od 21. do 22. ure. f ) Horoskop zapisal B. R. K. * te OVEN 21. 3. • 20.4: Pritisnili boste na plin ter se za nekaj Časa trezno odrekli svojim željam in grdim razvadam. Nikar ne zavračajte pomoči, kajti pospešek vam bo prav prišel, Čeprav od zadaj. BIK 21. 4-20. 5.: Znašli se boste v središču medosebnega vozla. Ne boste mogli jasno razločiti, kateri konec je daljši in kateri krajši, zato se vam utegne zgoditi, da se usodno zmotite. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Zamikali vas bodo zlati vrhovi, vendar jih boste zamenjali za visok bančni račun. Naprezali se boste v napačni smeri, dokler vas ne bo obdal zlati sij iz bližnjega srca. RAK 22.6. - 22. 7.: Ker boste ljudi primerjali z ideali, vam bo marsikdo šel na živce, vse dokler ne boste spoznali, da se nikogar ne da spremeniti na silo. Ce ne verjamete, začnite s seboj. LEV 23.7. - 23.8.: Nekdo vas bo želel spametovati in vas odvrniti od nepremišljenega načrta, vendar boste gluhih ušes nadaljevali po svoje. Pravilno; zavicfljivci naj se kar grizejo. DEVICA 24 8. - 22.9.: Kljub bojazni pred izgubo gotovosti boste še naprej vztrajali na poti samostojnosti, zato boste še nekaj Časa cepetali na starem mestu. Sledi vrtoglavi vzpon k uspehu. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Končno se boste lotili nagajivca, ki vam že lep Cas stoji na poti in vas ovira pri napredovanju. Ker se vam bo uprl, se boste zapletli v hud, vendar streznjujoč spor. ŠKORPIJON 23. 10. -22. 11.: Občudovalcev bo kot maka, zato boste uživali v središču dogajanja in trosili nasvete. Naj se ne sprevržejo v ukaze, sicer vas bodo brž odrinili na rob. STRELEC 23.11.-21.12.: V trebuhu vas bodo požgečkala stara, že skoraj pozabljena občutja. Omahljivo se boste približali svoji simpatiji ter jo zaceli osvajati s simpatično nerodnostjo. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Z nadrejenim se boste zapletli v spor, ki pa na srečo nobenemu ne bo prinesel večje škode, saj bosta že po prvih besednih rafalih spoznala, da streljata mimo. VODNAR 21, 1. -19. 2.: Ne boste preveč razočarani, ko boste naleteli na mlačnost sodelavcev, saj vendar ne pričakujete Čudežev - vsaj ne na polju starih, s togostjo obremenjenih odnosih. HBI20.2. - 20.3„- Ker vam bo večina stvari tekla kot po olju. boste odločno dvignili nivo pričakovanja od samega sebe. V težnji po potrditvi boste garali za tri in poželi uspeh. ■l KRIŽANKA pil Katera pot je prava? Vodoravno: 1. japonski književnik (Kobo), 4. zemljišče, ki ga je dobil vazal od fevdnega gospoda, 8. goveja ledvična pečenka, 11. kraj na otoku Cresu, 12. svojeglavost, 13. klimakterij, 14. Sokratov tožnik, 15. reka med Iranom in Azerbajdžanom, 17. krajša oblika češkega imena Otakar, 18. planšar, 20. nekdanje koncentracijsko taborišče pri Palmanovi, 23. makedonsko kolo, 24. mesto v zahodni Makedoniji, 28. italijanski filmski režiser (Mario), 30. vrsta piščalke, 31. letni gozdni posek, 32. muslimansko mo^ko ime, 33. obmejni urad, 35. ime slovenskega košarkarja Daneua, 36. germanski orel. Navpično: 1. prijeten vonj, 2. slovenski politik (Stanko), 3. Ljubljana v rimski dobi, 4. začetnici ameriškega pevca Sinatre, 5. tuje žensko ime, 6. mesto v Britanski Kolumbiji v Kanadi, 7. nekdanja ameriška filmska igralka (Lili), 9. nasprotje teorije, 10. država ob Perzijskem zalivu, 16. med, 19. brezkužnost, 20. slovenski skladatelj (Radovan), 21. orač, ratar, 22. mesto v severni Italiji, 25. milanska galerija, 26. turško mesto ob Sredozemskem morju, 27. naprava za odkrivanje letal ali ladij, 29. prvi rimski založnik, 34. kemijski znak za natrij. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 •jbb ‘mpf ‘euieniieo ‘peag ‘prta ‘epid ‘BABg ‘iBqaQ ‘oiq ‘sueuog ‘jrauBts ‘bjo ‘srpov ‘IIUV ‘Buaur ‘buii} ‘oosq ‘rpapdumo ‘pAaj ‘aqv :ouABJopoyx Aaiisan ŠAH a b c d e f g h Kavšek - Kustrle / Portorož 1995 S svojo zadnjo potezo l.g4? je želel beli pj®' gnati neprijetnega črnega lovca, preprečiti d° stop črnih figur do belega kralja in potem no napredovati s kmeti na daminem krilu. Pr tem pa je spregledal možnost črnega, ki je na potezi, da ima le-ta v kotu šahovnice se dam0’ ki steguje tipalke v belo rokado! Rešitev naloge Tako darovanega kmeta črni z veseljem spre) me in odigra !...Lg4:!2.Sf2? /Seveda ne 2.fg^ Sh3 mat!, vendar je beli zmeden in slabo B® daljuje./ 2...Lf3: 3.h4 Tf5! Cme figure so sera zigrale! 4.Db3 Le2: 5.c5+ Kh8 6.Sdl d3 7.IP Sf3+ 8.KT2 Sd4! Beli kralj gre na zadnje p°t0' vanje! 9.Ld4: Df3+ lO.Kel Dfl:+ ll.Kd2 e 12.De6 f3 13.Kcl Ddl:+ 14.Kb2 Dc2+ l5.Ka‘ d2! Strašen konec potovanja belega kralja! Be' li se je vdal! Silvo Kovač SKANDINAVSKA KRIŽANKA 260 RUSKI KILMSKI REŽISER (SERGEJ) ' VISOKA OBLETNICA SAMO- KOLNICA NOV ODSTAVEK BISTVO AMERIŠKI KEMIK ONSAGER FINSKO JEZERO ENARE ŠIRJAVA MURSKA SOBOTA TKANINA ZA ZAVESE GANSKI POLITIK (KWAME). DEL TANZANIJE AVTOR: LUKA PIBER JADRANSKI OTOK PRDENJE SKLADATEU DELIBES VEZNIK PAPIRNATO POKRIVALO SPLAVILA VAS V HALOZAH RIMSKI NARAVO- SLOVEC ŠVEDSKI SMUCARSK) CENTER LJUDJE Z MOČNIM VPLIVOM PRBIVALKA SPLITA STROKOVNJAKINJA ZA ITALIJANSKI JEZIK SL. SOPRANISTKA OCVIRK ANTON PRIDELO- VALEC SOLITRA ITALIJANSKI DRAMATIK FOA K0DR0- LASEC STOPNJA CRK BOLGARSKI PISEC PELIN STRONCIJ PRIPADNIK AFRIŠKEGA LJUDSTVA PTICA ALK ZIMBAB. POLITIK (ROBERT) ZAGREBŠKI REŽISER (GEORGU) DESNI PRITOK NILA PRESEfr VATIV PISAR BERAČ PUŠČAVA NEGEV DOMAČ- NOST ANTON INGOLIČ SLOVENSKI SLIKAR (ANTON) PRITISK SULTANOV URADNIK ŠPORTNI KLUB IZ BUKAREŠTE KITAJSKO MESTO CINAN ZANKA LETNI POSEK GOZDA LOJZE ROZMAN MESTO V SREDNJI ITALUI MIŠKO — TUNIZIJA SUKANEC BELO VINO DANSKI JEZIKOSL. BOGDAN NOVAK ZVESTA ŽIVAL EKATE- RINA ŽOGA IZ IGRIŠČA AVSTRIJSKI SKLADATELJ (GOTTFRIED) MESTO V EPIRU REDKA KOVINA TURČIJA ZAHOD LINDA EVANS TELIČKA GOZDOVNICA SLOVENSKI PESNIK (SEVERIN) HERCE- GOVEC HEBREJSKI PREROK SOL VINSKE KISLINE RUMENO RJAVA BARVA SAMUEL BAROMETER RAZPOLOŽENJA ČASNIKI V ZDA Pluton s polno Luno v Škorpijonu, ojoj! Energijo se bo pod vplivom čudoškego Plutono strgolo z vojeti ^ tern tednu bo na aOprr, t____ i IwVnu’ Merkur v Pet ni KorP1)onu-] ' Planetov bo ton VzdSor„c!Lm0 ^iv°. Cesar smo n;sle l' Veliko bo p 2?va paleta pa ®1rbala od prekras, Presunljivih, vse Prav pretresljivih. ^odo0^ S«:srPs: las;opi 14. m J:48 v znamenj fr’ Se P bo Pridružil našle 116 ob 5.59. fpPe^t konjunkci m^zjemnem p ni.,, ravno pi Preb?3 'j1161'®')6’ Dni U^ala Luna Prosti, se bo p, ga Pl delovanja C § Plutona včasih aouia iztrgala z Ker ie redki zi’ gmajni, bodo razdivjane Črede naših skritih globin povzročile precejšnjo zmedo, negodovanje, pa tudi dejansko škodo. Na dan bodo privrele številne poteze, ki jih sicer Čuvamo v ozadju. Tako imenovana podzavest bo neusmiljeno trkala na naša vrata in morali se bomo nekako odzvati. Možnosti bo seveda veC, vendar izbira ne bo poljubna. Lahko bi rekli, da se za svoje poteze ne bomo mogli odločiti mi, temveč tisto, kar nam je uspelo v svojem življenju iz sebe narediti (in kar drugim ni uspelo pokvariti). Pred nas se bo postavljalo vprašanje končnosti, minljivosti in podobnih zadev, zato bo le redkim ostalo kaj volje do smeha. Vsekakor pa bodo motnje sodelovanja Plutona in polne Lune v znamenju Škorpijona lepa priložnost za tiste, ki verjamejo v možnost večnega in so v tej smeri pripravljeni tudi kaj storiti. (A. .O.) Labirint manj®. Lue in priimek:___ Telefon in naslov:. Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA ‘‘Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 bhk °V'^ 8ac8a Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa 0 vdelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. TOR SRE CET PET SOB NED PON POČUTJE, ZDRAVJE sprostitev ..X X o o o ✓ / šport ,.o ✓ / ✓ o o X post, dieta ..X ❖ o o o o ✓ težja fizična dela ✓ ✓ o o X X izlet ..o o ✓ / / o o DRUŽBA, ODNOSI obisk znancev ✓ o o o X X domaCa zabava ..o o o o / ✓ o družinski posvet ✓ ✓ o o o X družabne igre ..o o X X X o o urejanje uradnih zadev ✓ ✓ o o o o X POSEL, DENAR poslovno srečanje ..o ✓ ✓ ✓ o o X naložbe in nakupi ✓ o o o X X zamenjava službe ..X X X X o o X izposoja denarja ..o o ✓ ✓ ✓ ✓ o igre na sreCo o o o X X X LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje ..o o o ✓ ✓ ✓ o iskren pogovor ..o / ✓ ✓ o o o zmenek o o o ✓ ✓ / ljubljenje ..o o ✓ ✓ ✓ o o prekinitev zveze ..X X X o o o ✓ UMSKE DEJAVNOSTI branje ✓ ✓ o o o X učenje, širjenje obzorja. ✓ o o o X X raziskovanje ..o ✓ ✓ / o o o umetniško ustvarjanje . ..X X o o o / ✓ reševanje težav ..o o ✓ ✓ ✓ ✓ o LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan Računalnik čez ramo Pisolni stroj v storo Soro Zdaj, ko se ljudje z najnovejšimi vestmi seznanijo v hipu s pomočjo televizije, se je vloga Časnikov spremenila: njihova naloga zdaj ni le to, da objavijo novice, ampak morajo Ze naslednji dan ponuditi tudi komentarje ali odmeve na zgodbe, s katerimi so ljudje že seznanjeni. Tudi drugi dnevniki v ZDA uporabljajo sodobno tehnologijo in svojim naročnikom omogočajo drugačno zvrst informacij. Komentator Richard Harvvood iz VVashing-ton Posta poudarja, da »Los Angeles Times - VVashing-ton Post New Service že ure pred objavo s pomočjo računalniških povezav posebnim strankam pošilja tiste novice, ki do drugih bralcev Se naslednje jutro ne bodo prišle. VVashington Post je ustanovil svojo podružnico Digital Link, ki bo zagotavljala različne storitve in zadovoljevala potrebe strank, ki si lahko po naročilu kupijo poročila o katerikoli temi«. Michael Conniff iz časnika Editor and Publisher trdi, da je Se pred petimi leti prevladovalo prepričanje, da bodo Številni ameriški dnevniki končali na smetiSCu zgodovine. Danes pa so, kot pravi, stvari popolnoma drugačne. Časniki so se znašli na čelu revolucije elektronskih informacij, saj lahko svojim bralcem ponujajo fakse in Članke po naročilu; ponujajo jim celo »multi-medijske storitve«, ki elektronska sporočila dopolnjujejo z vizualnimi elementi. »V ZDA ni nobene gospodarske veje, v kateri bi morali tako veliko delati pri novem osmišljanju svoje dejavnosti, kot je to v Časnikarstvu,« zatrjuje Conniff za obdobje, v katerem so se dnevniki na trgu in- formacij znašli v hudi tekmi s televizijo. Uporaba avdioteksta je pogosto tudi domiselna, denimo v primeru, ko je VVashington Post s pomočjo računalnika izračunal, koliko davka bodo morali plačati posamezniki na osnovi Clintonovega davčnega predloga. Tako so posamezniki na domačih zaslonih vnašali svoje podatke, Časnik pa jim je postregel s točnimi izračuni, koliko bodo mora-li odšteti v državno blagajno. VVashington Post ponuja tudi odlomke iz glasbenih del, o katerih so pisali na kulturnih straneh, mogoče pa je dobiti tudi gledališke kritike in zvočne povzetke tekočih dogajanj; sestavljajo celo sezname Sol, v katerih zaradi slabega vremena ni pouka. Uporabniki prav tako lahko dobijo dodatne informacije o posameznih temah: bralec, ki ga zanima, na primer, statistika o brezposelnosti, lahko poklice in izve še tiste podrobnosti, ki v Članku niso bile objavljene. Očitno je, da so Časniki znali preživeti tehnološko krizo, ki je pomenila tudi krizo njihove identitete, hkrati pa so prav zahvaljujoč novim tehnološkim postopkom vitalnejsi, kot so bili kdajkoli v zgodovini. Časniki so danes na čelu revolucije elektronskih informacij. Komunikologi zatrjujejo, da kljub hitremu razvoju elektronskih medijev zaradi novih, se neslutenih tehnoloških možnosti tiskanih medijev Cas dnevnikov Sele prihaja. In vendar ni minilo niti pet let, odkar so v ZDA resno govorili o tem, da bodo dnevniki v tej državi kmalu samo Se spomin. Konec Vojo Lukič AFRIKA V razgretih savanah vzhodne Afrike («> va z vso močjo zaletel v prsi. Pogledal sem nazaj, v naraščajočo vročino, ki si je sposojala barvo pri kamnih in rastlinah, in za sabo uzrl Marjana, ki se je ubadal s podobnimi težavami. Mimo mene so drveli težko naloženi tovorni avtomobili in nadaljevali svojo pot proti pristanišču v Mombasi, Črnski otroci pa so me začudeno ogledovali. Ko sem pognal, so muhe s predirljivim bzika-njem sfrlele v vroči dan. Potem ko sva v zgodnjih jutranjih urah zapustila Moshi na najini poti proti vznožju KilimandZara, nama je kmalu pokazal zobe veter, in prav gotovo se raje spopadem s precej strmim klancem kot pa z močnim vetrom v prsi. NoC v Moshiju sva preživela v hotelu, v katerem je bilo na pretek Cmih lepotic v različnih stadijih alkoholične intoksikacije, manjkalo pa je vode v straniščni školjki takoj zraven postelje, zato se je iz nje Siril določen vonj. Vrata sobe so bila polomljena in bolj prislonjena k steni kot pa zaprta. V ceno prenočišča pa je bila všteta tudi vstopnica za »diskoteko« v predprostoru in lahko si se odločil, ah bos ležal buden v postelji do zgodnjih jutranjih ur ali pa se jim bos pridružil ob grobo iztesa-nem sanku. Seveda sva se odločila za drugo in kmalu sva imela kup prijateljev, ki bi si (Ce bi vztrajala) pustili plačevati pijačo vse do jutra. Zadnjih nekaj kilometrov do vasi Marangu pod Kilimandzarom se je začela cesta močno vzpenjati, in Se preden sva se pripeljala do središča vasi, so naju zaceli oblegati različni »organizatorji«, ki so nama, seveda najceneje od vseh, nudili vse mogoče usluge pred in med vzponom na Kilimandžaro. »Samo 350 dolarjev za Sest dni, kaj pa je to za vas, gospod!« V to ceno, seveda po osebi, pa Se ni bila všteta hrana... »Pa saj greva samo gor, ne misliva gore kupiti!« In jih je precej kaj kmalu odnehalo. Ze prej so naju strašili z ogromnimi cenami, ki jih je treba plačati pri vzponu na naj-višji vrh Afrike, vendar sva se odločila, da ne bova plačala ničesar, dokler ne raziSCeva vseh možnosti. In tako sva bila že pod vznožjem tega presnetega vulkana, cena pa je bila Se vedno ista. »Razjahala« sva pred pošto sredi vasi in v senci pod nadstreškom se nama je pridružil mlad dečko, ki je bil seveda tudi nekakšen turistični delavec in naju je zadihan spremljal Ze nekaj Časa. Najprej je govoril bolj o splošnih stvareh, ker se je bal, da bi mu spet ušla, potem pa je počasi načel pogovor o svojih organizacijskih sposobnostih. Le da je bila cena Se vedno ista. Vstopnina v narodni park, obvezni vodic, nosači, prenočišča v zavetiščih na poti in Se različne takse. »Odpelji naju raje na kakšno mesto z dobro hrano, pri nas imamo gore, na katere lahko plezaš zastonj.« »Vse bom uredil gospoda, nobenega problema ni, samo plačali boste...« »Pa saj prav v tem je problem!« In smo vsi vedeli, za kaj gre... Se nadaljuje Janko Jazbinsek VREMENSKA SUKA Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljena hladna fronta bo danes od severozahoda dosegla naSe kraje. K nam priteka z zahodnimi vetrovi topel in vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1010 6 M 058»" 6 1020 1010 A 0 c- L 6 čti % Ul OSLO 7/llo STOCKHOLM 6 DUBLIN 2/13 0 ^ LONDON 12/15° AMSTERDAM, K0BENHAVN 8/8 o s. 12/13 1000 MOSKVA 13/17 0 1010 PARIZ 15/22 11/16 < ° BRUSELJ 13/18 ŽENEVA ,26 MILANO o 16/23 LIZBONA 14/21 Temperature zraka so bile 1020 Izmerjene včeraj ob 7 In 13 url. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.38 in zašlo ob 20.20. Dan bo dolg 14 ur in 42 minut. Luna bo vzšla ob 14.05 in zašla ob 2.29. 1020 DANES TRBIŽ (S a ^ srN 8/: ■or> o KRANJSKA GORA „ 8/24 tr2|0 9/26 O S. GRADEC 8/26 MARIBOR 11/27 o PTUJ M. SOBOTA O 11/27 " CEDAI OVIDEM 15/28 —•»N. GORICA GORICA n 13/27 16/2*0 ° O KRANJ 'JE —— TRST 14/2, KOČEVJE O 10/29 UMAG^ OPATIJA P^REC PAZ,N Oj REKA * 15/25 n d$ Slovenija: Danes bo sprva sončno. Popoldne se bo v notranjosti razvila kopasta oblačnost, pojavile se bodo plohe in nevihte. Pihal bo jugozahodnik. Najnizje jutranje temperature bodo od 8 do 14 , dno ^vne pa od 23 do 28 °G J V- TEMPERATURE MORJA IN REK °C Mura Sava (Radovljica) Sora Ljubljanica Savinja Vipa Jadri ansko morje (Koper) 12,1 11,9 11,5 14,3 15.2 9,9 17.2 NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SSE 8 do 15 vozlov popoldne: SSE 12 do 25 vozlov PLIMOVANJE Danes: ob 1.21 najnižje -15 cm, ob 6.33 najvisje 5 cm, ob 12.14 najnižje -23 cm, ob 19.08 najvisje 37 cm. Jutri: ob 1.54 najnižje -28 cm, ob 7.38 najvisje 13 cm, ob 13.10 najnižje -26 cm, ob 19.42 naj-visje 44 cm. TEMPERATURE V 60 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 25 17 12 9 6 3 BIOPROGNOZA Vreme bo na počutje ljudi vplivalo obremenilno. Težave bodo imeli vremensko občutljivi ljudje. Te se bodo kazale kot slabo počutje, razdražljivost, utrujenost in potrtost. V0X POPULI Ce maj se z vročino začenja, mraz še po Urbanu rad ne jenja. 8 8« Ce se vzdigujejo zjutraj pred sedmo megle v zrak, je to za dež znak. 8 8« Hude nevihte ne trajajo dolgo. 8 8 8 Kar z neba prši, nikomur ne škoduje. 8 8 8 Svet je gledališče, v katerem najslabši igralci igrajo najveCje vloge. JUTRI S TRBIŽ ^ CELOVEC o '2/18 S GRADEC 11/18 O KRANJSKA GORA KRAN čS dih* < cr-> 9 6 11/17 MARIBOR O 12/19 M. SOBOTA O IZ/’9 —I O PTUJ CEUE OVIDEM 14/24 O KRANJ > ° POSTOJNA O 10/20 ,2/20 _^N. GORICA GORICA 15/24 O ° 'UUBUANA 12/20 dS. ZAGREB !3/20 O .s V Sloveniji: V sredo bo na Primorskem delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno, vendar brez vecjin padavin. Hladneje bo. Obeti: V četrtek se bo nada- SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Gospodinjski stroji osvobajajo SYDNEY - V devetdesetih letih avstralski oCetje posvečajo veC Časa svojim otrokom, med domačimi opravili pa imajo najraje delo na vrtu. Razlika med spoloma v gospodinjskih delih se je znižala, a ne zato, ker so možje postali marljivejši, paC pa zato, ker jim ženske posvečajo manj Časa. To je razvidno iz študije avstralskega so- ciologa Michaela Bittmana. V primerjavi s podatki iz let 1974 in 1987 izhaja, da so zakonski pari v devetdesetih letih manj Časa posvetili gospodinjskim delom (kuhanje, pospravljanje in pranje) in se raje posvetih otrokom, kar so jim omogočili gospodinjski stroji (mikrovalovne peCice, pomivalni in pralni stroji). V ameriškem Kennebunkportu naravovarstvenica Ofelya Rotunda bodri 5,5 kilograma težkega jastoga Lucy, ki so ga izpustili na svobodo (Telefoto AR) Invalidka model Playboyja BONN - Anemarie Postala, 26-leta nizozemska invalidka, je v zadnji številki nemškega tednika Stem povedala, kako ji je uspelo, da je Playboy v nizozemski izdaji objavil njene akte. Anemarije, ki je zaradi nekega redkega virusnega vnetja priklenjena na invalidski stolček od svojega 13. leta, je prilisičila vse Playboyjeve uradnike in prišla do direktorja, M je uslišal njeno željo. Na Sumatri 44 frtev poplav DJAKARTA - Katastrofalne poplave, ki so v zadnjih dneh zajele severna območja indonezijske Sumatre, so terjale 44 življenj, 21 oseb pa pogrešajo. Narasle vode reke Ketahun so poplavile enajst vasi. Pomoč kitajskim študentom PEKING - Z letošnjim letom bodo na Kitajskem Se dodatno podražili šolnino in vpisnino na univerze, tako da je zvezna vlada že pripravila poseben program pomoti za marljive, a revne dijake in Študente. Poleg štipendij jim bodo omogočili najetje posojil in zaposlitev med Stadijem. Avstralci za republiko SYDNEY - Avstralska sindikalna konfederacija Actu je napovedala, da se bo s svojimi aktivisti borila za republiko. Premier Paul Keating je namreč že napovedal referendume, id naj bi spremenili ustavni ustroj Avstralije. 2va okamenina i Avstralskim botanikom je uspelo klonirati in vzgojiti novo sadiko predpotopne^ bora, ki so ga pred štirimi meseci odkrili v narodnem parku VVollemi (Telefoto Ar/