^ „ak dan razen sobot, nedelj ^^ in praznikov. ^ daitt ezcept Saturdajs. SundsyI and Holidajs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredniški in upravnjŠki prostori: 2M7 South Lawndale Ava. Office of Puhlicationt .2857 South Lawndala Ava. Telaphone. Rockwoll 4804 Ocnii jc. 00 knterad m at Chtoaao. Ullnols. HE i^nr^iaiSi UST^a CHICACK). ILU PONEDELJEK. 5. APRILA (APRIL S). 1S43 Subccription $8.00 Yearly ITEV.-NUMBER N Acceptance far mailing at »pt-tial raU of postage provided tor in »ection 1103. Act of Oct, 8, 1817. authorized on June 4. 1918. in angleška letala bombe na Evropo Leteče trdnjave napadle Rehaultove tovarne v pariških predmestjih, angleška in kanad-fka letala pa so zmetala 900 ton bomb na Essen.—Britska prva armada prodira proti Bizertu in Tunizu.—Sovjetsko poveljstvo poroča, da so Nemei izgubili 1,200,000 vojakov v teku ruske zimske ofenzive,—Ameriški in avstralski letalci potopili dve japonski ladji, tri pa poškodovali London. 5. apr.—Angleški bombniki so sinoči ponovno na-padli Nemčijo, toda tarče bomb biso naznanjene. To je bil že ketji napad v ofenzivi proti oišcu. Okrog 133 ameriških letečih rdnjav je včeraj metalo bombe velike Renaultove tovarna v iriikih predmestjih, dočim so kaj ur prej angleški in kanad-jki letalci zmetali 900 ton bomb i Kruppove tovarne za topove Essenu, Nemčija. Komaj so se rvi letalci vrnili v svoja opori-», so se dvignili drugi v zrgk in bnovili napade na nemška in* rijska središča in nacijske sze v Franciji in Holandiji. Velika zavezniška letalska enziva se je pričela v soboto k se nadaljuje. Osiščne radio-ostaje so utihnile. (Pariška radiopostaja, katero DBtrolirajo naciji, je naznanila, la so bombe, katere so ameriški ktalci metali na pariška pred-Hja, porušile mnogo poslopij ubile čez sto ljudi.) Zavezniški letalci so metali ombe tudi na vojaško letališče rlCafritt, Metnmee^OšOt^ fti Briecu in Abbevillu, pomole pri Dieppu, ladjedelnice pri Rotter-damu, Holandska, 4n nemške ladje ter parnike, zbrane v bližl-ai francoskega obrežja. Angle-iki letalski minister pravi, da sta bili dve nemški ladji torpedirani »norveških vodah. Samo štiri ameriške leteče trd-»jave izmed onih, ki so bombardirale pariška industrijska predaja, se niso vrnila v svojo po. A Zareaniški stan. Afrika. 3. »pr - Britska prva armada v jverni Tuniziji prodira proti Bizerti in Tunizu. Prvi vojašk\ foddelki so okupirali E1 Aouano, «t milj vzhodno od Sedjenane, dospeli do vznožja strategič-J»h hribov pri Mateuru, ki leži 18 milj južno od Bizerte. Oglja sila, kateri poveljuje nam-m Ken^ral Jurgen von Arniip> Na leningrajgki fronti so v ak-p umife pod pritiskom britskih ciji topniški oddelki. Topniški Briška VO osma armada, kateri Poveljuje general Bernard L. «ontgomc>ry, napada Romme-kolone v južni Tuniziji. "701 in Italijani so ge umak-nove pozicije na ozem-leži 24 milj severno od Jt!*«,. Poročilo pravi, •nuka armada zdrobila ^nih ('et na severni in južni toni Oudrefa. ^^ Berlin poroča, da gnmelova bojna črta je 15 J'J severno od Gabeaa in da P"J*8«va sila kmalu navezala v,n ' Arnirriovo armado v rTuniziji.) • so zagnall oklopne in P?""* «*note v hnIMiiBM da je odpor riiki f Protl am*- VrL r^1' katerl r ? S. Patton, zbra- '»afso, ki pa ao bile f*«) r. velikimi Izgu V nt air* Tuk. fronte in " glasi, da ao Rte začele novo ofen-'^ni aili pri Mak Kl Ouetam. Radij-•C" ^..dagona- * i tsko v J' potrjen* »v<< pr a osmo ar- ".^-'UJl V aketH k* z. , Te go in pognala v hribe^^^ bojna letala od- preš tano bombardirajo osiščne pozicije od Bizerte, mornarične baze, do Sfaxa. Na osiščna letališča pri Sfaxu so vrgla več sto bomb, ki so porušile hangarje in zanetile požare. Poročilo, da nemški letalski transporti prevažajo vojaške čete iz Sicilije v Tunizijo, ni potrjeno. London. 3. apr. — Sovjetsko vrhovno poveljstvo poroča, da so Nemci v teku ruske zimske ofenzive, ki je bila zaključena 31. marca, izgubili 1,200,000 vojakov. To število uključuje u-bite, ranjene in ujete vojake. Ofenziva se je pričela 10. novembra pri Stalingradu in je trajala 141 dni. 3deče armade, ki so začele prodirati s Kavkaza proti severu in zapadno od reke Vloge, so reokuplrale ozemlje v obsegu 186,326 kvadratnih, milj. Nemške izgube v opremi so bile ogromne. Te so uključevale 5090 bojnih letal, 0190 tankov, 20,360 topov in strojnic. Največji poraz so Nemci doživeli na stalingrajski fronti. Na ozemlju, kl so ga ruske mfftfa* flBIkUplfile -v zftnskl fenzivi, prebiva okrog 20,000,000 ljudi. Rusi so reokupirali važne železniške proge in vodna pota. Med rekami, ki so prišle pod rusko kontrolo, je najvažnejša Volga, ki spaja južno in centralno Rusijo. Moskva. 3. apr.—Tajanje snega in transportni problemi ovirajo vojne operacija na dolgi ruski fronti, poroča poveljstvo. Rusko vojaštvo se zdaj trudi v naporih vzdrževanja zalagalnih črt. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da je čehoslovaške vojaška enota, formirana v Rusiji, v akciji proti Nemcem na severni strani reke Doneč v Ukrajini. Ta je uničila v zadnjih dneh 22 nemških tankov in. ubila čez 400 sovražnikov. Ženske bodo delale na farmah Živilski administrator pojasnil program dji topniški dvoboj se vrši pri Kolpinu, 18 milj južno od Leningrada. Na centralni, severozapadnl ln kav kaški fronti je nastal odmor v vojnih operacijah. Sovjetgke čete so zasedle nadaljnje naselbine v prodiranju proti Smolen-sku, nemški vojaški bazi, ki leži 230 milj zapadno od Moskve. Zaveaalški stan. Avstralija. 3 apr. — Ameriški in avstralski letalci so napadli japonske ladje in parnike v bližini Kavienga, otok New Ireland. Bombe so potopile dve ladji, tri pa poškodovale. Kavieng leži 550 milj severovzhodno od Port Mores-byja, zavezniške mornarične baze ob Novi Gvineji. Waahlngtoau D. C- 3. aprV — Mornarični department je naznanil obnovo letalskih bitk pri Solomonih. Ameriški letalci so eeatrelili IS japonakih bojnih letal v spopadu nad enim otokom Solomonove grupe, sami pa so izgubili tri letala. Kongres dovolil denar ssa vzdrževanje lah Waahlngton. D. C., 3. apr. — Nižja kongresna zbornica ja dovolila $35,700,000 za vzdrževanje in izboljšanje luk, poglobitev rek ln prepričevanje poplav Nadaljnja vaota $8,724.000 ja bi la dovoljena za dela ob Penam skem prekopu. Waahlngton. D. C« 3. apr. — Chester C. Daviš, novi načelnik živilske administracije, je dajal, da bodo članice ženskih klubov, piaarniški uslužbenci in celo deklice in dečki, člani skavtakih organizacij, delali nekaj dni na teden na farmah v poletju. Daviš ja origal program, ki se bo izvajal s sodelovanjem uradnikov civilne obrambe, vzgoje ln drugih organizacij, ki lahko pomagajo. V mestih bodo uradniki civilne obrambe rekrutirali pisarniške uslužbence za dela na farmah. Daviš je dejal, da bodo tudi vojaki, ki go gtari 38 in več let, dobili dopust in poslani na farme, kjer bodo pomagali farmarjem pri obdelovanju zemlje in pospravljanju pridelkov. Dalje je rekel, da bo prišlo okrog 200,000 delavcev v Ameriko iz Mehika in z Bahamskega in Jama j skega otočja. Načrt trans-portacije teh delavcev *v Ameriko bo izvajal polkovnik Jay Taylor, uradnik v Davisovi administraciji. Davla ja orisal program glade pomoči farmarjem pri zaallša- bo potreboval $40,000,000 za izvedbo programa. Armada ustrahuje radarje, rM, "Druga fronta" na, premogovnem polju Nov York, 3. apr. — John L. Lewis, predsednik rudarske u-nije UMWA, ja dejal, "da a-gentje armade ustrahujejo rudarje z implicirano gugegtijo, da bo druga fronta ustanovljena na ameriškem premogovnem polju." Lewig je izrekel to obdol-žitev v razgovoru s reporterji po konferenci z operatorji lz severnih držav. "Nov vznemirjajoč faktor je bil zanešen v situacijo na premogovnem polju," Je rekel Lewig. "V mislih imam ustra-hajočo taktiko in akcije agentov petega in šagtaga armadnega zbora. Ti agentje prihajajo v naše distriktne urada z zahtevami, naj jim izročimo Imena uradnikov, rudarjev ln kompa-nij, pri katerih so rudarji uposleni. To dokazuje, da hočejo ustanoviti drugo fronto na premogovnem polju." Pogajanja med reprezantanti Lewlaove unije ln operatorji glada sklenitve nova pogodbe, ki naj bl nadomestila sedanjo katere veljavnoat je potekla 1 aprila, so se pričela 10. marca v New Yorku ln vaa kaže, da «x>-razum še ne bo kmalu dosežen. Unija zahteva zvišanje mezde gg dva dolarja na dan ln minimalno mezdo $8 ga vae, ki delajo v premogovnikih. OsMni ipioni dela v Ameriki ravnotežje med cenami in mezdami predlagano Voditelji dmlavtkih unij pri Rooievltu VOJAŠKA KLIKA KRITIZIRANA Waahlngton« IX C« 3. apr. — Voditelji unij Kongresa industrijskih organizacij in Ameriška delavske federacije so konfari-rali s predsednikom Roosevel-tom v Beli hiši ln apelirali nanj, naj stori korakala dosego ravnotežja med cenami in mezdami. Opozorili io predsednika na dejstvo, da csne stalno naraščajo kljub< kontroli, dočim so delavske mazds .ustaljene. William Green, predsednik ADP in Phlljp Murray, predsednik CIC^ sU opozorila Roosevelta, da moratjk biti sUbiliza-ciji cen in mezd Sporedni. Cene potrebščinam sS poskočile za sto odgtotkov od 1. januarja 1. 1941, ko ja vojnoMtelavgki odbor ogvojll formula, ki določa zvišanje mezd za petnajst odstotkov, do 1. Januarja tega lata. Green ln Murray sta zahtevala tudi reprczentactjo delavcev v živilski administraciji, katere načelnik ja Chsitar C. Daviš. Konference v Beli hiši so sa udeležili tudi Osorge Meany, tajnlk-blagajnlk ADP; William ska unija; Hiurry Bates, predsednik unija zidarjev; Jullus Emspak, tajnik] unija United trksl Wor.ksrs; R. J. Thomas, predsednik avtne unija, ki Alvaney Johnaton, predsednik bratovščina strojevodij in kur-jačev. Murray in Green sta povedala reporterjem po konferenci z Rooeevaltom, da niata sugerira-la odprava mezdna kontrole, ki jo izvaja Yojno-delavski odbor, predlagala pš sta revizijo mezdne formule navzgor. A. F. Whltney, predsednik bratovščine železniških aprem-nlkov, ja v glasilu svoje organizacija obeodil sedanji način izvajanje mezdne knotrole in udaril po vojaški kliki. To ja obdolžil, da potiska deželo v mili-taristlčnl fašizem. Vodja te klika ja general Brehon B. Somer-vell. Whitney pravi, da hoče ta klika dominlratl civilna funkcije federalne vlada. - Domače vesti M6atalklM v Chicagu Chicago. — Film "Chetnlka," ki bazira na gerllakih bojih s Nemci in Italijani v Jugoslaviji in v katerem je glavni junak general Draža Mihajlovič, ao začeli predvajati zadnja dni v ki-nogledaliŠČu Apollo v ČikaŠkem downtonu. V Mihajlovičevi vlogi nastopa Philip Dorn, v vlogi njegove iene Ljubice pa gnana ruska igralka Anna Stan. Clavalaadaka vaaftl Cleveland. — Dne 31. marca ja v bolnišnici umrl Anton Smola, star 83 let fn doma ls Šmarja pri Slapu na Dolenjskem. V Ameriki je bil 44 let in tukaj zapušča ženo, tri sinova (adan pri vojakih), dve hčeri, brata ln tri polsestre. Bil je član druitva 126 SNPJ. — Istega dna ja u-mrla Margareta Kusner, roj. Gliha, stara 79, let in doma is Gradencev. V Ameriki ja bila 46 let in tukaj ne zapušča sorodnikov. Nov grob v Pannl Imperial, Pa. - V bolnišnici Mercy v Pittsburghu ja zadnja dni umrl Dominik Obid, star 61 lat ln rojen v Bukovem pri Cerknu na Goriškem, član druitva 106 SNPJ. Bil je star naseljenec in tukaj ne zapušča sorodnikov. Waehington, D. C., 3. apr. — Podadmiral Harold C. Train ja dajal, da so nemški in jaoonski ipioni aktivni v Ameriki, ftpion-ska omrežja ao v okrožjih važnih vojnih induetrij. Veliko število špionov Ja bilo aretiranih v zadnjih maeecih, mnogi pa ie operirajo. Protišpionski načrt sprejet Zaščita državljanov pred prosekiscijo Waehlagton. D. C~ 3. apr. — Nižja kongresna zbornica ja sprejela vojnozaščitni načrt, ki določa amrtno kazen za posameznik«, ki Izvrše čina ipionaže in denarno kazen pat milijonov dolarjev za korporaclje, ki go spoznane za kriva. Načrt Ja bil sprejet z dodatkom, Id ga ja predložil kongres-nlk Hamilton FUh, republikanec iz Naw Yorka Dodatek določa zaščito državljanov in časopisov, ki kritizirajo notranjo in zunanjo politiko Rooeeveltove administracije, pred proeekuci-Jo. Plah Ja dejal, da načrt, ako se na amendira, lahko tvori podlago za proeekucijo časopisov. On Ja omenil dva dnevnika, ki stalno napadata Rooseveltov o administracijo * čikaško Tribuno in newyoriki Deily News. Njegov dodatek Ja bil spre jat g 12S proti 05 glasovom. Avtor načrta J« kongresnik Sumner s, demokrat Iz Taaaea in načelnik odseka za juatična zadeva. Welles vidi povojne poteikoie Amerika se ne sme izolirati od ostalega sveta Wam Vork. 3. apr. - podtajnik Sumner Wsllas ja v svojem govoru pred državno trgovsko zbornico, ki ja bil po radiu raziirjen na vso režalo, dajal, da povojna ameriška politika ja vir rasnih dvomov v mlš-lenju voditeljev Združenih narodov. Ti ša niso pozabili, da se ja Amerika po zmagi v prvi svetovni vojni zaprla ln sa odpovedala vsaki kooperacij i s zavezniki pri rekonstrukciji. "Naši zavezniki sa vprašujejo, ali se bo Amerika spat izolirala," ja rekel VVelles. "Preizkušnja bo, ko prida vprašanja obnovitve trgovinskih pogodb v ospredje. Ta bo pokazala naša bodoča namena. Amerika mora pomagati na noga onim narodom, kl najbolj trpe v taj vojnlf na ssmo iz humanitarnih razlogov, temveč tudi v svojem lastnem interesu. 8 tega vidika ja razumna trgovska politika potrebna. Tuje država bodo uživale blagostanja la, če dobe tržišča za svoja produkta* Pojna uposlenost naših delavcev in virov aa bo vzdrževala, čt bodo tržišča za naša produkta. Z drugimi besedami to pomeni, da go zdrava mednarodne trgovinske smernice biatvena potreba in povezane z našimi življenakimi interesi." WeUes Je dalja rake!, da je ustanovitev mednarodnega u-stroja za vsdržavanje trajnega miru največja naloga Združenih narodov. Brez mednarodna kooperacija na mora biti trajnega miru. Kršilci federalnih regulacij kaznovani New Ha ven, Conn, 3. spr. — Federalni sodnik Carroll C. Hincks J« naLožU denarno kazen trinajstim kompanijam in posameznikom v vaoti $107,118 zaradi kršenja federalnih regulacij. Vsi go bili spoznani ga krive operiran ja nelegalnih (črnih) tržišč z meeom. City Beef Co. mora plačati $46,000, dva njena uradnika, Max Klein in Samuel Samonovita, pa $8000 vsak. Standard Beef Co. mora plačati $11,680, Harry Bawarskv, predaednik te kompanije, pa $10,000. General Giraud svari Lavala Francoska armada bo zdrobila sovražnika Aliir. AliaeUa. 3. apr. — General Henrl Giraud, vrhovni ko-misar francoske geverne Afrike, ja v dramatičnem govoru po radiu opozoril Pie^ra Lavala, načelnika vlade v Vlchyju, da bo njegova armada v Afriki pri-neela s bajoneti resnico francoskemu ljudstvu in na bo odnehala v borbi, dokler ne bo korakala pod obokom slavoloka zmage v Parizu. "Vi trdite, da smo izdajalci Francije," je rskel Giraud. "Jas Cavim, da mi tvorimo silo, ki > strla sovražnika in osvobodila Francijo. Francosko ljudstvo je s nami. Izdajalci in u-pomiki ste vi v Viehyju. Ali sli-ilte grmenje topov in brnenje letalskih motorjev? Ti so v akciji proti sovražniku. Ameriike, britske ln francoske Čete pode Rommelove kolone v Tuniziji. Ali gliiite bojni krik? Kaj vi miglite? Ali na delite veselja s onimi, ki zmagujejo v boju za osvoboditev Francije? VI, La-val, ki sedite pri mizi v zakotnem uradu, kaj je vaie mnenje? eden za popolno razorožitev osiščnih držav ' ji: Nemčija, /talija in Ja• ponika n« »mujo ograiati miru MEDNARODNA PO-LICIJSKA ORGA- ' NIZACIJA Ottawa. Kanada. 3. apr. — "Edina zaičita človeštva pred novo vojno je popolna razorožitev Nemčije, Italije in Japonske," je rekel Anthony Eden, angleški 8unanji minister, v svojem govoru v kanadskem parlamentu. "Te gangeike driave Je treba razorožiti, da ne bodo nikdsr več ograšala miry," Eden je rekel, da so bile demokracije preveč popustljive napram Nemčiji, Italiji in Japonski, kar sa sdaj maščuje nad njimi. Prva svetovna vojna, ki je imela po ragglašenem geslu končati vojna, nl izpolnila pričakovanj. Darnokraclje bl morale odločno nastopiti proti nemiklm, Italijanskim ln japon- Francoskl ponos je prliel spet ikim •Ir**orJ*m do Izraza. Vi, kl ste Izdali in-i "Naša dolžnost je, skrbaU, da terese francoskega ljudstvs, na 9gii otroci na bodo vrženi v no-delite z nami ponosa. Kasen u vo katastrofo," je Eden nadalje- zločine, kl ste jih Izvršili, je bil zu." Mehiha bo sprejela poljshš begunce Washlngton, D. C., 8. apr. Prvi korak glede premestitve e» ki se nshajajo val. "Od svoja strani lahko odločno povem, da bom gledal, da gangeike drŽava ne bodo nikdar več dvignila orožja. Ju ne dam nič na zagotovila državnikov totalitarskih držav. Edina sa-ščita človeštva Je v popolni rs-tvi. Našim otrokom mo* isročitl svet, v katerem bo vladala svoboda ln bo človek ziji, v Mehiko kl Jim je oblju- gotpodar „oj9 duša, da ne bo bila zavetje, je bil storjen. Bivši " newyorški governer Herbert H. Lehman, načelnik nedavno stanovlenega odbora za rehabt lltacijo beguncev in zunanjo pomoč, jg naznanil sklenitev dogovora z mehiško vlado. PolJ- v vednem strahu pred napadom. Ko bo ta vojna končana, bodo ^" morali Združeni narodi ustano-viti mednarodno polidjsko silo, kl bo skrbela, da ne bodo Nemčija, Italija in Japonska vrgli sveta v novo vojno." ski begunci bo del grupe 46,000-Poljakov, po večini, kmetov, ki Eden Je v svojem govoru o-so bili deportirani v Rusijo, ko menil hiba Liga nsrodov. Ta bi Je ruska armada invadirala polj- bila morala imeti mednarodno ske pokrajine po nemškem ns« jftdu ns Poljsko. svtorlteto, podprto 8 orožjem, pri IsvsJsnju svojih zaključkov, Ker je nl Imels, so Nemčija, Italija in Japonska lahko šla v Krvavi vojni, kl je zajela ves sM. o Reorganiziran je brit* mkman Lnhlnmtn Pf0ko nJCnih ^IjUČkoV. Posle- skega vojnega ngbtneta dlcedolžnem. Naši bratje in sestra umirajo kot žrtve krvoločnih divjakov. Nekoč sem čiUla v Ave Mariji, da se Jugoslavija pokori, ker ni bila — dovolj pobožna. Bog da jo je kaznoval. ker ljudje baje niao živali dovolj v strahu božlih namestnikov in se pokorili njihovim na- Moja pot v Bearcreek, Montana Ely, Minn. — Kmalu po rudniški katastrofi v Bearcreeku, Montana, sem prejel obvestilo od rojaka KajeUna Erznožnika iz Red £odga, Ujnika tamkajšnjega društva, da je moj brat John postal žrtev svojega poklica. Od ločil sem se, ds se podam tja, da bi ga vsaj še enkrat videl, če ne Z Elyja sem ddpotoval 7. marca in dospel na Jiee mesta 9. marca. Mr. Gasser me Je s svojim avtom odpeljal k rovu Smith, kjer sem izvedel, ds so spravili na površje zadnje žrtve, med katerimi je bit tudi moj brat. Njegovo truplo je bilo v krsti položeno v začasno mrtvašnico- hhh mmmrn Prosil sem upravitelja mrtvašnice, da bi mi odprl krsto, ds bi od štirih družin, ki imsmo vsak' videl mrtvega braU, pa je odgo- lajo, kajti ako nisi nekoliko mi-ijonsrjs, pa že ne moreš kandidirati za kongresnika ali senator-Potem se ve, da postav ne bodo deUli sli izvajali proti sebi. Ksj še vse pride, se pa ne ve. Kar sem tukaj napisal, mislim, da nisem nikomur v obraz pljunil, vem pa ne. Seveda se dobi človek, kateremu je vsaka stvsr — greh, ksr njemu ne pri-a. In Uk človek je zraven še xecej domišljav, kajti misli, da e nekaj več kot so drugi ljudje, ^aj mu bo na uho povedano, Via je prišel iz istih ne^es kot smo prišli drugi ljudje, pa naj bo cesar, papež, milijonar ali pa cestni pomeUč. Kristus je rekel svojim učencem: "Kakor jaz vas ljubim, U co se tudi vi ljubite med seboj. Bodite si zvesti bratje ,. ." Ampak za to zapoved se nekdo, ki pravi, da je njegov namestnik, prav nič ne zmeni. Samo to ga veseli, ako more najti kje kaj zapisanega, da njemu ne "paše". Potfem pa s psovkami po njem. Tako se pokaže, kakšne izobrazbe se je naučil nekje na Koroškem, kajti za lažizavijanje mora biti človek že precej učen. Ker ga in tega še nismo prejeli in bo(ukom. Človek, ki kaj takega za-vae dobro. DrugI mesec bomo pile, mors biti navaden blufač, pa že lahko zamašili tisto luknjo, ki lc| voril, da mu ni dovoljeno. Z žalostjo sem se poslovil. Vse moje nade, ki sem jih imel, da bo en krat prišla prilika, da se bova z bratom sesUls, so hile v trenutku pokopan^. Moj brat je bil na hrani pri rojaku Johnu Kastelcu. On me je po vsej okolici prepeljal, da sem obiskal naše rojake v onih naselbinah, ki se nahajajo la nekaj milj druga od druga. Zdi se mi, da žive v teh naselbinah večinoma Hrvatje. Prišel sem skupsj z Josephom Užalcem, ki me je informiral, kje žive naši rojaki v Red Lodgu. v Na tam mestu se zahvalim vsem Slovencem in Hrvstom za njih gostoljubnost in lep Bpre-jem moje malenkosti. Hvala le-pa K. Erznožniku, pri katerem sem bil na večerji. Hvala Johnu Gasserju, ki me je vozil po na selbini. Naj mi oprostijo bratje Hrvstje, da se jim ne morem po imenu zahvaliti. Iskrena hvala društvenim bratom in Amerišk legiji za njih lepo urejen pogreb mojega brata, ki je bll pokopan v Red Lodgu. Frank Meden. Vaakega nekaj Ročk Springs, Wyo. — Posebnih novic ni za enkrat. DeU se kar naprej, kolikor kdo more Vreme se je tudi nekoliko une-slo, da ni zmiraj take burje. Sedaj se dosti govori in piše glede racloniranja živil, kaj boš dobi na mesec in kaj ne. Pa mi pride na misel neki kmet v starem kraju. Ko si ga vprašal, kako mu gre, je odgovoril: "O prav dobro; veš, vsega mi manjka, samo denar ia imam preveč." Nekako tako se sedaj plete tudi Dri naa v Ameriki, še slabše jc pa po ostalem svetu. Čeprav jc v te i deželi aedaj še vsega pri lično dovoli, bo preorosto ljud stvo veliko prej občutijo pomanj kanje kot oa imoviti sloji. Ko so nadpliuje vodo na svoj državni uradniki razglasili, ka, V Ameriki Je danes okrog 0000 verskih nasprotnikov vojna, kl se imenujejo "conscientlous objeetors* In kaUrlm njihova vest oziroma vera prepoveduje vsako prelivanje Človalke krvi TI ljudje so internirani v posebnih kempah" in obla^nlkl postopajo * njimi pametno in človeško. Zdaj Jih bodo poaUli na delo na farme, kjer primanjkuje delavcev in Uko bodo opravljali dobro dalo za »pldkno korist t -i I Pred kratkim j* pa bil pre<> sodiščem v Ncw Yorku neki inteligenten molki, ki je tudi izjavil pred nabornimr'Uradniki, da nt mara slutiti v armadi, ker ne veruje v prelivanje človalke krvi Sodnik ga je vprašal, h kateri cerkvi spada In ko je obtoienee odgovoril, da k nobeni in da sploh ne verUje v nobeno nsdnarav* no bitja, gs je sodnik ozmerjal kot izdajalca in ga obaodit v strogo zaporno kazen, po presUnem zaporu pa mora iti v armado. Mt se ne strinjamo s izjemami te vrsta, ps ns) bo rszlog vera ali gol princip. Tudi ml amo tt principa proti pobijanju ljudi, ampak. kadar Je človek napaden, ima naravno in legalno pravico, da se brani t silo — in Če to velja ta večino, na vidimo razloga, čemu bi ta neko pelčico ljudi veljab Izjema Toda, Če ja kakšna izjema dovoljena, naj bo dovoljena enako neverske, kakor za verske nasprotnike vojne A meril ka ustava na petna nobene dvojne mere, ta to )e Urada, kater« t Je itrekel newyorlki sodnik — nedemokratična In tteemerska se vet se pa po ljudskih šoUh tega jal: a, da je zapeljal k pločniku! tem so morali štirje možje ^ niti sprednji konec avta d z pod njega dobili ponesr^J zeno, ki sedaj čaka smrti. Ali k> to priobčeno v ProsveU khko že pokopana ]n čen| Radi pijanstva! | se je zgodilo sinoči marca. Danes zjutraj omenu voznik še ni nič vedel, ker je še vedno omoten od pijače, porter ga je vprašal, kaj zgodilo sinoči. "Nič ne odgovori Clary. Ko so n9 vedali, da je z avtom podrl i in jo vlekel 293 čevljev daleč, zastokal, kakor navadno st! Uki junaki, ki so tako strt močni in hrabri, ko spijejo kozarčkov: "Oh, sedaj bom plačal z življenjem v ječi. Jaz se niti ne spominjam, sem vozil. Bil sem na Hoi ave. v kavarni več ur. Bil jt nekdo drugi z mano. Mor« je pa on vozil? Jaz se ni^ spominjam, j. " Ko je bil zopet vprašan,! ae jO'nekoliko streznil, kako je nesreča zgodila, je odgoi niso učili, zato tudi ne znajo. Toda naj bo za danes tega dovolj, V nekem glasilu sem, čital pred mesecem, kako pokojni škof Baraga priporoča ljudem,! naj se naroče na dobre časopise On )e gotovo mislil na Prosveto in ProleUrca, ker drugih dobrih listov sploh ni v ameriški Sloveniji—J. Plntar. 10. Slika kale vojaško UtallMe n« Oaadalcanal«. Pijanci in "pijanci CleveUnd^-Pred nekaj tedni sem čital v Prosveti dopis roja kinje; ki je pisala, da se ji ne dopadejo dopisi proti pijancem Kot vzrok navaja, da v njih naselbini pijejo opojno pijačo samo eato, da se okorajžijo . . . Kar se tiče pijancev v njeni naselbini, če jih je kaj, nisem še nikoli kritiziral, ker niti ne vem če pijejo opojno pifačo ali mleko. Vem pa, da imajo Um krave, ki dajejo okusno mleko. Če ki jaz imel kravo, mlako ne bi ssmo pil, marveč bi ga vlival tu di v avtni tank, da bi z njim vozil, ker ni gasolina, obenem bi pa tudi napresal masla, ki ga v teh časih Uko pogrešamo. Toda vrnimo se k pijancem., Moram povedati, da nisem prohibicionist. Razlika med menoj in onimi, ki ljubijo alkohol nadvse, ja ta, da jaz verujem v zmernost, ps bilo pri jadi ali pi-jsči. Človek, ki ve, kdaj je sit pravi po kranjsko: "Hvala Bogu sedsj sem ps sit. . ; " Dobe se tudi ljudje, ki pravijo: "To bo že zadosti in nič več. . . " To bo mofcje, ki se znajo kontrolirati in vedo, kdaj je dovolj. Takih mož ne more nihče smatrati za pijance, ker oni ga spijejo kpr Parček ali pa dva za potrebo Pa pojdimo k onim, ki ao dobili ček—Pat, Mike, Tine, JOkm in Martin. Pet jih je po ŠU "Prtnej . .. pojdimo enega "Orajt, pa pojdimo." j -| Jugoslovanska vlada v izgnan^ Svu poroča danes, da so se na* | pori nacistov, da bi med jugo-[liovanskimi muslimani nabrali prostovoljcev za nekakšno arhb-gko legijo, izjalovili. Urad za nabor teh prostovoljec, ki bi se imeli boriti v ar-aadi osišča, je organiziral bivši jeruzalemski mufti v Sarajevu, nrčju muslimanskih predelov Jugoslavije; urad so zaprli zaradi pomanjkanja prostovoljcev Itmški poskual goapodarske mobilizacijo na Hnasškem posebno življenje le, ako bo zaupala svoji vladi in se disciplinirano pokorila njenim ukazom." Z LONDONSKEGA RADIA Ifpndno, 20. marca (Radiopre-jemna služba).—Paveličeva hrvaška radiooddaja odkrito priznava, da šteje londonski radio med svoje najnevarnejše sovražnike. Na Hrvaškem je strogo prepovedano poslušati London. To najbolje pokaže ogromno razliko med fašizmom in demokracijo. V svobodnih demokratičnih deželah more vsakdo poslušati •kogar in kar hoče; tudi kritika in mišljenje sta svobodna. Toda zdaj nacifašistična Paveličeva postaja odgovarja na londonske emisije, in tako obenem tudi priznava, da Hrvati navslic vsem grožnjam in smrtni kazni vendar poslušsjo rsdio London, ker jim prinaša resnico. Fašisti in ustaši hočejo, ds se jim vse pokori po suženjsko, ker vedo, da jim aicer ne bi bilo obstanka na vladi. Po dveh letih preliva nja krvi in grose preganjanja— ali naši sovrsžniki Še vedno mislijo, da jim bo uspelo odvaditi Srbe, Hrvate in Slovence stremljenja za svobodo? Dve leti že divjajo neprestsni, besni gerilski boji, ki so rsvno sdaj najhujši na ozemlju mjuio-netne Paveličeve države. Da bi se opravičila napram narodu zaradi svojih neuspehov v boju z gerilskim pokretom, ci tira Paveličeva radiopostaja indijo—pozablja pa, da je v Indiji preko 300 milijonov ljudi in le 60,000 angleških vojakov. Ako prenesemo to razmerje v Jugoslavijo, bi se morala Paveličeva vlada vzdrževati z armado komaj 3000 vojakov. Zanimivo bi bilo opazovati, koliko časa bi vzdrževali svoio oblast, ako bi jo vsiljevali našemu narodu zasedbenimi četami 3000 vojakov. kako se kupujq z znamkami na Bern, 18. marca (Posebna vest točke (point samps), ker so imele že izkušnjo s plavimi znamkami od 1. marca naprej. Dasl se pričakuje prav raslo zmede v teku prvega tedna kupovanja z rdečimi znamkami, je jako važno za vsakega, da dobro razume glavna navodila CSMu).—Na Hrvaškem je bila u podlagi konfiskacije skoro neh surovin ustavljena prolz fodnja predmetov za civilno feporabo. Kljub vsem naporom p se mobilizacija gospodarske-življenja za nemški vojni na-r na Hrvaškem zaradi nada-vanja partizanskega odpora ni posrečila. Zdaj organizirajo delavske bataljone za poljedelstvo, toda odpošiljanje hrva-ikih delavcev v rajh je menda Odi političnih razmer začasno ustavljeno. Gospodarska mobllUadJa V Srbiji t Bern, 18. marca (Posebna vest CSMu).—Priprave za totalno mobilizacijo vseh delavskih sil »n gospodarskih možnosti srb-*ega ozemlja so deloma že izvršne. Žc dalj časa je v veljavi taurni delovni čas ali celo še več; uvedli so tudi nemški Bitom za mezde, po katerem se Plačuje delo od kosa. Živež razsujejo strogo le sorazmerno z pvršenim delom. Vse prodajal-* in delavnice, ki niso v nep6<-tedni zvezi z nemškim vojnim ■»porom, so zaprte, a vse one, F Plujejo, se nahajajo pod JJJitrožjirr, nadzorstvom nem- uradnih organov. I Poskušali so tudi dvigfiiti srb-r° Poljedelstvo in baje ustano-N1 v Belgradu delavnieo za po JMelske stroje in pluge. Pre-Pv»lstvo srbske prestolnice mo-rna f,r,n kakor je v srednjem P*" morala raja na tlako-"H1 <>d i: do 21. leta so or-pKT;.m v delavske baUljone. e ■jjuanchcnar NeueeU Nach-i>j Kiiiša v svoji številki L u - 1' tjiuarja izjavo začasen l^lakenca za gospodar-('ku|jiiane Srbije, Neuhan-C8 ' I. da ima Srbija P--J' ''ispndarskl strukturi h, , i'1 e(Jpogoje za oostoj L";prehrano. Srbija kh ' urebrede krizo, ' jenem gospodarstvu v.jjna. < i prej pridelala le pše-<-•< <>. /.daj sadi tudi ' »javo in druge po-ke pridelke. I t* t H * re/* 1. I fcc i bfl Office of War Information, Foreign Language Divlaion, Waahington. D. C. Racioniranje mes». maala ln drugih Jedi Skoraj vse vrste mesa, razen perutine in divjačine, mnoge vrste sira, kakor tudi maslo, slanina, ribe v konzervi, mast in užitna olja so sedaj radionirana. Začenši od 29. marca ne morete kupiti teh jedi brez rdečih znamk v knjižici za vojno racioniranje štev. 2 (War Ration Book Two). Gospodinje so se že naučile, za rabo teh znamk. Razlik med kupovanjem jedil v* konzervi at! drugače pripravljenih, ki se kupujejo s plavimi znamkami, in kupovanjem mesa, masla in drugih jedil, ki so sedaj racionirane, z rdečimi znamkami je malo, ali treba jih jasno in natančno razumeti, da ne bo zmede. Sledeča Jedila ao bila racionirana 1. Vse vrste mesa, izvzemši perutnine in divjačine, naj bodo sveže, zmrznjey, prekajene, v konzervah ali steklenicah. To seveda uključuje vse goveje, telečje, prašičje meso in jagnjeti-no ter raznovrstne mesenine kot so jezik, možgsni, srce itd., vse vrste klobas, ekstraktov govedine in druge mesne produkte in koncentrate. 2. Vse vrste ribjih produktov v konzervi. (Sveže, zmrznjene, prekajene itd. ribe ali ribji produkti, ki niso v tesno zaprtih posodah, niao podvrženi ra-cioniranju). 3. Vse vrste masti in olja, vštevši maslo, margarin, slani-, no, zabelo, olje za kuhanje in solato. (Zabela za solato, majoneza in Čisto olivno olje niao racionirana). 4. Najvažnejše vrste nsravne-ga in predelanega sira ln večina deri vati vo v sira; ali ne mehke vrste sira kot so "cottage" in "cream cheese". Racionirani sir uključuje mnoge vrste osušenih, zdrobljenih in prekajenih sirov1 trde vrste. Splošna pravila ss racioniranje Kskor v slučaju plavih znamk, ki se rabijo za kupovanje vaake vrste konzerviranega ali proce-siranega sadja ali zelenjave, se rdeče znamke morajo rabiti za kupovanje novoracioniranih jedil. Z drugimi besedami znamke z dotičnim številom točk (points) se smejo po volji rsbiti za meso, maslo, mast itd. Ako gospodinja hoče, sme porabiti vse svoje rdeče točke za meso ali ps sme deliti svoje kupovsn|e ns točke na primeren nsčin, ds zs-dosti jedilnim navsdsm svoje družine. Pri tem novem vzporedu se ne zahteva, ds bi konzument podal izjavo, koliko teh racioniranih jedil ima že doma, in ni treba nikake nove registracije, ker knjižica za racioniranje štev. 2, ki je bila prej izdana, že vsebuje mnogo strsni s rdečimi znamkami. Ji .. Rdeče znamke, označeno "A", veljajo sa prvi teden Drugače kot pri plavih znamkah bodo rasličoe skupine rdečih znamk postajah* veljavne vsak teden, začfnši t znamkami, ki imajo osnačbo "A", za prvi teden od ponedeljka 29. marca naprej. Prihodnji tflen, ki začne 4. aprila, bodo veljavne znamke "IT, v ted^u, ki /učna 11. aprila, bodo veUavne znamke "C" in tako dalje. Za vssk naslednji teden v aprilu se bo rabila nova skupina rdečih znamk. '; Važno je pa zapomniti si, da se vrednost vsake skupine znamk nadaljuje vseskozi do konca mescca. a Z drugimi besedami znamke "A" se smejo držuti za rabo tudi po prvem tednu—in isto ver lja tudi za znsmke "BM, "C", "D", ki so rsvno Uko dobre od dneva, ko postanejo veljsvne pa do konca aprila, ko vse znsmke "A'\ "B'\ "C" in MD". iztečejo in le znsmke ME" bodo veljsvne. Kdsj iztečejo snamko "K", se kasneje objavi. Vrednost točk ns rdečih znamkah 1. Rdeče snamke imajo natiskane iste številke kskor plava znamke. V vsaki knjižici šttv. dve so yrst« rdečih znsmk 8, 5, 2 ln 1 točke. 2. Za nakup mess, mssls in rugih raclonlranihh jedil je vsakemu posamtsniku dovoljeno isto število točk ne glede na njegovo starost ln jedilne nsvsde. V prvi dofci raclonirsnjs, ki se zsčne 29. maroa, sme viaka ose-bs porabiti r>a teden rdeče znamke v vrednosti 19 točk. i Zs udobnost odjemalcev sme prodajalec viatett kot drobiž rdeče znamke, ako odjemslec nims natančnega znesks znamk za potrebne točke. Le znsmke zs 1 točko s« smejo rsbiti v to svrho ln seveda te morajo biti veljavne za čssa nakupa. 4. V vsaki prodajitnlcl bo raz-obešen seznsm približno 150 predmetov, ki pokszuj« ursdne vrednosti v točkah, toliko za funt kolikor za unča V tej zvtzi je treba opozoriti, da, ako ulo-mek poedinega nakupa je manj kot polovica ene točke, bo odjemalec imel korist od tegs, sk<> pa grez čez polovico ene točke, je treba izgubiti eno celo točko. Pismo iz Londona (Isvirno poročilo Prosvotl) 2. marec a 1943. Angleži so čudni ljudje. V Sloveniji so pred vojno imeli v rokah uprsvo mežiških rudnikov, zdsj so v Angliji edini, ki imajo v rokah slovenske Šolske čitanke. Ena ali dve družini sta živeli Um pred vojno, prinesli so s sabo Šolske knjige. Kako jih ljubosumno hranijo, ne dajo j iz iz rok niti ljudem, ki bi jih boljše razumeli, ker znajo dobro vali nekdaj v vzhodnih deželsh, Um, kjer kjer je zla .ur solnce leto in dan, obilo ln bogastva čez mere. ^ Sčasoma pa so se ljudje v t ustih kraj lii do čuda pomnožili Hi naši očetje so se ns-potlli iskat drugih selišč; zapustili so kraj obilne sreče, rajši ko da bi se bili rvali in pobijali; za kaj ljubili so mir . . * Vidite, Uko so v slovenskih Šolah učili otroke, ds se rešuje "problem Lebenarauma." Naši sosedje so Jugoslovanski častniki v Texasu M ... v_____ Slika kaše akupino Jugoelovanekih vojaških oficirjev, ki ao pred de« Naia "Dolenjka" is Londona, kaiera piše "Pisma la Londona* Prosveto. la ajeas hčerka Dušica. slovenščino! Imajo tudi Grudnovo Zgodovino slovenskegs ns-roda. Hranijo pismo slovenske deklice, ki ga kažejo angleškim prijateljem, 4,ker noben angls-Ški otrok ne bi napisal takega pisma, da ss zahvali za majhno božično darilca." S pokončnimi, Uko pravilnimi, skrbno napisanimi črkami: ''Velespoštovani gospod, ravnatelj ln milostljlvs! . . . Bog Vsm poplačaj vso, kar sU mi dobregs storili!... Spre j T.™r * Mnlk., »t ' ™ W vedno hvsležne Malke. Jaz ne morem razumeti, zakaj se Angleži Uko Čudijo temu pismu. "Tsks js bila pri nas navada, da smo se zshvslill za dsri-ls. Nsučill smo se, da se mors-mo vedno zshvsliti, če nsm kdo ksj ds sli ksj naredi za nas. VesU, da smo ss otroci vedno zshvslill zdravniku, potem ko nsm je nchsl drezsti z žlico po grlu, ali ko nam js dovolj globoko zacepil strup proti kozam v roke, obe roki, da je bolelo strašno! Vem zs slučsj, ko jo bil mlsd fsntek operiran na slepiču, zbudil se je iz nsrkoze, zahvalil se je zdravniku zs operi-rsnje in kmalu poUm umrl. Angleži se čudijo, pravijo, da so slovenski otroci neverjetno do- ii,» * i* : 'V ■ • ' " • učili svoje vse drugsče, če bl bili imeli nsli očetje, sli pa ml, ksj govoriti v svetu, bl ne bilo dsnes vojne. "Slomšek o msterinem jeziku. Govoril je -koroškim Slovencem o binkoštih 1. 1838. 2slostsn in dolgočasen bi bil svet, ko bl govorili vsi ljudje isti jezik. Bog bi prav Ukstlahko dsl vsem Ijn-dem en jezik v govorjenju A božja moflroit Uga ni storila . . . Kd(f. svoj materin jtsik C zmedenemu pijsneu, ki zlato v prah potepta in na ve, kakšno škodo si dsls. Slovenski sUrši, ki ansjo slovensko, svojih otrok slovsnikegs jezi ne uče, so nehvsležni hišniki, ki ssprsvijo svojim otrokom d^sgo domačo reč, slovenski jezik* ki so jim gs Uročili njihovi dedje, Teki očetjSvta matere so podobni slsbim gospodarjem, ki pro-dsjo svojeiotetno gospodsrstvo, kupujejo druge hiše, s pridejo večidel ns„baraško palico. Ksr je oče dobraga prejel od svojih sUrih, mo«a zapustiti svojemu sinu; kar Sfe4* mati hvale vrednega nau4ila od avoje msUre, bo zapustil« ,»tudi svoji hčeri. Msterln jezik je najdražje dota*, dobili od ki smo jo t svojih sUrih, . . ... . - - Skrbno sna* ga dolžni ohraniti, mlajšim za- Postala sem pozorna na »lo- g^j w venske otroko in slovensko vzgojo. IzgovoriU sem si Čitanke, slovenske šolske knjige — taka redkost v Angliji, kako jih jo težko dobiti. 6e nikdar nisem bila Uko ponosns ns Slovenijo, kot ko sem čitaU U berila. Ne vem, kako se je zgodilo, da jih zgod nisem že prej opszila, ko sem bila pred vojno v Ljubljeni, ker izdane so bile že 1. 1035. Ni bilo dosti časa, komaj deset let po vojni, deset let, kar smo stsli na svojih nogsh, deset let revščino, prerekanja, spletkarjenja ih sum-ničenje — ali vendar smo Slovenci zaslužili svoje zrelostno sprilevelo, če z ničemer drugim, s šolskimi knjigami, ki smo jih preskrbeli svojim otrokom Mogočo ja ni države v K v ropi, ki bl tako dobro poskrbela za vzgojo svojih otrok, . t ( Bredi divje vojna amo, zalo Je še bolj vnebovpijoč duh, v katerem so sesUvljfne slovenske čitanke Duh, ki kltf e v nebo po bratstvu vseh ljudi, po Iju-bežni vsegs človeštva, po brezpogojnem spoštovanju večnih iešem« ob baeo nactfaši-. vrednot ln vrtin; zemlje; doma j. k pMŠli "do skrbeli nem- Amerike, zs poljedelske bo do zelo vsf-Neuhanssn je Nemčija dobavi-/elezo in pre- atlčne fnvacijc pcb*(jnili is Srbije in oe srečno pretolkli akeai Grčijo. Turčije. Paieeliae In Afriko do če zemlje, materinega jezika. Danee ae vsdtjo e ameriškem letalahem zberu na Elltn*toa fieldu v Teicaea in nalasga matere In družine, poštenosti mi živela svoje bližnjega dne bodo v ameriških bombnikih In bolnikih pluli nU Evrepo in sftpall t ne aaet- Stoječ v oornjl vrati od leve na deeno ao: poročnik tivlm Milejkevtf. kapitan (prvefa razreda) Koata Lcktf. kapitan (prveaa rasrede) Klrtl ftabadeš. podporočnik Ivan Korom ta kapitan Mrug.a-ratredaJ Dlnko Veterina«—Sede* v spodnji vretl od leve na dem aot podporočnik Vladielav Med«* podporečnik BoriaUv ftlefanovič poročnik tlebodan Pavlovi, podporočnik Obr-d Crvenlaovlč In Momčllo Markavtč. učenosti Ko so MU nšši slo« venski otroci pred desetimi leti stari deaet let, so šil v prvo gimnazijo in ns prvi strsni slovenske čitanke so čitsli: "»veta ai, zetnljd, ii blagor ma, komur plodiš." "Naši očetje so stsno- puatiii. 4U - Potem imste ono strašno povest o otrokovi ročici, ki enkrat udarila nazaj svojo mater MsUro < ni 'M<»lo, pozabila Je. Ali det* Je ročica ni mogla mirovati pod zemljo. Ko jo mati prišla na grob, je črna ročica moleU ls zemlje. Naročeno je bilo materi, da mora s zeleno vejico oii-bati črno ročico, dpkler ne najde miru. Bolj bela in bolj bela j« postajala ročica in izginila pod zemljo. Trda je ta povest, angleški starši bi je ne povedsli svojim otrokom, nsjbrže tudi ni v skladu s phihoanalizo in modernimi načeli otroške vzgoje, ali — kateri otrok bl as še upal po tej povesti udariti nazaj svojo mater? • Vse življenje so razvili pred otrokovimi očmi profesorji, ki so složili Čltsnke. Imate basni o divjih živslih s neizogibno "moralo" na koncu. Imate povesti o bsjnih bitjih, o svetnikih, Is-Itoti po slovenskih hišsh; o naših rudarjih, naših mestih; o daljnem svetu, o piramidah, o puščavi Gobi, o domsčem in daljnjem morju. Zastopane imate vse domače pisstelje ln pesnika in veliko tujih. Prevodi is sUra latinščine in grščine, is moderne francoščine in snglešči-ne in ruščine. Niso pozabili nsšib izseljencev. V čitankah za prvi, drugi, tre^J, čtUrti rasred: vsako leto sp vaa spominjajo. ImaU Narte Valikonjevo črtico "Amerikan-A", - "Kako j^.Jp čakali Pri- Amerike na obisk. 1 še defrk, >9> od- jeli so is u ki je ftl..|L _ s stricem, snaha Američanih ki je nosila klobuk, trije o-ti oci, podobni očetu kskor krsj-csr krajesrju. Pridejo! , , . Prišli so s svtomobllom! Oče jih Je čskal na cesti, švignili so mimo njegs, ni jih spoznal." . . J "Dober dan, dober dan," jim je segal v roke in otroci so ponavljali; "Toper Um, toper Um!" . . . "Ne rssume vss," je rekel sjn ln neksj rekel otroku. "Ne rszume vu« "Ds me ne rasume po nsše?" se Je igrosil oče ... "Da me zdsj tlls otročki, mojs kri, ne razumejo!" 81n se je ob teh besedsh zresnil, kakor ds gs Je zbodlo in vss v zadregi Je stopil k očetu, "Ps ne mislite resno!" Oče ae js vzravnsl in bruhnil kar besen od strašne u-IsljsnosU: "Vama je u šilo, U-bi in leni, s ds sts meni to stori-rils Starec se Js krivil od muke, ki mu Je grsbils srce. Čutil se je osmešensgs, strašno o-ssmljenegs in zs nsksj, česar se je nsprej veselil, opeharjenega. Odkar sem prečlUla člUnko, me straši in prsgsnja misel, ds nsj se zgodi ksrkoll, ssmo to se ne sme zgoditi, ds se moje mstl in moja Dušics no bl mogli razumeti. Tega zločina naj me obvaruje Bog. "Domovina, ti si kskor zdravja," čitsm Cankarjev nasloV. In kskor zdravje, kskor božjs beseda se mi sdi, da veje U teh knjig, ki so bils namenjene slovenskim otrokom sa vzgojo, ki Jih Uko ljubosumno hranijo v hvnjil« omarah sngleški upravitelji rudnikov, ki sem jih Uko ft&k/j dobila, ds som Jih preči- m.! v 'ali Dolenjko ; NalBanealJIveJJe dnevne delavske ves|l so v dnevniku "Pro-umrlo ki nesrečna svati." Ali lik feMle vssk dsnt FULL SPEED AHEAD u Cmttimf M Suni DaOjr M« (Se nadaljuje.) Nikdar ni posečal zabav in z ljudmi je občeval aamo toliko, kolikor je zahtevala služba. Se hrano si je naročil na dom. Preživljal se je uictr skromno, toda dostojno. — Je-li res živ mrtvec, ko se je duševno je-dva uravnovesil? Z mrtvecem ga pita Ema, ona ženska, ki je zaradi nje sklenil, da krene nazaj v življenje! Ples! Kaj je njemu do nJega! On misli na smehljsjočo se srečo, ki ga čaka v družinskem življenju, polnem sladkosti in srčnega miru. Sicer je pa Ukoj obžaloval, da je tako odkritosrčno in prostodušno izrazil svoje mnenje o plesu. Tudi pogodil ni prsve . . . Mar ni tudi on — gladen ljubezni? Krivično je sodil . . . Seveda, bil Je nekdaj mlad, živahen . .. Tudi Ema je še bolj mlade kot priletna ... Risar Habiht, čudak, je šel po desetih letih prvič na ples. Vrtalo mu je po možganih, korak zastajal. — Ali ni smešno, ogabno, da pe? Danpf u-drihaš kot moralist fo zkbavi, Jutri pa drpvlš v sredo vrtinca! Toda on ne hiti na ples zaradi zabave, pač pa zato - priaaal ai je odkrito -ker se Je bal za njo. Ljubosumnje ga Je mučilo! In še neki drug črv ga je grizel: užaljeno aa-moljubje. Nemila usoda ga je potrla. Dolga je doba njegovega trpljenja, duša p* je Jaka in telo še zdravo vzlic hudi pokori aa greh v mladosti. V duhu si je zbrsl Emo za svojo družico. Protestirati mora proti domnevi, da je živ mrtvec: dokazati hoče, da je ie zelo, zelo živ človek in da je lahko še vedno junak velemestnega salona. Presenetiti jo mora. Nepričakovano se pojavi v plesni dvorani, pohiti k njej, se ji pokloni, poljubi roko, zaprdai za plee in ... in ... Ponižal ae bode, opravičil. Triumfi-rala bo. — Med plesom čarobnega valčka ji odkrije svoje srce ln načrte. l askal ae ji bo in ji povedal, da misli nanjo že od prvega dne, odkar se je naselil pri njenih roditeljih v sobici, ki ao jo oddajali. Da bi ga odklonila? Nemogoče! Njena mati mu je že obilo potov namigavala. In — katero dekliško srce, poaebno v letih, ne vzvalovi ob resni ženitni ponudbi? Današnji večer bodi mejnik v njegovem življenju. Garderober aa mu ja globoko klanjal. Natikajo ai rokavice, je Habiht togo korakal skozi množico pohajkovalcev. Umikali so se mu, od-skakovali ao; široka gas aa je tvorila pred njim. Golobradd ao ae suvali za njim in aa brezobraz-no spogledovali. O prihodu v vrvečo dvorano ja vzbidll pozornost. Njemu je pa bleščalo; dvignil je roko in si zasenčil oči. — Kje je Ema? Par sa parom Je šotal mimo njega. Vsakdo ae je ozrl vanj. Suha brlnetka sa mu je zaame- jala v obraz. — Kakšne vrste plesalci ao to? Vsi dečski so v krstkih, črnih suknjičih. Kratka krila do kolen; — kje so šumeče vlečke? Razigranost, razposajenost v vsaki kretnji; — kje sta gracija in dostojanstvo? Čudil se je. Sedsj se s truščem oglasi orkester. Množica zavalovl. Plesalci stopicajo, aa vijejo, zibljejo naprej, nazaj, vstran ... Raevratne melodije .,. Habiht strmi. «e <. — Je v plesni dvorani? V blaznlcl? Ti plesalci niso ljudje, so opice . .. Habiht je zaplel prste v brado. RAZPIS SLUŽBE V upravniitvu Prosr.u u •a«, služb. g. pUarniiko o2 Moakt ki ai direktno ooA+J^ Jsški slušhi (tTto ki1^1^ atoveaski J »sik t ciuT ia»a nekaj lat swdnj#»ollk, * i-Sl ^ ^ grl Prosveti. Dela sa 40 ur v aa Pleša le po dagororu. K