Ljubljana, petek 28. aprila 19J9
Cena 2 Din
Upravnišivo Ljubljana, Knafljeva o — Telefon št. 3122, 3123, 3124,
3125, 3126	-
Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ui. — Tei. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180. Wien št. 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Angleška vojska
Nesporno je, da je danes eden glavnih činiteljev bodočega razvoja mednarodne politike vprašanje vojne potence Velike Britanije Po svetovni vojni se je poleg Zedinjenih držav tudi Anglija vrnila zopet na sistem razmeroma majhne prostovoljske vojske. V mnogočem je pripisovati to prirojeni lagodnosti in miroljubnosti angleškega človeka, kateremu leži že v krvi nerazpoloženje do vsega, kar je združenega s prisilno vojaško službo in sploh vsakim omejevanjem osebne svobode. Zato je bil tudi med prvimi angleškimi zakoni po končani svetovni vojni zakon o ukinitvi splošne voja-Sfce dolžnosti.
Izprememba v tej angleški politiki zanemarjanja lastne oborožene sile je nastopila šele, ko se je tako silno razvila oborožitev obeh totalitarnih velesil, zlasti Nemčije. Z oboroževalnimi programi v letih'1936, 1937 in 1938 se je Anglija odločila za popolno reorganizacijo svoje suhozemske, zračne in pomorske vojske. Izdelala je največji oboroževalni načrt, kar si jih je kdaj postavila za cilj kaka država, in se tudi takoj lotila njegove izvedbe. Sedanja uvedba splošne obvezne vojaške službe pomeni samo logično posledico izvajanja tega načrta kot taktično nujnost organiziranja moderne, z vsemi tehničnimi pripomočki opremljene nove angleške vojske.
Doslej je temeljila angleška vojska na prostovoljni službi, za katero se je
hko odločil vsak angleški državljan po izpolnitvi predpisanih pogojev, kakor je to pač običaj za vsako službo katerekoli vrste. Angleška oborožena sila je sestavljena iz suhozemske voj-
e. vojne mornarice in letalstva. Vse t- i panoge imajo svoja posebna mini-
1 va ter uživajo v svoji organizaci-. najširšo avtonomijo. Kot posredovalni organ med njimi fungira tako-zvano koordinacijsko ministrstvo. Vrhovni šef angleške oborožene sile je angleški kralj, njegov izvršni organ pa je državni generalni štab, v katerem so zastopane vse tri veje orožja.
Suhozemska vojska Anglije 'je doslej sestojala iz dveh skupin: iz poklicne najemniške vojske in iz tako zvane teritorialne vojske z mitičnim značajem. V poklicni vojski traja služba 12 let, od tega 7 let v aktivni službi in 5 let v rezervi. Poklicni vojaki lahko podaljšajo rok svoje službe s posebnimi pogodbami. Iz poklicne vojske se rekrutirajo eainice za službo v angleških prekomorskih garnizijah ter je polovico poklicne vojske, ki šteje 12.500 častnikov in 213.000 mož, stalno v garnizijah izven Anglije, predvsem seveda v kolonijah. Poklicna vojska je razdeljena v 5 divizij s 136 bataljoni pehote. 22 konjeniškimi polki, d katerih je 5 motoriziranih, ter 200 topniškimi baterijami raznega kalibra, • i tega nad 150 motoriziranih baterij.
Rezerva poklicne vojske šteje 121.000 mož, ki so pogodbeno obvezani vsak trenutek nastopiti vojno službo. Ta obveza traja, kakor rečeno, pet let po dovršeni sedemletni aktivni službi. Poleg tega ima poklicna vojska še 25.000 nadomestnih rezervistov, tako da lahko postavi v slučaju vojne takoj na noge 359.000 prvovrstno oboroženih in izvrstno izvežbanih mož.
Drugi del angleške suhozemske vojske tvori tako zvana teritorialna vojaka, ki jo je v letih pred svetovno vojno organiziral takratni vojni minister lord Haldane prvenstveno kot zaščito angleškega teritorija pred eventualnim vpadom nemške vojske, v drugi vrsti pa kot rezervo za ekspedicijski kor v Francijo v primeru vojnega konflikta med Francijo in Nemčijo. Tudi služba v teritorialni vojski je prostovoljna. Vojaška vzgoja teritorialnih vojakov je miličniška. Teritorialci ne služijo stalno v vojašnicah ,nego posečajo samo posebne kurze, ki jih vodijo aktivni in rezervni oficirji. Teritorialna vojska je organizirana v 13 divizijah z 270.000 možmi. Od tega je 9 običajnih pehotnih divizij, 3 motorizirane divizije pehote in 1 oklopna divizija. Poleg tega je v sestavu teritorialne vojske še tako zvana »protizračna obramba« in pa obalna obramba, ki imata tudi milični značaj. Tudi teritorialna vojska je odlično oborožena in je tvorila v angleških strategičnih računih doslej glavno rezervo za »veliko vojno« na evropskem kontinentu, kakor med svetovno vojno, ko je postavila Anglija na bojišče 78 divizij s 5.704.000 puškami, 24.000 topovi in 35.000 letali.
Sedaj, ko kuje Anglija za neštete milijarde modernega orožja, se je pokazalo ,da je ta reorganizacija vojske brez uvedbe obvezne vojaške službe nezadostna. Angleška mladina se je sicer v stotisočih odzivala na pozive za prostovoljni vpis v poklicno in teritorialno vojsko, vendar pa se je izkazalo, da prostovoljno rekrutiranje ni več v skladu s potrebami moderne oborožene sile, ki mora zajeti ves na-
Hruatsho
vprašanje
neposredno pred odiočituiio
Zagrebški razgovori so bili včeraj končani - Gosp. Cvetkovič je odnesel predle odločitev v Beograd - Vse stranke sporazuma bodo pozvane na pristanek
Optimizem v prestolnici
Zagreb, 27. aprila, d. Današnjemu razgovoru g. predsednika Cvetkoviča z dr. Mačkom se je v politični javnosti pripisoval največji pomen in splošno se je smatralo, da bo prinesel končno odločitev. Sestanek je bil določen za 10. uro dopoldne. Pred bansko palačo se je zbralo izredno mnogo ljudi in so poleg policije skrbeli za red tudi organizirani pristaši HSS.
Po 10. uri se je med množico izvedelo, da je sestanek odgoden za eno uro in da se bo pričel šele ob 11. Vendar je večina ljudi vztrajala na trgu.
Medtem je dr. Maček v svoji pisarni na Prilazu nadaljeval včeraj začeta posvetovanja o predlogih, ki mu jih je izročil predsednik Cvetkovič. Kmalu po osmih so se zbrali pri njem poleg drugih: inž. Košutič, dr. Šutej, Večeslav Vilder in Sava Kosanovič. Proti 11. se je dr. Maček odpeljal v bansko palačo, kjer ga je že čakal predsednik vlade g. Cvetkovič. Razgovor je bil razmeroma kratek. Proti dosedanjemu običaju gg. Cvetkovič in dr. Maček nista sprejela novinarjev, da jim osebno sporočita službeno obvestilo, temveč je direktor »Avale« g. Peric ob 11.45 izročil novinarjem sledeči komunike:
»Končni razgovor med g. Dragišo Cvetkovičem, predsednikom kr. vlade, in g. dr. Vladimirom Mačkom, predsednikom HSS in KDK, o vprašanju rešitve hrvatskega vprašanja so bili danes v Zagrebu zaključeni. Definitivna odločitev bo donešena v najkrajšem času.«
Medtem je dr. Maček zapustil bansko palačo. Ko se je pojavil na trgu, mu je množica priredila živahne ovacije. No-
vinarji so pohiteli za njim in ga pre-stregli na Prilazu. Toda dr. Maček je odklonil vsako izjavo.
G. Cvetkovič je ostal še nekaj časa v banski palači, nato je obedoval s pod-banom Mihaldžičem. Ob 14.35 pa se je z letalom odpeljal v Beograd. Tudi g. Cvetkovič je odklonil vsak razgovor z novinarji.
V Zagrebu se je že proti poldnevu raznesla vest, da je sporazum definitiv-no dosežen in govorilo se je, da bo v najkrajšem času objavljen in da bodo morda že jutri sledile važne politične spremembe. Ta vest se je izkazala za nekoliko preuranjeno. Iz samega komunikeja je razvidno, da končne odločitve še ni, kar je tudi naravno, že z ozirom na položaj in funkcijo g. Cvetkoviča. Predsednik vlade je z rezultatom današnjega sestanka odšel v Beograd in bo, kakor zatrjujejo v zagrebških političnih krogih, dal pozitiven predlog. Iz samega komunikeja, a tudi iz drugih okolnosti je razvidno, da je računati v najkrajšem času s končno odločitvijo, in to po prepričanju zagrebških in beograjskih krogov s pozitivnim uspehom.
Kar se tiče nadaljnjega postopka je iz današnjega »Hrvatskega dnevnika« razvidno stališče dr. Mačka, ki ga, kakor list poudarja, deli tudi g. Cvetkovič. Dana bo vsem v poštev prihajajočim skupinam prilika, da se izjavijo o rešitvi hrvatskega vprašanja, kakor je sedaj formulirana. Očividno je, da je nadaljnji razvoj politične situacije odvisen od stališča, ki ga bodo posamezne skupine zavzele. Iz samega komunikeja izhaja, da se je poleg HSS izjasnila tudi
že SDS, ker je izrecno ugotovljeno, da se je dr. Maček danes razgovarjal z g. Cvetkovičem ne le kot predsednik HSS, temveč tudi kot predsednik Kmetsko demokratske koalicije.
Kaj pravi glasilo dr. Mačka
ZagTeb, 27. aprila, o. »Hrvatski dnevnik« piše v svojem uvodniku med drugim:
»Danes so bili končani razgovori med dr. Mačkom in predsednikom vlade Cvetkovičem. V komunikeju je zlasti poudarjeno, da je dr. Maček vodil razgovore ne samo v imenu HSS, temveč tudi v imenu KDK. Razgovori so se vodili o rešitvi hrvatskega vprašanja in ker so bili končani, je treba ugotoviti nekatera dejstva. Ne more se sicer že sedaj navesti, o čem sta se sporazumela dr. Maček in predsednik vlade Cvetkovič, vendar pa se more že sedaj reči, da je bil med njima dosežen sporazum o načinu, kako naj se reši hrvatsko vprašanje. Tako s strani dr. Mačka kakor s strani predsednika vlade Cvetkoviča je bilo storjeno vse, kar je bilo v njuni moči. Predsednik vlade Cvetkovič je pokazal, kar se mora lojalno priznati, zelo veliko aktivnost in je zastavil mnogo truda. da se doseže zaželjeni rezultat.
Dr. Maček in g. Cvetkovič sta pokazala, da stojita na višini, kakor zahtevajo razmere po svetu in pri nas. Sedaj gre za izvršitev tega, o čemer sta se sporazumela. Definitivna odločitev o tem bo padla, kakor pravi službeno obvestilo, v najkrajšem času. Glede na to je očitno, da se bo kmalu videlo, o čem sta se sporazumela dr. Maček in Dragiša Cvetkovič in na kak način se ima po njunem mnenju rešiti hrvatsko vprašanje. Vsi, ki so se doslej izjavljali aa sporazum, bodo imeli priliko, da dajo
Vojaška obveznost pred angleškim parlamentom
Chamberlain pojasnjuje, zakaj je vlada sprejela svoj sklep že pred Hitlerjevim govorom
London, 27. aprila. AA. (Reuter) Ko je
predsednik angleške vlade danes v spodnjem domu predložil včeraj napovedani predlog o splošni vojaški obveznosti, je med drugim izjavil:
»Vladi je ljubo, da more izkoristiti to priliko za pretres svojega predloga o dopolnitvi prostovoljskega sistema rekruti-ranja z omejenimi začasnimi ukrepi. Nujnost, s katero je vlada delala, je vplivala na to, da ni bilo prej nikakih posvetovanj z ostalimi strankami, ker je vlada smatrala za važno, da se ta izjava poda še ta teden, kajti če bi z izjavo odlagali do prihodnjega tedna, bi javnost vsak vladni sklep pripisovala jutrišnjemu govoru nemškega kancelarja Hitlerja. Mi nimamo nobenih obvestil o vsebini tega govora in naši sklepi so popolnoma neodvisni od njega. To mora biti jasno vsemu svetu.«
Chamberlain se je nato dotaknil tudi očitkov, da ni držal svoje besede o tem, da v mirni dobi ne bo uvedena splošna vojaška obveznost. Izjavil je, da je spremenil svoje mnenje, kajti po njegovem
| mišljenju se poprejšnje stališče lahko spremeni, če nastopijo drugačne razmere.
! Dejstvo je, da mi danes več ne verjamemo, da je možno zadostiti državnim potrebam s prostovoljskim sistemom, če bi bil ta sistem edini. To bi pomenilo, da mi ne bi mogli storiti korakov, ki jik smatramo kot potrebne za zaščito države, dokler ne bi imeli parlamentarnih volitev. Morem razumeti, da bi se stvari mogle spraviti do te skrajnosti in da vlada ne bi imela druge izbire (Odobravanje pri vladni večini), gotovo pa bi ležala zelo težka odgovornost na tistih, ki so nas prisilili sprejeti v tem času takšen sklep. To bi zapustilo državo v strahu in negotovosti.
Ob ponovnem odobravanju članov vladne večine je Chamberlain nadaljeval: To čisto naravno ni pot, za katero bi se z lahkoto odločili. Današnji časi se popolnoma razlikujejo od onih, ki smo jih preživljali, ko je bilo dano prvotno jamstvo. Ta doba je čisto drugačna in bi se dala popisati kot abnormalna doba, v kateri ni mogoče izvajati niti mirnodobnih, nitr voj-
nih načel. V vsakem primeru je bilo jamstvo sporočeno spodnjemu domu in spodnji dom naj pove, ali čuti, da bi moral dati to obveznost ali da me te obveznosti osvobodi. Prepričan sem, da bo spodnji dom potrdil stališče, ki sem ga izrazil. Če bo storil tako, sem prepričan, da bo stala tudi vsa država ob meni. (Odobravanje pri poslancih večine.)
Chamberlain se je nato dotaknil okolnosti, pod katerimi je vlada morala sprejeti tako hitro svoj sklep. Vprašal je, ali je med poslanci v spodnjem domu kdo, ki še ni uvidel. da so se z jamstvi, danimi Poljski, Grčiji in Rumuniji. angleške obveznosti zelo povečale. (Odobravanje pri večini.) Chamberlain je zatem zastavil vprašanje, ali je med poslanci še kdo, ki ni spoznal, da je namen teb zagotovil v prvi vrsti ta, da se prepreči vojna, in ki ni uvidel, da morajo ta jamstva vliti zaupanje ne samo državam« katerim je Anglija dala jamstva, temveč tudi vsej Evropi.
Zapazili smo — je nadaljeval Chamberlain — da ponekod na naš sklep gledajo z nekako dvomljivostjo in da trdijo, kako je Velika Britanija pripravljena boriti se do zadnjega francoskega vojaka. Nam je postalo čedalje bolj jasno, da so bila vsa prizadevanja za ustanovitev močne fronte proti ideji o vladanju s silo ogrožena s temi dvomi. Po mojem mnenju je zato važno, da opustimo eno svojih najdražjih tradicij. (Dolgotrajno odobravanje). Nihče ne more prebrati današnjih jutranjih časopisov in
rod. V vojaških krogih Anglije in njenih zaveznic se je vrh tega pojavljala bojazen, da bo Anglija pripravljena tehnično za vsak primer z najmodernejšo oborožitvijo, da pa bi utegnilo v usodnem trenutku manjkati za vojno službo polno usposobljenih ljudi in da bi ostali v najbolj kritičnem času neizrabljeni tisoči topov, strojnic, metalcev min in drugega orožja, ki ga danes izdelujejo angleške tovarne v doslej nesluteni množini.
Vse večja tehnizacija modernega orožja zahteva vedno večjo izvežba-nost moštva, ki uporablja to orožje. Te izvežbanosti pa ni mogoče pridobiti v kurzih in nedeljskih vajah. Danes je potrebno za dobro izvežbanega vojaka z modernim tehničnim orožjem opremljene vojske vsaj nekaj mesecev. Zato se je vedno bolj ukazovalno pojavljala potreba po uvedbi obvezne vojaške službe tudi za Anglijo. Poleg tega vojaškega stališča je igral veliko vlogo pri uvedbi obvezne vojaške službe tudi čisto psihološki moment. V sedanji akciji Anglije za ohranitev evropskega ravnotežja je bilo čuti mod vsemi prigovori zainteresiranih držav, posebno pa še iz vrst francoskega naroda, očitek, da poskušajo Angleži braniti svoje interese s krvjo drugih, sami pa se zadovoljujejo z vlogo do-bavljačev orožja, vojnega materiala in dajalca vojnih kreditov. Z uvedbo obvezne vojaške službe je izgubil ta očitek svojo osnovo.
Angleški suhozemski vojski, ki jo tvorita poklicna in teritorialna vojska, se bo pridružila sedaj še vojska, sestavljena iz vojnih obveznikov. Kakor je že znano, bodo zaenkrat poklicani pod orožje na 6 mesečno službo mladeniči dveh letnikov, v skupnem številu okoli 600.000. Mnogim laikom se zdi to za Anglijo malo, ko čujejo o milijonskih operativnih vojskah drugih držav. Pozabljajo pa pri tem, da šteje n. pr. aktivna vojska Francije, sestavljene iz vojnih obveznikov tudi samo 525.000 mož. Brez dvoma ima angleška vlada v načrtu razširjenje vojne obveznosti tudi na druge letnike, vendar pa se to sedaj tehnično še ne da izvesti. Treba je pomisliti, da bo morala Anglija že sedaj spraviti pod streho na en mah 600.000 mož, kar je zvezano z nemalimi težavami.
Drugi sestavni del angleške oborožene moči, ki je po svojem strategičnem pomenu za obstoj angleškega imperija še važnejši od suhozemske vojske, saj od njega prav za prav zavisi življenjska sposobnost imperija, je angleška vojna mornarica, ki ima okoli 300 vojnih ladij vseh vrst. Tudi služba v angleški mornarici je prostovoljna in poklicna. Angleški mornar se mora obvezati za 12 let aktivne službe, ki jo pozneje lahko podaljša še za 10 let. Sedaj šteje angleška mornarica 128.000 mož v aktivni službi in 40.000 mož v rezervi, ki jih je mogoče vsak trenutek mobilizirati.
Tretji del angleške oborožene sile tvori angleško letalstvo, »Air Force«, sestavljeno iz aktivnih poklicnih vojakov, članov teritorialne letalske vojske in rezerve. Oborožena je s prvovrstnim materialom. Po poslednjih podatkih razpolaga danes Anglija z 2.500 letali prve linije v Angliji, s 600 letali prve linije v prekomorskih garnizijah in s 1000 letali v sestavu vojne mornarice. Skupaj ima torej 4100 letal prve linije, ki so vsak trenutek pripravljena za borbo. Mesečna produkcija novih letal znaša sedaj okrog 800 in se bo povečala na 1000. Letalska vojska šteje 120.000 mož, 10.000 oficirjev, 25.000 podoficir-jev in 9.000 pilotov, skupaj 164.000 mož.
Tako ima danes Anglija v suhozemski, zračni in pomorski vojski vsega skupaj v aktivni službi 1,127.500 mož, katere pa lahko pomnoži z vpoklicem rezerv in teritorialne vojske takoj na 1,583.000 mož, to je približno toliko, kolikor štejejo aktivne sile nemške suhozemske, zračne in pomorske vojske.
V zvezi s tem se Dostavlja samo po sebi še vprašanje, s kolikim silami bi mogla Anglija v primeru konflikta takoj intervenirati v sklopu svojega eks-pedicijskega odreda na evropskem kontinentu. Po izjavah angleškega ministra vojske Hoare Belisha bi Anglija lahko poslala takoj ob izbruhu v Evropo 19 divizij s 380.000 možmi, dočim je ob pri-četku svetovne vojne štel angleški ekspedicijski odred za Evropo samo 6 divizij z okoli 120.000 možmi.
svoj doprinos za njegovo izvedbo. Nihče se ne bo mogel izgovarjati, ker so bili ob priliki zagrebških razgovorov enako upoštevani, i posebni hrvatski, i posebni srbski interesi, kakor tudi skupni interesi.
Bilo bi pretirano in prezgodaj reči, da je bil z današnjim dnem dosežen defini-tivni sporazum med hrvatskim in srbskim narodom. Z današnjim dnem so bili samo zaključeni razgovori med dr. Mačkom in predsednikom vlade Cvetkovičem ter je bilo med njima dvema doseženo soglasje. Ona dva sta izvršila Svojo dolžnost. Preostaja torej, da se izvrši to, o čemer je bilo med njima doseženo soglasje. Vsako odlošanje bi bilo v škodo. O tem se strinjata dr. Maček in Cvetkovič. Zato je na koncu skupnega komunikeja tudi rečeno, da bo definitivni sklep sprejet v najkrajšem času, ta sklep pa se nanaša in se more nanašati samo na izvršitev tega, kar je bilo v Zagrebu dogovorjeno.«
Iz »Hrvatskega dnevnika« je nadalje razvidno, da je bila v Zagrebu od strani dr. Mačka izrečena zadnja beseda in da torej ni računati z morebitno obnovo razgovorov na osnovi kakih novih predlogov. V vodilnih krogih Kmetsko demokratske koalicije se pri tem poudarja, da je dr. Maček pokazal tekom pogajanj ne le odločnost v obrambi hrvatskih interesov, temveč prav tako polno razumevanje za splošne državne interese in za vse upravičene težnje po bodoči polni harmoniji vseh delov države in naroda.
Povratek g. Cvetkoviča v Beograd
Beograd, 27. aprila, p. Popoldne ob 17. se je vrnil iz Zagreba v Beograd z letalom Aeroputa predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Predsednik vlade je dejal novinarjem da o svojih razgovorih v Zagrebu še ne more ničesar izjaviti
komentarjev tujega časopisja, ne da bi spoznal, da je vladna izjava zbudila občutje olajšanja in ohrabritve pri vseh naših prijateljih v Evropi (Odobravanje).
Chamberlain se je nato dotaknil raznih špekulacij v dobi vojne in povečanja zasebnega imetja v tem času, potem pa je dejal, da bi se, če bi kdaj prišlo do vojne, morali davki na premoženje, ki so že zelo visoki, še v znatni meri povečati. Smatramo, da bi moralo biti zaslužkarstvo, do kakršnega pride navadno za časa vojne, podvrženo posebnim kazenskim predpisom.
Pomisleki opozicije
London, 27. aprila, br. Po govoru ministrskega predsednika se je prvi oglasil vodja laburistine opozicije Attlee. Rekel je, da je vsa Anglija v resnici trdno odločena enako kakor druge države z vsemi svojimi silami skrbeti za svojo obrambo. Velika Britanija bo tudi zvesto izpolnila svoje obveznosti, ki jih je sprejela do nekaterih držav na kontinentu. Vendar pa opozicija smatra, da vladni načrti o uvedbi vojaške službene obveznosti niso zares utemeljene. V Angliji se je že neštetokrat obneslo načelo o prostovoljni vojaški službi. Vlada bi tega načela ne smela kar tako zavreči. Predvsem pa bi se morala o takem svojem načrtu prej posvetovati z delavskimi strokovnimi organizacijami.
Tudi vodja liberalov Sinclair je v svojem govoru rekel, da bi se načelo prostovoljne vojaške službe ne smelo opustiti, ker je v skladu z zgodovinskimi tradicijami angleškega naroda. Dokler vojna ni izbruhnila. ni mogoče govoriti, da ni miru.
Debata se nadaljuje in bo končana kasno v noči ali pa celo šele jutri.
Uvedba dopolnilne milice
London, 27. aprila. AA. (Havas). Vojni minister je izdal odlok ,da se uvrste v britansko vojsko »bataljoni narodne obrambe«, to je milica veteranov, ki je bila doslej le maloštevilna. V milico bodo sprejeti z obveznim rokom službovanja štiri in pol leta dolsluženi vojaki, ki ima. jo 45 do 41 let. Milica bo nekakšno dopolnilo teritorialne vojske, njena glavna naloga bo pa obramba britanskega otočja.
Solidarnost Avstralije
Sydney, 27. aprila, br. Novi avstralski ministrski predsednik Menzis je imel v avstralskem parlamentu govor o obrambni politiki vlade. V svojem ekspozeju je poudaril, da je Avstralija pripravljena angažirati vsa svoja sredstva in ljudi za obrambo dominijona in vsega britanskega imperija. Ce bi se Velika Britanija zapletla v vojno, bi ji nujno sledila tudi Avstralija. Avstralske čete se bodo borile tudi na evropskem kontinentu.
Nemški poslanik Papen prispel v Ankaro
Ankara, 27. aprila, br. Novi nemški poslanik Papen je danes prispel v Ankara Sprejeli so ga zastopniki turškega zunanjega ministrstva in osobje nemškega poslaništva.
Globok vtis po svetu
Vse države angleško-francoskega bloka pozdravljajo uvedbo vojaške obveznosti v Angliji, italijanski in nemški Usti pa jo označujejo za nov dokaz angleške
obkoljevalne politike
!
London, 27. aprila. AA. Reuter: »Times« komentira v uvodniku pod naslovom »Drugi korak k varnosti« vladni ukrep o uvedbi vojaške obveznosti. List pravi, da odobravanje vladne politike med prebivalstvom upravičuje oba zakona, o katerih je bilo včeraj govora v spodnji zbornici. Mislijo, da bo parlament odobril oba zakona in odobril nadaljne ukrepe, kar bi bil nedvomno doslej največji dokaz njegove odločnosti in iskrenosti.
»Daily Express« misli, da je uvedba vojaške dolžnosti prišla precej pozno. Priti bi bila morala takoj za zavzetjem Prage.
»Daily Telegraph« pravi: Vlada vrši modro svojo nalogo. Ta naloga je bila najtežja. Pod vplivom dogodkov pa bo narod pristal še na vse večje in širše zahteve, ki bi utegnile biti potrebne.
»Daily Mail« misli, da je vladni načrt zelo omejen. List pravi, da je tudi skromen spričo britanske oborožene sile. Kljub temu smo si vsi edini, da je to velik uspeh za ustanovitev redne vojske. Zdaj imamo podlago za uvedbo vojaške obveznosti v še večjem obsegu.
Glavno laburistično glasilo piše, da je vlada bistveno prekršila obljubo, da ne bo uvedla splošne vojaške obveznosti v mirnem času.
»Manchester Guardian« pa pravi, da bo uvedba obvezna vojaške dolžnosti v Veliki Britaniji ohrabrila angleške prijatelje v tujini.
Pariz, 27. aprila. AA. Včerajšnja izjava Chamberlaina v spodnji zbornici je bila sprejeta v Parizu z največjim zadovoljstvom. Uvedba obvezne vojaške službe v Angliji se smatra kot dogodek, ki nima primere v zgodovini Velike Britanije. Smatra se kot dokaz, da so angleške odgovorne osebnosti odločene ukreniti vse za obrambo imperija ter vloge Velike Britanije v skupnosti z miroljubnimi državami. Politika, ki jo vodi Anglija, je bila vsiljena z nedavnimi dogodki. V Parizu smatrajo, da bo sklep angleške vlade našel velik in globok odmev v Evropi in po vsem svetu.
»Jour« piše: Angleži so napravili velik sklep. George Bonnet je zaprosil angleškega poslanika Phippsa, da izrazi Chamberlainu njegovo hvaležnost za ta korak. »Figaro« piše: Sklep angleške vlade je zgodovinski dogodek. Ako se združijo sile, s katerimi razpolagajo demokracije, in ako se bodo te sile primerjale s silami totalitarnih držav, potem so mladeniči, ki nimajo nobene izkušnje in ki iluzij ne ločijo od stvarnosti, vredni obžalovanja. V času, ko je Chamberlain v Londonu napovedal splošno vojaško obveznost, je Cordel Hull v Washingtonu podal definicijo napadalca, kar je izrednega pomena. Niti Francija niti Anglija ne želita vojne, toda tuji volji je treba odrediti meje. Te meje ni mogoče prekoračiti brez kazni.
»L' Epoque« piše: Aako se tako resen narod, kakor so Angleži, odloči spremeniti svoje stoletno pojmovanje, potem je gotovo, da se je tudi odločil iti do kraja.
Leon Blum piše v glavnem glasilu socialistične stranke »Populairu«: Zakaj je bila potrebna uvedba splošne vojaške dolžnosti? Dasi ne predstavlja nobene materialne sile za Anglijo, je bila vendar potrebna v okviru akcije angleške vlade za solidarno zaSffito miru. Njen simbolični, moralni in politični pomen daleč presegajo njen materialni pomen. Anglija je s tem dokozala svojo odločno voljo.
Belgijski odmevi
Bruselj, 27. aprila. AA. Chamberlaino-va izjava je našla v belgijskem tisku velik odmev. Vsi listi prinašajo poročila o poteku včerajšnje seje spodnje zbornice na vidnem mestu. »XX. Siecle« pravi, da je to istočasno velik uspeh Francije, ki je stalno zahtevala od angleške vlade uvedbo splošne vojaške dolžnosti.
Zadoščenje na Poljskem
Varšava, 27. aprila. AA (Pat,. Listi posvečajo veliko pozornost Chamberlainovi izjavi o uvedbi splošne vojaške obveznosti.
Podrobnosti o tem prinašajo na svojih prvih straneh. Londonski dopisnik »Gazete Pol-ske« piše: Včerajšnji dan bo ostal eden najpomembnejših v britanski zgodovini. Prav nobenega dvoma ni, da bo parlament z veliko večino izglasoval novi zakon.
V Rumuniji
Bukarešta, 27. aprila, o. Uvedba voja ške službene obveznosti v Angliji je na-pravila v Rumuniji najboljši vtis. Politični krogi poudarjajo, da je hotela Anglija na ta način demonstrirati svojo trdno voljo, da z vsemi svojimi silami izvrši jamstva, ki jih je dala. Rumunski politični krogi so mnenja, da uvedba vojaške obveznosti v Angliji ne bo ostala brez učinka na nadaljnje zadržanje in delovanja avtoritarnih sil ter da bo v znatni meri prispevala k ohranitvi miru.
Odpor v Nemčiji in Italiji
Rim, 27. aprila. AA. (Štefani*): Ravnatelj lista »Giomale d'Italia« vidi v uvedbi vojaške dolžnosti na Angleškem novo etapo v politiki velikega oboroževanja, ki jo je začela izvajati Anglija po polomu Zveze narodov. S tem polomom so prenehale obveze drugih držav, ki so zajamčile Veliki Britaniji hegemonijo. Zato je Velika Britanija izda'a prve ukrepe da podpre svojo politiko z lastnimi sredstvi, toda Chamber-lainova gesta ima tudi namen prestrašiti uržave osi in opogumiti druge narode, da pristopijo k bloku, naperjenemu proti totalitarnim državam Razen tega je jasno, da more Velika Britanija postaviti svoje nove moči samo v službo britanskih imperialnih interesov im njihovega svobodnega razvoja, z drugimi besedami, za jamčiti mir pod nadvlado Velike Britanije. Pisec članka pravi, da novi ukrepi, ki določajo vojaško izobrazbo 300.000 mož ma leto, ne pomenijo dosti pomoči b oku Pariz—London. Članek končuje z besedami, da si Nemčija in Italija ne želita vojne, da sita pa pripravljeni tvegati jo. če bi jima jo kdo vsilil s krivico in nasiljem.
Berlin, 27. aprila. AA. (DNB): Nemški listi komentirajo včerajšnjo Chamberlaino-vo izjavo v spodnji zbornici o vojaški obveznosti kot političen in agitatorski ukrep v okviru angleške obkoljevalne politike. »Berliner Borsen-Zeitung« pravi: Chamber-lainova utemeljitev zakonskega predloga o vojaški obveznosti dokazuje politični cilj, ki ga zasleduje Anglija s tem ukrepom. Chamberlain je sam rekel, da bo ta ukrep zbudil globok vtis na vsem svetu. Tendenca včerajšnjih ChambeHainovih izjav je, da pritisne na druge države in jih zastraši, po drugi strani pa da vrže trnek malim državam, ki se nočejo priključiti bloku obkoljevalne politike Karakteristično je, da je Chamberlainova vlada postala odvisna od tistih krogov, ki si žele vojn«.
Vtis na Japonskem
Tokio, 27. aprila. AA. (Reuter): Časopis ~>Asahi Simbun« komentira včerajšnji sklep angleške vlade, da se uvede splošna vojaška služba ter piše, da ta sklep daje Franciji in ostalim demokratičnim državam občutje varnosti. Isti list izraža obža'ovanje, da bo ta korak pokazal da se položaj le poslabšuje. Pripominja, da je do tega sklepa prisilo zato, da bi se z njim vplivalo na spremembo jutrišnjega Hitlerjevega govora. List izraža bojazen, da je bil dosežen ravno nasproten uspeh.
GaSencovi posveti v Parizu
Rumunski zunanji minister je včeraj konferiral z Bonnetom In Daladierom
Pariz, 27. aprila, br. Snoči ob 20. je rumunski zunanji minister Gafencu s paroi-kom »Biarritz« prispel v Boulogne sur Mer, kjer ga je v luki sprejel podprefekt Mo-raine. Ob 20.20 je nadaljeval svojo pot proti Parizu, kamor je prispel ob 24.15. Na postaji so ga pozdravili francoski zunanji minister Bonnet, rumunski poslanik Fatare-scu ter jugoslovenski posanik dr. Purič. Na vprašanje novinarjev je Gafencu izjavil, da ne more ničesar povedati, preden ne stopi v stik z vodilnimi osebnostmi francoske politike, izrazil pa je svoje zadovoljstvo, ker je mogeft priti v Pariz.
Dopoldne je Gafencu položil venec na grob Neznanega junaka. Po vpisu v spominsko knjigo se je odpeljal na Orsaysko nabrežje, kjer je imel prvi sestanek z zunanjim ministrom Bonnetcm, ki je trajal dve uri, od 11. do 13. Po razgovoro sita Bonnet in njegova žena priredila romunskemu zunanjemu ministru na čast kosilo, ki so se ga udeležili tudi poslanik Tatare-scu z osebjem romunskega poslaništva, več članov francoske vlade, turški, poljski, britanski, jugoslovenski in grški poslanik, generala Gamelin in VuiUemin, podadmiral Darlan, predsednika zunanjepolitičnih od-odborov poslanske zbornice in senata Mis-tler in Beranger ter mnogo drugih uglednih osebnosti.
Po kosilu sta se Gafencu in Tatarescu odpeljala ob 15. v vojno ministrstvo, kjer ju je sprejel predsednik vlade Daladier.
V francoskih političnih krogih pozdravljajo obisk romunskega zunanjega ministra s posebnim zadovoljstvom ter poudarjajo, da bo lahko mogoče doseči z njim sporazum. Francija želi, da Rumunija ojači svoje zavezništvo s Poljsko, pokaže potrebno doibro voljo napram Rusiji m skuša doseči boljše razumevanje za gotove zahteve Bolgarije, ki so zanjo življenjskega pomena. Kot protiuslugo bi dobila Rumunija vse potrebne kredite v Londonu in Parizu za ojačenje svoje oborožitve in svojega gospodarstva.
Gospodarsko prodiranje Anglije v Rumunijo
Bukarešta, 27. aprila. AA. (Reuter): An-gleško-rumunsiki gospodarski razgovori so napredovali tako, da se že vidijo poteze nove trgovinske pogodbe med obema državama. Med Rumunijo in Anglijo bo bržkone sklenjena najprej samo načelna pogodba nako kakor z Nemčijo, nato pa bodo izdelani podrobni sporazumi Zvedelo se je. da je rumunski finančni minister Cons^an-tinescu predložil načrt za povečanje angleških investicij v Rumuniji. Investicije bi se delilo v dva dela, za potrebe oboroževanja in za razširjenje trgovskih podjetij. Imenovan je bil pododbor tehničnih strokovnjakov, da prouči vprašanja plačilnega prometa. Nova trgovinska pogodba bo velike važnosti, ker bo omogočila razširjenje trgovinskih zvez in trgovinskega prometa med Anglijo in Rumunijo. Na sestanku delegatov včeraj popoldne so bili prisotni tudi predstavniki tujega kapitala, vloženega v romunsko petrolejstko industrijo. Razpravljali so o odnošajih petro'ejskih družb napram državi v zvezi s sedanjim položajem. Kolikor se je moglo zvedet.;, bo morala država dati petrolejskim družbam v primeru, da bodo izvršile nove investicije, gotova jamstva.
Ruska pogajanja z Bolgarijo
An Kara, 27. aprila, br. Namestnik ruskega komisarja za zunanje zadeve Potemkin, je prispel nocoj v Ankaro. Tu bo ostal dva dni. Na povratku se bo za 3 ali 4 dni znova ustavil v Sofiji in nadaljeval razgovore, ki jih je imel včeraj z ministrskim predsednikom dr. Kjuseivano-vam. Potemkin se bo ustavil tudi v Bukarešti in se tam sestad z odgovornimi rumuaskiini politiki,	1
Beležke
Visoko odlikovanje
Engelberta Gangla
Iz Beograda poročajo, da je prvi namestnik starešine Sokola kraljevine Jugoslavije Engelbert Gangl odlikovan z redom Jugoslovenske krone I. stopnje.
Sedež Zveze slovanskega sokolstva je iz Prage prenešen v Beograd. Zvezo bo vodil kot starešina g. Gangl.
Kakor pa poročajo nekateri listi, je g. Gangl podal ostavko kot prvi namestnik starešine SKJ in bo radi tega sklicana izredna skupščina Saveza.
Hudi očitki beograjskemu „Vremenu"
Beograjsko >Vreme« je objavilo pretekli teden daljši članek znanega angleškega parlamentarca in publicista Harolda Ni-colsona o večni borbi angleškega naroda za dostojanstvo človeka in svobodo malih narodov. V svojem članku utemeljuje Ni-colson s tradicijo te borbe vse poslednje daljnosežne ukrepe angleške vlade s področja mednarodne politike.
Sedaj polemizira s tem člankom berlinski »Volkischer Beobachter«, ki se čudi, da je mogel iziti članek Harolda Nicolsona v jugoslovenskem listu. Po njegovem mnenju je »zapel pri objavi tega članka svojo pesem sam Rothschildov denar«.
Obtožbe vodilnega nemškega lista na naslov »Vremena« so zelo čudne, če se pomisli, da je lastnik »Vremena« bivši predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in direktor lista njegov brat posl. Dragomir Stojadinovič. Poleg tega ni nobena tajnost, da je imelo ravno beograjsko »Vreme« vedno največje razumevanje in simpatije za politiko osi Berlin-Rim ter je vedno posvečalo največjo pozornost vsem pojavom v nemškem javnem življenju.
Nova trgovinska pogodba med Nemčijo in Španijo
Gospodarska revija »Sud-Ost Echo« ki je nedavno začela izhajati na Dunaju, doznava iz zanesljivega vira, da bo v kratkem podpisana nova trgovinska pogodba med Nemčijo in Španijo. Posledica nove pogodbe bo med drugim ukinitev dosedanje nemško-španske družbe trgovskega monopola, ki je med državljansko vojno vodila vse trgovske posle med Nemčijo in Španijo. Odslej se bo izmenjava blaga vršila neposredno preko nemških in španskih izvoznih podjetij. Nova pogodba bo vsebinsko podobna oni, ki jo je Nemčija v marcu sklenila z Rumunijo. Njen glavni j namen bo torej zagotovitev španskih naravnih pridelkov za nemško gospodarstvo in preskrba Španije z onimi izdelki nemške industrije, ki jih Španci sami ne izdelujejo ali ne v dovoljni meri.
Poljska vprašanja o »življenjskem prostoru"
Poljski list »Ilustrowany Kuryer Cod-zienny« objavlja daljši članek o teoriji nemškega »življenjskega prostora«, ki je po mnenju lista praktično neomejen. List sprašuje v tej zvezi:	{
»Kdo ima pravico do življenjskega prostora po nemški zamisli? Ali vsi narodi? Ali ima na primer Poljska pravico do življenjskega prostora, ki bi po načelih nemške geopolitike obsegal predvsem Vzhodno Prusijo kot pokrajino, ki leži geopolitično v poljsko-litovskem območju, ob ustju reke Visle in ob valovih poljskega morja? Ali ima na primer Poljska pravico do Opolske Šlezije, ki ni samo etnografsko poljska pokrajina, temveč je tudi geopolitično del poljske Gornje Šlezije? Ali ima na primer Poljska pravico do povezan j a svoje usode z usodo Slovaške in Moravske, ki ležita ob prometnih žilah, ki so za Poljsko izredno važne?«
Pravni položaj Hitlerjevega namestnika
»Kolnische Zeitung« objavlja daljšo razpravo o pravnem položaju Hitlerjevega namestnika Rudolfa Hessa. Po zakonu z dne 1. decembra 1933 je zaradi »ožje povezanosti strankinih organov z javnimi oblastmi« dr. Hess minister in član vlade ter predstavlja v tej svoji funkciji zvezo med stranko in državnimi oblastmL Po posebnih Hitlerjevih ukazih mu pripada nadalje pravica sestavljanja osnutkov za- j konov, odredb in uredb; od drugih članov vlade sestavljeni osnutki morajo biti pred razpravo v kabinetu predloženi najprej njemu. To velja za vsa pravna področja brez izjeme. S tem je zajamčena udeležba stranke kot nositeljice državne misli pri . vseh zakonskih ukrepih.	'
Razen tega gre po ugotovitvah navedenega lista dr. Hessu tudi v državni personalni politiki v mnogih primerih odločilna beseda. Tako mora on izreči svoje mnenje o nastavitvi vseh tistih višjih uradnikov, ki jih imenuje z ukazom Hitler, še posebej velja to tudi za funkcionarje delovne službe. Skratka, preko Hessove osebe stranka na vseh področjih posega v državno "'Življenje, tako da je v njegovi ose- j bi združena vez med obema organizmoma, stranko in državo.
Sidor postane poslanik pri Vatikanu
Kakor smo svoječasno poročali, je slovaški notranji minister Karol Sidor podal ostavko. Slovaški viri so takrat zatrjevali, da mu je namenjeno drugo odlično mesto. Sedaj poročajo dunajski listi iz Bratislave, da bo Sidor imenovan za prvega slovaškega poslanika pri Vatikanu.
Ustavitev moskovskega poluradnega Usta
Pariški listi poročajo iz Moskve, da je začasno prenehal izhajati tamošnji tednik »Journal de Moscou«, ki je veljal za glasilo zunanjega komisariata in je bil namenjen v prvi vrsti v Moskvi bivajočim diplomatom in drugim inozemcem. List objavlja v svoji zadnji številki, da začasno ne bo izhajal »iz tehničnih razlogov«. O pravem vzroku ustavitve tudi pariški dnevniki ne vedo povedati ničesar.
Preložen občni zbor JNS v konjiškem srezu
Za nedeljo 30. t m. sklicani občni zbori JNS in OJNS v Zrečah in Stranicah se zaradi 1. maja ne morejo vršiti. Zato so preloženi na kasnejši čas. ki bo pravočasno objavljen. Prosimo vse pristaše JNS in OJNS v Zrečah in stranicah, da vzamejo ta preklic v vednost.	i
I
Berlinski obisk končan
Minister Cincar-Markovič odpotoval nazaj v Beograd
Nemčijo, ki ni najnovejšega datuma, koristno za obe državi. Glede bodočega sodelovanja smo dosegli popolno soglasje.
Ameriški list o politiki Jugoslavije
Washington, 27. aprila. AA. »Washing-ton-Post« prinaša uvodnik, v katerem ugotavlja, da ima Jugoslavija samo željo ohraniti svojo neodvisnost in živeti v dobri soseščini z Italijo in Nemčijo. Ker ji Francija in Anglija ne moreta dati za njeno neodvisnost zadostnih poroštev, si Jugoslavija gradi ugodnejše razmerje do Italije in Nemčije. To pomeni, da se Jugoslavija ne naslanja na nobeno stran, temveč skuša doseči samo to, da ne bo predmet napada. Ker so ta poroštva, nadaljuje članek, morda samo začasnega značaja, se Jugoslavija zavaruje in upa. da se bo spričo zunanjih dogodkov dal doseči temelj za izravnavo notranjih nesoglasij, da se tako ustvari čvrsta in enotna Jugoslavija.
Berlin, 27. aprila, br. Jugoslovenski zunanji minister dr. Cincar-Markovič je imel včeraj popoldne in zvečer še dva daljša razgovora z maršalom Goringom in Hitlerjevim namestnikom dr. Hessom. Sestanek z Goringom je trajal nad dve uri in je bil posvečen zlasti gosp~ larskemu sodelovanju med Nemčijo in o ..O'oslavijo. Danes popoldne se je zunanji minister dr. Cincar-Markovič odpeljal iz Berlina. Pred svojim odhodom je še enkrat sprejel novinarje ter jim na njihovo prošnjo dal naslednjo kratko izjavo:
Veseli me, da sem zopet mogel priti v Berlin ter da sem imel priliko izmenjati misli z nemškimi državniki. Imel sem tudi čast da sem bii sprejet pri kancelarju Hitlerju. Razgovori so potekali v prisrčnosti prijateljskih odnošajev, ki vežejo obe naši državi. Ugotovili smo istovetnost pogledov na pereča vprašanja, ki neposredno zanimajo naši dve državi. Pokazalo se je, da je prijateljstvo med Jugoslavijo in
Kitajci zavzeli Nančang
Glavno mesto province Kiangsi zopet v kitajski oblasti
London, 27. aprila, o. Agencija United Press poroča, da so kitajske čete zavzele Nančang, glavno mesto pokrajine Kiangsi, ki so ga zasedli Japonci pretekli mesec. To je eden izmed največjih uspehov kitajske ofenzive, ki traja že tri tedne v tej pokrajini. Napad na mesto je bil pripravljen z večurnim topovskim obstreljevanjem, nakar je bila prebita japonska fronta v dolžini 40 km. Istočasno so bile Izvršene operacije na jugu mesta, tako da so se Kitajci učvrstili na obeh bregovih
reke Han.
Severno in vzhodno od Kantona boji še vedno trajajo.
Velika rudniška katastrofa na Japonskem
Tokio, 27. aprila. AA. V premogovniku pri Jubariu na otoku Hokaido (Jesso) je eksplodiral plin. V rudniku se je nahajalo 1.100 delavcev. Dozdaj je bilo rešenih samo 160 oseb.
Madžarski obisk
v Berlinu
Budimpešta, 27. aprila. AA. (MTT). Predsednik vlade grof Teleky in zunanji minister grof Otaky bosta v spremstvu več višjih uradnikov iz zunanjega ministrstva odpotovala v petek 28. t. m. popoldne v Berlin na uradni obisk, ki bo trajal nekaj dni.
Majski v Parizu
Pariz, 27. aprila, br. Ruski poslanik v Londonu Majski, je nocoj prispel v Pariz. Takoj po svojem prihodu se je sestal z ruskim poslanikom v Parizu Suričem.
Davi je Majski v Kodanju izjavil novinarjem. da je Rusija stavila Veliki Britaniji svoje predloge in da 9edaj čaka na angleški odgovor. Rusija je pripravljena z vojnimi potrebščinami in stroji podpreti zapadnoevropske države, če bi jih kdo napadeL
Brezovnik oproščen
Celje. 27. aprila
Razprava pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju proti 29-!etnemu posestnik ove mu sinu Martinu Brezovniku iz Šmartnega ob Dreti zaradi umora Helene Repičeve pred 4 leti se je nadaljevala davi ob osmih. Dopoldne je bilo zaslišanih nad 20 prič. Med razpravo se je izvedelo, da je poleg obremenilne priče Ivana Do-brovca pobegnil v Nemčijo tudi priča Part, ki je pri razpravi proti Martinu Brezovniku prav tako obremenjeval obtoženca.
Kaj pravijo priče t
Ivan Švarc je izpovedal da je bil z Bre-zovnikom skupaj v zaporu in da je Brezovnik stalno zatrjeval, da ni kriv. Švarc je bil L 1935. pri razpravi proti Brezovniku in je ob tej priliki slišal Ivana Arniča. ko je na hodniku pred razpravno dvorano dejal, da bi pomagal Brezovniku, če bi mu kaj dal za to.
Anton Jerše, ki je bil zaprt skupaj z Ivanom Dobrovcem. je izoovedal, da mu je Dobrove v zaporo pravil, da mu je Arnič poklonil obleko. Dobrove je izjavil Jerše-tu. da bi vse povedal, tako da bi bi'1 Martin Brezovnik izpuščen, če bi mu dal Brezo vnikov oče denar. Dobrove je tudi dejal, da je L 1935. na sodišču po krivem pričal zoper Martina Brezovnika in da je Arnič nagovoril več oseb h krivemu pričevanju.
Ivan Leekovšek iz Celja je izpovedal, da je bil 1. 1935. pri razpravi proti Brezovniku in da je takrat opazil, da je stopil Arnič večkrat iz razpravne dvorane na hodnik in tam nekaj govoril s pričami, ki so čakale na zaslišan'©.
Jakob Menšak, ki je bil 1. 1935. uslužben pri g. Miklavžini v Braslovčah in prevažal s tovornim avtomobilom les je izpovedal, da se je pe jal kritično nedeljo 10. marca popoldne s tovornim avtomobilom iz Bras-lovč v Gornji grad po les. V Šmartnem ob Dreti je vzel Zagožena, Purnata in Martina Brezovnika na avtomobil in jih peljal do Bočne. Pri Zagoženovi domačiji v Bočni so vsi trije izstopili m odšli takoj v hlev.
Ugovskova, ki stanuje v bližini kraja, kjer so našli Heleno Repičevo obešeno, ie izpovedala, da je prišla pokojna kritično nedeljo zvečer k njej. Repičeva je imela na sebi plet, vendar pa U<govškova ne ve, ali je imela morda Repičeva pod pletom skrito vrv ali ne. Ko je zazvonilo Ave Marijo, se je Repičeva poslovila in odšla po cesti proti Radmirju. Ugovskova je šla v torek 12. marca 1935 kropit nekega mrliča in je spotoma našla Repičevo obešeno na smrekovi veji na Šetejevem travniku ob gozdu Homu.
Franc Venek je izjavil, da je videl kritično nedeljo med 17. in 18. Heleno Repičevo, ko se je sprehajala po njegovem travniku.
Obtožencev« mati Terezija Brezovniko-va je izpovedala, da ji je sin nekaj časa pred smrtjo Repičeve dejal, da ni oče otroka, ki ga pričakuje Repičeva. Po materinem mnenju je izključeno, da bi bil sin izvršil zločin.
Komandir ocožniške postaje v Štorah Me-kinda, ki je ob času umora služboval v Gornjem gradu, je izjavil, da je po njegovem mnenju izključeno, da bi bila Repičeva izvršila samomor, marveč da so vse okoJ-nosti kazale na zločin. Brezovnikov ode je pred razpravo L 1935. prosil Mefkmdo, da bi vložil dobro besedo za sina, ia je tudi izjavil, da bi rad žrtvoval za to nekaj jtrr-jev.
Ob 12J0 je bila razprava prekinjena.
Razprava proti Martinu Brezovniku ae je nadaljevala ob 15. s čitanjeoa spisov, ki je
trajalo do 18.15. Nato je povzel besedo državni tožilec, ki je govoril tri četrt ure in predlagal obsodbo v smislu obtožnice. Zagovornik dT. Milan Koma vi i je dokazoval-da je pokojna Repičeva izvršila samomor, kakor tudi alibi obtoženega Brezovnika in zavračal verodostojnost nekaterih prič. ki so ga obremenjevale. Nato je Brezovnik ponovno izjavil, da ni kriv.
Ob 21.40 se je senat umaknil k posvetovanju, ki je trajalo 20 minut. Točno ob 22. je predsednik senata dr. Vidovič v grobni tišini občinstva, ki je napolnilo sodno dvorano do zadnjega kotička, razgla sil sodbo, s katero se obsodba okrožnega sodišča od 6. junija 1. 1935, po kateri je bil Brezovnik obsojen zaradi umora v dosmrtno ječo, v celoti razveljavlja in se Brezovnik oprošča obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov. Po obrazložitvi razsodbe je občinstvo začelo ploskati.
Brezovnik se bo odpeljal jutri zjutraj z očetom in materjo po 4 letih zopet domov.
Italijansko letalo pristalo v Dalmaciji
Split, 27. aprila, o. V bližini vasi Ciste je pristal trimotorni italijanski bombnik. Ljudje okoli Imotskega so opazili veliko letalo, kako kroži nad vasjo in so takoj spoznali, da išče prostor, kjer bi lahko pristalo.' Ko se je letalo spustilo na zemljo, so ugotovili, da je v njem šest italijanskih oficirjev. Letalo je pristalo brez poškodbe, člani posadke so izpovedali, da so bili namenjeni iz Tirane v Milan in da so prispeli v Albanijo v času okupacije z ostalimi italijanskimi letali. Na povratku v Milan so nameravali leteti po krajši poti ob naši obali, vendar pa so zašli v meglo in izgubili orientacijo, zaradi česar so morali pristati. K bombniku je bila postavljena naša straža, italijanski oficirji pa so ostali v Imotskem, dokler ni prišla iz Mostarja komisija letalskega polka, ki je opravila po mednarodnih konvencijah predpisane formalnosti. Danes je italijanski bombnik odletel dalje v Italijo.
Pakt proti kominterni ni zveza
Rim, 27. aprila. AA. (Štefani). Vest, ki so jo objavili pariški listi, da bodo države, ki so podpisale pakt proti kominterni, spremenile ta pakt v medse!x)jno zvezo, je treba smatrati za tendenčno.
Chvalkovsky —
poslanik v Berlinu
Praga, 27. aprila. AA. (Štefani): Uradno objavljajo, da je bivši čcško&lovašk: zunanji minister Chvalkovsky imenovan za poslanika češkoslovaškega protektorata v Berlinu.
Negrin na poti v Ameriko
Le Havre, 27. aprila. w. Bivši španski ministrski predsednik Negrin se je s svojima dvema sinovoma in bivšim španskim finančnim ministrom Aspejem vkrcal na parnik »Normandie« za pot vNew York. Bivši predsednik španskega parlamenta Martinez Bario je dobil vizum za pot v Mehiko.
Vremenska napoved
Zentunska: Pretežno jasno in toplo vreme v vsej državi razen na skrajnem seve-rozapadu in zapadu. kjer bo nekoliko bolj oblačno s krajevnimi nevihtami.
Dunajska: Ponekod nekoliko oblačno, pričakuje se večja pooblačitev od za pada, pa tudi padavine, pozneje ptdec temperature.
Maši kraji in ljudje
Rojstni dan Nj. Vis. kneza namestnika
Danes praznuje nag prvi kraljevi namestnik, Nj. Vis. knez Pavle, rojstni dan,
s katerim završuje 46. in stopa v 47. leto svojega življenja. Po njegovi izrecni želji se bo, kakor vsa prošla leta, tudi letos ta praznik obhajal le v ožjem rodbinskem krogu kraljevske rodbine, brez zunanjih parad in svečanosti. Kljub temu pa bodo danes >ohitele v državno prestolnico h knezu namestniku najtoplejše misli in najboljše želje sega prebivalstva, saj vidi v njem čuvarja in varuha dragocene narodne in politične dišeine nepozabnega Velikega kralja. Kot predstavnik narodne dinastije Karadjordje-vičev je knez namestnik vsemu narodu simbol in jamstvo močne in neodvisne Jugoslavije, katere krmilo bo čez dve leti in pol, ko pride čas, lahko vedrega lica izročil našemu mlademu kralju.
Posebno v današnjih nemirnih časih čuti in občuti jugoslovenski narod tesno povezanost s svojo vladarsko hišo, ki je izšla iz njega samega, Z zaupanjem zre v kneza j - uestnika, da bo tudi v bodoče srečno in varno vodil naš državni brod po razburkanem mi rju. Kakor njegov veliki pokojni bratranec, blagopokojni kralj Aleksander I., je tudi knezu namestniku nadvse pri srcu naša ožja domovina, v kateri prebije skoro ves svoj prosti čas. Zato so čestitke Slovencev ob njegovem današnjem rojstnem dnevu še posebej iskrene in tople.
ivijo srednješolci
žalostne ugotovitve šolske poliklinike
S: od nje šole v naši državi obiskuje okrog niri) dijakov in dijakinj. Kakor v dru-gih državah, tako 96 tudi pri nas ustanove, ; /birnjo podatke o življenju in položaju '•ke mladine. Največ podatkov je zbra;a •k-j šolska poliklinika v Zagrebu. Zagreb :.; med na5a največja mesta ter odpade nanj veliko število srednješolcev. Polikli-:ke pa so svoje poizvedbe raz.širile tudi kraje, ki so izrazito nasp!otje velikega este. Tako imamo podatke o življenju srcdnjcSclcev v Peči, Novem Pazarju in '..a>:;»u. I z primerjave podatkov Zagreba teh krajev se da napraviti precej točna -'ika o življenju in pclc-žaju naših s-rednje-'cev.
Stilistika dokazuje, da se po vojni stalno dviga število srednješolcev. I z statistike jo tudi razvidno, kako se prirastek sred-XM)lcev kaže v raznih slojih prebivalstva. V sni o'nem se 'ahko reče. da so srednje šole bolj odprte otrokom socialno šibkejši s'njev. kakor so bile nekdai. Bile pa bi odprte še v večji meri. če ne bi števila dijakov »regulirala« šolnina, ki je prej ni bi-Za reveže, ki nimajo stalnih dohodkov ' i nobenega premoženja, so naše srednje 'r'e še vedno zaprte. Precej dobro zbrani in urejeni statistični podatki segajo do leta 1924.
Naj sled: nekaj statističnih podatkov o prehrani in stanovanju srednješolske mladine. Po statistiki iz leta 1927. je bilo v zagrebških sredniih šolah 4.38 odstotkov sred-ješolcev z nezadostno preh-ano. S komaj zadostno prehrano jih je bilo 37 odstot-
kov, z dobro prehrano pa nad 58 odstotkov. Leta 1932. se je število nezadostno prehranjenih dijakov zvišalo na 13.10 odstotkov, šolske mladine s komaj zadostno hrano je bilo 54.60 odstotkov, odstotek šolske mladine z dobro hrano pa se je znižal na 32.30 odstotkov. V Kolašinu pa znaša odstotek srednješolcev, ki jedo komaj enkrat. k večjemu dvakrat na dan 10. v Peči 16, v Novem Pazarju pa celo- 39 odstotkov.
V Novem Pazarju je 73 odstotkov srednješolcev, ki za nočni počitek nimajo postelje. V Peči je takih srednješolcev 42 odstotkov. V Kolašinu je 69 odstotkov srednješolcev, ki hodijo cd doma do šole po več kilometrov daleč, v Peči pa prihaja v šolo od daleč 10 odstotkov srednješolcev. V Zagrebu stanuje 51 odstotkov srednješolcev v nezdravih stanovanjih. 54 odstotkov je takih, ki imajo z ostalimi člani družine na razpolago samo eno. Razumljivo je, da se iz teh vrst revnih dijakov rekru-tira 40 odstotkov slabih učencev V Zagrebu je dalje 42 odstotkov srednješolcev, pri katerih doma ni kopalnice 5.7 odstotkov pa je takih, ki ne spijo v lastnih posteljah.
Taki in še mnogi drugi žalostni statistični podatki so zgovorna slika velikega problema, ki ga moramo čimpreje rešiti, da ne bomo kakor doslej brez haska govorili o šolski mladini — naš- nadi.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Dolga pravda
o uničenih ribah
Velika Dolina, 27. aprila
Zadnje čase se marsikje čuje o uničevanju rib naših rek in potokov, bodisi, da jih pokončajo tisti, ki nimajo ribolovsKe pravice, bodisi da jih na veliko uničijo z odtokom razne nesnage iz tovarn ali kakorkoli. Redko pa se čuje o primerih, kjer je golo naključje upropastilo za mnogo let ribji zarod. Poslednje se je- dogodilo pred leti v Breganici, malem potoku, ki loči dravsko in savsko banovino ter se malo stran od Bregane izliva v Savo.
Pred nekaj leti je vozil posestnik in gostilničar g. Mijo Lazanski iz Breganskega sela v občini Veliki Dolini apno iz apneni-ce vzdolž potoka na svoj dom. Ljudje se ravno tu na meji obeh banovin pečajo z žganjem apna, ki ga porabijo za dom ali pa prodajo v bližnji okolici, vozijo ga pa tudi v Sombor in Zagreb. Tako je tudi g. Lazanski vozil ob Breganici. Nesrečen slučaj je hotel, da je voz tik ob potoku zdrknil s koloseka in se zvrnil v potok. Posledice seveda niso izostale. Potok, odnosno pravico ribolova ima »Ribarsko društvo Zagreb«, ker se nahajajo v njem velike množine postrvi od izvira pa doli do Bregane. Mnogo odličnikov, strastnih ribičev iz Zagreba je prihajalo sem na nedeljski oddih. Znano je. da je dolina Breganice eden najbolj romantičnih predelov in strug južnovzhodnega dela Gorjancev. Če si šel nedeljskega popoldneva gori ob vodi, si lahko opazoval zanimive in potrpežljive ribiče s trnkom v roki in košarico na bregu — seveda s pikčastimi postrv-mi, včasih pa tudi prazno. Voz apna, ki je na nesrečen način padel v vodo, je na gotovem odseku uničil ribji zarod, pa ni čudno, če se pozna vrzel.
Seveda je Ribarsko društvo Zagreb pozvalo g. Lazanskega, naj poravna nastalo škodo. Slučaj je hotel, da je tisti dan vozil apno njego sin. G. Lazanski se je seveda izgovoril na nesrečen slučaj. Zato se je vnela dolga pravda, ki menda že zdavnaj presega vrednost uničenih rib in še ni končana. Vsekakor bi bilo treba upoštevati nesrečen slučaj. Kako se bo zanimiva pravda končala, bo pokazala bodočnost, saj gre baje že za težke tisočake.
Zbor avtobusnih podjetnikov
Maribor. 27. aprila
Danes dopoldne ob U. so se zbrali avtobusni podjetniki iz vse Slovenije v mestni posvetovalnici, k rednemu občnemu zboru Združenja avtobusnih podjetij za dravsko banovino.
Zborovanje je otvoril in vodil predsednik združenja g. Rus iz Ljubljane, ki je prisrčno pozdravil navzoče, predvsem pa mestnega župana dr. Juvana, podžupana Žebo-ta. Putnikovega ravnatelja J. Loosa in druge predstavnike našega javnega življenja. Kot hišni gospodar je nato pozdravil navzoče mestni župan dr. Juvan.
Predsednik g. Rus ie v izčrpnih izvajanjih orisal delovanje združenja v pretekli poslovni dobi. Največje in najbolj pereče vprašanje, ki zanima avtobusne podjetnike, je zavarovanje. To vprašanje je sicer dvignilo veliko prahu, vendar pa je bilo pod pritiskom razmer ugodno rešeno, tako da je bilo deseženo z zn-žanjem premij večje zavarovanje. Tudi se je lani odpravil; 10% turistični prispevek za avtobusna podjetja. Meseca januarja je bil pri ministrstvu za trgovino in obrt ustanovljen poseben posvetovalni odbor, ki bo vsa vprašanja, ki se tičejo avtobusnih podjetij, rešil sporazumno s prizadetimi pokrajinami. Tudi je borba za odpravo vozninske takse prinesla avtobusnim podjetnikom nekatere spremembe. Zadeva je sedaj tako urejena, da plačajo avtobusni podjetniki za konkurenčne proge 20, za polkonkurenčne 10 in za nekonkurenčne proge 5 par za km. Avtobusni podjetniki so uspeli v borbi za odpravo davka na poslovni promet, ki jim ga se daj ni treba več plačati. Ker nekateri pod jetniki še vedno prevažajo osebe na tovornih avtomobilih je banska uprava lani izdala naredbo. da je prevažanje oseb na to vornih avtomobilih prepovedano, vendar pa se vsi podjetniki ne držijo te naredbe in bo v bodoče posvečalo združenje vso pažnjo temu. da se prevažanje oseb na tovornih avtomobilih prepreči.
Nato je g. Rus poročal o delovanju zveze ter referiral zlasti o sklepih zadnje zvezne plenarne seje, ki je bila pred kratkim v Beogradu. O sklepih omenjene plenarne
Iz mladih let vojvode Stepe Stepanoviča ni dosti spominov saj se vojvoda ni-nikdar bavil s pisanjem kakih dnevnikov. Ohranjena pa je njegova ocena iz leta 1880. Komandir čete kapetan Dimič je med drugim takole opisal podporočnika Stepo Stepanoviča: »Bister. Nadarjenost najbolj kaže v splošni in srbski zgodovini. Karakter čvrst, narava dosti bujna. Hitro razume in hitro se odloči za delo z dobrim uspehom Zdrav, močan, okreten in za praktično službo sposoben Kot strelec, jezdec in plavač vrlo dober. Službo vrši točno in vestno. Ekonom dober, zelo snažno se oblači V privatnem življenju značaja čistega in odkritega Druži se s
tovariši in uglednimi občani.«
*
Za svoje vojake je vojvoda Stepa vedno skrbel in ni nikdar dopustil da bi jih kdo izkoriščal Ko je bil davno pred vojno komandant divizije v Kragujevcu, je izdal strogo naredbo. da ne smejo posilni — sluge oficirjev ničesar delati, kar ni v pravilih službe Nekega dne je Stepa opoldne srečal vojaka, ki je nosil cel sklad loncev in krožnikov. Ustavil ga je in vprašal:
—	Pri kom si v službi?
—	Pri majorju J., gospod oolkovnik.
—	Kaj nosiš?
—	Kosilo.
—	Kdo ti je ukazal?
—	Gospa majorica.
—	Sedi!
—	Razumem! in vojak se je usedel.
—	Jej, je zapovedal Stepa.
In vojak je pojedel vse kosilo.
—	Zdaj pa pojdi domov in oovej gospej majorici. da te je srečal komandant divizije ter ti ukazal pojesti kosilo.
★
Vojvoda Stepa je bil vzor točnosti Največjo točnost je zahteval od svojih oficirjev, ni pa trpel, če je kdo prišel prezgodaj. Načelnikom svojega štaba je odrejal sprejeme točno na minuto. Eden izmed njih pripoveduje, da mu je bilo ukazano, naj pride ob 9.15. Prišel je pred pisarno 9.05. Ko je čakal, je prišel iz pisarne komandant artiljerije, ki je bil pred njim naročen. Mislil je, da se vojvodi mudi. in da ga bo pred določeno minuto sprejel.
—	Ne sprejmem vas, mu je dejal vojvoda. Oficir je čakal v predsobi in točno ob 9.15 ga je vojvoda poklical.
—	Zakaj ste prišli prezgodaj?
—	Videl sem komandanta artiljerije, pa sem mislil, da se vam mudi.
—	Ce bi se mi mudilo, bi vam bil prihod prej odredil. Tu se je mudilo samo
komandantu artiljerije.
★
Po slavni cerski zmagi so pripovedovali v oficirski menzi, da je med ujetniki madžarski oficir Imre Koreny, fabrikant špirita iz Budimpešte, in da je prišel v taborišče gol, kakor ga je mati rodila. Skušal se je rešiti z begom preko Drine in se je slekel, da bi reko preplaval. Nedaleč od brega pa se je začel potapljati in v zad-
njem hipu so ga srbski vojaki rešili Ko je vojvoda slišal to zgodbo, ie pripomnil:
—	Je pač tako. V civilu je utapljal ljudi v alkoholu, zdaj pa bi se bil sam kmalu utopil v vodi.
★
Uradnik tiskovnega oddelka vrhovne komande je dobil povelje, naj za francoske in angleške liste opiše cersko bitko ter poročilu dostavi življenjepis zmagovalca. vojvode Stepanoviča Uradnik se je podal v štab II armade in prosil za sprejem pri vojvodi, da bi od njega dobil podatke Vojvoda ie njegovo pripovedovanje rezko prekinil z besedami:
—	Nimate kaj pisati! Kar se je storilo, so storili moji vojaki m oficirji Če že morate pisati, zapiske to.
Vojvoda Stepa ni mogel trpeti Grkov, ki so se motali okrog vojaških taborišč. Neuke vojake so izkoriščali s svojimi sumljivimi kupčijami, a tudi špijonaža je bila močno razvita Vojvoda je odredil, da ne smejo straže pustiti nobenega civilista v bližino taborišč. Nekega dne pa ' se je podal vojvoda, ograjen s pelerino in s staro, zmečkano kapo na glavi, na sprehod. Pred taboriščem je stražil prileten vojnik ter se zadri nad njim:
— Slišiš ti, Greko, takoj naj te vrag odnese, kajti če te opazi čika Stepa, ti bo slaba predla in tudi meni ne bo dobro. Hajd, beži, dokler si še cel!
Vojvoda se je veselo nasmejal, se hitro umaknil, vojniku pa se ni dal spoznati, da mu ne bi pokvaril veselja nad odgonom nadležnega »Greka«.
gospodinjo
Persil
malem za
seje so izšla v našem tiski, napačna poročila. Resolucija, ki je bila sprejeta na plenarni seji, vsebuje namreč naslednje zahteve: Interesi avtobusnih podjetnikov naj se varujejo po geografskih in gospodarskih potrebah. Manjša podjetja naj se združijo v večja, katerim naj nudi država gotove privilegije in olajšave. Avtobusni promet naj se rajonira in naj se izvede tudi načrt avtobusnega omrežja. Dokler pa se ne izdela tak načrt, naj se ne izdajo nobene nove koncesije. Tudi vsebuje resolucija zahtevo po reviziji vseh koncesij ter novih dovolil, ki so bila izdana po letu 1935.
Združenje avtobusnih podjetij dravske banovine šteje 53 članov, to je za 4 več kakor leta 1937. V dravski banovini vozi 136 avtobusov. Dohodkov je imelo združenje lani 41.500 din izdatkov pa 31.500 din.
Po končanih poročilih se je razvila živahna debata, v katero mo posegli skoro vsi zborovalci. G. Lininger jt dejal, da je lani skoro izgubil koncesijo za progo Maribor-Ptuj. Po njegovih informacijah se mestna občina mariborska baje poteguje za konce-
sijo na progi Maribor-Ptuj. kar pa je upravnik MP g. Stabej odločno zanikal. Ob tej priliki se je razvila debata o tem. kdo ima prav za prav pravico do koncesij avtobusnega prometa. Ugotovljeno je bilo. da ima prednost tisto podjetje, ki najbolje obratuje in ki nudi najboljše jamstvo.
Udeleženci občnega zbora so sprejeli resolucijo, v kateri protestira zbornica proti objavljeni resoluciji Zveze avtobusnih združenj, ki nikakor ne ustreza poteku in sklepu plenarne seje. Nadalie zahtevajo avtobusni podjetniki dravske banovine, da prideta v poslovni odbor pri ministrstvu za trgovino in industrijo zastopnik ljubljanske Zbornice za TOI in zastopnik Združenja avtobusnih podjetij za dravsko banovino. Volitev uprave letos ni bilo.
Po končnem zborovanju je bil v spodnji dvorani Kazine skupen obed. ki ga je priredila udeležencem občnega zbora mariborska mestna občina. Gostje so si nato ogledali še naprave v Plinarniški ulici, potem J pa so se odpeljali po novi pohorski cesti k . Pohorskemu domu.,....... ,....
Pojasnitev dve leti starega zločina
Kmetica Kotnikova je bila žrtev morilske zarote
Maribor. 27. aprila
Na dnu življenja ob meji se je spet od-grnila zavesa, za katero sta se skozi dobo skoraj dveh let skrivala morilca mladega življenja Po posebnem prizadevanju marljivih orožnikov se je posrečilo odkriti ogaben zločin, peklenski načrt, ki je ugonobil nedolžno človeško življenje. Preiskava je bila tem težja, ker je dejansko grozno resnico krila svoječasna uradna ugotovitev, da gre za primer smrtne nesreče Toda ljudski glas se ni pomiril, ni umolknil Trdovratno so krožile med ljudmi na Kozjaku govorice, ki so jim orožniki zaupali, dokler se ni dokončno izkazala popolna resničnost teh govoric.
Bilo je 7 julija 1937 pri Kotnikovih na Kozjaku št. 54. Domači gospodar posestnik Anton Kotnik je določil, da spravljata njegova žena Frančiška in hlapec Alojzij Šibanec seno na skednju Zena Frančiška se ni upirala četudi ie bila že 6 mesecev noseča. Toda zgodilo se je. da je Frančiška Kotnikova sredi dela po nekem čudnem naključju padla z višine 13 m na kup kamenja kjer je obležala mrtva in negibna Uradna komisija je mogla v tem primeru ugotoviti le smrt. ki se je pač orimerila zaradi nesrečnega naključja.
Smrtni primer Frančiške Kotnikove bi bil bržkone za vedno s tem »pojasnjen«, ko bi ne nastopile nekatere druge okoliščine. Med sosedi in daleč naokrog so se nam-
V okolici Cačka je upokojeni vojvoda Stepa v svoji skromni civilni obleki naletel na nekega mlajšega kmeta, ki je menda zato. da bi si prikrajšal pot, poškodoval neko ograjo Vojvoda je kmeta pokaral, kmet pa ga je robato zavrnil, češ. kaj te to briga, sitni starec. Mimo je prišel takrat neki mladenič ter kmetu povedal. s kom se krega. Kmet je bil ves prestrašen in lepo je prosil vojvodo, naj mu oprosti.
—	Jaz sam se ne jezim, je dejal vojvoda. A žal mi je. da tako ravnaš s starimi ljudmi. Ali ne misliš, da boš tudi sam enkrat star?
★
Pred svojo hišo v Čačku je vojvoda žagal drva. Mimo pride kmet in ga nagovo-vori:
—	Pomozi Bog. čiča! Ali ni to hiša našega vojvode Stepe?
—	Da!
—	A ti mu žagaš drva?
—	Žagam, kaj pa hočem.
—	Za koliko si se pa pogodil z njim?
—	Nisem se pogodil, pri njem delam stalno, mu je odvrnil vojvoda.
—	Potem je pa v redu, dobrega gospodarja imaš.
Vojvoda ni pisal svojih spominov, kar ie seveda velika škoda. Kadar so ga prosili, da bi kaj napisal, ali pa vsaj dal kake podatke, jih je zavračal:
—	Jaz sem popisal celo goro papirja, ako kdo kaj hoče, naj išče in čita.
Vojvoda je pri tem mislil na ogromno število vojaških poročil, referatov, predlogov in odredb, ki jih je izdal v dolgi dobi svojega službovanja.	—:tg_ .
reč v zvezi z nenadno smrtjo Frančiške Kotnikove pričele širiti čudne govorice, ki so trdovratno krožile med ljudmi in šle od ust do ust. Orožniki so dobro vedeli za te govorice in jim posvečali vso pažnjo. Na tihem so pričeli s poizvedbami, ki naj doženejo, če temeljijo govorice na resnici. Orožniki so se lotili te svoje naloge z vzorno marljivostjo. Prvi uspeh so beležili, ko so izsledili 281etnega Alojzija Sibanca. ki je tedaj 7. julija 1937, skupno s pokojno Frančiško Kotnikovo spravljal seno na skednju. Sibanca so našli pri nekem posestniku v Brdih v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu. Odvedli so ga na orož-niško postajo. Alojzij Šibanc je prvotno tajil, da bi karkoli vedel o nesrečnem padcu pokojne Frančiške Kotnikove. Toda v teku izredno spretnega zasliševanja je prihajal vse bolj v sumljiva nasprotja, ob katerih si nazadnje ni vedel več pomagati. Pod težo raznih obremenilnih dejstev, ki si jih je sam nakopal, je Šibanc skesano priznal, da ni Frančiška Kotnikova umrla po nesrečnem naključju, in zaradi slučajnega padca, ampak da je postala žrtev peklensko zasnovanega in dobro pripravljenega umora.
Sibanc je vse priznal. Izpovedal je, da mu je Anton Kotnik nekaj dni pred smrtjo Frančiške Kotnikove prigovarjal, da bi mu pomagal spraviti njegovo ženo s sveta. Njun načrt je bil peklensko pretehtan in točno preudarjen, tako da sta si obetala že vnaprej popolno sigurnost uspeha in zabrisan j a zločinskih sledov. Dan pred tem sta zrahljala nekaj desk na skednju, kjer naj bi Frančiška Kotnikova naslednji dan pomagala spravljati seno na skedenj. Točno pod mestom, kjer so bile deske zrahljane tako, da so morale že ob najmanjšem pritisku popustiti, pa je navozil posestnik Anton Kotnik kup precej ostrega kamenja, kamor naj bi padla njegova žena in si razbila glavo.
Na podlagi tega priznanja Alojzija Sibanca, ki je odkrilo strahoten zločin moralno popolnoma pokvarjenih ničvredne-žev, so orožniki poiskali Antona Kotnika in ga aretirali. Tudi Kotnik je pri zasliševanju vztrajno tajil vsako krivdo. Ko pa so mu orožniki predočili točen potek dogodkov na podlagi izpovedb Alojzija Sibanca, je Kotnik zastrmel. Pod težo dejstev, je klonil tudi on in priznal zločin. Ko so ga vprašali, zakaj je zasnoval peklenski načrt proti lastni ženi, je izpovedal, da je bil s svojo ženo komaj 7 mesecev poročen, a da sta se začela pričkati in prepirati zaradi tega, ker mu pokojnica ni znala kuhati po želji. Ti prepiri so povzročili, da je Kotnik jel premišljevati, kako bi se znebil svoje žene. Skoval je peklenski načrt in pridobil za ta zločin tudi hlapca Sibanca, ki je dejal, da je pripravljen sodelovati, če mu da kot nagrado 200 din. Kotnik je priznal, da je navozil kup kamenja sam, dočim je vse ostalo opravil njegov hlapec.
To nenadno odkritje je zbudilo med ljudmi ogorčenje in obsodbo. Oba zločinca, ki sta svoje izpovedbe ponovila še pred pričami, so izročili v sodne zapore.
l-i

*	Požrtvovalni voditelj Srbov v »andža-ka je umri V vasi Dubnici pri Sjemci je umn v visoki starosti 90 let Kmet Boško Nedic, stan nacionalni borec. Hi je nekdaj pod turšKc oblastjo neštetoKrat tvega svoje živijenjt pri delu za pravice naroda. Njegov dom je bil središče narodnega in prosvetnega delovanja vsega srbskega življa v Sandžaku Požrtvovalnega narodnega voditelja so Turki leta 1900 obsodili na 101 leto robije in več let je bil zaprt v Skoplju. Njegovi revni rojaki so zbrali 40 ! zlatih lir, da so izposlovali njegovo pomilostitev Ko se je vrnil iz ječe, je Nedic neumorno nadaljeval svoje nacionalno delo. Zadnja leta svojega življenja je preživel pri svojih vnukih, k; so revui kmetje.
*	Zadruga »Napredni tisk« (reg. zadr. z o. z.) v Ljubljani opozarja člane na občni zbor, ki bo v ponedeljek L maja ob 16. v klubski sobi kavarne »Zvezde«.
*	Slovensko pevsko društvo »Emil Adamič« in učiteljski pevski zbor iz Ljubljane ;
bosta gostovala te dni v Bosni Društvo j »Emil Adamič« priredi koncert 8 maja v Zenici, učiteljski pevski zbor pa 15. maja j v Sarajevu
=s Odlikovanje javorš.Ke šolske upravi, teljice Pipanove. Pišejo nam: V nedeljo je slavila zaslužna šolska upraviteljiea v Javorjah gdč. Marija Pipanova 301etnico svojega prihoda med Javorčane. Ob tej priliki je prejela tudi odlikovanje reda ' sv. Save. ki ji ga je z lepim nagovorom na prisrčni domači slovesnosti izročil freski načelnik g. Kaki. Sledile so čestitke domačih činiteljev. Jubilantka už;va kot dobra šolnica in kot prosvetna delavka izven šole velik ugled, čestitamo;
*	Potniški promet na Dunavu. Dunajski potniški parniki društva DDSG, ki so zdaj last nemške trgovske dunavske mornarice, so otvorili letošnji potniški promet na Dunavu od Dunaja do Djurdjeva v Rumuniji in nazaj. Za enkrat opravljajo promet dvakrat na teden v obeh smereh, med poletno sezono pa bo promet trikrat na teden. Vožnja od Dunaja do Zemuna traja 2 dni in eno noč. od Zemuna do Dunaja pa dva dni in pol in dve noči. Ni še določeno, ali bodo letos vozili parniki po Dunavu do bolgarskega pristanišča Vidina, ali pa samo do Kladova, odnosno do Radujevca.
*	Nemški konzulat v Ljubljani v ponedeljek 1. maja ne bo uradoval, ker je ta dan državni praznik nemškega naroda.
- Kulturna vnema napredne bačke vasi. Statistika pravi da je na področju vse Vojvodine 500 javnih knjižnic, ki štejejo 155.000 knjig in okrog 45.000 članov Vas Turija, ki ima blizu 4000 prebivalcev, večino Srbov, pa ima sama knjižnico, ki šteje zdaj že nad 2000 knjig. Te dni so priredili v Turiji zanimivo razstavo, ki kaže ves razvoj vaške knjižnice. Od tujih pisateljev sta najbolj priljubljena Jack London in Maksim Gorki, od domačih pa Do-manovič, Cankar in Glišič.
— Pri lenivosti črevesa, kataru v ere-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkužnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev.
Reg. po min. soc. doi m n. zdr S-br 15 485 25 V 35
*	V enem poldnevu so se rodili trije bratranci. Na nekem kmečkem domu v okolici Trebinja živijo in gospodarijo skupaj bratje Kasim, Alija in Avdija Avdie. Vsi trije so oženjeni. Oni dan so v enem dopoldnevu vse tri žene rodile sine. Vesel dogodek je slavila vsa vas.
* Napredna muslimanska rodbina. V Der. venti je nedavno umrl v visoki starosti bivši učitelj muslimanske verske šole Ali efendi Micič. Zapustil je sina in štir hčerke ter vsem ugladil življenjsko pot z visoko izobrazbo. Sin in dve hčerki imajo visokošolsko, dve hčerki pa učiteljsko izobrazbo. Micičeve hčerke so hodile v šolo še v oni dobi, ko so tudi najuglednejši in najpremožnejši muslimani Bosne in Hercegovine skrivali svoje žene in hčere v haremih.
*	žrtvujte na dan po eno cigareto za reveže! To je bilo geslo konference, ki jo je oni dan sklicalo muslimansko društvo »Merhamet« v Sarajevu. Glavni namen tega društva je zbiranje sredstev za podpiranje revežev in ker je v zadnjem času aktivnost društva popustila, hoče odbor zavzeti članstvo za intenzivnejše delo. V zadnjih letih se je tudi število članstva znižalo, ki zdaj nikakor več ne odgovarja skupnemu številu muslimanskih prebivalcev, ki jih je v Sarajevu okrog 35.000. Na konferenci je eden izmed govornikov razlagal, da bi se tudi z malimi žrtvami dalo mnogo storiti za reveže, če bi recimo 20.000 muslimanov Sarajeva žrtvovalo na dan po eno cigareto, bi to predstavljalo v denarju na mesec že 120.000 din pri cigareti najnižje vrste »Dravi«.
*	Pomanjkanje pitne vode v Hercegovini. Oskrba prebivalstva z zdravo pitno vodo je zelo važno socialno-gospodarsko vprašanje hercegovskih krajev. Organi mostarskega doma narodnega zdravja slišijo na svojih inšpekcijah večkrat takele odgovore: Prav govoriš, gospodine, kako potrebno je umivanje, a daj nam najprej dobre vode da se napijemo, potem pa se bodo prav radi umivali in prali. Vodo za pijačo dobivajo hercegovski kmetje v glavnem iz rek, vrelcev in primitivnih vodnjakov, v katerih se zbira deževnica. Večina vodnjakov je zelo primitivno urejena, a tudi doori vrelci so zanemarjeni. V Gorušu v ljubuškem okraju je močan vrelec, ki ima morda najboljšo vodo v zapadni Hercegovini, a kaj pomaga, ko se pri tem vrelcu napaja tudi živina. Okrog vrelca je pravo močvirje, ki predstavlja največjo nevarnost okužitve vode. Z malo količino cementa — morda bi zadostovalo kakih 300 kg, bi se vrelec lahko uredil. Delo bi opravili seljaki sami a nimajo denarja za cement in tudi strokovnega vodstva nimajo člani sokolske župe in usluž. benei mostarskega zdravstvenega doma so v mnogih krajih edini činitelji. ki skrbijo za ureditev vrelcev in vodnjakov. Ogromnega dela pa sami ne zmorejo, saj je n. pr. dom narodnega zdravja samo iz mostarskega in ljubuškega okraja prejel nad 400 prošenj za ureditev studencev in vodnjakov.
*	Udeležite se izleta društva prijateljev Sloven=k;h goric v Gornjo Radogono dne 7. maja Zglasite se pri Putniku!
:;= Za>tonj Koplje i« urejuje vodnjake Dervo Maksumič iz vasi G rac ške pri Ljubuškem, ki je v zadnjih letih izkopal :n uredil že celo v: sto javnih vodnjakov. Mož js skromen bajtar prav za prav pa pastir, ker pase za malo plači.o p:leg svoje male črede tudi živino premožnejših va-ščanov. Ko je bil lani v jesem pastir na Bjeiažnici, je v v£s' Hajatu sam :zkopal vodnjak in ni potem od občine zahteval ni^.e^ar za svoje delo Ko je bilo paše konec, je še v drugih krajih, dokler je dopuščalo vreme, kopal vodnjake zastonj, in pravi .da bo teka dela v splošno korist opravljal dokler bo mogel.
*	Burne volitve ciganskega kneza. V Stari Kanjži je bil te dni dogodek, ki je dal dosti življenja mirnemu in precej dolgočasnemu kraju ob motni Tisi. Kanjiški cigani volijo vsako leto svojega kneza, a vse volitve doslej so potekle tako, da jih ostali prebivalci niso niti opazili. Tokrat pa so bile volitve zelo burne samo zaradi tega. ker so prvič dobile volilno pravico tudi ciganke. Cigani morajo svoje volitve kakor vsako drugo zborovanje prijaviti policiji, ki pa tudi zahteva, da ji naznanijo kandidate. Ta uvedba je potrebna, da ne bi kak tat postal ciganski knez. Policija vse Kandidate perlustrira ter črta one, s katerimi je imela že kdaj opravka. Pivi kandidat za kneza je bil tokrat konjski trgovec Obrad Jovanovič, ki uživa sloves poštenega moža Bilo je še nekaj drugih kandidatov, a večina ciganov je bila za Obrada. Ciganke pa so postavile svojo samostojno kandidaturo in so za kneza predlagale zalega 301etnega Andreja Petroviča. Policija sicer proti tej kandidaturi ni imela pomisleka, huli nasprotnik; mladega kandidata pa po bili vsi starejši cigani. Pri volitvah so ciganke propadle, zagnale pa so strašen viK in krik in prišlo b' bile ic krvavih spopadov če ne bi bila posegla vmes policija Izvoljen je bil Ob- . rad a ga ciganke nočejo priznati za kneza.
*	Konec 20 let zasledovanega hajduka.. Na meji črne gore in Albanije, blizu vasi Sklja so finančni stražniki ustrelili tihotapca. v katerem so pozneje spoznali 20 let zasledovanega hajduka Osmana Mezi-loviča Osman ie zagrešil precej zločinov v Črni gori. potem pa je zbežal v Albanijo. Pri njem so našli dnevnik v katerem je [ bilo zapisano, da je bi) hajduk vsako leto po več tednov v Dubrovniku kamor se je pripeljal s kako albansko jadrnico ter potem po mestu prodaja: sadje in drva.
PREMIJ ERA! Najmočnejši francoski film
sezi.je

po znani drami »La vierge folle« od Henrya Bataillea. — Sijajni dramski igralci Victor Fran cen, Juliettc Faber in Annie Dueaux,
znana iz filma »Ječa brez rešetk« in »Greh«
"I
ti— Hrvatsko društvo Napredak javlja,
da bo svečana aadušnica za Zrinjskim in Frankopanom 29. t. m. ob 7. v Frančiškanski cerkvi. — Glavna redna skupščina . bo pa 6 maja. ob 20 v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom.
u— Za Kuhin lo v cukrarni je darovalo uradhištvo kmetijskega oddelka banske uprave 130 din kot ostanek zbirke za ve-• nec pok. krnet, svetnika Viljema Ftohr-Hiana Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najlepšo zahvalo tudi v imenu obdarovan ih.
u— Prepoved hoje in ps®v izven poti
ua Gradu. Ko je bi^o ibčinstvo pred krat-kim opozorjeno, da' po tivolskih nasadih in gozdovih na Rožniškem in šišenskem hribu ni dovoljena hoja ljudi in psov izven poti je bila izražena želja, naj se to prepove tudi na Gradu. Na njem naj bi sa. pazilo na sleherno pustošenje. zlasti na ruvanje cvetlic. Predvsem se javnost zgraža na razmere v nasadih na Taboru. Z mestnega poglavarstva smo dobili zatrdilo. da so te pritožbe popolnoma utemeljene, ker so še vedno ljudje brez čuta žh Ieprto in skrajno brezcbfcmi, da tudi odrasli in inteligentni ljudje hodijo po tiatah in delajo škodo, kakor bi ne videli lebo urejenih potr. Vsa naša javnost tudi ve da otrok na. Gradu ni • mogoče ukrotiti/ če jim cdrasli neprertano dajejo slab zgled. Prepoved hoje ljudi in psov izven poti velja tudi za Grad in mestna vrtnarija: irna tam dva delavca in še paznika Vsi trije imajo strogo naročilo, naj nad. zoriijejo ljudi in odganjalo razposajeno mladež rsz pobočij. Kar se psov tiče. je na Gradu njih pravo zbiraišče. zato naj pa" lastniki psov* pazijo da ne bo presenečenj. ko ne bo pomagala nobena pritožbi več.
u— šentjakobsko gledslišče uprizori
kot naslednjo novost v soboto in nedeljo zvečer Skutezkega igro v" 11 slikah »Ko. šček sreče«. Iz sodobnega mestnega življenja zajeta snov je pisana zabavno. Dejanje je porazdeljeno na 11 slik, ki se vr-= te JSred nami liot prizori na filmskem platnu. V igri nastopa malodaae vse osebje. Režijo vodi ga. Polonca Juvanova. ki je dejanje presadila na naša tla: v Ljubljano in na Jesenice. Nedvomno bo igra privabljala najširše sloje, ker ustreza vsem zahtevam razvajenega sodobnega gledališkega občinstva. '
I
m
DANES PREDSTAVA samo ob 16. ari !
večerni predstavi odpadeta zaraui koncerta
Victor Franeen, Gaby Moriay.
Živi mrtvec
Pretresljiva drama po nesmrtnem delu L. N. Tolstoja. - DANES zadnja prilika za ogled tega filma!
KINO UNION — Tel 22-21.
I
II. del olimpijskega filma
FESTIVAL LEPOTF
Leni Riefenstahlove
Film estetske lepote in mojsterskih posnetkov izbranih mnogoštevilnih športnih
disciplin.
IvINO SLOGA, tel. 27-30. Produkcija: Tobis-Bcrlin. Danes ob 16., 19. in 21.
Kje se dobimo danes zvečer ?	- •
V KLETI »ZYEZB A<<
Tam se dohi najboljša kapljica. — Danes in jutri velika izbira morskih rib. Rezervirajte si telefomčno omizje! Telefon ig-54. — Priporoča se
E^arl|an'-Šli©vič, gostilničar.
u— Za dušo blagopokojnega inž. Saše Hadžj dajejo njegovi fletttčr&žijivi stara1 ob prvi obletnici njegove prebrane smrti ->i>p6ffien« "na pokopališču .^ci > Sv, KMžii (parcela 61) v nedeljo 30 t. m. ob 11.45.
U— PrirodohlGVno društvo opozarja, da bo predavanje primarija g. dr. Božijara Lavriča o kirurgiji trebušne votline v torek 2. maja v mineraloški predavalnici univerze in ce v petek, kakor je pomot-no zapisano na objavah predavanj.- Začetek ob 18.15.
u— Zbirke Nar°dnega muzeja bodo po-čenši s 30. aprilom dalje otvorjene za splošen brezplačen ogled vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne. .
h— Udruženje jugoslovenskih inženjer-jev in arhitektov sekcija Ljubljana opozarja stoje člane na prva dva jugoslovanska tehnična filma pod naslovom: »Motorni voz« in »Jugoslavija gradi svoje lokomotive«, ki jih bo predvajal kino »Sloga« v dneh od 1. do 7. maja. Pri predstavi 2. mara bo tolmačil vsa tehnična dela član upravnega odbora sekcije inž. Stanko Ro-glič.
OB 50-LK! i\iCl LLVI AaOV. i V.
a a ii i ii m m
U H K IN ZLATNiNE PO NAJ OŽJIH-CKNAH
L I' II. 6 ft 11 % JE.
LJUBLJANA W O I. FO VA ITMCA
u— Obvestilo. Za obletnico' smrti dr Borisa Krištofa se bo brala sveta maša v torek 2. maja ob tričetrt na T. uro v ka peli splošne boinice v Ljubljani. Jovanka Krištof. (—)
u— Slavni pianist Kaoul Iioczaiski je vsem prijateljem prave glasbene umetnosti v Ljubljani dobro znan in tudi visoke čislan umetnik. Tretji njegov samostojn' koncert bomo imeli 2. maja v veliki filhar monični dvorani. Odličen umetnik, ki je vzbudil na vseh svojih dosedanjih koncertih v Ljubljani največje zanimanje zasluži vso našo pažn.jo in rekorden obisk pri koncertu. Raoul Koczalski je rojen Poljak ki se zaveda svoje narodnosti in pomemb no je, da se bo vršil njegov koncert v Ljubljani ravno na predvečer poljskega narodnega praznika. Na koncertu bo izvajal poleg svojih lastnih skladb v ogromni večini Chopina in Schumana Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
u— Sredozemlje zar;roa danes ves svet. O Sredozemlju poroča stalno dnevna kronika Mnogo lažje bemo sledili temu razpravljanju o Sredozemlju, ako g r bomo pobližje spoznali. Zato vabi Jadranska straža na predavanje o Sredozemlju, ki bo drevi ob 20. v I. nadstropju Zvezde Predaval bo znani predavatelj g dr Branko Verčcn Vstop prost Po pred,, vanju v kleti »Zvezde« družabni sestanek.
Otroci vseh IjuHjanskij, ljudskih
u-
ŠOI in otroških vitcev prireoe prihodnjo soboto 6. maja ob 19. v franč;škanski dvo. rani veliko šolsko akademijo s prav pestrim sporedom. Vsi mladi umetniki se bodo, seveda na mo-5 izkazali, toda naj. lepše na tej pomladili prireditvi je njen namen saj se bo potrudil »ctrok za otroka«. da čim bolj pomagajo revni ljubljanski mladini. Pri1 rčna prire^;tev najmlajših Ljubi janč-nov bo spet pokazala do. bro sr-Ge Ljubljane in gotovo, kakor vsa. ko leto privabila toliko gostov, da bo dvorana premajhna.
u— Referat za vodovodne račune, ki je
bi-i doslej dedeljen mestnemu finančnemu oddelku ter je imel svoje pisarniške pro. r tore V kares*}*- ^Nabta»je-.SO. sejSt^mbra? se je 25. aprila prerfelil v prostore '	očdelka,- -usa,- tjas&stsf	v
Mahrovi h ši na Krekovem trgu št.. 10/II. Pojasnila, ki se tičejo zaračunavanja večje porabe .vode. vodovodnih navrtalnih računov in. zaračunavanje taks na izlivke se dobe od 26. aprila dalje pri tehničnem odseku mestnega vodoyoda v Mahrovi hiši, II. nadstropje.
u— I^revi bo ponovitev koncerta Akademskega pevskega, zbora v veliki dvorani hotela "Uniona ob APZ bo ponovno zapel pesmi slovenskega preporoda, ki so dosegle nepričakovan uspeh na prvem koncertu t- m. Vstopnice .so že na razpolago na univerzi v vratarjev! loži po 15, 10 in 8 din. Danes bo bfagajna poslovala na univerzi samo do 17. ure; od 19 dalje bo odprta V Unionu. (—)
u— Aretacija specialista za zdravniški material. Kriminalni oddelek ljubljanske policije je prišel pred dnevi na sled nevarnemu tatu. kf se je specializiral na krajo zdravniškega instrumentarija in zdravniških pripomočkov Policiiski organi vso na njegovem stanovanju zaplenili celo zalogo termometrov in več soecialnib zdravniških aoaratov Kakor kažeio vsa znamenja, je mož- predmete Dokradel v neki večji specialni trgovini in neki zdravniški ^ordinaciji.
iz
25-itiiico poroke obhajata te dni bivši mariborski žu^an - odvetnik g. dr. Franjo Lpo'd in njegova soproga gospa Ivanka. Srebrni jubilej -vzornega zakonskega sožitja proslavi j: ta v ožjem krogu dragih svejcev, prijateljev in znancev. G. dr. Fianju Lipoldu in njegovi ljubeznivi gospe soprogi, ki se vsa žrtvuje na ple. men.tem tonšču človekoljubja, iz.ražurno ob lepem juoileju najpri-ičnejše čestitke, združene z željo, da bi- jima bilo dano učokati v vaglednj življenjski- harmoniji nadaljnji jub lej zlate, biserne in železne poroke tja do skrajnih meja človeškega življenja,-	-p -..;-■ : sr - r .
a^— Mariborski slaščičarji in medičarji so si izvolili na rednem.- občnem zboru svojega združenja,'ki obsega. ozemlje bivše .•moriborske oblasti tole vodstvo:- E. 'iHeh piecle:'nik-.*vl; Tomrsvič podpredsednik, odborniki E. Gert, S. Peer, H. Gros-man. Ivan Pel kan. Rudolf Golež iz Celja in Franc Hojker iz Ptuja. Namestniki so I. Pcžgan in J. Dufek iz -Maribora ter L. Dcmitrovlč iz Celja.
a— Lep uspeh šmarješk'li Sokolov. Vrla
in agilna šmarješka sokolska odrska družina je z lepim uspehom uprizorila v nabito polni d ,orani, krčevipške šole dramo »Lepa Vida«. Igralci in igralke so bili deležni toplega, iskrenega priznanja. Pred predstavo je pozdravil šmarješke sokolske brate in sestre starosta Sokola Maribor III. prof. Lojze S!runa, nakar se je občinstvu zahvalil za lepo udeležbo prosve-tar šmarješke čete učitelj Mirko Vauda, ki je igro zrežiral in pripravil. Krasen uspeh je žela s svojim igralskim in pevskim nastopom gdč. Irena ..Vauda v vlogi Vide Požrtvovalnim Smarj^čanom čast in priznanie!	vr
a— K predavanja o kočevskem ozemlju, ki je bilo te dni v Ljudski.-univerzi, .pri-ponrnnmo. da se ie vršilo predavanje na pob "do obsh podružnic CMD. Ob tej priliki se opozaria nacionalna^,javnost, da je pri podružnici CMD na r^-nolago še nekaj izvodov- »Koče' -.' :ga vzbornika«. ki $e dobi pri g. §jlx u, 4 . .-
a— Nepreklicno zadnja predstava »A"de«
bo v soboto 29. t m. Gostuje ga. Mitro-vičeva in gdč. V. Majdičeva. Na vrsto pridejo abonenti reda C. Prijatelji te opere se opozarjajo, da dolgo vrsto let ne bodo'imeli prilike spet slišati »Aido« v Mariboru.
a— Položaj tekstilne industrije. V primeru, če ne prispejo pravočasno naročene količine bombaža, bodo uvedli pričenši s 1. majem v tekstilni tvornici Zelenka & Co. omejeno obratovanje, tako da bodo delavci zaposleni le tri dni tedensko
a— V 15 letih je ujel 4.000 gadov Znani mariborski kačjelovec in oreparator Josip Zieringer proslavlja te dni svojevrsten jubilej: v 15 letih, kar se peča z lovljenjem domačih kač strupenjač za šolske, znanstvene in zdravstvene svrhe. je po lastnih zapiskih lastnoročno vlovil 4 000 gadov
a— Ob meji gori! V Trstah pri Velki v Slovenskih goricah ie zgorela domači i? posetnika Karla Lukasa Preiskava ie do gnala, da ie nastal ogenj zaradi slabega dimnika
a— Kobila povzročila smrt ml^deea
hlapca. 181etni hlapec Vid Lanca ki služ pri posestniku Matiji Strmšniku pri Sv Vidu pri Vuzenici, ie kakor običaino še' proti večeru krmit konje Ko oa se ie c senom približal kobili, ga le kobila s tak šno silo brcnila v trebuh da ie nesrečm Lanc obležal nezavesten na tleh kjer so ga potem našli domači in ga odoremili v bolnišnico, kjer oa ie kmalu za tem podlegel poškodbam V bolnišnic! so ugotovili. da mu je kobila z brco pretreala črevesje na dveh mestih tako da bi bila tudi takojšnja zdravniška pomoč brezuspešna
a— Usoden padec z Ink^motive 57tetnj Matija Sajko iz Barvarske ulice 5. ki ie uslužben v kurilnici drž žel ie padel z lokomotive in ie priletel vznak na železniški tir Obležal ie z zlomljene desnico in noffo Zdravi se v bolnišnici
a— Sestra s sekiro nad brata. V Slemenu ori Selnici ob Drav" se ie pripetil predsnočniim razburljiv dosodek Pri Pre-tolovih sta se soričkala brat Ferdinand in 161etna sestra V hipni razdraženosti ie zgrabila sestra za sekiro in zamahnila z njeno ostrino po bratovi glavi Udarec ie bil tako močan da ie Ferdinand Pretol obležal na tleh nezavesten in ves v krvi ,-Nei»iidoma so ga .n^liaM^v, b&1ni|nic? kjer so mu zdyavniki nudilL.brvo pomoč . Fxetp\pyo. stanj,e, je. ?elo. resno ...... .
a— Ljubeznjiv kavalir Zelezn carjeva žena Marija Goričan s Pobrežja se je vračala domov Pridružil se ii ie neki moški, ki oa se ie izkazal svojevrstnega kavaliria Napadel ie Goričanovo in jo udaril nekaikrat po glavi da so jo morali zaradi občutnih poškodb orepeljati v bolnišnico »Kavaliria« sedaj iščejo.
Iz Celja
Iz poštne službe. Pri celjski pošti so napredovali: za inšpektorje v 5. skupini gdč. Albina Rihteršičeva ter gg. Ivo Gams. Mirko Hočevar in Viktor VVagner, za višje kontrolorje v 6. skupini pa kontrolorji ge. Mara Faganellijeva in Leopol-dina Friedlova. gdč. Franja Turkova, ženi Grobelnikova, Anka Kupčeva Anica Lenkova in Marija Rabičeva ter gg. Alban Della Mea in Srečko Štaut.
e— Redni mesečni prvenstveni brzotur-nir Celjskega šahovskega kluba se bo pričel drevi ob 20 v klubskih prostorih v hotelu »Evropi«. V sredo zvečer se je začel v žal sedaj skrčenih klubskih prostorih šahovski tečaj CŠK. Tečaj vodi g. prof. Gabrovšek in je za člane brezplačen.
e— Rudarske borze dela so ustanovljene pri krajevnih bratovskih skladnicah v smislu naredbe o preskrbi nezaposlenih rudarskih in topi'niških delavcev in uslužbencev. Brezposelni rudarji naj se zato prijavljajo pri rudarskih borzah dela.
e— Nesreča pri regulaciji Savinje. V sredo se je ponesrečil 38-letni, pri regulaciji Savinje zaposleni delavec Henrik Schocher iz Tremerja. Ko je drobil v kamnolomu kamenje, je padel težek kamen nanj in mu zlomil desno nogo nad kolenom. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Umrli so v celjski bolnišnici: v sredo 42-letna posestnica Terezija Krivčeva iz Križ pri Podsredi, 45-letna najemnica Amalija Jeršičeva iz Vitanja in 8-letna po^estnikova hčerka Rozalija špajzerjeva z Mrzlice nad Grižami, včeraj pa 38-letni posestnik Franc Peperko iz Dobovca pri Ponikvi in enoletni kočarjev sinček Ivan Osetič iz Zavrha pri Dobrni.
Iz Gornjega grada
g— Naši splavarji so vsaj deln^ prišli letos o veliki noči na svoj račun. Zaradi izredno toplega vremena se je pričel topiti sneg v gorah in je narasla Savinja, ki je omogočila splavarjem nastop njihovega prvega letošnjega potovanja. Želeti bi bilo, da pade kmalu dež, da bodo tudi Zadrečani prišli povsem na svoj račun, ker je Dreta spet padla in ni mogoče po njej voziti s splavi. Zelja splavarjev je tudi, da bi se cene lesu zboljšale.
g— Gradbena delavnost je pri nas tudi letos zelo živahna. Občinski dom bo v nekaj tednih končan, nekateri posestniki zidajo vrtne ograje, tako zida n. pr. tudi ga. Šarbova lično ograjo okrog svojega vrta. V Šokatu bodo napravili. stari cesti nov temelj. Le škoda, da z delom na cesti niso pričeli ob pravem času, lansko jesen.
g— Vojaški novinci so tudi iz našega kraja odšli v večjem številu te dni k vojakom. Njihov odhod je bil dostojen, pre-pevaje so se navdušeno poslavljali, zavedajoč se resnih časov.
Naredite, tftafte In $irite
»J U T R o«!
Iz škofje Loke
šl— Gledališki oder fckotjeioške sokol, ske uružine ie kljub pomladi še krepko uveljavlja. Preteklo nedeljo se je igrala narodna igra »Deseti brat«. Dvorana je bila čisto zasedena. VtLk igre je še povečalo sodelovanje vojaške godbe in pevskega zbora. Pohvaliti moramo številno družino bratov in se: ter, ki so praw dobro podali svoje vioge. Le še!
šl— Drzna tatvina. Šinkovec Mirko, posestnik iz čabrač je malo debelo pogledal, ko je ugotovil, da mu je v noči na nedeljo ukradel neznanec iz zgornjega dela njegove žage krožno žago, os z dvema krogljičnima ležajema in železno jerme-nico. Orožniki so osumili tatvine nekega Cirila in ga trdo prijeli. Sprva se je Ciril izmikal, nazadnje pa je priznal Orožniki so ukradeno blago Cirilu zaplenili in ga vrnila Šinkovcu. Hkratu so mu odvzeli tuli samokres ki ni imel zanj dovoljenja.
šl— Kriza v Škofjeloški predilnici Je menda prebredena. Med delavstvom škofjeloške predilnice je nastala v začetku tega meseca mučna negotovost. Delavstvu je bilo namreč odipovedano iz razloga, da podjetje ne more dobiti deviz za nakup sirovin. K sreči se je položaj v tem tednu toliko popravil, da do odpustov ni prišlo Zaenkrat se dela štiri dni tedensko Kaže pa da bo v kratkem uveden spet normalen obrat.
Iz Zagorja
z— Delovanje električne zadruge. V nedeljo je bil v kinodvorani 19. redni občni zbor električne zadruge, ki je pokazal, da se je z izboljšanjem gospodarskih razmer tudi dvignila poraba Loka: lam 38.242 KWh, predlanskim 3L716 To sicer ni mnego kei se je prejšnja leta porabilo mnogo več. treba pa je vpoštevati, da sta prej bili med konsumenti tudi dve podjetji z apnenicami ki jih zdaj ni več. Električno energijo vporablja 200 zadružnikov Lani je pristopilo 26 novih. Med letom se je podaljšal vod iz Toplic v vas Vinje Dolžina vsega elektrovoda je sedaj 9 km. Tok je dajala zadruga članom po 3.25 din vključno trošarino čisti prebitek pn obračunu, k: ©o ga pripisali k rezervnemu skladu, je znašal 552 din. Izvoljeni so bili vsi dosedanji funkcionarji.
ŠKOFJA LOKA. V Kranju koncert APZ! — Kou» se žel. iz škofje Loke udeležiti velikega koncerta Akadem kega pev. skega zbora v kranjskem Narodnem domu v sredo 3. maja ob 9. uri zvečer, opozarjamo naj si pravočasno pieskrbi vstopnice, ki so v predprodaji na gimnaziji pri gimn. slugi. Program velikega koncerta je: »Pesem slovenskega preporoda«. Zastopanih je osem najtipičaejših in glasbeno najmočnejših skladateljev preporodne dobe (—)
DOMŽALE. Kdor prihaja ob nedeljah ali ob delavnikih v Domžale, se pač ne more načuditi, da naša občinska uprava nima toliko smisla za higieno, da bi škro. pila ceste. Cede dneve se valijo tekšni oblaki prahu po cestah, da se ne vidi od hiše do hiše in da, ne more noben gospodar ob cesti ne podnevi in ne ponoči odpreti oken. Vsaj Ljubljanska cesta bi se morala škropiti!
BRASLOVčE. Upra vitel jstvo šole se vsem, ki so s podporami pripomogli k vzdrževanju šolske kuhinje, prav iskreno zahvaljuje. V januarju, februarju in mar. cu je prejemalo topel zajtrk s kruhom 46 otrok. Posebna zahvala velja oskrbništvu gradu žovneka. ge. Maršičevi, ge. Kra-šovčevi. Vsi navedeni so dali šolski kuhi. nji mnogo mleka in kruha zastonj. Mladina, ki je bila deležna vaših dobrot, vam bo hvaležna. Bogastvo Savinj-ke doline je znano daleč okrog, malokdo pa ve, da se skriva tu tudi mne-go siromaščine. Koliko otrok je prišlo v mrzlih in mokrih mesecih od daleč v šolo, koliko brez pravega zajtrka. Bog plačaj!
I O
Petek, 28. aprila
Ljubljana 11: šolska ura: Kdo je naš največji sovražnik — razgovor otrok (vodi g. M. Zor). — 12: Odmevi iz naših krajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: ženska ura: Hotelirstvo, nov poklic sodobne žene (gdč. Anica Po-lak. — 18.20: Plošče za oddih. — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Rojstni dan Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. — 19.50: Efektna loterija za gasilski kongres (g. Dolinar Jože). — 20: Koncert gdč. Sonje Ivančičeve, spremlja Radijski orkester. — 21.15: Citraški trio »Vesna«. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Angleške plošče. — 22.50: Esperantsko predavanje.
Beograd 17: Petje in violinske skladbe.
—	18.20: Ples. — 20: »Pomlad« (radijska montaža). — 20.40: Prenos simf. koncerta. — 22: Lahka godba. — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20: Komorni koncert. — 20.30: Zvočna igra in klavirske skladbe.
—	22.20: Ples. — praga 19.50: Koncert orkestra. — Varšava 21: Zborovsko petje.
—	21.15: Simf. glasba. — 22.45: Plošče.
—	Sofija 17.30: Vojaška godba, — 18.15: Bolgarske pesmi. — 19: Klavirske skladbe. — 19.30: Prenos Massenetove opere »Manon«. — Dunaj 12: Orkestralni koncert. — 15.30: Brahmsove pesmi in balade. — 16: Lahka glasba. — 19: Vesela muzika — 20.15: Mali orkester. — 21: Zvočna igra. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19: Melodije z juga. — 20.15: Veliki orkester. — 21: Zvočne igre.
—	22.30: Lahka glasba. -- Miinchen 19: Vaški muzika nt je. — 20.15: Operni večer. — 22.30: Za zabavo in ples. — Pariz 19.30: Plošče. — 20.30: Simfonični koncert. — 22.45: Pieai s plošč,
Gospodarstvo
Osnutek pravilnika o krošnjarstvu
Ze v včerajšnji številki smo poročali, da so vse trgovske organizacije prejele v izjavo osnutek pravilnika o krošnjarstvu in smo samo na kratko omenili določbe, po Katerih bo dopustno podaljšanje dovolil za krošnjarjenje z manufakturo. Naj danes navedemo v izvlečku najvažnejše določbe pravilnika.
Splošne določbe
Trgovino brez stalnega poslovnega lo-kaia i krošnjarstvo) sme opravljati samo oseba ki dobi dovolilo po §S 176, do 185 zakona o obrti. Taka trgovina se sme opravljati samo na način in v obsegu, ki sta določena v dovolilu m samo z blagom, ki je aavedeno v dovolilu. Dovolilo za itnjsnjarjenje po ulicah ah od hiše do hiše ali od lokala do lokala v enem kraju daje pravico za poslovanje samo v dotič-nem kraju, dovolilo za krošnjarjenje od kraja do kraja daje pravico za prodajo na območju, ki je navedeno v dovolilu ali na območju vse države, razen v prepovedanih mestih in krajih Krošnjar je vezan glede delavnega časa na bansko uredbo o odpiranju in zapiranju.
Komu se sme dati krošnjarsko dovolilo
Krošnjarsko dovolilo se sme izdati 1) proizvajalcem predmetov domače hišne delavnosti njihovim rodbinskim članom in njihovim domačinom, 2) vojnim invalidom, 3) osebam, fizično nesposobnim za druga dela. 4) prebivalcem siromašnih krajev. Proizvajalcem predmetov hišne delavnosti, in članom njihovih rodbin ter prebivalcem siromašnih krajev se izdajo dovolila ne glede na to ali so sposobni za drugo delo ali ne. Kot siromašni kraji se smatrajo v dravski banovini: logaški, čr-nomeljski in kočevski okraj.
S katerimi predmeti se sme krošnjaritt
Proizvajalci predmetov domače hišne delavnosti smejo krošnjariti izključno z lastnimi izdelki. Koi taki se smatrajo ročni izdelki, ki jih posameznik izdela v prostorih svojega stanovanja sam ali s pomočjo rodbinskih članov. Njim se dovoli tudi popravljanje teh predmetov ter jim je v te svrhe dovoljeno nositi se seboj tudi potrebne surovine in material.
Invalidom in drugim fizično nesposobnim osebam se sme izdati dovoljenje za prodajo vseh predmetov svobodnega prometa. kupljeni v državi, razen manufak-turnega blaga in predmetov, navedenih v § 182 obrtnega zakona Izdati se sme dovoljenje zlasti pa za prodajo naslednjih predmetov: 1) jestvin, brezalkoholnih pijač, slaščic, sladoleda; 2) bonbonov, čokolade fig, rožičev. kostanja, južnega sadja in slično; 3) povrtnine, sadja, grozdja, svežega cvetja in meda; 4) neprepoveda-nih knjig, koleoarjev, razglednic, beležnic, slik umetniških del, izdelkov iz mavca ali drugih zmesi ali umetnega kamna; 5) drobnega (galanterijskega) blaga, kakor mila, zobne paste, raznih ščetk, glavnikov, žepnih in kuhinjskih nožev, žlic, jedilnega pribora, škarij, niti igel, itd (v pravilniku je navedena cela vrsta predmetov za vsakdanje potrebo); 6) filigranskih izdelkov itd.
Prebivalcem siromašnih krajev se sme
dovoliti prodaja samo onega blaga, s katerim so doslej običajno krošnjarili, in to: prebivalcem logaškega okraja: čipk in lesnih izdelkov, prebivalcem črnomeljskega in kočevskega okraja: bonbonov, čokolade. grozdja pomaranč, citron, cvebov, mandelinov lešnikov, kostanja, koral, školjk itd; prebivalcem sodnega okraja Ribnica, poleg prednjih predmetov še prodaja izdelkov iz lesa.
Pogoji za prejem dovolila
Dovolilo za krošnjarjenje se sme izdati samo osebam, ki so bile že zgoraj navedene in so vredne zaupanja, so jugoslovenski državljani in izpolnjujejo pogoje iz 1. odstavka § 179. zakona o obrtih (ki imajo 25 let. ki nimajo nalezljivih bolezni, ki niso pod zaščitnim nadzorom, ki niso obsojene zaradi zločinstva ali prestopka iz koristoljubja ali zoper javno moralo ali po zakonu o zaščiti javne varnosti itd., ki riiso vdane beračenju, vla-čugarjenju ali pijančevanju) Nadalje se dovolilo sme izdati samo osebam ki niso v smislu §§ 11. in 12 obrtnega zakona izključene od vodenja obrta in osebam, ki ne opravlja kake obrti s stalnim Doslov-nim lokalom Dovolilo se sme odvzeti osebi, ki je bila kaznovana zaradi neizpolnjevanja predpisov o krošnjarstvu ali zaradi tihotapstva
Vsebina dovolila
Dovolila se izdajajo v obliki knjižice, katere obrazec je predpisan s pravilnikom z dne 7 III 1932 Knjižica vsebuje osebne podatke in označbo, če je prosilec proizvajalec predmetov hišne delavnosti ali vojni invalid, fizično za delo nesposoben ali prebivalec siromašnih krajev, nadalje natančno označbo blaga z naštetjem vrste blaga z imenom, pod katerim je v prometu, način prodaje (ulična ali od hiše do hiše. ali od lokala do lokala), območje prodaje s pripombo, da se ne sme prodajati v krajih, v katerih je krošnjarjenje prepovedano Dovoljenje za ulično prodajo jestvin in brezalkoholnih Dtjač se izdaja samo za določen kraj banovine.
Oblast ki izda dovolilo, mora opozorit! prosilca, da se mora pri prehodu iz ene banovine v drugo prijaviti naibližji oblasti. da izve. če je za območje te banovine izdana kaka posebna prepoved.
Odvzem dovolila
Dovolilo se more odvzeti v primerih, ko nastopi okolnost. zaradi katere se dovolila po obrtnem zakonu ne bi moglo izdati. nadalje če se dokaže, da ie bilo izdano na osnovi nepravilnih dokumentov in kadar imetnik dovolila prekrši pravilnik odnosno zakon o obrtih in ie bil zaradi teh prekrškov v zadnjih Detih letih kaznovan naimanie trikrat ter se ne ravna do dovolilu tud* tedaj, ko ie bil opozorjen. da mu bo dovolilo odvzeto
Način krošnjarjenja
Krošnjar ne sme imeti niti stat-^ga poslovnega kraja niti lokala, niti barake, stojnice šotora ali slične enostavne pro-daialnice tn tudi ne sme razstaviti blaga za prodajo na sejmiščih kjer se vršilo sejmi, kakor tudi n-- na krajih, ki so določeni za ttžoe dneve.
Prepovedani kraji in mesta
Prodaja je prepovedana med drugim v naslednjih mestih: v LJubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Litiji, Ptuju, Novem mestu. Prodaja po pisarnah, državnih, samoupravnih in drugih javnih uradih ter ustanovah je prepovedana v vsakem primeru brez izjeme. Prodaja je prepovedana v kopališčih, klimatičnih in turističnih krajih za čas sezone. Izjemno sme ban po zaslišanju banovinskega odbora v teh mestih (tudi v obmejnih srezih) dovoliti za čas sezone ulično prodajo posameznih primernih predmetov, zlasti predmetov domače hišne delavnosti. Prodaja je prepovedana v industrijskih centrih, ki jih odredi pristojni ban. V obmejnih srezih smejo krošnjariti samo prebivalci dotičnega sreza, ki imajo na področju do-tičnega sreza svoje stalno bivališče. Kot obmejni szezi se smatrajo v dravski banovini: Dolnja Lendava, Kranj, Logatec Ljutomer, Maribor levi breg, Murska Sobota. Radovljica, Slovenj Gradec, škofja Loka.
V prepovedanih krajih ae smejo, v kolikor se ne predpišejo posebne omejitve prodajati 1) izdelki domače hišne delavnosti, 2) predmeti, s katerimi je v obče dovoljeno krošnjariti. Ta izjema pa ne velja za obmejne sreze.
Prenos in prevoz blaga
Krošnjar sme imeti toliko blaga, kolikor ga more sam nositi z lastno silo. Uporaba prevoznih sredstev se more dovoliti le pri prodajanju neokretnega blaga. Imetnik dovolila sme svoje blago prevažati s sredstvi javnega prometa iz enega kraja v drug kraj ali blago za določeno mesto naročiti v svrho shranitve ter ga nato po svoji potrebi iznesti za krošnjarjenje po ulicah ali od hiše do hiše. V kolikor se za neokretno blago dovol? uporaba živalske sile se sme izdati dovoljenje za uporabo največ dveh
živali. Kot neokretno blago se smatra izdelke iz lesa (kakor škafi, korita, sodarski izdelki) slamnato blago, ščetarski izdelki, vrvaraki izdelki, glinasto in lončarsko blago. Vojnim invalidom se sme za prevoz blaga iz enega kraja v drugi kraj dovoliti uporaba pomočnika, ročnih vozičkov, živalske sile, ali voza z zaprego. Uporaba motornih vozil je prepovedana.
Nadzorstvo
Krošnjarjenje nadzirajo oblastva obče uprave I. stopnje po organih javne varnosti. Ce ugotovi nadzorni organ, da se izvršuje prodaja proti predpisom tega pravilnika, zadrži takoj dovolilo ter o tem obvesti oblastva I. stopnje. Prav tako obvesti nadzorni organ oblastvo, če se pokaže sum o pravilnosti dovolila.
jfftTni
Z denarno kaznijo do 1.500 din se kaznuje vsak prestopek tega pravilnika, v kolikor ni predvidena strožja kazen. Z denarno kaznijo od 50 do 6.000 din se kaznuje krošnjar, ki prekorači obseg prodaje, določene v dovolilu. S kaznijo 200 do 10.000 din se kaznuje oseba, ki krošnjari brez dovolila ali nadaljuje krošnjarjenje, ko mu je bilo dovolilo že odvzeto.
Zaključna določila
Prebivalcem žumberka v dravski in prebivalcem občine Djurmanec v savski banovini, katerim je bilo izdano dovoljenje do uveljavljenja tega pravilnika, se priznava pravica za krošnjarjenje z onim blagom, ld so ga prodajali do uveljavljanja tega pravilnika. Pristojne oblasti morejo prebivalcem žumberka dovoliti Se nadalje prodajo mannfaJiturnega blaga, ld so «rs doslej navadno prodajali, prebivalcem občine Djurmanec pa prodajo emajliranega. porcelanskega in steklenega blaga. Podaljšanje veljavnosti dovoljenj, ki so izdana io uve-Ijavlienja tega pravilnika, se izvrši po predpisih tega pravilnika in po ocenitvi razlogov, ki bi opravičevali podaljšanje dovoljenja. Nova dovoljenja za prodajo manufak-ture in emaillraneea porcelanskega in steklenega blaga se ne smejo več izdajati.
Težkoče pri uvozu surovin v luči uvozne
statistika
Težkoče. ki so nastopile letos zaradi pomanjkanja deviz zlasti Dri uvozu surovin. so prišle do izraza tudi v naši uvozni
statistiki posebno pri uvozu bombaža in surovih kož. kjer je do informacijah iz vrst naše industrije tudi pomanjkanje naj-občutneje.
Uvoz tekstilnih surovin
Uvoz bombaža je bil v letošnjem januarju izredno velik in je znašal 328 vagonov: že v februarju Da se 1e skrčil na 186 vagonov in v marcu celo na 135 vagonov Zaradi znatnega uvoza v lanuarju nam statistika za Drvo letošnje četrtletje izkazuje še vedno večji uvoz nego statistika za lansko Drvo četrtletje Letos smo uvozili v nrvem četrtletju 649 vagonov bombaža (lani (506) v vrednosti 76.7 milijona din (lani 61 0).
Uvoz bombažne preje se je v Drvih treh mesecih letošnjega leta gibal na precej konstantni višini. Celotni uvoz v prvem četrtletju pa ie bil manjši nego lani in ie znašal le 424 vagonov (lani 459) v vrednosti 97.7 milijona din (lani 114.4) Seveda je pri vsem tem uooštevati, da je zaposlenost naše tekstilne industrije od lanskega leta narasla, kar povzroča tudi večjo oorabo surovin.
Precej je narasel uvoz volne, namreč v prvem četrtletju na 144 vagonov (lani 47), v vrednosti 39.6 milijona din (16.8), uvoz volnene preje Da se je povečal na 48 vagonov (31) odnosno 315 milijona din (23.3) Tudi uvoz svilene preje se je dvignil na 68 vagonov (50) v vrednosti 24.5 milijona din (21.7) Industrija za predelavo volne očitno nima težkoč glede preskrbe s surovinami.
Devizne težkoče pa so očitno povzročile manjši uvoz tkanin Uvoz bombažnih tkanin je nazadoval v nrvem četrtletju od lanskih 51.5 na 39.6 milijona din, uvoz volnenih tkanin pa od lanskih 62.6 na 53.6 milijona din.
Uvoz surovih kož
Naša usnjarska industrija zelo toži zaradi Domanjkanja surovin Narodna banka je na minimum skrčila dodelitev deviz za uvoz surovih kož ter ie naDotila ood-jetja na kompenzacijske kuočije Statistika za prvo polletje nam kaže. da smo v tem razdobju uvozili le 63 vagonov surovih kož (za 9.9 milij. din) medtem ko je znašal lani v Drvem četrtletju uvoz surovih kož 289 vagonov (41.3 milij. din).

">» A
v t i • - * *
*	« Hi < 1
i»r. rr;- ' fST ' tf l I i I
t i i f tt ^ffi' | i * n i >
BJ* t i I j « i i. rii i u i -t i i
5W M U \ iiiew	* 4 J
Uvoz ostala surovin
Glede uvoza ostalih surovin je omeniti da se je zmanjšal uvoz železa in Dolizdel-kov iz železa od 1743 vagonov odn 34.3 milijona din v lanskem prvem četrtletju na 778 vagonov odn. 21.5 milijona din v letošnjem prvem četrtletju V istem razdobju se je zmanjšal uvoz premoga od 14.773 na 10.628 vagonov (od 56.6 na 327 milijona din) in uvoz loja od 186 na 176 vagonov (od 9 na 7.4 milijona din).
Manjši uvoz strojev
čeprav Narodna banka ne omejuje dodelitve deviz za uvoz strojev in tehničnih naprav, ne glede na to. da stroje uvažamo po večini iz klirinških držav, je nvoz strojev, aparatov in tehničnih naprav letos prav občutno nazadoval in je znašal v prvem četrtletju le 88.0 milijona din nasproti 158.4 milijona din v lanskem prvem četrtletju. Uvoz elektrotehničnih predmetov pa se je držal približno na lanski višini in je znašal 39.7 milijona din (lani 40.5) uvoz prevoznih sredstev (avtomobilov) pa je dosegel vrednost 69.8 milijona din (lani 71.3). Nadalje smo v prvem četrtletju uvozili za 85.2 milijona din gotovih izdelkov iz železa (lani za 73.2), za 30.1 milijona iin železniškega materijala (lani za 7.6), za 10.1 milijona din železnih cevi (lani za 7.0) in za 13.6 milijona din železne pločevine (lani za 17.5).
Gospodarski okrepi
na Slovaškem
Po nedavni ustanovitvi samostojne slovaške Narodne banke si slovaška vlada sedaj prizadeva čim prej uvesti novo slovaško valuto, to je slovaško krono, ki bo zamenjana za dosedanjo češkoslovaško krono v razmerju 1:1. V tej zvezi je bila že pred tedni napovedana zamenjava dosedanjih češkoslovaških bankovcev za nove bankovce Slovaške banke. Novi bankovci do 1000 in 500 slovaških kron so že dotiskani. Da bi se zamenjava čim bolj pospešila, je slovaški finančni minister odredil, da se morajo vsi bankovci češkoslovaške Narodne banke po 5.000. 1.000 in 500 kron v teku dveh dni, to je v sredo 26. in v četrtek 27 t. m., zamenjati za nove bankovce slovaške Narodne banke oo 1.000 in 500 K. in sicer Dri slovaški Narodni banki in njenih nodružnicah kakor tudi pri ostalih denarnih zavodih ter večjih poštah Po preteku tega roka, t j. v petek. izgubijo češkoslovaški bankovci do 5.000 1000 in 500 kron značaj zakonitega plačilnega sredstva in se zamenjajo samo še Dri Narodni banki
Na Slovaškem morajo na novo organizirati tudi poštno hranilnico. Dosedanja ekspozitura češkoslovaške Poštne hranilnice v Turčanskem sv Martinu Je bila pretvorjena v Slovaško poštno hranilnico in bo orenesla svoj sedež v Bratislavo Polagoma uvaja ta nova Slovaška Doštna hranilnica Doštno-čekovni oromet ki Da nI v večjem obsegu razvit saj le ne Slovaškem samo 1700 čekovnih računov Slovaška se sedat Dogaja v Prag! zaradi pre-HOfift Slovaških hranilnih vlog pri
slovaški Poštni hranilnici, ki znašajo okrog 70 milijonov K.
Slovaška vlada se Dogaja v Pragi zaradi razdelitve zlatih in deviznih rezerv bivše češkoslovaške Narodne banke Slovaška zahteva glede na število Drebivalcev delež 18%>, kar Da ne bo mogla dobiti, ker so bili dosedanji Dosli češkoslovaške Narodne banke na Slovaškem relativno manjši. Obtok bankovcev na Slovaškem se ceni maksimalno na 700 milijonov K. zato Donujajo v Pragi Slovakom le 10 do 12°/o zlatih in deviznih rezerv, kajti nova slovaška Narodna banka mora v enakem razmerju Drevzeti tudi obveznosti dosedanje češkoslovaške Narodne banke.
Slovaška vlada je ustanovila samostojno slovaško žitno monopolsko družbo, ki je pričela že poslovati ter bo baje odkupila preostale rezerve žita. Nadalje si ori-zadeva čim Drej urediti trgovinske odnošaje s sosednimi državami. Trenutno se vršijo v Bratislavi Dogajanja z Nemčijo. Prav tako je prispela v Bratislavo šestčlanska Doljska trgovinska delegacija, v kratkem pa napovedujejo tudi Drihod madžarske trgovinske delegacije Predvidena so nadalje trgovinska Dogajanja z Jugoslavijo, Italijo in Rumunijo.
Gospodarske vesti
= Trgovinski minister Tomič na milanskem vetesejmn. V sredo je prispel v Milan trgovinski minister Jevrem Tomič s svojim spremstvom, da se odzove vabilu predsednika milanskega velesejma, k otvoritvi jugoslovenskega paviljona na velesej-mu. Ministra so na postaji sprejeli senator Puritelli, predsednik velesejmske uprave, ministra Alfierija« ki se ju mo-
gel osebno udeležiti sprejema, policijski pre-fekt. glavni ravnatelj državnih železnic in jugoslovenski generalni konzul z osebjem konzulata. Včerajšnje otvoritve jugoslovenskega paviljona se je udeležil tudi italijanski minister za narodno kulturo Alfieri poleg številnih drugih odličnih gostov.
—	Organi finančne kontrole ne smejo pobirati banovinskih in občinskih trošarin. Finančni minister je izdal odlok, ki pravi, da smejo organi finančne kontrole pobirati samo skupne banovinske trošarine, samostojne banovinske trošarine pa smejo pobirati le tedaj, če jih poberejo skupaj z državnimi trošarinami. Občinskih trošarin organi finančne kontrole sploh ne smejo pobirati. Dokler banovine in občine ne najdejo možnosti, da bodo same pobirale trošarine, jih bodo organi finančne kontrole izjemno pobirali še do 1. junija t L
= Ustanovitev »klada za pospeševanje turizma v dravski banovini. Na osnovi uredbe o pospeševanju turizma iz leta 1936 je ban dravske banovine izdal pravilnik o ustanovitvi, uporabljanju in upravljanju sklada za pospeševanje turizma v dravski banovini ki je objavljen v »Službenem listu« od 26. aprila t. 1. Ta sklad se ustanovi pri banski upravi za kritje izdatkov za pospeševanje turizma v dravski banovini. Imel bo naslednje dohodke: 1. prispevek banovine, 2. prispevke občin, mest ter drugih javnih korporacij in ustanov, 3. podpore zasebnikov, podjetij in denarnih zavodov, 4. obresti glavnice, 5. dotacije iz sklada za pospeševanje turizma v turističnih krajih kraljevine Jugoslavije.
= Uredba o taksnih olajšavih pH konverziji denarnih dolgov. Na osnovi i 113. finančnega zakona je ministrski svet na predlog finančnega ministra izdal uredbo o taksnih olajšavah pri konverziji denarnih dolgov.
= V Anglijo srno izvozili 1500 vagonov koruze na račun internih dinarjev. V smislu sklepa, da so vezani interni dinarji imetnikov iz neklirinških držav uporabijo za pospeševanje izvoza v neklirinške države, smo v teku apr. izvozili v Anglijo 1500 vagonov koruze. Kupčija z Anglijo je bila izvršena na ta način, da nam Angleži plačajo 70% kupnine v devizah, 30% kupnine pa & internimi vezanimi dinarji Kakor zatrjujejo v Beogradu, je pričakovati, da bomo na isti način v kratkem izvozili v neklirinške države še okrog 2000 vagonov koruze.
—	Davčna uprava za dravograjski okraj se preseli h Prevalj v Dravograd Na osnovi čl 32 zakona o organizaciji finančne uprave je finančni minister izdal odlok da se sede? davčne uprave za dravograjski okraj preseli 1. julija t L iz Prevalj v Dravograd.
Borze
27 aprila
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno (13 80), prav tako angleški funti (specialni tečaj 238, svobodni tečaj 258) Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 32.50, v Beogradu pa je bila ponudba po 33.
Na zagrebškem efektnem tržišču so se danes tečaji državnib papirjev precej okrepili Vojna škoda, ki »e je v torek tr. govaia po 482 se je že včeraj dvignila na 4S9. danes pa je bil promet po 450 (v Beogradu po 452 — 454). Tudi ostali državni papirji so bili čvrstejši 7«/0 stabilizacijsko posojilo je bilo zaključeno po 97 (v Beogradu po 99), 1% Blairovo posojilo po 90 (v Beogradu po 89 50 — 90) in 8°/« Blairovo posojilo po 97. Poleg tega je bil promet v delnicah Trboveljske po 180.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2351 — 2389, Berlin 1778.62 — 1796.38, Bruselj 745.50
—	757.50 Curih 995 — 1005, London 206-85 — 210-06, New York 4400.50 — 4460.50, Pariz 116-80 — 119.10, Trst 232.70 — 23580.
Curih Beograd 10, Pariz 11.7950, London 20.85, New York 445.375. Bruselj 75.15, Milan 23.4250, Amsterdam 237 Berlin 178.70. Stockholm 107.40. Oslo 104.7750 Kobenhavn 93.0750, Sofija 5.40, Varšava 84 Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 450 — 455. 4«/o agrarne 60 — 61.50, 4<»/o severne agrarne 59-50 — 61. 6% begluške 86 — 88 6% dalm. agrarne 85 — 87.50. 7o/o stabiliz. 97 — 98, 7% invest. 97 — 100. 7o/o Seligman 99 den., 7% Blair 90 — 91.50. 80/0 Bladir 98 — 98.50, delnice: Narodna banka 7500 bi., PAB 210 — 216, Trboveljska 180 — 185. Gutmann 30
—	40, šečerana Osijek 90 den., Isis 25 den., Jadranska 350 bi.
Beograd. Vojna škoda 453 — 454 (452 — 454). 40/0 agrarne 58.50 — 60.4«/0 severne agrarne 58.50 — 60, 6% begluške 87.25 — 87.75 (87.50), 6°/o dalm. agrarne 85.25 — 85-50 ( 85.75 — 86), 7«/0 stabiliz. 98.50 den. (99) 7«/» invest. — (99.50) 7% Blair 89.50 — 90.50 (89.50 — 90), Narod-
na banka 7350 den. (7400), PAB 211 — 213 (210 — 212).
Blagovna tržišča
2JTO
4- Chicago, 27. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 69.875, za julij 69.75, za sept. 70.25; koruza: za maj 48.50.
-f. VVinnipeg, 27. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 62, za julij 63,
-f- Novosadska blagovna borza (27. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica: (78/79 kg); baška 150 — 153, ban., srem. 149
—	151, slav. 151 — 152. Rž: baška 140
_ 142. Ječmen: baški in sremski 64/65
kg 165 — 170, jan 68 kg 180 — 185. Ove»: baški, sremski in slavonski 150 — 152.50. Koruza: bašna pariteta Indjija in Vršac 99 — 100. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 235 — 245; »2« 215
—	225; »5« 195 — 205; *6< 175 — 185; »7« 145 — 155; »8« 112.50 — 115- Fižol: baški in sremski beli brez vreč 180 — 182.50. Otrobi: baški 110 — 112, sremski 104 — 106, banatski 101 — 103.
J NACIEI l
••OO T«*Ot
o—O*—O
- MAM IN ENGLAND
NAJBOLJŠE CENENE BRITVICE
Norveški prestolonaslednik v New Yorku
New VOr* 27. aprila. AA. Danes sta se pripeljala semkai norveški prestolonaslednik in princesa Marta, ki bosta otvo-rila norveški paviljon na svetovni razstavi nato pa bosta potovala po Zedinjenih državah.
Švedski kralj v Berlinu
Berlin, 27. aprila. AA. Danes dopoldne se j« pripeljal v Berlin švedski kralj. Njegov obisk je zasebnega značaja in bo trajal en dan, nato se bo pa vladar vrnil na švedsko.
Nova pomočnika
finančnega ministra
Beograd, 27. aprila, p. Za pomočnika finančnega ministra sta bila imenovana dr. Anton Sladovič, načelnik davčnega oddelka, in dr. Milan Horvacki, načelnik državnega računovodstva. — Za načelnika davčnega oddelka v finančnem ministrstvu je bil imenovan Josip Palič. Za predsednika upravnega odbora samostojne uprave državnih monopolov je imenovan Milojko Vasovič. ban v pokoju.
Premestitev davčne oprave v Dravograd
Beograd, 27 aprila p. Pc odloku finančnega ministrstva se s 1. julijem premesti sedež davčne uprave za dravograjski srez iz Prevalja v Dravograd.
Iz šolske službe
Beograd. 21 aprila, p. Premeščen je učitelj Mirko Lešnik iz Negove v Kamnico.
Izstop 4 hrvatskih klubov iz nogometne lige
Zagreb, 27 aprila, o. Nogometni klubi Hajduk Hašk ro Slavija iz Varaždina so sklenili, da izstopijo iz nogometne lige. ker jugoslovenski nogometni savez n: ugodno rošil upravičenih zahtev hrvatskih nogometnih klubov. Temu sklepu ste je naknadno pridružila tudi Concordia.
Aretacija vlomilca
Ljubljana, 27. aprila.
Včeraj je policija aretirala na ulici 24. letnega Jožeta Rukavino iz Nove Kapele v zagrebški okolici, ki se je nekaj dni potikal po mestu brez pravega opravka in je očitno iskal samo priliko za krajo. Detektiv je postal pozoren, ko je Rukavina obiskal nekaj trgovin z zlatnino in ponujal dve zlati uiri v nakup. Ko je bil aretiran, je obe uri po smešno nizki ceni že prodal. Bik) je treba precej trdega zasliševanja, preden je priznal, da je takoj po prihodu v Ljubljano vlomil v neko stanovanje v Kolodvorski ulici, kjer je ukradel zlato damsko uro.
Rukavina je moral v spremstvu detektiva in stražnika v mesto, da pokaže kje je uro prodal. Bila je zlata, lepo okrašena zapestna ura, ra številnici pa je imela napis »Tissot«. Ko so mu prvega dokazali. je Rukavina priznal še ostale gre. he. Zadnji čas se je potepal po Vinkovcih, Varaždinu, Ptuju, nazadnje pa jo je mahnil proti Ljubljani. Mimogrede je v Hrastniku ukradel gostilničarki Karolini Birti-čevi zlato uro, vredno 1200 din, pozneje pa jo je v Ljubljani prodal za 120 din-Kljub mladim letom je Rukavina zaradi žepnih tatvin in vlomov odsedel že nad 18 mesecev ječe.
Drzen sleparski trik mlade pokvarjenke
še en slepar, ki se Je hotel polastiti denarja
Škofja Loka. 27. aprila Čudna je naša doba. ko na noben korak ne ves, ali nimaš pred seboj človeka, ki te bo z vabljivimi besedami oipeharil kljub vsej tvoji opreznosti. Nedavno je nekemu šolskemu upravitelju iz škofjeloškega okraja mlada ženska zagodla takšno, da jo bo še dolgo pomnil. Ugledni ljubljanski družini je umrl sin. katerega dober znanec je bil naš šolski upravitelj. Pokojnik še ni bil pokopan, ko se je zglasila v vasici, kjer upravlja šolski upravitelj svojo trirazred-nico, brhka ženska in se predstavila upravitelju za hčerko one ugledne družine. Rekla je, da so jo k njemu poslali zaradi tega, da se z njim pogovori o posebni zadevi. Ko sta bila upravitelj in ženska sama ga je poprosila za denarno pomoč. 400 din da še manjka za pokop. Denar da nujno potrebujejo. Neznanka je premotila upravitelja, da ji je denar izročil, zlasti še, ker je sveto zatrdila, da ga bodo domači vrnili v nekaj dneh, ko pride njen brat iz Splita, odkoder se je že odpeljal k pogrebu. Mimo vsega je ženska navajala podrobnosti iz življenja ljubljanske družine, tako da upravitelj ni mogel posumiti v prevaro. Niti črne obleke ni pozabila.
Ko je imela ženska denar, se je odpeljala z vlakom. Denarja pa ni hotelo biti nazaj, zato so upraviteljevi povprašali pri oni družini, kako mislijo s posojilom. Tedaj je upravitelj šele izvedel, da je bil postal žrtev pretkane sleparke. Sum je Jak o j padel na hčerko sosede, ki je po svojem obrazu res dokaj podobna članom omenjene družine.
Policijski organi, ki jim je bila zadeva javi jena, so se lotili njene matere in zagrozili, da pojde njena hči naravnost v zapor, ako ne bo denarja. Tega se je mati ustrašila in obljubila je, da bo denar vrnila, zlasti ker je brumna hčerka priznala svoj greh. Ker mlada ženska, ki je menda poročena na Jesenicah, še ni bila kaznovana, so se pobotali in zadovoljili s tem, da mora denar nazaj.
Medtem ko pričakuje šolski upravitelj svojih 400 din, pa se je zgodil nov poizkus sileparstva. K materi hčerke, ki je opeharila upravitelja, je prišel neznan moški in se izdal za upravitelja. Svoj denar je hotel. Sreča. da soseda denarja ni imela, ker bi ga bila sicer izročila neznancu. Vsa zgodba je pač žalosten prisipevek k poglavju o padanju poštenosti med našim narodom.
Pregnana albanska kraljica Geraldina je odklonila ameriško ponudbo za sodelovanje v filmu, ki naj bi prikazal beg kraljeve rodbine iz Albanije. Geraldini so Američani ponujali 40 milijonov frankov nagrade
ANEKDOTA
Gounod je poslušal prvo uprizoritev svoje opere »Jožef«. Tenor je pravkar pel arijo na besedilo: »Vrgli so me v temo in vlažno klet.. .«
še preden je pevec odpel arijo do konca, se je skladatelj nagnil k svojemu sosedu in mu zašepetal v uho:
»Zdi se mi, da so pevčeve besede zelo resnične, kajti njegov glas je zelo hripav.«
VSAK DAN ENA
Rrižarenje okrog Malte
Komet Jurlov —
Ahmarov-Hassel
Ojačenja za Gibraltar
Nova repatica, ki jo je 16. t. m. odkril Norvežan Hassel, je bila po poročilu ravnatelja pulkovske zvezdarne Beljavskega ugotovljena že dan poprej. Prva sta jo opa žila ruska zvezdoznanska amaterja Jurlov in Ahmarov, ki sta o svojem odkritju obvestila pulkovsko zvezdarno dne 16. t. m.
Repatica je v vrsti letošnjih odkritij četrta, zato je dobila znak 1939d in bila imenovana po obeh Rusih, ki nista nasprotovala temu, da se doda njenemu nazivu tudi ime omenjenega Norvežana. Komet se tedaj imenuje Jurlov-Ahmarov-Hassel.
Vest praške zvezdarne o odkriti repa-tici ne prihaja v poštev pri poimenovanju kometa, ker so isti dan kakor Praga, opazile komet že razne druge zvezdarne: Berlin, Kodanj in Pešta. Prfenstvo gre tedaj ruskima amaterjema, ki sta prehitela zvezdoznance ostalih narodov.
Angleški bojni ladji »Warspite« in »Malaga« v malteških vodah
Neredni otroci
Navajajte naraščaj že zgodaj na doslednost in red
Kako pogcstoma se matere pritožujejo, da svoje otroke le težko vzgajajo k redu! Ko so se naigrali, ostavijo vse svoje reči na mestu, šolske knjige jim je treba vedno iskati, z obleko, čevlji in nogavicami je križ, kadar odhajajo zvečer spat. Matere potem skrbi, kako bo z otroci v poznejšem življenju, če že sedaj v svojem malem območju ne kažejo veselja do reda.
Toda tako nevaren, kakor se včasih io. zdeva, nered otrok vendarle ni. Pred vsem ne smemo pozabiti, da zlasti manjšim otrokom pogcstoma nedostaje potrebne uvidevnosti. Otrok pač ne ravna še s logiko in doslednostjo kakor kakšen odrasli. Ljubi spremembo in le prekmalu mu postane vsaka reč dolgočasna. Razen tega je dosti udobneje pustiti vse v najlepši zmešnjavi .posebno tedaj, če mati ali kakšna druga odrasla oseba vse potem lepo pospra. vi. Starši morajo zato s potrebno strogostjo paziti na to, da pride Vse v red, preden začne otrok nekaj novega.
Včasih izvira pomanjkanje čuta za red pri otrocih tudi iz tega, da gospodinjstvo samo ni v redu. če je pri pospravljanju kakšna potrebna priprava sedaj v omari, potem na kakšnem stojalu, tretjič spet v kakšni sobi, se ne smemo čuditi, da po. spravljajo otroci svoje stvari potem na kratko, ela jih puste izginiti nekam, kjer jih potem lahko iščeš.
Kako je bil uničen „Paris"
K veselju do reda spada tudi mala beseda »lasten«, če ima otrok svoje lastno omaro, kjer hrani svoje stvari, svoje igrače. knjige in vse drugo, če se da ta omara morebiti celo zakleniti, tedaj se nam ne bo pritoževati nad otroškim neredom.
Končno ne smemo pozabiti, da v poznejšem življenju ne bo vsak otrok nereden kakor v svojih mladih letih. Neredni smo bili tudi mi v teh letih, toda življenje nam je dajalo potem stroge, pogostoma grenke nauike in smo se kmalu naučili ceniti red. Otroška nerednost ni pač noben izjemen pojav ali nedostatek v značaju. Prenehal bo. ko otrok s pametjo doume, zakaj je v njegovih stvareh red potreben in koristen.
Nenavadno
ljudsko štetje
Nedavno ljudsko štetje na Filipinih je pokazalo, da živi na njihovih 3500 otokih in otočkih, ki so skoraj vsi ob'judeni, okrog 15 milijonov ljudi. Ljudskega štetja se je udeleževalo nič manj nege 25.000 uradnikov, ki so morali delati cele mesece.
V mnogih primerih je bilo treba organizirati prave ekspedicije, ki so se morale prebijati skozi pragozdove, prečkati reke in prekoračiti visoka gorovja, da so dospele do najoddaljenejših naselij. Nekatere odprave so se zaplele z domačini v krvave borbe, kajti poglavarji divjaških rodov so I jih sprejemali sovražno. Zanimivo je, da so uradniki ljudskega štetja naleteli na stotine oseb. ki so bile stare po sto in tudi dosti več let
Emigranti v Švici
Iz Bazla poročajo, da živi v Švici trenutno 12 tisoč emigrantov iz raznih evropskih držav.
Vkrcavanje angleškega vojaštva v Southamptonu na ladjo »Dorsethire«, ki je odpeljala
nove čete v trdnjavo Gibraltar
V o
Gledališko-družabni dogodek v Rimu
Kakor poroča agencija Štefani, so igrali v Rimu v navzočnosti Mussolinija in elite rimske družbe dramo »Cezar«, ki jo je spisal Gioachino Forzano. Drama ima tri dejanja.
»Poppolo di Roma« objavlja o stvari gledališko kritiko iz peresa člana Italijanske akademije Lucia d'Ambre, ki pravi, da je »ta drama delo fašističnega gledališča«. V drami sodeluje 64 igralcev in veliki zbori. Glasbeno spremljavo je napisal Umberto Giordano.
Zanimivo je to, da je Forzano napisal dramo »Cezar« pred več leti, pa je rokopis zgorel o priliki požara njegove vile v Viareggiu. Zaradi tega je »prepisal« zgorelo dramo drugič iz spomina.
Manevri ruske mornarice
V Vzhodnem morju so se začele velike vojaške vežbe ruske mornarice. Manevri se vrše med finsko obalo in Gotlandom. Tam je 60 podmornic, poleg tega sodelujeta bojni ladji »Oktoberska revolucija« in »Marat« ter nova križarka »Kirov« in ru-šflec »Leningrad«.
Poroka v filmskem raju
žuželke — sovražnice človeštva
Ogromno števiBo žrtev v Indiji
V Hollywoodu sta te dni sklenila zakonsko zvezo francoska filmska Igralka Anabella in ameriški filmski zvezdnik Tyron Power (slika)
Proces zaradi Venere
Antičen kip — delo »nesposobnega" umetnika
So dežele v tropskem pasu, kjer ni večje nevarnosti, nego jo predstavljajo tamkajšnje žuželke, povzročiteljice in prena-šalke težkih in gnusnih belezni ter epidemij. Vsako leto zahtevajo te žuželke ogromno smrtnih žrtev. Samo v Indiji umre po znanstvenih dognanjih vsako le-100.000 raiznih žuželskih vrst, znanost pa lezmi, ki jih povzročajo žuželke. To bomo bolje umeli, če zvemo, da je v Indiji nad 100.000 raznih žuželskih vrst znanost pa je proučila šele kakšnih 40.000 vrst.
Mied najtoolj znanimi prenašalkami in povzročiteljicami bolezni je muha čeče,
ki povzroča spalno bolezen, in anofelidi, razširjevalke malarije. Med približno 360 milijoni prebivalcev Indije, jih je okrog 100 milijonov bolnih za malarijo. Rumeno mr-• žlico prenašajo isto tako žuželke. Te so pa še iz drugih razlogov sovražnice človeškega rodu. Treha je pomisliti samo na škodo, ki jo delajo kobilični roji. ali na razne druge rastlinske škodljivce, ki .se pojavljajo v vročih krajih v naravnost neverjetnih množinah, škoda, ki jo prizadevajo žuželke ljudem, živini in rastlinam, je hujša nego škoda naravnih katastrof in vojne.
Nočni lokal kot zgodovinski spomenik
„Moulin de la Golette" na Montmartru
Eno najstarejših in najbolj znanih zabavišč na Montmartru je postalo z odredbo ministrstva za lepe umetnosti zgodovinski spomenik. Gre za »Moulin de la Galette«, kjer so se zbirali posebno umetniki.
Vsem tujcem je ta nočni lokal dobro znan. To je edini izmed 25 montmartre-ških mlinov na veter, pri katerem so se ohranile mlinska zgradba, vetrnice in vse priprave. Seveda mlin že davno ne obratuje več, vsaj ne kot mlin za žito, med tem ko je v njegovih prostorih, kjer vneto pijejo in jedo, plešejo in pojejo, obrat nad vse živ.
V 18. stoletju so montmartreški mlini na veter zalagali ves Pariz z moko. Počasi so se spreminjali večinoma v zabavišča, med katerimi je najbolj znano Rdeči mlin, Moulin Rouge. Moulin de la Ga-
Rastline, ki jedo klobase
| lette se je, kakor rečeno, edini ohranil v ' prvotni obliki, zato ostane kot znak Mont-martra s svojimi velikanskimi perutnicami nedotakljiv. V ostalem je njegov sedanji lastnik, monsieur Auguste, vnuk zadnjega mlinarja, ki je na Montmartru opravljal svojo obrt.
__	Streški
za Weidmannov proces
Razprava proti množestvienemu morilcu "VVeidmaamu in njegovim pajdašem je požrla, kakor poročajo pariški listi, lepo vsoto 600.000 frankov. To vsoto bodo morali za ta »iztodek pekla«, kakor imenujejo Weidma,nna, plačati seveda francoski davkoplačevalci.
Odklonila je ponudbo za Silm
Francoski preiskovalni sodnik Curbelier, ki mu je poverjena preiskava zaradi požiga prekomornika »Pariš«, je prispel v Havre
Dne 16. maja bo v Mont Brissonu v Franciji zanimiva razprava zaradi kipa boginje Venere, ki je delo italijanskega kiparja Cremoneseja. Kakor smo pred nekoliko meseci že poročali, je Cremonese zelo nadarjen kipar, ki ga pa kritiki niso hoteli priznati in so njegovo umetnost označili kot zelo povprečno njega samega pa za umetnostnega obrtnika. Kipar se je kritikom osvetil na zelo izviren način.
Izklesal je prekrasen kip Venere in ga zakopal na neki njivi v francoskem selu Etrat. Preden je kip zakopal, ga je fotografiral in mu odbil manjše delce, da bi kasneje lahko dokazal svoje avtorstvo. Kip so po daljšem času res izkopali in ves
Angleški minister za municijo
Govori sedem jezikov in je med svetovno vojno sode« loval pri „Intelligence Service"
Listi so že zabeležili, da je bil za angleškega ministra za municijo imenovan Le-slie Burgin. Z osebnostjo novega ministra se bavi »Pariš Soir«, ki piše o njem sledeče:
Novi britski minister za municijo je oseb nost. ki gladko govori sedem jezikov, poleg drugih tudi japonski. Po rodbinski tradiciji se je Leslie Burgin pred 21 leti posvetil advokatskemu poklicu. Stekel si je kmalu sloves moža, ki je izvrstno podkovan v mednarodnem pravu. Med svetovno vojno je bil Leslie Burgin na razpolago In-telligence Service, kjer je s svojimi lingvističnimi sposobnostmi napravil stvari zaveznikov velike usluge. Leta 1919 je bil izvoljen za poslanca v londonski parlament.
V ^Angliji velja Leslie Burgin za izvrstnega govornika. Sodeloval je že v več mi-
nistrstvih, tako v ministrstvu za trgovino in promet. Zdaj je Leslie Burgin star 52 let. Je oženjen in ima 4 otroke. Vsi, ki ga poznajo, ga imajo radi, posebno zaradi njegove vedrosti in humorja. Strast Le-slieja Burgina je alpinizem in zemljevid. Njegova spalnica je naravnost založena z zemljevidi, katere neprestano študira.
umetniški svet je občudoval prekrasno delo. Kritiki in strokovnjaki, ki sicer Cre-moneseju niso priznavali umetniškega daru, so naenkrat pisali dolge razprave o prekrasnem delu ter ugibali, kateremu antičnemu kiparju bi jo pripisali.
V to ugibanje je Cremonese vrgel svoje poročilo, da je kip gotovo sodobna tvorba, nakar so mu učeni gospodje podrobno dokazali, da gre za pravo antično delo. Kipar je stvar gnal dalje, objavil je fotografije kipa, ko je bil ta še cel in z odbitimi delci dokazal, da je on avtor umetnine. Zdaj so seveda tudi osramočeni nasprotniki morali priznati veliki umetniški dar Cremoneseja. Slednji je bitko sicer dobil, zato se pa mora boriti z nenadnimi težavami.
Lastnik repišča, kjer je bil kip zakopan, noče umetnine vrniti kiparju, ker je z njo zaslužil že lepe denarce, ko je od gledalcev pobiral vstopnino in bi se mu zdaj ta izdatni vir posušil. Cremonese ga sedaj toži na izročitev umetnine in na odškodnino 100.000 frankov kot delež kiparjev na doslej pobrani vstopnini za ogled kipa.
Petnajst tisoč novih pilotov v Ameriki
Ameriški kongres je sprejel sklep, da se takoj izvežba 15 tisoč novih civilnih pilotov.	' '"*
Gafencu v Londonu
Neki botanik iz Seattlea je človeštvu sporočil, da je našel sedaj pravi pripomoček za uničevanje kobilic. Odkril je rastlino, ki prebavlja s pravim užitkom živali Ln vsako vrsto me6a.
Rastlin, ki »jedo« meso. je sicer zelo do-siti, toda nova meso jedka je majhna, se da povsod gojiti in je tako požrešna, da požira poleti neprestano kobilice, po-zimi, ko je nje tek še posebno velik, pa ji je botanik serviral klobasice, ki ji še zlasti ugajajo. Ameriški raziskovalec pravi, da bi okrog polj lahko nasadili grede s takšnimi klobasojednimi rastlinami, kobilice bi potem ne mogle do poilj. Rastlino je mogoče gojiti tudi v lončku in botanik jo imenuje »kobro s korenino«. Živali privablja s širokim, odprtim kelihom, ki vsebuje med.
Milo in politika
Neka nemška tvornica za milo na Poljskem je v svoji propagandi postala tako predrzna, da je izjavila, da je Poljska država, ki nima pogojev za samostojno življenje. Zaradi tega so začeli na Poljskem odjemalci tvornico bojkotirati. Varšavski mestni svet je sklenil, da se morajo reklamne deske tega podjetja na njegovem ozemlju takoj odstraniti.
Podan je ▼ Ankaro
španske umetnine ki so trenutno v varstvu Društva narodov v ženevi, bodo v kratkem javno razstavljene. Vlada generala Franca je že dala dovoljenje, da se razstava otvori in sicer v času od 1. junija do 31. avgusta. Na ogled bo 200 najslavnejših umetnin iz Pradskega muzeja, kar bo privabilo v Švico gotovo množice tujcev.
Rimski guverner
v Budimpešti
Knez Colonna, guverner Rima, se je pripeljal na obisk v Budimpešto, kjer ostane nekaj dni
Rumunski zunanji minister Gafencu v razgovora z angleškim zunanjim ministrom
jkugom gaJiiaxoni
Franz von Papen, bivši nemški poslanik na Dunaju, je bil profile dni imenovan za poslanika nemške vlade v Ankari
»Vidiš, saj sem te včeraj svaril, da nikar ne-jej kruha v .postelji!«
(■/Everyl^ays weekly^
Razstava španskih
umetnin v Ženevi
Kulturni pregled
Jugoslavija v Knauerjevem leksikonu
:>K nauers L e x i k o n« je znan tudi pri nas, saj je to eden najcenejših leksikonov na svetu. Prav zaradi tega je močno razširjen med Nemci. Iz njega črpajo premnogi ljudje pojme o življenju in svetu, pa tudi najnujnejše podatke o raznih narodih in kulturah. Zaradi te razširjenosti polagamo posebno važnost na ta nemški ljudski leksikon, ki gre skozi stotisoče rok.
Včasi se poudarja tudi na nemški strani potreba zbližanja s sosednimi narodi. Ni pa zbližanja brez vzajemnega poznanja in razumevanja. Umljivo je, da je medsebojno poznanje samo tedaj kaj vredno, če sloni na objektivnosti. Podatki, ki niso objektivni, niso ne pravilni in ne pravični in znanje, ki ni pravilno, sploh ni znanje.
Zato smo si s posebnim zanimanjem ogle-,lali najnovejšo, popolnoma predelano izdajo Knauerjevega leksikona, ki ima letnico 1939 n na ovitku reklamni napis .Grossdeutsch-land und die Welt von heute« (Velika Nemčija in današnji svet). Predvsem nas je zanimalo, kaj vsebuje ta leksikon o slovan-#Mh narodih, zlasti še o slovanskem jugu.
Slovane označuje nemški zgodovinar kot indogermansko ljudstvo, ki pripada večidel vzhodnobaltski rasi in ki se je v staronem-čini imenovala Wenden ali VVinden in je znano od 6 stoletja, časa, ko so se jeli Slovani širiti na jug vse do Balkana in na zapadu zasedati pokrajine, ki so jih Germani razen malih ostankov zapustili ned preseljevanjem narodov. Večji del te--a ozemlja so Nemci ob svojem prodiranju na vzhod v srednjem veku zopet zasedli. V lovejšem času so se Slovani razširili po velikem delu Sibirije. Na to navaja pisec »osamezne slovanske narode, pri čemer raz-očuje na pr. Maloruse in Ukrajince. Sicer ahajamo o skupnih slovanskih zadevah le ieka.j skromnih omemb; tako je na pr. ime-:Ovan slovanski kongres v Pragi 1.1848, ki a je imel za smoter »slovansko hegemonijo
Avstro-Ogrski«. V tem duhu in približno : takim znanjem so obravnavani tudi po-amezni slovanski narodi. O Čehih in čeških ;eslih je pravkar priobčila praška »Pfi-omnost značilno kritiko, v kateri ugo-avlja. da je »temelj nerazumevanja v ne-;aterih problemih med Nemci in Čehi raz-icno gledanje na pojem objektivnosti in
objektivnosti. Nemci so umeli preusmeriti ner svojega mišljenja in predestilirati ce-6 pojem objektivnosti, da bi si zgradili novo načelo svoje drugačne filozofije«. Nedvomno se kaže to njihovo svojsko gledanje na problem objektivnosti tudi v obravnavanju zgodovine. Tako na pr. navaja Knauerjev leksikon, da je češki kralj Karel IV. ustanovil v Pragi nemško univerzo, medtem ko češki viri vedno navajajo, da je bila ta univerza izpočetka latinska, kar je jasno, če vemo, kakšno vlogo je imela v znanosti. 14. stoletja latinščina in kakšno nemščina. Glede literature in umetnosti so slovanski narodi zastopani v Knauerju dokaj skromno in površno, vendar se Rusi, Poljaki in do reke mere celo Čehi ne mo-
Ptrnikov mladinski zbor
Mladinski zbor P. J. S. z Rakeka je pri. redil pod vodstvom strokovnega učitelja in organizatorja Maksa Pirnika koncert sodobne slovenske mladinske pesmi v veliki Filharmonični dvorani v Ljubljani. Spored je obsegal skladbe Adamiča, Brav-ničarja, Cvetka, Dolinarja, Osterca, Pir. rika, Savina, šivica in Tomca v a cappel-ia-zborih in pesmih s spremljavo klavirja. Spored sam je podal nekakšen prerez slo. venske mladinske glasbene stvaritve, ki je oživela zlasti po iniciativi »Trboveljskega slavčka«. Rakeški zbor šteje okroglo 90 mladih grl, ki jih z ljubeznivo vnemo vodi absolvent ljubljanskega konser-vatorija, Makso Pirnik, ea vzet en pionir mladinske glasbe in mladočeške kompo-zitorne smeri, kakor jo predstavlja pri nas Osterčeva kompozicijska šola. Zbor je glasovno uravnovešen ter doseza lepe zvokovne učinke. Disciplina, intonacija in vernost podajanja so glavne njegove vrline. ki ga stavljajo v vrsto najodličnej-ših podobnih združenj pri nas. Posebno še ob treh pesmih s spremljavo klavirja, torej v Premrlovi »Uspavanki«, Pirnikovi x Marija je po polju šla« in šivičevi »Tri otrokove želje«, so bili doseženi zajemlji-vi barvni učinki, h katerim je po svoji strani mnogo pripomogla smiselna spremljava, kakor jo j,e oskrbel prof. Pavel Ši-v i c.
Dirigent je v delo in izvedbo položil zelo mnogo truda, skrbi, veselja in naklonjenosti in je videti, da mu je šlo delo z veseljem in vnemo izpod rok. Mlada 5eta žgolečih grl gleda z zaupanjem vanj. Ne cia bi bil v vsem izravnan napor pri dirigiranju z učinkom (in pri katerem dirigentu mladostnih, pa tudi odraslih zborov naj nas je tako zaželjeno soglasje med gibi in ustrezajočim uspehom že kdaj veselo presenetilo?), je vendar bila že zgolj zunanjostno opazna zraščenost zbora z vodjem, kar priča o poglobljenem delu. Tudi v interpretaciji je prišla pozornost do veljave v dinamiki in neposrednosti izraza, v kolikor je sploh obsežena lestvica raznoličnih odtenkov- v takšnem okviru. Vsekako pomenja delo v mladinskem zbo-ru, zlasti v obmejnih pokrajinah, kulturni in nacionalni napor, ki zasluži pozornost in odobravanje, posebno ako upravi-čujejo vidni uspehi.
Dvorana je bila dokaj dobro zasedena, publika navdušena nad strumno točnostjo in podajanjem samim, pa tudi zaradi prikupnega zunanjega videza okusno unifor. mirane čete. Za mlade obmejne pevce je bil nastop vprav gotovo velik, pomemben in spomina vreden dogodek; da je bil to tudi za našo koncertno publiko, priča dobri odziv in vsesplošno odobravanje, ki naj bo podjetnemu in vnetemu voditelju zbora in mladim pevčkom samim pobuda k nadaljnjemu delu in vztrajanju v njem.
L. M. Š.
Zapiski
MALORUSI IN UKRAJINA Zagrebška revija »Nova Evropa« je pravkar izdala dolgo napovedovani posebni zvezek o Ukrajini. 96 strani obsegajoči zvezek je izšel tudi kot samostojna publikacija. Uvodnik »Ej Sloveni« je iz peresa urednika dr. Milana č u r č i n a, ki ugotavlja stvarni položaj slovanstva v Evropi in pravi, da bi se Slovani lahko ubraoi-
rejo toliko pritoževati kakor južni Slovani.
Zgoščenim podatkom o Jugoslaviji ne moremo v glavnem ugovarjati. Omenjena sta nenapadalna pakta z Bolgarijo in Italijo, odnos do Nemčije pa označuje samo opazka; «1938 prijateljski obisk ministr. predsednika Stojadinoviča v Nemčiji«. Srbi so lakonično označeni kot »jugoslovansko ljudstvo v Jugoslaviji, ki se s Hrvati, Her-cegovci in Črnogorci označuje Srbohrvati.« O Hrvatih ne najdemo posebnega gesla, zato pa sta tu gesli »Kroatien und Slavonien« z zemljepisnimi podatki in »Kroatische Literatur und Sprache« s podatki: »(jugo) slov. literatura, od 15.—18. stoletja pod italijanskim, od 1.1919 pod srbskim vplivom (srbskohrv.)«. Slovenci so označeni takole: »Slovenci (tudi Winden), jugoslov. pleme s srbohrvaščini sorodnim jezikom in kulturo, okrog 1,6 mil., skoraj izključno r. -kat., od 6. stoletja na spodnji Donavi in na Balkanu.« Ti podatki celo v očeh našega dijaka dovolj osvetljujejo »temeljitost« sodelavcev Knauerjevega leksikona. Pod »Lai-bach (slov. Ljubljana)« čitamo, da ima mesto 60.000 prebivalcev, med njimi 1700(!) Nemcev, da je kulturno središče Slovencev z univerzo, katedralo, muzejem in z — bombažno in tobačno industrijo. Fevdalnemu duhu ustreza opazka, da so mesto ustanovili Nemci (alte deutsche Stadtgrun-dung).
Medtem ko navedeni podatki kažejo ponekod neznanje in pomanjkanje čuta za objektivnost (kar je lahko tudi posledica neznanja), je obravnavanje jugoslovanske kulture vprav škandalozno. V pregledu literatur, kjer so drugi narodi (n. pr. švedski, norveški) zastopani vsaj za silo sprejemljivo. smo južni Slovani vrženi v koš z naslovom »Balkan«. Vse, kar ve Knauerjev ljudski leksikon povedati o literaturah balkanskih narodov, je tole: »Balkan: 19. stoletje, Bolgarija: Slavejkov, oživitev srbskega in hrvatskega jezika, Vuk Stefanovič Karadžič (odnosi do bratov Grimmov); Ru-munija 20. stol. A. Maniu«. To se pravi: da razen Slavejkova in Vuka Karadžiča nismo imeli v 19. stoletju prav nikogar, ki bi kaj dal človeštvu in bil vreden omembe, v 20. stoletju pa sploh nimamo nikogar, če izvzamemo Rumuna Maniua, dostojnega, da zastopa vse balkanske literature. Tudi sicer iščemo zaman v tem leksikonu najvidnejša imena slovenske, hrvatske in srbske literature in umetnosti; tudi svetovno znano ime kiparja Me^roviča, ki ga na za-padu omenjajo med predstavitelji sodobnega kiparstva, ni omenjeno.
Težko je tako pomankljivost opravičiti samo z neznanjem; bolj verjetno je, da uredniki Knauerjevega leksikona vidijo na Balkanu samo pastirje. Vsekako je t&ko zapostavljanje južnoslovanskih literatur v trpkem nasprotju s tradicijo kulturnega sodelovanja z Nemci, ki se lahko sklicuje na Goetheja, brata Grimma, Rankeja i. dr. Na osnovi krivičnega prezira in ignorantstva pač ni mogoče graditi duhovnih vezi od naroda do naroda!	■->-> -
vj tt~ny •
li vseh nevarnosti, če bi se sporazumeli in združili, v dokaz tega navaja podatke o naraščanju evropskega prebivalstva. Od 1. 1810. je po priznanju časopisa »Volk und Rasse« število Slovanov, ki so bili takrat približno enako močni kakor Germani in Romani, naraslo v toliki meri. da tvorijo danes skoraj polovico evropskega prebivalstva. če se bodo razvijali v dosedanjem obsegu, bo Slovanov 1. 1980 toliko, kolikor Germanov in Romanov skupaj švedski učenjak dr. Hagstraem računa, da bo Evropa do 1. 2000 narasla za 250 milijonov ljudi, med njimi Rusija na več ko 370 milijonov, medtem ko bo romanska Evropa dosegla komaj 150 in srednjeevropski Germani okrog 100 milijonov. Te številke vplivaj< že sedaj na politična trenja evropskih narodov in marsikakšen načrt naim postane zaradi tega razumljivej-ši.
Posebni zvezek »Nove Evrope« na)s na široko seznanja z vsemi bistveno važnimi vprašanji Maiorusov in Ukrajine. Ni treba niti poudarjati, kako važna in aktualna so dandanes vsa ta vprašanja. Zemljepisni in narodopisni položaj Ukrajincev prikazuje dr. VI. R o z o v, ki razlaga v daljšem članku tudi zgodovino ma-loruskega naroda in celoten razvoj tako zvanega ukrajinskega vprašanja. Zanimive so nadalje izjave o tem vprašanju, ki sta jih dala za »Novo Evropo« vsak s svojega posebnega stališča ukrajinska politika Vasilij in Aleksander š u 1 j g i n. Dimitrije Ivanovič Dorošenko je prispeval iz osebnih spominov »Kako se reša-valo manjinsko pitanje na Ukrajini« (1917 do 1919). Andrusjak se bavi z ukrajinskim gibanjem v Galiciji. I. M az e p a in dr. VI. R o z o v razpravljajo o odnosu Ukrajincev in boljševikov, J. D. piše o Ukrajincih na Poljskem, dr. Aleksije J e-
1 a č i č o Podkarpatski Rusiji in docent Vsevolod Sahanjov o njeni cerkveni umetnosti, številko zaključujeta članek dr. VI. Rozova o maloruski književnosti in P. M i t r o p a n a prispevek »Dnevnik T. G. Ševčenka«. Zvezek je opremljen z etnografsko karto Ukrajine na posebni prilogi in z nekaterimi ilustracijami v besedilu.	; -'
Kdor koli se bo hotel poučiti o ukrajinskem narodu in tako dcbiti trdnejšo podlago za presojanje vprašanja, ki utegne že v bližnji dobi postati eno izmed perečih vprašanj evropske usode, bo s pridom segel po tem zvesku »Nove Evrope«.
Angleška Knjiga o Jugoslaviji. Izšel je spis Lovetta Fieldinga »A Wayfarer in Jugoslavija« PiSec opisuje zlasti Bosno in Dalmacijo, zaustavlja pa se tudi v Sloveniji. Pri Slovencih ga kot športnika zlasti preseneča odkritje, da so prvi narod v Evropi, ki so — kakor kažejo srednjeveške freske — nezavisno cd Skandinavcev odkrili smučke.
Otvoritev razHave Pa0la Veronesa v Benetkah. Dne 25. t. m. je bila v. prisotnosti italijanskega kralja in cesarja otvor-jena razstava v Ca' Giustinian v Benetkah razstava del Paola Veroneša: Otvoritev se je izvršila zelo slovesno. S to ' razstavo je mesto Benetke, Vsekdar ponosno na svojo slavno umetniško preteklost, predstavilo svetu zbrana dela tretjega velikana iz ozvezdja svojih umetnikov: Ti-zianovi itn Tintorettovi razstavi, (ki sta zbudili pozornost po vsem svetu, se polnovredno pridružuje razstava Paola Calia-
rija, imenovanega Veronese. Ta rojak iz mesta Romea in Julija, lepe Verone, se je rodil 1. 1528; in je umrl leta 1588 v Benetkah, kjer se ^e stalno naselil. Tu si je pridobil sloves enega največjih beneških umetnikov, saj ni umel noben drug v toliki meri izraziti duha zadnjega razdobja beneške renesanse, kakor prav ta Verone-žan. V njegovih slikah je še enkrat zaživelo vse razkošje umetnostnega stila, ki so v njem ustvarjali Michelangelo, Lio-nardo in Tizian. Veronesove slike, pa naj gre za cerkvene ali za posvetne motive, izražajo v monumentalnih oblikah življenjsko opojnost in radost ter so v duhovnem nasprotju z otožnim zanikovalcem zemeljskih slasti, slikarjem enostranskih prividov in zemeljskega trpljenja Tinto-rettom.
Začetek »florentinskega glasbenega maja«. Včeraj je bil slovesno otvorjen -»Mag-gio musicale fiorentino«, festival glasbenih prireditev v Firencah, ki si je že prejšnja leta pridobil s svojimi skrbno izbranimi prireditvami evropski sloves. Za otvoritev so uprizorili Verdijevega -Trubadurja« z znamenitim tenoristom Lauri-Volpi-jem v naslovni vlogi. Drevi bo pod vodstvom maestra ■ Guja koncert Brahmsovib skladb, jutri pa bo premiera opere Vita
Frazzija, ;>Re Lear«, zložene po libretu znanega pisatelja Giovanna Papinija. V bližnjih dneh bodo v gledališču Della Pergolac uprizorili s sodelovanjem italijanskih in francoskih umetnike^ Maurica Ravela »Enfant et les sortileges«. Ob priliki otvoritve florentinskega glasbenega maja je bil v florentinskem panteonu — cerkvi sv. Križa (basilica di S. Croca) odkrit spomenik slovečemu italijanskemu pesniku Ugu Foscolu.
poljska po1 ojita poezija, v Varšavi je izšla v redakciji Ludvika Frydeja in Antona Andrzevvskega antologij? sodobne poljske poezije, ki prinaša na 400 straneh izbor kakih 200 pesmi devetih avtorjev iz let 1918 — 1938. Ta cvetober je opremljen z uvodom, ki seznanja čitatelja z razvojem poljske poezije v zadnjih dvajsetih letih in. z življenjepisi tu zastopanih pesnikov. Zanimivo je, da so pesmi razdeljene v tematične cikle, ki so naslednji: 1. Program. 2. Vsakdanje življenje. 3. Preteklost. 4. Širni svet in Poljska. 5. Humor. 6. Delo in vojna. 7. Poezija prirode. 8. Notranje življenje. 8. čista umetnost. 10. Verska poezija. 11. Sodobna zgodovina. To antologijo hvalijo kot prvo res objektivno podobo sodobnega poljskega pesništva.
Si F O K T
Pokalni turnir SK Jadrana
V nedeljo ves dan na igrišču Jadrana med štirimi prvorazrednimi moštvi
V nedeljo, dopoldne in popoldne, ko v Ljubljani ne bo ligaških tekem, da bi prišli ljubitelji nogometa na svoj račun, priredi agilni Jadran pokalni turnir. Predstavili se nam bodo vsi. ki tvorijo »gornjo hišo« ljubljanskega I. razreda. Ze imena Hermes, Mars, Reka in Jadran ter krasni pokali, ki preidejo v trajno last, so nam najboljša garancija za hudo in napeto borbo. Videli bomo povsem različne igre. Kolikor bo kdorkoli prednjačil v tehniki, toliko bo drugi to nadomestil s startom, brzino ali s kombinatorno igro, vsem pa bo cilj doseči čim lepši rezultat. Ta turnir bo nekaka revija vseh moči, ki so se že med letom
borile za plasma, vsakdo bo hotel obdržati dosežene postojanke v prvenstvenih tekmah, popraviti svoj renome, ugled ter priboriti si krasna pokala, ki ga je za zmagovalca podarila tv. »Spectrum« d. d., tvor-nica ogledal in brušenega stekla na Celovški cesti, za zmagovalca tolažilnega tekmovanja pa prireditelj sam.
Pričetek tekmovanja bo dop. ob 9.30, nadaljeval pa se bo ob 16., kot prvi par bosta nastopila Hermes in Jadran, kot drugi pa Mars in Re^a, popoldne najprej oba premaganca, nato pa oba zmagovalca dopoldanskih tekem. Tekme bodo na igrišču Jadrana.
Maribor aH Kranj?
Dve odločilni tekmi za naslov prvaka LNP.
V nedeljo se bo. v Kranju odločilo vprašanje enega finalista v podsaveznem prvenstvu. Kljub porazu, ki ga je Kranj doživel v Mariboru, ima ta še vse nade, da izenači in celo izboljša razliko golov. Kranjsko igrišče je bilo zmerom za tuje enajstorice vroče. To je izkusilo lani baš moštvo Maribora, kateremu so tedaj Kranjčani nasuli v mrežo kar 5 komadov. Kranj naj samo potrdi lansko zmago 5 : 2 in mu je mesto finalista zasigurano.
Taka ponovna zmaga ni izključena, zato vlada v Kranju veliko zanimanje in vsi športni krogi z največjo nestrpnostjo pričakujejo nedeljskega dogodka-.	-
S požrtvovalno igro in nekaj sreče bi utegnili Kranjčani preskrbeti mariborskemu nogometu že drugo presenečenje. Če jim je uspelo izločiti favorita podsaveznega prvenstva, zakaj ne bi mogli podobne zagosti še Mariboru. Vse je mogoče! Zato naj v nedeljo »kibici« podpro domače m naj jih dostojno bodre v športni borbi!
ČSK ali Bratstvo ?
Na Jesenicah se bo takrat — ali časovno nekoliko prej — reševalo vprašanje drugega finalista med enajstoricama ČSK in Bratstva. Tudi Jeseničani si od prednosti domačega igrišča obetajo marsikaj, na tihem seveda računajo tiidi z možnostjo, da bi izenačili naskok, treh . golov, s katerimi prihajajo v goste in po odločitev čakovčani. žoga je okrogla, sreča je opoteča in presenečenja prav v tej panogi niso izključena nikoli.
Tudi športno občinstvo na Jesenicah komaj čaka to napeto srečanje.
Pred ocenjevalno vožnjo Avtokluba
na progi
Ljubljana—Tržič—Jesenice—Ljubljana
Interesente za to ocenjevalno vožnjo, ki bo po dosedanjih prijavah sodeč ena izmed najbolje uspelih prireditev, opozarjamo, da poteče z današnjim dnem rok za predložitev prijav.
Udeleženci naj se javijo v nedeljo ob 7. na startu na Aleksandrovi cesti pred Narodnim domom, kjer bodo prejeli vsa potrebna navodila.
Avtomobilisti se opozarjajo, da smejo biti avtomobili polno zasedeni, vendar sme ves čas voziti le ista oseba. Prvotna določba. da smeta biti v vsakem avtomobilu navzočni le dve psebi, je s tem preklicana.
Ker je bil prireditelj zaradi gradbenih del pri rekonstrukciji nekaterih odsekov državne ceste primoran usmeriti progo na stranske ceste, bo vsa vežnja sicer nekoliko težavnejša, zato pa bo tekmovanje še bolj zanimivo in privlačno.
Cilj bo približno med pol 12. in pol 13. pred Narodnim domom, kjer bodo parkirala vozila udeležencev. •
vrstah
Kaj je aievega v nogometu ? Splitski Hajduk, ki mora za zadnjo lt-gaško tekmo |e enkrat potovati v Eeo-grad, je zaradi kritja stroškov še enkrat poskusil srečo š predujmom, vendar je znesek to pot povišal na dvojno mero (10.000 din). Jugoslavija. je ponudbo do polovice sprejela, spričo: sedanjih razmajanih razmer v našem pogometu pa je vprašanje, ali bo Hajduk s temi tisočaki zadovoljen.
Zagrebški nogometni podsavez je pozval vse ligaške klube s svojega in splitskega območja, naj čimprej pošljejo pismene izjave, da njihovi ligaški klubi v bodoče ne bodo sodelovali v ligaških tekmah.
Spor med Gradjanskim in sarajevsko Slavijo je bil te dni dokončno likvidiran. Zaradi tega je zdaj spet odprto vprašanje odigranja polfinalne tekme za zimski pokal med obema moštvoma..
Tekma za Davisov pokal pred vrati Že prihodnji teden se bodo začele prve tekme v evropskem pasu za Davisov pokal. V prvem kolu mora nastopiti od 20 udeleže-
nih le 8 držav, in sicer bodo igrali v dnevih od 5. do 7. maja:
v Zagrebu: Jugoslavija - Irska, na Dunaju Nemčija - Švica, v Bukarešti Rumu-nija - Madžarska in v Varšavi Poljska - Ho-landska.
Za vse te važne tekme se vse reprezentance temeljito pripravljajo, mi pa bomo nastopili v prvem kolu brez pravega treninga, ker smo morali odpovedati važno srečanje za srednje-evropski pokal z Madžarsko. Ker pa prvi nasprotnik v teh igrah ni najhujši, bo najbrže vsaj sprva šlo vse dobro. Sicer pa nam je bil žreb letos naklonjen tudi za nadaljnji potek. . .
Odlični atletski rezultati po svetu
Kljub zgodnji sezoni postavljajo razni dostdaj znani kakor tudi neznani lahkoat-leti. že odlične rezultate. Avstralija in Kalifornija sicer ne spadata v vrsto dežel, za katere velja sedaj zgodnja sezona, zato nas tudi ne presenečajo rezultati Avstralcev Millerja, ki je skočil v troskoku 15.71 m in Boota, ki je tekel 880 v (804.66 m) v času 1:53.0 ali Američanov Morrisa na 220 v (201.32 m) v času 21.0, Horina Dava v skoku s palico 4.38 (preskočil je skoraj višino 4.58, kar bi bil nov svetovni rekord, toda žal je podrl z roko). Tudi v metu kopja imajo Američani mnogo nov-ih odličnih atletov Poleg Pcoplesa (izg. Pipls), ki je vrgel letos že 71.36 m je vrge1 preko 70 m — sicer s prestopom — še \Vaterbury. V metu diska so najboljši Levy 49.92. Žagar 49.49 in Daviš 48.16. v krogli pa Hackbury 15.93. Anderson 15.77 in' VVatson 15.76. Najboljša italijanska rezultata sta: Ober-veger v metu diska 48.94 in Lan-zi na 400 m 48.3. V Nemčiji pa so bili v nedeljo 23. t. m. postavljeni sledeči najboljši rezultati: disk Lampert 47.53. krogla isti 15.75 in kladivo Mayer 51.26.
J. II7. Rangell je spet prevzel posle
Predsednik finske telovadne in spo*tne zveze in organizacijskega odbora za olimpiado 1940. bančni ravnatelj Rangell, ki je pred nekaj dnevi zaradi nesporazumov odložil obe funkcije je zdaj spet vodja finskega športa. Obe finski športni organizaciji, med katerima je prišlo do 6pora, sta se zedinili in naprosili Rangclla, naj prekliče svoj odstop. Rangell je prošnji ustregel in zdaj pojde spet vse v redu. Tako je bilo tudi pričakovati, saj to so bili Finci, ne pa Jugosloveni.
Film o berlinski olimpijadi (II. del)
II. del olimpijskega filma, ki ga od včeraj kažejo v kinu »Slogi«, je v marsikaterem pogledu vreden I. dela, predvsem s fototehnične strani, je pa zaradi številnih panog, ki jih prikazuje, manj enoten in za laika tudi manj razumljiv.
Ta del filma obsega prizore iz vseh ostalih olimpijskih borišč v Berlinu in Kielu. Najbogatejši in najlepši so posnetki iz telovadbe. jahalnega športa in plavanja, vmes pa gledamo razne odlomke iz ostalih pri nas manj udomačenih panog — veslanja, hokeja na travi, pola, jadranja in drugih. Kot zaključena celota je v tem delu krasno prikazana še ena najtežjih olimpijskih disciplin in sicer desetoboj s slavnim Arne-rikancem Morrisom. Majhen izrezek iz nogometne tekme bo razveselil tudi prijatelje nogometa, čeprav ta igra za filmanje ni najbolj hvaležna.
Film »Festival narodov« ne dela časti in slave samo mladini vsega sveta, temveč tudi vsem; ki so ga ustvarjali!
Srednješolski miting v Mariboru
Maribor. 26. aprila • V Mariboru je lahkoatletski šport precej razvit. To dokazuje število športnikov, ki gojijo.to lepo športno panogo. Maribor pa se tudi lahko ponaša, da ima največ lahkoatletskih mitingov v -naši ožji domovini, ki jih prirejajo naši klubi. Razen organiziranega športa pa gojijo atletiko tudi na vseh mariborskih srednjih šolah, ki v svojem okviru prirejajo mitinge. Iz našega srednješolskega naraščaja izbirajo naši športni klubi dober material, ki se
pozneje z uspehom udejstvujejo pri klu* bih. Letos so kot prvi priredili svoj lahkoatletski miting dijaki na tukajšnji realni gimnaziji, ki je bil pod vodstvom prot Cestnika v ponedeljek na stadionu SK Železničarja. Rezultati tega tekmovanja so bili naslednji:
100 m: 1. Gracijanski (6 a) 11.9. 2. Mla-ker (7 c) 12, 3. Leban (7 b) 12 4. — 200 m: l.Mlaker (7 c> 26. 2. Leban (7 b) 26.2. 3. Bačnik (6 a) 26. — 1000 m: 1. Koren (7 b) 3.08. 2. Kokalj 3.12. 3. Pok (b) 3.20. — Kopje: 1. Krajnčič (7 b) 42.80 m. 2. Leban 38.85. 3. Ertl (6 a) 34.15. — Krogla:
1.	Krajnčič 13.53. 2. Dolinšek (8 c) 12.80,
3.	Gregorčič (7 b) 12.64. — Disk: 1. Krajnčič 34.60. 2. Mlaker 33.64. 3. Gregorčič 32.74. — Skok v višino: 1 Bačnik 1.55 m,
2.	Ertl 1.55. 3. Gregorčič 1.55 m. — Skok v daljino: 1. Bačnik 6.14. 2. Jagodič (7 c) 5.66. 3. Gracijanski 5.50 m — Troskok: 1. Bačnik 11.70, 2. Vitek (6 b) 11.41, 3. Gracijanski 11.16.
Kot najboljši posamezniki so se plasirali: 1. Bačnik (6 a) 20 točk, 2. Krajnčič (7 b) 17 točk. 3. Gracijanski (6 a) 15 točk,
4.	Leban (7 b) 14 točk. V prvenstvu razredov je zmagalo moštvo 6 a razreda z 49 točkami pred 7 b s 45 točkami.
SK Slavija Drevi ob 20. sestanek članstva na običajnem mestu.
Kolesarska podzveza Ljubljana poziva vse klube, naj verificirajo svoje funkcionarje in dirkače, kakor tudi sodnike, da obnovijo sodnijske izkaznice. Ker KSJ ne prizna dirk, ki so se do zdaj vršile z neveri-ficiranimi dirkači in funkcionarji, bo treba v bodoče izogniti se tem neprilikam tem bolj, ker se je sezona že pričela, čim prej naj pošljejo klubi izkaz št. 2, kakor tudi naj upoštevajo predpise okrožnic št. 3, 5, 10 in 11. Klubi, ki ne bodo upoštevali gornjih predpisov, bodo pozvani na odgovornost in kaznovani. Vozači in funkcionarji, ki ne bodo verificirani, ne bodo mogli sodelovati pri dirkah.
SK Svoboda. Zaradi nedeljskega gostovanja I. moštva danes obvezen članski sestanek. Juniorji morajo biti v nedeljo ob 9.30 v naši garderobi zaradi prv. tekme z Jadranom. Ob 20. seja odbora. Redni treningi bodo odslej ob sredah in petkih s pričetkom ob 16.30.
ŽŠK Hermes (nogometna sekcija). Pozivam vse igralce I. in II. skupine, da se zanesljivo in polnoštevilno udeleže običajnega sestanka pri »Kržiču« (Belič) drevi ob pol 20. Udeležba za vse strogo obvezna zaradi nedeljskih tekem. Načelnik.
SK Jadran. Drevi ob 20.30 strogo obvezni sestanek vsega članstva pri »Sokli-ču«. Zaradi važnosti dolžnost vseh! Načelnik.
Teniška sezona v polnem razmahu. SK
Ilirija obvešča, da so teniška igrišča pod Cekinovim gradom povsem na novo preurejena in so vsem ljubiteljem belega športa na razpolago, število do sedaj prijavljenih igralcev priča, da je teniška sezija že v polnem razmahu. Posebno opozarjamo člane SKI. da imajo pri vpisu znaten popust! V mesecu maju se bodo pričeli izvajati družabni in propagandni turnirji, nadalje tečaji za mladino v popoldanskih urah pod vodstvom izkušenih igralcev. Vse pripadnike in ljubitelje teniškega športa vabimo, da nas obiščejo na igriščih in se uvrstijo med teniške igralce.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal v petek in soboto, obakrat ob 20.15 ter v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 zvočni velefilm »Rdeče orhideje«. Predigra: Paramountov zvočni tednik. Prihodnji film: »Zakaj sem postala špijonka«. (—)
Z Jesenic
s— V nedeljo 30. t. m. bo ob 10. uri slovenska služba božja v »Delavskem domu« na Savi. Vstop vsakomur prost. službi božji bo v dvorani sestanek staiokato-likov v svrho ustanovitve cerkvene organizacije za Jesenice in okolico. Zato je dolžnost vsakega vernika starokatoliSka cerkve, da se službe božje gotovo udeleži. V slogi je moč!
Naše gledališče
DRAMA
Petek, 28. ob 15. uri: Kaj je resnica. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 29.: Utopljenca. Premiera. Premierski abonma. Nedelja; 30.: Hlapci. Izven. Znižane cene.
Dijaška predstava bo danes ob 15. pri cenah od 14 din navzdol. Dijaštvo opozarjamo naj se seznani z delom Pirandel-la, enega izmed najbolj uspešnih italijanskih sodobnih dramatikov. »Kaj je resnica?« je delo, ki mu daje vrednost, tehtnost miselne vsebine in učinkovito grajeno dejanje. Zasedba je običajna.
Po daljšem premoru bo nastopil zopet Ivan Cesar v komični vlogi. V Nestroye-vih »Utopljencih« bo igral Bučo, Kralj pa Smolo. Ti dve vlogi sta oba igralca napravila popularnim, salve smeha vzbuja izvrstno drugo dejanje. Ostale tri glavne vloge bodo igrali: Levar, Rakarjeva in Vida Juvanova, kdor si želi zabave in smeha naj ne zamudi predstave. Originalne kuplete bo pel Kralj. Režiser: prof. šest. Predstava v soboto bo za premierski abonmaja.
OPERA
Petek. 28.: Akademija Ljubljanskega Sokola. Izven. Sobota, 29.: štirje grobijani. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Nedelja, 30.: Falstaff. Izven. Znižane cene.
'Jutri v soboto se bo ponovila Wolf_Fe-rarijeva komična opera »štirje grobijani«, ki se odlikuje po zabavnem dejanju in izredni melodioznosti, v znani izvrstni zasedbi. Predstava bo izven abonmaja po globoko znižanih cenah.
Odlično uspela komična opera »Falstaff« se bo vprizorila prvič kot izven predstava v nedeljo zvečer. Naslovno partijo bo pel 'Primožič, nadalje sodelujejo v glavnih partijah: Janko, Banovec, Marčec, San-cin in Zupan ter: Vidalijeva, Ribičeva. Ko-gejeva in Poličeva, Delo je naštudiral ravnatelj Polič, ki ima tudi muzikalno vodstvo. Veljale bodo znižane cene.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 28.: Zaprto.
Sobota, 29. ob 20.: Aida. Red C. Gostovanje ge. Mitrovičeve in Majdičeve. Zadnjič.
Nedelja, 30. ob 20.: Prodana nevesta. Znižane cene.
L. VVLNDER:
56
Qospod"J£nopj$h
Roman o Franco Ferdinanda
(Avtorlzlran prevod)
A jaz v tem oziru nisem poklican, da bi sodil, ker Judov ne poznam, nikoli z nobenim še nisem govoril. In o prostozidarstvu prav za prav tudi nič ne vem. Madžare pa... te poznam! Nekaj čudovitega mora biti, če lahko neprisiljeno brusiš tej madžarski sodrgi debele resnice v oči. Lueger si to lahko privošči. Jaz ne. Kaj ima cesar od tega, da se poteza za Madžare? Danes je Lueger na Dunaju veliko bolj priljubljen kakor cesar. To ima od tega.«
Obraz Franca Ferdinanda se je zmračil. Lueger-jeva priljubljenost se mu je mahoma zazdela nevarna. Mislil si je: »Ta hujskač ne zbuja samo raz-draženosti zoper cesarja, ampak zoper vso oabs-burško hišo in po tem takem tudi zoper mene. Kot vodja velike protimadžarske stranke bo uveljavil marsikatero misel, ki je prav za prav moja. Jaz moram kot prestolonaslednik molčati, on bo pa smetano posnel. — A morebiti mi ne bo vsega tega nič več mar. Morebiti bom čez leto dni že razjeden od črvov. Morda imam komaj še toliko časa, da so poslovim od Zofije.«
Zdaj skoraj res ni več vedel, kakšna n na pogled. Imel je nekaj njenih slik, a nobena se mu ni zdela podobna. Na nobeni ni mogpl najti tistega, kar ga je bilo očaralo. Zadnje mesece je nekateri dan mislil, da je nič več tako burno ne ljubi in ne želi kakor v prvih tednih svojega znanja z njo.
Toda ves čas je vedel, da mu brez nje ne bi bilo več živeti
Dva dni po prihodu v Konopište jo je spet videl. Pričakovala ga je na travniški stezi, zrak je bil vlažen, vso noč je bilo deževalo. Stekla sta drug drugemu naproti in planila drug drugemu v objem. Ona mu je božala lica in lase. Steza se je vila proti bližnjemu gozdu. Rahel dežek je začenjal padati. S travnikov se ie dvigal močan vonj.
Stopala sta proti gozdu. »Prehladil se boš« je rekla. »Ni pa rekla, da naj se vrneta. V gozdu sta obstala. Zofija mu je ovila roke okrog vratu. »Toliko mesecev«, je dejala. On ni mogel spraviti besede iz sebe. Pozabil je bil, kako srečen je znal biti nekdaj. Z vso močjo jo je stiskal k sebi.
»Zdaj so se ovire med nama še povečale«, je rekla.
Zmajal je z glavo. Vse je hotel pozabiti. Najprej je hotel pozabiti to, da je bolan. A neizgovor-jenc vprašanje je viselo med njima.
»Nikar ne vpraševati«, je mislil. »Ne vpraševati«, je mislila ona. Ko se je pa približalo slovo, je vendarle vprašala:
»Kaj pravi zdravnik?«
Takoj se je razjezil:
»Dr. Eisenmenger? Kako me je mučil! Ozdravel pa vkljub temu nisem. Zdaj pravi: čez leto dni! Čez leto dni, pravi, mi je porok, da ozdravim. A jaz se mu ne dam več trninčiti!«
»Oh, Franci! Še se moraš dati trpinčiti. Samo to leto še — če je porok, da boš potem zdrav! Meni na ljubo stori to, vem, da boš storil.«
»Jeseni me hoče spet vleči v Meran.«
»Le naj te vleče. Vsak dar ki ga preživiš daleč od mene, blagoslavljam, iko vem, da si vsak dan bolj zdrav. In potem — ko to leto mine — «
»Kaj bo potem?«
»Potem naju nič več ne loči.«
»In če umrem?«
»Tedaj umrem s teboj. Toda ozdravel boš. Tako živ o si predstavljam, kako srečna bova potem! Vem, da bova čez leto dni srečna, kakor še nista bila dva človeka na svetu.«
Držeč se za podpazduhe, sta šla nazaj. »Zdaj pa nič več o bolezni«, je zaprosil. Prikimala je in se resno nasmehnila. »Koliko časa sem se veselil tega izprehoda«, je mislil sam ori febi. »Ta pot v de*.;u po smrekovem gozdu in po travnikih in zavest, da je Zof zraven mene, je vredna, da se dam trpinčiti di. Eisenmenger ju. Leto dni mu še dam časa. Leto dni časa si še dam.«
»In ko to leto mine — « je vprašal, »E.M boš potem vendar že vsa moja?«
»Da. Samo ozdraveti moraš.«
»Samo če ozdravim?«
»Samo če ozdraviš.«
Jezno se je otresel njenega komolca.
Pobožala ga je po roki: »Ne bodi hud, Franci. Ta pogoj mora biti. Drugače ne bi poslušal zdravnika in se mu ne bi dal ozdraviti.«
Ozdravljenje
Franc Ferdinand je ležal na vzhodni terasi ko-nopiškega gradu v počivalniku, bral pisma ljubljene Zofije in ji pisal. Svet se je bil pogreznil. Samo lajna se je časih oglasila v soseščini. Franc Ferdinand je imel lajne rad, vsi berači iz okolice so to vedeli. A k njemu prihajali niso vsi, kajti vsi so vedeli, da je skop.
Kadar ni pisal pisem ali bral, se je ukvarjal z ureditvijo sob. Italijanska vlada se še vedno ni mogla odločiti, da bi mu izročila vse umetnine rodu Este, ki jih je bil dvanajstleten deček podedoval. Za vsako sliko, za vsak predmet umetnostnih zbirk se je moral boriti. Italijani niso dali dovoljenja za izvoz. Diplomatska pogajanja so napredovala zelo počasi. Franc Ferdinand je sovražil Italijane sko-
raj enako strastno kakor svoje madžarske zopr-nike.. Italija ni skrivala svojih zahtev po Južnih Tirolah in Primorju, in Italijani v Avstriji so nestrpno čakali osvobojenja izpod avstrijskega jarma, ki jim ga je obetala »Lega Nazionale« leto za letom. Kjer koli je bilo v monarhiji kaj Italijanov, v Trstu in Primorju s ta iredentistični društvi »Trento e Trieste« in »Dante Alighieri« očitno delali veleizdajniško propagando. Franc Ferdinand je bil na izletu po Primorski na svoja ušesa slišal klice »Evviva Italia!« in »Abasso 1' Austria!« Od besnosti se je stresel, kadar je čul, da mu pravijo »Este«. »Nisem Este«, je kričal, »nisem Lah!«
Brezdelje je podžigalo njegove sanje o maščevanju in slavi. Italija je bila smrtna sovražnica. Zveza Avstroogrske z Italijo se mu je zdela jalova burka. Sanjaril je o razbitju kraljevine Italije, o obnovitvi kraljevine obeh Sicilij, ki je bila nekdaj last njegovega deda. Sanjaril je o zopetni osvojitvi Lombardije in Benečije. Osem milijonov Italijanov je hotel vzidati v svojo bodočo državo. Sanjal je mnoge, težke sanje.
Večino slik iz Italije je dal spraviti na Dunaj. Na svojem gradu v Konopištu je hotel imeti okrog sebe samo reči, ki jih je ljubil. Tega, kar je prihajalo iz Italije, ni mogel ljubiti; niti dragocenih estovskih slik ni imel rad. Ljubil je oboro za divjačino, ki jo je bil dal napraviti. V obori so se pasli krotki jeleni, srne in damjaki. Mimo širnih tropskih nasadov je vodila pot v rožni vrt. Franc Ferdinand je bil ponosen na svoje krasne vrtnice, skoraj enako ponosen kakor na lovske trofeje. Ves grad je bil poln lovskih trofej. Po vseh hodnikih, po vseh sobanah so visela ropovja živali, ki jih je bil ustrelil: rogovile njegovega prvega srnjaka so začenjale vrsto, rogovile tisočega srnjaka so bile ovenčane s cvetjem. Tla in stene so pokrivale kože medvedov, afriških in azijskih levov, panterja in leoparda, ki jih je bil uplenil.
MALI OGLAS 9
Sluzbodohi
Beseda 1 din, davefc i
din za šifro ali dajanje naslova 5 din. naj man t ši znesek 17 din
Pošteno dekle
najraje z dežele, vajeno vseh gospodinjskih del in vrta, išče v dobro službo tnaločlanska družina Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nepokvarjena«.
10718-1
Frizerko
dobro moč. sprejmem v stalno službo. Piača 500— 600 in oskrba. Hrznožnik Pavle, Škofja Lcka.
10719-1
Mizarskega
pomočnika
dobrega. sprejmem takoj. Andlovic, Komenskega ul.
8700-1
Perfektno
korespondentko
za slovenski, nemški, po možnosti hrvatski jezik, — iščemo za tovarno v Kra-niu. Predstaviti se v soboto od 8. ure dalje v pisarni žcleznine Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska 1.
8698-1
Frizerko
prvovrstno moč. iščem za samostojno delo. Nastop takoj. Stjepan H.ibjanec, Ča-kovec.	8695-1
Vsaka beseda 50 par davek 3 din za šifre ali dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din
Trgovski pomočnik
star 30 let. verziran v veletrgovini špecerijske in kolonialne stroke, zmožen samostojnega vodstva podružnice. želi službo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč 888«.
8680-2
]Ul»t!Iilllllll!ll|l!!llll! :!!lltltI!!lillllil!li!i!lllllllUIili"':
Vajenci(ke)
lli« »mm.;!!«.: ■:;!rti||!|l!iliiilli||||j|!l'i;p: .
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Frizersko vajenko
sprejme salon Albin Vreček Ljubljana VII, Celovška 30.
10733-44
Frizersko vajenko
sprejmem takoj. Istotako sprejmem pomočnico za po-maganje ob sobotah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	8699-44
t iSESIBAJ V „JUTRU"!
r/
Seseda 1 din, davek 3 c!in za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmam ši znesek 17 din
Samsko sobo
skoraj novo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10722-12
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Dvigalke (vinte)
za vozove 2000, 5000 kg vedno v zalogi po nizkih cenah. Fr Stupica, želez-nina, Ljubliana, Gosposvetska cesta 1.
8697-6
ČEBULČEK dalije, gladijole, begonije in drugi gomolji po znižani ceni pri Sever & Komp.
Ljubljana.
8536-6
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najman t ši znesek 17 din
Moško kolo
skoraj novo, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8708-11
Preden kupite kolo
si oglejte zalogo prvovrst nib tovarniških znamk. — Viktor BOHINEC, Ljub ljana. Tvršev c. 32. dvorišče.	125-11
Beseda 1 din davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din najmanj ši znesek 17 din
Denarni zavod
malega človeka
je Hranilna posojilnica »MOJ DOM«. Ljubljana DvoraKova ul. 8 Posojila, ugodni pogoji. -
- --ie vloge — v ibresti	178-16


G. T. Rotman:
S Pegazom - okrog sveta
«i p
Toda »Pegaz« očividno ni mislil pristati. »Zdaj ali nikoli«, si je dejal gospod Jodelberger. Z obupno odločnostjo se je ujel za drog cestne svetilke. Hkratu je pa zgrabil za drog tudi eden izmed kavljev, in drog se je zamajal...
V najem
Beseda 1 din, davek i din, za šifro ali dajanje n?slova 5 din Najmanj šl znesek 17 din
Gostilno
2 inventarj'em ter lokal, primeren za drogerijo, trgovino ali kako drugo obrt, s stanovanjem ali brez oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometni kraj«.
8710-17
Lokali
Beseda 1 din. davek din za šifro aii dajanje naslova 5 din. najmani ši znesek 17 din
Uvedeno gostilno
v Kaštei Starom, Primorska banovina v neposredni bližini Splita, s prostori ob morski obali, damo v najem od 1. maja t. 1. Obrniti se: Gostilna Pavkovič, Kaštei Stari, Primor. banovina.	8694-19
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Velika
krasna parcela
v Celju, v izmeri 7.760 kv. m. ob glavni banovinski cesti, naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »100.0003.
10729-20
Velika hiša
dvonadstropna, v sredini mesta Celja, z dvema trgovskima lokaloma in velikimi skladišči ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »Kapital«.
10730-20
Vila
nova, enonadstropna, solnč-na lega. naprodaj za gotovino. Vprašati: Trafika, Pasaža.	8701-20
Milostiva!
Vaš krzneni plašč Vam čez poletje shranimo in obenem izvršimo vsa potrebna popravila za polov ceno. Plačljivo šele v leseni ob prevzemu. L. ROT, Liubljana, — Mestni trg 5, Telefon 20-05 185-30
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmai ši znesek 17 din
Komfortno
stanovanje
trisobno, solnčno, oddam 1. julija. Vprašati: Tyrševa 37, I. nadstropje, desno.
8707-21
Sobo odda
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmani šl znesek 17 din
Sobo
Lepa soba
s separatnim vhodom in kopalnico, se odda. Vprašati. Petračič, Aškerčeva 5.
10723-23
Opremljeno sobo
lepo, v centru mesta, oddam gospodu Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10724-23
Sobe išče
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmani šl znesek 17 din
Sobo
s prehrano, išče za takoj mlada gospodična pri boljši gospe ali rodbini. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirna«.
10725-23a
Dopisi
Vsaka beseda 2 din, davek 3 din, za dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 20 din
»Helena«
prav to želim. Oglasite sc prosim.	10732-24
Staša
Namesto tretjega naj velja za šestega. Zadnjč sem vseeno čakal. Pozdrav.
10717-24
Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe!
Avoizleti, Akademik. Agil-na, Agilen 88, Boljša dama, Big Brigge, Brez posrednikov, Dokazano rentabilnost, Dobra, skrbna gospodinja, Dragocenost, Delaven in zanesljiv. Dobrosrčna, Dober plačnik. Dobra točka, Domača hrana, Fejst fant, Grem kamor-kol. Gotovina 100, Hišnik 11, Inšpektor, Inteligentna, Iz Ljubljane Iskrenost in zvestoba, Jamstva zmožen, Izleti, Karijera, Kočijaž, Kompresor, Kavcija razpoložljiva, Kmetska, Ljubim deco, Ljubljana 42, Lepa solnčna lega, Lepa prilika 77, Lepa bodočnost, Marljiva, Maj, Malo posestvo, Mali kapital. Maser, 1. maj 1939, M. F. Maj ali pozneje, Mirno, Nudim denar, Naložba, Nova vila, Najboljšemu ponudniku, Navedba plače, Oskrbnik, Odrasli, Plačam, Pošten in priden, Prometno kjerkoli, Pridna in urna. Periferija Ljubljane, Profesionist, Prvovrstna moč. Plohi, Poštena in varčna, Pisarna, Poceni najemnina. Plačljivo v gotovini, Primerna cena. Podjeten, Prvovrsten, Rada delam. Redka prilika, Sijajna bodočnost, Strogo
cfislcretno, Skladiščnik, Severni del Ljubljane, Situi-rana, Stalna, Skrbna in vzorna gospodinja, Stalen 27, Stalna služba. Stalno in dobro mesto, Štedljiva, Triglav, Tatjana Našjanova, Takoj, Uradnica 20, Ugodna prilika, Vezilja, Veliko abonentov, Weekend, Varčna gospodinja 50, Vestna pisarniška moč. Zbiratelj, Zadnja cena. Za gotovino, Zanesljivo 20, Zmožna pisarniška moč. Zmožna 222, 22, 500, 22821.
Razno
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj1 šl znesek 17 din
PREMOG
KOKS — DRVA
nudi
L Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59. Postrežba brezhibna.
Od Vas
J«
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti aH barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnici — SvetloliVa inw
Žalostna posledica nedavnega pretepa
Žrtev je šele zdaj umrla
ftlftJE
ENO VEČBARVNE
JUGOGRAPlkCA
SV. PETRA NASIP 23
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
Domača tovarna IŠČE
agente in krajevne zastopnike
v vinorodnih in sadjerodnih krajih za prodajo brezkonkurenčnega predmeta proti proviziji. Potrebna mala kavcija za vzorce ali nakup blaga za svoj račun.
Agilni absolventi polj. tečajev, šol. upokojenci, mali posestniki, vrtnarji naslovite svoje ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Višegrad«.
Kdor zida
dobi ves stavbeni materija! pri
Material
trg. dr. z o. z.
LJUBLJANA
TELEF. 27-16. — TYRŠEVA C. 36/b. Brzojavi: Material.
DOBAVA LESA
Podpisani odbor sprejema ponudbe za dobavo smrekovega in jelovega lesa III. in IV. vrste žagoodpadajoče brez gnilobe in loma — franko vagon nakladna postaja.
Ponudbo je staviti po kubnem metru za vsako vrsto posebej: lahko tudi samo za eno vrsto in man je količine. Rabilo se bo:
okroglega lesa od 15 do 19 cm premera, dolžine od 3 do 6 m 100 m3 okroglega lesa od 20 do 24 cm premera, dolžine od 3 do 6 m 100 m3 okroglega lesa od 25 do 35 cm premera, dolžine od 6 do 8 m 350 m3 okroglega lesa preko 35 cm premera, dolžine od 6 do 8 m 50 m3 tesane grede, razne dolžine po specifikaciji 8—24 cm . . 300 m3
deske, debljine 25 m/m dolžine od 2.50 do 3.75 ..... 170 m3
deske, debljine 25 m/m dolžine od 4.00 m.......100 m3
> . . . 250 m3
okrajci, deblji.....5 vagonov.
Dobava bi se vršila postopno v teku leta po naročilu. Odbor za gradnjo proge Črnomelj—Vrbovsko v Črnomlju.
lepo opremljeno, s poseb- ........	,	.
mm vho 'om, s soup' rabo plohi, debljine 50 m/m m 40 m/m, dolžine 4 m . kopalnice, z dobro obilno hrano takoj oddam. Sokolska 5 Prule.
8251-23
Brez posebnega obvestila.
i
Mestni pogreb n zavod Občina Liubljana
Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša zlata mamica, stara mamica, tašča in teta, gospa
MARIJA ŠKERLJ roj. HLEBŠ
dne 27. t. m., v 81. letu starosti, po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti jo spremimo v soboto, dne 29. aprila 1939, ob 4. uri pop. izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo, da jo ohranite v prijaznem spominu. Ljubljana, Zagreb, dne 27. aprila 1939.
Žalujoče rodbine ŠKERLJ, PREŠERN in ostalo sorodstvo.
Škocijan, 2. aprila »Jutro« je že kratko poročalo o pretepu v Savinku pri Škocijanu. katerega žrtev jc postal Alojz Žagar, posestnikov sin iz Vinice pri škocijanu Žalostni dogodek je imel še žalostne j si zaključek.
V sredo 8. marca se je vračal pozno zvečer 241etni Alojz Žagar proti domu s svojim konjem. Na potu se je ustavljal po gostilnah in pil. Pripeljal je do Jožeta Ki-rarja v Savinku in tudi tam ustavil konja in pil dalje. Bila je večja družba Najbolj se je napil Žagar. Naposled ni več razlikoval onih, s katerimi je piL od onih. ki so prihajali. Pričel je zdražbo Nekaj časa so ga fantje nagovarjali, naj bo miren, kar pa ni pomagalo, in Žagar je priče! deliti zaušnice. Tako je Lojze silil tudi v mlinarja Jožeta GLaviča iz Stare vasi pri Škocijanu. Naenkrat je Lojzetu Glaviču dal kar tri zaušnica
To je bilo Glaviču preveč. Zagrabil je v bližini stoječo motiko in zamahnil po Žagarju. Zadel ga je nad sencem in mu prebil lobanjo. Žagarja so morali prepeljati v bolnišnico v Novem mestu. V bolnišnici so mu zdravniki očistili rano in mu povedali, da je najpametnejše, čt se da operirati. V operacijo pa Žagar ni hotel privoliti, češ da je še dovolj časa.
Že jc kazalo, da ne bo nikakih posledic, ker se je rana lepo celila. Žagarjeva močna narava je na videz kljubovala poškodbi. Nenadoma pa je nastal preokret. Žagar je začel vse bolj pogosto čutiti močne bolečine v glavi in je nato opozori' zdravnike. Pod na videz zaceljeno rano je zdravnik ugotovil gnojenje V sredo so nesrečneža operirali. a bilo je prepozno. Zdravniki so opozorili njegove domače, da sc bliža smrt. Žagiarjevi sorodniki so se pripeljali v Novo mesto in ga dali z avtom prepeljati domov. Ko ie avto privozil v domači kraj na Vinico, je bil bolnik že mrtev. Ko so nesrečnega fanta pokopali, se je videlo, kako priljubljen je bil med vaščani in okoličani. Njegovim domačim sožalje!
Naj pripomnimo, da je obenem s tragično smrtjo Žagarjevo hudo pridadeta tudi družina' Jožefa Glaviča iz Stare vasi, ki ima poleg žene še štiri otroke. Je brez vsakega premoženja in je imel v Stari vasi pri škocijanu v najemu mlin.
Ko je Jože Glavič izvedel o smrti Žagar-jevi, je takoj šel v Novo mesto na okrožno sodišče in se javil preiskovalnemu sodniku s prošnjo, da ga do obravnave puste na svobodi, da bo skušal urediti v tem času svoje družinske zadeve. Sodišče je njegovi prošnji ugodilo.
Lepo uspel samarijanski tečaj
Šmarje pri Ljubljani, 26 aprila
Naša gasilska četa je priredila med prvimi v ljubljanski župi samarijanski tečaj, ki ga je požrtvovalno vodil banovinski zdravnik dr. France Podkoritnik z Grosupljega. Prijavilo sc je 15 žensk in 8 moških, ki so 5 mesecev vsako nedeljo redno obiskovali predavanja. Nekajkrat je predaval tudi sanitetni inšpektor dr. Lapajne iz Ljubljane.
Preteklo nedeljo so tečajniki v okusno prirejeni gasilski dvorani polagal izpite. Izpraševala sta oba zdravnika praktično in teoretično. Vsi tečajniki so prav dobro, nekateri celo odlično prestal' izpite in prejeli diplome. Prisostvovali so starešina ljubljanske gasilske župe ljubljanskega sreza, g. podstarešina in župni tajnik, ki so s&ma-rijane izpodbujali naj pridobljeno znanje še izpopolnjujejo s čitanjem strokovnih listov. Dr. Podkoritnik pa je bil v priznanje uspešnega in požrtvovalnega deia pn tečaju imenovan za častnega člana gasilske čete ter mu je bila izročena krasno izdelana diploma. Trije gasilci so bili odlikovani za požrtvovalnost s srebrnim križcem gasilske zajednice. Vsi udeleženci so bili pogoščeni z zakusko ter je ob govorih m petju prav hitro minil čas. Da je naša gasilska četa res delavna, sc vidi tudi iz tega, da hoče ustanoviti gasilski naraščaj za mladino od 12. leta dalje.
Obmejni vinogradniki so zborovali
Gor. Radgona, 16. aprila
Ko se je bližal 15. april, so hitela še ostala društva in razne krajevne organizacije polagati račune o svojem delovanju v minuli poslovni dobi, v kolikor ni bilo mogoče izvršiti občnih zborov že poprej. Tako je potekel zadnji teden kot teden občnih zborov. Na zborovanjih raznih narodno - obrambnih društev je bilo le z malo izjemo navzoče eno in isto članstvo, ki se žrtvuje v številnih društvih in organizacijah, med tem ko jih stoji mnogo v vlogi postranskih opazovalcev ob strani. Tako so tudi volitve pokazale, da bo slonelo delo tudi v bodoče le na ramah dosedanjih požrtvovalnih delavcev.
Jadranski stražarji so pokazali v minulem poslovnem letu izredno lepe uspehe, saj so izkazali 15.370 din dohodkov in 15.018 din izdatkov. Na morje so poslali 32 otrok. Za bodočo poslovno dobo so si izvolili dosedanji odbor s predsednikom g. Janezom Lančičem na čelu. Zborovali so v šoli.
Združenje obrtnih oblačilnih strok je zborovalo v izredno lepem številu članstva v posojilnični dvorani ter je bil pri volitvah izvoljen z malo izjemo dosedanji odbor s predsednikom g. Francem Jančarjem.
Združenje obrtnikov lesnih in kovinarskih strok je zborovalo v gostilni ge. Iva-
ne Rozmaničeve. Tudi na tem zborovanju je bilo navzočnega precej članstva, dokaz, da so obrtniški krogi krepko združeni. Za novo jx>slovno dobo je bil takisto izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Janezom Lančičem na čelu.
V gostilni Alojzija Jurše na Spodnjem grisu pa je bil občni zbor obmejnega vinarskega društva. Zborovanje je vodil sedanji predsednik g. France Novak, upravitelj banovinske trsnice na Kapeli, ki je podal splošno poročilo o delovanju društva, zlasti o uspehu vinske razstave, ki se je vršila lani v juniju. Iz blagajniškega poročila, katerega je podal g. Janko Smodiš, sledi, da so znašali dohodki društva v minulem poslovnem letu 4.622 din. izdatki 3.446 din. Društvo šteje 139 članov, želeti pa bi bilo, da se to število zviša z ozirom na ta vinski okoliš ter si je tozadevno tudi novoizvoljeni odbor zadal nalogo poživeti delovanje društva, zlasti za ustanovitev zadružne vinske kleti. Sreski kmetijski referent g. Janko Lipovec je imel zanimivo predavanje o zadružništvu in ustanovitvi zadružniške kleti. Želeti bi bilo, da bi novi odbor, kateremu predseduje dosedanji predsednik g. Novak, poživil delovanje društva ter organiziral češče poučna in važna gospodarska predavanja v pogledu vinogradništva. Razdeljene so bile diplome razstavljalcem vin v letu 1938. Novi odbor tvorijo predsednik Franc Novak, tajnik Miško Križanec in blagajnik Janko Smodiš ter ostali odborniki, med temi kot zastopnika dvo-lastnikov iz nemške Radgone Ivan Maitz in Ivan Schreiber.
Rudarskega
inženjerja
pooblaščenega, po možnosti s prakso v kovinah IŠČEJO Lisanski rudnici a. d., Beograd, poštni pretinac 432 (Kapetan Mišina ul. 6/a) za svoj rudnik antimona pri Ivanjici (Srbija).
Ob vsaki priliki — se spomnite
da so .Jutrovi* .Mali oglasi" v Sloveniji naj uspešnejša, najcenejša in najhitrejša posredovalnica sa službe vseb vrst sa prodajo ln nakup vseh stvari, sa nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, £e-nltve in sa vse drugo
čitajtr i »JUT
širite R Oe
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant* — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani, ^