1 Leto XII. | Štev. 40 r EL EFON « UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RaCUN 11.409 Maribor, 18. in 19. februarja 1939 NAROČNINA NA MESECj Prejemao * opravi ali po poiti 10.— din. dostavljen na dom 12.— din. tujina 25.— din Cona cfin f— Voina bi bila blaznost Govor angleškega ministra Bottona — „Sedai mora biti že vsakemu napadalcu jasno, da bi se izvršil vsak napad na nas izkl učno le na njegov račun“ — Prvi nasledki Chamb;rlainovih, Roosevehovih in Daladierjevih izjav ter oboroževanja demokracij LONDON, 18. februarja. Britanski pokojninski minister Botton je Imel včeraj govor v Lancas-Mlreu in dejal med drugim, da si žeH zopet časov, ko ne bi bile vse izjave državnih predstavnikov polne zunanje-polltičnih motivov in ko ne bi bilo treba vedno večati izdatkov za oboroževanje. Toda takih časov še ni. Pravkar se pripravlja Velika Britanija na to, da izda bajne vsote za svojo oborožitev in obrambo ter da se s tem obvaruje pred vsakim eventualnim napadom od zunaj. »Toda modra Chamberlalnova politika nas,« je dejal minister, »v zvezi z vsemi temi ukrepi vedno bolj približuje miru. Sedaj mora biti — ali bi vsaj moralo biti — že prav vsakemu napadalcu jasno, da bi se izvršil vsak napad na nas izključno le na njegove stroške. Vojna bi bila sedaj zanj le še norost.« ZNAKI TREZNJENJA | jev na račun sosedov, neprestano hujska- LONDON, 18. februarja. Današnji Ion- "i©. kovanje orožja in rožljanje z njim, donski listi objavljajo včerajšnji govor ministra Bottona v Lancashlreu in ugotavljajo, da so Chamberlainove, Rooseveltove In Daladierjeve izjave v zvezi s silnim oboroževanjem Velike Britanije, USA in naglim izpopolnjevanjem francoske oborožitve dejansko že dosegle men, ki so ga zasledovale. Iz Berlina in Rima ne prihajajo več tako samozavestni In grozilni glasovi, kakor so prihajali prej. Tudi govorov, ki so se napovedovali, v katerih naj bi bila Hitler in Mussolini postavila nove zahteve mednarodnega značaja, ni bilo ali pa so bili vse drugo ko grozilni. Že v začetku januarja se je pričakovalo, da bo Italija stavfia uradno in v konkretni obliki svoje zahteve Franciji. Napovedovalo se je o vsaki seji velikega fašističnega sveta, da bo končno prinesla te zahteve in da bo zlasti mesec februar zelo kritičen. Nazadnje se je zatrjevalo, da bo ve!iki fašistični svet na svoji seji 15. t. m. zvečer storil zadnji zadevni sklep. Namesto tega je pa razpravljal o reformi italijanskega šolstva. Pa tudi napovedanega govora italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija 19. t. m. v Turinu ne bo. PRED OFENZIVO DEMOKRACIJ Vse to odlašanje dokazuje, da so tudi v Rimu in v Berlinu spoznali to, kar je britanski minister Botton včeraj odkrito Povedal: da bi se izvršil vsak napad na Francijo in s tem njeno zaveznico Veliko WASHINGTON, IS. februarja. Brazil Britanijo ter vse ostale pri atelje na ra- ski zu„anji mI„|ster Aranja, ki se mudi ampak skupno, prijateljsko delo za gospodarsko obnovitev sveta. Treba je zopet ustvariti normalne eksistenčne pogoje vsem tistim mi’ljonom ljudi, ki so jih zaradi vojne in povojne zmede Izgu- bili. Ti pogoji se pa dajo ustvariti samo z obnovitvijo svetovne trgovine, za kar je prvi pogoj konec avtarkije. Ako nekateri tega še ne razumejo, pa bodo gotovo razumeli že v doglednem času, ko se jim bodo sami po sebi porušili temelji njihovih umetnih, nenaravnih in nesolidnih zasilnih gospodarskih zgradb. So države, v katerih so rešili brezposelnost s strahotnim kovanjem orožja, toda orožje ni produktivno blago in se da kovati tudi le nekaj časa. Ko bo ta čas minil, bo brez-poselnost še večja, ali pa bo življenjski standard tako padel, da življenje ne bo več žlvijenle, ampak životarjenje. Naloga držav pa ni. da življenje svojih državljanov uničujejo, ampak da jim omogočajo razvoj do blagostanja. Zapiski Metaxas Azana se vrne v Madrid GENERALISIM MIAJA SE PRIPRAVLJA NA ODPOR DO SKRAJNOSTI. REORGANIZACIJA NACIONALISTOV ZA NOVO OFENZIVO. MADRID, 18. februarja. (Avala.) Kakor se poroča iz poučenega vira, se bo republikanski državni predsednik Azana podal iz Pariza v osrednjo Španijo, da skupaj z vlado dr. Negrina prouči vojaški in politični položaj republikancev. PARIZ, 18. februarja. Po poročilih iz Madrida je generalisim Mlaja postavil po vsej madridski fronti zvočnike, potom katerih bodo republikanski miličniki pozvani k novemu odporu proti nacionalistični vojski generala Franca. Miaja je potom zvočnikov tudi sporočil, da bo vsak vojak, ki bi hotel pobegniti s fronte, takoj ustreljen. V Madridu je bila ustanovljena tudi posebna šola za izvežbanje posebnih vojaških komisarjev. Generalisim Miaja inspicira zadnje dni tudi osebno vse front ne odseke in republikansko mornarico. Ministrstva so se preselila iz Madrida v obrežna mesta, dočim bodo seje ministrskega sveta še dalje v Madridu. Ministrski predsednik Negrln se je že vrnil iz Pariza v Valencijo, od koder odpotuje v Madrid. BURGOS, 18. februarja. General Franco je odredil, da se zapre vsa špansko-francoska meja. Ta ukrep je bil izdan zaradi zbiranja čet za novo ofenzivo proti republikancem v osrednji Španiji. Za zedinjenje vse Amerike IZJAVA BRAZILSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA ARANJE V \VASHINfiTO-NU - OS USA—BRAZILIJA eun napadalca samega. »Vojna bi bila za napadalca sedaj le še norost.« Ako bi se Pa kdo le spustil v tako norost, potem se tej»a Velika Britanija ne bi ustrašila. Angleški narod je v tem trenutku gotovo najmiroljubnejši narod na svetu, toda ako bo treba, bo postal najbojevitejši. Za enkrat pa se zdi, da nevarnosti za ogrozi-tev miru ni; nasprotno, ta nevarnost je ob koncu februarja dosti manjša, kakor je bila še ob koncu meseca januarja. Sile, ki so bile doslej v politični ofenzivi, prehajajo celo že v defenzivo. To dokazuje najbolj pisanje italijanskih in nemških listov, ki razodeva ob vsej navidezni samozavesti v resnici strah, da bi mogle biti izgubljene pozicije Italije in Nemčije ce!o v nacionalistični Španiji. Ako bodo Prešle velike demokracije iz dosedanje politične defenzive v ofenzivo, bo to le nasledek nujno potrebne reakcije na Prejšnje politične ofenzive totalitarnih sil in potrebe po de'u za končno rešitev človeštva pred neprestanim vojnim strahom. Ta mora se mora odstraniti, odstranila na io bo vojaško silna in vsak trenutek na odpor pripravljena Velika Britanija s svoPmi zvestimi zavezniki ena-Mh čustev in želj. ZA BLAGOSTANJE ČLOVEŠTVA Tisto. t ?r evropski iti vsi ostali narodi Potrebujejo, ni ustvarjanje novih Imperl- v WashIngtoru na političnem obisku pri prezidentu Wilsonu, je včeraj sprejel zastopnike tiska in jim med drugim izjavil, da je svet poln nevarnosti izbruha nove svetovne vojne. »Totalitarne ideje grozijo vdreti tudi že na ameriško celino. Doslej je bila panamerlška Ideja le ideja, sedaj pa mora postati tudi stvarnost. Zato je nujno potrebno, da se združijo vse 1 Davi se je pripeljal v Beo-'[ grad grški ministrski predsednik general Me-taxas, da se sestane z našimi državniki pred konferenco Balkanske zveze v Sinaji. Metaxas obišče dopoldne ministrskega predsednika Cvetkoviča in zunanjega ministra Cin-carja-Markovhča, nato pa bo sprejet v avdienco pri knezu namestniku Pavlu. Popoldne in jutri bo Metaxas konferiral s Cincarjem-Markovičem, nakar se bo-ista skupaj odpeljala v Romunijo. Metaxas je že od ukinitve parlamentarnega režima na čelu grške vlade in se je izkazal zlasti kot organizator novega političnega reda. Nedavno so se razširile v svetovnem tisku vesti, da bo Metaxasova vlada odstopila in da jo bo zamenjala bolj nevtralna, ki naj bi pripravila postopno vrnitev k demokraciji, toda te vesti so iz Aten demantirali. VojaSka sila Romunfe Romunija (20 mil. preb.) ima v mirni -dobi 26 divizij, 40 jih pa lahko mobilizira. Kljub porastu industrije pa bi jih sama ne mogla popolnoma oborožiti. Romunija ima znatna rudna ležišča, izvore nafte in ■poljedelske zaloge, kar pojasnjuje zanimanje Nemčije zanjo. Njen strateški položaj je odličen: z zaledjem naslonjena na Sovjetsko Rusijo in na vzhodu na čr-morje, lahko zadrži vsako ofenzivo z zahoda na Karpatih. (Francoski general-štabni polkovnik Cochet.) Švfcarski list o gospe; Tabouls Pariški »Oeuvre« in njegova zunanjepolitična sodelavka Genevičve Tabouis, ki levo usmerjenemu evropskemu tisku že dolgo služi kot diplomatični orakel, sta močno nevoljna na agenturo Havas, ki je priključila demantiju francoskega zunanjega ministrstva opombo, ki ni ravno laskava za delovanje imenovane novinarke. Gospa Tabouis je objavila v imenovanem listu vest o domnevni vrebini razgovorov francoskega berlinskega poslanika s v. Ribbentropom, ki je pa bila pre- Adolf Hitler na Koroškem UDELE2I 3E DANAŠNJEGA POGREBA DEŽELNEGA VODJE KLAUSNERIA — NAVZOCNI BODO TUDI ITALIJANSKI MILIČNIKI. KI SE UDELEŽUJEJO VAI SA PRI BELJAKU J CELOVEC, 18. februarja. V Beljaku iu okolici se vrže te dni velike zimske vaje nacionalističnih napadalnih oddelkov (SA) pod vodstvom poveljnika okrožja Južne Marke Iiibbeja. Teh vaj se udeležuje tudi oddelek smučarjev italijanske fašistične milice pod vodstvom generala Tabarinija. Meseca marca se bo pa oddelek nemških SA udeležil podobnih vaj fašistične milice v Mndonna di Campilio v Italiji. Italijani se bodo udeležili danes tudi pompoznega pogreba koroškega deželnega vodje nacionalne socialistične stranke polkovnika Klausnerja. Po- amerlške države v državno skupnost, ki . • , — r-- jih bo najbolje zaščitila pred pohlepom cej a,armantnega značaja. Havas imenule ki grozi vsej ameriški celini od zunaj.«’ *f° ,nfo™iacijo eno tistih, ki spada »ka-Obisku brazilskega zunanjega ministra v!'tor. vf.a'nil odkritij ge. Tabouis v svet \Vashlngtonu prlpisuje'o velik politični In’!, azi,e’ ne pa v resn0 nov narstvoe. gospodarski pomen, saj gre za naitesnej- , f ProSnt pogajal s politiki za sestavo nove vlade, toda vlade vendarle še n: sestavil in se zdi, da bo tudi on vrnil kralju mandat. M a r i b o r, 18. februarja. Po prevratu je izvedla tudi nova republikanska Poljska dalekosežno agrarno reformo, da je mogla vsaj deloma zadostiti najnujnejšim eksistenčnim potrebam najširših kmečkih plasti. Ob primerjavi agrarnih reform, ki so jih v takratni dobi izvedle skoraj vse na novo nastale države. je. razvidno, da je Poljska že s takratno razlastitvijo posegla'zelo na globoko ter vidno demokratizirala svojo zemljiško posest v prid poljskega kmeta.. Ob takratni reformi pa so bili prizadeti večinoma poljski aristokrati in fevdalni ze-mljedržci, dočim je tujerodec ohranil svojo zemljiško veleposest skoraj neokrnjeno. Ker pa ima Poljska večino svojega prebivalstva iz kmečke produkcije, je tudi ta demokracija zemlje pomenila za eksistenčni obstoj poljskega kmečkega ljudstva premalo. Po 20 letih je prisiljena Poljska pristopiti še k dodatni zemljiški razlastitvi ter še preostala veleposestva razdeliti med zemlje potrebne kmečke družine. Ta dogodek, ki je za poljsko notranjo politiko sedanje vlade zelo značilen, se je obetal že dalj časa. Do uresničenca pa verjetno ni moglo priti zategadelj, kgr so bile državne finance v prejšnjih letih prešibke/ da bi mogle izvesti celoten načrt razlastitve z odplačevjuijcm oz. izdajo zadolžnic kot vrednostnih papirjev. Podo ha pa je, da so okrepljene finance sedaj končno sprožile vprašanje dodatne razlastitve, za katero je vlada že pripravila poseben zakon. Po novem zakonu o dodatni zemljiški razlastitvi bodo razlaščena vsa veleposestva, tudi ona, ki so že ob prvi razlastitvi padla pod reformo in se bodo sedaj še bolj okrnila. Posebno pozornost pa vzbuja okolnost, da tokrat ne bo prizaneseno veleposestvom tujerodcev, ki Jim novi razlastitveni zakon ne daje nobenih privilegijev. Ta tujerodna veleposestva se nahajajo posebno v poljski Šleziji, kjer ie v rokah nekaj desetin zemljiških mogotcev združenih na tisoče in tisoče hektarjev orne in gozdne veleposesti, dočim se tamošnje drobno poljsko kmečko prebivalstvo stiska na majhnih krpah zemlje, ki ne more nuditi nobene eksistenčne možnosti. S tega stališča gledano, je treba reči, da novi zakon o dodatni zemljiški razlastitvi na Poljskem zemlje ne bo samo demokratiziral, ampak v prvi vrsti tudi nacionaliziral. Ta okolnost pa pomeni za Poljsko, ki je v tem svojem predelu zelo občutljivo socialno in narodnostno ekspo-nirana, silno okrepitov. Po izvedbi zakona o razlastitvi bo tamošnjo zemljo zasedel marljiv in narodno stabilen poljski kmet s svojo družino. Z zemljiško posestjo utrjen in okrepljen bo mogel poslej poljski kmet stati na braniku izpostavljene poljske posesti v Šleziji ter šele po 20 letih pristopiti k trajnemu in stvarnemu delu na vseh področjih kmečke proizvodnje. / Poljski zakonodajalec je naposled spoznal, da so za njegovo izpostavljeno ozemlje vse prijateljske pogodbe lahko samo^ papirnate veljave, dočim bo ondi naseljen kmet kot samostojen gospodar zemlje branil to zemljo do zadnje možnosti, zavedajoč se, da je ta zemlja njegova in da mu prosta in svobodna proži življenjsko eksistenco. V rokah tujerodca pa je bila prej samo sen poljskega kmečkega ljudstva, ki se je moralo hlapčevski vdinjati tujerodnemu veleposestniku n fevdalni gospodi za sramotno mezdo, povrhu vsega pa še prenašati kljub svoji svobodni narodni državi veliko narod.no ponižanje. Dvajset let*je moral doslej poslušati poljski kmet prazne fraze o demokraciji in socialni pravičnosti, istočasno pa ku-lijevsko garati tujerodnemu gospodu. — Razume se, da se je v takem položaju opozicijsko umaknil« v zatišje, kar se je mko jasno pokazalo ob vsakokratnih volitvah na Poljskem, ko so bile vprav množice kmečkih volivcev tiste, ki so dale nad 40 in včasih celo 60% volivne ab- Nova akcija osi na vzhodu JAPONCI SO ZASEDLI HAJNAN IN SE PRIPRAVLJAJO NA NAPAD OB MEJI INDOKINE IN BIRME V SPORAZUMU Z ITALIJO IN NEMČIJO. DA BI OSLABILI FRANCIJO IN ANGLIJO TOKIO, 18. februarja. Japonski tisk odkriva brez olepšavanja pravi namen japonske zasedbe kitajskega otoka Haj-nana. Tako piše n. pr. »Niši Niši«, da bo otok iiajnan služil le kot izhodišče za japonsko vojaško akcijo na skrajnem jugu Kitajske, kjer bodo japonske čete pričele prodirati ob kiiajsko-indokinski in dalie birmski meji, da presekajo na ta način Kitajcem vse zveze s francosko Indokino in angleško Birmo, od koder dobiva sedaj Čangkajšek glavne pošiljatve orožja in streljiva. Angleži so iz Birme zgradili nedavno celo novo avtomobilsko cesto na Kitajsko, ki predstavlja nekakšna »zadnja vrata«. List naglaša pri tem. la gre tu izključno za vojaško zadevo in nimajo ne Francozi ne Angleži nobene pravice vtikati se v to stvar, najmanj pa intervenirati. Na poučenem mestu pa prav nič ne prikrivajo, da ima ta najnovejša japonska akcija tudi še posebno politično ozadje, ki je v zvezi s politiko Italije in Nemčije. Ti dve se tu poslužujeta Japonske, da bi vezali čuječnost Pariza in Londona na Indokino in Birmo, s čemer bi bila oslabljena tudi njuna pozicija v Evropi. Vprašanje pa je, če bodo Japonci tej težki akciji tlorasli in če se jim ne bo ponesrečila. Bolgarija in Balkanska zveza BOLGARIJA SE NE MORE ZADOV V DEDEAGAfcU IN TEDI NE BO SOFIJA, 18. februarja. Vesli, ki so se pojavile v tujem tisku, da se bo lia konferenci Balkanske zveze v Si-naji prihodnji teden razpravljalo posebno o odnošajih zveze in njenih posameznih držav do Bolgarije, so vzbudile tu sicer pozornost, vendar ne pretiranih upov. Bolgarija se. slej ko prej ne bi mogla zadovoljiti s kako prosto luko v Dedcagaču, kako jo sedaj baje ponujajo v Atenah, ker vztraja pri zahtevi, da sc ji vrne ves tisti del Trači je skupaj z Dedeagaecm, OLJITI S KAKO SVOBODNO Ll KO PRISTOPILA K BALKANSKI ZVEZI ki ji je bil po vojni odvzet. Tudi ne more bili absolutno nobenega govora o pristopu Bolgarije k Balkanski zvezi, dokler bodo ostali v Romuniji in Grčiji slotisoči Bolgarov na svojem prastarem narodnem ozemlju ločeni od ostale domovine. Bolgariji zadostuje njeno tesno prijatelj s L vo z Jugoslavijo in Turči jo, in s tema dvema je tudi vedno pripravljena sklepali zveze in sodelovati v balkanski in mednarodni politiki. Vse druge kombinacije so brez vsake stvarnosti. Kitajci vdrli v Cahar ČUNGKING. 18. februarja. Včeraj so je posrečilo kitajski vojski, ki je na vseh frontah v ofenzivi, zlomili odpor Japoncev iii vdreti v provinco Čahar, ki je bila že dolgo vsa v japonskih rokah. Kitajske čete so vdrle že globoko v omenjeno provinco hi napredujejo dalje. ČUNGKING, 18.* febr. Včeraj je izdalo vrhovno japonsko poveljstvo nalog za umik iz mesta' Nangkaiu SAIGON, 18. februarja. Včeraj je priplul sem ameriški parnik z 200 naglimi tanki za vlado maršala Čangkajška. Monakovska teološka f kuSteta zaprta j MONAKOVO, 18. febr. Avala. D.žavni prosvetni minister Rust je izdal dekret, s katerim se zapre teološka fakulteta mona-kovske univerze. Ta odredba se motivira s tem, da je monakovski nadškof prepovedal dijakom obiskovati p edavanja ne-kega profesorja, ki ga je na fakulteti ime-I noval minister Rust. BERLIN, 18. februarja. V smislu določil zakona o zaščiti države so v Nemčiji razpuščene organizacije Zajednice mladih krščanskih ljudh Nove zahteve čeških Nemcev Pametna slovaška odredba BRATISLAVA, 18. februarja. Slovaška vlada je izdala odredbo, ki prepoveduje j vsem tujim državljanom svobodno razpolagati z nepremičninami na ozemlju avtonomne Slovaške. Tako ne sme noben tuji državljan prosto, kamor bi hotel, prodati svoje hiše ali posestva. Prav tako ne sme hiše ali posestva kupiti brez pocebnega dovoljenja slovaške vlade. Namen te odredbe je čuvati slovaško narodno posest in spraviti polagoma tudi tujo v slovašk-' roke. POSLANEC KUNDT ZAHTEVA ZA NEM EKSTERITORIALNOST, PRAGA, 18. februarja. Vodja čeških NemceV, poslanec dr. Kundt. je objavil včeraj zahteve čeških Nemcev, po katerih bi snteli živeti na Ceško-Slojm-škem po nacionalno-soeiatisličnih pravilih. Te zahteve je utemeljil z dejstvom, da so Nemci ha f.eškem živeli že od 11. stoletja dalje po nemških načelih in postavah. Ako bi se Kurnikove zahteve uresničile, bi dosegli češki Nemci nekakšno eksterilorialnost in CE NA ČEšKO-SLOVAšKEM NEKAKŠNO KI JE NEMOGOČA. | bi imeli večje pravice od Čehov samih. Tega pa ni n\ogoče dopustiti. Po modernem državnem pravu, kjer so vsi državljani enakopravni, ni državljanov prve ali druge kategorije. Vsako tako vrednotenje je nedopustno in nemogoče. Se bolj nevzdržno bf pa bilo tako stanje zaradi tega, ker bi bile take posebne pravice manjšine nad pravicami večinskega naroda v nasprotju s samo suverenostjo države. Incident pred Mussolinijevo vilo RIM, 18. febr. Pred zasebno Mussolinijevo vjlo se je pojavil včeraj sumljiv moški. Na poziv . straže je odgovoril s strelom iz samokresa in nekega stražnika ranil. O dogodku je bilo izdano zvečer uradno poročilo, ki pravi, da so v osebi civilista, ki je izzval incident pred Mussolinijevo vilo, spoznali nekega sla-boumneža, ki je bil že trikrat v norišnici. FRANCOSKA NAROČILA LETAL. LONDON, ltL februarja. Francoska vlada, je te dni razdala ogromna naročila za dobavo vojnih letal. Poleg onih, ki jih je naročila v Ameriki ter v Angliji, je naročila zdaj letala tudi še v Kanadi, na Holandskem, v Švici, Španiji in češkoslovaški. Slovaški proračun BRATISLAVA, 18. februarja. Proračunski odbor slovaškega avtonomnega parlamenta je dokončal razpravo o načrtu prvega slovaškega proračuna. Celokupni proračun izkazuje 3 milijarde in 15 milijonov kron izdatkov, ki pa se z rednimi dohodki,ne bodo mogli v celoti kriti. Deželna uprava izkazuje. 1.192,000.000 K izdatkov, podjetja 1.178.000.000, investicije pa 645,000.000 K. Ker so v investicijskem proračunu tudi postavke za gradnje vsej državi potrebnih in koristnih naprav (železnic, cest itd.), bo morala del stroškov prevzeti tudi osrednja vlada. CHVALKOVSKY OBIŠČE RIM PRAGA, 18. febr. Avala. Tu se je razširila vest, da bo odpotoval češko-slova-ški zunanji minister dr, Chvalkovsky koncem t. m. oficielno v Rim. stinence/ Biti hlapec tujemu gospodu, ki ne ve kam z zemljo, in mimo tega iz leta v leto poslušati od svojih voditeljev ii\ državnih krmarjev lepe besede o enakopravnosti in pravičnosti, to seveda ni šlo poljskemu kmetu v glavo, kot bi ne šlo nobenemu kmetu na svetu, pa če ima še tako primitivne nazore, Nobenega dvoma nvdti se 'bodo jioslej na Poljskem razmere - in to zlasti, ko se bo kmet na svoji novi 'zemlji še gospodarsko okrepil- — znatno notranjepolitično popravile. Saj se bo mogla poljska politika doma potem z večjo sigurnostjo mtsloniti Aa plasti, ki tvorijo večino naroda, dočiip ie morala doslej iskati zaveznikov izključno le med meščan- stvom in višjimi plastmi, kar je potem nujno ustvarjalo na zunaj videz »diktature gospode«, ki je že iz številčnih razlogov morala izgubiti vsake volitve, četudi jih je okitila s še tako lepimi gesli. Zakaj večna je resnica: brez naroda, brez ljudstva ni mogoče dati državi demokratične podobe ii\ vsebine.. * . , Zakon o 'dodatni agrarni reformi na Poljskem- je iz navedenih razlogov smatrati za zelo modro potezo, ki bi še mogla odlično obnesti tudi drugod; m ne nazadnje tudi v sami Sloveniji, kjer razmere v nekat,rih predelih nafavnost kličejo k demokratizaciji in nacionalizaciji zemljiške posesti. -ž- FRANCOZI DEMANTIRAJO. PARIZ, 18. februarja. Francoske oblasti zanikajo, da bi bil včeraj prispel protest generala Franca proti. dejstvu, da Francija protežira predsednika Azano. Tudi naglašajo, da ima senator Berard, ki je včeraj odpotoval v Burgos, specialno misijo, da prizna vlado generala Franca de faeto. CIANOV OBISK V VARŠAVI. VARŠAVA, 18; febr. Avala. Italijanski zunanji minister Ciano, 'kr prispe 25. t. m. v Varšavo, ostane na Poljskem 4 dni. Vest, da pride z njim tudi- njegova žena Edda, Mussolinijeva hčerka, je vzbudila na Poljskem veliko zadovoljstvo. V TOREK SE PR1ČNO SEIF. SLOVAŠKEGA PARLAMENTA. BRATISLAVA, 18, februarja. Slovaški parlament se sestane prvič k rednemu zasedanju v torek, 21. t. m. dopoldne v Bratislavi. Na prvi seji bo prebrana vladna deklaracija, o kateri se bo razvila debata. Nato bodo predloženi razni novi zakonski osnutki. ODSTOP DR. ENGLIŠA PRAGA, 18. febr. Avala. Odstop guvernerja Narodne banke CSR dr. Engliša je bil sprejet. Novi guverner bo imenovan do 25. t. m. Podguverner postane Slovak. DVA KARDINALA BOSTA PREPOZNA? VATIKAN, 18. februarja. Ker bosta severnoameriški kardinal O’ Connel in južnoameriški kardinal iz Rio de Janeira prispela v Rim šele 1. marca, najbrže ne bosta pripuščena v konklave. ker bodo poslopje konklava zazidali že 28. t. m. NESREČA V SUEŠKEM PREKOPU AI)KN. 18. febr. Angleški parnik Morton Bay jc včeraj nasedel na plitvino na južnem koncu Sueškega prekopa. Upaio. da ga bodo kmalu rešili, Borza. Cit r ih, 18. februarja. Devize. Beo-grad 10, Pariz 11.67,* London 20.655, New York 440.625,* Milano 23.19. Berlin 176.87, Praga 15.08. Vremenska napoved. Večinoma oblačno in deloma megjeno. Nekoliko bolj gorko. GALA REDUTAIMK MARIBOR tradicionalni višek sezone pustni torek 21. II. 15! 39 Sol eolski dom Domač* zapiski Vtis deklaracije V političnih krogih prestolnice in Zagreba še vedno razpravljajo o vladini deklaraciji. Poudarja se. da je prvič v 20 letih v vladini deklaraciji postavljeno hrvatsko vprašanje ter se ni preko njega prešlo molče. Misli se tudi. da si je vlada postavila nalogo, rešiti to vprašanje. Težišče deklaracije pa je v odstavku, kjer so predvidene predhodne priprave. ki se bodo popolnoma razlikovale od metod preteklosti. V Zagrebu so deklaracijo sprejeli z rezervo, ki jo je v izjavi poudaril včeraj tudi Večeslav Vil-der: opozicija čaka na nadaljnje delo vlade, vendar pa je že to, kar je do sedaj pokazala, veliko in je lahko zgodovinske važnosti. Volitve odborov Na včerajšnji seji narodne skupščine je bil predložen predlog proračuna, nato pa so bile volitve stalnih skupščinskih odborov, ki se jih poslanci opozicije niso udeležili. V odborih je tudi več slovenskih poslancev. V senatu je bil najprej preči-tan ukaz o imenovanju novih senatorjev nato pa prečitani ostavki na položaj senatorjev dr. MUana Stojadinoviča in Milana Simonoviča. Oba sta zadržala poslanski mandat. Nato so bili izvoljeni odbori. v kateri je več slovenskih senatorjev. Izjava zunanjega ministra Zunanji minister dr. Cincar-Markovič je sprejel novinarje ter jim dal izjavo o zunanji politiki vlade, ki bo ostala ne-izpremenjena. V zvezi z že prej pridobljenimi prijateljstvi bo vlada delala na pridobitvi in ohranitvi novih. Poleg tega je zunanji minister poudarjal tudi važnost tiska, ker se je v svojem prejšnjem položaju imel priliko prepričati, kakšen blagodejen upliv utegne imeti tisk na mednarodno razmerje. Senzacija ,rJutarn*ega lista" Danes priznavajo v informiranih političnih krogih — piše »Jutarnji list« —, da ie odločilni preokret v domači politik^ prišel ob dvajiajsti uri. Prejšnja vlada je pripravljala izpremembo naše notranje politike, ki bi imela da^ekosežne posledice. Načrt prejšnje vlade se vidi iz predloga finančnega zakona. Po tem predlogu bi bila likvidirana pri nas celo že ideja parlamentarizma in demokracije. Namesto tega bi nastopil totalitarni režim. Prejšnja vlada je želela likvidirati popolnoma občinske samouprave, občinske svete, podrediti upravna sodišča in uvesti poseben režim za tisk. S tehnično dovršenim načrtom se je hotelo uvesti totalitarizem ter za večne čase onemogočiti demokracijo »»Od tehničnega sodelovanja do programske kapitulacije'* Pod tem naslovom piše v »Jugoslaven-skih novinah« Juraj Demetrovič, ki je bil do ^decembrskih volitev podpredsednik JNS. da se mora današnja JNS pod vodstvom gg. Petra Živkoviča in Bogoljuba Jevtiča raziti kot posebna politična formacija. ker je postala popolnoma nepotrebna. »Z razitjem bo likvidirana laž, ki jo danes še predstavlja in ta laž je, da je edino JNS nacionalistična stranka, kar to ona danes več ni. JNS je isto kot Združena opozicija, družba beograjske gospode, ki hoče prit' na oblast za vsako ceno in brez obzira na kakršen koli programa Podobno mišljenje o JNS kakor sedaj Juraj Demetrovič. je imel pokojn dr. Milan Srškič. ki ie bil tudi podpredsednik JNS. Pameten |e prišel na svet Pod naslovom »Vijesti Jugorasa« priobčuje osiješka »Jugoslavenska zastava« glasilo Jugorasa. to-le vest: »Naš spoštovani predsednik oblastnega odbora Jugorasa za Slavonijo in Baranjo g. in sodrug Mijo Pušic, je postal 13. t. m. ob 9-5 zjutraj ■— oče —. ker mu je soproga rodila sina — ki je glasno izjavil- da bo tud- on sledil ideologiji Jugorasa in korakom svojega milega očeta.« Osiješki »Hrvatski list« piše. da mora biti mali zelo inteligenten, ker ne samo. da takoj Do rojenju politično misli, temveč te svo--e misli tudi »glasno izjavlja«. ee Pismo iz Guštsraja TUJSKI PROMET POLETI IX POZIMI. — NEVZDRŽEN POLOŽAJ DELAVCEV V JEKLARNI. Lep je ta naš kraj, posebno okoli-j v trgu. Nihče sc ne briga zanje, no-ca je krasna. V poletnem času prihaja beden ne vpraša ..ali imaš dosli proseni mnogo ljudi, vseh narodnosti, da štora za svojo družino v tisti edini se tu odpočijejo od trudapolnega dela v zaprašenih mestih. V naših gozdovih ,v naših planinah se nasrka-jo čistega zraka in si pridobe novih moči. Poleti se domačini že kar porazgubimo med tujci, a tudi pozimi se najdejo mnogi na naših lepih smučarskih terenih. Veseli nas to, ko vidimo, da niso še popolnoma pazab-ljeni naši obmejni kraji in naši ljudje. Imamo razna kulturna društva, v katerih se naša mladina izobrazuje. Mnoge prireditve so dokaz marljivega delovanja. Želeti bi bilo. da se ta mladina potrudi, da tudi na zunaj pokaže vso svojo izobrazbo in disciplino, ki jo v teh društvih pridobiva. Marsikaj so dosegli naše olepševalno društvo in razni podporni fondi, ki imajo mnogo opravka s podpiranjem revnih. Človeka zaboli srce ob taki bedi in revščini. Mnogo je revežev, a malo podpornikov. Poglejmo malo v našo jeklarno, odnosno na štiristo delavcev, ki so tam zaposleni. Kako daleč hodijo na delo, ker ni mogočo dobili stanovanja v bližini. Zaposlenih je okrog štiristo od katerih ima tovarniška stanovanja le okoli 120, približno 80 delavskih družin pa jc v zasebnih stanovanjih sobici, ki jo imaš brez kuhinje, pa imaš vendar štiri ali pet člansko družino"? Ne vidijo vlažnosti, ki so po vseh teh stanovanjih, da po vseh štirih stenah kar teče. Ne prizna nihče, niti zdravniška preiskava ,da so zalo naše žene, naši otroci tako bledi, tako upadli in bolehni, polni revni, še preden dosežejo šolsko zrelost. Mnogo delavcev je izven Guštanja, ki hodijo peš s hribov po dve ali tri ure daleč, ob vsakem vremenu, na delo v tovarno. Nekateri k pečeni na vročino, drugi zopet celih osem ur na mraz. Prej mogoče premočen od dežja, pozneje od znoja. Ko mine šilit pa hajdi spet na pot v hrib, da najdeš doma listo boro krompirjevo juho in slamnjačo. ki ju ima žena pripravljeno .da se naješ in spočiješ. Tako sc godi nam v Guštanju dan za dnem. Nihče no misli na zboljšanje položaja naših delavcev. Ravnateljstvo jeklarne nam že tri leta obljubuje stanovanjsko kolonijo, pa je še ni začelo graditi. C.c se nas ne bo usmilila država, banovina ali občina s tem, da bi pritisnili na ravnateljstvo, pri nas delavsko vprašanje še ne bo kmalu rešeno. Važen sestanek celjskih kulturnih delavcev SPREJELI SO SKLEP, DA CKD N! DEDIČ CKT — NADALJEVALI BODO DELO ZA SKUPNO SLOVENSKO KULTURO Celje, 17. febr. ,na. — Slovenci smo majhen narod, toda Sinoči so se zbrali v »Evropi« kulturni imamo močne sosede, zato moramo zbra-lelavci celjskega okraja. Namesto skli-1 ti vse sile. Zato so pri CKT sodelovali -atelja bolnega g. E. Lileka je vodila se-. vsi brez razlike. Da bi se to delo nada-stanek ga. Kalanova, ki je podala bese-' Ijevalo, je bilo sklenjeno, da se ustanovi Jo g. Rošu. da razloži sedanji položaj in , forurii, ki bi bil dedič pričetega dela in x>men sestanka. j uspehov'. Toda pri CKD so doživeli vsi O. Franjo Roš je poročal, da so bile resni kulturni delavci razočaranje. To vsem sodelavcem Celjskega kulturnega društvo ni dedič in pravni naslednik ‘edna razposlane izjave in da ie večina CKT. Dvorano je za zbor CKD napolnila sodelavcev vrnila izjave podpisane, nih- masa, ki nima nobene zveze s 'kulturnim delom, ima pa morda zveze kje drugje. Tam so bili še šoloobvezni otroci in mestni cestni pometači. Ta masa je izrekla eor' R *e pa ni izjavil, da se z izjavo ne strinja. Prebral je imena teh vidnih kulturnih lelavcev in umetnikov, ki so vsi jasno _ i^1Cjv povedali, da so za sklicanje širšega od-! delavcem CKT nezaupnico!*^tein je^CKD bora CKT, ki sme edini sklenati o n^dalj- povedalo, da noče sodelovat 7 niim? njem delu in imetju CKT. Na likvidacij- T” *n :-----------------”• ski seji CKT 14. VI. 1938 je bilo namreč sklenjeno, da si bodo sodelavci pri Tednu ustanovili društvo, ki naj nadaljuje ( _ ...... delo, kakor je bilo pričeto in da bo tojši skupnosti, da dokažejo," da smo Slo-društvo združevalo vse produktivne kul- j venci res kulturno enotni. — V razgovo- turne delavce brez ozira na njihovo po- ru so se vsi navzoči izrekli, da se^usta- Mtično in svetovnonazorsko gledanje, novi v Celju odsek mariborskem Ilmpt. Zbor Celiskega kulturnega društva pa ’ ’ ’ tem načelom ni ustrezal: Kulturni delavci niso imeli niti prilike sodelovati: dvorano so oonolnoma zasedli ljudje, ki niso meli s CKT nobenega stika in so predstavljali politično stmieno skupino. Izjavo v tem smislu je podnisaTo že 30 javmh 'lelavcev in nekaj jih še bo, tako da bo njih velika večina v svojem odnosu do kulturnih zadev Celja soglasna. G. Roš ‘e prebral več pisem kulturnih delavcev. Vi razkrivajo misli o kulturnih in nekul-‘urnih dogodkih v Celju. Vse iz«ave in oisma z originalnimi podpisi so shranje- ------.u.uiljB tj I IJ I 111 1. n to se je zgodilo po tolikih vidnih dokazili složnega in iskrenega dela! Kul-turni delavci si morajo zdaj pač osnovati nov torum, kjer bodo nemoteni v najlep- niškega kluba, odsek pa naj bo avtonomen. naj sam razpolaga z zapuščino CKT m sme ob event. ustanovitvi svojega „1” premoženje prenesti tudi sem. — Odločili so, da odgovore na dopis, ki ga ie naslovilo CKD na gg. Sadarja in Ger-,a .m.,Y katerem zahteva izročitev vsega tajniškega in b’agajniškega materiala, z izjavo, da zbrani kult. delavci ne smatrajo CKD za dediča CKT. Vsi sklepi so bili sprejeti po tehtnem preudarku, ki kaze jasen pogled, resnost in čut odgovornosti celjsk!h kulturmh de’avcev do sodobnih nalog slovenske kulture. LPazita do or o kadar kupujelc Aspirin, dali so fa-blete in zavoj označene z i>Bayer«-jevim križem. Brez te zaščitne znamke ni Aspirina. ASPIRIN TABLETE Oglas reg. pod S. brojem 32608 od 8. XI I9JR. Iz Marenberga Petnajstletni Špes Vilko je služil pri Zmork Otonu. Ko jc pred nekaj dnevi rezal krmo za živino, je dobil desno roko v slamoreznico. Slroj je bil na električni pogon, zato ga revež ni mogel takoj ustaviti in mu je odrezalo roko do zapestja. Strm klanec na banovinski cesti Marenberg—Vuhred je ob Dravi zahteval svdjo žrtev. Nemec Julij se je peljal s kolesom v Vuhred. Sredi brega, ki ima na koncu še oster ovinek na dravski most, so mu popustile zavore. Vozač je zgubil prisotnost duha in ni zavozil v hrib na levi, kakor so mu to ljudje, ki so nesrečo videli, svetovali, temveč je dirjal naravnost na most, kjtV ga je vrglo 7 metrov globoko na prodnato dravsko strugo. Ima težke notranje poškodbe, hud pretres možganov, roko ima zlomljeno dvakrat. Avtomobilisti in motociklisti imajo posebno veselje če morejo ubogega pešca poškropiti z blalom ali pa zaprašiti cesto, da komaj dihaš. Nič ne bi rekli, Če bi bili tako brezobzirni tuji avtomobilisti, ki so doma navajeni velikih brzin in bi torej pri nas vozili z nezmanjšano hitrostjo že iz navade. Ne, tujci vozijo lepo počasi, zalo pa naši domačini divjajo, kot bi bila ozka cesta dirkališče. Nič ni čudnega ,če se kdo spozabi in za-rozi takemu brezobzirnežu. Več obzirnosti bi torej bilo na mestu. Preteklo nedeljo je bila v Sokolskem domu otroška maškerada. Deca se je popoldne zabavala in bila nato še pogoščena. V soboto, 18. febr. ob 20. uri zv. in nato v nedeljo popoldne priredi dramatični odsek Sokola spevoigro „Svojeglavček“. Kolo jugoslovanskih sester v Ma-renhergu zaključi letošnjo izredno živahno pustno sezono na pustni torek. Skrbite malo bol, za svoje zobe. odpravUe nevarni zobni kameni kmodont proti zobnemukan^ o. Karneval v Rušah. Na pustno soboto, 18. febr., prispe v Sokolski dom princ Karneval z vsem svojim veličastnim spremstvom. Kdor se hoče res dobro zabavati, naj ne pozabi v soboto ves dan šepetati: »Nocoj grem pa v Ruše! Cel/e c. Kdo bo novi župan? Sedanji župan g. A. Mihelčič je odstopil in Celjani ugibajo, kdo izmed imenovanih svetnikov bo župan. Pri tem naštevajo kol najresnejše kandidate gg. Vinka Preloga, g. dr. Voršiča in trgovca Fazarinca. c. Mesina posvetovalnica dobi novo veliko in moderno peč, ki jo gradi neki ljubljanski podjetnik. V Celju so štirje pečarji. c. Koroški borci, sekcija v Celju, imajo jutri ob 9. uri v „Evropi“ občni zbor. c. Napad in nesreča. Breclja Antona je napadel v Vojniku neki moški iz Zg. Hudinje in ga tako udaril s kolom po roki, da mu jo je zlomil. — Štiri leta staro Andrejšek Bernardo je pri igri neki deček sunil na Masajko vem nabrežju čez žkarpo in si je pri tem zlomila nogo. Maribor Cankarjev večer na Ljudski univerzi IZREDNO USPELA PRIREDITEV LJUDSKE UNIVERZE V SPOMIN l. CANKARJA. — POTREBNE SO POGOSTEJŠE PRIREDITVE V TEM SLOGU! Sinoči je Ljudska univerza priredila v okviru svojih običajnih tedenskih predavanj Cankarjev spominski večer, ki pa se je zaradi svoje izredne uspelosli spremenil že kar v majhno slavnost. Mariborsko občinstvo in srednješolska mladina sta se odzvala v nenavadno velikem številu, in dvorana Ljudske univerze je bila do zadnjega kotička napolnjena. To in pa čudovita Cankarjeva glava v mavcu na odru z dvema zelenima drevescema ob straneh je ustvarjalo posebno razpoloženje, za redne tedenske prireditve Ljudske univerze dokaj nenavadno in praznično. Program večera je tvorilo predavanje prof. dr. Antona Slodnjaka iz Ljubljane o Cankarju in pa recitacije gledališkega igralca in režiserja Cirila Debevca iz Cankarjevih del. Oba gosta je občinstvo s simpatijami sprejelo. V svojem temperamentnem, na svojevrsten način podanem predavanju o Ivanu Cankarju je dr. Slodnjak skušal očrtati in pojasnili bistvene poteze na liku Cankarja ustvarjalca, kakor tudi izluščili iz velike celote njegovega dela lista osnovna Cankarjeva spoznanja in doživetja, ki so odločujoče uplivala na njegovo tvorbo. Predavatelj je takoj poudaril, da teh temeljnih črt ni mogoče razbrati le iz njegovih velikih ,.pomembnejših 'del; mnogokrat se. nam razodeva Cankarjevo gledanje na svet, življenje, slovenski narod, njegova vprašanja itd. prav v najneznatnejših čglicah, kjer naj demo presenetljivo jasno in določno izražene Cankarjeve izpovedi. In izpoved je celo Cankarjevo delo! Ta izpovedni načaj Cankarjevih del je poglavitna oznaka vse njegove tvorbe. Neizčrpen vir Cankarjeve tvornosti * Vinotoč Šturm, Počehova, toči prvo-1 vrstno vino po din 7.— od 5 1 naprej. j * Jutri pustna zabava, gostilna Lešnik, j Nova vas. REDUTA SK »SLAVIJE« danes ob 20. j uri pri Gambrinu. Narodno. 9roMca. upliva na vesorganizem-Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je je bila in ostala vse njegovo življenje njegova mladost, njegova otroška leta, dopolnjena s spoznanji in doživetji dunajskih študijskih let. Vpliva lega časa svojega življenja sc Cankar nikoli ni mogel pa tudi ni hotel otresli; vse njegovo delo je prav za prav prikazovanje in oblikovanje mladostnih doživljajev in razočaranj. Eno najglobljih njegovih spoznanj je spoznanje o tragični razdeljenosti sveta na dva dela, na teman in svetel pol, na klanec siromakov in belo, sijočo kraljestvo na Betajnovi. In spoznanje o nadčloveških žrtvah matere, ki je kakor mati božja, več, kakor Kristus, in njeni otroci použivajo njeno meso in 'pijejo njeno kri. Vsa Cankarjeva religioznost je tesno povezana s kultom matere, in vse življenje ga je peklo, da ji ni še za življenja dal vsega tistega, kar je hranil za njo v svojem srcu. Prednašanjc odlomkov Cankarjevih del, ki jih je z veliko življenjsko silo podal Č. Debevec, nam je zopet pokazalo, kako je njegovo delo večno živo in večno aktualno. Kakor da bi nastalo danes, zraslo iz neposrednih slovenskih problemov. Recitator je pričel z odlomkom iz „Mojega življenja", ki je polno vedrega gledanja zrelega Cankarja na svojo mladost, nato je prebral uvodno poglavje iz .,Podob iz sanj , odlomke iz „Grešnika Lenarta", .,Kurenta", .,Hlapca Jerneja", zaključil pa je s'soneti iz ..Kurenta". Prcdnašalec je žel za svoje mojstrsko tolmačenje Cankarjeve besede navdušeno odobravanje in priznanje. Cankarjev večer je nenavadno uspel, in zanimanje občinstva zanj je dokazalo, da bi bilo podobne večere samo pozdraviti. Saj ni nujno, da so vezani na kak jubilej. mfs. * Vrhunec predpusta bo tudi letos tradicionalna »GALA REDUTA« ISSK Maribora na pustni torek, 21. febr., v vseh prostorih Sokolskega doma. Razkošno okrašena dvorana, intimni bari, odlična godba, revija mask z bogatimi nagradami! Predprodaja vstopnic pri »Putniku«. „CROATIA” zavarovalna z? druga Ustanovljena leta 1884 po občini svob. In kralj, glavnega mesta Zagreba, je najstarejša domača zavarovalnica z izvrstnimi temelji. Doslej je izplačala razne odškodnine in zavarovane glavnice nad čeUt milijarde dinarjev in je s tem nadomestila, oziroma ohranila toliko vrednost narodnega premoženja. Croatia“ zavarov. zadruga prevzema vse vrste življenjskih in elementarnih zavarovanj. Obrnite se na GLAVNO ZASTOPSTVO »CROATIE« v Mariboru, Cankarjeva ulica št. 6. Ojl.rr*S.8».Z7J«,36 * Pustno raianje pevskega zbora »Drava« bo v soboto pri Grmeku v Studencih. Pridite! * »Korzo mask«. Opozarjamo vse obiskovalce »Bohemske noči«, da se vrši korzo mask točno ob 21. uri in da si nabavijo vstopnice v predprodaji pri Put-niku. * Slike za poslovne knjižice od din 10 naprej. Foto Japelj, Gosposka 28 (knjigarna Scheidbach). HCsihinle vseli vrst in velikosti najceneje, oglejte si izložbo pii ,©S$ftOVa‘ Jurčičeva ulica 6 : Hotel Orel. V soboto koncert, nedeljo in sredo zjutraj kisla juha, torek pustna veselica, sredo tradicionalna kuharska razstava in vinska poskušnja najboljših ljutomerskih vin. Zvečer slaniko-va pojedina. Salvator pivo. Zmerne cene. * Gostilna Krempl, jetrne klobase itd. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA Šesti dan žrebanja: * Danes maškerada Sokola Studenci. * SOKOL MARIBOR MATICA priredi v korist fonda za gradnjo Sokolskega doma veliko maškarado »Bohemska noč« na pustno soboto, 18. II. 1939, v vseh prostorih Sokolskega doma. Nagode jazz iz Ljubljane in White Star jazz iz Maribora. Korzo mask točno ob 21. uri. Predprodaja vstopnic pri Putniku Maribor. * Sokol Maribor II. Pobrežje priredi v nedeljo, 19. feb., ob 16. uri v sokolski telovadnici na Pobrežju »Pustno zabavo«. V torek, 21. febr., ob 19. uri istotam pa »Veliko maškerado«. Pridite. Din 200.003.—: 20216 Din 100.000.—: 11777 67439 Din 80.000.—: 46697 91746 Din 60.000.—: 23618 47132 Din 50.000.—: 13504 Din 40.000.—: 35792 Din 35.000.—: 42108 Din 30.000.—: 15348 Din 25.000.—: 15050 36734 92096 Din 20.000.—: 22257 31314 68499 78824 Din 15.000.—: 15746 66453 LIPSKI POiiLADN! SEJEN 1939 ZAČETEK: S. MARCA 60«? POPUST NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH ZiVATNI POPUSTI V DRUGIH DRŽAVAH Vsa pojasnila dajejo: ZVANIČNI BtRO LAJPCIŠKOG SAJMA Beograd — Knez Mihajlova 33*1., in častni zastopniki: JOS. BEZJAK - MARIBOR Gosposka ulica 25 - Telefon 20-97 ING. G. TČNNIES, LJUBLJANA Tyrševa 33 Telefon 27-62 m. Iz orožniške službe. Poveljnik orožniške postaje v Studencih narednik g. Jože Žagar je te dni napravil izpit za narednika vodnika. m Ljudska univerza. Namesto v ponedeljek bo naslednje predavanje šele v četrtek 23. t. m. Dr. Andrija Štampar bo prikazal življenje Kitajske na podlagi filma, ki ga je posnel sapi na svojih potovanjih v vseh pokrajinah ogromne drža Vw. REDUTA SK »SLAVIJE« danes ob 20. uri pri Gambrinu. m. Mariborski proračun potrjen. Mariborski mestni župan dr. Juvan je bil te dni v Beogradu, kjer je izvedel, da je finančni minister odobril novi proračun za mesto Maribor. < m. 25-letni ženin in 64-ietna nevesta. Te dni se je pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah poročil 25-letni viničarski sin S 64-letno posestnico Marijo Žmav-čevo. m. Razstava osnutkov za spomenik kralju Aleksandru I. Zedinitelju je odprta v mestnem gradu do 22. t. m. Vhod s stopnjišča v Grajski ulici. m. Lepa gesta. V počastitev spomina pokojnega višjega inšpektorja inž. Vrtela Vladimirja je izročilo osebje katastrske uprave v Mariboru skupaj z g. F. Še-tino, svetnikom ministrstva financ v p., Protituberkulozni ligi v Mariboru znesek din 220. Prisrčna hvala! m. Umrli so v Mariboru 69-letna zasebnica Terezija Ligovsky, 63-letni posestnik Janez Roškar. 73-letna krojačeva žena Marija Ljsenc. 50-letna delavka Marija Vidmajer. 20-letni hlapec Alojz U«ioiwra 'm 46-Moa žena kovinostrugar- ja Ana Rezač. m. Ljudski oder priredi jutri, na pustno nedeljo, 19. t. m., ob 17. uri v dvorani Zadr. gosp. banke tri smehapolne veseloigre »Nimam časa!«, »Snubec v zadre-1 gi« in »Burka o jezičnem dohtarju«. Prireditev se ponovi na pustni torek zvečer ob 20. uri. m. Ribarsko društvo v Mariboru naznanja, da ima že na razpolago postrvji zarod. Interesenti naj se čim prej javijo pri društvenem blagajniku g. Greinerju, Gosposka ulica 2.' vmijekju? ★ Obrnite se na grafologa REDUTA SK »SLAVIJE« danes ob 20. uri pri Gambrinu. m. Lepa svečanost. Drevi bodo v gostilni Koprivnikar v Studencih delavci in prijatelji nadposlovodje v montažnem oddelku železniških delavnic g. Antona Hic-la proslavili 25-letnico njegovega službovanja kot preddelavec. Jubilant je vrl narodnjak in dober predstojnik svojih delavcev. m. Huda kolesarjeva nesreča. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali 32-letoega čevljarskega mojstra Julija Nemca iz Ma-renberga. Imenovanemu je na neki strmini odpovedala zavora na kolesu, tako da je padeLv globok prepad in si zlomil levo roko in več reber. Dobil je hude poškodbe po vsem telesu. ki se odlikuje posebno z analizo člo veškega značaja, dela na strooo znanstveni bazi grafo!ogi;e, jeda vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse bodoče življenje. Obiske sprejema v Mariboru, Hotel Zamorc, vsak dan od 9.-12. dopol in od 15.-19, pop. Odgovarja tudi na doi o korespondenco, V Mariboru ostane do 20. t. m Din 12.000.—: 8846 20782 51181 65577 7840! 85439 Din 10.000.—: 12658 23720 52161 80237 87097 91998 Din 8000.—: 4128 4511 6246 11649 28199 29569 32031 33233 60298 63726 76031 87694 92145 99966 ,Din 6000.—: 3802 10602 20105 30343 38131 38737 58678 65890 66363 67450 67658 77056 77400 95715 Din 5000.—: 982 6424 7363 11848 22601 26997 33229 36478 43372 54831 57139 6286! 66279 68381 78396 82336 85702 88273 96526 Din 3000.—: 1125 4468 8849 10446 11401 14214 14948 16176 19666 20052 25972 29204 31031 39932 45467 45653 47862 48102 50516 54767 60288 60598 61772 62995 72536 81190 82125 90464 Pooblaščena glavna kolektnra drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor. Gosposka ulica 25. m Nočna lekarniška služba: Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri Sv. Roku, vogal Aleksandrove in »Meljske ceste, tel. 25-32. Podgoršek, Nova vas, pustno nedeljo in torek vesela zabava. * Na pustno soboto in pustni torek veliki kabaretni večer v VELIKI KAVARNI. Bitka s serpentinami. Plesna konkurenca mask. * Restavrant Velika kavarna. Na pepelnično sredo pojedina slanikov ter tudi vseh drugiii ribjih specialitet. Mlada jagnjetina in svinjetina na ražnju. Toči se najboljši jeruzalemski biser. * Nabavljalna zadruga tekst, usluž. v Pobrežju pri Mariboru, poziva vse svoje člane, da se sigurno udeležijo izrednega obč. zbora, ki bo v nedeljo 26. ob ^210. v gostilni g. Pukl v Pobrežju, Aleksandrova cesta št. 8. — Samostojni predlogi se morajo pismeno staviti vsaj 3 dni pred občnim zborom predsedniku g. Partlu v Pobrežju, Šolska ul. 4. Kavarna Rotovž Danes, v soboto in v torek VELIKI PUSTNI DIRINDAJ Podaljšana polic, ura, dekoracije, za razpoloženje skrbi godba! Kino * Grajski kino. Danes veliki zgodovinski film »Bukanir«. V glavni vlogi Frančiška Gaal. v nemškem jeziku. * Kino Esplanade. Od danes dalje veliki zimskošportni in Ijubavni film „Lji|bav v Engadimi" z Louis Tronker-jem. + Kino Union. Do vključno torka »Trdnjava molka« z znamenito franc, umetnico Annabello v glavni vlogi. Film jc senzacija iz poljske revolucionarne dobe. * Zvočni kino Pobrežje 18. in 19. febr. veleopereta »Roxi« 3:1 za ljubezen. Smeh. Mariborsko gledališče Sobota ob 20.: »Partija šaha«. Krstna predstava. Proslava jubileja g. Bratine. Red B. Nedelja, ob 15.: »Vse za šalo«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Matura«. Znižane cene. Ponedeljek: Zaprto. Torek, ob 20.: »Vse za šalo«. Znižane cene. Zasedba v krstni predstavi »Partija šaha«. V celi trodejanski komediji nastopijo samo štiri osebe; šele v prisrčnem zaključnem prizoru pride na oder tudi Peterček kot simbol vzpostavljene rodbinske sreče. — Vodilno vlogo Petra Drena igra slavljenec, Valo Bratina; njegovo ženo Erno predstavlja Starčeva; v drugi glavni vlogi soigralca pri šahu in lahkoživca Edija Galeta nastopi Crno-bori; v vlogi služkinje (dobrega duha ,pri hiši) Marte pa Kraljeva Narodna koalicija Na jurjevo lanskega leta sem izdal pod tem naslovom spis, ki ga nisem izročil širši javnosti, pač pa sem ga poslal vsem odgovornim slovenskim političnim faktorjem in večjemu številu slovenskih javnih delavcev. Storil sem to tako, ker sem upal, da bi po tej poti morda vendarle še najprej prišli do zaželenega uspeha. Uspeha ni bilo. Od merodajnih političnih faktorjev so na moj spis prvi molčali, drugi so mojo zamisel omalovaževali. Glas javnih delavcev, ki so me v mojem prizadevanju bodrili, pa je ostal v obstoječih razmerah glas vpijočega v puščavi. V zadnjem letu se ni ničesar izpremeni-lo, kar sem navajal v svojem spisu, zakaj je pri Slovencih narodna koncentracija potrebna in nujna. Moj osnutek stvarnega načrta za organizacijo narodne koncentracije pa je medtem samo še pridobil na svoji aktualnosti. Po nastopu vlade g. Cvetkoviča, ki si je zastavila nalogo, ustvariti prve pogoje za rešitev našega najbolj perečega notra-njega političnega vprašanja, je postalo akutno tudi slovensko vprašanje. Rešiti bo treba cel kompleks vprašanj, ki so v zvezi z eksistenco in bodočnostjo našega narodnega organizma. Vsa slovenska javnost se zaveda doba in nalog, ki prihajajo, a kako si naši odgovorni politični faktorji zamišljajo rešitev teh vprašanj, še nismo niti slišali niti brali, čeprav zadeva in zanima to vprašanje prav vse Slovence. Vse se dela za kulisami. Le to čujemo, da stoji danes slovenski narod kompaktno za svojim voditeljem, na drugi stran! pa se poudarja, da se bo šele pri svobodnih in tajnih volitvah videlo, kdo ima za seboj narod. Iz tega vidimo samo to, da hodimo Slovenci okoli tega trenutno najvažnejšega in na j večjega vprašanja kakor maček okol' vrele kaše ter da hodimo prav isto napačno pot, kakor smo jo hodili vseh zadnjih 20 let Namesto da bi pametno skupaj sedli in se možato med seboj pomenili in dogovorili, kako si hočemo uredit5 skupni dom, mislimo menda samo na to, kako bi tudi sedaj drug drugega »nadmu-drili« in kako bi — ne oziraje se na skupne interese — vsak zase iz nastale situacije potefrnit le strankarski profit. V svojem jurjevskem spisu sem zapisal da je vprašanje notranje-politične preureditve Jugoslavije poglavitno vprašanje, k? ga morajo reševati Slovenci nalnrej sam’ med seboj in skupno, če hočejo, da ga dokončno snravijo s sveta. Le tako lahko ustvarijo Slovenci trdno podlago za sporazum in pomirjenje med seboj, ki je prvi pogoie ne le za razvoj in napredek, marveč tudi za sam obstoj slovenskega na-*»da. Poudarjal sem, da ie treba obračunati z metodami dosedanjega političnega udejstvovanja in medsebojnega boja. če Se slovensko razumništvo ne bo zavedlo nevarnosti, ki preti slovenskemu narodu in če ono ne bo potegnilo vseh potrebnih konsekvenc, ne bo smelo obupavati, ako bo slovensko liudstvo podleglo vplivom in ideologijam, ki pomenijo konec slovenstva. Zunanji politični dogodki v zadnjem letu krepko dokazujejo, da v politiki ni nič večnega. Kako mogočen je bil avstrijski kancelar Schuschnigg in kako vsegamo-gočna je bila njegova politična organizaci ja. Danes ni več niti prahu od tega. Kako strašne žrtve je dala bratomorna španska vojna. Zopet se je izkazalo, da vojna ni višek politične modrosti, pač pa kompromis in sporazum. Zato, kdor misli na življenjske koristi domovine in slovenskega naroda in komur ni jugoslovanska stvar državne skupnosti samo prazna in puhla beseda, mora v današnjih časih priznati neizogibno potrebo in veliko rtujnost narodne koncentracije Slovencev. Preveč je izginilo medsebojno spoštovanje, preveč globoko so zasekane rane Političnega razdora in razkroja, preveč je ekstremistov, fanatikov in kratkovidnežev. da bi vsi Slovenci čez noč krenili na pra-Vo pot. Zavedam se tudi, da vseh Slovencev nikdar ne bo mogoče niti zgrda niti zlepa spraviti pod eno vodstvo. Navzlic različnim programom in miselnostim pa imamo Slovenci vse polno skupnih teženj in zahtev. Zato Je treba najpre5 ustvnritl ornfanlzaciio za akcijsko politično skupnost, v kateri ne bo treba nobeni Adolf Ribnikar skupini zatajiti svoje individualnosti in svojih posebnih interesov ali idealov. Zato je treba začeti s koaliranjeni slovenskih političnih skupin in ustvariti narodno koalicijo, v kateri naj se združijo vse pozitivne moči naroda, ki so v prid narodu in državi. Zavedajoč se dolžnosti, ki bi jih imeli kot zreli pripadniki kulturnega naroda m zavedajoč se svoje odgovornosti za bodočnost naroda, bi se morali Slovenci v narodni koaliciji zase in za svoje organizacije slovesno obljubiti in se dogovoriti za daljšo dobo let politično pomirjenje ter se iz proste, dobre volje obvezati, da bodo — naj bodo udeleženi na oblasti ali ne, naj imajo v javnih zastopstvih v svojih rokah večino samouprave in eksekuti-ve ali ne, torej v vseh primerih bodisi v vladi ali opoziciji — svoje javno udejstvovanje, eni kakor drugi, usmerjali po načelih pravice in časti, pri tem se pa strogo ravnali po sklepih in pravilih, ki jih bodo skupno določili ter s tem vestno izpolnjevali medsebojne slovesne obveze. Načelna osnova narodne koalicije bi morala biti zavest državne skupnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki sloni na zavesti samobitnosti in sorodnosti vseh treh narodov. Prva in najvažnejša naloga narodne koalicije bi bila priprava in sestava skupnega načrta Slovencev za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci glede notranje politične preureditve države. Nadaljnje naloge narodne koalicije bi bile: Organizacija sistematične akcije za obrambo narodno izpostavljenih Slovencev na zahodu in severu ter Slovcncev v tujini. Organizacija akcije za uveljavljanje skupnih interesov pri učvrščanju kulturnih, moralnih, duševnih in telesnih moči naroda. Organizacija za podvig skupnega socialnega in gospodarskega stanja. Skupna usmeritev in izvajanje politike v blagor naroda in države. Ponovno sem napisal te vrstice — sedaj tudi za širšo javnost — ker čutim, da pri tem, kar je bilo in kar je, ne more več ostati in da je treba na vsak način najti osnovo za pomirjenje in sporazum med Slovenci. Storil sem to z najboljšim na* menom, da služim dobri skupni stvari Slovencev ter s tem tudi skupnim interesom Jugoslavije. Dixi et animam meam salvavi! Nemirna zgodovina španskega naroda RadlvoJ Rehar III. ŠPANSKA POT NAVZDOL. Njo do zadnjega orala, v Mehiki je pa Posledice, ki so jih ustvarili španski 'Posectovala cerkev še dolgo 80 odstotkov vladarji, plemiči in cerkveni oblastnik, v, vseJ »mljiM. Tako so tudi kolonije bolj dobi največjega dviga moči in oblasti te-i m boli., Pr°P?dale ter se pripravljale, da ga čudovitega svetovnega imperija, so bi- se ,5 s'!° ,rešll° Španskih spon. Doma je le vse drugačne kakor take, kakršne bi cvelo tihotapstvo po morjih trgovanje s pričakovali. Plemstvo in cerkev sta hlepe- ?uzn,>' ,n blazno drvenje v pogubo. Moč la samo po bogastvu, udobnem življenju 8 ava. z ?. a om in „srebrom ter neomejeni oblasti, ljudstvo pa je bilo «‘a ‘8r?J PH^la Span jI le pogubo ki je brez pravic in često suženjsko izrabljano bš{ala k "°m tud' vel,,k del °st.a,e Evr0>,e J in povzročila prvo svetovno krizo, v mar- ter lačno. Uprava doma in v kolonijah je ivi luvnu. v ui u < u uuiiia lil v i\viuiu lan iv , v J , . .. bila korumpirana, demoralizirana in za nič. s,c^m. ^°.° no se, - u i a - • Dasi je prinašala kolonialna in evropska . Tf.da* Je P* "tajala moč Holandije m ~ 1 r Anrrlnr* 1/t cta ci 7iirain nanrprini m trgovina državi ter redkim izbrancem sil ne dohodke, včasih od 100 do 300 odstot- Anglije, ki sta si zdravi, napredni in de lavni utirali pot do svetovne sile. Pričeli kov, ni bito-od tega nikjer pravega haska, & zlasti ne za ljudstvo. Zlato, ki so ga naropali po Ameriki, uničujoč azteška in tn-ška mesta ter svetišča, je bilo kraljev monopol, porabljalo se je pa za neproduktiv- sebno v severni Ameriki in v Aziji. Holandske in angleške ladje so ustavljale španske in jim odjemale blago. Svet se je trgal izpod španskega jarma. Ko je leta 1598. sledil Filipu II. na Špan no vojskovanje. Poljedelstvo z mnogimi, , . . ‘ . „... zlasti namakalnimi napravami Mavrov, je skem Pressto,u ,nJ'f°v s'n,.F"P 50 po njihovem izgonu propadalo in p rop a- ^ P0slabSalc- F,I,P * bil sla' dlo. Prav tako je ‘propadla M].; lastne volje in sile je postal ki so jo bili ustanovili tudi Mavri. Plemiš- E nS,,!™1! t?.a? Jne ,du,!'T ka in cerkvena gospoda je živela izključno r'omakn, in ,.A im? ^ S‘~ na račun tlačenega poljedelca, sužnja na . / K .. J nasta\ delni ban- veleposestniški zemlji. J,™*: S’ Prf ln cerkvJe"! mogočne- .... . ... _... „ . ... 21 so Ponarejali denar in vodih nepošteno Vlada Karla V. in Filipa II. je zapustila trgovino. Po državi so se zbrale ropar-popolno gospodarsko, moralno m umsko ske družbe izmozganih in sestradanih lju-razdejanje. Vladala je najgostejša tema di, kl so jih spodnje plasti prijateljsko misli in znanosti, katere svoboda je bila podpirale. Počasi so te skupine popolno-nasilno zatrta. Pravo podobo tega stanja ma obvladale vse javno življenje V 20 nam pokaže najbolj zgovorno statistika, letih vladanja Filipa III. je padlo prebivalki navaja, da je bilo tedaj v Španiji okoli stvo evropske Španije od 8 na 6 milijo-200.000 plemičev in 200.000 duhovnikov, nov prebivalcev. Toda istočasno je živelo ki so sovražili vsako produktivno delo in plemstvo še dalje kakor v srednjem veku živeli izključno od žuljev drugih. K temu 0b turnirjih, ki so bili dru»od po Evropi je pa treba prišteti še 300.000 vojakov, ki že davno pozabljeni, bikoborbah in medne le, da niso ničesar prispevali k delu, sebojnih bojih, dočim je sveta inkvizicija ampak so še obstoječe uničevali z nepre- sežigala ljudi na grmadah kar v množi-stanimi bojnimi pohodi po vsem svetu. Ako cah. prištejemo k tem še njihove svojce, vidi-j L. 1609. in 1611. so izgnali iz španiie mo, da je živel brez dela poldrug milijon še zadnje mavrske Moriske in z njimi vred ljudi od skupnih 8 milijonov španskega Se je preselila iz države v afriški Tunis prebivalstva. Pa tudi tisti, ki so delali, so vsa španska tekstilna industrija, okoli 50 morali strogo spoštovati cerkvene praz- obratov. Izvoz je padel na polovico prej-nike, katerih je bilo toliko, da so zavze- šnjega. Nekateri kraji so ostali brez premah skoraj polovico dni v letu. bivalstva in so se spreminjali v razvaline. Zaradi španske lenobe in nesposobno- Prej namakana polja so postajala pušča-sti so imeli vse denarstvo v državi v ro- ve. Tedaj so Holandci vrgli Špance še iz kah Italijani, vso trgovino Francozi, po- zadnjih postojank v Indiji. Nazadnje je morsko pa Holandci in Angleži. Katalonci štela Španija komaj pet in pol milijona so sovražili Špance vsak dan bolj in so se prebivalcev, a od tega več stotisoč du-upirali, množili pa so se tudi ijpori v ko- hovnikov. Razmere so postajale vedno lonijah, kjer so bile razmere še bolj obu- strahotnejše in nazadnje je živela udobno pne. Španija ni kolonijam dala ničesar, samo še duhovščina, ki je postopala z ne-ampak jim je le jemala, jemala še tisto, ukim in steroriziranini ljudstvom kakor je 'kar so si same z muko pridobile. Upra/o hotela. Za pravo versko življenje po nau-v kolonijah so vodili koruptni, pohlepni, Kristusovih' se ni brigal nihče, leni in brutalni plemiči. Vsaka prošnja po Kralj Karel II. je bil popoln bebec, in večji samoupravi kolonij se je zatrla s ker ni imel potomcev, so se že za njego-sveto inkvizicijo in kazensk;mi ekspedici- vega vladanja srdito bili za nasledstvo jami. Noben naseljenec iz kolonij, ki bi uplivi avstrijskih Habsburžanov in franco-razmere res poznal, ni mogel postati ne skih Burbonov. Toda Karel II. je v opo-uradnik ne častnik. Vsa zemlja v kolonijah roki sam določil kot svojega na^ledn ka je postajala last plemstva in cerkve. V Bourbona Filipa, ki je postal kot špansk: Paragvaju so si prilastili jezuiti vso zem- kralj Filip V. Spočetka so ga vsi pozdrav- j ljali in pričakovali od njega rešitve, tona za to novo vladarsko rodovino so se skrivali načrti »sončnega« francoskega kralja Ludvika XIV., ki je hotel na ta način združiti kraljevini Francijo in Španijo v novo veliko državo pod bourbonskim žezlom. Dejansko so tedaj Francozi tudi res zavladali nad Španijo. Vendar se sprememba ni izvršila mirno. Avstrijski cesir Leopold I. ni odnehal. Kot Habsburžan je menil, da imajo samo Habsburžani pravico vladati nad Španijo, zato je leta 1701. vdrl s svojo vojsko v špansko-fran-cosko Italijo ter pridobil na svojo stran tudi Angleže, Holandce in Pruse, ki so se skupno vrgli na Ludvika XIV., katerega moč je ogražala tedanje evropsko ravnovesje. Zadivjala je nova krvava vojna, ki se je bila dolgih 13 let po vseh delih srednje in zahodne Evrope. Vojna sreča je bila zelo spremenljiva, vendar so Angleži že leta 1704. iztrgali Španiji Gibraltar in ostali v njem do današnjih dni. Razen tega so se uprli tudi Katalonci, ki so se iz starega sovraštva do Špancev, postavili proti Filipu V. za l erdinandovega sina Karla III. Habsburškega. V teh homotijah je Španija dokončno izgubila oblast nad Italijo in Belgijo, kot ostankom nekdanje španske posesti v Holandiji in Flandriji. Na zunaj je bila torej ta vojna za Špance izgubljena, v notranjosti sami pa se je Filip V. le obdržal, premagal je vstajo Kataloncev in jim vzel še poslednje svoboščine, ki so jim bile ostale. Španija se je uredila strogo centralistično, edino Baski so ohranili še neke posebne pravice. Vendar je Karel III., ki je imel v nasprotjn s Filipom V., kateri je vladal v Madridu, svojo vlado v Barceloni, zapustil španska tla šele leta 1711. Vrnil se je na Dun.tj, kjer je po smrti Jožefa I. postal avstrijski cesar. Tako je stopila Španija v 18. stoletje omejena v Evropi samo na Pirenejski polotok, v kolonijah, ki so se trgale od nje in ustanavljale samostojne ameriške republike, pa močno oslabljena. V takih razmerah jo je našla francoska revolucija in njej sledeča Napoleonova doba. Ideje francoske revolucije so že zgodaj predrle na Pirenejski polotok, posebno v Katalonijo, a brez posebnega vpliva. Moč monarhije, plemstva in cerkve je bila prevelika. Ko je kmalu nato zamenjal francosko meščansko ljudovlado Napoleon Bonaparte, je leta 1808. vrdl s svoio vojsko tudi v Španijo ter postavil na španski prestol svojega brata Jožefa. Toda Napoleonova oblast se v Španiji nikoli ni ustalila, kajti sledil je siloviti odpor Špancev, ki je državo močno oslabi!, toda zvezal tudi Napoleonu samemu roke. Morda je bil za Napoleonov končni poraz’ španski sunek najusodnejši. Napoleonova oblast je dvignila na noge vso špansko reakcijo, s plemstvom in cerkvijo, in ustanovila se je tako zvana »nacionalna junta«, ki je s*ala trdno za Bourbonom Ferdinandom VI., dočim so bili liberalnejši elementi bolj za republiko kakor za Napoleona. Vstaja, ki se je dvignila proti Jožefu Bonapartu, se je spremenila v strahovito gverilsko vojno, ki je divjala po Španiji dolg:h šest let. Podprti po Angležih, so šnanci vrgli Francoze skoraj popolnoma iz svoje države, a tedaj je prevzel poveljstvo nad novim pohodom proti Špancem sam Napoleon, in 3. decembra leta 1808. zavzel prestolni Madrid, obnovil oblast kralja Jožefa in osvojil velik del polotoka. C:m pa je mis'il, da je njegova stvar le utrjena, je nastala nova, še strahovitejša vstaja junte. Vendar se bojna sreča ni hotela dolgo nagniti na nobeno stran, čeprav so napadal1 Francoze iz Portugalske tudi Angleži, šele, ko je prevzel poveljstvo nad angleškimi *n deloma tudi portugalskimi in španskimi četami genialni angleški general Welling-ton, se je pričel bližati francoski oblasti vidni konec. Dne 12. avgusta 1. 1811. je We!lington po dolgih boiih vkorakal v Madrid, zopet vrgel iz njega Jožefa Bo- Otrocl, tak nikar se vedno ne igrajte samo politiko!« naparta in postavil nazaj na prestol Ferdinanda VI. V teh silno krvavih časih, ko je španski narod ginil v silni krvoločnosti, ko se ni bil samo boj med dvema dinastijama in imperializmom, ampak tudi med novim liberalizmom in reakcijo, je dobila Španija leta 1812. prvo in zelo demokratično ustavo, ki je obetala, da zaključi žalostno preteklost in ustvari dobo blagodejnega svobodnega razvoja v politiki, kulturi, gospodarstvu, socialnem življenju itd. A ta up je bil kratkotrajen. Leta 1813. so bili Francozi dokončno vrženi iz Španije in nad njo je zavladal zopet Ferdinand VI. Odpravil je takoj konstitucio-nalno ustavo iz leta 1812., uvedel popolni absolutizem, obnovil posebne pravice plemstva in cerkve in pokazal vso nesposobnost za rešitev vprašanj, ki jih je rodilo v Evropi novo stoletje. Nad Španijo se je zgrnila še gostejša tema. Posledica je bila, da so v Ameriki odpadle od materne države Chile, Venezuela in La Plata. da utegne Ameriko razrvana Evropa v doglednem času zopet zavesti v vojno. Zato so se od nje oddaljili kar najbolj in dopuščali le možnost lastne obrambe in oborožitve. Pacifisti pa so obsojali iz verskih in svetovnonazorskih razlogov sploh vsako misel na vojno. Oboji so imeli ogromno večino po vsem kontinentu, zlasti na zahodu in v osredju; le v ozkem delu vzhodnih držav z New Yor-kom, ki ga pa »pravi Američani« ne smatrajo za Ameriko, komaj za podaljšek zahodne Evrope, so prevladovali tako imenovani intervencionisti, ki so se od prvega začetka zavedali nevarnosti, grozeče tudi Ameriki od totalitarnih držav. Prvi so bili popularni, ker so sovražili »Evropo, angleški imperializem, francosko povojno politiko«, predvsem pa Francijo in Anglijo, ker nista hoteli plačevati »na pošten način dolgov za ameriške vojne dobave,« čeprav so imeli od tega dvojno korist: denarno in zmago predvsem s francosko in angleško krvjo. Med takimi ljudmi so imeli tuji agentje in špi-joni lahek posel. Toda napad Japonske na Kitajsko, napad na Abesinijo, zlasti pa septembrska kriza, vse to je ljudem odprlo oči. Izvršil se je temeljit preobrat Zlasti septembrsko krizo so ljudje doživeli tako rekoč doma, ob zvočnikih. Čeprav silovite propagande niso razumeli, pa so jim hreščeči glasovi le oznanjali, za kaj prav za prav gre. In ljudje so se zgrozili. K temu so prišli protižidovski pogromi; španska vojna je divjala pod tujim vplivom. Javno mnenje se je vse-bolj preorientiralo k intervencionistom. Tud! zadnji špijonski procesi so k temu pripomogli. Zanimivo je, da je na natečaj najbolj razširjenega ameriškega magazina »The Fortuna« še pred dvema letoma na vprašanje, ali bo Amerika v bodoči vojni sodelovala ali ne, odgovorilo pritrdilno le 22%, nikalno 66%, ostali so pa bili neorientirani. Na isto vprašanje le po septembrski krizi odgovorilo že 56% pritrdilno, le še 31 % nikalno, dočim so ostali bili še vedno neorientirani. Vsekakor je mogoče reči, da sta sedaj dve tretjini ljudstva USA za intervencijo; kajti pomisliti je treba, kako je prav vsem Anglosaksoncem prirojen in privzgojen odpor proti vsakemu nasilju. Zato tudi odpor proti dinamičnim državam stalno raste. Vkljub temu mora Roosevelt z izola-cionisti računati, ker predstavljajo velik del velekapitala in so organizirani večinoma v republikanski, opozicionalni stranki. Razen tega pa je treba vpošte-vati še poseben ustavni položaj preziden-ta ameriške republike. On tako rekoč ob svoji strani nima odgovorne vlade. Po reprezentančnem sistemu predstavlja vlado on sam. V njegovi roki sta združena vlada in suveren. Tudi nima možnosti, da bi v težkih in usodnih trenutkih stavil parlamentu vprašanje zaupnice, kakor n. pr. Chamberlain, in si tako razbremenil vest. Kongres ali hiša reprezentantov sme po ustavi zakone samo sprejeti ali jih odkloniti, oziroma obstoječe razve- Ali stoji Amerika za Rooseveltom? O. V današnji kritični zunanjepolitični situaciji Evropo pač najbolj zanima, ali bo Amerika v primeru vojne stopila na stran Anglije in Francije tudi z orožjem v roki, ali pa bo obe demokraciji podpirala samo z vojnimi dobavami. Kajti o tem, da bo Amerika na njuni strani, pač nihče več ne dvomi. Kako pa misli Amerika o tem? Vsa Amerika dobesedno vre. Na prvi pogled bi izgledalo kakor, da sta razburkali ameriško javno mnenje Rooseveltova izjava pred vojaško komisijo senata in tako imenovani demanti te izjave po Rose-veltu samem. Toda temu nikakor ni tako. Pretežna večina ameriškega javnega mnenja ve natanko, kaj je hotel prezident Zedinjenih držav reči in natančno čuti vsebino njegove prave izjave: da Je Franclja prva obrambna črta vseh treh velikih demokracij. Pretežna večina ameriškega javnega mnenja to stališče popolnoma odobrava. V tem med njo in prezidentom ni razliko. Razburjenje zatorej zaradi tega stališča ni nastalo. Pač pa se je med ameriškim ljudstvom pojavil sprva nemir radi načina, kako je prišla zadeva v javnost. Vsa zadeva se je namreč pred omenjeno komisijo obravnavala t a j n o. Tega pa svobode vajeni Američan ni navajen. Podzavestno je nastal v njegov duši strah za njegove demokratične svoboščine, ki so zagotovljene v njegovi že 150 let stari ustavi v sloviti deklaraciji individualnih pravic, po katerih zamore vsak čas kontrolirati prezidenta repubjike, ali mu ta te njegove pravice kontrole ne utesnuje s samovoljo. Ker gre pri tem nazadnje vendarle za življenjsko važno vprašanje o miru ali vojni, je razumljivo, da v demokraciji vzgojeni državljan zahteva jasne račune, pa bodisi celo od tako priljubljenega prezidenta, kakor je Roosevelt, In ki mu sicer popolnoma, a nikakor ne slepo — kakor je to zahtevala v totalitarnih državah — zaupa. Ameriški državljan pa se končno tudi zaveda, da bi vsako tako bistveno popuščanje glede njegovih demokratičnih pravic sedaj moglo postati precedenčni primer kdaj po- S. zneje, ko bi bil na čelu države eventualno človek čisto obratnega zunanjepolitičnega nagnjenja, ki bi se enostavno skliceval na primer Roosevelta, kar bi torej moglo postati usodno. Klic krvi in kulturna zavest anglosaksonske skupnosti igrata pri tem seveda nemalo vlogo. Reakcija torej ni nastala proti Rooseveltovim simpatijam nasproti Angliji in Franciji, marveč v obrambo baje ogroženih demokratskih pravic. Historiat nedavnih dogodkov bi bil na kratko ta-le. Pred nekako 14 dnevi .ie objavilo vojno ministrstvo komunikč. da se je ob priliki poizkusnega poleta najnovejšega vojnega letala ponesrečil pilot, pa tudi njegov spremljevalec, delegat francoskega letalskega ministrstva. To je delovalo kakor bomba. Na najnovejšem vojnem letalu tuj vojaški strokovnjak? Ali se tako čuvajo ameriške vojaške tajnosti? V pomirjenje javnosti je ameriško letalsko ministrstvo na iniciativo samega Roosevelta izdalo uradno poročilo, s katerim je občinstvu javilo, da je francoska letalska misija tu, ki na hitro nakupuje vojna letala, ker je nevarnost za Francijo izredna. To je zaleglo. Razumevanje za ogroženo Francijo je bilo vsesplošno. Toda podzavestno je ostal neki resentiment proti takemu načinu naknadnega obveščanja. Nasprotniki prezidenta pa so že dvigali glave, češ, ali se tako spoštuje zakon o nevtralnosti? Tem je bilo sporočeno, da se ta izvaja samo nasproti Španiji, ne pa tudi Kitajski. Ameriška industrija je namreč še do nedavna, ko je Roosevelt dosegel prepoved, izvažala vojni material ne samo Kitajski, ampak tudi Japonski. Tej pa celo v taki meri, da bi Japonska na Kitajskem nikoli ne bila mogla doseči takih uspehov, če ne bi bilo tega ogromnega izvoza najrazličnejšega vojnega materiala, zlasti letal, prav iz Amerike. Cernu torej ne pomagati prijateljski Franciji? Tudi ta argument je zalegel. Takoj po svetovni vojni je vsesplošno naraščala zavest: nikoli več vojne. Pretežno večino ameriškega naroda so tvorili izolacionistl, ki so zastopali mnenje, ljaviti. Nikakor pa se predsednik republike ne more s parlamentom zaupno raz-govarjati in posvetovati, kakor je to n. pr. v Angliji in Franciji. Zato mora upoštevati relativno močno republikansko opozicijo, ki ljubosumno bedi že 6 let nad vsakim prezidentovim poizkusom po ko-mulaciji moči v svoji roki, o čemer priča njen boj proti »ne\v dealu«. Ker torej kongres ne glasuje o smeri zunanje politike, je prezident edini in čisto sam zanjo odgovoren: in se mora zato zelo ozirati na razpoloženje javnega mnenja in opozicije, ki ga kontrolirata na vsakem koraku. Trenutno pa je položaj tak. da bi bilo mogoče pridobiti opozicijo v kongresu za -predpisano večino, ki je potrebna za tak primer, da bi glasovala za vstop Amerike v vojno, t. j-glasovala za razveljavljenje zakona o nevtralnosti le. ako bi bila Amerika neposredno napadena. Ne glede na to pa je tudi opozicija prav tako odvisna od javnega mnenja, ki je in bo v zadnji vrsti vendarle dokončno odločalo in odločilo. To bo pa kakor občutljiv potresomer beležilo vsako' novo erupcijo dinamičnih držav in na isto primerno reagiralo. Zavisi v zadnii vrsti torej le od teh. ali se jim bo končno vendarle posrečilo pridobiti Ameriko za intervencijo. Cim večia bo njih dinamičnost, tem večja bo gotovost, da bodo končno meje Amerike vendarle na Renu. Da je Amerika od tega oddaljena samo še za las, priča zadnji govor prezidenta francoske republike Lebruna, ki se je zahvalil dejstvu, da se je oglasil »glas od onstran oceana« ravno še ob pravem času. Drobne novice o. Madžarski novinarji bodo tudi letos obiskali Slovenijo. Dalje časa se bodo zadrževali na Bledu, v Ljubljani. Rogaški Slatini in drugih letoviških krajih. o. Prva žrtev gada. Letošnja prva žrtev strupene kače je gotovo Ivana Te-hovnlk od $v. Katarine. Ko je ženica brala resje, jo je gad pičil v desno nogo. Tehovnikovo so enmudoma prepeljali v ljubljansko bolnišnico. o. Razpis cestarske službe. Banska uprava je razpisala dve mesti banovinskih cestarjev pri okrajnem cestnem odboru v Celju in pri okrajnem cestnem odboru v Gornjem gradu. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 28. marca. o. Oče In sin sta se ponesrečila v rudnika. Na isti dan sta se v trboveljskem rudniku težko ponesrečila Josip Obolner in njegov sin. Oba sta si pri delu. ko sta bila zasuta, zlomila nogo. Zdravita se v rudniški bolnišnici. o. V zimskem semestru je bilo na filozofski fakulteti 420 slušateljev in sluša-teljic, na pravni 687, na medicinski 172, na tehniški 500 in na teološki fakulteti 195 slušateljev. Skupno je bilo v zimskem semestru na ljubljanski univerzi 1965 slušateljev in slušateljic. Kultura H krstni predstavi »Partije šaha" Nocoj bomo doživeli v našem mariborskem gledališču dva važna dogodka, igralski in režiserski jubilej nekdanjega našega upravnika in poznejšega ravnatelja drame Vala Bratine in krstno predstavo Franceta Bevka komedije »Partija šaha«. Pisatelj France Bevk je naš najplodovitejši pisatelj po Ivanu Cankarju in eden izmed prvakov naše sodobne besedne umetnosti. Skoraj brez števila jc njegovih pesmi, črtic, novel, povesti ln romanov, ki polnijo leto za letom naše revije in izhajajo v Gorici, Trstu, Ljubljani, Celju in drugod v knjižnih izdajah. Njegova najboljša dela se prevajajo tudi na tuje jezike. Predvsem pa je Bevk pripovednik. V drami se je poizkusil doslej le dvakrat ali trikrat, in eno izmed njegovih del smo pred mnogimi leti videli tudi v Mariboru. Sedaj stopa pred nas s svojo prvo komedijo, ki ji je dal značilni naslov »Partija šaha«. Na zunaj je ta komedija v treh dejanjih ljubezenski trikot, vendar s tehtnejšo Idejno vsebino in globino, kakor jo navadno nahajamo v večini te vrste odrske literature. Zajeta je iz neposredne moderne sodobnosti, v njej Da nastopajo: mož, žena, ljubimec, služ- kinja in otrok. Tehnično je efektno dograjena, prizorišče je v vseh treh dejanjih isto in tudi čas dogajanja je skrčen na popoldan, večer in noč. Ljubezenski trikot izvira po zapletu še izpred komedije same, ko je moderni pustolovec rešil življenje vestnemu, skrbnemu in resnemu tovarnarju, ki ga je zato uvedel v svojo družbo ln po poroki tudi v svojo družino, dočim je ta zlorabil njegovo prijateljstvo In zauparije z ljubezenskimi nameni, s katerimi se je približal ženi ln ogrozi! s tem ne samo zakonsko harmonijo, ampak tudi obstoj same prijateljeve družine. To daje delu posebno literarno in odrsko noto, ki jo stopnjuje še karakterizacija nastopajočih oseb in obilica posrečenih sentenc. »Partija šaha« se vprizori v Bratino-vi režiji, v vlogi moža nastopi Brati-n a sam, v vlogi žene Ema Starčeva, v vlogi ljubimca Crnobori, v vlogi služkinje pa Elvira Kraljeva. -r. k Bratinova proslava v Ptuju. Ker je Valo Bratina svoječasno organiziral !n vodil tudi Mestno gledališče v Ptuju, bo tudi Ptuj proslavil petindvajsetletnico njegovega gledališkega udejstvovanja. Proslava bo v okviru gostovanja mariborskega dramskega ansambla z Bevkovo komedijo »Partija šaha«, ki jo je Bratina zrežiral in igra v njej tudi vlogo tnoža. k Uspeb slikarja Alberta Sirka. Pri podelitvi nagrad in izročitvi del za 10 velikih slik iz slovenske zgodovine za bansko upravo v Ljubljani, je bil nagrajen z 2500 dinarji tudi akad. slikar prof. Albert Sirk iz Celja. Sirk bo naslikal za bansko upravo sliko ^Prihod Slovencev na Jadransko morje«. Sirk pripravlja v celju tudi kolektivno razstavo svojih novejših del. k Razstava slikarja Miheliča v Ptuju. Jutri v nedeljo, 19. t. m., bo v Ptuju odprta kolektivna razstava akad. slikarja prof. Franceta Miheliča. Mihelič spada med naše najbolj nadarjene mlade slikarje in se je s svojimi deli uveljavil že na mnogih razstavah. Mihelič je sedaj profesor na ptujski gimnaziji. k Priročnik za planince je pravkar izdalo Osrednje Slovensko planinsko društvo v Ljubljani, kot »zbirko zakonitih določil, podatkov in navodil«, ki jo je zbral in uredil dr. Arnošt Brilej- Priročnik je lična žepna knjižica, ki na blizu 200 straneh prinaša avtentične podatke o celotnem ustroju in poslovanju mogočne organizacije našega Planinskega društva z njegovimi 29 podružnicam! in 759 kočami. Razviden je tudi pomen slovenske planinske skupnosti s slovanskim in mednarodnim planinstvom. Zabeleženo je nadalje osebno stanje vodstva vseh društvenih edinic in dodejana so razna praktična navodila o pomoči pri nezgodah, o vodništvu, o opremi, prehrani, orientaciji, o voznih olajšavah, obmejnem prometu. 0 zaščitnih rastlinah in živalih in o slovstvenih pripomočkih. Vse koče so prikazane v slikah ali skicah. 8 umetniških posnetkov pa je v knjižico vloženih. Priročnik bodi vademecum vsakega planinca in prijatelja planin. Za člane SPD je cena nevezanemu izvodu 12 din. v celo platno vezanemu 18 din; za nečlane 2 din več. Naroča se pri Slov plan. društvu v Ljubljani; za poštnino «se naj priračuna 1 din. k Schumannova glasbena nagrada. Rojstni kraj komponista Roberta Schumanna. Žwickau, je ustanovil vsakoletno glasbeno nagrado v višini 500 nemških mark, ki bo podeljena bodisi produktivnemu, bodisi reproduktivnemu glasbeniku. k Nova umetnostna palača v Italiji. Italijanska vlada je odobrila načrt za gradnjo nove palače Brera v Milanu, v kateri bodo nastanjene razne umetnostne šole in institucije. Zgrajena bo poleg stare palače, ki je postala za sedanje potrebe Milana pretesna. Ženski kotiček ASI so nezakonske matere potrebne preganjanja ali zaščite? INGEBORG VVITTMANN v glavni vlogi v filmu »Kralj planink«. Stokrat načeto in nikdar končano, je vprašanje nezakonske matere. Nezakonska mati in nezakonski otrok uživata v svetu neko prav posebno „pozornost“, kakor na primer gobavci, Židje itd. Ali je greh take matere morda nalezljiv? Ali ga je morda njen otrok kriv, da ga celo otroci pri igri zapostavljajo, da jim zakonske matere zabranjujejo dostop v družbo njihovih otrok? Res je, po postavi je postati nezakonska mali.greh oziroma prestopek. Nikjer pa ni postave, ki bi določala, da je človeška družba njen sodnik in krvnik. Kolikokrat prisilijo nezakonsko mater razmere, v katerih živi ter ncčlovekoljubno postopanje njenih soljudi, da sama vzame življenje sebi ali otroku, ali pa obema. Ali ji ne bi vsi tisti, ki so si vzeli pravico, da so jo kamenjali, raje priskočili na pomoč? Toda mrtvih ni mogoče obujati, po smrti imamo le navado, da o človeku lepo govorimo, čeprav nismo vedeli o njem, niti našli zanj ne ene lepe besede, dokler je živel. Napačno bi me razumeli oni, ki bi tolmačili moje besede tako, kakor da hočem zagovarjati nezakonske matere. Ne, hočem le, da jih človeška Med pečenko in pečenko je razlika, to vedo ljubitelji res dobro pripravljene hrane, katerim ni samo do tega, da jedo, temveč gledajo tudi na to, kaj jedo. Pa bodo rekle naše gospodinje: „Pe-čenko pač znam pripraviti, če le imam meso in mast.“ A ni vedno tako. Ko-likorat dobiš na mizo pečenko, da ne veš, ali je prišla iz pečice ali iz lonca za juho. Da, tudi pripravljanje res okusne pečenke je umetnost zase. Posebno za začetnice. Važno pri pečenju mesa je, da dobi meso čimprej okoli in okoli neprodir-no plast beljakovin ,ki preprečuje, da bi se iz mesa izcejal sok in uhajala para. To dosežemo na ta način, da damo meso v vročo mast in ga naglo opečemo z vseh strani na dovolj močnem ognju. Kuharice prejšnje dobe so pa imele baš obratno navado. Meso so položile v mrzlo ponev, ga polile z mlačno vodo in porinile v mrzlo pečico, takoj ko so zakurile. Meso se prične kuhati, sok izteka in takšno meso je potem suho, neokusno in težko prebavljivo. Tudi polivanje mesa 2 juho moderna kuhinja zavrača. Pravilneje je, če položimo meso na razbeljeno mast. Strokovnjaki svetujejo, družba, ki je vendar podvržena istim slabostim, ne sodi. Nezakonskim materam spremenijo, posebno v nekaterih vaseh, življenje v takšen pekel, da so prisiljene povezati culo in oditi, ne da bi same vedele kam. Predvsem pa je pri tem razmišljanju predmet moje pozornosti otrok, kateri v nobenem pogledu ni kriv, da je rojen izven zakona in bi moral uživati v življenju isti ugled, kakor vsak v zakonu rojen otrok. Tako zapostavljanje nezakonskih otrok, se mi ne zdi prav nič v skladu z visoko kulturo 20. stoletja. Ne spominjam se sedaj, na kateri šoli je imel neki učitelj navado, da je posadil nezakonske otroke skupaj v posebno klop. Proti takemu početju bi se menda uprl vsakdo, ki nosi v sebi vsaj malo srčne kulture in treznih predsodkov. Baš v šoli je treba potom raznih častnih služb in sličnega pripraviti takega otroka do spoznanja, da je enakovreden član človeške družbe, čeprav ga morda jezikave sosede zmerjajo s pankertom in podobnim. Zagrenjenost, ki sc nabira v drobnem srčecu nezakonskega otroka, ima lahko v poznejšem življenju težke posledice. da meso najprej opečemo v pokrili ponvi na štedilniku, a šele potem ga do-pečerao v pečici. Z mastjo ni treba varčevati, saj se mast pozneje odlije in uporabi za prikuhe. Ce hočemo, da bo pečenka prav posebno sočna, je ne smemo soliti pred pečenjem, ampak šele zadnje četrt ure. Proti koncu pečenja mora biti ogenj vedno slabši. Gospodinja, ki se bo pri pečenju mesa držala teh nasvetov, bo pripravila sočno in okusno izgledajočo pečenko, ki bo podobna oni, katera se je spekla na ražnju in za katero lahko trdimo, da je najokusnejša. Praktični nasveti Madeže od laka ali oljnatih barv treba najprej omehčati z namakanjem v špiritu ali v terpentinovem olju. Potem jih izperi z bencinom; starejše madeže, ki so se že zelo zajedli v blago, pa s kloroformom s pomočjo ostre zobne krtačke. Tudi voda, ki se je v njej kuhal krompir, je za sna-ženje zelo dobra. Mastne madeže v parketlh, ki jih nisi mogla odpraviti z bencinom, terpentinom ali vročo vodo. poizkusi odstraniti z vlažno ilovico, položi jo za prst debelo na madež, pa tudi še precej daleč naokoli njega. Ilovico odstrani šele naslednjega dne. Ko se deščice posuše. strugaj v smeri, kakor leže, izbriši in namaži s parketnim voščilom. Končno zlikaj s krtačo. Ako je madež posebno trdovraten, treba postopanje ponoviti. Kuhinja Ribja juha. Jušno zelenjavo zrežemo na rezance in jo dušimo na treh žlicah masti ali pa surovega masla. V kozici naredimo iz dveh žlic moke svetlorjavo prežganje in ga zalijemo z juho, ki smo jo bili pripravili takole: ribo osnažimo, operemo in denemo v liter slane vode, kateri smo primešali pol litra kisa, in jo kuhamo četrt ure. Nato vzamemo ribo iz juhe in jo zrežemo na enake koščke, v juho pa denemo čebulo, 10 poprovih zrn, 10 zrn cimeta, četrt limonovega olupka (brez notranje bele kožice) in en lovorov list ter jo vremo še četrt ure, nakar jo zlijemo na dušeno jušno zelenjavo in vremo vse skupaj še pol ure. Nazadnje juho precedimo in še vročo serviramo. Nadevana cvetača. Cvetačo skuhamo (ne premehko) v slani vodi. Medtem pripravimo nadev iz mesa, ki nam je ostalo od kosila, ah pa iz svežega mesa^jMeso na drobno sesekljamo, mu primešamo masti, čebule, peteršilja, soh, popra, muškatovega oreška, eno jajce in nekoliko kisle smetane. Ko je nadev pripravljen, izrežemo cvetačo, jo napolnimo z nadevom in zapremo z izrezanim kosom. Nato postavimo cvetačo na toplo in jo polijemo. z maslom. Nadevano cvetačo serviramo lahko kot predjed ali pa tudi kot samostojno jed z opečenim krompirjem. Preslaninjen jezik. Jezik kuhamo tako dol-go, da je mehak, nakar ga olupimo, narežemo poševno na prst debele režnje, ki jih presla-ninimo ali pa pretaknemo s koščki sardele. V kozici razbelimo 8 dkg masla, denemo vanjo t režnje in jih spečemo v pečici. Medtem ko jih pečemo, jih neprenehoma oblivamo s sokom. Ko slanina zarumeni, zložimo režnje na segret krožnik, jih polijemo s precejenim sokom in serviramo s koščki limone. Pomarančna torta. 15 dkg sladkorja v ko-ščih^ zdrgnemo na olupku dveh pomaranč, ga stolčemo, vmešamo s 5 rumenjaki In sokom od dveh pomaranč ter dodamo osminko kg olupljenih in zmletih mandeljnov. To zmes dobro vmešamo, da se speni. Iz beljakov naredimo trd sneg in ga primešamo hkrati z 8 dkg drobtin, ki smo jih prej pomočili z rumom. Torto pečemo počasi v dobro namazani obliki za torte. Drugi dan jo prerežemo, namažemo po sredi s fino mezgo in prevlečemo s pomarančnim ledom. Pomarančni led. 25 dkg stolčenega sladkorja mešamo s sokom od ene pomaranče, kateremu dolijemo samo toliko ruina, da se zmes lahko meša, dobre četrt ure. S tem ob-lijemo potem enakomerno vso torto. Nazadnje pomočimo v ta sladkor še nekaj pomarančnih krhljev in jih, ko se prične led na torti strjevati, položimo na zgornjo stran torte. Led se v dveh urah popolnoma strdi, če smo sladkor zadosti dolgo mešali. Vrnnlčne rezine. Vmešamo nekoliko masti ali pa sirovega masla in eno celo jajce. Vranico (nekako 10 dkg) izstrgamo in opražimo s sesekljano čebulo, soljo, poprom, peteršiljem in muškatom. Ko se ta zmes shladi, jo dobro premešamo in namažemo na žemeljne rezine, ki jih potem na vroči masti lepo rumeno opečemo, in sicer najprej tako, da je namazana stran spodaj, še gorke rezine serviramo k juhi. Kako pripraviš okusno pečenko ELAINE HAMILTON 35 Z£££A4 SMR 7 DETEKTIVSKI ROMAN »Gospod Yelland. ladijski steward. gospod. Prihaja k vam. kakor je bilo dogovorjeno,« je javil z gromkim glasom. Mladenič je bil vitek, od sonca ožgan, neliko plah. Prijazno vedenje ReynpIdso-vo in ponujena cigareta sta kmalu razpršila njegovo plahost. Ko mu je inšpektor zagotovil, da ne bo imel prav nobene neprijetnosti za -to. kar bo izpovedal, ie Yelland potrdil izjave Pata Keppela o gospodični Burnettovt. »Mi stewardi slišimo vsemogoče čudne čenče, gospod, toda verjamemo komaj polovico. Kar pa vidite na lastne oči, to ie spet drugačna pesmica.« Yelland se je Popraskal za ušesom. »Jaz bi bil šel h kapitanu, gospod, kakor sem rekel gospodu Keppelu. ampak nisem se mogel spomniti, ali sem jo videl prihajati iz ka-* bine gospe Orpenove prej ali po tem. ko ji je bil nakit ukraden.« Inšpektor je skril svoje začudenje Rat Keppel mu m ničesar povedal o tatvini nakita, niti o kaki gospe Orpenovi. »Da nakit gospe Orpenove je bil ukraden. seveda,« je vzlic temu rekel, a oprezno. Yelland ga je začudeno pogledal. »Saj zaradi tega ste ravno poslali po mene. gospod — jaz sem vsaj mislil — ali ne?« je vprašal malone jezno. »Dobro. ta gospodična Burnettova m gospa Orpenova sta si bili kakor pes in mačka, Če smem tako reči. gospod; zato sem bil presenečen, ko sem jo videl — mislim gospodično Burnettovo — prihajati iz kabine gospe Orpenove nekega večera, ko sem vedel, da je gospa Orpenova v nekem salonu zgoraj zaverovana vbrid-ge.« »Škoda, da ne veste zanesljivo, kdaj je to bilo. Yelland.« je obžaloval inšpektor. »Žal mi je, gospod, imel sem hudo hri-po in vse se mi je izgubilo iz glave, dokler nisem pozneje slišal govoriti o tej tatvini. Toda ker sta kapitan in gospodična Burnettova skupaj potovala na neki ladji že prej nekoč in sta bila sploh velika prijatelja, se nisem upal govoriti. — Višji steward se je strašno smejal, ko je čul o tatvini, in rekel, da bi stavil, da se gospa Orpenova samo pritožuje, da bi se o njej govorilo, medtem ko je svoje diamante gotovo dobro skrila. In jaz res j nisem ničesar videl v časopisih, vendar si mislim, da je gospa Orpenova prišla k vam in da vse to rajši skrivate, gospod. Ona je strašno prekanjena ženska, ta gospodična Burnettova. gospod — navihana in spretna za vse!« »Dobro, Yel!and, ne govorite torej tudi vi o tem,« ga je inšpektor zmerno pozval. »Sporočili vam bomo, ako bi vas spet potrebovali.« Torej Celia Burnettova je bila navihano dekle, spretna za vse mogoče, je premišljal inšpektor, ko je mladi natakar odšel. Dasi je računal z vsemi predsodki, ki jih je morda imel natakar, se mu je vendarle zdelo, da govori resnico. Reyno!ds je dvignil kabelogram in ga znova čital »Spretno delo. Gratulacija.« SEDEMNAJSTO POGLAVJE. Rdeči zallscl. Ko bi bil inšpektor Reynolds ravnal po nagonu, je zelo verjetno, da bi bil takoj odšel in prizanesljivo zaslišal Celijo Burnettovo glede diamantov gospe Orpenove. \ Spomin na besede gospe Reynoldsove ga je zadrževal, da se ni prenaglil. Raziskoval je umor in ni bilo vzrokov za domnevo, da ga je izvršila ženska. Za zdaj je del gospodično Burnettovo 1 na stran ter se docela obrnil k objasnje-nju neposrednih zvez v Ardeenovi zagonetki. Svoj prihod v hišo dr. Tylerja je uredil tako, da bi bil tam o pol dveh. To je bila ura, ko je upal, da bo Keppel pri obedu iti bosta doktor z gospodinjo sama doma. Up ga ni prevaral. Poštama žena ostrega obraza mu je odprla vrata. Doktor Tyler je odšel z gospodom Keppelom k obedu, mu je javila. Gospodinja ni kazala volje, da bi ga pustila v hišo. Spomin na izsledke detektiva Jenkinsa, umetnika v menjavanju poklica, je pomagal inšpektorju iz stiske. Gospodinja ga doslej še ni nikoli videla. Zakaj bi ne mogel zaigrati pesmice po Jenkinsovih notah? »To je škoda.« je rekel. »Pred 14 dnevi ne bom več utegnil priti gledat merilne stroje, in zdi se, da tu nekje nekaj pušča.« »Merilne stroje!« ja zaklicala gospodinja. »Zakaj pa tega precej ne poveste? To je moja stvar. Doktor Tyler sploh ne ve, kje so take reči. Pojdite — in obrišite si dobro Čevlje, da mi ne zamažete!« Reynolds je potlačil smeh in ubogal. Sel je z njo v zgornja nadstropja. Pogledal je plinomer, vodomer in vodovod z vestno in nestrokovno natančnostjo ter otrkaval cevi z obrazom strokovnjaka. (Dahe siedi.J Našavas Delovna preobremenitev kmečke mladine PODEŽELSKA SOLSKA MLADINA MORA OPRAVLJATI NAJTEŽJA DE- LA, KAR CESTO KVARNO UPLIVA Čeprav imamo „Unijo za zaščito otrok“ in še druge podobne ustanove, je vendarle naša podeželska mladina vprežena v delovni voz že od svojega sedmega leta naprej. Dečki opravljajo hlapčevska dela v hlevu, vozijo, orjejo, branajo, gonijo živino pri oranju, prevažajo gnojnico, kopajo v vinogradu, okopavajo, osipavajo, grabijo in nosijo listje, žagajo in sekajo les, pripravljajo rezanico, prenašajo v koših sadje, gnoj in poljske pridelke 'posebno v planinskih krajih), mlatijo s cepci, pri strojni mlačvi podajajo snopje, odnašajo slamo itd. Deklice opravljajo vsa hišna dela, ribajo pod, pcrejo, kuhajo, pestujejo dcco, opravljajo svinje, okopavajo, obsipavajo, kopajo v vinogradu, žanjejo, mlatijo, grabijo listje, sekajo hosto, nosijo vodo itd. S temi. težkimi in poleg tega še z mnogimi lažjimi deli je zaposlena slovenska mladina v letih, ko so telesa šele v razvoju in še niso sposobna za prenašanje naporov tako, da ne bi ti kvarno uplivali na telesno in obenem tudi na duševno rast. Anketa, izvršena med 1249 otroki, je pokazala, da je zaposlenih s težkimi deli 55 odst. otrok malih kmetov (teh je 39 odst.), 56,3 odst. otrok srednjih kmelov (26,6 odst.), 53,8 odst. velikih kmetov (9,5 odst.), 49 odst. poljedelskih delavcev (16,5 odst.), 42,5 odst. obrtnikov (4,3 odst.) in 44,4 odst. otrok staršev drugih poklicev (3,6 odst.). Pripomniti pa moramo takoj: veliki kmetje so v danem primeru po večini starši hribovskih otrok; v hribih pa so velike kmetije prav tako nerentabilne kot male in srednje po dolinah, zakaj planinski svet je slabo rodoviten, za obdelovanje težaven, od tržišč oddaljen itd. — Važno je opozoriti tudi na dejstvo, da je podeželski/rt obrtnikom obrtništvo zvečine le NA NJENO RAST IN RAZVOJ. postranski poklic, kajti v glavnem preživlja te ljudi še vedno kmetijstvo. Ker so pa možje kolikor toliko zaposleni v delavnicah, morajo imeti za delo na polju delovno moč in to po možnosti najcenejšo. Po teh dveh ugotovitvah lahko razpletamo dalje, da je namreč 52,4 odst. vseh anketiranih otrok zaposlenih s težkimi in z neprimernimi deli. Vzroki tega stanja so v splošnem gospodarskem in socialnem položaju našega podeželskega prebivalstva. Kmetije ne donašajo dovolj niti za preživljanje, a kamoli, da bi mogle pridobivali dovolj sredstev za plačevanje delovnih moči, dninarjev in in hlapcev ter dekel. Te morajo nadomestiti pač otroci, ki so radi lega kot delovna sila silno zaželeni! (Zalo tako šlevilne kmečke rodbine, posebno na srednjih in velikih kmetijah; pri teh dosežejo v našem anketnem slučaju one s 5 in več otroki 73,6 odst odn. 76,6 odst.l) Kmetje ■— očetje komaj čakajo, da jim otroci vsaj malo porastejo — za oporo pri delu. Poljedelski delavci, ki hodijo na dnino, prepuščajo vse domače delo otrokom, kaj ti sami ne morejo biti na dveh straneh. Za „obrlnike“ je že bilo omenjeno, da potrebujejo n® polju delovno moč in to so seveda zopet otroci ,kaj ti za težake in za hlapce ni denarja. Tako vidimo, da so gospodarske in socialne razmere krive zaposlitve otrok s težkimi in neprimernimi deli. To vpreganje otrok pa ni omejeno morda samo na nekatere kraje;-po vsej Sloveniji mora težačiti naša mladina že v zgodnjih letih, seveda v lastno telesno in duševno škodo ter obenem tudi v velikansko škodo slovenskega naroda! še na izložbah redko. Pač pa je nekaj takih vasi, ki jih sociologi kljub temu, da še niso dosegle vseh izpopolnitev, stav-Ijajo drugim za vzgled kot »vzorne«. Med nekaterimi češkimi vasmi, ki so dobile ta naziv, je najbolj znana vas Sany pri Podjebradu. Občina Sany ima 821 prebivalcev in 202 hiši. Po poklicih živi 46 odst. preb. od kmetijstva, 29 odst. od industrije, 25 odst. od trgovine, obrti in svobodnih poklicev. Navadno imajo tudi nekmetovalci košček zemlje. Poljed. posest je razdeljena tako: do 1 ha 3 odst.; od 1—2 ha 5 odst, od 2—5 ha 31 odst., od 5—10 ha 22 odst., od 10—20 ha 21 odst., od 20—50 ha 18 odstotkov. Zemlja ni posebno rodovitna. Posojilnica je bila ustanovljena 1879. leta, kmetijska prodajna zadruga 1900, društvo za nabavo gospodarskih strojev 1906 (skrbi tudi za elektrifikacijo), vas ima zadružni mlin, zadružno pekarno, čistilnico, kopališče, lovske, gozdne in zavarovalne zadruge. Svoje ustanove vodijo kmetje sami. Posojilnica ima 2,75 milijonov Kč vlog. člani so: 98 kmetov, 100 delavcev, 33 obrtnikov. 10 osta- lih. Razni češki sociologi, ki postavljajo Sany za plod dela nekaj zavednih kmetov, duhovnikov in učiteljev, prog’ašajo to vas tudi kot zmago pravega vaškega duha, ki bi edini mogel zavreti beg z zemlje in prehitro urbanizacijo dežele. Pov-darjajo posebno vlogo čitalnice v Sany, ki je postala središče napredka in bila ustanovljena že leta 1888. Slovenci smo dobili v zadnjem času nekaj študij naše vasi, ki kažejo njeno težko stanje in celo propadanje samostojnih kmečkih gospodarjev. Vsi prihajajo do zaključka, da so krivi gotovi ostanki fevdalizma na slov. tleh, zastoj v industrij:, ki bi ohranil odvisne sile, prevelike dajatve Slovenije, zaostale prometne razmere itd. Navaja sedaj tudi kulturno zaostalost, nepoučenost ljudi itd. Ali Sany pomenijo zanikanje te resnice? Prva delna agrarna reforma cesarskega veleposestma v Sany je bila izvedena že za Marije Terezije, do konca vojne so kmetje dobili še 194 ha, leta 1921. pa 66 ha. Veleposestvu je ostala ena tretjina zemlje, od tega nič ornice. Ugodna prometna lega in železnica sta omogočili boljšo prodajo produktov. Od kmetijstva živi kljub temu samo 46 odst., drugi so zaposleni v industriji in obrti. Vse to obenem s kulturnim delom nar. delavcev ter zadružništvom je ♦emelj napredka vasi Sany pred drugimi vasmi. Napram slovenski vasi pa ima še prednost zakonodaje, ki je vodila več računa o kmetu, posebnega značaja češkega gospodarstva, kjer so imeli kmet. produkti več možnosti za boljše vnovčenje in popolno neodvisnost, morebiti celo superiornost češkega gospodarstva, ki ga niso težila tako težka bremena, kot slovensko. Vendar kaže tudi vas Sany Slovencem, kje je treba reševati našo vas. Strokovna sposobnost in rentabilnost Podoba vzorne vasi KAKŠNA NAJ BI BILA VAS, DA BI SE V NJEJ KMEČKI ČLOVEK MOGEL RESNIČNO KULTURNO RAZŽIVETI. Moderni sociologi, ki vidijo rešitev tež- j metna sredstva in trg za pridelke, melio kega kmetskega položaja in bega z grude racija, komasacija, Zadružništvo itd. Na v zgraditvi vsem sodobnim zahtevam od- raznih svetovnih razstavah (n. pr. pariški) govarjajoče vasi, so postavili za taka na-1 so mogli obiskovalci videti izgrajene ta-selja posebne zahteve: elektrifikacija, vo-; ke vzorne vasi z najrazličnejšimi naprava- Precej je razširjeno sicer dobro namerno mnenje, da je v nizu problemov naše vasi eden najpoglavitnejših in za njeno boljšo usodo odločilnih činiteljev strokovna sposobnost. To pomeni, da ni njen socialni položaj toliko odvisen od količine in kakovosti zemlje, od trga itd., kolikor od rojstva, da je kmet nesposoben črpati iz zemlje dovolj in dobrih sadežev. Vse preveč se oslanja na zastarela izkustva svojih prednikov, na oni »moči«, ki bi ga bil moral že davno zamenjati z »znati«, gre torej za nove pojme kot kemija, racionalnost, intenzivnost, specializacija itd. oziroma za pomaknitev kmetijskega obratovanja v modemi pravec, Ce bi bil vzrok preperevanju naše vasi samo ali pretežno v tem, bi ne bila sanacija našega vaškega občestva težka. Tudi bi se je najbrže lotil kmet sam. Namesto tega pa moramo zaznamovati strokovno zaostalost. Res ne moremo tajiti velike vrednosti strokovnega znanja; čim več ti zemlja da, tem lažje se preriješ iz dneva v dan in si trenutno opomoreš. Trenutno in le kot posameznik. Tal pod nogami pa si utrdi. S dovod, kanalizacija, telefon, radio, kopališče, socialno zaščitne ustanove (zaščita onemoglih, bolnih, otrok itd.), posvetne domove, odprt kredit, ugodna pro- nične sposobnosti našega kmeta do take višine, da bi naša zemlja z njegovo umno roko delala čudeže. Kaj bi se moglo in bi se najčešče tudi zgodilo? Nekaj takega, kar se dogaja in se bo še, to je, • da ne bo pri polnih hramih in hlevih nobenega trga, oziroma bo le tak, ki bo globoko izpod vloženega truda in resničnih izdatkov, daleč od pričakovanj in računov. Kaj to pomeni v gospodarstvu, a prav toliko tudi moralno, lahko ve vsakdo, ki je bil kdaj tako razočaran. Kakor zveni protivno splošnemu mnenju, vendar je res, da se je že marsikdo od naprednih gospodarjev z novim modernim hlevom, strojem itd. pošteno vračunal. Prav tako tudi z umetnimi gnojili. Ni več tako zakrknjenih kmetov, ki bi ne znali ceniti njih koristi. Ampak —. Zakaj je ta konzum po vojni poskočil, a od gospodarske krize sem padel za lepe odstotke? Pojav je razumljiv: Po eni ni sredstev, po drugi j>a je bojazen pred neprijetnim in precej drago plačanim razočaranjem. Nikdo in niti kmet si ne sme privoščiti Izdatkov radi njih samih, ampak išče v njih izdatno gospodarsko sredstvo. Pri današnji tržni nestalnosti pa je jam- , kmečki kolektiv ne utrdi. S pojmom j im, ki bi kmetsko’delo neverjetno poe-1 »kmetstvo« pa moramo razumeti vse kme-1 nostavile in olajšale ter tudi produktlv-! te, ne pa mogoče posameznike, boljSe j stvo v izdatnost tak,h sredstev nevarna nost kmetske grude močno povečale. Toda I kmete ali veleposestnike! 'B™- kl se )e kmet ra!e P'evld"° iz- take popolne in napredne vasi se vidijo j Vzemimo za primer, da bi dvignile teh-1 ogiba. jr. VACLAV PROKCPEK: Zena in zemlja (Roman dvojne ljubezni) »Saj je videti, kakor da bomo komaj zmogli v dveh dneh trikrat 1 In če bomo dobro nalagali, bomo s tem komaj obogateli. in k temu to ubadanje. Ali tudi tako, bodimo veseli, da imamo vsaj to,« je razsodil modri Lachman. Tako so začeli takoj prvega dne z znatno zamudo. Toda prišli so še težavnejši časi. Po spomladanski setvi prihaja v kolibe in koče več skrbi za bodočnost. Predali prazni, kozolci kažejo svoja reora. pogosto so izpraznjene tudi kleti in le v kakem kotu leži kupček krompirja, ki se pa naglo krči. Na kaj bi se bilo zanesti, če bi gospodinja ne prodala koščk* masla in košarico jajc? Ob tem času so v kočah prihajale do besede gospodinje, na katerih je bilo, da pokažejo, kaj zmorejo. Letos je bilo hujše ko druga leta. Proti vsem računom so cene padale in kmetje so prodajali skoraj zastpni. In tako so kočam rasli dolgovi, majhni io večji, na vseh koncih in krajih. Ne plačujejo novih davkov, niti doplačil k starim, ne plavajo rokodelcem, kolarju in kovaču, trgovcem zr. sladkor, za sol, niti za ostalo blago. Kdai so nazadnje Zapotočant Izboljševali svoja polja? Marsikdo je ž? pozabil kdaj je to bilo, toda dolg ga je hitre spomnil, dolg se jih je držal in zdaj jih je začel odganjati od njihovih niz in skled! »Boter, čudim se ti s tem gozdom« puščati same v hiši. Tu imamo splošne ogledala tudi pri svojem delu. In oder, glej, je zaspal. Kaj praviš k temu?« »Lahko bi«, je prikimal Martin. Lachman se je zanimal za vse novotarije na svetu im vedel je, kaj se godi po svetu; in prav po njegovi in Martinovi zaslugi je živel Zapotok v čudoviti slogi. Potem niso več govorili. Okoli četrte ure popoldne so na velikem ovinku zavili pravi nekoč Lachman Petelinu. Nalašč ga ! proti Zapotoku. Postali so lačni in je počakat in pustil konje naprej sam*’, • se jim ljubilo govoriti. Gornik, jim je pre-tako jim je zaupal. »Dobja bi ne prodal.* I klemansko vzel spanje! Starejši se niti »Ne prodal? Stoji že dobrih Štirideset ni«> branili dremežu in so komaj vedeli, let. V vseh teh letih je dalo ravno malo da j(h je Martin vse prehitel. Saj_ Dl pa dračja, drugega nič. Mlada PodborSka sta tudi komaj kak zapotoški konj držal Kose zavzemala za to — in dobro sta pla- rak s Podborškovimi kobilami, Ki sta £ala O P P R i 1 Kvadrat 1. veža 2. sadno drevo 3. del stopala 4. vrsta kamna ReSitev križanko Rešitev križanke VII. Vodoravno: 1. kupa; 5. slama; 6. / r; 7. lev; 8. Atila; 10. kocen; 11. a; 12. Ana. Navpično: 1. al; 2. palica; 3. umeten; 4. kavana; 5. sraka; 9. lo. Rešitev posetnice Kovač in koi*r. »Večernilc« sza mladino Loto 1 iiiiiiniiitiiiuiuini Maribor 19. februarja 1959 Stev. 8 uiuuiuiiiiiiiuuimiuiiuiuumiuuuiiiiumiiu^minniiiniiiimninininiiiiiuiiiiuiiigi Breda Ivan Albreht. Kadar Breda zvezde gleda, se v očeh JI zaiskri: vsaka zvezdica je taka kakor Bredine očL Iz nevidnih polj priplava spanček tiho k Bredi v vas, da bolj nežno }o uspava, smukne v kodre njenih las. Tam neslišno ji Šepeče bajke nalbol] sončnih dni, v snu srce je polno srečo, kadar mala Breda spl. Orglce Marija Urbas. »Oče. kdaj dobim orglice?« Janezek je nadlegoval očeta, ko je odhajal zjutraj na delo in silil vanj zvečer, ko se je vračal izmučen iz rudnika. Oče je bil rudar; odhajal Je pod zemljo in kopal tam do noči. Pod zemljo ni bilo sonca: samo svetilke so pošastno razsvetljevale zgarane obraze rudarjev. Tudi Janezkov oče je imel tak obraz. Trpel je. delal za ženo in sinčka ter upal, da bo nekoč boljše. Janezek pa je b>l podoben vsem rudarskim otrokom V trgovini, kjer so kupovali rudarji, je videl orglice ter jih ni mogel več pozabiti. Vsak dan ie mislil »*nje in komaj čakal dneva, ko ran je oče obljubil, da jih prinese. Dnevi pa so se vlekli; oče je t<^ lažil mater, ki je obupovala s sinčkom zaradi bede, v kateri so živeli. Mati in sinko pa sta skupaj štela dneve, ko bo oče prinesel orglice. Nazadnje je le prišel težko pričakovani dan. Janezek je gledal za očetom, ko je odhajal in potlej ves dan spraševal mater, če se bo kmalu vrnil — z orglicami. Nad hišami je ležala gosta in siva megla, iz katere je od časa do časa pršelo. Popoldne je v tem napetem ozračju znenada odjeknilo, da so za-žvenketale šipe na oknih. Matere so prestrašene pograbile svojo deco in odhitele z njo proti rudniku, kjer so delali njihovi možje in očetje otrok. Janezek in mati sta dohitevala same preplašene obraze. Iz rova so 2e prinašali prve žrtve. Janezkov oče je bil med njimi. Voda. k! je zalila rove, ga je strahovito izmaličila. Obraz Je Imel ves pomazan z blatom. njegovo napol odprto oko pa Je gledalo proti nebu. kakor da hoče še enkrat objeti čar sončne luči. Kaplje. ki so pršele z neba, so bile podobne solzam. Ko se je potlej Janezek vračal, mu je bilo. kakor da je že odrasel In ko sta prišla z materjo do trgovine. se mu je zazdelo, da je napisano v izložbi na orglicah: »Nikoli ne bodo tvojaI« Film Fairbanks sen. ustanavlja novo podjetje Čeprav o junaku nemega filma že dolgo ni bilo nič slišati, ker je potoval po svetu, m ker mlajše občinstvo pozna le njegovega sina, vendar stari Douglas Fairbanks, ki je star 55 let, še ni povsem pozabljen. On sam je še vedno poln mladostne vneme in mogoče se je zato prebudilo spet v njem zanimanje za film. Seveda on sam ne bo več igral, toda ne zato, ker bi bil mogoče prestar, temveč, ker ni prikladen za zvočni film — ne on. samo njegov glas. Fairbanks je nedavno osnoval veliko filmsko družbo »Fairbanks International Ltd.« s kapitalom nad dva mil. dolarjev. Družba posname nekaj filmov, ki jih bo režiral Fairbanks. Fairbanksovega povratka v Holly-wood se veselijo že vsi njegovi prijatelji in sodelavci, kakor njegova bivša žena Mary Pickfordova, Charlie Chaplin, režiser Oriffith in drugi. Ko je bil Fairbanks še vzoren mož Mary Pickfordove in so ljudje smatrali njun zakon za vzoren v vseh ozirih, si je vsak obiskovalec Hol-lywooda štel v posebno čast. če je bil sprejet v njuni razkošni vili Pickfair. Ta idila pa je že davno končana. Zakonca sta se ločila in Amerika je žalovala nad izgubljenim idealom. Douglas se je znova oženil z Angležinjo lady Ash!ey, katere stiki so mu odprli pot med visoko britansko plemstvo. Mary pa se je pred kratkim poročila z mladim igralcem Buddy Rogersom. Kljub temu živita bivša zakonca v dobrem prijateljstvu in oba sta akcionarja družbe United-Artists. Baje bo Mary celo igrala v novih Fair-banksovih filmih. z. »Možje s krili« — angleški letalski ske ter je utonil v Baltskem morju, ko je film. V Londonu predvajajo nov film »Men with wings« (Možje s krili), ki začenja s prvimi časi letalstva v USA, ko je bil dvig letala nekaj metrov nad zemljo že rekord, končuje se pa z našimi časi modernega letalstva, svetovnih rekordov jeklenih ptičev in njihove oborožitve. Posebno mikavost daje filmu to, da je barvast. z. V Hol!ywoodu ne varčujejo. Razsipnost hollywoodskih izdelovalcev filmov ne pozna meja. Scenarij zadnjega vele-filma MGM »Marija Antoinetta« po romanu S. Zweiga. ki mu je družba plača-Ja 382.000 dolarjev, je stal ogromne vsote denarja. 28 mož je predelovalo roman za filmski rokopis, in pol leta so sestavljali ti specialisti vestno in skrbno filmski tekst po vseh krajih Francije in študirali povsod tedanjo Francijo. Ko pa je prezident družbe prebral scenario. z njim neka nemška podmornica torpedirala ladjo, s katero se je vozil v Rusijo, da reorganizira rusko vojsko, bodo v kratkem izdelali. Scenario je napisal sir Robert Vansittard, diplomatski svetovalec angleškega zunanjega ministrstva in znana oseba v mednarodni politiki. Glavno vlogo bo ;gral Ronald Colman, ženskih vlog pa ne bo, ker ženske v lordovem življenju niso igrale nikake vloge. z. Znani režiser Aleksander Korda je odpotoval v Hollywood, kjer bo snemal Hm po Kipplingovi knjigi »Knjga o džungli«. V Hollywood je šel snemat zato, ker tam veliko lažje najde dresirane živali, ki bodo igrale v tem novem filmu glavno vlogo. z. 300 milijonov ljudi je gledalo lani filme v Franciji. Samo v Parizu računajo, da je bilo pri filmskih predstavah prisotnih okoli 80 mil jonov gledalcev. Dnevno gre po teh računih 800.000 Francozov v Križanka št. 21 n ni iv v VI Vil vm IX x XI & s: i § i s v desnici olupimo. Olupke devamo na krožnik ali pa na drug majhen krožnik, ki si ga pripravimo na levi poleg krožnika za krompir. Krompirja ne smemo nikoli rezati z nožem; z vilizami ga razdelimo na primerne koščke. Solato jemo t vilicami. Ce je kakšen list solate prevelik, ga ne smemo prerezati, temveč ga moramo s pomočjo kruha ali pa noža (če jemo solato k mesu) zložiti. S krompirjevo solato ravnamo kakor s krompirjem sploh. Mehko kuhano jajce jemo iz jajčne kupe. Z nožem odbijemo zgornji del lupine, posolimo jajce in ga jemo z žličko za jajca, ki naj bo iz kosti ali iz srebra, če take ni pri roki, pa s čajno žličko. Trdo kuhano jajce potolčemo z nožem, ga s prsti olupimo in jemo z vilicami. Žemelj ali kruha ne smemo z nožem narezati na koščke, temveč jih moramo ni bil zadovoljen. Natel je kot svetovalca ^ Francoza Jacqua Teryja. ki je izjavil, da • kino. nosi film lahko kateri koli naslov, samo -------------——---------— _ JZZZT ZZa »Mari*a Antotaette« ne x Dvojčke rod jo največ matere med z. Film o življenju lorda Khchenerja, 35 in 40 letom. Matere pod 20 leti le zelo ki je bil glavni organizator angleške voj- poredko rodijo dvojčke. Besede pomenijo: Vodoravno: I. Špansko mesto; II. Cankarjeva knjiga, ki je doživela isto s prsti lomiti. usodo, kakor so mnoge druge v Nemčiji;! Torto jemo z vilicami, ne pa z nožem. III. poljska rastlina; ime filmskega igral-i Torte, ki imajo obilno tekočega nadeva, ca Astra; IV. obrtnik; V. ne gost; kemi- jemo lahko tudi z desertno žličko, čen znak; VI. francoski fizik; kraj pri Vse jedi, ki nimajo v sebi ničesar, kar Ljubljani; VII. rimsko ime našega mesta; Ibi morali rezati, tako na pr. prikuho brez ruska reka; ud; VIII. predlog; del vpre-I obložkov, jajčni narastek, testenine itd. ge; IX. dal je ime rimski cesti; staro | jemo vselej samo z vilicami. orožje; X. azijska država. i-------------------------------------- Navpično: 1. bajeslovna kraljica;] X Svatbe duhov. Sovjetska vlada je 2. papiga; nemški zaimek; kup; 3. ter- pred nekaj leti prepovedala »svatbe du-min; nemški spolnik; kemičen znak; 4.! hov« na Kavkazu. Po prepoved je zdaj okrajšava za enoto pritiska; pokrajina v j preklicala na željo prebivalstva, ki se ne stari Grčiji; 5. zdravnik-specialist; 6. ke-. more ločiti od starodavnih običajev. — mična spojina; predlog; 7. bojišče v Gr- »Svatba duhov« se vrši tedaj, kadar oče čijj; medmet; 8. kaplja potu; stara tur- dekleta, ki je umrla v starosti, ko se dekleta možijo, najde drugega očeta, ki mu je umrl sin v isti starosti. Če se njuna otroka skladata v starosti, se začneta pogajati o poroki. Ob tej priliki pa govo- rita tudi o, doti prav tako vztrajno, ka- stavracijah poseben pribor, vilice in ši-, kor da bi mlada živela. Ko se pogodita, rok top nož. Če nimamo ribjega pribora,' se vr§j cerkveni obred in ženitovanjska si pomagamo z dvojnimi vilicami, če pa gostija: novoporočencema pripravijo poni dveh vilic, jemo ribo z vilicami in si | stelje in mladina vzklika obema vso noč pomagamo s kruhom, ki ga držimo v le-.pod okni spalnice. Take svatbe duhov vici. Če smo dobili kost v usta. jo vza- trajajo ponekod tri dni, in šele potem so memo z vilicami iz ust in jo položimo na j starši prepričani, da so duše umrlih na-krožtiik. Tako jemo tudi jastoge, če za- večni mir. nje nimamo posebnega pribora. I--------------------------------- ‘ Krompir v oblicah nabodemo na vili- Ki- nn7ak| namrninpl „ ki iih držimo v levici in z nožem' pOZaDI ndrUCIIIlie. ška mera. Kako jemo rasna jedila? K raznim ribam dobimo v boljših re- če, ki jih držimo v levioi, in ga z nožem 1 Dani se ... Jelka Meško. Glej zlate, vedno večje sončne rise, v njih »trebe, kmete, drevje griče vzpete in spredaj senc razklane sončne lise! Zmenili smo se in šli. Kdo in kam? Marica, Sonja, Staško, Ivan in jaz j smo se odpravili na izlet v zgodnjem jutru. Ko smo zaklenili vežna vrata za sabo in se zagledali v nebo, se še ni niti svitalo. Koliko zvezdic! Krenili smo čez prostran travnik za vasjo, ko se je začelo polagoma svitati. Blesteče zvezde so postajale počasi vse bolj medle, dokler niso sčasoma popolnoma ugasnile. Noč je zapirala svoja tajinstvena krila in pokrajina se je dramila iz zamišljenih sanj. V kronah temnih jelk, smrek in mecesnov je zagostolek) — prebudile so se ptičke in zapele. Za grčavim hrastom je zašuštelo listje. Zajček se je prebudil in jo ubral v breg. Povzpe,; smo se že precej visoko, ko so se začeli zlatiti vrhovi dreves. Na jasi sem obstala, gledala in ob- čudovala. Svet na vzhodu je postajal čedalje bolj pozoren. Pred sončnim vzhodom so se začele po azur-no-modrem nebu prelivati čudovite barve. In že je pokukala izza griča svetla krogla in razlila morje bleska po zemlji. Bele rosne kapljice so se v trenutku spremenile v najžlahtnejše bisere. Obenem je vsa narava za-gostolela v ptičjem žgolenju. Pomenki z mladino Fdmond v. Mttller. »Smrt — zmagovalka« bo objavljena v eni prihodnjih številk. »Zaklad v Zmajskem jezeru« tudi; a ne bo prišel tako kmalu na vrsto, ker je dolg. Tvoja domišljija pa je temno pobarvana. Na svidenje! — Marija Urbas. Zelo črno gledaš na življenje. Opisuješ rudarje in barakarje. Napiši še kaj takih zgodb iz vsakdanjega življe-Ija. — Jelka Meško. Tokrat si opisala rojstvo dneva, ki si ga sama doživela. Ne pozabi pa nikoli na delanje. Zgodba bo samo takrat zgodba, ko se bo v njej kaj zgodilo. — Pozdravljena! Samotar Karel Zadravec. Pepi se je zavedel šele pozno ponoči, a je kmalu znova zaspal. Prav nič se ni zavedal, da je ujetnik. Zjutraj ga je na vse zgodaj zbudil bič. Hotel je vstati, a je začutil, da je zvezan. Spomnil se je včerajšnjega dogodka. Z neko umazano cunjo zavezana rana ga je skelela. Soujetniki okoli njega so ga pomilovalno gledali. Eden med njimi se mu je zdel znan. Pepi je hladno vprašal razbojnike: »Zakaj ste me zvezali?« »Ker si prišel sem, da bi nas izdal,« mu je odgovoril razbojnik. Pepi je umolknil in stisnil zobe. Dobil je skorjo trdega kruha. Isto so dobili ostali za zajtrk. Pred votlino pa so prišli štirje razbojniki z nabitimi puškami in jo zastražili. Od nekod se je pojavil plečat in močan poveljnik. Za pasom je imel velik samokres. Ujetnike so morali razvezati, odvaliti skalo in jih odpraviti po dolgem in vlažnem hodniku. Kmalu so prišli do zalivu na otoku, kjer jih je čakala velika gusarska ladja. Pri vkrcavanju so se hoteli nekateri sužnji rešiti, a ni nič pomagalo; na ladji so jih znova zvezali drug ob drugega. Pepija so zvezali z njegovim poznejšim prijateljem. Ladja je odplula. Pepi se je takoj Teden dni na melanezijskem otoku Brez loka, puščic in kopja si domačini ne upajo v gozd, niti na čolne ne, ko gredo ribarit. Na lov odhajajo v skupinah, kakih dvajset v eni, ter se vrnejo iz njega s kako bush-svinjo ali kazuarjem. Najrajši imajo meso zadnjih dveh, vendar jih zelo težko vlovljo, ker sta bush-svi-.nja in kazuar zelo previdna; domačini ju morajo obkoliti in šele zatem obstreliti s puščicami. Obe živali sta po . navadi mirni, postaneta pa nevarni, ! če se jih rani. -Tako trije do štirje j domačini komaj ukrotijo kazuarja. | Bush-svinja je podobna deloma do-mači, deloma divji svinji. Zelo okusno meso ima tudi divji gorua-golob. Živi v globoki džungli, dvakrat smo se odpravili na lov za njim. Z nami je odšel Johnny in nekaj domačinov, da so nam krčili pot skozi pragozd. Gost pragozd je bil mračen, ozračje v njem je bilo vlažno in soparno. Kakšna drevesa rastejo v pragozdu, se ni dalo ugotoviti, na seznanil z ujetnikom. Razodel mu je, kako je prišel v roke roparjev. »Jean Durand mi je ime,« je^povedal jetnik in nadaljeval: »2'vel sem s svojo staro materjo v koči ob morju. Oče mi je umrl. ko sem bil star dvajset let; dve leti pozneje mati. Z babico sva imela kozo m jaz še čoln za ribarjenje. Ko sem si nahranil veliko denarja, sem odšel z njim po nov in večji čoln. Do ladjedelnice v daljnem pristanišču je vodila ozka steza. Znenada so me na samotni poti obkolili trije razbojniki in me odgnali V skrivališče. K sreči me še niso preiskali ter imam še ves denar.« (Nadaljevanje.) stotine raznovrstnih stebel je bilo pomešanih med sabo. Enako je bilo težko razločevati drevesa po listju, kajti krone so delala ta drevesa šele v višini 20 in več metrov, kjer so se na gosto izprepletala z vejami med sabo. Pri vsem tem so bila debla obdana še z vsemi mogočimi ovijalkami in mahom. Po njih je vrvelo polno velikih črnih mravelj. Po deblih je nadalje rastlo več vrst orhidej in ena izmed njih je bila podobna velikemu pajku. Rasle so iz skorje debla in imele obliko košare, iz katerih je gomazelo vse polno Črvov. Praproti so imele na 5 in še več metrov visokih listih krone iz pravilno zraslih listov, da smo jih lahko uporabljali za sončnike. Goloba smo redko katerega odkrili; po navadi so počivali na najvišjih vejah, da bi jih puškino zrno težko doseglo; oviralo je pa streljanje tudi gosto vejevje in listje. Po tleh je ležalo vse polno debel, ki so trohnela; preko teh trohnečih debel, grmovja in ovijalk smo se komaj pomikali. Nas je najbolj zanimalo pragozdno živalstvo. Koliko smo samo srečavali opic vseh velikosti, papig, kakadujev in krasnih golobov v vseh barvah; nekateri so bili rdeči, nekateri zeleni, imeli so zelene glave in bili pisani kakor papige. Na stotine divjih ptic je imelo vse mogoče barve, podobno je bilo z rastlinjem. (Konec prihodnjič.) Stradivarijeve gosli. Italija je domovina mojstrov tudi kar se tiče gosli. Slavni Stradivari, ki je napravil • najboljše gosli na svetu, je bil prav j tako Italijan. Njegove gosli so vredne danes več milijonov dinarjev. Go $naetars*»a Porazno nazadovanje izvoza živine Ko je sedaj izšla celotna bilanca o izvozu in prodaji živine v tujino je mogoče šele dobiti jasno podobo o upravičenosti pritožb naših živinorejcev. Iz statistike o izvozu živine v letu 1938. je razvidno, da je izvoj živine v preteklem letu naravnost katastrofalno nazadoval. V primeru z izvozom leta 1937., ki je že tako bil slab, je izvoz 1938. nazadoval za več kot 23%. Skupna vrednost izvoza žive živine v preteklem letu je znašala 552 milijonov din, dočim je znašala leta 1937. nad 717 milijonov, kar pomeni, da je po vrednosti izvoz padel za več kot 23%. Najobčutnejše je padel izvoz svinj, živega goveda in drobnice, a tudi izvoz telet je nazadoval več kot za polovico. Slab izvoz je seveda tudi merodajno vplival na razvoj cen, ki so se pa kljub tej nevšečni okolnosti še nekako držale na znosni višini, ker je država posegla vmes po svojih privilegiranih organizacijah, ki so določale cene. V naslednjem navajamo statistični pregled o izvozu živine v letih 1937. in 1938. ort Tekmovanje vojaških patrulj v Zakopanih IZMED 5 PATRULJ JE ZMAGALA NEMŠKA PRED ŠVEDSKO IN POLJSKO Včeraj je bilo v Zakopanih tekmovanje* vojaških patrulj na 25 km. Tekmovali so Nemci, Poljaki, Švedi, Italijani in Finci. Patrulje, sestoječe iz častnika in 3 mož, Konji Govedo Teleta Drobnica Svinje 1938. komadov 22.579 27.772 5.766 245.801 259.986 Mil. din. 71.1 74.9 4,9 24.1 377,0 komadov 25.913 68.744 11.737 603.782 307.164 1937. mil. din 63,9 161,3 8,6 59,3 424.6 + ali komadov — 3.334 40.972 5.971 • 357.981 47.178 Ta katastrofalni padec izvoza živine je kajpada zelo nepovoljno vplival na razvoj domače živinoreje, ki takega udarca skozi več let ne bo mogla vzdržati. Nujno potrebno je, da se zato podvzamejo vse mere, da se na zunanjih tržiščih spet najde možnosti za izvoz živine. Pridobiti mil din + 7,2 — 86,4 — 3,7 — 35,2 — 47,6 nekatera Malta in je spet treba italijansko ii vzhodna tržišča (Palestina, Egipt). Mimo tega pa je treba še z nadaljnjo intervencijo preprečiti, da bi poleg padca izvoza prišel še padec cen, ki se je ponekod že pojavil. Cene žgan Žganje je v vsaki poljedelski državi važen predmet agrarne produkcije. V glavnem velja to za špirit raznih vrst, ki se v vedno večji meri uporablja tudi v industriji. Naj navedemo tu le bencinske mešanice, ki se morajo v raznih državah, tako tudi v Jugoslaviji, uporabljati za pogon motorjev, razen v letalstvu,^ in ki navadno vsebujejo 15 do 20 odst. špirita. To gorivo, ki se prideluje iz krompirja, žita, lesa, pokvarjenega žganja itd., je sicer nekoliko manj hlapljivo kot ben-' cin, je pa nekoliko cenejše, pred vsem pa ga uporabljajo za pogon motorjev, da se zmanjša uvoz bencina, za kar potrebuje država devize. V naši državi živi ogromno število prebivalstva od proizvajanja raznih vrst žganja in drugih alkoholnih pijač, zlasti v Bosni in Srbiji. Zato je tudi umljivo, da povsod pazno zasledujejo razvoj cen na tržišču žganja. Slovenija sicer tudi prideluje precejšne množine žganja, skoraj izključno pa so to kmetje, ki porabljajo odpadke sadja, manjvredna jabolka, slive, hruške, grozdje itd. ali pa odvisne množine, ki jih drugače ne morejo spraviti v denar, za predelavo v brinjevec, slivovko, droženko, hruškovec, češnjevec ali kako se že imenujejo razne vrste žganja. Pri nas se konzumira zelo mnogo žganja, v prvi vrsti na deželi, in se tudi ne gleda Preveč na kakovost pijače, zadovoljni so, če pošteno žge po grlu. Precejšnje množine žganja, posebno pa špirita, uvaža Slovenija iz vzhodnih delov države in jih deloma predeluje v likerje itd. Zato je a popustile so tekmovale v polni bojni opremi. Namen tega tekmovanja je, da pokaže cdi-nica vzdržljivost in da rnedpotoma doseže dobre rezultate v streljanju. Proga je vodila najprej okoli 5 km po ravnini, nato se je dvignila do 1100 m, od tod pa se je zopet vrnila v dolino na stadion, pred katerim ie morala vsaka patrulja odstreliti še predpisane balone. Vso pot so vodili Švedi, sledili pa so jim v zagrizeni borbi Nemci in Poljaki. Na strelišču so prišli vsi skupaj, tudi v streljanju so Švedi odrezali boljše od Nemcev, nato pa so prešli v vodstvo Nemci, ki so v teku do stadiona nadoknadili, kar so izgubili poprej ter zasedli prvo mesto in s tem dosegli že sedmo zmago. Plasma je sledeč: I. Nemčija, 2. Švedska, 3. Poljska, 4. Italija, 5. Finska. Danes je na sporedu tek na 50 km, za katerega vlada posebno zanimanje. Tud: Jugoslavija bo na tem tekmovanju močno zastopana, v prvi vrsti polagamo mnogo nad v Smoleja. Naši radijski oostaji Beograd in Zagreb bosta poročali od 19. do 19.20. Jutri bo v Zakopanili zaključeno letošnje FIS-ino prvenstvo z velikimi skakalnimi tekmami. Radijski postaji Beograd in Zagreb bosta dajali od 14. do 14.30 neposredno reportažo od skakalnice. Prvenstvo MZSP-a v alpski kombinaciji TEKMOVANJE BO NA TORIŠČIH LETOŠNJEGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA V ALPSKI KOMBINACIJI. Zimskošportni odsek SPD v Mariboru razpisuje prvenstvo Mariborske zimskošportne podzveze v alpski kombinaciji, dne 25. in 26. febr. pri Seniorjevem domu na Pohorju. Tekmovanje v smuku bo 25. febr. ob razumljivo, da se tudi pri nas trgovci, pa 1150 pod ^ezers^*m vrhom. cilj tudi kmetje zanimajo za razvoj cen žga- i naa, Rmnico. nju, ker se pri nas cene navadno rav- ekmovanje v slalomu bo 26. febr. ob najo po veleprodaj? v drugih pokrajinah države. Zadnje tedne so v splošnem cene na tržiščih žganja v Jugoslaviji nazadovale. Vzrok je pred vsem iskati v manjši porabi in pa v stalno veliki ponudbi, ki zelo prekaša povpraševanje. Da cene nazadujejo, je iskati vzrok tudi v tem, da trgovci in industrija kupujejo le najpotrebnejše količine, ker pač računajo, da se bo žganje še bolj pocenilo. V Srbiji in Bosni stane sedaj v veleprodaji navadna slivovka 30 do 31, dvakrat žgana pa 31 do 32 par za litrsko stopnjo. V nekaterih krajih pa se producenti tudi teh cen ne drže, temveč ponujajo blago po še nižjih eenah, saino da se ga iznebe. V Srbiji stane žganje iz vina ali fig 27 do 28 par za litrsko stopnjo. V Vojvodini zahtevajo proizvajalci in deloma tudi veletrgovci za vinsko žganje po 28 do 29, za drožemko pa 26 do 27 par za litrsko stopnjo. Zaenkrat so splošno prepričani, da se cene žganju še ne bodo tako hitro popravile. Cene se bodo nekoliko dvignile Šele tedaj, ko se začne delo na polju v polnem obsegu in konzumirajo delavci zopet večje množine alkoholnih pijač. Izvoz je sedaj malenkosten in skoraj ne prihaja v poštev, zato tudi prodaja v inozemstvo ne more vplivati na razvoj cen tega važnega agrarnega proizvoda Jugoslavije. 9.30 pri Seniorjevem domu. Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani tekmovalci JZSS-a iz območja MZSP-a. Prijave je poslati do 24. t. ni. do 12. na naslov tajnice ZSO Ljubice Cingerli, Maribor — Pulnik. Prijavnine ni! Žrebanje startnih štev. bo 24. zvečer v Seniorjevem domu. Tekmuje se po pravilih ter pravilnikih JZSS. Prvoplasirani v alpski kombinaciji osvoji naslov podzveznega prvaka v alpski kombinaciji. Objava rezultatov hi razdelitev nagrad 26. po tekmi v Seniorjevem domu. Državno prvenstvo v alpski kombinaciji Jugoslovanska zimskošportna zveza razpisuje državno prvenstvo v alpski kombinaciji v izvedbi MZSP-a v Mariboru. Tekmovanje v smuku bo 4. III. 1939. ob 9. Start bo na Jezerskem vrhu. cilj pa v bližini Ribnice na Pohorju. Tekmovanje v slalomu bo 5. III. ob 9. uri v bližini Seniorjevega doma na Pohorju. Pravico tekmovanja imajo Vsi verificirani tekmovalci JZSS-a. Prijave za navedena tekmovanja je poslati na predpi- sanih zvezinih tiskovinah (tekmovalnih prijavnicah) najkasneje do l. III. 1939. na naslov: Mariborska zimskošportna pod-zveza, Maribor. Prešernova ulica 30. — Prijavnine ni! Zdravniški pregled in žrebanje startnih številk bo dne 3. marca 1939 ob 15. uri v Senjorjevem domu. Tekmovanje bo po pravilih in pravilnikih JZSS-a. Prvo plasirani v alpski kombinaciji osvoji naslov državnega prvaka. Objava rezultatov in razdelitev daril po tekmi v Senjorjevem domu. Teža} nemške marke’13.80 Včeraj so bila v Berlinu zaključena pogajanja med našo državo in Nemčijo, ki so veljala predvsem vprašanju tečaja nemške marke. Pri pogajanjih je Nemčija vztrajala pri zahtevi, da se pri nas še nadalje vzdržuje tečaj klirinške marke na 14.30. Naša delegacija pa na to zahtevo ni pristala. Končno so pogajanja pripeljala do zaključka, da ostane v naši državi tečaj klirinške marke 13.80. Pogajanja so veljala še nekaterim drugim vprašanjem, tako zlasti likvidaciji terjatev, ki jih imajo sudetskonemška ozemlja iz čsl. kjiringa v naši državi. Tu ie bil določen obračunski tečaj 9.60 RM za 100 Kč. Pogajanja s Paestino V Beogradu se že več dni mudi dele-gaciza palestinskih uvoznikov, ki vodijo Pogajanja za uvoz živine, žita in lesa v Palestino. Delegacija je opolnomočena, da sme tozadevno zaključiti kupčije do . zneska 50 milijonov din, ki jih bo Pale-stina plačala večinoma v devizah. g. Cene krompirja v Italiji še vedno naraščajo. Na milanskem trgu se je prodajal stot krompirja po 75—96 lir. g. Enodnevni tečaj o tršni rezi v vinogradu bo na Vinarski in sadjarski soli v Mariboru v četrtek, 2. marca. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen in bo trajal od 8 do 12 in 14 do 18 ure. Z3 hrano in prenočišče skrbe tečajn:ki sami. g Tudi Bolgarska je ugotovila, da ji bo primanjkovalo sladkorja ter je zato že razpisala dobavo 10.000 ton sladkorja. Za dobavo se je potegovalo več držav; dobile pa sta jo Nemčija in Češkoslovaška. g. Za pomočnika finančnega ministra je bil imenovan posedanji načelnik oddelka za drž. dolgove dr. L. Mikič. Borzna porotlla Devize. Ljubljana. Amsterdam 2343.50—2381.50. Berlin 1756.62—1776.38, Bruselj 736.50^-748.50, Curih 995—1005, London 204.75—207.95, New York 4353 —4413, Pariz 115.45—117.75, Praga 150.25 —151.75. Trst 230.25—233.35. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 470—472. 4% agrarji 61—61.50, 4% sev. agrarji 60.75—61, 6% begi. obv. 89.50—90, 6% dalm. agrarji 89.50—90.25, 7% stab. pos. 98 d., 7% Inv. pos. 100— 101. 7% Blair 94.25—95, 8% Blair 101 — 102. Delnice: Narodna banka 7850 d., PAB 226—229, Trbovlje 180—185. Soemnite se CMD! Pokalne tekma LN?-a Prihodnjo nedeljo, 26. t. m., se bo odigralo v Mariboru prvo kolo pokalnih tekem. ki bi se bilo moralo odigrati že 16. X. 1938. Določena sta para Slavija— Železničar in Maribor—Rapid. Celjski šport V Celju bosta jutri dve prijateljski nogometni tekmi. Ob 15. bo na igrišču pri Skalni kleti srečanje med ISSK Mariborom in domačo Jugoslavijo, ob pol 14. pa bo na Glaziji tekma med SK Celjem in SK Hrastnikom. Za obe tekini vlada v Celju veliko zanimanje. PO HOKEJSKEM SVETOVNEM PRVENSTVU Belgijska in madžarska reprezentanca sta se podali po odigranem svetovnem prvenstvu na turnejo. Belgijci so remizirali v Lausannu z mestno reprezentanco 2:2 (0:1, 2:1, 0:0), Madžari pa so premagali moštvo Arose 5:1 (1:2, 0:1. 0:2). s. Okrožni odbor LNP-a v Mariboru (službeno). V ponedeljek, 19. t. m., ob 20. bo seja v posebni sobi pri »Zamorcu*. s. Na izrednem občnem zboru SK Ljubljane je bil izvoljen nov odbor s Šibenikom Filipom kot predsednikom in prof. Schweigeriem J. kot tajnikom. . HAŠK in Concofdia bosta odigrala v nedeljo -v Zagrebu prijateljsko tekmo. s. Jugoslovanska atletska zveza bo od 1. aprila izdajala strokovni list. Izhajal bo na 12 do 16 straneh, urejeval pa ga bo bivši teh. ret. Milan Kovačevič. s. Jesenski prvak v tekmovanju za-* grebških table-tenis klubov v tekmovanju za pokal Radovana Kalde je postala Ura-nia. . Revanžni lahkoatletski meeting med dravsko banovino in Julijsko krajino bo 22. in 23. aprila v lik tonskem stadionu v Trstu. džarko Somogy izgubila v semifinalu proti paru Weiwers-St. Omer Roy 4:6, 6:8, ki sta tudi v finalu premagali par Mathieu-VVheeler 6:4. 12:10. Prvenstvo gospodov si je osvojil Kinez Kho Sin Kle z zmago nad Ircem Rogersom s 6:3, 6:4, 6:0. s. 2,500.000 frankov je odobrila francoska vlada za priprave svojih športnikov za XII. olimpijske igre. s. Na madžarski teniški rang-listi je na prvem mestu Szigeti, slede mu Ga-bory, Asboth, dr. Dallos, Czikos itd., med damami pa je na prvem mestu gdč. Somogy. s. Gostovanje Evertona v Nemčiji. Everton iz Liverpoola bo gostoval v Nemčiji v času od 10. do 25. maja ter bo odigral 4 igre. Termini še niso določeni, pač pa vrstni red mest, v katerih bo igral po sledečem redu: Dunaj. Berlin. Stuttgart, Dortmund. s. Naslov prvaka Evrope v hokeju na ledu ne bo za 1. 1939. priznan niti Švici niti Češko-Slovaški, ako se bo tudi tretje srečanje 6. marca v Baslu kljub podaljšku končalo neodločeno. V tekmovanju za svetovno prvenstvo pa se bo upošteval neodločen rezultat z razliko golov za tretje in četrto mesto na tabeli. s. Dunajska reprezentanca v hokeju na ledu je na Dunaju porazila zastopnike Bruslja (moštvo L’ Etoile du Nord) s 4:2 (1:0, 3:0, 0:2). . s. V Kopenhagnu ie Danska porazila Belgijo v boksanju v razmerju 12:4. s. Nemčija:Belgija 3:2. V Diisseldorfu je Nemčija premagala Belgijo v namiznem tenisu tesno s 3:2. s. Olimpijski odbor v Adis Abebi. Italijanska vlada je v svrho pospešitve športnega gibanja v Abesinijl ustanovila v Adis Abebi olimpijski odbor. s. Toni Galento je bil začasno suspendiran od boksarske komisije v Detroitu radi suma, da je bil v srečanju 7 Natie grobom dogovorili z nasprotnikom glede 'izida borbe. Dva požara v okolici Maribora Sinoči je okoli 19. ure izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Josipa Bergleza v Radvanju požar, ki je grozil tudi stanovanjski hiši. Poslopje je bilo hipoma v plamenih. Zgorelo je seno, slama, gospodarsko orodje, tako da je škoda precejšnja. Na po-' pomoč so prihiteli poleg radvanjskih gasilcev še gasilci iz Razvanja, Peker in Studencev. Komaj so v Radvanju ogenj loka- lizirali, so bili gasilci že ponovno klicani k požaru. Tokrat je gorelo v Razvanju. Nekoliko pred 22. uro je ogenj objel gospodarsko poslopje posestnice Terezije Pristernik v Razvanju. Tudi tukaj je vse zgorelo, edino hišo so rešili. Gasili so gasilci iz Razvanja, Bohove, Studencev in Peker. Sumijo, da je bila pri obeh požarih na delu zločinska roka. Zato so orožniki uvedli obširno preiskavo. Zanimivosti S sadista Star požigalec Celje, 18. febr. Kakor smo včeraj poročali, je stopil pred senat petorice celjskega okrožnega sodišča 72-letni Jože Jagodič, ki je že drugič zažgal bratu Francu hišo. Sklonjen, siv in na eno oko slep starec je stal pred sodniki in zagovornik mu je pomagal, da je kljub zagrenjenosti in nezaupanju povedal v zagovor nekaj iz svojega življenja. Tudi njegov brat Franc je potrdil, da je bil obtoženec v mladih letih zelo delaven, da je pošiljal iz Nemčije domov denar in veliko naredil za posestvo. Ko je bil v Nemčiji, je mati prepustila grunt mlajšemu bratu, kar si je Jože tako gnal k srcu, da je pričel piti in zanemarjati družino, ki se je razgubila po svetu: žena je nekje umrla, prvi sin je padel v vojni, za drugim ni sledu. Jožefa se je brez posla potikal vedno v bližini »izgrizene« domačije in njegovo sovraštvo je postalo patetično. 19krat je bil kaznovan in se vse življenje ni mogel znajti - ---- ~ * da njegovo življenje nima več pomena. Senat pa je moral na podlagi izpovedi prič osvojiti stališče obtožnice in je obsodil Jožeta na S let in 4 mesece .zapora. Ce bo to kazen, ki jo bo šel služit v Maribor, odsedel, bo zagledal svobodo star preko 80 let. OBTOŽENI DOMOV — TOŽITELJ V ZAPOR Popravek. Pri sodni reportaži, ki smo jo prinesli v včerajšnji številki »Večer-nika«, z dne 17. februarja, popravljamo, da smo pomotoma napisali, da bi šla to-žiteljica Haučeva v zapor; okrožno sodišče je odredilo zapor proti priči Ivani Kušter starejši, ki se je začela zapletati v protislovja. Obsojen pretepač. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je moral zagovarjati 26-letni Metod C a n j k a r, delavec Rakovskem vrhu, ker je 1. maja v zakonom. Tako se je moral "to l Bavcih med pretepom zabodel v roko pot zagovarjati tudi, da je ukradel nekemu kmetu dve rjuhi. Pravi, da ni ukradel, temveč si je le vzel plačilo za delo, ki mu ga ni hotel pošteno plačati kmet. — Priča Svetelšek Janez je povedal, kako je med požarom zagledal med grmovjem ob cesti nekaj živega. »Ne lisica, zajec ni bil — bil je Jože«, je živo nri-aftazen se mu je izrekla kot skupna. povedovala priča. Tudi brat je povedal,J da je požar ogrožal življenje vse druži-/ ne. Zagovornik je primerjal obtoženca s? hlapcem Jernejem, ki si je tudi skušal sam poiskati pravico, ko se mu je zdelo.J no...« — Da! In tudi mokro je vedno.. Janeza Kranjca. Ob‘.V:eni je dejanje priznal. Obsojen je bil na 13 mesecev strogega zapora in na 3 leta izgube častnih pravic. Fant bi dobil za pretep manjšo kazen, če ne bi bil 10. maja kaznovan pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti na leto dni strogega zapora. Zadnja Zgodovina nočne srajce KAKO SO POSAMEZNI NARODI PONOČI SPALI. — NAVADE NA FRANCOSKEM DVORU. — ZAKONCI V ABESINIJI SO SPALI V SKUPNI ZAKONSKI SRAJCI. Vojvoda Saint-Simon, zelo vesten opi- dnjem veku spali s srajco. Neka slika pa, sovalec navad svojega časa, omenja v ki prikazuje smrt Karla Velikega, kaže nekem svojem delu, kako je Ludvik XIV. vladarja golih rok in zgornjega telesa, ležal bolan v postelji in bil »oblečen v, na glavi pa ima krono (pač zelo neudo-neko čudno srajco«, če pisec to posebej bno nočno pokrivalo na smrtni postelji!)* poudarja, je moralo biti to že nekaj ne-.Tudi mnoge slike, ki prikazujejo motive navadnega in važnega. To pa tudi pome-j iz sv. pisma, dogajajoče se ponoči (Pu-ni, da nočna srajca, ki se zdi nam nekaj tifarjeva žena, Rebeka itd.), predstavlja-popolnoma razumljivega, ni obstajala v.jo ljudi brez srajc, kar dokazuje, da sli-vseh časih. karjem ni bila posebno znana. Neverjetno je, toda resnično, da za V teh časih golota sploh ni bila tako Ludvika XIV. na dvoru ni bila navada, pohujšljiva, in drugače zelo pobožen Lu-menjati perilo, kadar so šli ljudje spat. | dvik IX. je imel navado, kaznovati svoje Tudi Moliere omenja v neki svoji kome- \ podanike s tem, da so morali goli jahati diji nekaj podobnega. Cathos se v njej. na konju pred svojimi znanci, zgraža, kako je mogoče spati ob človeku, I V davnih časih so turške žene, pa tudi ki je »res gol«. Mogoče je veliki komik Grki, spali popolnoma oblečeni, pri Rim-računal s smehom v parterju, toda po ljanih pa je bilo podobno kakor pozneje mnogih dokazih je samo ugotovil vsak- pri Francozih, če vse to upoštevamo, se danjo navado. nam ne bo zdelo čudno, če je pri primi- Saint-Simon pravi v svojih spominih, tivnih Abesincih bila navada, da sta mož da sta se nekoč po večerji dva kraljeva in žena spala v skupni srajci. Ta običaj prijatelja, ki sta še kvartala, nekaj spo- omenjajo še začetkom minulega stoletja, rekla, in kralj, ki je šel že spat, ju je ■ Z vplivom evropske civilizacije je izginilo prišel pomirit »popolnoma gol«. Podo- tudi to. bne ugotovitve najdemo tudi v poslani-' Vendar še danes ne vemo gotovo, od ških poročilih, ki so jih pošiljali zastop- kedaj uporabljajo Evropejci nočno sraj-niki svojim vladarjem, med drugimi tudi co. Mnogi zgodovinski zapiski nam pa Mariji Tereziji. Zdi se nam neverjetno, pričajo, da je bila zmaga nad kostimom da bi se poslanik usojal govoriti, pose- prvega greha prav težko izvojevana. bno neki kraljici, o nagem človeku. I - So pa tudi dokazi, da navada spanja) X Nekako zavarovanje družin so uve- brez srajce v 17. stoletju ni bila splošna, dle pariške trgovine za primer, da se jim Tako poročajo kronike o gospodični de rodijo dvojčki. Če kupi bodoča mamica Montpernisier in Mariji Leczinski, da sta (v taki trgovini otroško opremo in dobi imeli po eno srajco za dan in eno za potem dvojčke, da trgovina drugo opre- Mlada zakonca na morju. »Ali se ti ne zdi, Adolf, da je morje kakor majhen otrok? Morje sc lahko j 'smehlja, lahko je pa tudi divje in nemir-, noč. Toda s perilom sta bili tako slabo založeni, da sta morali podnevi prati nočno srajco, čez noč pa podnevno. Le v inventarjih bogatih trgovcev je bilo malo več nočnih srajc. Tudi v dobi renesance so vladali podobni običaji. Po nekih zgodovinskih zapiskih tedaj ni bilo prav nič čudno, če je kaka žena skočila ponoči k oknu gola, da bi videla, kaj se dogaja na ulici, kajti takratni časi so bili precej burni in na cestah se je vedno kaj dogajalo. Nekateri trdijo, da so ljudje v sre- mo iste kvalitete in obsega zastonj. n. Med molitvijo umrla. Nenadne smrti je te dni umrla ugledna Banjalučanka Ati-ca Litrič. Med molitvijo se je žena nepričakovano zgrudila in mrtva obležala. Zdravnik je ugotovil smrt zaradi srčne kapi. n. Potres v Beogradu so zaznamovali seizmografski aparati. Epicenter tega potreba je bil na Bolgarskem. u. 10 potresov v Sarajevu. Zadnje dni so občutili v Sarajevu in okolici deset precej močnih potresnih sunkov. I Prispela je velika izbira češkega in angleškega spomladanskega blaga, kakor znano dobite zmiraj najboljše in najcenejše samo v Brezobvezno se lahko prepričate! Krojaške potrebščine! ČEŠKEM NAGACINU ■ MARIBOR - ULICA 10. OKTOBRA MALI OGLASI OGLASOM: V mallb oglatih stane vsaka beseda 50 oar. aalmaol&a orlstolhinu u le . r, Dr,.zbc ®rc‘‘»cl doolsovania In ienliovanlsk) oglasi din I.- bo besedi NalmaniSl enkrfl?n„ hi- > 7 D®bc,°' ‘Iskane besede se raiunato dvolno Oglasni davek za u »Blase se otatule tako* ort narnClln oziroma ca *e nl.mi-ni. »Via« i°m 00 00 (>0**n, »oložnlci na čekovni rafcnn U 11.409 Za v%t pismene odgovore glede mal.h oglasov se mora oriložltl znamka za 3 din Razito NAKUP IN ZAMENJAVA zlata, ur verižic, prsanov in zobovja. M. Ilgerjev sin, Maribor. Gosposka 15. 387 PONIKLANJE IN POKROMANJE vseli vrst predmetov, dobro in poceni pri »Ruda«. Mari-bor. Trstenjakova ul. 5. 988 POMLAD JE PRED VRATI Dajte hi.ro popraviti svoje obleke. Ekspres napravi nove in prenaredi stare hitro in poceni. Hanžekovič, Marijina 1287 BRZOPODPLATA Znižane cene! Moški tomplan ci in pete din 34.—* ženski 24.—. Betnavska c. 1. 1296 PSA volčjaka, dobrega čuvaja; za-.nehjam za lovskega psa. Naslov pove uprava »Večernica«-__________________________ 1307 LEPOTA JE USPEH ■»ot do lepote Vam kaže knjiga: »Tajnen kozmetike«. t>obi se pri Slavi Gec. Kuče-vo, za din 30.— po povzetju. ___________1309_________ PREKLICUJEM KLEVETE Iti se tičejo podnarednika Tančic Dimitrija, muzičara, ki sploh njega ne obsegajo, le vsake časti vreden, so ^Ploh same laži. — R. F. mi BRIVNICA NA POSTAJI MARIBOR Direkcija državnih železnic v Ljubljani odda s 1. apri lom t !. po predpisih pravilnika 135 v zakup za nedoločen čas kol. brivnico na po-staj< Maribor. Za obratovanje poirebna glavnica znaša din 20.000, če reflektant nima no benega inven arja in opreme; v nasprotnem primeru pa 6000.— din, mora pa biti posest inven arja in oprema do kazatia. Letna zakupnina zna, ša 2000.— din.' Prošnje se vlagajo do vkffiično 18. marca t. 1. na naslov direkcije državnih železnic v Ljubljani, do katerega dne ob 11. ure je položiti pri depozitni blagajni direkcije v Ljubljani predpisano varščino v zne sku din 500,- v gotovini. Natančnejša pojasnila glede pogojev se dobe pri direkciji drž. železnic v Liubljani. soba 59 odnosno 54 in pri šefu postaje Maribor. — Dirckcija drž. žel. v Ljubliani, š ev. 1142*5-1-39. KOT 31. IjFRANKA sem dobila par krasnih čevljev v svrho reklame brezplačno pri g. Belinianu, trgovcu s čevlji, Aleksandrova 61. Tem po‘om priporočam njegovo delo kot res solidno in poceni vsem cenj. odjemalcem. Kebrič Ani. salon »Dra-tSca«,> Aleksandrova !#.* 135$ »EFKA« STANOVANJSKE OPREME najnovejši vzorci, zaloga Cafova 1 (Trgovski dom), delavnica >Efka« Frančiškanska 12. Kopališka 11. Se priporo-ča Korošec. 1342 KLOBUKE vseli vrst, doma izdelane, proti dežju impregnirane, kakor tudi čepice po koiikurenč nih cenah dobite pri Babo-šek Vladko. klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska ul. 5. — Vsa popravila se sprejemajo pod garancijo za 10—25 din. 1320 ŽENINI! NEVESTE! raadrace- divane, kavče kupi e solidno in poceni pri Šterbalu. Meljska 2. 1331 DRUZABNICO(KA) z nekaj go‘ovine iščem radi razširjenja pletilske obrti. — Ponudbe prosim na upravo »Verčernika« pod »Dobička-nosno«. 1339 JABOLKA mošancel prodam do 5000 kg Simonič Alojz, Sv. Ana v Slovenskih goricah. 1364 MEDARNA Prva specialna trgovina za med, Ljubljana. Židovska ul. 6. nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka in od najizkušenejših čebelarjev po najnižji ceni. Na debelo in na drobno. 1346 NA POMARANČNI VEČER dne 18. II., vabi Minka Debelak v dvorano Papež na Pobrežju. Maske dobrodošle. Domači krapi. 1257 Prvovrstno kosovno apno porabno tudi zlasti v kemične svrhe dobavljajo v vagonskih pošiljkah dpnsnics Ant. B ro)ra v Kresnicah Cene konkurenčne 1300 Pisarna Ant. Birolla, Ljubljana, Dalmatinova 10 KUPUJTE SAMO DOMAČE BLAGO... PREMOG PEKLENICA Last Mestne hranilnice v Ma riboru. priznano najboljše in najcenejše KURIVO za domačo in cen ralno kurjavo, indrustrije, hotele, go-s ilne itd., pesebno Driporoč-ijiv za štedilnike, brez pepela in brez žvepla. Toplotna vrednost 5211 kalorii. Sorta-cije: kosovec, kockovec, ore-hovec. Samcprodaia za va-gonska naročila ter prodaja na malo: Vse informacije pri B. Mejovšek, Maribor, Tat-tenbachova ulica 13. in B. Mejovšek, Maribor. Aleksandrova cesta 23.________ 1315 FRIZERJI, POZOR! Redka prilika za nakup lepo urejenega brivskega in frizer skega salona na prome nenm kraju mesta. Salon že obstaja več let, slguruna eksisten-1 ca. Radi preselitve ugodno na prodaj. Ponudbe na upravo lista pod _»Bodočnos:«. 1322 GASILSKA ČETA V~STU- DENCM priredi svoje pustno rajanje na pustni torek v dvorani Ha silskega doma. Maske dobro, došle. Za prijetno zabavo je preskrbl.eno. To« se jzvrst-na kapljica. ^3 POZOR! Kam pa na pustno nedeljo? Gremo vsi v znano gostilno »Pri Upi« v Zg. Radvanje, kjer bo veselo pustno rajanje Maske dobrodošle, prvovrstna godba. Se priporo-a gostil ničar Lovše._____________ 1259 Bo velik naval v nedeljo in torek na TRŽAŠKE PUSTNE KROFE v pekarni Čebokli, Glavni trg. Da bos:e hitreie postreženi, ne pozabite orinesti s seboj košaric in krožnikov. 1261 VABILO na •predpustno rajanje žel. pev. društva »Krilato kolo«, ki se vrši dne 18. II. v gos'il-iii VVelle v Košakih. Vljudno vabljeni. Začetek ob 19. uri. Vstop prost. Odbor. 1265 PEVCI KOBANCI priredijo na pustno nedeljo, dne 19 II. 1939, v gost V PavešiČa. Kamnica, pus no rajanje. Maske dobrodošle! Vabljen, vsi! Začetek ob 15. (31 un. Vstop prost! 1292 KAM NA PUSTNI TOREK? Vsi v gostilno STARO MELJE k pustnemu rajatiiu. Prima lju omerčan in druge dobrote Domača gedba. Vabi gostilni-; carka, Skvarč, Meljska c. 33. 1294 I OTVORITVENO NAZNANILO Cast mi je spročiti p. n. občinstvu. da sem z 18. t. m. prevzela gos:ilno »Triglav« (Voller) v Košakih. Cenjenim gostom so vedno na razpolago mrzla in topla iedila ter prvovrstna pijača. Vsako nedeljo in praznik koncert. Za cbilen obisk se priporoča gostilničarka Jožefina S'.einT3er-ger. ___________________ 1370 »LUNA« STEZNIKI Vas napravijo vi ke in ele-gan ne, izdelujemo j:h po meri tekom 6 ur. Najnovejši modeli modrčkov v veliki izbiri pri »Luna«, Maribor. Glavni trg 24. 1323 /KUPUJ BLAGO W s B HRASTOVE, BUKOVE ter JAVORJEVE v vseh merah nudi in polaga po strokovno izvežbanih polagalcih REMEC-Co., KAMNIK-DUPL9CA H ar ID or, Preiernova ulica 4 VSI NA DOMAČE KOLINE »a pustno nedeljo v go&ilno Jelen« pri Sv. Petru. 1304 GOSTILNA TURIST Betnavska 39. Nedeljo, 19. in torek, 21. II. domača zabava Pusna veselica. Pristna vina iz lastnih vinogradov. 1365 DRAMATIČNO DRUŠTVO »ZVEZDA« priredi veliko maškerado v dvorani Špurej v Studencih. šaljivi prizori, nagrada mask nas op tenorista in različnih komikov v' soboto 18. II. tl. 1250 PRLEKI VKOP! Na pustno soboto prijetna prleška zabava. Nastopi stric »Matic«. Bomba smeha! Gostilna Kelc. Gregorčičeva 19. 1253 Prodam MALO POSESTVO 5 km od Maribora. Sv. Mi-klavž št. 87. . 1271 KRASNE STAVBENE PARCELE v sončni, brezprašni in mirni legi blizu kolodvora — elektrika, priključek na mestni vodovod, lahek dohod in dovoz — proda po zmerni ceni B. Mejovšek, Maribor. Tat* tenbachova ulica 13. 1314 LEP TRAVNIK na prodaj v Košakih. Naslov v upravi »Večernika«. 1298 PREPRIČAJTE se sami in rekli boste, da res zelo dobro vino toči gostilna »•Prešernova klet« v Gosposki ulici. • 1347 SV. MARTIN P. VURBERGU -Tutrl. na predpustno nedeljo v gostilni Kostajnšek volika maškerada in pojedina domačih kolin. 1327 J AZZ-ŠRAMEL-TRIO ali salonski jazz-kvartet je prost za pustni torek. Ob sobotah in nedeljah z obsežnim Programom tudi izven Maribora. Dopisi pod »Prvorazre den« na upravo. 1329 Na veselo PREDPUSTNO RAJANJE pris-ne pečenice In Pekrčana vabljeni vsi! Gostilna Sršen. Limbuš._________________1333 »GRIČ« POD URBANOM Domače koline (furež). avtomobilska cesta je končno gotova. Avtogaraža. Prvovrstna sortirana vina. 1335 Danes domača PUSTNA ZABAVA 'S plesom— Ciganski orkester r- odprto do 3. ure zjutraj. Restavracija »Ljutomer«, Rotovški- trs. 1338 Posest KRASNE PARCELE sredi Tesnega blizu kolodvora poceni naprodaj. Vprašati Ptujska 87. 593 s 50.000 din kapitala za vinsko trgovino. Družabniku se nudi obenem možnost prevze ma dobro idoče gostilne. So-družabnik razpolaga z vinom in posodo v vrednosti 100.000 din. Ponudbe pod šifro »Dober družabnik« na upravo »Večernika«. 1345 Vina najboljša, najcenejša, čez ulico z znatnim popustom dobite pri Senici. Taitenba-chova. Izborni mozlavec. rdeči burgundec, izborni rizling, izvrstni silvanec, dišeči traminec, pristna domača slivovka. najfinejši domači konjak. 133Drav-s*l most«. 1239 POSR^~’^LNICA IVAN GODINA Maribor- Aleksandrova c. 30 proda: Novozidano hišico. 2 sobi. kuhinjo, 700 m3 vrta, cena din 22-000; dvosobno, kuhinjo, vrt in njiva 32,000: trjstano-vanjskch čisti letni donos din 6.500 za 52.000: enoti adstrop* no z vrtom 85.000: blizu parka, dvos anovanisko (parket), 1700 ms 110.000: šest-stanov. 2700 tna vrta 155.000; ugoden nakup tristanovanjske vile za 235.000. potrebno din 60.000; dvonadstropno osem s*anov. (komfor*), čisti letni donos 70.000 din. cena 875.000 dvonadstropno z gostilno din 455.000: veliko trgovsko na Aleksandrovi cesti 1,300.000; hišo z gostilno (periferija). 90.000: enonadstropno v. gostilno. 2 orala zemljišča din 125.000. MARIBORSKA TISKARNA MARIBOR - KOPALIŠKA ULICA 6 INVENTAR za špecerijsko trgovino kompletno proda. Vpraša se v Magistratni trafiki. Ptuj. 1210 Prodam SOBNO IN KUH. OPREMO Informacije Šolska ulica 10. Tezno. 1248 f Čistokrvnega BERNARDINCA 9 mesecev starega, izbornega čuvaja, prodam. Sever, gostilničar. Tezno. 1350 Poceni prodam dobro ohra-< njen PIANINO lep ton. Sodna 25/111., 12. 1354 KANARČKI povei in samice, na prodaj. Strossmajerjeva 28/If.. vr. 9. 1252 ________ Lepo- čisto SPALNICO z 1 posteljo prodam poceni. Hiti, Gosposka ul- 24-1. 1260 SERPENTINE. BOMBICE. KONFETI poceni pri F. Novak, Gosposka ul. 9. 1270 Ca 16 kg GOSJEGA POL PUHA se proda za polovično ceno. Babošek, klobučar, Vctrinj-ska 5-_________________________1332 Novo. masivno zidano, Javka prosto enonadstropno 5-STANOVANJSKO HIŠO prodam. Letni donos I6.Š00 din. Vprašati Stritarjeva ul. 18. Maribor. 13^3 PLETILNI STROJ poceni na prodai. Parmova ^ ul. 10. 1281 sati pekarna Žuoevc, Marija Brezje 4, Maribor. NOVA hiša sobi. 2 kuhinj|. 1 poslovni lokal, vehk vrt, z električno razsvetljavo na prodaj. Vpra sati pekarna ?nnm!P m o-:;,. DOBRO VINO od 5 1 navzgor, inašancke i» seno proda Kokoschinegg, Košaki 18.____________ J 291 APNENI PRAH apno cement, poličanski pesek, stavbni rezan les. drva, premog pri C. Kraser, Stu* denci. ^299 OTROŠKI VOZIČEK poceni na prodaj. Ptujska 14. Tezno. 1300 PUSTNI KOSTUM poceni na prodaj, istotam 3 damski plašči. Ob jarku 6/1., desno. 1303 Prodam malo rablien PISALNI STROJ (kovčeg) za potovanje. Krekova ulica 14. Skušek. 1349 1316 J^rodam skoraj nov ELEKTRO-MOTOR I« din. Masarykova 20, Mari-bor. 1324 Kupim ODDAM STANOVANJE sobi in kuhinjo. Meljski hrib št. 1, zraven tovarne Mirim. 1265 ENOSOBNO STANOVANJE z vrtom za din 160.— ob postaji Limbuš 112 (Trajner) se odda. 1275 Suho f.NOSOBNO STANOVANJE v suterenu sc odda v najem. Mejna ul. 39. 1277 STANOVANJE soba in kuhinja se da v najem. Pobrežje, Sokolska ul. 19. 1297 Sončno KLETNO STANOVANJE s kopalnico oddam. Radvanj ska 49. 13f>8 DVOSOBNO STANOVANJE se odda s 1. marcem. Linhartova 12. 1357 LEPA SOBA IN KUHINJA se odda boljši stranki v Studencih, Pušnikov^ 14. 1311 Sobo odda Opremljena VELIKA SOBA se odda. Strossmajerjeva 28, II. nadstr.. vrata 9. 1251 Sprejmem takoj KROJAŠKEGA POMOČNIKA zmožnega tudi konfekcije. Vojašniška ulica 19. kroja-štvo. 1334 Službo lile Iščem službo TRGOVSKEGA SLUGE dam nekaj kavciie. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Nekadilec«. 1262 NATAKARICA išče službe, lahko takoj. Naslov v upravi. 1254 MLAD MOŽ neoženjen, zmožen vsakejfu dela. išče stalne zaposlitve. Položi tudi kavcijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod šifro »Kavcija 1910* 1453 Pouk MADAME GLEBOFf donne lecons irancais, anglais. Krčevina 7, Za Kalvarijo. 1348 Posolilo PRAZNO SOBO dobi mirna ženska proti mali postrežbi popoldne. Mlinska 8, frizer. n 1278 VELIKA PRAZNA SOBA prostim vhodom se odda. Ruška cesta 3; 1 vrata desno 1289 Oddam OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom. Kacijaner jeva ulica 22/1.. Melje. 1301 Gospodično ali gospoda sprej mem v lepo, ZRAČNO SOBO Gosposka 37. 1337 Kupim uporabljeni ŠIVALNI STROJ za domačo uporabo. Naslov v upravi. 1305 Kupim dobro ohranjen LEVOROČ. ŠIVALNI STROJ znamke »Singer« ali vPfaff«. Naslov v upravi. 1352 Kupim PLINSKE CEVI stare debelejše in sivi plošč-na ti kamen, obrobo'cvetlični gred. Ponudbe na upravo pod »Gospodarstvo«. 1356 OPREMLJENA SOBICA se odda Na poljanah 54 v Studencih pred »Rapidom«-. 1319 Sobo Išče Državni uslužbenec išče SOBO Z VSO OSKRBO v centru mesta. Ponudbe na upravo pod »Točen plačnik 13-'. 1279 POSODIM maškeradno obleko, vprašali pri hišniku. Koroščeva 6, 1256 ____________ IŠČEM PODOJILO ■6000 din proti dotrienjenipi obrestnim na 12 mesečno izplačevanje pod »Sigurni plazilec« na upravo lista. 1343 Znanla iell OŽENIL BI GOSPOG1ČNO katera ima veselje do slaščičarne in kavarne v prijaznem mestu na morju. Sem 30 let star, samec in dobro situiran. Do;a ni ravno pogoj Cenj. ponudbe s sliko in vsemi potrebnimi podatki pod »Sreča na morju« na upravo. 1273 MLAD FANT 27 let star, z majhinm posestvom želi znanja s čedno gospodično ž nekaj premoženja v svrho ženitbe. Slika zaže. lena. Ponudbe na upravo pod *Mlad fant«. 1280 PENZIONIST želi pri starejši penzionistinji skupnega gospodinstva. M. Golob, Židovska 12. 1286 VDOVEC 44 letni, poroči gospodično svoje starosti. Najrajši šiviljo Nekaj gotovine zaželeno. Ponudbe upravi pod '>Obrtnik;. 1295 IŠČEM PRAZNO SOBO { s posebnim vhodom za šivilj-1 sko obrt v sredini mesta. Po-1’ nudbe pod »Čisto«. 13021 Krasni damski notes* m z ročnim delom in ogledali so najprimernejše darilo za god. Dobite jih najceneje in v vseh vrstah v Telefon 25-45 Kulisami ':n ^aofrnEti »Tiskovne tadruge*1. Ma^bon Aleksandrova c. 13 NOVA KOIVFEKCI|SKA TRGOVINA Cenj. občinstvu najvljudneje sporočam, da sem prevzel modno trgovino g. Franca Škofa v Mariboru, Aleksandrova C. 23 ter na novo otvoril konfekcijski oddelek vseh vrst moških in otroških oblek. — Svoje temeljito strokovno znanje sem si pridobil z dolgoletno prakso ter Dom cenj. odjemalcem ne samo s prodajo temveč tudi s svojimi nasveti vsestransko ugodil. Za cenj. obisk se pripoioča IVffrlco Brečko, modna in konfekcijska trgovina, Maribor, Aleksandrova c. 23 Obilo sreče mlademu paru Premišljujte in rekli bodete: Pol življenja prebije človek v stanovanju. Ram tena krite svojo potrebo v strokovni^ trgovini WEKA-Maribor Opremimo Vam prijetno, lepo in ceneno. Oboie je važ- o, ker hočete v Vašem življenju stanovati zadovoljno in srečno Obiščite našo hišo brez vsake obveze za nak p, .jjneli bodete najboljši utis o naši izbiri in riiših cenah Lepa domačija ob drž. asfaltirani cesti blizu cerkve in kolodvora z lepo stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem, 8 oralov zemljišča, njiv, travnikov in gozda, vse v najboljšem stanju, se ugodno proda. Informacije iz prijaznosti pri g. Jas. Weis. trg. v Mariboru, Aleksandrova c. Neveste! Ugoden nakup svile, krep- saten od din 21'— dalje dobite pri Trpinu-Maribor Ženini in neveste Od vagonske pošiljke šivalnih strojev »VERITAS« nam je ostalo še 20 komadov. Nudimo Vam izredno priliko, da si nabavite šivalni stroj po neverjetno nizki ceni! J. GUSTINČIČ, MARIBOR, TATTENBACHOVA ULICA 14. Ve rin »ka ul. 15 Suite ........... raznovrstnih lepih vzorcev in nizkih cen za ples nudi TRPIN Mari or, Vetrinjska 15 Širite „Večernik“ pomladanske novosti v konfekciji !• uporabi Pite zs zimsko ikrooOen e: Avcnarus De o ar id Avenarius : Neodendrin Avenar us Mizdnn Izključna prodaja za Ju g o s I a v i io: PETAR J. MIOVIČ, MARIBOR prodaja oa drobno KEMINDUSTRIJA, Maribor. Aleksandrova 44 Založniško podjetje GeCB K OD B. fl., Be0fir£a išče za savsko m dravsko banovino agilne potnike in krajevne zastopnike za predajo knjig na odp!ače* anje Ponudbe z referencam psmeno ali ustmeno dnevno med 15. in 17 uro na zastopstvo Geča Kod, a. d. za savsko in drav=ko banovino, Zagreb, Trg Kralja i etra 10. IX I 3700/38-15 Dražbeni oklic Dne 12. aprila 1939 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. H dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Sv. Lovrenc na Poh. vi. št. 274 Cenilna vrednost: din 201.480.—. Vrednost pritiklin: din 29.000.—, kateri znesek je že upoštevan pri cen. vrednosti zemljišča. Najmanjši ponudek: din 100.740.—, Vadi j znaša din 20.148.—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se CII. mnrtlA iitiAlim.lSnlS /Ia HAiM-AmiAnina n iol io jih ’ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ii je ravnal v dobri veri. V oslalera se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okraino sodišče v Mariboru, odd.IX.. dne 6. febiuaria 1938. IX. I. 5321 38-7 I IX I 278 b38-16 Dražbeni oklicDražbeni oklic dne 17. aprila 1939 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Studenci vi. št. 422. Cenilna vrednost: din 349.202.—. Vrednost pritiklin: — Najmanjši ponudek: din 174.651.—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jib ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski sodišča. Dne 3. aprila 1939 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1! dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Magdalena vi. št. 24 In 482. Cenilna vrednost: din 839.943.—. Vrednost pritiklin: din 214.600.—, kateri znesek je že upoštevan pri cen. vrednosti zemljišča. Najmanjši ponudek: din 419.971.50. Vadi j znaša: din 83.994.50. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom jib ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine ki je ravnal v dobri veri. V ostalem sc opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. oglasiti pri sodišču dražbe, sicer bi se v škodo zdražitelja, Okrafno sodišče v Mariboru, odd. IX.* Okraino sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 8. le brus rja 1938. dne 31. januarja 1939. 137t Centrala: MARIBOR £^Dst"»cSm!k? ul/t. RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR W»|bol) mmm n.loltoa daaaija. kar HHI »a v to«, prt ta< hramltnM Ormrtkm aaaortaa m cmltm iwo),m pumo tmnlam m m »«o i.olo da.žno mollo — - Hranilnici turliM« m w dmmarmo mlroko »p.d.Jol. po»|. tptma m fcul.nl n« Snraieffifl .losa la MII« aa lakoti preje O p0 n./uvodna/š.ai obresti račun obraslo Mal« Podružnica: CELJE Južnoita/arslra hranilnica Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. - Rokopisi sc no vračajo. - Uredništvo in uprava* Maribor. Kopališka ulica 6. —# Telefon uredništva štev. 25-67 In uprave štev. 28-67. - PoStni čekovni račun Štev. 11. 409..