Poštnina plačana v gotovini LetO LV.	V Ljubljani, V sredo, dne 28. septembra 1927 Št. 219. Posamezna Številka 7 Din
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
meseCno 20 Din polletno 120 Din celoleino UAO Din
za Inozemstvo mesečno 33 Din nedel)ska Izdaln celoleino vjugo-Slovtjl SO Din, za inozemstvo 100 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 D, veCJI oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2'30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Dir □ Pri vcC)cit. □ naročilu popust
Izide ob 4 zfulrM
razen pondeljKa in dneva po proznlKu
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. HI tli Uolcoplal se ne vraia/o, nelranltlrana pisma se ne sprelemalo * Uredništva telefon št. 2050. upravnlštva št. 232S
Političen list sza slovenski narod
Uprava /e vKopltarlevl ul.št.O - Čekovni račun: Clutallana štev. 10.650 In 10.34« ma Inaerate, Šara/evošt.7363. Zagreb »t. 39.011, prana ln Dunof št. 24.797
2. oktobra vsi proti SDS!
2. oktobra bo ljubljansko meščanstvo volilo po dolgih treh letih svoje avtonomno občinsko zastopstvo.
Ljubljanski meščan se bo najprej vprašal, kdo je kriv, da tri leta v mestni hiši ni posloval svobodno izvoljeni občinski svet z županom, ampak sami gerenti in komisarji, ki jih postavlja vlada?
Ljubljančani se bodo vprašali, kdo je toliko časa gazil njihove meščanske svoboščine, katerih se niso upali dotakniti niti tuji režimi, ampak so jih nasprotno le čuvali in ob vsaki priliki slovesno potrjevali I
Ljubljanski meščani bodo, preden vržejo kroglo v skrinjico, premislili, kdo je dvakrat brez vsakega zakonitega razloga s frivolno utemeljitvijo, da je svobodni slovenski magistrat ljubljanski nekako protidržavno gnjezdo, razpustil njihov občinski svet in poslal tja svoje komisarje in gerente, strankarske eksponente?
Kdo je poslal takrat proti Zvezi delovnega ljudstva, proti izvoljenemu občinskemu zastopstvu Ljubljane na ulico oboroženo silo, kakor da je naše mirno in lojalno mesto v obsednem stanju?
Kdo je pregrešil, da ljudski župan Perič, solunski dobrovoljec, ni mogel izvršiti velikega komunalnega programa Zveze delovnega ljudstva v korist delavcu, nameščencu, trgovcu, obrtniku? Ampak da se je moral umakniti nasilju, kakor da je kakšen proti-državen rovar?
Kdo je ustavil velikopotezno socialno delo svobodnega ljubljanskega občinskega zastopstva, kdo hitel, da zasede s pomočjo vlade magistrat, iz katerega je pregnal ljudske zastopnike?
To je bila, kakor vsakdo ve, SDS, tista klika, ki ji je povsod le namen prizadeti škodo slovenskemu narodu, ki je zato tudi udarila s kolom po glavi Ljubljano, da ne bi bila ponosna prestolica zedinjene Slovenije, ampak brezpomembno »oblastno« gnjezdo, v katerem naj brez kontrole ljudstva vlada demokratska žlahta!
Da bi se razdajala občinska upravna mesta sorodstvu, prijateljem in agitatorjem SDS.
Da bi SDS imela v rokah Mestno hranilnico in v njej gospodarila po svojih znanih metodah.
Da bi se okoriščevale s premoženjem ljubljanskega mesta esdeesarske banke, mesto da bi se dajal cenin kredit ljubljanskim trgovcem, obrtnikom, uradnikom in delavcem.
Da bi se mestna dela oddajala demokratskim korifejam.
Da bi se razdeljevale podpore esdeesar-skim agitatorjem.
Da bi Ljubljana vzdrževala kliko, ki nima drugod nobene opore,
Na vse to se bo vsak ljubljanski meščan spomnil te dni, ko je volivna borba, in se klika prizadeva z lažmi, varanjem in klevetami omamiti ljubljansko javnost, da bi pozabila na krivice in rane, katere je mestu prizadela SDS.
Da bi naklonila Ljubljana svoje zaupanje onim, ki so tlačili njene svoboščine, gazili njeno avtonomijo in proti volji ljudstva na magistratu gospodarili po volji in ukazu kitke.
Ljubljanski meščani niso tako nezavedni, da ne bi opazili, da se za osebnimi napadi in gonjo, ki jo sedaj uprizarja proti možem naše stranke, kateri se trudijo spraviti v red od esdeesarskih gerentov zapuščeno mestno gospodarstvo — skriva le nezmožnost SDS Btvarno odgovoriti na težke obdolžitve proti gospodarjenju SDS na magistratu!
Gospodje ne odgovarjajo, gospodje tudi ne vedo povedati, kakšen delovni program imajo za bodočnost, če bi se jim posrečilo priti na magistrati
Nič niso naredili, ničesar ne vedo povedati, kaj bodo naredili!
Ker SDS sploh ni za nobeno stvarno, socialno, občekoristno delo, ampak samo za izrabljanje oblasti v samopašne strankarske namene.
Dokler je bila Ljubljana in kadar je bila v rokah le žalostne »napredne« gospode, je hirala in propadala, je ostala dolga vas.
Moderna komunalna gradbena, prometna, aprovizacijska, socialna politika je prišla na ljubljanski magistrat šele z zastopniki ljudstva.
Ti so začeli stanovanjsko akcijo, razširjenje mesta in njega prometnih sredstev, akrb
za ljudsko zdravstvo, socialno skrbstvo, ureditev vprašanja mestnega delavstva, kulturno pospeševalno delo občine. To veliko in koristno delo je SDS po svojih komisarjih in ge-rentih za cela tri leta ustavila. Mesto je zopet začelo propadati.
Sedanji trenotek kliče ljubljansko meščanstvo na volišče, da se zopet vpostavi na
r Belgrad, 27. sept. (Izv.) Bivši podpredsednik radikalnega kluba Mihajlovič je danes obiskal predsednika vlade Veljo Vukičeviča. Njegov obisk je v zvezi z bližnjim sklicanjem radikalnega poslanskega kluba in z akcijo o pomiritvi vseh radikalnih prvakov. Na tem sestanku se je predvsem določilo, d? skliče in otvori sejo radikalnega kluba Velja Vukičevič. Kar se tiče pomiritve vseh prvakov, pa je že danes jasno, da bo radikalni khtb stopil pred novo skupščino bolj enoten, kakor je bil doslej. Pašičevci kakor centrumaši so se povsem pomirili. Nobenega dvoma ni, da bodo v interesu enotnosti stranke žrtvovali vse osebne užaljenosti in osebne ambicije. Z ozirom na sestanke klubov se zelo veliko govori in razpravlja o osebi bodočega predsednika narodne skupščine. Na prvem sestanku 5. oktobra bo skupščina morala izvoliti začasnega predsednika in šele po verifikaciji voliti stalnega predsednika. Kar se tiče osebe, je v ospredju kandidatura dr. Nin-ka P e r i č a , bivšega prosvetnega ministra. O tem smo že ob priliki sestave nove vlade poročali. To kandidaturo pa'1 r ju jejo najibolj poučeni krogi. Ta kandidatura ima največ upanja na uspeh, kljub temu. da se kot kandidati imenujejo tudi še Ninčič, Uzunovič in Miša Trifunovič. Demokrati se zdi, da bodo podpirali kandidaturo Ninka Periča, ki je
v Ženeva, 27. septembra. (Izv.) Na današnji seji Društva narodov je grški delegat Politis podal poročilo o delovanju prve konusi je, ki se je pečala s pripravami za haasko konferenco, ki se namerava sklicati 1. 1929. za kodificiranje mednarodnega prava. Dnevni red konference bo obsegal tri vprašanja: državno pripadnost, teritorijalne vode in odgovornost držav za škodo, ki na njihovem ozemlju zadene inozemce glede življenja ali imetja. Politis se je izjavil za to, da se pred-dela za haaško konferenco 1. 1929. pospešijo, ker njen pomen zahteva temeljile priprave. Po govoru romunskega delegata Pel-lasa je bilo Politisovo poročilo sprejeto. — Nato je predsednik Guani v zaključnem govoru izjavil: »Pri tem zasedanju Društva narodov smo morda bolj kot kedaj poprej videli utripe življenja Društva narodov. Preko vseh razlile v doktrinah in preko vseh divergenc interesov se je vedno zopet pokazala ista volja do skupnega dela. Kar me je pred vsem osupnilo, je bila harmonija tako različno kompliciranega dela, ki se je izvršilo v nekaterih tednih. Zelja, da bi se organiziral mir, se je s teh tribun često izrekla, redko pa se je v Svetu in v Društvu narodov uveljavljala s tolikim poudarkom, kakor sedaj. Posebno so pokazale tudi razprave v tretji komisiji, da je mnogo predsodkov počasi odpadlo. Želja, da se opravi res uspešno tlelo, je bila tokrat soglasna. Ne poskušamo več doseči svoj cilj v hitrem podvigu, mogli pa smo postaviti že mejne kamne in lahko vidimo vnaprej, da bomo v bližnji prihodnosti dosegli zmanjšanje oboroževanja obenem z boljšo razjasnitvijo varnostnih organizacij. Jasno je, da se narodi ne bodo več zadovoljili z bankrotom razoroži tv ene ideje. Tekom razprav se nam je svetovalo čakali, upati iu delati. Gospoda, z zaupanjem lahko raka le. Tudi lahko brez nemira in brez strahu upate, ker ste delali. — S tem je predsednik Guani 7aključil delovanje osmega zasedanja Društva narodov.
v Ženeva, 27. sept. (Izv.) Včerajšnji razgovor med Briandom in Streserodnnom se ie po francoskih informacijah začel z razpravo
magistratu redno gospodarstvo v korist vsem stanovom, da se zadnji ostanki SDS iz občinske uprave in gospodarstva pomedejo In da se tudi za ljubljansko mesto začne nova doba. Da bo Ljubljana res svobodna, res napredna, da postane moderno mesto, ugledna prestolica Slovenije z možnostjo največjega gospodarskega in kulturnega razmahal
znan kot najbolj objektiven in miroljuben mož in uživa popoln ugled ne samo v svoji stranki, ampak tudi pri vseh parlamentarnih
skupinah.
r Belgrad, 27. sept. (Izv.) Vprašanje državnih podtajnikov je še vedno na dnevnem redu. V današnji Pribičevičevi »Reči« čitamo sledečo izjavo poslanca Smodeja: »Danes je imel naš ur<*d"ik priliko, da se o tem vprašanju razgovarja s poslancem Smodejem, ki je od klerikalcev določen za mesto državnega podlajnika v prosvetnem ministrstvu. Naš urednik je vprašal g. Smodeja, kako je z ukazom o njegovem imenovanju. G. Smodej je izjavil, da na to ne bo treba dolgo čakati, četudi on osebno stvari ne urgira. Ta ukaz bo še ta teden gotovo podpisan. G. Smodej je nato izjavil, da se je čakalo na to, da .se demokrati sporazumejo o podtajnikih. Če se ne bodo, bo podpisan samo ukaz za Smodeja.
r Belgrad, 27. sept. (Izv.) Minister za socialno politiko dr. Andrej Gosar je bil danes popoldne sprejet od predsednika vlade Velje Vukičeviča. Pri njem je ostal nad eno uro. Razgovarjala sta se o položaju in o aktualnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Jutri odpotuje dr. Gosar v družbi z ministrom za narodno zdravje v Klenovnik na otvoritev novega zdravilišča za tuberkulozo.
GUANI RE-OTOVAL V
o imenovanjih za novi gospodarski svet, ld se ima sestati januarja ali začetkom februarja 1928. Dalje sta tudi na kratko govorila o zadnji polemiki povodom govorov radi odkritja v Tanneubergu. Dotaknila sta se tudi odnošajev Francije in Nemčije napram sovjetski Rusiji.
Briand se je danes opoldne odpeljal v Pariz. Povod so bila gotova važna poročila, ker je nameraval odpotovati šele jutri opoldne ali zvečer.
v Ženeva, 27. sept. (Izv.) Po poročilu predsednika Villegasa so bile potem ua seji sveta, ki je trajala do 7. ure zvečer, sprejete resolucije Društva narodov o vprašanju razsodišča, varnosti in razorožitve. Resolucija, ki se peča s pripravo ukrepov za vzdrževanje svetovnega miru, je bila spričo resnega značaja, kot ga je poudarjal predsednik, v svrho natančnejšega proučavanja odgodena do decemberskega zasedanja. Razorožitvena komisija torej že lahko začne s tehničnimi preddeli za razort>žit-veno konferenco, tako da bo lahko sestavila začetkom prihodnjega leta program za omejitev in zmanjšanje oboroževanja. V pripravljalni razorožitveni komisiji pa ostaneta na predlog poročevalca tudi Belgija in Češkoslovaška, dasi sta iz Sveta izstopili. Prihodnja javna seja je določena za jutri dopoldne z dnevnim redom: Predlog Italije za ustanovitev mednarodnega instituta za vzgojno kinematografijo, ukrepi v korist ruskih in armenskih beguncev, imenovanje petčlanskega pripravljalnega komiteja za kodificiranje mednarodnega prava in končno afera križarke »Sa-lainis«.
MUSSOLINIJU SE JE RODIL SIN.
v Rim, 27. septembra. (Izv.) Duceju se je rodil sin, ki so ga krstili na ime Romano. Mali Romano se počuti z materjo izvrstno. Mussolini je odšel v Carpcgne, da vidi svojega najmlajšega sina. Mesto Rim je poslalo očetu brzojavno čestitko. Zveza rimskih upodabljajočih umetnikov je poslala zibelko z grbom mesta Rima in liktorskim zvežnjem.
V nedeljo dne 2. oktobra
občinske volitve v Ljubljani
od 8 zjutraj do 5 pop.
SLS ima
1. skrinjico!
Nosilec naše liste je
dr. Andrej Gosar
minister za socialno politiko.
Poslanec Mešič pri Ijapčevu.
BELGRAD IN SOFIJA SOGLASNA V TEM, DA JE TREBA BANDITSKE VPADE ZA VEDNO ONEMOGOČITI. MARINKOVIČ SE VLADI ZAHVALJUJE ZA LEPO RAVNANJE Z NAŠIM PILOTOM.
v Sofija, 27. septembra. (Izv.) Jugoslovanski poslanik Ncšič je danes obiskal ministrskega predsednika Ljapčeva kot zastopnika zunanjega ministra. V daljšem razgovoru sta v prijateljskem tonu razpravljala o konfliktu, ki je nastal radi napada na brzovlak na progi Gjevgjelija—Skopljc in radi najnovejšega napada bolgarskih emigrantov na obmejno vas. Oba sta soglasno ugotovila, da želijo v Belgradu kakor v Sofiji, da bi se taki dogodki v bodoče onemogočili ter se s tem smatra stvar za likvidirano. Radi aretacije nekega bolgarskega študenta, ki sc je izvršila pred kratkim, je Nešič izjavil, da ni bil aretiran, ker da se je našel pri njem bolgarski propagandni materijal, temveč ker je bil obdolžen nelegalnega komunističnega delovanja. O tem bo v kratkem odločalo sodišče. Poslanik je predložil ministrskemu predsedniku tudi pismo jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča, s katerim se bolgarski vladi toplo zahvaljuje, ker je izpustila jugoslovanskega vojaškega pilota, ki je pred kratkim bil prisiljen pristati na bolgarskem ozemlju.
Rekonstrukcija angleške vlade?
v London, 27. sept. (Izv.) »Manchester Guardian« napoveduje bistvene izpremembe v kabinetu. Lorda Balfourja, ki je utrujen, naj bi nadomestoval lord Persching. Na mesto Perschinga, ki se je v nevarni meri zameril učiteljstvu s svojimi reakcionarnimi govori, pa bo menda stopil bivši finančni diktator poljski Milton Jung, ki je od liberalcev prestopil k konservativc6m iu ki je že sedoj deloval v Ženevi za vlado. Kancelar vojvo-dine Leicester bo mesto lorda Cecila dosedanji zastopnik Indije v Društvu narodov lo»d Lytton. Izguba lorda Balfourja, ki je nasprotnik ruske politike in uspešen voditelj angleške delegacije na razorožitvenih konferencah v Washingtonu, bi pomenila nadaljnjo težko izgubo vladnega prestiža neposredno pred novimi volitvami.
MOSKVA KONČNO ODPOKLIČE RAKOV-SKEGA.
v Paril, 27. septembra. (Izv.) Jutranji listi objavljajo sledečo brzojavko Havas iz Moskve: Po najboljših informacijah je svet ljudskih komisarjev proti svojemu prejšnjemu sklepu odločil, da Rakorskega odpokliče iz Pariza. Ta odločitev je bila sklenjena na predlog poslanika samega, ki je v nekem pismu na Čičerina izjavil, da francoske novinarske kampanje ne more več prenašati. Baje Je predlagal, da sme zamenjati meslo z ruskim poslanikom v Berlinu K res t in sk i m, ta pa se je temu odločno protivil. — >L'Oeu-vre« pri pomirja k temu, da se na podlagi povpraševanja na avtoritativnem mestu ta informacija more označiti kot napačna.
Kai nam ie prinesla Ženeva.
POLITIS O UZAKONJEN JU MEDNARODNEGA PRAVA. _ PREDSEDNIK S UMIRA. - TREBA JE ČAKATI, UPATI IN DELATI! — BRIAND ODP
PARIZ.
Zadnji teden pred sestankom skupščine.
Radikalni klub ostane enoten.
VPRAŠANJE SKUPŠČINSKEGA PREDSEDNIKA. - UKAZ O IMENOVANJU G. SMODEJA SE PODPiŠE ŠE TA TEDEN. - RAZGOVOR MED V. VUKIČEVIČEM IN DR. GO-
SARJEM.
Kdo ne bo volil esdeesariev?
1. Hišni posestnik.
Ljubljanski hišni posestnik ni pozabil, kako so mu klikarji vedno in vedno z raznimi dokladami oteževali eksistenco in kako so mu bili »naklonjeni« pri zidanju in popravljanju hiš in kako so »nepristransko« skrbeli za nove ulice, za napeljavo vodovoda in za kanalizacijo in razsvetljavo. Ljubljanski hišni posestnik dobro ve, da je znala klika pridobiti sebi za zadnje državnozborskc volitve 7 milijonov Din, ni pa hotela, ko je imela dolga leta vladno moč, znižati hišnega davka, niti ni izposlovala oprostitve davka za nove hiše, kajti slednje so izvršili — klerikalci. Ljubljanski hišni posestnik najbolje ve, da je esdeesarska nesrečna komanda na magistratu in v Belgradu v prvi vrsti kriva, da nimamo v Ljubljani še dovolj stanovanj, vsled česar še danes ne razpolagajo hišni posestniki svobodno s svojim imetjem. Zato se jih oglaša sto in sto: Esdeesar nam županil ne bo.
2. Obrtnik.
Trgovec ni pozabil, kako so esdeesarski ministri svojčas grozili trgovcem in jih preganjali radi navijanja cen, ne le »verižnike«, ampak tudi poštene, solidne slovenske trgovce. Poznali so jih samo pred volitvami, zlasti v Trgovsko in obrtno zbornico, katero je hotela klika izpremeniti iz stanovske, vsestransko simpatije imajoče organizacije, v posvetovalni organ esdeesarskih bankokratov. — Tudi ljubljanskega rokodelca, gostilničarja itd. so visoko cenili esdeesarji le tedaj, kadar jipi je šlo za volivne kroglice. Na volivnih sestankih je imela in ima klika polna usta lepih besed in tudi pijače ji ni škoda. Pri oddaji raznih del pa je bila ogromna večina obrtništva vedno pozabljena. In kaj so storili esdeesarji, ko so bili v vladi, za izvoz raznih
odvečnih naših izdelkov v južne kraje države? Nič, prav nič. Tujce so podpirali. Zato pa izjavlja tudi ljubljanskih obrtnikov sto in sto: Esdeesar nam županil ne bo!
3. Delavec.
Uboga para, pozabljena in zapuščena? Po glavni krivdi esdeesarskega »gospodarstva«, toliko časa brez dela, obdarovana z dr. Zerjavovim podpisom davka na ročno delo, pahnjena v brezpravje z esdeesarsko ob-znano in križana od esdeesarskih tolp, v strahu izgube koščka kruha, siljena k glasovanju za svojega največjega zatiralca... Ne, ljubljanski delavec vsega tega ni pozabil in že se dviga rok tisoč in tisoč in sto: Esdeesar nam županil ne bo!
4.	Državni uslužbenec.
Strah in trepet, jok in stok nesrečnih družin, to je bila »ljubezen« esdeesarske klike do državnega uslužbenca tedaj, ko je imela moč v rokah. — In vpokojenci? Ali so se brigali esdeesarji za to ubogo paro? Danes hodi ta družba tudi med tiste, ki jih je tepla s škorpijoni in jim ponuja svojo — »falirano robo«. Ne, državni uslužbenci vedo, kaj jih čaka, ako dajo kliki zopet bič v roke in zato jih izjavlja sto in sto: Esdeesar nam županil ne bo!
5.	Kdo bo volil kliko?
Kliko morejo voliti samo oni, ki ne vedo, da so volitve tajne, in pa tisti, ki odobravajo stomilijonske izgube ljudskega denarja.
Ker so Ljubljančani o vsem tem dobro poučeni, bo v nedeljo, 2. oktobra, prva skrinjica Slov. ljudske stranke, stranke dela in poštenja — polna, pa če se esdeesarji, ki itak nikomur ne bodo več mogli škodovati, od same jeze stokrat razlete.
Žlahta na magistratu: pogodba, ki so io sklenili gerentie dr. Puc, Likozar in Turk s sinom g. Turka, carinskim posrednikom R. Turkom.
podstrešne prostore pa letno Din 1400-—. To najemnino se lahko zviša ali zniža, če bi se razmere, v katerih se je ta pogodba sklenila, znatno izpremenile. V tem slučaju se najemnina znova določi in se imata obe pogodbeni stranki glede njene visočine dogovoriti. Tak slučaj n. pr. nastopi, če se današnja vrednost dinarja izpremeni za 15%. Če bi se sporazuma ne moglo doseči, se pogodba lahko razruši in ti prostori lahko odpovedo, četudi bi se med tem časom zopetna stanovanjska zaščita poslovnih prostorov uveljavila.
Sledi nato še 9 členov pogodbe, ki določajo podrobnosti, nato pa podpis:
V Ljubljani, dne 10. septembra 1925.
Rajko Turk 1. r. Gerentski svet mestne občine ljubljanske
Dr. Dinko Puc 1. r. A. Likozar 1. r., gerent. Josip Turk 1. r., gerent.
št. 21.428/25.
Najemna pogodba,
sklenjena med mestno občino ljubljansko, zastopano po tačasnem gerentskem svetu kot njenim postavnim zastopstvom in najemodajalcem ter g. Rajkom Turkom, carinskim posrednikom v Ljubljani, Vidovdanska cesta 3, kot najemnikom kakor sledi:
1.
Gerentski svet mc^ne občine ljubljanske oddaja g. Rajku Turku, carinskemu posredniku v Ljubljani, po postajni računski pisarni glavnega kolodvora, v hiši linijskega urada — glavni kolodvor — v Ljubljani izpraznjene prostore, obstoječe iz 2 sob v nadstropju stavbe ter istotako iz 2 sobic obstoječe podstrešne prostore v istem poslopju do 15. avgusta 1935 v najem za pisarniške namene. V druge namene prostorov ni dovoljeno uporabljati in se v nasprotnem slučaju pogodba lahko takoj brez odpovedi razruši,
2.
Letna najemščina za v nadstropju hiše nahajajoče se prostore znaša Din 3000'—, za
Torej: na najprometnejšem kraju je občina oddala v najem gerentovemu sinu za 10 let celo poslopje za poslovne namene proti letni najemnini 4400 Din. To dejstvo je zelo zgovorno!
Klika na magistratu.
59 ljudi je namestila v poldrugem letu na magistratu SDS brez stvarne potrebe.
1,200.000 Din stanejo te partizanske namestitve vsako leto mestno občino.
Sina enega izmed gerentov so nastavili za uradnika, dasi za to ni bil kvalificiran.
Sina odličnega člana NSS so nastavili brez vsake kvalifikacije. Ta gospod jo je sedaj vsled svoje izkazane drugostranske »kvalifikacije« v mfagistratni službi popihal iz mej naše države.
Ljudi, ki so bili predkaznovani radi tatvine, pa so bili dobri hujskači SDS, so nastavljali za magistratne uslužbence.
Brat nekega magistratnega ravnatelja je
bil iz državne službe sprejet na magistrat. V prejšnji službi je bil v preiskavi, koje izida pa ni počakal. Pri mestu je brez vsakih predpogojev, ki jih zahteva službena pragmatika, predčasno postal stalen uradnik.
Ljubljanski davkoplačevalec pa plačuje za takele »špase« SDS 1,200.000 Din na leto.
Kako so SDSarski gerenti sklepali o Barju.
V seji gerentskega sveta 22. septembra 1925 se je napravil tale sklep: Sklene se v načelu vpeljati električno luč tudi na Barje, če stroški ne bodo presegli finančne moči občine. Ravnateljstvo mestne elektrarne naj napravi proračun za celotno in posebej za vod do mosta. — Dr. Puc 1. r. A. Likozar 1. r.
Tako: gerentje so v načelu tudi za Barje, če ni zadržkov. Ta »če« je pa vedno obstojal, zato so imeli prijetno čast, da so čakali, kdaj bo ta »če« izginil. Da ta »če« nikoli ne bo izginil, dokler ima na magistratu kaj besede SDS, je povedal neki njen agitator M., ko je nedavno v jezi zabrusil: Kako pride mesto do tega, da bi izdalo toliko za Barje, od katerega nič nima.« »Če« je obstojal, dokler je vladala SDS. Barjani sami bodo v nedeljo pa tako volili, da bosta izginila »če« in SDS z magistrata!
Hujskanje SDS v škodo delav-stvu v ljubljanskem arzenalu.
Časopisje SDS nesramno izrablja tragično usodo delavstva v artilerijski delavnici v Ljubljani.
Mi smo za krizo zvedeli zadnji petek. Se Isti dan jc minister dr. Andrej Gosar *«-l k vojnemu ministru generalu Hadžiču, ki je obljubil, da bo takoj napravil potrebne ukrepe
in otvoril nove kredite, da do redukcije v delavnicah sploh ne bo prišlo.
To svojo obljubo je minister Hadžič ponovil napram ministru dr. Gosarju v soboto v seji ministrskega sveta in je zagotovil, da naj bo _ dr. Gosar le miren, ker bo prav gotovo pred 1. oktobrom stvar urejena.
Časopisje jc v svojem hujskanju proti SLS zagrešilo tudi to neresnico, da so delavci v arzenalu delali zadnjih 9 mesecev le po štiri ure na dan. Dejstvo je, da je bilo štiriurno delo od 19. avg. 1925 do 2. jan. 1926, poslej pa nič več. Torej ves čas, ko je imela SLS vpliv v vladi, so bili delavci popolnoma zaposleni. Dela je v artilerijski delavnici za 5 let naprej. Neprestane krize tega zavoda niso utemeljene v dejanskem položaju, ampak v čisto postranskih rečeh. SLS sc bo trudila, da se bodo odslej krediti redno nakazovali.
BOLGARSKI MINISTER OKRADEN.
v Sofija, 27. septembra. (Izv.) Na zelo živahni cesti med Čustcndilom in Radomirjem so včeraj roparji ustavili avto, v katerem sta se peljala bivši bolgarski minister Malinov in trgovec s tobakom Čaprašikov ter še dva druga potnika. Roparji so zahtevali odškodnino 100.000 levov in ko so potniki javili, da take vsote nimajo s seboj; so jim roparji odvzeli listnice in jih izpraznili. Nato so pustili avto dalje.
Socialne dolžnosti mest- [ ne občine ljubljanske, j
il	j!
Zadnjič sem poudaril izrazito protisocial-no miselnost SDS, ki se ne očituje nikjer tako jasno kot na ljubljanskem magistratu, ki ga je v vsej preteklosti skoro nepretrgoma vodila ta sramotna tvorba žalostnega ljubljanskega »naprednjaštva«. Ali naj sedaj naštejem, kaj vse bi morala Ljubljana že davno imeti na socialno političnem polju, če se sploh hoče nazivati kulturno mesto?
Poglejmo najprej mladinsko skrbstvo. Koliko bede in trpljenja preživi mladina že od prvih mesecev svojega življenja tudi po takihle mestih kot je Ljubljana, ve vsak, ki je kdaj hodil po predmestnih stanovanjskih hišah in barakah. Tudi v Ljubljani je na stotine in stotine popolnih ali vsaj delnih sirot, nezakonskih otrok, otrok pijancev, brezposelnih itd., ki še niso poznali lastne posteljice, temveč jih spi po več. skupaj na kakih cunjah na tleh, za katere je čaša mleka komaj poznan ideal, ki še niso imeli na svoje telesce umerjene obleke ali obutve in ki svoje starše, če jih imajo, komaj poznajo. Kaj vse so že storila druga; manjša mesta nego je Ljubljana, za svojo mladino! Zidala so sirotišnice, zavetišča, organizirala počitniške kolonije, posvetovalnice, kuhinje itd. itd., toda ljubljansko magistratno »naprednjaštvo« je še v pivih povojnih letih odpravljalo potrebno mladino s — 6 kronami mesečno, a še pri tem se ni brigalo, če je oni, ki je dvignil to »napredno« podporo, nesel krone v prvo bližnjo gostilno. To je bilo vse, pa prav vse, kar je storila »napredna« Ljubljana za mladinsko skrbstvo.
Šele ko je prišla na magistrat Zveza delovnega ljudstva, je izdatno dvignila podpore, začela izdatneje podpirati dobrodelne organizacije, ki so nabavljale mladini obleko in obutev ter skrbeti za dnevna zavetišča, da niso že tedaj popolnoma propadla. Občinski svet je sklenil organizirati tudi poklicno va-ruštvo in poklicno rejništvo, toda izvršujoči organi so z izvedbo teh sklepov zopet tako odlašali, da je prišla na magistrat »napredna« gerentska trojica, s čemer je padlo v vodo vse in danes stojimo zopet tam, kjer smo bili pred desetletji in kar nam je v sramoto pred vsem kulturnim svetom.
Prva stvar, ki je na polju mladinskega skrbstva neodložljiva, je ustanovitev in ureditev dnevnih zavetišč prav po vseh mestnih delih Ljubljane, kjer bi dobile sirote ter otroci brezposelnih in takih staršev, ki so ves dan zaposleni izven doma, nadzorstvo, vzgojo in oskrbo (potrebni brezplačno, ostali za primerno odškodnino). Danes je pa položaj ta, da se stotine teh in takih otrok klati, strada in kvari po cestah, kjer se vzgajajo za — postopače, tatove in vlačuge.
Druga neodložljiva stvar je organiziranje mestnega poklicnega varuštva i n rejništva. Stotine sirot in nezakonskih otrok ima varuha zgolj na papirju, dejansko so pa brez zastopstva in zaščite, kar ima zanje pogosto usodepcilne morailne in materijalne posledice. Podobno je z rejništvom, kjer so otročički pogosto največji mu-čeniki, a nimajo nikogar na svetu, ki bi se zavzel zanje. V tem pogledu ni ganilo magistralno »naprednjaštvo« doslej niti s prstom, čeprav ima vedno polna usta »zapadne Evrope«.
Tretja nujna plat mestnega mladinskega skrbstva je skrb za zdravje mladine. Velik del ljubljanske mladine stanuje v hišah, kjer otroci nimajo dostopa na dvorišče. A če hoče peljati mati otroke iz zatohlih kuhinj na Grad ali pod Tivoli, bo stal za vsakim grmom paznik z gorjačo in čakal, kdaj bo stopil otrok s poti na travo. Mestna občina ima celo vrsto lepih lastnih parcel, toda lenemu in apatičnemu magistralnemu »na-prednjaštvu« še doslej ni prišlo na misel urediti prepotrebna igrišča po raznih mestnih detih, kjer bi se otroci širokih plasti mestnega prebivalstva lahko neovirano zletali, na-igrali i:i nakričali. To je bilo stokrat potreb-nej o nego asfaltiranje — Knafljeve ulice. Pri taki popolni brezbrižnosti za potrebe ljudstva na kake počitniške kolonije in podobno, kar imajo uvedeno že po vseh srednjih mestih, niti misliti ni bilo mogoče, edino, ki so jo svoječasno kupili, so kmalu nato prodali, kar sem poudaril že zadnjič. Seveda, za drage vožnje »napredne« magistratne gospode križem Evrope je bilo denarja dovolj, a mladina revnega prebivalstva lahko umira od tuberkuloze, o čemer bi se lahko magistratno »naprednjaštvo« prav dobro poučilo vsaj pri šolskih zdravnikih, če že samo ni imelo pojma o vsem tem.
O nadaljnjih, tudi perečih nalogah občinske socialne politike na polju mladinskega skrbstva za enkrat nima smisla razpravljati, ker bi bilo že za organizacijo teh najnujnejših nalog treba par let intenzivnega dela, saj bo treba graditi povsod šele temelje. Če pa hočemo, da bomo v doglednem času dobili vsaj nekaj, je pa treba za bodoče za vsako ceno onemogočiti vpliv SDS na naše mestno gospodarstvo. Njeni dosedanji grehi so nam dovolj glasno svarilo.
F. E.
Naročajte .Slovenca*!
Dr. Gosar o stanovanjskem zakonu
r Belgrad, 27. sept. (Izv.) Radi razburjenja, ki je nastalo med najemniki vsled skorajšnjega poteka roka dosedanjega zakona o stanovanjih, je izjavil minister za socialno politiko dr. Andrej Gosar dopisniku belgrajske »Politike« sledeče:
»Imam gotov načrt. V najkrajšem času ga bom predložil ministrskemu svetu. Ako bo ministrski svet soglašal z ukrepi, katere mislim podvzeti, bom predložil svoj načrt javnosti. Za sedaj je najbolje, da se o tem ne govori.
V	svojem ekspozeju sem že rekel, da je dotični termin za likvidacijo dosedanjega zakona neprimeren. Na nek način bi se moralo onemogočiti izkoriščanje položaja, v katerem se nahajajo najemniki radi pretiranih najemnin. Mora se vse storiti, da na zimo no ostane nihče na ulici. Mislim, da bo do prvih dni oktobra predložen moj predlog ministrskemu svetu.
L. 1920. sem delal na zaščiti najemnikov. Če bi me takrat hišni posestniki podprli tako, kakor sem želel, bi bilo vprašanje likvidacije tega zakona že davno rešeno. Toda ne smete računati samo z eno stranjo. Mislim, da bo moj predlog povsem pravilen.
V	načelu sem nasproten temu, da oblasti urejujejo zasebne odnose. Toda temu se je zasedaj nemogoče popolnoma izogniti. Radi tega se tudi po mojem predlogu ponekod določa intervencija oblasti. Saj že samo predlaganje zakona predstavlja nekakšno vmešavanje oblasti. Vendar mislim, da se oblasti ne bo treba vmešavati v te stvari.
Glavna težava je v tem, da posedujejo danes najemniki posamezna stanovanja, kateri bi takih stanovanj gotovo nikoli ne bi imeli, če bi jim ne bila dodeljena. Zato se dogaja, da mnogi niso v stanu, da plačajo pripadajočo najemnino za stanovanje. Ko se bo vsakomur omogočilo dobiti sebi primerno stanovanje, bo lahko plačal tudi primerno najemnino.
Izključeno pa je, da bi se podaljšal dosedanji zakon do tridesetega leta. To je nemogoče, ker so stvari že toliko dozorele. Če bi se zakon podaljšal do tridesetega leta, bi to pomenilo priznati našo nesposobnost. Ta zakon bi se lahko podaljšal tudi do tridesetega leta, pa bi tudi tedaj, ko bi prenehala njegova veljavnost, bile ravno tako velike težave z likvidacijo, kakor danes.«
Na vprašanje dopisnika »Politike«, če se bodo podvzeli kakšni ukrepi, da se izogne komplikacijam, katere nastajajo radi številnih odpovedi stanovanj od strani hišnih posestnikov, je dejal g. minister Gosar, da bo Šele tedaj, ko bo ministrski svet sprejel njegov predlog, obravnaval odloke, tako (la bo vsakdo že tedaj vedel, kakšno stališče naj zavzame.
G. Gosar je končno naglasil, da je ijegov načrt kratek in da se ni treba bati, da bi to bil zopet kak dolg zakon.
Nekateri listi so objavili, da nameraval g. Gosar staviti ministrskemu svetu predlog, da se stanovanja ne odpovedujejo po policijskih oblasteh za prvi november, ker hoče predložiti ministrskemu svetu, da se doseda-nji zakon podaljša do 1. 1930. G. Gosar je odločno izjavil, da so to samo kombinacije in je zopet naglasil, da sploh ne more biti govora o podaljšanju dosedanjega zakona do leta 1930.
VODA, BOMBE, SPALNA BOLEZEN.
POROTNIKI ŠTRAJKAJO.
v Milan. 27. sept. (Izv.) Položaj v dolini Eisacka je obupen. Voda je na več krajih iz-podjedla veliko Brennersko cesto. Cesta, ki vodi v Jauchenpass, je več kilometrov pod vodo. Škoda znaša več milijonov. Mestece Klausen je večinoma pod vodo. Reka Eisack je narasla za 4 in pol metra nad normalo ter odnaša s seboj razvaline lesenih mostov. Cesta pri Franzensfeste in železnica sta na daleč poplavljeni. Slika opustošenja je nepopisna.
v Pariz, 27. septembra. (Izv.) Poročila o atentatih na železn. progo Marseille—Nizza o priliki obiska ameriških legionarjev v Nizzi je danes pariško časopisje večinoma označilo kot neresnična. Res je samo, da jc v bližini kolodvora Golf Juan eksplodirala bomba. — Druga bomba, o kateri se je pisalo, pa je bil le v časopisni papir zavit poginul pes. Skale, ki so jih našli na železniški progi pri Monaku, so prihajale od plazov.
Poroča pa sc zato o novem atentatu blizu Lyona. Neki čuvaj, ki je pregledoval progo, je našel na tračnicah dinamitno patrono, ki pa je bila tako premočena in tako nerodno položena, da nc bi napravila nič škode. Francoska policija jc izvedla 200 hišnih preiskav in aretirala 20 oseb. Govori se o novih izgonih tujcev.
v London, 27. sept. (Izv.) V Manchestru se je zopet pojavila spalna bolezen, tako da bodo morali opremiti na novo izolirno bolnišnico.
v Pariz, 27. sept. (Izv.) Porotniki v Parizu so danes zopet začeli stavkali iz razloga, ker jim dnevnica po 12 frankov nikakor ne zadostuje za preživljanje. Predsednik sodišča si je prizadeval pojasniti, da s tem zagrešijo kaz-njivo dejanje in šc lc po dolgem razpravljanju ter proti zagotovilu, da bo sodišče vse storilo za zvišanje dnevnic, so porotniki zopet prevzeli svoje posle.
OSTALI TELEGRAMI NA* ŠESTI STRANI,
8a, povzročena vsled neprevidnosti. Kovač Anton L o r b e k, iz Kopališke ulice in kovaški pomočnik 20 letni Josip E i 1 e t iz Cankarjeve ulice, oba uslužbena v Soherbaumovem podjetju, sita popravljala staro cev od parne peči v pekariji, ki je dalje časa ležala na proetem na dvorišču. Cev je imela na obeh straneh odprtine, ki so se pa zadelale. Še prej pa je morala skozi eno odprtino priti v cev voda. Oba kovača sta vrgla cev na ogenj. Ko se je razgrela, se je voda izipre-menila v paro in vsled silne vročine se je pritisk pare tako povečal, da ga cev ni več vzdržala, temveč je s silnim pokom razletela. Železni drobci so zadeS oba kovača, ki sta se sklanjala nad ogenj, v glavo. Josip Eilot jo dobil težke, toda ne smrtnonevarne rane, Lorbeku pa je bila prebita lobanja ter je obležal nezavesten. Na pok je prihitelo skupaj v mlinu zaposleno osobje, ki je takoj pozvalo rešilno postajo. Oba ranjenca sta bila nemudoma prepeljana v bolnico, kjer pa je Lorbek kmalu izdihnil.
Nov atentat v llacedoniji.
V nedeljo ob 7.40 zvečer so nepoznane osebe vrgle dve bombi 15 do 20 metrov daleč od oficirske menze v Kočanah v južni Srbiji, ki je bila v tem času polna častnikov. Oficirska men-za se nahaja v neposredni bližini hotela »Šuma-dija«.
Ko je neki častnik hotel iti iz menze domov, je slišal neko padanje in pomislil, da meee nekdo kamenje v smeri menze. Vrnil se je nazaj v men-zo in sporočil to svojim tovarišem. Takoj je odšlo ven nekaj častnikov z električno svetilko. Ko so prišli nekaj metrov od menze vstran, so zagledali dve bombi, katerih vžigalniki so bili šele pred kratkim zažgani. Bombe niso eksplodirale samo radi pazljivosti teh častnikov., ki so jih hitro odstranili.
Takoj so pozvali policijo, ki je odšla na mesto dogodka Strokovnjaki so potrdili, da so bombe bolgarskega sistema Uvedena je bila preiskava in nekatere osebe so bile kot sumljive takoj aretirane. V ponedeljek je prišel v Kočane tudi veliki župan iz Štipa, ki je dal instrukcije za nadaljnjo preiskavo.
KUPUJTE SREČKE II. STADIONSKE LOTERIJE
Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000.—.
£jublfansUo giledii&če
Razpis ljubljanskega gledališkega abonmaja.
Vsled številnih priglasov za letošnji gledališki abonma, veljaven za ljubljansko opero in dramo, je sklenila gledališka uprava, da uvede poleg pre-mierskega abonmaja in poleg rednih abonmajev A, B in C še nov abonma D. Priglasi za ta abonma se sprejemajo dnevno od 9. do 1, in od 3. do 5. ure popoldne v knjigovodstvu v dramskem gledališču. Ker premierski abonma še ni polno zaseden, opozarja gledališka uprava na ta abonma posebno one gledališke interesente, ki želijo, da se njihov abonma odigra bolj v zimskih mesecih, kajti z ozirom na to, ker se bodo vrstile vsaj v prvi polovici sezone premiere v hitrejšem tempu, bo ta abonma brez dvoma preje odigran, kakor pa ostali redni abonmaji, ki se raztegnejo do konca sezone.
MW
gtiega zob na znanstveni ptsdtagi.
Cim živahnejši je tok sline, tembolj potrebno je snažen.ie ust. Ni dovolj samo ščetka za zobe in voda. P--beoo zobna pasta preprečuje Ivorlio slin tako da ho odstranjujejo tudi zadnji ostanki jedi med zobmi.
Peisetso pasta za zobe.
	»ascex i')	
f-.VSii--: K***'. •		
Kako sem postal pesnik.
Paul Keller. — J. Pucelj.
(Konec.)
In spet sem bil sam. Tako ni moglo iti dalje, to je bilo jasno! Nekaj se je moralo zgoditi! Nekaj nezaslišanega. Sklenil sem, da bom samega sebe pohabil. Hotel sem si s silnim udarcem zidarskega kladiva razmečkati palec leve roke, se s tem storiti dela nezmožnega invalida, pahniti svoje starše v skrbi in očitke vesti in jih poleg tega prisiliti, da bodo morali poklicatiN iz okrožnega mesta dragega doktorja.
Sklenil — a ne storil! Zakaj, ko sem držal levi palec na kos opeke in sem z desnico s kladivom oboroženo, zamahnil za uničujoči udarec, se je zgodilo — da sem v zadnjem trenutku palec odmaknil in samo opeko razdrobil.
Opazoval sem v črepinjah ležeča opeko, ki je bila darovana v nadomestilo mojega palca kakor nekoč oven za Abrahamovega sina Izaka. Čudil sem se sani nad seboj in sem obliznil svoj levi palec, ki je bil zašel v tako strahovito nevarnost. Čutil sem popolnoma, kako me je bolelo. Potem sem spet pogledal na zdrobljeni kos opeke. Bil je krepak dečko Očistiti ga, spraviti ga v dostojno stanje vpo-rabljtve opeke, io bi bilo kislo delo. Zdaj je ležal v razvalinah, in jaz sem lahko njegove črepinjo po inštrukciji proč vrgel.
Da mi je pri tem vzšla velika luč, je jasno. Če sem zdaj zasačil kako opeko, o kateri sem sumil, da bi vtegnilo njeno čiščenje biti združeno s sitnostmi in zoprnostmi, sem jo z drznim zamahom razgnal v razvaline in sem ore-pinje vrgel na stran.
Da me je pri tem junaškem delu opazoval in zasačil moj oče, je ležalo popolnoma v kizmetu tega ogljeno črnega, nesrečnega dneva. Jezno je pridrvel, mi očital moj zločin in rekel, naj v trenutku grem ž njim »noter v sobo«. Kaj naj to pomeni, sem vedel. On nikakor ni bil tiran in tudi pravičen je bil, samo dvakrat sem v življenju do tedaj dobil batin od njega. Pa da bo Sedaj vseh dobrih stvari troje, mi je bilo jasno. Poprijel sem se tulenja in prošnja in sem stal pred njim v vsega usmiljenja vrednem stanju. Ostal je strog in neizprosen.
»Čakaj, ti nepridiprav, zdaj pride enkrat zares.. .c
»Za gospoda Pavla Kellerja!...«
Mož, ki je začeto očetovo k*1 rensko obsodilo tako nepričakovano vljudno dokončal, je bil pismonoša. Prišel je ravno v kritičnem trenutku skozi vratica na dvorišču in prinesel pismo
»Za gospoda Pavla Keller ja,« je ponovil smehljaje.
Moj oče je ogledal pismo, zmajal z glavo in rekel:
»Jaz sem Avgust«
»In stari oče je Janez,« je rekel pismo-' noša, »torej bo pač ta tukajile.«
In pokazal je name. Jaz sem naredil dolg vrat, sem bral na naslovu svoje ime in nad njim tiskano: »Deutsche Dichterlaube, Berlin« in sem bruhnil krik iz sebe in zavpil: »To je moje pismo!«
In zgrabil sem po pismu s hlastno roko.
»No, bomo pač videli! Pojdi no z menoj noter v sobo!« je rekel oče.
Tresel sem se od razburjenja, vpil sem venomer, da je to moje pismo, da je hočem sani imeti in sem skušal očetu iztrgati pismo. Držal ga je trdno, odprl in bral polglasno:
»Za gospoda Pavla Kellerja.
Vaše blagorodje!
Vaši dve vposlani pesmi »Solza« in »Spomin« sta našli naše priznanje. Bosta izšli v eni naslednjih številk našega lista. Nadaljnje pošilke so mam dobrodošle.
Z odličnim spoštovanjem udano
uredništvo.«
Jaz sem goltal in štohal, grabil po čudovitem pismu, in solze so mi tekle čez obraz. Oče je vprašal, če sem kaj »noter poslal«. Komaj sem pritrdil. Tedaj je vtaknil pismo spet v ovitek in rekel v zadregi: »Tega bi si no bil mislil.«
Premlatiti »preblagorodnega gospoda pesnika« si zdaj več ni drznil. Poklical je mater, ji pokazal pismo in tiho govoril z njo
»Na, pojdi k gosjjodu učitelju Kouigu in mu pokaži pismo in potem greš lahko k sta. remu očetu. Opeko bo že kdo drugi opraskal.«
To je bilo lepo od njega.
Kakor v blaženih sanjah sem šel po cesti skozi vas. Banisch Gustav in Siegert Kari sta me srečala. Šla sta od kopanja. Zasmehovala sta me, da sem že spet končal svoje delo. Tedaj sem jima nemo pokazal svoje pismo. Zlogovala sta ga stkozi in ga nista dosti razumela, pa koj sta bila tiha in sta šla prijateljsko z menoj do šole.
Učitelj Konig je bil mlad mož, ki me Je učil ob posebnih urah, in ki se mu imam zahvaliti za mnogo prosto in bogato mladostno vzgojo. Bil je srečen nad svojim učencem.
Najlepše pa je bilo še vseeno pri starem očetu. Stari mož je delal na svojem polju.
»Stari oče, pomisli vendar: moji dve pesmi bosta tiskani v Berlinu!«
Ponudil sem mu pismo. Tedaj si je najprej obrisal roke, pred.no je prijel beli papir. Potem je bral in zasvetilo se mu je iz njegovih oči izpod košatih obrvi, in lahno žvižganje se je vzdignilo kot zlata melodij« v poletni zraik.
Jaz pa sem legel blažen na poljski ome-jek in sem zakopal svoje od dela trudne Vo v mehko zeleno travo.
Prvenstvo za leto 1927-28
namreč za najkrasnejše vzorce blaga za moškr obleke, športne obleke s knikeboker-htačami tci za ulstre m povrlnike bo šlo gotovo zalogi tvrdki
DPAGO SCHWAB - LJubljana
ki je uvozila t« dni krasno angleško blago.
Kaj se godi dama
Nadaljni korak k modernizaciji našega mesta. - Mestna uprava za električne ure
v Ljubljani.
K potrebam novodobno urejenega obratovanja v mestih spada — ne v zadnji vnsti — tudi naprava, ki omogoča prebivalstvu mesta točno označbo pogostoma tako pičlo odmerjenega časa. Kakor vsa večja mesta Francije, Anglije, Belgije,
medsebojnemu nadzorovanju in omogočati redno funkcijoniranje centrale tudi v slučaju, če jedila izmed obeh ur prestane. Med temi urami se na-haaj mramorna plošča z instrumenti za nadziranje delovanja v mestu razporejenih stranskih ur. Ti
pa tudi že Rusije, Romunije in Nemčije, dobi sedaj tudi Ljubljana svojo električno urno napravo.
Ta vrsta naprav našemu mestu ni povsem neznana, ker so po istem principu izdelane ure našega glavnega kolodvora, ki so splošno priznane glede enakomerne in precizne označbe časa To točnost pa omogoča električnim uram urna centrala, ki ima po eno ali več prog, na katere so priključene vse druge, takozvane stranske ure v poljubnem številu. S pomočjo te napeljave oddajo torej urna centrala od minute na minuto po en sunek toka drugim uram, ki se pomikajo na ta način minutno ter enakomerno naprej. V stranskih urah so vdelana elektromagnetična kolesja za posredovanje nadaljnje predaje eloktričnin sunkov, ki prihajajo iz centrale, na kazala posameznih, na centralno napravo priključenih ur. Če si ogledamo osrčje take mestnouine naprave, vidimo, da se po njegovih utripih prevaja tok na nadaljne ure. V centrali sami pa najdemo nameščeni 2 veliki nihalni uri, ki se kot prccizijski uri držita najtočnejšega časa in ki stavljaia električni sklopni mehanizem od minute do minute v pogon. Obe nihalni uri pa služita obenem tudi
instrumenti javljajo vsako, tudi najmanjšo motnjo, tudi če bi se vod prekinil vsled elementarnih vplivov tako akustičnim, kakor tudi optičnim potom.
Javne, takozvane stranske ure, bodo v do-glednem času olepševale ter obsevale naše trge, nadalje pa dobijo tudi ceste pestrejšo sliko po svetlobnih stolpih, kakršne najdemo zelo pogosto drugih mestih.
Na podlagi teh načel delujejo urne naprave v Brusijo, Šarlotenburgu, Milanu, Moskvi itd. že nad 15 let v obsegu priključiva dv dvatisoč stranskih ur, katerih pogon pa oskrbuje le ena urna centrala. In disiravno bo — odgovarjajoč velikosti mesta — postavljeno pri nas za enkrat le nekaj javnih ur, pomeni to vendar začetek napredka v označbi enotnega in točnega časa v naši beli Ljubljani!	, .
Orel
Odsekom Krekovega orlovskega okrožja! — Redni letni občni zbor Krekovega orlovskega okrožja v Škofji Loki se vrši v nedeljo dne S okt. ob pol 10. uri dopoldne v Društvenem domu v Šk Loki.
flariborski oblastni odbor za povzdiso živinoreje.
Mariborski oblastni odbor je določil postavke za kmetijstvo za nabavo plemenskih bikov 62 tisoč Din. Ti biki se bodo razdelili najbolj revnim občinam, ki same ne zmorejo nabave. Pač pa se bodo morale te občine zavezati, da bodo skrbele za čisto ohranitev pasme, ki je najbolj prikladna za dotični kraj.
Nadalje je odločenih od odbora 10 tisoč Din aa živinorejsko razstavo v Konjicah.
Oblastnemu konjerejskemu društvu je naka-tanih 5 tisoč Din podpore.
Kot podlago teh nakazil moramo poudariti vloge in prošnje naših oblastnih poslancev, ki pazno zasledujejo, kje je treba pomoči ter poro-iajo o tem oblastnemu odboru.
Iz seje mariborskega okrajnega zastopa,
V	ponedeljek dopoldne ae je vršila seja mariborskega okrajnega zastopa. Seja je bila obiskana polnoštevilno. Predsedoval je g. gerent dr. A. Veble, zapisnikar je bil g. narodni poslanec Fra-njo Žebot, o cestnih zadevah je poročal g. Jože Stabej. Pri tej priliki se je sklenilo, da se bodo vsa započeta dela nadaljevala in to predvsem nova cesta proti Št. Petru za 3 km, cestna zveza St. Ilj—Velka bo letos končana.
Na stroške okrajnega zastopa odpotuje 28. t. m. v Avstrijo 30 posestnikov, ki so že določeni. Namen tega poučnega izleta je: ogledati in proučiti avstrijske živinorejske in siploh gospodarske prilike. Okrajni zastop bo razdelil 10 bikov ple-menjakov med revnejše posestnike brezplačno in se bodo dale živali onim, ki so se priglasili, da sprejmejo bike in bodo tudi izpolnili pogoje.
Okrajnemu zastopu se je posrečilo, da bo pritegnil k pora.vriavi izdatkov za popravo okrajnih cest lastnike tovornih avtomobilov in avto-omnibusov na ptujski in šentlenarški cesti, Lastniki omenjenih avtomobilov bodo plačevali odškodnino po gotovem ključu Na tej zadnji seji so se dale že smernice za bodoči proračun, kako visok naj bo in kako se naj sestavi.
Vihar in požar.
Po župniji Retnšnik na meji razsaja že dva dni silovit vihar. Od časa do časa je tako silen, da se majajo poslopja, drevje se podira ter lomi. In ta vihar je odnesel zadnjo nedeljo iskre iz dimnika hiše pri Opiču (posestvo Schoberjevo iz Marenberga) ob četrti uri pop. in jih zanesel v slamo pri hlevu. Hipoma je bilo celo gospodarsko ptjssjpjpje v plamenih. Ljudje so hiteli na pomoč, a so, v hribih sosedje daleč eden od drugega in radi tega je postal hlerv prav kmalu žrtev požara. Celo pes. Id je bil priklenjen pri poslopju, je jgorel. Majer Tomaž Hartman, ki ima v najemu to posestvo, priden, delaven ter zvest, trpi največjo škodo. — Vihar je omlatil tudi vso ajdo. Polna je bila, zrela in sedaj je vsa na tleh. Sadja ni bilo, le tu in tam kaka hruška in jabolko in sedaj je otresel vihar še te malenkosti.
Dve žrtvi neprevidnosti.
V	ponedeljek popoldne se je pripetila v Scherbaumovem mMnu v kovafinici strašna nesre-
Izšlo le
in se dobiva
v Prodajalni KTD H. Nlčmanovi: Dr. Mihaei Opeka
VEČNA KNJIGA
Deset govorov o Sv. Pismu.
Cena 16 Din. po pošti 1*50 Din več.
Dnevne novice
it Imenovanje. Za šefa kabineta ministrstva za socialno politiko je imenovan vladni svetnik dr. Stanko Majcen iz Maribora. — V službo v kabinet je poklican vodja odseka Dragotin Golia.
it Iz kmetijske službe. Premeščen je okr. kmetijski referent Jakob Hladnik iz Kranja v Kočevje, okr. kmet. referent Leop. Gol-majer pa iz Kočevja v Kranj.
it Dolžniki Slavenske banke podružnica Donaj naj v lastnem interesu svoj naslov z navedbo dolžne vsote javijo na »Aloma Comp., Ljubljana, Aleksandrova cesta 2, kjer dobe potrebne informacije (brez stroškov).
it Obrtno-nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti v Ljubljani. Vpisovanje vajencev se vrši ponovno v nedeljo, dne 2. oktobra, od 9. do 12. ure na osnovni šoli na Pru-lah v konferenčni sobi I. nadstropje. Novo-vstopivšii vajenci prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo in učno pogodbo, šolo že obiskujoči vajenci pa zadnji izkaz. Vsak vajenec plača pri vpisu mesečne šolnine 15 Din in za kontrolno knjižico 3 Din. Brez. plačane šolnine in kontrolne knjižice se ne bo nikogar vpisalo. — Vodstvo.
it Vpisovanje učencev na obrtni nadaljevalni šoli za stavbne obrti v Ljubljani (Graben) se vrši dne 28., 29. in 30. septembra (sreda, četrtek, petek) t. 1. v času od 12. do 1, ure popoldne in dne 2. oktobra (nedelja) t. 1. v času od 9. do 12. ure dopoldne. Novinci naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in učno pogodbo; oni učenci pa, ki so že hodili v tukajšnjo šolo, naj prineso s seboj izkaz izza šolskega leta 1926./27. Donesek za stvarne šolske potrebščine iznaša 15 Din mesečno in ga mora za mesec oktober t. 1. plačati vajenec takoj ob vpisu. Z rednim poukom pričnemo v ponedeljek, t. j. 3. oktobra t. 1., ob 2. uri popoldne. — Upravitelj.
ir Lord Balfour v Dubrovniku in Skadru. Na transoceanskeon parniku »Orontaj« je prispel pred tremi dnevi v grašlko pristanišče v strogem incognitu bivši angleški ministrski predsednik in bivši šef konservativne stranke, lord Balfour. V njegovem spremstvu se nahaja tudi znani lastnik istoimenske ladjedelnice Armstrong. Lord Balfour je odpotoval v Skader, odkoder se je v nedeljo vrnil v spremstvu tamkajšnjega angleškega konzula.
it Cercle fran^ais v Ljubljani otvarja s 3. oktobrom 1927 pouk v francoščini in sicer: I. tečaj za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 18 do pol 20; predava g. prof. Južnič. [I a tečaj ob torkih in petkih od pol 19 do pol 20; predava g. prof. dr. Novak. II b tečaj ob sredah od pol 19 do pol 20; predavatelj isti. III a tečaj ob torkih in petkih od pol 19 do komur bo sreča mila. Sploh bo v soboto in v 'rancoskem jeziku. III b tečaj ob ponedeljkih ji četrtkih od pol 19 do pol 20; konverzacijo vodi g. baron Knorring. — Obiskovalci tečaja !>odo plačevali mesečno Din 25, lahko pa obiskujejo več tečajev. Ti tečaji se bodo vršili na moškem učiteljišču na Resljevi cesti. — Prijave sprejema služitelj g. Anton Dolenc ravno-tam, pritličje, in sicer 28., 29., 30. septembra ji 1. oktobra od 17 do 18. Prijavi se lahko po pošti z dopisnico; pristopi se lahko tudi prvi •eden oktobra 1927. — Odbor.
it Poljske tatvine. Iz Dev. Mar. v Polju aam poročajo; V tukajšnji okolici se je silno razpasla poljska tatvina. Ni je skoraj njive s krompirjem, da bi ne bilo več ali manj pokradenega, tudi zelje in druga poljščina trpi pred poljskimi tatovi. Županstvo v D. M. v Polju ie dalo zato oklicati, da je pohajanje po polju aepoklicanim osebam in otrokom strogo prepovedano. Vsakdo, kdor se najde na polju brez opravila, se bo moral zagovarjati.
it 0 konkurencah za pridobitev načrtov za sove zgradbe vladajo pri nas često tako napačni pojmi, da je potrebno o tem nekaj besedi izpre-Ifovoriti. — Kaj naj bi bil namen takih konku-renc? Glavni namen more biti, da razpisovalec iobi za svoj slučaj nekaj res uporabnih misli, kako bi najbolje zgradil svojo stavbo. Konkurenca mu nikoli ne more prinesti že uporabnega načrta, ki bi ga stavbni gospodar brez nadaljnje predelave mogel izvršiti. Konkurenčni izdelki mu morejo kvečjemu pokazati samo to, kako bi se tisti, ki so izdelke uposlali, dane naloge lotili. Konkurenca moro podati v najboljšem slučaju nekaj uporabnih novih misli in to v praktičnem kakor tudi v estetskem oziru. Zato je bil že marsikdo, ki je razpisal kako konkurenco za kako stavbo, po zaključku konkurence zelo razočaran. Zlasti če je moral šteti denar za stvari, od katerih vidno ni imel prav nobenega haska. Nobenega haska pa ni imel pred vsem tedaj, če v razsodišču ni bilo nikogar, ki bi Imel o stvari, za katero se gre, zadostni pregled. Še slabše pa izpade stvar tedaj, če igrajo vlogo razni osebni interesi razsodnikov. Vzemimo n. pr. tak slučaj! Nekje razpišejo natečaj za neko uradno poslopje. V razsodišče pa pokličejo kot edinega tehničnega izvedenca, ki je istočasno zakulisni šef male tehnične pisarne, ki jo vodi za javnost njegov sorodnik, ki se pa tudi udeleži konkurence. — Ali se ne pravi to imeti ljudi za norca? Na eni Btrani tiste, ki so v neznanju teh okolnoflti žrtvovali sredstva za konkurenco, na drugi pa tiste arhitekte, ki se pošteno potrudijo, da bi nekaj napravili. Kak uspeh more imeti taka konkurenca! Samo ta, da dobi sorodnik tehničnega eksperta prvo ceno in da pride kot tak v poštev za izvršitev projekta, za katerega bi sicer mogoče ne imel niti zadostne kvalifikacije. 0 podobnem slučaju nam pripovedujejo, da se je letos že doigral v nekem dolenjskem kraju, kjer so po zaslugi takih Btrokovnjakov dobili cene prospekti za neko šolo, ki so biil popolnoma brez cene; tisti projekti pa, ki so prinesli res nekaj novega, so pa popoinoma propadli. — Zato nujno svetujemo tistim, ki ho-5ejo graditi, naj v slučaju, če žele razpisati konkurenco. preje poskrbe za nepristrano in res stro-
kovno razsodišče. To razsodišče potem prevzame
tudi odgovornost, da konkurenčne cene niso bile zastonj in nepravično dodeljene. Splošno se pa more reči, da pri sedanjih naših razmerah pri nas konkurenc ni mogoče priporočati.
it Dunajska vremenska napoved za 28■ september: V zahodnih Alpah bo vreme negotovo, v vzhodnih Alpah pa pretežno oblačno, deževno in nekoliko hladnejše.
it Avlo zveza Celje—Vransko. Slavnemu občinstvu se naznanja, da se je otvorila z dnem 26. septembra t 1. zopet redna avtomobilska zveza med Celjem in Vranskem s sledečim voznim redom: Odhod z Vranskega 7.30, prihod v Celje 8.30; odhod iz Celja ob 13, prihod na Vransko ob 14. Ker je ta zveza za Savinjčane kakor tudi za izletnike in tujce, ki si žele ogledati prelepo Savinjsko dolino, zelo ugodna, se priporoča za naklonjenost podjetnik.
it Oba Grgina oproščena. Oba Grgina sta bila na ponedeljkovi porotni razpravi v Splitu oproščena. Grgina sta bila obtožena uboja Orjunaša Valentina Žica v Kaštelu Starom. Ker je državni pravd-nik vložil ničnostno pritožbo, sta bila pridržana v zaporu. Radi razsodbe je prišlo do manjših spopadov med Orjunaši in njihovimi nasprotniki.
OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša.
it Ubil jc brata radi dekleta. V vasi Dorane v Hercegovini sta živela v lepem miru in ljubezni brata Savo in Jefto Ugari, dokler se ni med oba vmešala dekle Milka Polič. Oba brata sta se vanjo zaljubila in med njiju se je zasejala mržnja. Dekle je ljubilo mlajšega Savo. Predvčerajšnjim sta se zopet sprla radi nje in Jefto je potegnil nož in ga zabodel bratu v srce. Zbežal je, a so ga aretirali.
it Tatvine na deželi. Iz papirnice na Vevčah sta bili ukradeni dve 8 in 12 m dolgi gumijasti cevi, vredni 3000 Din. — V Verdunu pri Novem mestu je vlomil v stanovanje posestnika Franceta Klobučarja znani »strah Dolenjske« Matija Žnidaršič in odnesel več predmetov v vrednosti 940 Din. Žnidaršiča žandarmerija dosedaj zaman zasleduje. — V Podgorju pri Kamniku je bilo Neži Moletovi pokradene več zlatnine in hranilna knjižica Kamniške kmetske hranilnice, glaseča se na 1500 Din vloge. Moletova trpi 2600 Din škode.
it Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji Kane, Židovska ulica.
Cfublfana
O Patriarh Dimitrije si je včeraj (torek) popoldne s spremstvom ogledal stolnico sv. Nikolaja. Pri vhodu sta visokega dostojanstvenika sprejela stolni župnik kanonik dr. Klinar in msgr. Viktor Steska, ki je tolmačil slike in druge umetnine naše stolne cerkve. Ravnatelj stolnega kora svetnik St. Premrl jc zaigral na orgle par skladb. — Patriarha je spremljalo tudi večje število pravoslavnih vernikov. — Jutri se odpelje na Bled, odkoder se bo vrnil v Belgrad.
O Velika goljufija z dolarji. V nedeljo je bila izvršena v Ljubljani velika goljufija z dolarji oziroma bolje rečeno z reklamnimi listki, podobnimi dolarskim bankovcem. Zye-čer ob četrt na 9 je prišel v restavracijo Mi-klič v Kolodvorski ulici neznan moški, star približno kakih 30 let in govoreč kočevsko slovensko narečje. Naročil je brizganec, nato pa vprašal natakarico Ivanko Štepičevo, če je gospod Miklič, restavraterjev sin, doma. Natakarica mu je povedala, da ga ni in ga vprašala, kaj bi rad od njega. Dejal je, da bi rad zamenjal 120 ameriških dolarjev. Šte-pičeva je bila takoj pripravljena, da jih sama zamenja. Neznanec ji je nato izročil dva bankovca: enega za -U dolarjev in enega, na katerem je bila natisnjena številka sto. V dobri da je ta bankovec pristen, mu je natakarica zamenjala dolarje po kurzu 55 Din in mu izročila za dolarje znesek 6600 Din. Naslednji dan je hotela zamenjati v banki dolarje. Tu pa so ji povedali, da je kankovec za 20 dolarjev sicer pristen, ni pa oni za 100 dolarjev. Ta sploh nikak bankovec ni, nego običajen reklamni listek neke ameriške tvrdke s številko 100 in izdelan približno tako 1" ameriški denar. Ker bo skušal neznani goljuf izvršiti slične sleparije najbrže še kje drugje, opozarjamo ljudi, naj bodo skrajno previdni pred njim.
O Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk otvori z oktobrom tečaj za ročna dela. Vpisovanje v ponedeljek 3. in v sredo 5. oktobra od 7.-8. ure v Alojzevišč na Poljanski cesti. Isiotam se dobe še nadaljnje podrobnejše informacije. Članice in ne-članice vljudno vabljene.
0 Za koncert tenorja Šimenca se vrši pred-prodaja vsiopnic od včeraj dne 27. t. m. v Matični knjigarni, Kongresni trg.
© Poročila sta se včeraj v Št. Peterski cerkvi g. dr. Jože Jurkovič, tajnik tehniške fakultete in gna. Minka Babnik, hčerka vodovodnega inštala terja in posestnika.
© Mehanična popravijalnica čevljev tvrdke VOIKA popravi čevlje tudi drugih znamk takoj, lično in poceni.
© Nogavice vseh vrst v velikj i/.birj in najceneje pri Dobeic-u, Pred škofijo 15.
© Došle krasne bluze in predpasniki, cene nizke. Krištofič-Bučar, Stari trg 9.
© Razstava in zaloga pletilnih strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5.
Maribor
□	Predsednik oblastnega odbora in mariborski župan g. Josip Leskovar se je odpeljal v torek popoldne v Belgrad, kjer se bo udeležil konference predsednikov oblastnih odborov iz cele države.
□	Podpora gospodinjskemu in gospodarskemu tečaju. Oblastni odbor je določil 15.000 dinarjev podpore gospodinjskemu in gospodarskemu tečaju, katerega vodijo mariborske šolske sestre.
□	Močno narasla Drava. Od nedelje na ponedeljek in v torek zjutraj ie narasla Drava za metra nad normalo. V noči od nedelje na ponedeljek so morala biti silna, neurja na Tirolskem in Koroškem, ker je valila Drava mimo Maribora celi ponedeljek smrekove hlode, deske in sploh les, ki je bil pripravljen ob njenih bregovih za splave. Še večjega narastka Drave pričakujejo v torek proti večeru, ker danes v torek dežuje močno in neprestano.
□	Gostilničarska nadaljevalna šola. Vpisovanje se vrši v petek, dne 30. septembra od 14.-16. ure in v nedeljo, dne 2. oktobra od 10. do 12. ure v pisarni ravnateljstva državne trgovske akademije na Zrinjskega trgu št. l/I., vrata 28. K vpisovanju mora prinesti vsak vajenec oz. vajenka zadnje šolsko izpričevalo, potrdijo zadruge in Din 50,— vpisnine kot donesek za učne pripomočke. Opozarjamo vse gostilničarje, restavraterje, kavarnarje, hotelirje itd., da morajo vsi njihovi vajenci in vajenke brez izjeme obiskovati gostilničarsko nadaljevalno šolo; zato jih je treba pravočasno vpisati. Ponavljalni izpiti se bodo vršili v ponedeljek, dne 3. oktobra od 16. ure dalje. Reden pouk prične v sredo, dne 5. oktobra. Natančnejše podatke zvedo učenci in učenke v šoli.
n Naval pri poštnih okencih je včasih zelo velik. Tako je te dni stalo pred blagajno enkrat skupno okrog 25 ljudi, ki so se že močno prerivali, kdo pride preje nn vrsto. Prav bi bilo, da se v takem slučaju, posebno ob sobotah in ponedeljkih otvori še pomožna blagajna.
□	Ker se ne dostavljajo brzojavko v kraje izven potnetra okoliša, razven, če je bila za dostav-nino založena kavcija, se zgodi, da ima naslovnik brzojav v rokah pozneje kot navadno pošto. Tako se je zglasil v našem uredništvu mož iz Lajterš-perga ter pokazal, da je brzojavka potrebovala iz Celja v Maribor dva dni. Oddana je bila v soboto večer, v nedeljo se ni dodelila redni pošti, tako je naslovnik prejel brzojavko v ponedeljek proti poldnevu. Brzojav je bil velike gospodarske važnosti, a naslovnik ni mogel več ustreči stavljeni ponudbi
in ima zato veliko škodo. Nujno je, da se ljudi, ki brzojavijo, opozarja na to, kdaj je treba založiti do-stavnino!
□	Ventilator ran je postrigel prste. Franc Ma-halka, mehaniški pomočnik, je popravljal v mehanični delavnici g. Morinija velik električen ventilator. Med popravljanjem pa je prišel ventilator, ki je bil spojen z električnim vodom, nenadoma v pogon. Mahalka je v tem trenutku imel roko v ventilatorju in krila so mu gladko postrigla gornje členke prstov desne roke.
Celje
& V večini ni potrebne resnobe. Pet ur
trajajoča seja celjskega občinskega sveta je po »Novi dobi« pokazala, da v večini ni potrebne resnobe. Kako naj bo večina resna, oe mora poslušati kilometerske govore demokratskih opozicionalcevI In kakšne govore! Saj je vendar smešno, če opozicija neprestano govori, da se revizije občinskega gospodarstva ne boji, da je zia revizijo, pri glasovanju pa glasuje zoper revizijo. Ali res mislite, da večina ne zna razlikovati med resnim predlogom finančnega odseka in med predlogom opozicije, ki je preračunan zgolj na zunanji efekt? — Ali pa, kako naj ostane večina resna, ko demokratska opozicija govori v pozi učitelja, kako da večina oziroma njen- referent podaja nekritično poročilo in se sploh gerira, kot da je vso komunalno modrost spila sedanja opozicija, od katere naj se gre večina učit občinskega gospodarstva! Da, to so zares zelo neresne stvari!
0 Uvedba polnočne brzojavne telefonske službe. Dne 17. septembra t. 1. je bila pri pošti Celje začasno uvedena polnočna brzojavna in telefonska služba.
& Imenovanje gimnazijskega kateheta. Za gimnazijskega kateheta na celjski realni gimnaziji je imenovan preč. g. Peter Kovačič, stolni vikar v Mariboru. Novi gospod katehet je znan ljubitelj dijaške mladine in mu želimo pri njegovem vzvišenem vzgojnem poslu obilo božjega blagoslova.
Francoski krožek v Celju. Na občnem zboru v petek, dne 23. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor francoskega krožka v Celju: Predsednik ravnatelj J. Smertnik, podpredsednik dr. Sernec, tajnik prof. dr. K. Zelenik, blagajnik bančni disponent Fr. Jeglič, knjižničar prof. j. Napotnik, odbornik vladni svetnik dr. I. Senekovič, preglednica upraviteljica mestne dekliške osnovne šole Ivanka Zupančičeva ter preglednik primarij javne bolnice dr. F. Rajšp.
Himen. Prošlo nedeljo se je poročil g. Anton Fazarinc, trgovec v Celju, z gospo Zofijo Močnikovo roj. Brinovčevo, trgovko v Celju. Novoporočenima želimo srečnih in blagoslovljenih dni!
Obrtna-nadaljeralna šola v Celju. Šolsko leto 1927-28 se prične v nedeljo dne 2. oktobra 1927. Vajenci in vajenke (tudi novinci in novinke) se zberejo točno ob osmih zjutraj v meščanski šoli na Vodnikovi cesti. Nato se vrši skupni sestanek v risal-nici deške meščanske šole in za tem vpisovanje v posamezne razrede. Šolnina za 1. 1927-28 9e bo pobirala 14 dni pozneje, ko bo imel že vsak učenec svojo kontrolno knjižico, kamor se bo tudi vpisalo, da je šolnino razredniku ozir. razrednici v redu plačal. To nedeljo se vrši tudi sprejemni izpit za takojšnji vstop v I. razred. Z rednim poukom se prične v ponedeljek, dne 3. oktobra in sicer po istem redu kot lansko leto, t. j. od 13. do 17. ure, v pripravnicah od 13. do 16. ure. Gospodje obrtni mojstri se naprošajo, da pošljejo obrtni naraščaj že to nedeljo točno v šolo, da ne bodo zamudniki delali neprilik na račun reda v šoli.
P/u/
© Francoski krožek vabi vse člane na redni občni zbor v petek, dne 1. oktobra zvečer ob pol 8. uri v Narodnem domu. Dnevni red: Poročilo odbornikov. Poročilo revizorjev. Odobritev poročil. Volitve novega odbora in preglednikov. Slučajnosti. — Odbor.
© Mestno gledališče v Ptuju. V nedeljo, dne 2. oktobra, otvori Mestno gledališče predsezono z Braccovo veseloigro v 3 dejanjih (priredil Valo Bra-tlna) »Prava ljubezen«. — Inscenira in režlra Mirko Kaukler. Nastopajo: Gabrijelčičeva, Kaukler, Job, Levičnik, Sagadinova. Radi financielne krize gleda-ilšče no more pričeti redne sezone. Pogajanja z ravnateljem celjskega gledališča Valom Bratino eo sicer v polnem teku in uprava upa, da jih sredi prihodnjega meseca zaključi, ker obljublja mestna občina izdatno denarno podporo. Po zaključenih pogajanjih obelodani ravnateljstvo sezonski načrt za 1927-28 in otvori redno sezono s Cankarjevim »Hlapcem Jernejem«. Predsezono vodi režišer Mirko Kaukler.
Trbovlje
© Nevihta i orkanom. Ves dan v nedeljo, 25. t. ni., je bril močan veter in na severni strani so se grmadili oblaki, ki jih je pa zopet razgnalo. Proti večeru se je nebo zopet pooblačilo, a tako liude vremenske katastrofe, kakor je nastopila zvečer okrog polenajstih, ni nihče pričakoval. Tedaj je nenadoma z bliskom in gromom pribučal nad mesto strahovit orkan v smeri sever-jug. Sunek je bil tako silovit, da je podrl v drevoredu pred kolodvorom dvoje orjaških kostanjev in jih izruval s koreninami vred, mnogim drevesom pa polomil vrhove in veje. Podrlo se je več stebrov električne napeljave, s streh je odnašalo opeko, vsula se je toča, električna luč je ugasnila. Dež, ki je sledil, je vihar skozi okniee zaganjal v stanovanja. Vse skupaj je k sreči trajalo morda dobrih pet minut, ki so pa povzročile mnogo škode v nasadih in na hišah. Pas, ki ga je orkan zavzel, menda ni bil preširok, kajti v bližnji okolici so Imeli samo hud raHv.
Proizkušenja mleka. Danes so imele naše mlekarice slab dan. Pri trgovini g. Šetinca je vsako ustavil občinski redar ter mlekarico oddal živino-zdravniku g. Deu, ki ji je nato izmeril mleko. Štirim ali petim se je zlilo mleko po tleh, ker nI vsebovalo v sebi predpisane maščobe 2.5 stopinj, kar je že itak malo, ker se na primer v Ljubljani zahteva 3.5!
Pranje kamenja za cement Ravnateljstvo cementne tovarne se močno trudi zboljšati kvaliteto cementa. Že sedaj prihajajo pohvale od vseh strani na ravnateljstvo, kjer se hvali trboveljski cemert kot najboljši izmed vseh, kar je tudi res. Včeraj, j ponedeljek se je pa napravila poskušmja v kamnolomu, koliko bi se cement zboljšal, ako bi se poprej opral z voda V ta namen se je postavila 1 jarku rudniška motorna brizgalna, ki je z močnim pritiskom pripravljeni kamen izmivala blato od kamena.
Delu čast. Imamo pri rudniku zaposlenih več nad 40 let službujočih uslužbencev. Večkrat se je žo kateri pritožil, da so nanje ob 40 letnici poza-. bili, medtem ko so bili lansko leto v Hrastniku vsi taki uslužbenci odlikovani z denarno nagrado. Ker T. P. D. gotovo ne gleda ob takih prilikah na vsak groš, in so ji taki uslužbenci le v čast, si mislimo, da ni Družbe nihče spomnil nanje, ker drugače bi jih gotovo ne prezrla.
fo Tajništvo trboveljske občine (ekspozituro je ne moremo imenovati) začne redno poslovati v Hrastniku 1. oktobra.
Samaritanski tečaj Trboveljskega rdečega križa kraljevine SHS. Trboveljski odbor Rdečega križa priredi letos v zimskem času poljuden samaritanski tečaj za odrasle vseh slojev. Tečaj prične sredi oktobra in se bode vršil enkrat na teden po dve uri zvečer. Tečaj je brezplačen. Udeležijo se ga lahko osebe obeh spolov, ld so dovršile 16. leto. Vodstvo tečaja prevzame društveni zdravnik dr. Hugon Baumgarten. Spored: V 8 predavanjih se bo poučevalo najvažnejše o anatomiji človeškega te-jesa, o naglih obolelostih, o zastrupljenjih, o antiseptičnem zdravljenju ran, o obvezah, o krvavitvah, o električnih nezgodah, o opeklinah in poparjenjih, o kostolomili, izpahnjenih in zmečkanih udih, o prenosu ponesrečencev in o negi na bolniški postelji. Tečaj bo teoretičen s praktičnimi vajami. Končni izpit, h kateremu se lahko javi vsak udeleženec, se bo vršil po končanem tečaju. Na željo dobe oni, ki so položili izpit, frekventacijsko izpričevalo s splošno oceno. — Vpisovanje v tečaj se bo vršilo v nedeljo, 2. oktobra 1927 ob 10. uri dopoldne pri trboveljskem odboru Rdečega Križa 'vpi-sarni deške šole v Trbovljah. — Kraj in začetek tečaja se bode pravočasno objavil; wsa pojasnila dobe interesenti pri funkcijonarjih Rdečega Križa. Trboveljski odbor Rdečega Križ kralj. SHS.
Šoštanj
Blagoslovljenje osnovne šole. Pred stodvajse-timi leti se je preselila šola od cerkve v Družinirju v Šoštanj, pred 41 leti se je nastanila v dosedanjem poslopju, a v nedeljo 18. sept. je bil slovesno blagoslovljen nov prizidek, tako da ima sedaj celotna l osnovna šola s šestimi razredi in šestimi vzj>ored-nicami v tem poslopju dovolj prostora. Pri službi božji je imel govor msgr. Ivan R o t n e r, dekan iz ŠkaL Po slovesnem blagoslovu šolskih prostorov je izročil celotno stavbo v varstvo šolskemu upravitelju g. Martinu Vrečkotu mestni župan g. Frano Vrečko. Priznanje občini so izrekli še oblastni šolski nadzornik g. V r š č a j, zastopnik okraj, glavarja, in ravnatelj meščanske šole. Dal Bog, da bi nebo rosilo obilo blagoslova na vse vzgojno delo v novi šoli!
Ali smo res nazadovali? Na prvi pogled se zdi, da je SLS pri nas nazadovala. A to je vsled novega silno neugodnega volišča v Belih vodah, kjer smo vseeno dobili 98 glasov in tako od zadnjih volitev lahko beležimo napredek nad 40 glasov, dočim so socialisti vkljub največji agitaciji znatno nazadovali.
Ježica pri Ljubljani
Prementlia posesti. Zidarski mojster Jerko je prodal tri svoje hiše ob Dunajski cesti, in sicer: št. 92 g. Alojziju Žitniku; št. 93 g. Andreju Jurma-nu; št. 96 g. Andreju Jebačinu, orož. upokojencu. Vse stranke so se že vselile.
Nova hiša. G. Škrl Andrej bo še to jesen začel zidati svojo hišo ob Dunajski cesti, na njivi g. Jer-kota.
Karanj
Ljudski oder v Kranju bo na Roženvensko nedoljo, 2. oktobra, ob 4 popoldne v dvorani Ljudskega doma ponovil zadnjič Finžgarjevega »Divjega lovca«, narodno igro v štirih dejanjih. Vabljeni posebno okoličani. Zveza z vlaki ugodna.
Plakati Ljudskega odra za otvoritveno predstavo »Divjega lovca« so gotove prenapeteže tako bodli v oči, da so jih na nekaterih mestih popolnoma potrgali. Posebnih posledic ni bilo razen ta, da je bila dvorana Ljudskega doma v soboto in nedeljo popolnoma zasedena. Hvala za vaš kulturni čin, ki je za naš oder najboljša reklama.
Občni, zbor Ljudskega odra v Kranju se i9 vršil dne 6. t. m. Iz poročil odbora vidimo, da je bila pretekla sezona zelo živahna. Vprizorilo se je 12 iger, od katerih so se nekatero večkrat ponovile, tako, da je bilo v celoti 24 predstav Izmed težjih del je omeniti Grillparzerjevo tragedijo »Ljubezni in morja valovi«, Goethejevo »Ifigenija na Tavridi« in Schonherrjevo otroško tragedijo. Novi odbor nam jamči v polni meri, da bo Ljudski oder ludi v bodoče vestno vršil svojo nalogo.
Policijska ura. Zadnje čase tudi mi okušamo dobroto energičnega nastopa tako glavarstva kakor županstva proti pijančevanju in podobnim izgredom, vsaj mir imamo ponoči. Le nekaj jih je, ki jim te odredbe niso po volji: profesijonalni krokarji, ki so potem v pijanosti ugnnjali vsakovrstno hudobijo, potem se pa izgovarjali s pijanostjo, ter nekateri dobička lačni gostilničarji, ki radi sprejmejo še tako pozne gosle, katerim so drugod pokazali policijski red in — vrata. Opozarjamo oboje.
ria se morajo tudi pokoriti postavi, pa naj se smatrajo sami še tako izven zakona. Oblastva prosimo, da izvolijo od časa do časa poslati svoje organe pogledat, da se prepričajo, kje se zakon Izvršuje, kje pa ne, mi pa bomo pomagali, da bo red vsestransko napravljen in čim preje.
Vič
Naša elektrika. Ko se je v naši občini napeljala elektrika iz mestne elektrarne v Ljubljani, smo vsi konsumentje radevolje žrtvovali težite denarje za vpeljavo toka v svoja podjetja in stanovanja. Storili smo to v prepričanju, da bode konec kalamitet z razsvetljavo in neprilik pri obratovanju. Toda zmotili smo se! Vemo sicer, da povsod nastajajo motenja in defekti, toda ako se to ponavlja tako pogosto, kakor je to pri nas, potem je vendar potrebno, da za to poklicani faktorji temeljito preiščejo vzroke nedostatkom. Danes na primer ni prav nič čudnega, ako ugasne luč v trgovini ln v gostilni, ko ima obrtnik oziroma trgovec največ gostov ali kupovalcev. Da to povzroča mnogo zmešnjav in škode prizadetim, je več kot jasno. Tako na primer v nedeljo dne 25. t. m. celo noč ni funkcionirala. Apeliramo na gospoda komisarja ter na ravnateljstvo mestne elektrarne, da ukrene vse potrebno, da se napravi temeljit konec tem razmeram, dodobra pregleda in eventuelno popravi napravo, obenem pa pooblasti eno izmed tukajšnjih dobrih elektrotehničnih podjetij, ki naj prevzame I skrb, da v vseh slučajih takoj stavi na razpolago monterja, ki bode nastale defekte takoj popravil. Smatramo, da je to V interesu ne le kcnsumentov, temveč tudi mestne elektrarne, ki ima svoj tok na prodaj. — Konsumentje električnega toka v občini Vič.
Jesenice
Tako živahne stavbne sezone kot letos še ni bilo na Jesenicah. Stanovanjska beda pač marsikoga sili k graditvi lastnega doma, pa najsibo že, da ima prihranjen denar, ali pa da se zadolži. Ni Mu-rovi si je železničar Ipavec postavil enostanovanj-sko hišico, na polju za osnovno šolo pa je tovarna zgradila lično štiristanovanjsko hišo, v katero se naselijo tovarniški uradniki. Na Savi ob Krekovi ulici je nastalo popolnoma novo lice. Tu so si postavili hiše tov. delavec Kavčič, krojač Stojan, učiteljica Markizeti ter čevljar Gašperin, kateri bo imel v hiši tudi prodajalno izgotovljenih čevljev. Nad železniško progo je zgradil Jože Bernard tovarniško poslopje, v katerem bo izdeloval žične posteljne vložke ter druge mrežaste izdelke. Kino »Radio« jo popohioma dogotovljen ter je s svojim monumentalnim pročeljem do sedaj ena najlepših stavb na Savi. Tovarna je že poleti dala prenoviti zunanjost savške cerkve ter v zvonik obesila dva bronasta zvonova, prejšnjega »edinca« pa darovala za spominsko kapelo na pokopališču, katera bo tudi v nekaj dneh dogotovljena. Na Stari Savi je zgradil Hafner čedno stanovanjsko hišo, a Javorskijeva nasproti Trevnove hiše kaže sedaj, ko je dvignjena, povsem drugačno lice. Slograd gradi nov betonski vodotok za tovarno, ali kakor pravijo »rake«, kar bo tudi v pnr dneh dogotovljeno. Največje delo, katero se sedaj vrši, je pa gradnja predora pod železnico, ki bo pet meirov širok in tri visok ter bo vezal glavno carinarnico na Savi z Jesenicami. Gosp. dr. Marčič je kupil bivšo, takozvano Papeževo vilo v katero sp prihodnji mesec naseli. Tako je prišla po letih zopet v last zdravnika in starejši Jeseni-čanje, kateri so nekdaj hodili v to vilo, kadar so se nahajali v telesnih težavah, bodo na stara leta ubirali zopet isto pot, kamor bodo imeli po dogotovitvi predora le par korakov.
Novo mesto
Prememba posesti. Znano Vincencovo gostilno v Stranski vasi pri Novem mestu z vsem gospodarskim poslopjem, dosedaj last ge. Marije Bon v Gotni vasi, je kupil posestnik g. Vindišman v Stranski vasi.
Kočevje
Zadnja; štev. »Nove Samouprave« piše med člankom o dosedanjem delovanju sedanjega občinskega odbora v Kočevju tudi naslednje: »Krono si je postavil mestni občinski zastop s tem, da je s sklepom z dne 25. julija 1927 prevzel stanovanjsko akcijo v svoje roke. Izvršitev te akcije zahteva regulacijski načrt mesta; ta se bo izvršil, čim bo znano, kaj bo z novim kolodvorom in novo železnico, ki naj veže Kočevje z morjem.« 0 potrebi regulacijskega načrta smo mi že pisali in v Kočevskih problemih smo dokazali, kaj bi se dalo izr vesti potem, ko bomo imeli imenovani načrt v rokah. Tudi smo povdarjali, da naj načrt napravi strokovnjak, ker tali načrt bo lahko dajal smernice za zazidavanje celega mesta skozi dolga desetletja. Saj niti glavna cesta z mostom ni regulirana in vsi vemo, da so hiše v mestu zdaj kot šaho-ve figure, ena leži sem druga tja. Vse jo nesmo-treno in poljubno. Kjer se Rožna ulica odcepi od glavne ceste, je svet, ki v ostrem kolu štrli ven, okrašen z visokim deblom, ki nosi električno žarnico. Ta v pasažo štrleči trikot je dokaz, kako malo gledamo v prihodnjost in kako potrebno bi bilo regulirati mesto in dobiti dober regulacijski načrt. Tak je tudi zelo pogrešeno, da se tik za mestno cerkvijo zida velika nova tvornica, ki v osrčje mesta nikakor ne spada.
Visok obisk. V soboto 24. t. m. se je pripeljal sem na avtomobilu generalni amerikanski konzul v Zagrebu.
K novi pošli. Nova pošta je že pripravljena, nova oprava je tu. Toda ob grdem vremenu bo preko ceste blata do kolen, ob lepem pa prahu ravno toliko, ker je dohod do pošte mehek. Ker ob strani pošte ni urejen pešpot, bo treba vedno hoditi preko ceste. Najmanj, kar se sme pričakovati, je, da se napravi prehod iz granitnih kock. Ce ga bodo hitro naročili, ga bomo dobili v par letih. Naj bi se na to ne le mislilo, temveč tudi delalo.
Razolas. Občinski odbor mestne občine v Kočevju je v svoji seji 25. junija 1927 soglasno sklenil, da se najame posojilo v znesku 3,000.000 Din, ki se bo porabilo za zgradbo hiš: 1. za zgradbo mestne uradne hiše med hišama g- Morocuttija in lekarno g. Michela 2,000.000 Din in 2. za zgradbo 5 enodružinskih hiš, ki naj se sezidajo v najkrajšem času proti event. odstopu teh hiš zasebnikom 1,000.000 Din. Prednji sklep občinskega odbora se lavno razglaša s pristavkom, da ima vsakdo pravico pritožbo proti sklepu, ki jo je vložiti v 14 dneh od (20. septembra) dneva razglasitve potom mestnega županstva v Kočevju na g. velikega župana ljubljanske oblasti odnosno na ljubljanski oblastni odbor.
Pojasnilo k občinskim sejam. Seje so se v letošnjem letu vršile kljub eksodusu nemškega klubi redno, in sicer s polovično večino navzočih občinskih odbornikov kakor določa § 42 občinskega reda. V zadnjem tromesečnom razdobju so se vršile tri soje in sicer 2. junija, na kateri so se obravnavale teicoče zadeve, 25. julija o stanovanjski akciji in 20. septembra o ukinitvi V. razreda gimnazije. Na teh sejali so Slovenci dobro delovali in so bili sklepi vsi soglasno sprejeti. Ostale prej-
šnje tri seje so se vršile 15. januarja, 25. februarja in 17. junija.
Pozabili je človeško. Ta rek si dobro zapomni in se zavedaj svoje naravne napake. Upoštevaj to resno in zato tem odločneje stopi v eno ali drugo trafiko, ali banko, sezi v žep in kupi za 10 Din srečko za Stadion, to monumentalno zgradbo, ki je edina v Sloveniji in po načrtu znanega arhitekta Plečnika. Na ta način odpraviš tisto znano človeško napako in pričakuješ srečo. Možno je, da ravno ti zadenešl
Slovenska Krajina
Seja Agrarne zadruge. V nedeljo popoldne se je vršila v črensovcih pod predsedstvom g. poslanca Klekla seja Agrarne zadruge. Razpravljalo se Je o važnih zadevah z ozirom na odkup veleposestniške zemlje.
Velikanski vihar. V nedeljo ponoči je divjal v okolici Cr#nsovec, Bellinec, Turnišča tak vihar, da so se tresla okna in vrata in ječale stare hiše. Po nekod je tudi lomil. Z viharjem je prišla huda ploha in je padala tudi toča.
Dopisi
Brežice. Vpisovanje v obrtno-nadaljevalno šolo v Brežicah bo 2. okt. t. 1. v nedeljo ob 8. uri na I osnovni šoli. Vpisati se imajo vsi vajenci ki lansko leto te šole niso dovršili. Vajenci-novinci morajo prinesti s seboj odpustnico.
Ljutomer. Ljutomerski »Orek uprizori v nedeljo, dlje 2. oktobra v Kat. domu 2 šaloigri: »Na-gačeni stric« (enodejanka) in »Trije tički« (dvode-janka). Ce se hočete pošteno nasmejati, pridite pogledat. Začetek ob pol 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
Civilni pogreb v Zagorju. Gospod urednik prosim, priobčite ..sledeče pojasnilo: 22. t. m. je umrl gostilničar L. B. Kakor ve »Jutro« povedati, agilen član SDS in borben značaj. Njegov še ne sedemnajstletni sin je prišel napovedal očetovo smrt brez mrliškega lista in naročat slovesen pogreb, zvonenie 1 svečnike in sveče. Ker mi je bilo znano, da ranjkj ni zahajal v cerkev, ne prejemal svete zakramente, celo ni dal prevideti pred 4 leti umrle hčere, sem dovolil — brez ponovnih prošenj! — navaden cerkven pogreb, odrekel pa zunanje slovesnosti (3 duhovnike in sprevod). Zato ker ni'prispeval za zvo-
Kulturni
SLOVENSKO MODERNO SLIKARSTVO.
O tej razstavi, katero je sestavila Narodna galerija in jo je priredilo društvo -MAnes« v praškem Obecnem domu, piše v praških Lidovih listih umetnostni referent dr. V. Hnidka (18.1X. t. 1.):
»Slovensko slikarstvo in grafika nam nista neznana; med drugimi je tudi g. Pacovsky v svojem umetniškem listu »Veraikon* vztrajno propagiral znanje o slovenski umetnosti, mnotri umetniki so študirali na naših umetnostnih šolah in med nami je živel prireditelj razstave dr. Francč Mesesnel, tako da je razstava končni produkt teh stikov. Spominjam se, da sem rad ogledoval v starih letnikih »Zlate Prage« risbe Šubica, ki je bil Hynalsov pomočnik in po čigar risanih kopijah mojstrovih originalov je »Zlata Praga« priobčevala reprodukcije. In tudi ta Šubic je dobro zastopan na razstavi.
G. dr. Mesesnel je napisal zanesljiv uvod k katalogu in v njem z liemnogimi besedami plastično slika razvoj slovenskega slikarstva v preteklem stoletju. Začenja z nazarencem Janezom VVolfom, ki pa v Pragi ni zastopan in ki je bil v stikih z An-selmom Feuerbachom. velikim klnsicistom, mojstrom Hynaisovim. Naša razstava začenja z neobičajno zrelimi deli Janeza Šubica (1850—89) in njegovega brata Jurija Šubica (1855—90), IIynaisovih pomočnikov.
Janez je od Wolfa odšel v Benetke, s Hvnni-som skupaj v Firenco in Rim, delal je pri dunajskem Makartu, v Pragi je pomagal Hynaisu in umrl kot profesor v Nemčiji, v Kaiserslauternu. Njegova umetnost, polna noblese, izdaja Feuerbachovo šolanje, je solidna, harmonična, resna, kolorit aristo-kratičen in odtehtan. Tak-le »Portret sestre« bi mogel viseti v prvih galerijah. Jurij je že bolj prepojen s takrataiim modernim slikarstvom proste luči, delal je v Parizu pri Hynaisu.
Z velikim talentom se je odlikoval tudi tretji Wolfov učenec, Anton Ažbč (1802—1905), ki je živel in poučeval v Monakovem, in v čegar koloritu z lahkoto zasledite monakovski vpliv; preseneča v vsakem oziru, je močnn in izrazit. Nekoliko bolj trd in realističen je Josip Petkovšek (1861—1898), ki je za časa svojega bivanja v Parizu prejel vpliv od francoskih realistov, kot n. pr. od Bastien-Lepagea.
S prerano smrtjo vseh teh slikarjev je prejelo slovensko slikarstvo rane, ki se niso zacelile; nekateri so umrli v tujini prej, kot so se mogli vrniti domov in oživeti domačo umetnost. Nekaj dalj je živela Ivana Kobilca (1861—1926), kateri je daljše življenje nudilo čas za osebnejši razvoj; dospela je k realizmu, ki je razsvetljen z mirnim plein-airjem. Bojevitejši Ferdo Vesel (roj. 1861) se razlikuje od njenega realizma in daje barvi večjo važnost; pri njem ni svobodne svetlobe, ki bi bila prepisana iz prirode, ampak Vesel porablja svojo občuteno sve-tobo in zato se odlikujejo njegove slike z individu-elnim pečatom; proti zdravemu gledanju Kobilči-nem je bolj zasanjan. Ivan Grohar (1867—1911) pomeni nov korak v plein-airju, njegove slike ne poznajo senc in črne barve, so skoro monotone in medle, so pa dober odjek dobe; Groharjeve slike so občutene in prepričevalne. Popolnoma drugače pri Rihardu Jakopiču (r. 1869), ki je silen in poln bleska, skoraj kričeč artist, ki opaja z barvami. Dobro krajino je razstavila Roza Kleinova-Stenienova; Matej Sternen (r. 1870) že popolnoma obvlada slikanje proste svetlobe, lapidarno riše z mogočnimi potezami čopiča; ž njim enako plove z napetimi jadri Marija Jama (r. 1872), ki na razstnvi zaključuje vrsto dobrih slovenskih impresionistov.
Mogoče je zasledovati, da 60 si slovenski slikarji dobro osvojili tajnosti impresionističnega slikanja. da niso le kopirali zunanje oblike pri tujih 6likarjih, ampak da je nasprotno impresionizem ustrezal slovenskemu duhu.
Novejši razvoj označajo: Ivan Vavpotič (r. 1876), Fran Tratnik (r. 1881), za katerimi pridejo ekspresionisti: Veno Pilon (r. 1895), Goimir Kos (r. 1896), Fran Kralj (r. 1895) in Anton Kralj (r. 1900), čigar »Kalvarlja« je barvno in formalno občuteno delo. Slovenski ekspresionizem je do danes v razvoju, ne moremo o njem soditi kot o končni periodi impresionizma, ki more pokazati zelo dobre kvalitete.
Razstava je dopolnjena z dvorano risb akvnre-lov In grafik; tu se ponavljajo imena slikarjev ln samo grafiki se posvečata dva bivša praška učenca: Božidar Jaknc (r. 1899) in Miha Mnleš, katerega poznamo s praških dijaških razstav.
Vljudno pozdravljamo slovensko slikarstvo pri nas, nikakor le iz gostoljubne olike, ampak zaradi njegove resnične umetnosti; tvorba malega naroda, čegar mladi sinovi odhajajo iz skromne gorske domovine v tuja velika mesta, da prineso svojemu ma-
nove (tudi ne letos za popravo cerkve) sem v smislu volje darovalcev odrekel slovesno zvon en je »štukov«, ne pa zvonenja pri pogrebu; pri cerkvenem pogrebu itak vsakemu zvoni. Sveč nisem dal, j ker nimam zaloge, svečnike smo pa rabili naslednji ' dan pri pogrebu g. Br. Kako je fantič pogovor razumel in doma razložil, ne vem. Jaz imam tri priče. ,
>Jutro« je žo 23. sept. napisalo: »Kričeč primer verske nestrpnosti v Zagorju. Nečuveno postopanje župnika g. Siltarja.« Nato je v tem dopisu stala laž, da ranjkemu odrekam cerkven pogreb, na laž pa je sledilo hujskanje — drugače ne morem umeti 6tavka: »Bati se je, da pride do izraza razburjenosti na pogrebu samem«. — Skoro 3 dni je mrlič ležal, pa ni nihče skušal vsaj omajati mojih razlogov. Ker g. G. ni dobil drugih svečnikov, so se odločili za civilen pogreb. Pogreb se je vršil v soboto popoludne. Duhovnika je nadomeščal sokolski starosta, cerkev pa sokolski dom. Napovedani »izraz razburjenosti« je izostal, ker 90 dejavci pametni, liberaini gospodje pa prekomodni. Pod vtisom »Jutra)- so pač nekateri čezine zabavljali, oni pa, ki razmere trezno presojajo, so moje ravnanje odobravali. — Nekatere ne samo v Zagorju, tudi drugod, boli in skrbi oni sklep: čo nečeš za cerkev aič dati, tudi parade po smrti ne zahtevaj I S civilnim pogrebom ste gg. pri SDS največ škodovali svoji lastni stranki. Omahljivi sedaj lahko vidijo, kam vodijo Vaša pota. — Dopisnikom »Jutra« le še sporočam, da se ne pišem Sit tar, ker nisem nikoli nemškutaril, ampak — Sitar, župnik.
Kropa. Ob priliki občinskih volitev, dne 17. julija t. 1. je SLS dobila 5 mandatov, komunisti v zvezi z Žerjavovci pa 4. Vsled tega poraza so napravil 14 točk dolgo pritožbo, ki pa jo bila vsled popolne neresnosti pritožbe odbita. Tako se je vršila v nedeljo, 25. t. m. v prisotnosti g. komisarja volitev župana in svetovalcev. Za župana jo izvoljen g. Franc Petrač, hišni posestnik in delovodja, za svetovalca pa g. Filip Kavčič in g. Matija Lazar, vsi smišljeniki SLS. Pred kratkim si je zabodel v nogo žebelj mladenič Hijacint Drmota. Rano so mu takoj izprali in čutil ni več posebnih bolečin. Toda Čez I 5 dni so se pojavile nove, hude bolečine in odpo- j slan je bil takoj v bolnico, kjer so konstattrali, da je zastrupljen po tetanusu. Vsi smo upali, da se ozdravi, saj je bil že več kot teden dni v Ljubljani, n 26. t. m. nas je pretresla novica, da je po groznih bolečinah umrl. Nadebudnega in pridnega 20Iet-nega mladeniča pomiluje ves trg. Njegovi rodbini naše sožalje.
pregled
lemu narodu kaj s svetovnega pokreta. Gotovo bomo spremljali pot vsakega mladega Slovenca v tujino z željo, da bi tam kje ne zginil, ampak da bi se vrnil bogatejši domov in širil miselni fond svoje domovine. Zal, da je toliko mladih slovenskih slikarjev umrlo tako zgodaj!«
* ».« v
Razstavljen umotvor. Portretni relief pokojnega Ivann Majarona iz Borovnice, delo nadarjenega mladega kiparja Jurkoviča, je razstavljen v izložbenem oknu optika Jurmana v Šelenburgovi ulici. Gospod Jurkovič, absolvent kiparske speci-jalne šole na dunajski akademiji, se je sedaj stalno naseli! v Ljubljani ter se je uvedel v tukajšnjih umetnost ljubečih krogih kot izboren kipar. Njegov način ie zelo simpatičen, ker je sicer moderen, a ne moden. Obvlada popolnoma materini, kateremu je tehnika srečno prilagodena. Da je realistični n ični podajanja oblik pri portretiranju najprimernejši, potrjuje razstavljeni haute-relief ponovno. O portretu soglašajo vsi znanci pokojnikovi, da jo izborno zadet. Delo ima pa tudi samo na sebi visoko umetniško vrednost ter priča o sposobnosti mladega umetnika, kateremu samo želimo, da bi našel še mnogo takih pospeševateljev umetnosti, kakor je znana rodbina Iv. Majarona v Borovnici.
Knjige in revije
»Križ na gori«, 6. in 7. Številka III. 'etnika s prilogo »Stražnii ognji*-, je izšel. Vsebina je sledeča: 1. »K r i ž 11 a g o r i«. Anima: O katoliški aktivnosti. Pino: O telesni kulturi. F. Č.: Bog, religija in kultura. F—i.: Tone Kralj v Strugali. Dr. P. Roman L. Tominec. O. F. M.: Dve imeni — ena misel. Božo Vodušek: Etika in politična miselnost Slovencev. .loško Lampret: Od Riervillea—Pnnevrope — v novo vojno. Edi Kocbek: Ritem. — 2. »Straž-nji ognji«. Naš manifest. Joško Lampret: Ne-stvor. Edi Kocbek: Mladost. Mirko Avsenak: Greh. Edi Kocbek: Majnlška noč. Anima: Neznan vodomet. Mirko Avsenak: Zvoni. Tilka: Deklica, Vzhod. Dopisi. — »Križ na gori« izhaja desetkrat na leto in stane 40 Din, za dijake 30. Uprava je v Ljubljani, Miklošičeva c. 5, Akademski dom.
Glasnik presv. Srca Jezusovega. Št. 10 (okto-berska), ki je posvečena Kristusu-Kralju, ima sledečo vsebino: Kristus-Kralj. — V. Kopatin D. J.: Poglobitev verskega duha (s sliko). — Dr. G. Rozman: Kanonik Žel — prijatelj presv. Srca (s sliko).
—	Angeli varhi. — F. Neubauer: Kralju našemu (pesem s sliko). — F. Tome D. J.: Pisma o notranjem življenju. — Dr. J. Ž.: Kristus, zakaj tako pozno? — Novi kardinal Hlond — svoji materi. — I. Zorfe D. J.: Zgodovina praznika Kristusa-Kralja (s sliko). — Sv. oče Apostolstvu molitve. — Kristus
—	kralj src. — Sv. oče delavcem. — Tečaji duhovnih vaj. — R. Patft D. J.: Neustrašeno za Kristusa-Kralja! (s slikami). — J. šolar: Sv. Marjeta Ala-kok. — K. Mesarič D. J.: Vražja trdnjava. — Slika misijonskega naraščaja D. .T. — Kristus-Kralj — in naše družine. — Boji in zmage presv. Srca. — Dopisi. — Zahvale.
Kovačev študent. Spevoigra v treh dejanjih, zložil Vinko Vodopivec, založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Cena Izvodu 32 Din. Spevoigra »Kovačev študent« se je našim odrom že v prvi izdaji tako priljubila, da je kmalu popolnoma pošla. Vsestransko zanimanje in povpraševanje po tej skladbi je dalo Jugoslovanski knjigarni povod, da se je odločila za novo izdajo, ki je ravnokar izšla. Skladba je pomnožena pnibližno za štiri strani v prvem dejanju v vlogi Mete; drugo je nespremenjeno. Spevoigra Kovačev študent jenekaka ljudska opereta v mali obliki. Vsebina nudi veliko smeha in zabave, ker je zelo šaljiva. Spevi posameznih oseb so prav melodijozni; cela skladba je zložena v lahkem slogu. Klavirsko spremljanje tudi ne bo delalo težkoč in se lahko nadomesti s harmonijem. Vprizorltev te igre bo torej nudila zopet — kakor svojčas — veliko neprisiljene zabave in veselja ter bo razvedrila vsako čmernost in slabo voljo. — Vsem našim prosvetnim društvom to humoristično igro nnjtopleje priporočamo.
NasnanHa
Organizacija clcktromoiiterjev za Slovenijo naznanja, da se vrši v nedeljo dne 2. oktobra ob i 10. uri dopoldne v restavraciji pri »Levu« JGospo-svetska cesta) njen ustanovni občni zbor. Prosimo torej vse elektromonterje, da se istega v čim večjem številu udeleže. — Odbor.
Resolucije pravniškega kongresa.
V soboto dopoldne se je končalo delo v posameznih odsekih. Popoldne ob pol 5. uri se je vršila v dvorani narodnega gledališča zaključna seja pravniškega kongresa, na kateri so bile prečitane in sprejete naslednje resolucije, katere so predložili posamezni odseki:
Zaičlta vlagalcev.
O zaščiti vlagateljev in odgovornosti organov delniških družb je bila sprejeta naslednja resolucija:
Tretji kongres pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev smatra, da je država dolžna, da bdi nad narodno varčnostjo. Ta cilj se najlažje doseže s podpiranjem in izpopolnjevanjem specifičnih depozitnih zavodov, kateri nudijo s svojo organizacijo, s svojo prirodo in svojim poslovanjem maksimum sigurnosti. Odsek smatra, da se banke ne smejo ovirati v zbiranju narodnega denarja, toda jstotako .se tudi ne sme dopustiti polna svoboda v upravljanju istega. Ta pravica nalaga tudi dolžnost, katera jc doprinešena v po-stulatu čim večje sigurnosti. Potrebno je, zakonsko omejiti krog poslov bankam, katere sprejemajo narodno premoženje in z zakonom predpisati, da se morajo baviti izključno z blagajniškimi in kreditnimi operacijami in s komisijskimi posli. Z ozirom na stanje, v katerem se nahaja naje bankarstvo kot rezultat zgodovinskega razvoja, je nemogoče izvesti diferenciranje bank za kratko dobo. Raditega je potrebno prehodno zakonodaj-stvo za čas, dokler se proces ne dokonča. Raditega tretji kongres pravnikov priporoča, da se predloži specialni bančni zakon, s katerim se bo poleg ostalega preciziral pojem banke in uzakonil prioritet vlagateljev z definicijo pojma hranilnih vlog; da se ustvari organ, da maksimira obresti, vodeč strogo računa o stanju na denarnih tržiščih za vse hranilne vloge; da sc ustvari uspešne kontrole depozitnih zavodov, v kolikor že ne obstoje, kakor tudi da se uzakoni civilnopravna in krivičnopravna odgovornost civilnih oseb.
Izvršitev civilnih sodb.
O izvršitvi civilnih sodb državnih sodišč in obsodb izbranih sodišč sta bili sprejeti re-< soluciji:
I. Tretji kongres pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izraža svoje mišljenje, da bi bilo v korist pravosodja, da se činjprej predloži poseben začasni zakon do predložitve samostojnega zakona o meščanskem sodnem postopku in izvrševanju eksekutivnih titul za celo kraljevino na temelju te osnove:
Čl. 1. Sodnijskc sodbe, odloki in rešitve, kakor tudi drugi pravni akti iz kakršnogakoli prav-* nega področja kraljevine SHS, kateri so postali pravomočni po proglašenju državnega edinstva, ki po zakonih tega pravnega področja tvorijo podlago za izvršitev (titulus executionis), se morajo izvajati na vsem državnem ozemlju, ako so opremljeni s klavzulo izvršnosti s strani pristojnega sodišča dotičnega glavnega področja, v katerem je postal titulus cxecutionis. Klavzula izvršnosti je popolnoma enakopravna sodnijski odločitvi o odobravanju izvršitve.
Čl. 2. Pristojne izvršne oblasti so dolžne izvršiti sodnijske obsodbe, odloke in rešenja, kakor tudi pravne akte, kateri izpolnjujejo zahteve čl. 1., pa če sc obrača zainteresirana oseba nanje pe* posredno aH preko svojega pristojnega sodišča.
Čl. 3. Vsi ostali obstoječi eksekutivni predpisi, v kolikor s tem zakonom niso izmenjani, ostanejo dalje v veljavi.
Čl. 4. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj, obvezno moč pa dobi, ko se objavi v »Službenih novinah«.
II. Tretji kongres pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izraža svoje mišljenje:
a)	Stalno izbrano sodišče je samo tisto so. dišče, katero se kot tako smatra na temelju specialnih zakonskih predpisov.
b)	Rešitve stalnih izbranih sodišč imajo ena-i ko formalno in materialno moč kot pravne ob-< sodbe rednih sodišč, in tvorijo zase izvršni naslov.
Pomorsko pravo.
O osnovnih načelih našega pomorskega prava je bila sprejeta resolucija:
Tretji kongres pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z ozirom na izredno važnost našega morja za našo kraljevino, in šc posebno za njen ekonomski razvoj, uvažujač, da se morejo danes iz morja črpati velike koristi, katera ono tako obilno nudi, samo če sc z modernimi zakoni urede vsi pravni odnošaji, ki morejo nastati iz njegove uporabe in posebno iz plovbe in trgovine po morju, konstatirajoč, da naši sedanji pomorski zakoni ne odgovarjajo današnjim prilikam in zahtevam, priporoča, da sc izdelavi domačih pomorskih prav pokloni posebna pažnja, da pa se pri tem postopa tako: Najprej da se omejimo na nujno in najhitrejše moderniziranje obstoječega prava v današnjih najnujnejših specialnih zakonih. Ko pa bo gotova izdelava ostalih domačih enotnih zakonov in ko dozori mednarodno delo okoli unifikacije pomorskih prav, ter druge po-morske države dokončajo vsa dela pri reviziji pomorskih zakonov, da tudi mi izdelamo iz temelja novo pomorsko pravo v soglasju s tem novim nacionalnim in internacionalnim delom.
Kolektivni dogovori.
O kolektivnih dogovorih med delodajalci in delavci je bila sprejeta resolucija:
Tretji kongres pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev konstatira potrebo, da sc poleg ostalega civilnega zakonodajstva pristopi tudi k doprinosu zakona o kolektivnem delovnem dogovoru in o pravni organizaciji profesionalnih društev, ker sla obe pravne ustanove priznane tudi z državno ustavo. Z ozirom na trajanje redne procedure v reševanju privatnih pravnih sporov, je socialni interes, da so spori o pravnih oziroma zasnovanih kolektivnih dogovorih predmet specialno jurisdikeije kratkega trajanja.
Pravni položaj žene.
O pravnem položaju žene v zakonskem, imovinskem in nasledstvenem pravu je bila sprejeta resolucija:
Tretji kongres pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev priporoča: 1. Privatno-prav-ni položaj žene v zakonskem, Imovinskem in nasledstvenem pravu jc treba urediti na podlagi enakopravnosti. 2. Z vstopitvijo v zakon sc ne omejuje pravna in poslovna sposobnost žene v ničemer. Poročena žena razpolaga s svojim premoženjem nezavisno od moža. 3- Vdovi se mora dovoliti izbero med pravom na nasledstvo in pra* vom na vzdrževanje za čas vdovskega stanja.
Razsvetljava Are de Triomphe v Parizu ob priliki obiska ameriških legijonarjev.
Znamenita »Jacksonvillska« godba ameriških legijonarjev, korakajoča po Parizu. Spredaj tambour-major, ob njegovi strani najmlajši legionarček. — V medaljonu zgoraj od leve na desno: general Pershing, komander Sarage in maršal Foch.
Okrasitev Opernega trga v Parizu v čast ameriškim legijonarjcm.
4. Preživeli zakonski drug mora vsekakor imeti iz posmrtne zapuščine potrebno vzdrževanje, katero mu manjka.
Po sprejetju resolucij se je izbrala nova
uprava kongresnega odbora. Izvoljeni so bili: Predsednik dr. Dragoljub Arangjelovič (Belgrad), prvi podpredsednik dr. Ladislav Polič (Zagreb), drugi podpredsednik dr. Metod Dolenc (Ljubljana), odborniki: Aleksander Andrejevih (Skoplje), dr. Dragutin Jankovič (Belgrad), Miodrag Filipovič (Belgrad), dr. Ante Verona (Zagreb), dr. Ivo Politeo (Zagreb), dr. Julije Magan (Zagreb), Peter Kosič (Ljubljana), dr. Ludvik Sajovic (Ljubljana) in dr. Janko Zirovnik (Ljubljana).
Pred zaključkom je bil prečitan še predlog dr. Josipa Vesela, da se razpravlja o možnosti pravniškega kongresa vseh Slovanov. Ker to vprašanje ne spada v področje kongresa, je oddal stalni odbor ta predlog novoizvoljenemu.
Predsenik dr. Jankovič Rusomil je ob zaključku kongresa izrazil hvaležnost kralju, kateri je poslal svojega zastopnika, vladi in ministrom, kateri so pripomogli, da se je kongres mogel vršiti, ter vsem ostalim oblastem, sarajevski občini, meščanstvu in tisku, kateri je tudi pomagal kongresu z objavami o pripravah in zasedanju kongresa. — Končno je predsednik zaključil kongres, ki je veliko pripomogel k delu za izenačenje zakonov, ki se vedno bolj bliža k svoji dokončni zgraditvi.
"~iZvečer se je uprizorila svečana predstava v narodnem gledališču na čast gostom. V Oficirskem domu je bil organiziran s strani sarajevskih pravnikov tovariški sestanek. V nedeljo so odšli kongresisti, razdeljeni v štiri skupine, na izlete v okolico Sarajeva, v ponedeljek pa so obiskali naš Jadran.
5edivy:
Težavni položaj poljske vlade.
Med vlado gen. Pilsudskega in poljskim parlamentom se bije že od aprila srdit boj. General Pilsudski že od nekdaj ni priljubljen pri desnici, ki jo sestavljajo: Stan. Gliibinske-?a Nar. demokratska (98 po*l., ni svobodomiselna), dr. Dubanoviea kršč. nar. kmetska (23) in J. Chacinskega kršč. demokratska stranka (45). Ko se je Pilsudski maja 1. 1926 na čelu upornega vojaštva polastil oblasti in prisilil z orožjem k odstopu VVitosovo vlado, sestavljeno iz desnice, sredinske Witosove stranke >Piast« (45 posl.) in nar. delavske stranke (18). si je odbil tudi stranko >Piast< in nar. delavsko stranko. Zanašal se je na lojalno opozicijo narodnih manjšin in na podporo soc.. demokratov (41). Ker pa nekdanji soc. demokratski organizator Pilsudski ni hotel poslušati vodstva soc. demokratske stranke in izkoristiti vso svojo oblast v njeno korist, ga je začela ona napadati. Nar. manjšine so prve tedne podpirale Pilsudskega. Pričakovale so protire-voluoijo pod vodstvom desnice in general« Hallera; vsled dobrih odnosov z vlado bi se
medtem lahko pripravile na državljansko vojno, ko bi skušale odtrgati svoje ozemlje od Poljske. A do tega ni prišlo. Vlada generala Pilsudskega se je utrdila. Ko je postala do narodnih manjšin še krivičnejša od prejšnjih, so ji tudi one odrekle vsako podporo. Tako je tik pred letošnjo proračunsko debato ostalo vladi med 444 poslanci zvestih samo 12 poslancev. a to prof. Bartla Stranka dela (6) in Szakunova Neodvisna kmetska stranka (6). Uživa tudi zaupanje prezidenta republike prof. Ignacija Mošcickega.
Desnica se ni mogla poskusiti z gen. Pil-sudskim izven parlamenta. Preostajal ji je le boj v parlamentu. Zato bi pričakovali, da bo vladni proračun odklonjen s lako večino kakor še nikdar nobeden. A Pilsudski je desnici zmešal račune. Začel se je pogajati z nar. delavsko stranko in s »Piastom«. Da bi ta pogajanja preprečila in odvzela vladi v Poljski zelo delujoč očitek protidržavnosti, se je desnica odločila k neverjetnemu koraku: izdelala je sama vladi proračun in poskrbela, da je bil sprejet. Medtem pa se ji je posrečilo dobiti stranko >Piast« trdno na svojo stran.
Zakaj kakor desničarske stranke ima tudi »Piast« strah pred volitvami. Vsled naraščajoče narodne zavesti bodo mnogo izgubile na ozemlju narodnih manjšin, a tudi Pilsudski bi jim mogel zadati občutne rane. Zato je nar. demokratska stranka izdelala načrt najbolj reakcionarnega volivnega reda v Evropi. Ogromna večina Ukrajincev in Belorusov po njem sploh ne bi smela voliti, a volilni okraji bi se tako prikrojili, da bi bila zmaga poljskih velikih strank sigurna. Demokrati so pričakovali. da bo Pilsudski v zahvalo za proračun sprejel-ta zakonski načrt. A on je prebister. da bi šel na ta način v svojo politično smrt. Tak volilni zakon bi ojačil desnico in sredino, oslabil njega in mu za vedno pretrgal vse zveze z levico. Zato je takoj po sprejetju proračuna v aprilu poslal parlament na počitnice.
Nato se je začela vlada resno pripravljati na volitve. Tz notranjepolitičnih razlogov bi sicer bile vladi take skrbi nepotrebne, ker bi Pilsudski lahko svojo prikrito diktaturo izpre-menil tudi v odkrilo, če ne hi bilo gospodarsko stanje države tako težavno, da Poljska nujno potrebuje inozemsko posojilo. Nobeden kapital pa ne gre v državo, kjer je diktatura. Pilsudski si torej mora na nekak način zagotoviti večino po volitvah, če se hoče obdržati na površju. Čim več časa bo imel, tem večje bo upanje na uspeh. Radi tega hoče Pilsudski od-goditi volitve, ki bi se morale vršiti še to leto.
Stranke desnice in sredine so se kmalu prepričale, da njihov načrt volilnega reda ne bi dobil večine v parlamentu. Če bi bil sprejet, se namreč narodne manjšine — teh je nad 40 odstotkov prebivalstva — ne bi udeležile volitev, temveč bi same izvedle pozneje nove volitve in se obrnile na inozemstvo za priznanje tega parlamenta. Vsled tega so bili treznejši politiki desničarskih strank samih proti temu načrtu. Edina rešitev za desnico in sredino je iti čimprej na volitve in dati vladi čim manj časa. Ker pa Pilsudski to noče, ga treba prisi-
liti z edinim možuim sredstvom, s spremembo ustave.
Na Poljskem more izpreminjati ustavo zakonodajna skupščina takoj, če ima za predlog kvalificirano večino. Tako so desničarsko-sre-dinske stranke izsilile zasedanje sejma in senata dne 20. junija. Stavile so predlog o spremembi ustave v tem smislu, da se lahko poslanska zbornica (sejm) in senat razpustita sama. ako tako odloči dve tretjini poslancev (senatorjev pri prisotnosti vsaj polovice vseh poslancev (senatorjev), prezident pa le, če se s tem strinjajo štiri petine vseh poslancev (senatorjev). Tik pred glasovanjem v senatu o tem predlogu, pa je vlada dne 13. julija odgo-dila parlament. Ko se je 19. t. m. sejm zopet sestal in je vprašal vlado za tajinetveno afero generala Zagorskega, ga je zopet odgodila za 30 dni. Ker bi moral v senatu priti takoj na glasovanje predlog o spremembi ustave, je vlada pred prehodom na dnevni red odgodila tudi senat, ki se sestal 23. t. m. V vseh parlamentarnih krogih je nastala ogromna nervoza. Sam predsednik Senata Trampuczinski pa je protestiral pri prezidentu republike proti kršenju ustave. Vse ozračje v Poljski je polno elektrike. Položaj vlade je tem težji, ker bi morala začeti pripravljati proračun.
Ko tako Pilsudski in parlament igrata slepo miš, trenutno general Pilsudski ne ve za izhod. Toda Pilsudski je hladnokrven, ima bistre oči in zna včasih smukniti tudi skozi mišjo luknjo. Ali bo tudi sedaj?
PROSLAVA DESETLETNICE RUSKE REVOLUCIJE.
v Moskva, 27. septembra. (Izv.) Na proslavo desetletnice ruske revolucije meseca novembra pričakujejo 1500 gostov, katere je večinoma povabil centralni svet sovjetskih strokovnih zvez. Iz Nemčije pričakujejo 60, iz Anglije 60, Amerike 50, Francije 30, Južne Amerike 30, Indije 10 in iz Afrike 9 delegatov. Povabljenih je tudi 60 zastopnikov, med drugimi iz Arabije, Egipta, Indonesije in Indije.Povabljeni so zastopniki inozemskih železničarjev, zastopniki mednarodnega espe-ranto-pokreta, športnikov, frontnih bojevnikov in brezbožnih organizacij. V inozemstvu bodo spominske razstave v Berlinu, Parizu, Angori in Newyorku.
AMERIŠKI LEGIJONAR.il V RIMU.
v Rim, 27. sept. (Izv.) Ameriški legijonarji so nocoj po obisku Genove in Pise dospeli v dveh posebnih vlakih v Rim. Po dosedaj objavljenem programu bodo položili venec na grob neznanega junaka, potem bo sprejem v Vatikanu, častni večer na Kaipitolu, obisk italijanske vojaške jahalne šole in 3lovesen banket zveze italijanskih frontnih bojevnikov. O sprejemu v palači Ghigi doslej še ni nič znanega. Mussolini je poslal gostom sporočilo v angleškem jeziku: >Ko sporočam krepkim možem ameriških legij svojo dobrodošlico, pozdravljam vse pogumne vojake, ki so velikodušno ponesli svoie mladostne moči z onstran oceana na bojna polja Evrope.« — Ameriški gostje bodo že jutri zvečer zapustili Rim.
VSE PROTI ROTHERM ERU.
Bratislava, 27. sept. V resoluciji madjar-skega dela češkoslovaške soc. demokratske stranke se je sklenilo, da madjarski socialisti protestirajo proti Rothermerovi akciji, katero madjarsko delavstvo v ČSR zavrača, ker ima v ČSR več pravic, kakor madjarsko delavstvo na Madjarskem.
BELGIJA SVARI NEMČIJO, NAJ MIRUJE S KRIVDO.
v Bruselj, 27. sept. (Izv.) Belgijskemu zunanjemu ministrstvu blizu stoječ list »Popel« svari berlinsko vlado pred nadaljevanjem »ofenzive glede vprašanja vojne krivde«, od katere ne bi moglo priti nič dobrega niti za Nemčijo niti za mir. Čc hoče Nemčija to kampanjo prevzeti na svoj račun, bo kruto razočarana. Stresemann naj si da dopovedati, da nobena anketa niti izrek razsodišča ne more omajati prepričanja, če že ne o izključni krivdi, pa gotovo ne o odločilni odgovornosti.
KONKORDAT MED LITVANSKO IN SV. STOLICO.
v Rim, 27. sept. (Izv.) Danes dopoldne sta kardinal državni tajnik Gaspari za Vatikan in ministrski predsednik Waldemara za Litvmsko podpisala konkordat med Litvansko in Sv. Stolico.
WIRTH SE ODDALJUJE...
Freiburg, 27. sept. Osrednji odbor baden-skega centruma je razpravljal o načrtu državnega šolskega zakona. Dr. Wirth se te konference ni udeležil, čeravno je bila sklicana ravno radi njega. Ta Wirthov korak je delegate deprimiral in trdi se, da Wirth tudi v domačem okrožju izgublja veljavo. Vendar pa se ni ničesar sklenilo o njegovi izključitvi oziroma vztrajanju pri centrumu.
ŠVEDSKA KRALJICA V RIMU.
v Rim, 26. septembra. (Izv.) Švedska kraljica Kristina je prišla v zasebnih zadevah v Rim. Na postaji Termini jo je sprejelo osobje švedskega poslaništva. Iz Rima potuje kraljica v Neapelj.
KRALJ BORIS V RIMU.
v Rim, 27. sept. (Izv.) Švedska kraljica je z dvema dvornima damama v najstrožjem in-kognitu dospela v Torrente, kjer hoče ostati nekoliko časa, Po poročilih rimskih listov je bolgarski kralj Boris iz Florence dospel v Rim pod pseudonir-om grof Rylski, kjer hoče nemoteno znanstveno delovati.
Izredna vročina v Rusiji.
v Moskva, 27. septembra. (Izv.) Iz Toni-ska v Sibiriji se poroča, da vlada tam vročina 25 stopinj R, ki traja že več dni. Meseca septembra tam že 50 let ni bilo take temperature. V Moskvi in Kijevu je temperatura 20 stopinj, dočim znaša v tem času povprečno 11 stopinj. V Tambovu so merili baje celo 35 stopinj.
Gospodarstvo
Pridelek žita in izgledi prehrane v mariborski oblasti.
Maribor, 27. sept.
V	mariborski oblasti se je pridelalo letošnje
leto: pšenice na 38.111 ha 359.651 stotov, rži na 28.224 ha 213.442 stotov, koruze se računa na 41.937 ha 602.336 stotov, skupaj torej 1,175.428 stotov krušnega žita.
Mariborska oblast šteje 624.121 prebivalcev. Ako porabi povprečno vsak prebivalec dnevno 390 gramov moke za prehrano, potrebuje mariborska oblast za preživitev prebivalstva okroglo 890.932 m. stotov moke na leto, ali pa (ako se zmelje žito na 75%) 1,187.909 meterskih stotov žita.
Razven tega se pa rabi gotova množina žita za seme in pitanje prašičev. Za seme rabimo pšenice na hektar kakih 190 kg, torej za posetev 38.111 ha 72.411 kg rži za 1 ha 185 kg, torej za posetev areala 28.224 hektarov 52.214 kg koruze za hektar 40 kg, torej za posetev areala 41.937 hektarov 16.775 kg, torej skupaj za seme 141.100 kg.
Za pitanje prešičev se rabi največ koruza. Letošnje leto je bilo naštetih v mariborski oblasti 196.936 komadov prešičev. Ako računamo, da se od tega števila pita 150.000 prešičev in da se pokrmi vsakemu prešiču povprečno 80 kg, kar gotovo ni previsoko, bi se rabilo za pitanje prešičev skupno 120.000 meterskih stotov koruze ali žita na leto.
Na podlagi gornjih številk pridemo do sledečega zaključka: v mariborski oblasti se je pridelalo letos 1,175.429 met. stotov krušnega žita. Rabimo pa 1. za človeško prehranitev 1,187.909 met. stotov, 2. za seme 141.400 met. stotov in 3. za pitanje prešičev 120.000 met. stotov, skupaj 1,449.309 met. stotov. Ker znaša letošnji .pridelek 1,175.429 met. stotov, je torej primanjkljaj 273.880 met. stotov. Primanjkuje nam tedaj okroglo 273.880 met. stotov žita, t. j. približno ena petina potrebe.
Ker bo pa letos enkrat tudi ajda najbrž dobro obrodila, postane stanje prehrane še ugodneje.
Trpijo samo oni kraji, kjer so pomladni mrazovi zmanjšali pridelek rži in pšenice in kjer delajo pol jske miši škodo.
V	splošnem nam gornje številke kažejo marsikaj zanimivega. V prvi vrsti nastane vprašanje, ali se more dvigniti domača produkcija v toliko, da nam bo rodila zemlja dovolj kruha. S strogo tehničnega vidika bi se produkcija lahko dvignila za eno petino. A sedanji gospodarski položaj, posebno pomanjkanje denarja, najbrž tega še tako hitro ne bo dopustiti.
Ker nakup umetnih gnojil, s katerim bi se potrebni dvig produkcije lahko izvršil, splošno ni izvedljiv, bo treba pridelek dvigniti s pametno odbiro zrnja za seme. Taka odbira naj se vrši na polju; odbira naj se le najtežje in najlepše razvito klasje. Kmetovalec se bo kmalu prepričal, da s premišljenim odbiranjem lahko dvigne pridelek svojega polja brez velikih stroškov. Razventega je to delo take naravi, da je zanimivo in vredno, da ga opravlja razumen posestnik. Saj je veliko zadoščenje, če vidiš, da si vsled premišljenega dela dosegel lep uspeh!
Vsled tega bo kazalo vprašanje semenske od-bire posvečati veliko večjo pozornost in skrbeti za sredstva, da se uvede v mariborski oblasti priznavanje semenskega blaga!	X+Z.
Volitve za industrijski odsek Zbornice TOI v Ljubljani. Včeraj dne 27. t. m. so se pri Zvezi in-dustrijcev vršila pogajanja radi sestave enotne kandidatne liste za ind. odsek. Dosegel se je sporazum med vsemi interesiranimi skupinami in so se pogajanja uspešno zaključila. Po tem sporazumu bo Zveza industrijcev vložila kandidatno listo za industrijski odsek, kakor se je sporazumno sestavila.
Naša posojila na inozemskih borzah. Na pariški borzi so kurzi predvojnih srbskih posojil zelo narasli. 4% posojilo iz leta 1595. je naraslo v teku pret. tedna od 152 na 155.25, 5% zl. iz 1902 od 525 na 530, 5% zl. 1913 od 113.75 na 115.25. Znano je namreč, da je fin. minister imenoval komisijo, ki naj prouči vprašanje valorizacije predvojnih dolgov Srbije, katerih kuponi se plačujejo v franc. frankih, imetniki pa zahtevajo plačilo v zlatih frankih. Pariški finančni listi navajajo samo imenovanje te komisije kot vzrok za dvig papirjev na pariški borzi. Ta vest je ugodno vplivala tudi na kurz 8% Ble-rovega posojila 1922, ki notira na newyorški borzi. Kurz, ki je znašal v tednu od 10. do 17. t. m. 100.50 —100.75, je pretekli teden narastel na 101.75.
Sadjarska razstava v Laškem. Kakor nam poročajo iz Laškega, se nameravana sadjarska razstava ne vrši 2. oktobra, ampak v nedeljo 9. oktobra.
Razstavo priredi podružnira Sadjarskega društva v Laškem.
Vpisi v trg. register. Franc Lončar, mesarija, trg. z živino in izvoz drobnice v Biserjanih; Janez Bagola, trg. z govedi in svinjami ter izvoz v Can-kovi; Sigmimd Pollak, izvozna trgovina z jajci in perutnino v Cankovi; Tomič Simon, prodaja vina na veliko tn drobno, podružnica v Celju; Ivan Ke-rec, izvozna trg. s sadjem in polj. pridelki v Ger-lincih; Neža Tratnjak, trg. z dež. pridelki in izvoz ,v Gornji Bistrici; Martin Ritonja, trg. z živino in izvoz v Gornji Radgoni; Josip Benko, trg. s sadjem in živino ter izvoz v Gornjih Črncih; Josip Benko, trg. z živino in izvoz v Korovcih; Franc Zemljič, trg. z zakl. drobnico in izvoz v Lešarih; oblačilnica Filip Stilinovič v Ljubljani; L. Trampuš, izdelovanje lanenega olja v Ljubljani; Anton Pučnik, trg. s sadjem, polj. pridelki in izvoz v Ljutomeru; Ivan Horvat, trg. z dež. pridelki in izvoz v Lomanošik; •»Eksploziva« Edvard P.ovalej v Mariboru; Josip Graj, izv. trg. s perutnino, jajci in divj. kožami v Martjancih; Kampl Avgust, izv. trg. s sadjem in polj. prid. v Nuškovi; Josip Itančigaj, izv. perutnine, jajc, kož itd. v Policah; Štefan Šiftar, izv. trg. z živino v Pužavcih; Anton Kerenčič, trg., izvoz sadja na deb. na Ranči; Imre Ratnik, izv. trg. s perutnino, jajci in divjačino v Rankovcih; David Weisz, trg. s polj. pridelki in izvoz v Rogaševcih; Mihael Ficko, izv. trg. s sadjem in polj. pridelki v Serdici; Samu Weiss, trg. z živino in izvoz v Serdici; Anton Bagola, trg. z živino, perutnino in izvoz v Starih Beznovcih; Ludvik Lidik, izv. trg. z mlekom, sadjem itd. v Strukovcih; Ignac Koblencer, trg. izv. trg. z meš. bi. in dež pridelki pri Sv. Juriju; Ljudevit Koblencer, izv. trg. s konji pri Sv. Juriju; Matija Domanjko, trg. z živino in izvoz pri Sv. Juriju ob ŠSavnici; Josip Banko, trg. s perutnino in jajci v Salamoncih; Mihael Sukič, izv. trg. z dež. prid., jajci itd. v Večeslavcih; Štefan Režonja, izv. trg. s polj. prid., jajci, perutnino v Vratji vasi; Anton Pri-snig, izv. trg. z meš. bi., polj. prid., perutnino, jajci v Vratjem vrhu; Franc Vavpotič, trg. s sadjem na deb. in izvoz v Zgornji Sv. Kungoti.
Usnjarska razstava v Milan u. V Milanu se vrši od 20. do 27. oktobra :P27 IV. usnjarski teden. Razstaviti smejo tudi inozemska v usnjarsko stroko spadajoča industrijska podjetja.
Horssa
Dne 27. septembra.
DENAR.
V	Ljubljani je bil Berlin danes zaključen višje kakor včeraj. Kakor tudi Dunaj in London. Trst je bil zaključen po 309.75 in 310.50, zagrebški srednji kurz je celo 310.116.
Promet je bil danes manjši kakor včeraj. Narodna banka je samo deloma intervenirala v Curihu, ostale potrebe pa je krila privatna ponudba.
Ljubljana. Devize: Berlin 13.52625—13.55625 (13.54125), Budimpešta 9.935 -9.965 (9.96), Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 7.995—8.025 (8.01), London 276-10—276.80 (276.50), Ne\vyork 56.635— 56.835 (56.735), Pariz 222.50—223.50, Praga 168.425 —168.45, Trst 308.96—310.96 (309.75—310.50).
Zagreb. Berlin 13.525—13.555, Curih 10.94— 10.97, Dunaj 7.9925—8.0225, London 276.10—276.90, Ne\vyork 56.65—56.85, Pariz 222.25—224.26, Praga 168.025—168.825, Trst 309.16—311.16.
Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.60, Budimpešta 90.65, Bukarešt 3.2375, Dunaj 73.12, London 25.2375, Newyork 518.625, Pariz 20.355, Praga 15.37, Trst 28.29, Sofija 3.755, Varšava 58.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.481, Kodanj 189.75, London 34.48, Milan 38.65, Ne\vyork 708.60, Pariz 27.805, Varšava 79.20. Valute: dolarji 706.40, lira 38.62, dinar 12.4475, češkoslovaška krona 20.9875
Praga. Devize: Lira 189, Belgrad 59.45, Pariz 132.375, London 164.20, Newyork 33.745.
Dinar: Newyork '176.125, Berlin 7.40, London 276.25.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
V	Ljubljani ni izprememb razen v Kranj, industrijski, ki je notirala 410 bi.
V	Zagrebu je vojna odškodnina oslabela za par točk. Slavonija danes 18, včeraj 16.
Na Dunaju je Kranj. ind. popustila od 50 na
49.
Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kred. 140 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 den., Strojne 70 bi., Vevče 135 den., Kranj. ind. 410 bl„ Ruše 260—270, Stavbna 56 den., šešir 104 den.
Zagreb, 7% invest. posoj. 84—S5, agrari 54 ob zaklj., vojna odškodnina 387—388, okt. 390—392, Hrv. esk. 91, Hipobanka 55—56, Jugobanka 91, Praštediona 850—855, Ljublj. kreditna 139, Šečerana 570, Drava 570, Slavonija IS. Trbovlje 482.5—485.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83.25, Živno 108, Hrv. osk. 10.80, Hipo 6.70, Alpine 48.60, Greinitz 6, Trbovlje 62, Kranj. ind. 49, Slavonija 2.05.
BLAGO:
Ljubljana. Les: Suha buk. drva zdrava, do 10% okroglic brez klad, fko vag. meja 1 vag. po 19.50, suha buk. drva, zdrava, do 10% okroclic, fko vag. meja 1 vag. po 23, trami merk. po kupčevi noti fko vag. Sušak pristanišče 6 vag. po 315; zaklj. 8 vag. Tend. živahnejša.
Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post. ml. tar. plač. 30 dni, dobava prompt): Pšenica bč. 78-79 kg, 2%, 340.50-342.50, ista za okt. 842—345.50. sr. 337.50-340, slav. 334 -338; koruza bč. star. tar. 245—250, ml. tar. 240—245, moka 0 fko Lj. plač. po prejemu pri odjemu col. vag. 490; zaklj. 1 vag. Tend. mirna.
Trst. Sladkor nov. marec 140, likv. kurz 136, apr. avg. 145, likv. kurz 19» lir za 100 kg. Kava: sept. iikv. kurz 520, dec. 180—500, likv. kurz 490, marec 475—480, likv. kurz 180, maj 470—480, likv. kurz 475.
Dunaj. Promet je bil radi židovskega Novega leta izredno majhen. Ceno vseh vrst žila so le nominalne.
Budimpešta. Borza radi židovskega praznika sploh ni poslovala.
Chicago. (Začetni kurzi; v oklepajih včerajšnji zaključni kurzi.) Pšenica sepl. 127 (—), dec. 130 (130.625), marec 132.36 (133.75), koruza sept. 97.25 (—), dec. 99 (98.125), marec 101.50 (100.50), oves sept. 48.625 (—), dec. — (—), rž sept. — (—), dec. 96.50 (97).
Spori
IX. OLIMPIADA.
Olimpijski dan v Ljubljani.
Medzvezni odbor za IX. Olimpiado v Zagrebu, katerega člani so vse športne zveze v naši državi, je sklenil prirediti dne 16. oktobra v vseh sporlnih centrih naše države olimpijski dan, ki bo impozantna manifestacija celokupnega našega športa in močne propaganda za olimpijsko idejo ter udeležbo naših izbranih na zimsko športni olimpiadi v St. Moritzu v Švici in vsesportni olimpiadi v Amsterdamu. Odbor za propagando IX. olimpiade v Sloveniji s sedežem v Ljubljani namerava na ta dan s celodnevnimi športnimi prireditvami zainteresirati našo javnost za sportno-olimpijsko idejo in položiti račune o dosedanjem delu naših športnih organizacij vseh športnih panog. Odbor je celodnevna prireditve razdelil v dva dela: propagandni in športni. V želji, da javnosti pokaže moč športnih organizacij, prirejuje dopoldne velik manifsstacijski obhod, katerega se morajo obvezno udeležiti vse športne organizacije korporativno. Sprevod bo krenil po vseh važnejših ljubljanskih ulicah do Kongresnega trga, kjer se vrši zbor sprevoda. Mogočna falanga kolone Auto-kluba priredi na leni mestu lepotno konkurenco automobilovki bo v veliki meri povzdignila propagandni značaj povorke. Lahkoatletska podzveza priredi tik pred pričetkom sprevoda propagandni stafetni tek po glavnih ljubljanskih ulicah, ki naj kakor vsako leto, tudi ob tej priliki privabi na ulico vso ljubljansko publiko, ki simpatizira s športnim pokretom pri nas.
Popoldan je rezerviran za razne športne prireditve, pri katerih bodo nastopili najodličnejši zastopniki raznih športnih panog v Sloveniji. Oba kolesarska pododbora: Ljubljana in Ljubljana-mesto priredita kolesarsko dirko s startom in ciljem v bližini igrišča SK Ilirije. Sodelovanje najboljših zastopnikov kolesarskega športa v Sloveniji je porok, da bo ta dirka najzanimivejša v letošnji sezoni. Ljubljanska Hazena Podzveza priredi ha-zena tekmo dveh najmočnejših kombiniranih ha-zenskih teamov Ljubljane. Lahkoatletska Podzveza namerava v disciplinah: meti kopja in diska ter s štafeto 4 X100 m pokazati javnosti napredek naših najboljših atletov: dr. Perparja, Stepišnika, Petkovška, Orehka, Slamiča, Rovana itd. Tudi štafeta 4 X 100.ni, v kateri se srečata stara rivala ASK Primorje in SK Ilirija, bo nudila mnogo zanimivih faz športne borbe. Višek popoldanskih spornih prireditev bo vsekakor tvorilo srečanje v nogometu med SK Ilirijo in Primorjem.
Ker je Olimpijski dan namenjen propagandi za olimpijsko idejo in manifestaciji napredka celokupnega našega športa, denarni izkupiček pa olimpijskemu fondu, poživljamo vse športne organizacije in društva, da z agitacijo med svojim članstvom in polnoštevilno udeležbo pri olimpijskem dnevu manifestirajo za udeležbo naših najboljših pri športni tekmi vseh svetovnih narodov, javnost pa naprošamo, da nam po svojih močeh nudi mo-i ralno in gmotno podporo. — Odbor za propagando I IX. olimpiade v Sloveniji.


t/ *
I Od prehlajenja
sczelohltro ozdravim. Zou- j
žijem por Asplrlnovlh-toblet
| <Bay+, vležem se v posteljo, se dobro preznojim In nevarnost Je odstranjena. Celo opasnlh prehlad sem se obranil, za kor se moram zahvaliti neprekosljlvlm
Aspirin-
tabletom ftapt.
Pristnost in kvollieto po go-ronttro somoorlglnol-nI zavitek z modro-/ .^^S belo-rudečo garon-cljsko znomko./ j.
8 m DALEČ JE SKOČILI Ameriški dijak Hubbard, črnec, je skočil v Cincinati v Ameriki 7.98 m daleč in je zboljšal s tem svoj lastni svetovni rekord 7. 896 m. Obenem je tekel 100 yardov v 9.1 sek. in je izenačil svetovni rekord. S tem je dokazal na novo, da jo skok na daljavo samo podaljšanje teka na kratko razdaljo. Vsi dobri skakavci na daljavo so hkrati tudi dobri sprinterji; od hitrosti zaleta je dolžina skoka dosti bolj odvisna kot od moči odskoka. Seveda sta pa za rekord potrebna oba momenta. Skoraj majhni črnec se ti zaleti kot mišičji motor in ti odskoči od bruna, da misliš, v zemljo ga je zabiL Črnec pa sfrči po zraku in frči 8 ni daleč. Pisali smo že, da je skočil v treningu tudi 8 in pol metra. Že na pariški olimpiadi je skočil čez 8 m, pa jo nazaj padel; do prvega odtieka so namerili takrat 7.4 m. Še dva oficielna centimetra mu manjkata, pa bo imel 8 m za seboj. V »Slovencu« skokov pod 7 m sploh ne omenimo več. Pred vojno si redkokdaj slišal o 7 metrskem skoku, samotno je sameval nad 20 let na svetovnem rekordu 7.61 m Iree 0'Connor. Že olimpiada v Stockholmu nam je pa pokazala atlete s skoki nad 7.5, iu to so ja po vojni nadaljevalo. Ce ne skočiš dosti nad 7 m, mednarodno ne pomeniš nič. Pri zadnjih olimpijskih igrah je zboljšal Le Gendre svetovni rekord na 7.76 m, kmalu mu ga je vzel Hubbard; sedaj ga tira naprej nad 8 m, morebiti do 9. Kdo vet >I.etečega človeka« imenujejo časopisi Hubbard^ imajo prav.
BORBA ZA SCIINEIDERJEV POKAL.
Tisti, ki so iskali pretekli teden na Lidu pri Benetkah miru in odpočitka, ga niso našli. Neprestano so frčali hidroplani sem in tja, velikansk je bil hrušč in trušč. Vršile so se priprave za tekma za Schneiderjev pokal. Pokal je daroval leta 1913 Francoz Schneider, iz rodovine znanih francoskih tovarnarjev orožja. Dobi ga tisti, kojega hidroplani doseže največjo hitrost. In če ga dobi kakšna de. žela v teku petih let trikrat, ostane pokal njena definitivna last. Doslej so se borile za to dragoceno ustanovo v prvi vrsti Amerika, Anglija, Francija in Italija. Letos Francija ni priglasila nobenega tekmeca, napovedani amer. rekordni aviatik Wiiliams ni prišel in oetali so samo Angleži in Italijani. Zlasti Italijanom jo bilo veliko na zmagi; saj jo je Mussolini zaukazal. Dejali so: »Tisti,
r
Nedosegljivo
Eau de Cologne Ctiypre
Bour|ols — Parls
I
23
Mark Twain:	,
Kraljevič in siromak.
Pravljica za mlade ljudi vsake starosti.
Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec.
>Primaruha, ta mali beraček ti pride v sobo in se polasti postelje tako izlahka in samoposebi umevno, kakor da bi bilo vse njegovo; in pri tem ne reče ne »prosim« ne »dovolite«, sploh nič. Ko se mu je bledlo, je dejal, da je kraljevič, prestolonaslednik, in se je ves ta čas zares tako vedel, kakor da bi bil kaj takega. Ta revček brez prijateljev; gotovo se mu je zmešalo zavoljo tega, ker so grdo ravnali ž njim. No, mu bom pa jaz prijatelj; za enkrat sem ga rešil; močno sem mu naklonjen in prav rad že imam tega poba, ki tako visoko in drzno govori. Kakor vojak se je postavil umazani druhali po robu in ji korajžno, srčno odgovarjal! In kako zal, mil in prijazen obraz ima sedaj, ko mu je spanje pregnalo vse nadloge in skrbi. Učiti ga liočem, ozdraviti ga hočem njegove bolezni, da, hočem mu biti starejši brat, skrbeti hočem zanj in čuvati nad njim; in kdor ga bo sramotil ali mu celo kaj zalega storil, ta naj si ročno naroči mrtvaški prt; zakaj potreboval ga bo, najsi me potem na grmadi sežgo!«
Sklonil se je nad dečka, ga pomotrival s prijaznim, sočutnim zanimanjem, ga nežno potipal po mladih licih in mu z veliko rjavo roko gladil kuštrave kodre po čelu nazaj. Deček se je narahlo zganil. Hen-don je zamrmral:
»Hej, to je pa res možato, cla ga pustiš ležati tukaj nepokritega, da bo še trganje dobil. Kaj mi je storiti? Ako ga vzdignem, da bi ga položil v posteljo pod odejo, se bo zbudit, revež pa tolikanj potrebuje spanja!«
Ozrl se je po sobi, da bi našel kje kako odevalo;
ker pa ni našel ničesar, si je slekel jopič, zavil vanj dečka rekoč:
»Jaz sem itak vajen mrzlega zraka in bornega oblačila, zavoljo tega ne bom dosti čutil hlada.« Nato je jel stopati po sobi gorindoli, cla bi se ogrel, in je ves čas govoril sam s seboj kot poprej:
»Njegova zmešana pamet mu pravi, da je kraljevič in prestolonaslednik; malo čudno pa bi bilo, da bi imeli med seboj še vedno prestolonaslednika sedaj, ko oni, ki je bil kraljevič, ni več kraljevič, ampak kralj — ta bedna glavica se trdovratno drži te domišljije in ne more dognati, da bi moral sedaj opustiti naslov kraljeviča in se imenovati kralja... Ako je moj oče še živ po teh sedmih letih, odkar sem z doma in bivam v tem brlogu, bo prijazno sprejel reveža in zavoljo mene dal dobro streho; enako tudi moj starejši brat Artur; drugi moj brat Hugon pa — glavo mu razčesnem, temu zločestemu lisjaku, ako bi vtikal svoje prste vmes! Tako je, tjekaj se podava in sicer naravnost!«
V sobo je stopil strežaj z večerjo, iz katere se je kadilo, jo postavil na mizo iz desk, pripravil stole in odšel pustivši tako preprosta stanovalca, da si sama postrežeta. Vrata so zaloputnila za njim in ropot je zbudil dečka, ki je sedel v postelji in se veselo ozrl okoli sebe. Naenkrat pa mu je žalost pomračila obraz in globoko je vzdihnil in zamrmral sam pri sebi: Ej, gorje mi, bile so samo sanje I« Nato je opazil Hendonov jopič, pogledal Hendona, razumel žrtev, ki jo je možak storil zanj, in rekel milo:
Dober si do mene, zares, jako dober si do mene. Vzemi ga in obleci — ne boni ga več potreboval.«
Nato je vstal in stopil k umivalniku, ki je stal v kotu, ter čakal. Hendon je dejal z vedrim glasom:
»Prav dobro večerjo bova imela; vse je okusno' in vroče, da se kadi; jeu iu pa spanec te zopet dodobra okrepčata, ne boj se, zopet boš možak, dasi majhen.«
Deček pa mu ni dal odgovora, ampak je uprl svoje oči, v katerih je bilo videti resnobno presenečenje in tudi nekoliko nepotrpežljivosti, v velikega viteza meča.
»Kaj pa je sedaj?«
»Dobri gospod, rad bi se umil.«
»Ej, je-li to vse! Za nobeno stvar ne vprašaj Hendona za dovoljenje, ki si je poželiš. Naredi se tukaj popolnoma domačega, vse ti je na uslugo, kar je mojega tukaj.«
Deček pa je še vedno mimo stal pred umivalnikom; ne samo to; enkrat, dvakrat je celo udaril z nogo nestrpno po tleh. Hendon je bil ves osupel, pa je rekel:
»Ej, kaj pa ti je?«
»Prosim te, zlij mi vodo v posodo in ne govori toliko k
Hendon je potlačil hripav smeh in je rekel sam pri sebi: »Pri vseh svetnikih! Tole je pa imenitno!« Stopil je urno naprej in storil, kakor mu je deček velel. Nato je obstal zraven njega kakor odrevenel od zavzetosti, dokler ga ni vzruvalo iz osuplosti povelje: »Naprej — daj mi brisalko!« Vzel ie brisalko, ki je visela dečku tik pred nosom, in mu jo podal brez vsake besedice. Nato si je sam pričel umivati obraz, med tem pa je njegov posinovljengc sedel za mizo in se pripravljal, da bi se poslužil jedače. Hendon se je požuril z umivanjem, nato pa je odmaknil drugi stol od mize in hotel prisesti, kar je deček nevoljno vzkliknil:
»Nikari vendar! Mar hočeš v kraljevi navzočnosti sedeli?«
Te besede so Hendona dodobra osupnile. Zago-drnjal je sam pri sebi: »Glej no! Blaznost tega revčka se popolnoma ravna po novih okolnostih! Ozira se na veliko izpremembo, ki je zadela deželo in kraljestvo, iu si domišlja sedaj, da je kraijf Primaruha, ravnati so moram po tej premami — drugega mi ne preostaja — za vraga, sicer me .v iečo gošlje!«
IIIEIIIB
as	rt	> r*
s	3	' G
>t <?	£f	^ o
S	P	2 oŠ
HEJ*
igffrB
M f/)
o
C/J 9s
»si* §
3
I
L3 5'
s 3
a'2*1
N	. <5*
| I S' ® »
sf Sil
ilsBf
S- t) ° *> t2 t- B
2	P - fc
3	S i S
1 ? ff
§1 s si * I s p- s
g gri «
P c/}	hj
K*
63
f
« f a s s
„ S. K4 "
2 s»
B
K > £
0D 09 "
S S 6-
p
I HGUnBRlUAAn11 pisalni stroj ima soctaoni slooes, nad 2.000.000 stroico o | I m DflDAAA liublfana, Selenburfiaoa MUilUCKWvvU prometu, nedosegljio o irpelnosll in osled tega najcenejll. LllVa DMKmMMv ulica 6/1. Telefon st. 2980
Id nam hoče pokal vzeti, mora leteti vsaj 480 kilometrov na uro.t
Hitrostni razvoj je izreden. Devetkrat so se doslej borili za pokali leta 1913 je dosegel pilot Prevost kot zmagovalec 91-km na uro, letos je dosegel Anglež Webster nad 453 indiciranih kilometrov. Prevost je zmagal v Mpnaco, zato se je drugo leto vršila tekma spet v Monaco. Tedaj je cmagal Anglež Pixton, s 1 73 kilometri. Prišla je vojna. Po vojni so Angleži dovolili, da se. je vršila prva tekma 1. 1920 v Benetkah; zmagal je Italijan Briganti, 222 km. Leto 1922 je darovalo v Neapolu smago Angležu Biardu, 234.5 km. V Cowesu na Angleškem si je leta 19G3 priboril pokal ameriški Sastnik Rittenhouse z 285.61 kilometri. Leta 1024 tri bili morali priti tekmeci v Ameriko, pa ni nobeden prišel. Zato so preložili tekmo na leta 1925. Tedaj je zmagal v Baltimoru ameriški poročnik Doolitke s hitrostjo 374.2 km na uro. Prihodnje leta 1926, je odnesel Italijan Bernardi pokal v Evropo,' dosegel je na uro 395.814 km. Par dni po borbi za pokal je let.el celo 416.618 km, nov svetovni rekord za hidroplane. Letos so pričakovali 500 km. Kaj je to? Ko je letel leta 1925 Anglež Biard na ovinkih s hitrostjo ca 400 km, mu je centrifugalna sila pognala kri iz možgan in se je onesvestil; le z največjim naporom je nato pristal. Vidiš piko na obzorju*, preden se zaveš, je letel aeroplan že čez tebe in je tudi že izginil na nasprotni strani obzorja. 480 km na uro je 8 km na minuto! Pomisli. V soboto sem gledal aeroplane, kako so frčali. Sapa mi je zastajala. Par dni prej je dosegel Anglež Kinklat v treningu 523 km na aro! Tekma bi se bila morala vršiti v nedeljo, pa je Mo slabo vreme inso jo preložili na ponedeljek. Zmagal je Anglež Webster, ki je na hidro-planu tipa Superm.arine poletel 7 rund ob Lidu tja in sem v 46 min. in 20 sekundah; to pomeni tjitrost 453.382 km na uro. nov svetovni rekord za hidroplane. Drugi jo bil Anglež \Vorsley, tudi na Supermarine, 429 km na uro. Svetovni rekord za aeroplane je 486km; ima ga Francoz Bonnet.
Mariborska porota.
Maribor, 27. septembra.
Zasedanje mariborske porote se je pričelo v ponedeljek dne 26. septembra. Prvega dne se je vršila ponovna razprava proti Josipu Š i 1 e k u iz Trnovcev, ki je ubil z vojaško puško svojega očeta Tomaža. O tem slučaju smo obširno poročali že ob priliki poletnega porotnega zasedanja. Šilek je bil v ponedeljek obsojen na 5 let težke ječe.
SMRTNA OBSODBA.
MORILEC LASTNE ŽENE.
Danes je po enem letu zopet stal pred porotniki Ladislav Tot, posestnik iz Pina pri Dolnji Lend.ovi, ki je dne 22. avgusta zaklal svojo ženo Rozaiijo Tot. Radi tega zločina se je že lansko leto zagovarjal, ker pa je obstojal sum, da ni odgovoren za svoje dejanje, je bila razprava preložena in Tot je bil poslan na opazovalnico -v Ljubljano. Tu so dognali, da je Tot normalen in za zločin v polni meri odgovoren.
Porotniki so potrdili stavljeno vprašanje o umoru, nakar je bil Tot obsojen na smrt.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda $0 par.
Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Trgovski pomočnik
mlad, z dobrimi spričevali ter z znanjem srbo-hrvatskcga, slovenskega in nemškega jezika, želi premeniti službo. - Cenj. ponudbe prosi na upravo pod šifro: »Agilen« 7530
URADNIK
samski, absolvent, z večletno prakso na gozdno-industrij. veleposestvu — išče službe. Ponudbe na upravo lista pod St. 7594
PLETILJA
s svojim strojem, vešča vseh del, bi sprejela delo na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7569.
dobite danes žal prav malo ali nit, vendar pa moretel že za 3 rj« naročit znesek J Ulll m a I
oglas za Slovenca, ako ne obsega nad 6 besedi. — Malo večji oglasi od 5 Din dalje. Več o tem pove cenik za oglase, ki ga brezplačno pošlje vsakomur upravništvo
STANOVANJE
2 sob, kuhinje in priti-klin, velik vrt v Stožicah št. 79 pri Ljubljani, se odda mirni stranki s 1. oktobrom. Vodovod v hiši. — Naslov v upravi lista pod številko 7589.
VAJENEC
za krojaško obrt išče učnega mesta, Iv. Mlakar Drnovo 31, p. Leskovec.
DEKLE
izučena šivilja, išče službo hišne ali kaj sličnega. Opravljala bi tudi druga hišna dela, gre tudi na gostilno. Naslov v upravi lista pod številko 7592.
Trgovski poslovodja
(poslovodkinja) se sprejme v konsumno društvo. Pogoji: trgov, izobrazba, praksa zadružnega poslovanja, nekaj kavcije. Nastop koncem decembra. Pismene ponudbe naj se pošiljajo Zadružni zvezi v Ljubljani, pod značko: »I. V.«	7574
Zagrebška postaja. Pretekli petek zvečer je Zagreb oddajal prenos opere >Traviata<r iz Ljubljane. Prenos se je vršil po telefonska n kablu. Vaši amaterji so bili s sprejemom dokaj zadovoljni, za prvi poskus je bil dokaj jak, le ne zadostno Sist in je tudi jakost od časa do časa nihala. Kakor čujemo, bo zagrebška postaja še večkrat prirejala ljubljanski operni program, s čimer bo našim amaterjem zelo ustregla, ker dosedaj od :e postaje niso imeli dosti. Zlasti bo zagrebška postaja pridobila na pomenu, ko se primerno ojači, v katero svrho so tehnične predpriprave že gotove, 5akajo le še ministrskega odobrenja.
PROGRAMI:
Zagreb 310. Breslau 315.8, Barcelona 344.8, Praga 348.9, Leipzig 365.8, Schenectady 379.5, Stuttgart 379.7, Toulouse 392, Hamburg 394.7, Frankfurt 428.6, Brno 441.2, Rim 450, Pariš 458. Oslo 461.5, Langenberg 468.8, Berlin 483.9. Dunaj 517.2, Miinchen 535.7, Budapest 555.6, Varšava lili Carigrad 1230, Konigsvvusterhausen 1250.
Sreda, 28. septembra.
Praga: 19.15 poročila o trgovini, obrti in industriji; 22. vremenska napoved in časnikarska poročila; 20.10 koncert. — Stuttgart: 21.30 večerna prireditev posvečena spominu R. Straufia. — Frankfurt: 19.30 koncert. — Brno: 10.30 koncert; 19 koncert. — Rim:- 21.10 lahka glasba. — Dunaj.* 20.05 okrestralni koncert. — Varšava: 20.30 večerni koncert.
Četrtek. 39. septembra.
Zagreb: 20.30 večerna glasba (kvartet Biro-Mahalup). — Breslau: 21.30 ukrajinske in ruske narodne pesmi- — Praga: 18.^5 poročila o industriji, obrti in trgovini; 13.30 in 16.45 borzna poročila; 19.30 sinfonični koneert. — Stuttgart: 20.15 Nočni tabor v Granadi, rom. opera v 2 dejanjih (Kreutzer.) — Rim: 21.10 vokalni in instrumentalni koncert. — Dunaj: 20.05 ljudski orkestralni koncert. — Miinchen: 16.30 prizori iz opere Vesele žene wind sorske.
Petek, 30. septembra.
Praga: 13.15 poročila o industriji, trgovini tn obrti; 13.30 in 16.45 borzna poročila; 20 vremenska napoved in časnikarska poročila. — Stuttgart: 20 simfonični koncert. — Brno: 19 koncert; 21 starobrnska godba na pihala. — Rim: 21.10 odlomki iz oper. — Miinchen: 19.30 simfonični kon. cert. — Budapest: 17.15 in 22.30 ciganska glasba. Varšava: 20.30 koncert.
Sobota, 1. oktobra.
Zagreb: 20.30 koncert, -f Barcelona: 22.10 kvintet. — Praga: 1315 poročila o industriji, trgovini in obrti; 19.30 prenos iz Bratislave: Poljska kri fNedbal). — Leipzig: 20.15 iz Dvorakovih del. — Brno: 14.30 olomuška produktna borza; 19.30 Poljska kri, prenos iz Bratislave. — Rim: 21.10 prenos iz opere. — Miinchen: 17.45 predavanje za radio-amaierje: Uvod v brezžično telefonijo. — Budapest: 17.15 Bank Ban, žaloigra v 5 dejanjih (J. Katona); 22.30 ciganska glasba. — Varšava: 20.30 koncert.
IPoisrvedovania
UTm»r delavec je zgubil včeraj zvečer od Poga-farjevega trga do Jubilejnega mostu bankovec za 100 Din. Posten najdiieij se naprosi, da g-a odda v upravi »Slovenca«.
Mesar, pomočnika
sprejmem, ki je zmožen v prodaji mesa na drobno. Vse drugo po dogovoru. Vstop takoj Jakob JESIH, mesar — Šolski drevored, Ljubljana.
Kmečko dekle
pridno, pošteno, najraje siroto (novinko), 14—15 let, sprejme za pomoč v gostilni in pri gospodinjstvu Ivan Novak, Št. Vid štev. 23, p. Lukovica.
Sijajno bodočnost
nudimo uradniku ali uradnici, ki vloži v dobro idoče podjetje v Ljubljani 50.000 Din ali več Zadostuje tudi jamstvo. Ponudbe prosimo uprav' lista pod »Resnost« 6472
Dva slikarska in pleskarska pomočnika
sprejmem takoj. ZAJC LUDVIK, slikar, mojster, TACEN, p. Št. Vid nad Ljubljano.	7599
"E!Fk~a r i ce"
ki so pripravljene prevzeti v izvršitev kleklar-ska dela, naj se obrnejo na »Osrednjo Čipkarsko zadrugo«, Ljubljana, Kongresni trg št. 2. 7587
Sobo išče
tehnik (eiektr. luči) Ponudbe s eeno upravi pod »Elektrotehnik« 7586.
Cnhn 'šče soliden go-OUUU spod. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Odvet. koncipijent«.
2 SOBI, KUHINJO
išče mirna stranka brez otrok. Naslov v upravi pod šifro: »Tajnik« 7601.
IŠČEM STANOVANJE
z 1 sobo in kuhinjo, blizu Sv. Jakoba. Plačam 1 leto naprej. - Pismene ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod šifro »ČEDNO« številka 7597.
SOBICO
priprosto, svetlo, z elektriko, najraje okrog Št. Petra, iščem. - Ponudbe upravi pod: »Akademik«.
Gostilna!
Dobro idoča gostilna na promet, kraju, v sredini Ljubljane, se takoj odda, kdor odkupi inventar. Naslov v upravi: št. 7575
Pouk na daljavo
(Fernstudicn) v vseh inž. oddelkih, tudi trgovina in kolnijalno blago. Acadč-mie Po!ytechnique: Quai Amercoeur, 51 Ličge — Belgija. Prospekti 10 D.
Hišo kupim
eno- ali dvodružinsko, z vrtom, v centru ali v bližini. - Ponudbe pod: »Cena« na upravo lista-
Kupim eno- ali
v Ljubljani blizu cerkve. Ponudbe na upravo pod šifro: »25—7598«.
Več sto kilogramov lepih
namiznih jabolk
ima naprodaj JANEZ ERZAR, Spod. Gameljne p. Št. Vid nad Ljubljano.
Brinje
dalmatinsko, lepo in čisto, nudi po 3.25 Din za kilo SEVER & KOMP., Ljubljana - Gosposvetska cesta 5.	7421
6 A .-Ž. PANJEV
prodam, dobro založenih z medom, v medišču popolno izdelano satje; 5 praznih panjev in poljubno število izdelanih satov v njih. Iv. Krem-žar, Št. Vid n. Lj. št. 76.
JABOLK
1500 kg, sortirano žlahtnih, zdravih, naprodaj. Oglasiti se je pismeno ali pa osebno pri posestniku FR. GRLICA, Jelše št. 1. p. Mirnapeč.	7593
Suba DRVA
odpadki od "age in parket zopet na razpolago po najnižji ceni pri Ivan ŠIŠKA, parna žaga, Ljubljana, Metelkova 4. Pre-skrbite si pred zimo dobro kurjavo po ugodni cenil
Bukova drva
več vagonov, kupim. — Ponudbe na upravo pod: »Plačilo takoj« št. 7591.
KUPIM STOJALO
za papigo. Naslov pove uprava pod štev. 7603.
IZGUBIL SE JE
rujav PES, srednje velikosti, Odda naj se proti prim. nagradi pri Alionz Praunseis, Za Bežigradom št. 7/4. Prikrito zadrževanje se bo sodnijsko zasledovalo.	7596
lugoslovanska knjigarna v Ljubljani:
Domači vrt
Kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo
Primdii M„ šumeli
Cena Din 33"—, vezano Din 40'—
Razglas.
Predstojništvo frančiškanske cerkve v Subo-tici odda dela za preslikanje in dekoracijo cerkve, ki je zgrajona v romanskem slogu v dolžini 52 m, širini 10.50 m in 15 m visoka. Ena stranska kapela širina 9 m, dolžina 10.50 m, druga kapela širina 9 m, dolžina 6 m. — Podrobna pojasnila daje frančiškanski samostan v Subotici.

Zahvala.
Povodom smrti našega očeta
Mafija Žumra
smo prejeli toliko izrazov sožalja, da nam je nemogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Vendar prejmi našo posebno zahvalo domači g. župnik Ivan Noč, g. župnik iz Zalega loga A. Hribar in g. župnik iz Dražgoš A. Pfajfar. — Za brezprimerno požrtvovalnost za pokojnega tekom bolezni se zahvaljujemo zdravnici gospe dr. V. Strnad. - Obrtni zadrugi za selško dolino, Izobraževalnemu društvu, Gasilnemu društvu, pevcem, darovalcem vcncev in vsem, ki ste počastili pokojnika in ga spremljali na njegovi zadnji poti, preostalim pa lajšali težko bol, izražamo tem potom našo globoko zahvalq.
Žalujoči ostali.
Masa odrt
Oves in horuzo
UupUe najceneje pri tvrdki
A. VOLK, UMHJANA
Resljeva renta U Veletrgovina z i\tora
Priporoča se trgovina z železnlno
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloška cesta.
KOLESARJI!
Znižane cene. Oglejte si zalogo dvokoles najfinejšega tipa Tribuna, Rekord, Scbamplon, Stvrla, Blankl, Fafor, Perla, Diamant že od Din 1300-— naprej Pneumatlka Dnnlop, Mlchelln. Ceniki franko. Prodaja na obroke.
jriSžHJsa- r. b. i.
Uubljana
Tovarna dvokoles ln otro&k vozičkov.
Volna - bombaž
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po J*- najnižjih cenab pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 . Židovska 4.
čredni zaslužek
pri razpeča\»anju držav, papirjev, za katere banka ne išče nobenih stranskih izdatkov od kupca. Generalna reprezentanca Zagreb, Peščcnica HI/30.
ABONENTI
se sprejmejo na dobro meščan, hrano. Abonma dnevno Din 12.— in 17.— Restavracija »Rod Skal-co«, Mestni trg št. 11.
PfpkHr Podpisana I V Cnilb. preklicujem govorice o g. Francu Me-kinc, Hudajama, ter se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Katarina Šipek, Laško.	7612
kamnoseški mojster
v LMlianl, Reslleva c. 50
priporoča
bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice, marmornate plošče za mobilije "po nafnižjih cenah. BaMSmHMnmBBBBHl
Naznanilo.
Vljudno sporočam, da sem PREUREDIL in OPREMIL SVOJ MLIN z najmodernejšimi stroji, tako da bom izdeloval prvovrstno moko. —. Spre. jemam v mlev ali zamenjavo zopet vsako množino žita. - Imam v zalogi vedno svežo moko iz prvovrstne banaške pšnice, katero nudim po najugodnejših dnevnih cenah.
Priporočam se svojim starim in novim odjemalcem, katerim zagotavljam točno in solid. postrežbo.
FRANC JUVAN — valjčni mlin,
Srednje Gameljne.
more zastenf imeti najnovejše
Hadio-cevi
(Schrack, tipa RD4), če plača naročnino za poljudno ilustrirano Radio-revijo „RadiOWelt" za eno leto in doda 25 Din za poštnino in zavojnino. Poskusna številka zastonj.
Wiener Radio Verlag, Wien I., Pestalozzigasse 6/14.
da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig.
KNJIGOVEZNICA K.T. D.
črtalnica tn tvornica poslovnih knjig V LJUBLJANI, Kopitarjeva ulica 6/n.
"Bi lir® S	i*" zeleno francosko žganje
^J&Alftip^t je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini. - Trgovci zahtevajte engros cene. - Glavna zaloga:
Vitomir Dolinšek, agentura „Juniper"
Celje, Gosposka ulica 26.
Mestna hranilnica ljubljanska
odda v najem za 1 november večji
trgovski oz. pisarn, prostor
v Dalmatinovi ulici 13, zraven hotela Štrukelj. Pojasnila se dobe med uradnimi urami pri upravitelju v Mestni hranilnici.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da jc po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, naša nepozabna mati, stara mati, sestra in teta, gospa
Josipina Kodeija
mimo v Gospodu zaspala.
Pogreb blagopokojnc se vrši v sredo dne 28. t. m. ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Krakovska ulica št. 10.
V Ljubljani, dne 27. septembra 1927.
Žalujoč« rodbine:
GRABRIJAN, BIZJAK, KODELJA.