Zupan Bartoli in vseueilišč-ni rektor Cammarata sta torej — kat je bilo predvideno — svečano proslavila četrto obletnico mirovne pogodibe z Italijo. Zupan se ni razjokal kot ima sicer navado, a Cam-marata najbrž zaradi preveč učenega razlaganja ni omenjal Dalmacije, temveč je. dokazal, da je človek dinamike. Svojo tezo o suverenosti Italije nad Tržaškim ozemljem je namreč to pot razširil in dal «v ogenj — kot pravi «Giomale di Trie-ste« — osnovno točko» im dejal: Razširitev italijanske zakonodaje na Trst ni dejanje vljudnosti, temveč izvrševanje juricSične dolžnosti, ki izhaja iz posebnega juridičnega položaja, ki ga določa vojaška okupacija.« Nato se je prof. Cammarata — logično — silno začudil, kako to, da še do danes anglo-ameriška vojaška uprava ni ukinila ukaza št. 6 od 24. julija 1945, ki preprečuje rekurz na kasacijsko sodišče proti sodbam.' ki so jih izrekla sodišča v conj A, ko je vendar takšen ukaz tak0 zelo podoben tistemu, ki ga je izdal nekoč nemški komisar tako imenovanega «Kuestenlanda». Toda to še ni vse! Rektor je. — izvajajoč konkretne sklepe iz svoje predlanske teze — v nedeljo prišel do novega praktičnega zaključka, ki se glasi: Izobešanje tržaške občinske zastave na tistih poslopjih, v katerih so uradi, ki ne spadajo pod tržaško občino aii pa celo r.'a ladjah — je popolnoma protižakonitol Zakaj? Zato, ker stalni Sta- tut še ni vstopil v veljavo! Povsem logično pa je se veda zaradi tega, da mora biti izobešena italijanska tnkolora na vseh poslopjih, v katerih imajo svoje sedeže področne ustanove in upravni italijanski organi». čeprav so pod anadzorstvom ZVU»_ Ko je rektor prenehal govoriti so mu seveda zelo, zelo ploskali Zupan Bartoli je bil ginjen. Dvignil se je in dejal, da je globokoumni govor docela ra. zumel: «Hvala vam za vašo učena juridično razlaganje. Mi ga razumemo in tolmačimo takole: smo Italijani ne samo po prirodi, po zgodovini, po jeziku, Po veri, običajih in tradicijah, temveč tudi Po vseh juridič-nih učinkih«. Skratka: postali so od na- vadnih italianissimih Italija, nov še bolj italianissimi —■ tako rekoč italianissimi po vseh juridičnih učinkih! Za/res: čudna so pota— Cam-maratovega tržaškega mednarodnega prava! Prej, ko ja namreč prišel do gornjih zaključkov. je Cammarata udo-lodzaln, da so tisti, ki so mirovno pogodbo sestavljali misliti prav tako kot misli on! Zato se ne bo noben Tržačan prav nič začudil, če b0 nekega lepega dne leta 1952 žita! v «Qiornale di Trieste» in v «Messaggero Venetov, da je prof. Cammarata dokazal, da tisti, ki so sestavljali mirovno pogodbo, jo pravzaprav splch niso sestavili in da je Italija ne samo na Snežniku, temveč celo onstran Ljubljane (v Šiški) in onstran Splita (na Mo-sdni)... V začetku marca konferenca štirih? ri^lr'istrstvo poslalo vj0l3>la t,ule"atu Jebbn nova ohi0, da 1e Koreje. Domne- r\. **0 ga nanrncili nai ga naprosili, nai naoore, da bi Srit^tajslfp Predlagala vladi % tnska vlaa9 k Pognani doi1a voja £da -ie baip ™e- C°Iiuiekf ^uspehi siI OZN -N ohn! o. Združenim r/aro. JUGOSLAVIJA NASPROTUJE VSAKI POLITIKI BLOKOV Nove človeške žrtve zaradi snežnih plazov Nit NPmčijIPrN anje obol'n-da vi eni strani «tt% varnost zahtev.« iz-n/M ie oborožitve, n« ja«. Tudi «o stolici slovenskega jezika in literature» je Bidovec nekaj čitai v ((Primorskem dnevniku)). Toda dolU je nalog od Vi-dalija, da mora napisati-članek proti samostojni slovenski šolski uprav* in napisal gai je, kajti sicer bi postal ((izdajalec«: Pajettova «prak-tična akcija« za priključitev Trsta k Italiji ne more namreč dopustiti samostojne slovenske šolske uprave in bosta! K vsemu temu je treba Pa ((pritegniti najsposobnejše šlo. venske šolnike»j Katere? Tiste. ki so ostali v kominfor-movskih Enotnih sindikatih po izključitvi sindikata prosvetnih delavcev. Ostal pa ni nihče. Iz' zaspanega Bidovčevega uvodnika lahko torej zaključi-mo. da je bistvo kominformov-ske slovenske šolske politike v Trstu: slovenske šole morajo še nadalje bitj pod upravo šovinističnih ifalijanskih šolni-k?t\ Pri čemer jim je dovoljeno kričati: Dajte nam. italijanski šovinisti resnično enakopravnost! (Priporočamo Vidallju. nai v bodoče zaupa pisanjo podobnih člankov sposobnejšemu in spretnejšemu '.(doktorju!). Skozi sito in rešeto njem Trsta k Italiji mislil «obvarovati zgodovinske tra. dicije južnih Slovanov«? Od vsega ostalega ((intenzivnega dela» kongresa, naj omenimo še to. da je Pajetta ukazal, da mora postati tudi tržaška kominfcrrmovska sekcija odslej dalje «mmožična» in se povezati s prav tako »množično« tržaško sekcijo n ennijeve stranke. Oboje skupaj se v zaključni resoluciji kongresa imenuje »demokratična fronta« v trstu. Največji del te resolucije je seveda posvečen zoset »'krajevni titofašistični kliki«, ki se je kljub ponovnemu »definitivnemu razkrinka«*ju« že zopet «definitivno razkrinkala«. Proti tej »kliki« je treba torej okrepiti borbo «v kra-jevnem_ obsegu« s pomočjo «množičnih akcij, organiziranih na vseh poljih«. ali kakor je v svo:em »poglobljenem« poročilu konkretno dejal izku. šeni marksist in revolucionar Karel &iškovič — «kot poleti S seje izvršilnega odbora flSIŽZ Priprave za praznovanje 8. marca Dne 9. februarja se je sestal Izvršilni odbor ASIZZ. Udeležba je bila polnoštevilna in iene so z živim zanimanjem sledile obširnemu poročilu, nakar so živahno posegle v diskusijo, ki se je razvila. Poročilo se je dotaknilo tu-Qi priprav za praznovanje 8. marca. To praznovanje mora bltt na dostojni kulturni višini ip pokazati tudi v tem Uspeh ženske organizacije. V ta namen se je že sestavila posebna komisija, ki je že pričela z delom in napravila osnutek ptograma za centralno proslavo v mestu. Razen te proslave, bodo tudi okrajne in krajevne proslave. Posameznim organizacijam, tako V okrajnem kot v krajevnem merilu, je dana vsa možnost Cim širše iniciative, želeti je, ■a se je tudi poslužujejo, ker le tako bo 8. marec tudi vzgojen in poučen in ne samo manifest ati ven. Temu bo dana le tako vsa pomembnost, ki mu pripada. Ko so ga namreč pred desetletji izbrale napredne žene za svoj praznik, za nekak simbol svobode in borbe za žensko enakopravnost, so obenem napovedale boj vsemu mračnjaštvu in suženjstvu, ki hromi duha in v toliki meri udinja prav ženo. Boj za žensko enakopravnost je boj proti temu zlu in boj za osvoboditev človeka. Po svoji nujnosti in logiki pa gre vzporedno z bojem za napredek jn kulturo, katere dobrine naj postanejo last vseh narodov, tako velikih kot malih in vseh delovnih ljudi. Odkar se je v naših naprednih tržaških ženah izoblikovala ta zavest, so na tem polju storile že veliko in so na svoje delo lahko samo ponosne. Vendar pa se pri doseženih uspehih nočejo in tudi ne morejo ustavljati. Razumljivo je, da hočejo graditi dalje tako svojo organizacijo kot same sebe. V njenem okviru se poglabljajo v vsa sodobna politična vprašanja in vanje aktivno posegajo. V pripravah za 8. marec jih bodo še posebej podrobno proučile in analizirale. Zakaj. ZAKAJ tržaška občina in njen ACEGAT ne poskrbita za razsvetljavo od Sv. Križa pa do postaje, kjer je že več kot osem dni tema? ZA REŠITEV STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA Oinslii snel to danes razpraulial o gradnji 5260 stanovanj v štirih letih Stroški za zgradnjo teti stanovanj bi znašali S milijard in 400 milijonov lir Zadnji petek je na seji tržaškega občinskega sveta predložil župan y imenu občinskega odbora daljšo resolucijo, s katero naj bi občinski svet sprejel sklep, po katerem naj se od ZVU zahteva, da sprejme načrt občine za pospešitev gradnje ljudskih stanovanj; po tem načrtu naj bi se v štirih letih zgradilo 5260 stanovanj, stroški bi pa znašali okrog 8 milijard in 400 milijonov lir. Jasno je. da je predlagani načrt tako važen, da ne gre o njem razpravljati brez priprave in zato so tako predstavniki večine kot manjšine prosili, da se razpravljanje o tem načrtu prenese na prihodnjo sejo, ki bo danes. Resolucija pravi v uvodu, da sta se tako občinski odbor in občinski svet stalno zavzemala pri ZVU za čimprejšnjo rešitev stanovanjske krize. V predmestjih je bilo zgrajenih tudi precej ljudskih hiš in še mnogo jih je v načrtu; vendar ostaja stanovanjsko vprašanje še vedno zelo kritično in se bo še poslabšalo s prisilnimi izselitvami, ko se bodo te pričele izvajati. Občina se je sicer že zavzela za giadnjp zasilnih stanovanj, ki 11 bi bila namenjena predvsem družinam prisilno izseljenih; zahtevala je in tudi dosegla finančna sredstva za 96 takih stanovanj. Nadalje je v resoluciji rečeno, naj vse ustanove in oblasti proučijo in storijo vse, kar bi moglo pomagati k rešitvi tega težkega problema. V decembru je občinski odbor že predložil ZVU podrobno poročilo s predlogi, kako rešiti to vprašanje. Po natančni proučitvi stanovanjskega vprašanja, kakršno je v Trstu danes, ugotavlja občinski odbor, da je potrebna izgradnja 5260 stanovanj. Razen za omenjenih osem in pol milijard, ki jih namerava občina zahtevati od ZVU v štirih letih, zahteva resolucija, o katerih bodo danes razpravljali v občinskem svetu, naj še naprej ostane izredni prispevek italijanske vlade v višini vsaj ene milijarde na leto za gradnjo ljudskih hiš. Občinj in javnim ustanovam naj se dovoli najeti posojila za gradnjo ljudskih hiš. Deloma bi se ta posojila vračala s pobranimi najemninami. ZVU naj nadalje občini takoj izroči odobrenih 140 milijonov za prvo polletje Nekaj pripomb in pojasnil k članku o „Stampiharjih" V članku objavljenem o S' amiiharjih v Primorskemu dnevniku dne 28 1.1951, je med raznimi zanimivimi do • dki omenjena tud' upriz rite v «Ko. vačevega študenta» na Lovcu, ki so ga uprizorili Sentjakob-čani ali kot so jih takrat imenovali «Lepopetnež i». Prav je, da se je pisec zgoraj omenjenega članka soomnil in omenil tudi to prireditev. Saj je bila morda najbolj javna in najbolj obiskana izmed vseh, kar se jih je priredilo v oni dobi. Dvorana na Lovcu ni bila dovolj proštoma, da bi sprejela vse ljudi, ki so prihiteli s Trsta ter b’ižnje in daljne okolice kot n pr. iz Sv Kr -ža in iz Hrpelj. Prav pa se mi ne zdi, in ne samo meni. ampak vs"m Sentjakobčanom, da je Cin-Caj to prireditev tako zelo vpoHempihnril«. Iz njegovega opisa se zdi, kot bi to bila zgolj štempiharska prireditev, na kateri bi bili Šentjakob'an1 le gostje. Priznam, da so bili Stemoiharji zelo dobri organizatorji in da so res mnogo naredili in pripravili. A kar so narediti drugi, naj se jim prizna: Štempiharjem, kar je njihovega, drugim pa tud enako. Dalje se bere v članku, da so Po njihovem vzgledu začele delovati druge skupine in sicer po bazoviških dogodkih. Brez dvoma bo to držalo menda za vse ostale skupine, a ne za šentjakobsko, kajti ta se je Ustanovila takoj Po razpusptvi prosvetnih društev l°ta ter od takrat naprej širila n-šn lepo pesem v mestu in po de-želi- Cin-Caj se bo morda čudil tem mojim vrsticam, ker vem da ni mislil nič slabega, a sem prepričan, da bi on naphal enako, de bi bral o svoji skupini nekaj, kar hi ne bilo povsem točno, pa čkprav bi bito pisano v dobri in pošteni veri kot je bil pisan njegov članek Sentjakobčan * * » Na dopis Sentjakobčma srna tram za potrebno dodati še naslednje: Ni treba, da se dvomi, ali je bila prireditev «Kovačevega študentov na Lovcu na bolj javna in najbol, obiskana. Kot očividec lahko trdim, da je bi in največja in v tem oziru naj- 1951 kot izredni prispevek za najmanjše hiše, ki se bodo zgradile za prisilno izseljene družine. Resolucija občinskega odbora se zavzema tudi za raztegnitev nekaterih zakonov na naše področje, po katerih bi bila baje olajšana gradnja stanovanjskih hiš posameznim industrijskim podjetjem za njihove uslužbence. Od večjih ustanov naj se pa sploh zahteva, da iz svojih finančnih rezerv grade hiše. IACP pa naj pezpeši gradnjo stanovanj in naj se zateče eventuelno tudi k posojilom, za katera lahko jamči s svojimi nepremičninami; predvsem Pa naj talkoj prične graditi stanovanja, za katera je že prejel 440 milijonov lir. Za okolico, kjer je vojna povzročila veliko škodo, kakor n. pr. na Opčinah, pa zahteva resolucija, naj ZVU izda posebne ukrepe: občina bi lahko dala na razpolago za nove hiše zemljišča, ki jih uživajo jusa- rji; s tem bi se lahko izvedel tudi regulacijski načrt na Opčinah. Ker omenja resolucija tudi begunce, je župan na zadnji seji čutil, da bi bilo dobro, da takoj pojasni, da so vsakovrstni begunci v Trstu, tudi taki, ki so prišli semkaj že mnogo pred 1. 1945. Za begunce torej naj bi italijanska vlada dajala vsak semester poseben kredit, kakor je za tekoče polletje že dala v ta namen Povojna pomoč (Assistenza post-bellica) 250 milijonov. (Ali ne bi bilo še bolj enostavno, če bi italijanska vlada postavila za begunce, ki so tako hrepeneli k «madrepatriji», nove hiše kar kje sredi Italije?) Gotovo je, da je treba v Trstu končno resno pristopiti k reševanju stanovanske krize. Videli bomo, kako se bo danes v občinskem svetu o tem razpravljalo. Vsekakor se bomo k temu problemu še ponovno in ponovno povrnili in ga skušali osvetliti z vseh strani. SINDIKALNE BELEŽKE Danes ponovna pogajanja o draginjskjh dokladah V sredo bo najbrže podpisan sporazum za uslužbence ACHGAT - Uslužbenci Javnih skladišč bodo s pomočjo referenduma izjavili, ali so za ali proti predlogom vodstva Danes se bodo pričela v Rimu ponovno pogajanja za prilagoditve dragirtskih doklad z zadhjim; poviški življenjskih stroškov. Merodajni oirrltelji trdijo, da bo mogoče doseči sporazum ter da bo vprašanje že v kratkem rešeno. Pravijo, da bi foil sporazum lahko že sklenjen, če ne bi bilo prišlo zaradi nekaterih nesporazumov do trenutnega zastamika pogajanj. ki so se nato iz nepredvidenih težkoč ponovno zakasnila. Vprašanje, o katerem bodo razpravljali v Rimu, prav gotovo direktno zanima tudi tržaško delavstvo, ki pa mora Do novem sistemu asindikalne borbe» radichevskih sindikatov čakati, kaj bo odločil Rim ter sprejeti določbe sklenjenega sporazuma. Dd bi lahko sami vodili borbo, saj so se življenjske potrebščine v Trstu tudi podražile, o tem še govora ni. Ce bo sporazum ugoden, bodo delavci lahko zadovoljni, če pa bo slab. potem jih bedo njih ttsindikalni« predstavniki že «potolažili», češ da bi tudi z Primer „modre bolezni v Sv. Križu ozdravljen z ope JMali Miloš Nemec se bo vrnil zdrav k svoji mamici, potem ko mu je pomagala znanost in človeška solidarnost V družini tovariša Seme c Al-1 lika, (umrljivost Pri teh ope-berta iz Sv. Križa niso zadnja i racijah se giblje med 1? in 27 bolj hvalevredna. Smatram, da bi bilo zelo hvalevredno delo, ako ki kdo od Sentjakobčanov podrobneje opisal ne samo navedeno prireditev, nego tudi ostale, ki so bile tudi na Lovcu in kjer se je šentjakobska mladina res izkazala. Prav ima pisec Sentjakobčan. ko pravi, da sem zadeiro na Lovcu nekako epoštempharil«. tega pa nisem napravil namenoma, da bi kaj prisvaj l, nego le z mislijo, da b-žno prikažem življenje tedanje slovenske mladine, in torej tudi šentjakobske, kateri so °b tisti priliki temeljito pomagali tudi starejši tovariši, ki so sodelovali v tedanjem š'ntjrlcobskem zboru. Saj je navedeni zbor edini deloval v Trstu tudi takrat, ko je bilo vse društveno delovanje zatrto. Ako pa sem v svojem člančiču nehote kaj premalo jasno napisal, radevolje popravljam Pred časom sem imel namen napisati članek o zboru, ki pravzaprav zasluži od tržaških Slovencev, največje priznanje, toda dejstvo, da nisem pobliže sodeloval v zboru In da so mi nekatere podrobnosti neznane, me je odvrnilo od tega namera. Smatram pa, da bi to bila dolžnost članov zbora, ki bi napravili res hvalevredno delo. aleo bi rešili pozabe, toliko in toliko lepih dejanj naših požrtvovalnih in vztrajnih šentjakobskih pevcev, ki so tudi Po osvoboditvi med pr v; mi ustanovili svoje prosvetno društvo Dobro bi bilo, da se zve. da je to društvo med najbolj aktivnimi in da je do nedavno izdaja lo tudi svoje res dobro urejeno plašilo «Cankarjev listič«, ki sem ga z zanimanjem fital In ki ga je vredno rešiti pozabe. Upam, da se bom k zadevi še povrnil, a za zdaj: Zdravo, brez zamere! Cin-Caj pa štiri leta prinesla niti ene s me ure brezskrbnega veselja; roj stvo toliko pričakovanega sinč. ka je namesto radosti in l pih nad povzročilo le zask: bljer ost in težke slutnje. Otrok, ki se je rodil normalne teže, je že od rojstva imel modre ustnice in modre prstke in je med jokem težko sopei. Modra barva ustnic, ličk in nchtov se je stopnjevala z rastjo otroka in tudi dihanje je postajalo težje, čim je otrok začel hoditi; samo malo korakov je malega Miloša tako utrudilo, da se je moral, težko sopeč, usesti in počivati. Kmalu je otrok sam razvidel, da mu srček ne bije tako neusmiljeno v prsih in tudi zraka mu tako ne primanjkuje, če počene in se skloni, pa se je raje kobacal po vseh štirih Vsaka najmanjša bolezen, posebno pa prehlad, je bila povezana z veliko nevarnostjo; zdravniki so ugotovili, da se je otrok rodil s težko srčno hibo; bolezen se imenuje tetralgija Fallota ali »modra bolezen» in sestoji iz štirih srčnih nap k, ki skupno povzročajo, da Pr teka v pljuča nezadostna količina krvi, in da se v srcu pomeša1 a med sabo, — namesto, da bi ostali ločeni vsaka v svojem delu srca, — tako rd"ča kri, nasičena s kisikom in z redilnimi snovmi, kakor modra kri, preobložena z ogljikovo kislino in z vsemi izločinami in strupi organizma. Od tod plava kri, ki je vidna najbolj na ustnicah in koncih prstov, odtod tudi težko dihanje in močno utripanje srca pri vsakem najmanjšem naporu. Tak otrok je bil do pred kratkim brez bodočnosti; njego. vo življenje je viselo na niti, ki se je lahko utrgala vsak hip. Starši malega Miloša so to dobro vedeli in njihovo srce je utripalo s srcem njihovega otroka. Vsak trenutek njihovega življenja je bil ena sama velika bolečina. Brezmejna ljubezen do otroka pa jim ni dopustila, da bi se predali obupu, nosili so otroka od zdravnika do zdravnika in upali, da pride dan. ko bo znanost lahko ozdravila tudi to, zaenkrat ne. ozdravljivo bolezen. In prav v istih letih sta v Ameriki dva sloveča kirurga Blolock in Taussig delala prve poiskusne operaci e, katerih cilj je bil povečati dotok krvi v pljuča s povezavo ene večje žilesPreozko pljučno žilo malega bolnika Leta 1948 sta priobčila prvo statistiko uspelih operacij. Za njima niso zaostali evropski kirurgi in med njimi $ta se najbolj odlikovala Francoz D’Allaines in Švicar Grob. Ko sta na svojem žalosten romanju od zdravnika do zdravnika zakonca Semec zvedela o teh operacijah, jim je prvikrat po tolikih letih posi-jal žarek sreče. Upanje se je še povečalo, ko je direktor otroške bolnice prof. Pouche dal malega Miloša v pregled prof. Grobu, ki se je mudil v Trstu na zdravniškem kongresu. Po zatrditvi prof Groba, da je pri Milo: operacija izvedljiva in da je možnost ozdravljenja ve- odst.), so se starši takoj odločili za operacijo. In ko se je že zdelo, da bo pomanjkanje sredstev razrušilo to komaj rojeno upanje, so pri-škočili na pomoč vsi deluvci združenih ladjede.n.c v Tržiču, kjer tov. Seme c dela; vsak je daroval, kar je mogel, kakor da bi hotel pomagati lastnemu otroku, in požrtvovalnosti delavcev se je pridružila pomoč direkcije ladjedelnic, in bolniške blagajne /NAM, tako da je bilo v kratkem nabranih 300 seč lir; švicarski Rdeči križ je daroval 300 švicarskih f .ankov in zagotovljeno je bilo očetu delo v Švici med časom bivanja otroka v bolnici v Zueri-chu. Dnevi pred operacijo so poetkali v težkem pričakovanju in končno je prišel tud toliko zaželeni in s strahom pričakovani dan operacije. «Ob 3 un popoldne je po uspavalnih sredstvih zaspal«, piše tov. Seme c svoji ženi, «in jaz sem bil vedno pri njem. ga pozdravil in ga poljubil za vse; potem so ga odpeljali». Začele so se tiste, grozne ure čakanja; nesrečni oče tava po mestu, najprej k znancu, kjer pa nima obstanka, potem spet nazaj v bolnico, kamor pride prezgodaj in najde sinčkovo posteljo še prazno. »Minute so dolge celo večnost in jaz nisem mogel več ostati v koži«, nadaljuje v pismu. »Končno, ob 7.15 je prišel tisniti na svoje srce, kakor bi sj želel. Otrok se ne sme razburjati, če vaj ne bo vse veliko prizadevanje zdravnikov zaman, «Samo boln ška sestra, k: ga neguje, ima do top do njega in — zapisala si je tudi, kako se reče po slovensko: Ka- te boli? Kaj hočeš? Si žejen? Moraš spati! — in še vse take besede, ki njemu pomagajo« — piše oče v dragem pismu. In radio, katerega ima mali Miloš j tako rad, mu morajo položiti' takoj drugi dan zopet na nočno omarico, da mu krati čas. Radio, ta je bil ceto -'oljenje Milošu največji prijatelj in ko ga je moral oče zaradi velikih stroškov za bolezen prodati, se otrok kar ni mog l utelažiti; in njegova zadnja prošnja pred lastno borbo sne mogli doseči ničesar boljšena« % -0 * V soboto so se ponovno sestali predstavniki vodstva A-CEGAT in zastopniki sindikalnih organizacij, da razpravljajo o sipernem vprašanju, ki se vleče že več mesecev. Ob koncu sestanka je prišlo do nekega sporazuma, ki naj reši v glavnem vprašanje prilagoditve plač današnjim življenjskim prilikam. Ker se pa niso mogli sporazumeti, kdo naj bi kril stroške za nove poviške, so sklenili, da se podpis sporazuma odigodj za nekaj dni. Kot. vsp kaže. bo prihodnji sestanek zainteresiranih strank že jutri in bodo prav gotovo °b tej priliki podpisali omenjeni sporazum, s čim-er bo končno zaključeno vprašanje. Jutri bodlo uslužbenci Javnih skladišč s pcmočjo referenduma izrazili svoje mišljenje glede zadnjih predlogov, ki jih je dalo vodstvo Javnih ^ skladišč kot odgovor na zahteve svojih uslužbencev. Ker se predlogi delodajalcev v marsičem razlikujejo od zahtev uslužbencev, bodo ti s pomočjo referenduma izjavili, ali so za ali proti sprejemu teh predlogov ali pa so za to, da se prične protestna stavka. Tudi tukaj naletimo na nov natčin »sindikalne» borbe, ki predvideva, da se uslužbenci s pomočjo referenduma izjavijo za ali proti razglasitvi protestne stavke. S tem načinom se seveda sindikalni voditelji na najlažji način rešijo vsake odgovornosti za nadaljnji razvoj dogodkov. Ce bo odločitev uslužbencev ugodno vplivala na nadaljnji potek dogodkov, bodo imeli sindikalni voditelji, priliko, da se pohvalijo pred javnostjo, češ to je naša zasluga; če bi se P a nespretno vsa stvar zasukala na škodo uslužbencev samih, bi se «sindika-listi« lahko še vedno izgovorili, da pač oni o tem niso odločali. Res čuden način «sindikalne« borbe... KOLEDAR Torek 13. februarja Katr rina, Ljuboslava Sonce vzide ob 7.13, zatone ob Qiedaii^ce - 'dCuM- - 'jtadia 17.27. Dolžina dneva 10.14. Luna vzide ob 9.58, zatone ob o.«. Jutri, sreda X«. februarja Valentin, Strahomir SPOMINSKI DNEVI 1945 je bila objavljena deklaracija o delu Krimske konference. 1787 je umrl Kugje Baškovič, matematik in prirodoslo-vec. Rojen je bil v Dubrovniku 18. maja 1711. OF IV. OKRAJ - SKEDENJ V torek seja okrajne komisije za zbiranje podatkov ob 18. uri na sedežu. Seja okrajnega izvršilnega odbora OF ob 20. uri na sedežu. V sredo: Seja sektorskega odbora Skedenj ob 20. uri na sedežu. Včeraj je preminul tov. Ivo Rupel iz Proseka (Devinščina). Boril se je kot dosleden partizan in vseskozi ostal dosleden in aktiven član OF. Žalujoči družini izraža globoko sožalje odbor VI. okraja kakor tudi vse članstvo OF. Izleti PDT V nedeljo 25. februarja bo smučarski izlet v Crni vrh nad Idrijo ali pa rja Lokve, kjer bodo pač snežne razmere ugodnejše. Vpisovanje do četrtka 15. februarja pri ŽDTV, Ul. Machiavelli 13-11, tel. 29-936 med 17. in 19. uro. Udeleženci, ki niso še poravnali voznine za izlet, ki bo 18. t. m. na Lokve, naj to storijo do četrtka prav tam. Obvestilo Kmečke zveze v Trstu Zlom noge pri telovadbi Pri telovadnih vajah je doletela nezgoda 12-letno dijakinjo Cerocchi Loredano iz Ul. Tor Chuchema št. 3. Prepeljali so jo v splošno bolnico, kjer se ho morala zdraviti za radii nalomljene stegnenice operacijo je bila: B~š kupu ra- j okrog 30 dni. dio, kajne papn. kadar bom' ------- prišel zdrav domov? In kmalu bo priš -1 dan, ko bo otrok, kateremu je bilo samo par korakov že velika muka, smeh’jajoč sam izs or.il iz vlaka in tekel na pr si svoj mameč ki ga je pustila od rebe trepetajoč za njegovo u:o-ht in ki ga bo objela čilega in zdravega, sposobnega za življenje, za kar gre zahvala znan-sti in človeški solidarnosti, ki pozabi na sovraštvo in razprtije, kadar gre za ublažitev otroških bolečin. Nesreče pri delu 55-letnega Ludvika Misleja iz Skednja 792, zaposlenega pri gradnji kinematografa na Istrski cesti 5, je včeraj zasul kup kamenja z zidu, ki se j« porušil nad njim. Misleja so z reševalnim avtomobilom Rdečega križa prepeljal.; v splošno bolnico, kjer so ugotovili, da ima bržkone maltami j en kolk poleg številnih poškodb po obrazu. Zdraviti se ho moral 20 do 90 dni. Tatovom pride vse prav Obveščamo vse kmetovalce dvolastnike, ki posedujejo zemljišča v coni B STO, da morajo v tekočem mesecu februarju obnoviti dvolastniško izkaznico. Za vse potrebne informacije in navodila naj se prizadeti kmetovalci obrnejo na Kmečko zvezo v Trstu, Ul. Fabio Fil-zi 10-I. Obveščamo zainteresirane kmetovalce, da ho Kmetijsko nadkomištvo z vsoto, ki jo je stavila na razpolago ZVU, v polletju od 1. januarja do 30. junija 1951, nudilo naslednje prispevke: 1. za zidavo govejih hlevov; 2. za niatfcuip poljedelskih strojev; 3. Za nakup semen krmilnih rastlin. Kmetovalci, ki se nameravajo poslužiti gornjih prispevkov. morajo predložiti prošnjo do 15. februarja t. 1. Za tozadevne informacije in pojasnila naj se kmetovalci obrnejo na Kmečko zvezo v Trstu, Ul. Filzi 10. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo « I v a n C a n k a r n vabi na pevsko Vajo, ki bo v sredo ob 20.30 in sicer samo za ženske. P. D. divan Cankar«. Ker bo zbor imel kmalu važen nastop, prosimo vse pevce, da se udeležijo polnoštevilno vaje. ki bo danes 13. t. m. v običajnih prostorih. Po vaji se bo razpravljalo o bodočem delovanju zbora. Pridite vsi točno! SLOVENSKO ‘ NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozcmLjc DANES. 13. t. m. o» uri gostovanje v KOPRU z Božičevo dramo tv llinih v SINDIKALNE VESTI Vlogo Mire Novakove URj Lelja Reharjeva. Enotni razredni sindikat pekovskih delavcev bo imel izredni sestanek za svoje člane v četrtek ob 18. uri na sedežu v Ul. Machiavelli št. 13. Dnevni red: razpravljanje o prilagoditvi mezd. Gledališče Verdi DAROVI IN PRISPEVKI Brus Franc in Alma darujeta 3.000 lir za Dijaško Matico v počastitev spomina brata Mirka. Danes ob 20.30 prva Pre^ vr opere «IL CAMPJEU^ Ermana Volf-Ferrarija Tri vodstvom Umberta Berreh** ja. V glavnih vlogah: D®**?: Ottani, Elena Rizsieri, Vit«"? Palomibini, Rina PcUe*1?* Sante Messina, Ezio Giorgi, Piccioli, Eraldo Coda, Lozzi in Giuseppe Noto. Zb* izvtžbal Adolfo FaJ*8^ le lil I RADIO \\\m JUGOSL.CONE TRSTA URADNE OBJAVE Obveščajo se vsi zainteresirani, da bo urad za izdajo osebnih izkaznic v Ul. SS. Martiri št. 3 zaradi selitve v Ul. Malcanton št. 3, zaprt za občinstvo od 15. do vključno 17. t. m. r sobico prof. Grob in še mno- J^oJega, kokOSI, TJullC ill Celo pullTlC go drugih zdravnikov. Dal mi je roko in rekel,da je opera-ija šla v redu; trajala je skoraj štiri ure in je bila težka. Jaz sem ga močno cbjel irt poljubil. Torej bodite veseli in spite brez skrbi, ker je šlo vte po »reči*. Ampak srečni oče ne sme še videti svojega obroka in ga pri. Pod spomenikom Rossettija Skedenj je na prvem mestu po številu članov Dijaške Matice. Kulturna zavest vašča* nov in marljivost poverjenika postavlja Skedenjce za vzgled vsem ostalim krajem. Doseči in preseči Skedenj v plemenitem podpiranju našega revnega inteligenčnega naraščaja naj bi bilo stremljenje vseh naših zavednih ljudi. Včeraj od 10. ure naprej se je marsikdo ustavil v bližini spomenika Rossettija ter z zanimanjem gledal skupino ljudi, ki so oboroženi z ogromnimi ravnili, kotniki, belo barvo in čopiči pridno črtali in merili okrog spomenika. Tudi otročad je zvedavo tu pa tam smuknila iz bližnjega ljudskega vrta in marsikaterega malega radovedneža je morala mamica, spomniti, da ni še goden, da sam vtika nosek v stvari velikih. Po enournem delu pa je že bda približno 2 m od spomenika okrog in okrog debelo zarisana bela črta. Razna so bila ugibanja in domneve, Neki mladenič je dejal, da mislijo spomenik ograditi, drugi, ki verjetno čita rad mmerikana-de«, je pa kratkomalo izrazil misel, da mislijo spomenik s podstavkom vred dvigniti in odpeljati na drugo bolj vredno mesto. Med raznimi komentarji se je rudi oglasil nekdo, ki je trdil, da bodo v podzemlju pred spomenikom gradili »vespa, sian», ker se je pred spomenikom širil ogromni zarisani trikotnik. Zadeva je že postajala taka, da se je med gledalci le našel nekdo, ki je delavce in črtaše vprašal za pojasnila, ki pa so bita zelo enostavna. Zaradi velikega prometa se je smatralo, da se za varnost pešcev napravi 15 cm visok in 2 m širok pločnik okrog spomenika. Na isti način se bo zgradil 15 cm visok pločnik v obliki velikega trikotnika na prostoru prea spomenikom. Kravoa Guerrino s Skoljeta 259 je včeraj prišel ob kolo vredno 15.000 lir. Le za trenutek ga je pustil V en; izmed tarrikajšnjih gostiln, Pa se je že našel izveden tatinski kolesar in mu ga odpeljal. V Rojanu Vemielis 63 so nočm obiskovalci odnesli Andreju Vellamu 7 kokoši ter mu s tem povzročili 12.000 lir škode. Josipu Grižami s Scala Santa 101 pa so že pred tednom oplenili neznanci gredice. Poruvali so nsu nekaj palm, aloj in lovorja ter fia oškodovali »a kalkih 13.000 lir. V nedeljo so se neznanci lotili viseče ključavnice na vratih stanovanja v Ul. Felice Ve-nezian 16, kjer stanuje Bassa-nese Giovanni. Ko 90 odvili nekaj vijakov in sneli ključavnico so se vtihotapili v spalnico. Od tam so odnesli več rjuh in moško obleko. Kakor je Bassanese izjavil na policiji, je oškodovan za najmanj 55.000 lir V vseh primerih je policija uvedla preiskavo. Prometna nesreča S priložnostnim avtomobilom so včeraj popoldne prepeljali v aplašno bolnico 55-letnega mehanika Giovannija Bullija, stanujočega na Greti 286. Bulli se je vozil na «Vespi» po Ul. Dante in skušal zaviti v Ul. San Spiridione, ko je tam mimo privozil tuidi tovorni avto. Tovorniku se je Bulli ognil nikakor pa ne priklopnemu vozu, ki ga je dregnil s sprednjim delom in ga vrgel na tla. Pri padtou si je potolkel desni komolec ;n desno roko, domnevno ima zlomljeno kost in je tudi po obrazu precej pobit. Zaradi poškodb se ho moral zdraviti deset do trideset dni Albina, rojen® v Gorici pred 55 leti in stanujoča v Ul. Gam-bini 31, ki so jo uslužbenci Rdečega križa 31. januarja pobrali nezavestno in vso potolčeno na stopnišču v hiši, kjer je stanovala. Ker je bila Claiu-serjeva ves čais brez zavesti, ni bilo mogoče ugotoviti, na kakšen način se je bila potolkla. Imela je udarce po glavi in po obrazu. V trenutku ko so jo našli pa so ugotovili, da je bila tudi precej vinjena. Njeno stanje se je slabšalo iz dlneva v dan in Včeraj je izdihnila. JAVNA DRAŽBA ZA PRODAJO DVEH PARNIH CESTNIH VALJARJEV Tržaška občina obvešča, da bo v soboto 7. aprila od 12. do 13. ure javna dražba za prodajo dveh parnih cestnih valjarjev najboljšemu ponudniku. Navedena valjarja imata številko 1 (Greene Son 1886) od 18 ton in številko 5 (Ansaldo 1920) od 16.5 ton. Vsa pojasnila o dražbi se lahko dobijo v sobi št. 203 urada za pogodbe na občini. Nedeljski požari V nedeljo ob pol treh popoldne se j« vnela pogozdena cona na Lovcu. Ogenj se je razširil na površini kakih 90.000 kiv. metrov in uničil številna mlada drevesca, ki so jih kun zasadili šele pred kratkim. Mestni gasilci so bilii kmalu na mestu in v dobri uri pogasili požar ter odpravili nadaljnjo nevarnost. Podobno je ogenj zajel približno 1000 kv. metrov površine v bližini stavbe št. 155, Seal® Santa. Tu je med požarom eksplodiralo tudi nekaj razstrel ivnih vojnih ostankov. Ogenj, ki v ostalem ni povzročil posebne škode, so pogasili čistilci min s pomočjo tamkajšnjih domačinov. Urnik vlakov na olavnem kolodvoru v Trslu Včeraj ob 6 zjutraj je splošni bolnici umrla Clauser | Silleri umiri. Nenadna smrt starčka Sinoči ob 18.30 so iz Ulice Roma odpeljali 78-letnega Carla Sillerija, stanujočega v Ul. Nazario Sauro. Starčka je ne-kaj prej nenadno obšla slabost, tako da se je zgrudil in so ga mimoidoči zanesli v bližnji bar. Poklicani reševalci Rdečega križa so prišli takoj na mesto, 'ga zanesli v vozilo in odbrzeli z njim proti bolnici, toda še predno so prišli na mesto, je ODHODI: 0.20 P., Tržič; 4.25 P,. Videm; 4-55 P., Benetke: 5.04 P., Ljub Ijana; 5.20 p Tržič; 6 00 B., Benetke - Bologna; 6.10 E., Rim . Milan . Pariz; 6.25 P., Gorica; 6.5Q P Videm . Dunaj - Muen-chen (Monaco); 6.56 P., Opčine; 7.18 P., Tržič (ne gre ob nedeljah); 9.30 E.. Benetke; 9.35 P., Videm; 10.10 P. Beret-ke; 12.30 P„ Videm; 13.20 E., Benetke . Milan - Pariz - Calais; 13.30 P., Opčine; 15.40 B., Benetke - Rim; 15.55 E . Opčine - Ljubljana; 16 08 P.. Videm; 16.35 P.. Benetke; 17.10 P.. Videm - Praga - Gdinja; 17.25 P., Opčine - Ljubljana; 18.05 P., Portogruaro; 18.45 P., Videm; 19.15 P., Cervinjan; 19.40 P.. Opčine; 20.00 P., Tržič; 20.30 ,E„ Benetke . Rim * Bari - Ven-timiglia; 21.30 P.. Videm; 23.40 B., Opčine . Ljubljana - Beograd . Dunaj. PRIHODI: 0.25 B., Videm; 5.30 B , OpčL ne - Dunaj _ Beograd: 6.28 P., Cervinjan; 7.30 P. Portogruaro; 7.44 p„ Videm; 8.40 P. Videm; 9.42 B.. Videm; 10.15 E. Benet, ke - Rim . Bari - Ventimiglia; 11.20 P., Opčine - Ljubljana; 10.59 p. Benetke: 11.55 P.. Videm - Praga - Gdinja: 13.54 P.. Benetke . Rim; 14 35 E., Opčine - Ljubljana; 15.25 P„ Videm: 16.47 E.. Benetke . Milan - Pariz - Calais; 17.10 P.. Videm; 17.25 P., Tržič (ne gre ob nedeljah); 18.45 P.. Gorica: 18.55 P. Benetke; 19.15 P., Opčine; 19.56 B., Benetke - Bologna; 20.30 P., Opčine - Ljubljana; 20.45 p., Videm; 21.25 P., Tržič 21.53 P-. Opčine; 22.05 E., Benetke . Milan - Pariz, 23.05 p, Benetke; 23.48 P., Videm . Dunaj - Muencher; (Monaco); 23.56 E. Benetke. (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) TOREK 13. FEBRUARJA 1951 6.30: Jutranja glasba. 6.45: Poročila v italijanščini. 7.00: Napoved časa - poročila v slovenščini. 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Zabaven opoldanski koncert. 12.30: Iz Cajkovskijevih baletov. 12.45: Poročila v italijanščini. 13.00: Napoved časa - poročila v slovenščini. 13.15: Pester koncertni spored. 13,45: Glasba po željah (ital.). 14.30: Pregled tiska v italijanščini. 14.45; Pregled tiska v slovenščini. 17.30: Politične aktualnosti (ital.). 17.40: Poje trentinski pevski zbor. 18.00: Ljudska univerza (ital.). 18.15: Glasba za 4 kla- virje. 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v italijanščini. 19.30: Napoved časa - poročila v slovenščini. 19.45: Kulturni pregled (slov.). 20.00: Opera: Giacomo Puccini - «la Bohem* - v 3 dejanjih. 22.00: Igrajo znani orkestri-. 22.45: W. A. Mozart: Kratka nočna glasba v G-duru. 23.00: Zadnja poročila v italijanščini. 23.05: Zadnja poročila v slovenščini. 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov. 23.15: 15 min. tangov. 23.30: Zaključek oddaje. RADIO TRST II. TOREK 13. FEBRUARJA 1951 7.15: Napoved časa in poročila. 7.30: Jutranja glasba. 8.30: Zaključek jutranje oddaje. 11,30: Za vsakogar nekaj. 12.00: Novi svet. 12.10: Lahki orkestri. 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Glasba po željah. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled tiska. 14.30: Zaključek opoldanske oddaje. 17.30: Plesna glasba. 18i)0: Glas Amerike. 18.15: Brahms: Dvojni koncert v a molu za violino, čelo in orkester. 18.45: Glasba 'Južne Amerike. 19.00: Mamica pripoveduje, 19.15: Uverture in oper. ne arije. 19.45: Napoved časa in poročila. 20.00: Pestra glasba: 20.30: Okno v svet. 20.45: Lahka glasba. 21.00: Vzori mladini: Wil-helm Roentgen . dobrotnik človeštva nato Pestra glasba. 22.00: Gershwin: Koncert za klavir in orkester. 22.30: Starinske in moderne melodije. 23.00: Nočne plošče. 23.15: Napoved časa in poročila. 23.30: Polnočna glasba. 24.00: Zaključek večerne oddaje. RADIO TRST I. TOREK 13. FEBRUARJA 1951 7.15: Koledar, vremenska poročila. 7.18: Telovadba. 7.30: Poročila, vremenska poročila. 7.45: Jutranja glasba. 8.30: Zaključek. 11.30: Šolski radio: «Ta.inosti iz morskih globin*, pripoveduje Gu glielmo Valle, zborne pesmi, ki jih izvaja skupina ljudske šole. 12.00: Karakteristična skupina «Esperia» pod vodstvom Alojza Granozioja. 12.20: Za vsakega nekaj. 12.45: Danes na radiu. 12.46: Predstave in zbirališč?. 12.55: Ko. ledar Antonetto, 13.00: Poročila. 13.25: Slavni glasovi. 14.00: Tretja stran. 14.20: Razna glasba. 14.30: Spored BBC. 15.00: Borzna poročila. 17.30: Glas Amerike. 18.00: Operetne strani, orkester po vodstvom Cesarija Gallinoja, v odmoru: sedanjosti. 19.00: Tu in tam po svetu. 19.30: Kino in občinstvo, odpr. ta korespondenca Tuli i j a Kezi-cha. 19.40: Poje Jone Cacciagli. 20.00 Poročila in čitanie večernih sporedov. 20.15: Sedanjosti. 20.30: Male skladbe velikih skladateljev. 20.58: Orkester modernih ritmov pod vodstvom Francesca Ferrarla. 21.20: »Srednje občinstvo in sodobna glasba*, pogovor Giu-lia Viozzija. 21.30: Izbranosti ope. re «Norma» Vinccnza Bellinija. 22.40: Komorna glasba; novi italijanski kvartet. 23.30: Poročila. 23.40: Različnosti, plesna glasba. koreografija Annite Broiv»-)^ ve, režira Domenico Mest^ri Na redu abonenti gs parter in lože, abonenti pa za galerije, Pripravlja se zadnja sezone «Nuemberški tnOP1" pevci* Riharda Wagnerla- Smučarski tečaj na Komni Kakor lansko leto Pr’ltT. PDT tudi letos šest, osemdnevni smučarski tečaj' ^ sicer od 18. oziroma od 20-25. marca v Domu Pod tinom na Komni. Absol®^ prednost ima mladina, VP' vanje v uradu ZDTV, Ul. chiavelli 13-11 med 17- i® uro. 19’ KINO Rossetti. 21.00: «Black and V*1' te* revija v treh dejanjih- ^ ExeceIsior. 16.00: «Dzungla asfaltu*, Sterling Haydch Louis Calhern. n Nazionale. 16.00: »Lepotice vali*.. treh Arcobaleno. 15.30: »Ranch rij,, zvončkov*, Mac Crea, A. 5n Barvni film VVamer. -p- Fenice. 16.00: «Stari San Fr?‘ sco», A. Faye, John Pa5'Il-»iši Filodrammatico. 16.00: kot sovraštvo*, E. Flynn. ° ni film. Alabarda. 16.00: «Sem kritnih8^ Sally Gray. Armonia. 15.30: «Kako P°° oče*, B. Hope, L. Bali. .. a Sv. Vid. 14.00: Macgano. «Grenak Ob izgubi dragega MIRKA BRUSA ^ izreka njegovi ženi Adrijanu ter vsem soro globoko sožalje sestrična MARIJA in mož. Kranj, Kreplje 1951. 10. febr«8’ E. . exprc»s P, . potniški. B. e brci — ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11- in 12 februarja 1951 se je v Trstu rodilo 16 otrok, porok je bilo 7 in umrlo jP 23 oseb. Cerkvene poroke: upokojenec Amedeo Allegretti in gospodi-nja Alba Pregazzi, šofer Gio vanni Buscir,- in gospodinja Aleksandra Rakschenko, občinski uslužbenec Sergio Morpur. go in gospodinja Lucia Giulia-ni. Civilne poroke: železničar Cesare Crivelli in gospodinja Maria Prosdocimo, šofer Santo Rossi jn trg. pomočnica Valeria Inamo, agent civilne policiie /mcenzo Luovno jn gospodinja Antonietta Bonanno, uradnik Renato Corio in uradnica Elsa Semi. Umrli so: 81-letna Andreana Morelli vd, Benci, 45-leto; Tul. ho dr. Ritossa, 77-letna Amnlia Siega vd. Siega, 65-letni Ago-stino Del Fabbro, 64-letna Olga Lorenzi, 24Alni star; Marino Mišino 85-letni Mtohele Tersan, 17 ur stara Marisa Kozina. 81-letna Natalija Sikirič por. Soinčič, 52-letna Clauser, 68-letni Anton Ančič, 58-ietni Giu. seppe Lucchina, 84-letna Lui-gia Petrucco vd. Perossoni. 77-letna Olga Terzhon P°r. Uart-hopp, 31-letni Stanislav Viti, 66-letna Ivana Laič por. Kern, 61-letnj Giuseppe Fabbri, o5-letni Vito Rossiello, 56-letna Elisabetta Radivo por. Patriel-li, 77-letm Marco ScoPimč. 59. letna Cristina Cainero por. Bi-siacchi, 70-letni Luigi Milocco in 85-letrd Domenico Sors. Vsem sorodnikom, P* ■ ljem in znancem nazn® žalostno vest. da je 11 vse ljubljena žena, n18' stara mama Kristina BiščaK roi. Kajner po kratki in mučni preminula. Pogreb bo v torek iz mrtvašnice glavne na Katinaro. , boi ,1> 13. 2alujoči soprog, 'Jfjijj. in ostali sorodn’ boj J 13. II. Izlet v 0 priiedi »ADKlA-KN^^.^/1 ob priliki smučarskih «0-11 MARCA, »koki " kakalnici- Iz^ 0f8 metrski s, z avtobusom in akef v‘ so- avtobus odide iz ^P8-boto 10. marca «ujg^r vratek 11. marca ^ iie ’ Trst. Drugi avtobus nedeljo U marca plet- povratek istega Vpisovanje do 80 f^ (It ja pri «Adria-Exln Fabig Severo 5b, te • AOEX 4. MARCA bodo i z 1 e ti motovilil (imjjS Ljuhtiano to 5!?. t7- v' F Vpisovanje do 01, pri «Adria-Expre»®" Severo 5 b, tel. 292** MORSKI DNEVNIK podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika 1)1. Manje gradnje brui pri sim Meifslii nogomet jtopa ponovno v ospredje d\lnicm• Pos[anec uslužbencev podgorske pre kafer!le, Sonš^emu županu predložil načrt, po ® bi gradnja stala okoli dva milijona lir v«rat K “SOpisie se je že fervj j.. ?avdp z vprašanjem »aj bj ‘ n7ra?icai’ na Soči, ki ^Vc«m « številnim de- ^ stanu^?SOrske Predilnice, dohod v fJ° V ln,eEtu> krajši Aminom ■ °' vs«n a strani a jn °POMrilom tako Vi deli fStva kot ‘udi « j* ^Opisov Vn k0t 1Udi S Stra' !e Vedno ,, t’ j a vprašanje "t Fe* i ■ na mrtvem ti-raZaovaS1Cef’ da 50 se ° ® ** Prefptt na županstvu Wi, da so n toda vse se ■Oalo rB“ razgovorih pre- šelavci - razmišljali, kajti ^ »fe Vedno prisiljeni, Nužuip; frevoz v predilnico ieavto^ avtonTnbila, ki ga podjetje Ri Wšgo m™® stavilo na raz- rfo 2 r°je’da *to e Preran'!',-denarnimi stroški. 'etn° okni-in*?0’ OTaša prevoz 't^kV T-Ur- Taka vso-e P>prt;iA- ence podgor- sek, k; : 0 Precejšen zne- i s t-0.a pr' svoji nizki pla- > ofc° odtr§ai°- kazale vprašanje ni‘ ikev, , 'aflia ,e zadostnega razu-5' ^ bod° ušt|enci skleni- li, vprašanje spravili k da larf., a“Je sur. I^sitorn so Past. S tem na-fi dela^n-** tudi sestali neka--VCI ter najcenejši na- k=u "f se temeljito po. 36 dal° n0V° h tatom naJcenejši na-UH ali so. da bi bilo i9 “veh iou^avno zgraditi brv 2, “ošili - enih vrveh, ki bi ^ na ^lozobetnoski opor-f^nji ja. ,eh bregovih. Pri ' maO±bk° “Pohabili al stare brvi, ki je SMRTI in poroke i §oriš>i t ,od dne ^6!tni °bčir.■ 34jPv tsch Klavdij. Cr\i učiteljica Res-t>iaialauUi Ema, 84-letna $ Michol; ’ neuporabna. Pcleg drugega so uporabne deske, ki bi služile za pod, in še nekatere druge manjše stvari. Taka bry bi po računih stala okoli dva milijona lir. Ta pred-log je posebni delavski odposlanec predložil gori-škemu županu dr. Bernardisu, s katerim se je v glavnih obrisih popolnoma strinjal. Z naše strani smo popolnoma soglasni z omenjenim predlogom in v celoti podpiramo zahtevo uslužbencev, kajti z zgraditvijo omenjene brvi, bi bilo številnim delavcem in delavkam prikrajšana dolga pot preko ločniškega ali pevmske-ga mostu in marsikateri uslužbenec bi s tem prihranil okoli deset tisoč lir. V nedeljo ob 10 dopoldne se je Juventina A pomerila v Trstu z enajstorico CRDA in doživela ponoven poraz. Tekma, pri kateri so se igralci Juven-tir.e slabo izkazali, se je zaključila z zmago CRDA 4-0. V moštvu Juventine se je v zadnjem času pojavilo pomanjkanje prožnosti in iniciative. Tam je predvsem kriva odsotnost treh igralcev. Na sovodenjskem igrišču pa sta dopoldne igrali Juventir.a B in Cral iz Stražic. Tekma se je zaključila z neodločnim rezultatom 0-0 * * * Najzanimivejša tekma tega dne je bila prav gotovo ona, ki se je popoldne odigrala na sovodenjskem igrišču med dijaki Dijaškega doma irj najmlajšimi iz Sovodenj. Obe enajetoripi sta »e pokazali zelo prožni in sta s svojo živahnostjo, disciplino in prizadevnostjo prevzeli in začudili gledalce. Tudi ta tekma se je zaključila z neodločnim rezultatom 0-0. Včeraj pogreb ponesrečenega Zulegarja Vest o nesreči, ki se je pred dnevi pripetila goriški družini Zuleger, ki se je na motorju s prikolico peljala proti St. Mavru, je globoko odjeknila v srcih vseh Goričanov Zlasti pa je vest o smrtni nesreči viso-košolca Herberta Zulegerja pretresla rdegove kolege, kj so ga dobro poznali jn bili z njim v tesnih prijateljskih odnosih. Od ponesrečenega prijatelja so se poslovili včeraj popoldne. Njegova mati Alojzija, ki je sedela v prikolici, si je pri nesreči poškodovala desno stran prsnega koša. Njeno zdravstveno stanje po izjavah ponesre-čenke ni tako hudo kot je v prvem trenutku kazalo. Vse kaže, da bo v primeru, če ne bi nastopile komplikacije, lahko zapustila bolniško posteljo v bližnji bodočnosti. Globe v mesecu |anuar|u V preteklem januarju so mestr.e straže v sodelovanju s prometno policijo kaznovale v našem mestu skupno 198 kršiteljev prometnega pravilnika Prometna policija je naložila 40 glob 'kršiteljem prometnih pravil in 100 pa kršiteljem mestnega prometnega pravilnika. Mestne straže pa sG kaznovale skupno 30 oseb, med katere je prišteti največ kolesarjev. Istega meseca je bilo kaznovanih 10 lastnikov psov, ki so se klatili po mestu brez varstva ali pa brez nagobčnika. Poleg tega so mestne straže naložile 11 glob kršiteljem pravilnika pokritega trga ter kaznovale 2 trgovca, ki nista pravočasno zapirala svojih trgovin in pa branjevko, ki se ni držala pravilnika pokritega trga. Občinski konjederec je v istem mesecu polovil 45 psov, ki so se klatili Po mestu in okolici. Goriške ulice... Goriški občinski krogi se v glavnem še nikoli ni o temeljito bavili z nazivi goriških ulic. Preimenovale so sicer Korzo Roosevelt a Korzo Italija, toda pri tem je tudi ostalo. Mnenja smo, m to je konec koncev doslej bilo splošno v navadi, da se mestne ulice, ceste, trge in drevorede imenuj e Po imenih mož, ki so imeli kakršnekoli zasluge pri razvoju mesta samega. Naravno je, aa morajo pri tem igrati važno vlogo posebni pogoji, zla,sti pa se pri tem ne sme prezreti d/mečinov oziroma domačih ljudi, ki imajo zasluge pri razvoju mesta, njegovem umetniškem življenju itd. Ker je naše mesto narodnostno mešano, saj prebivajo v njem tudi Slovenci, ki so veliko pomenili v razvoju mesta in bili p: leg vsega obnova borbe proti fašizmu, predlagamo, da bi se občinske oblasti lotile obravnavanje tega predloga Ali ima morda Ivan Asccli, po katerem nosi ime ulica, kjer stoji njegova rojstna hiša, za Gorico kaj več zaslug kot pa n. Pr. naš «goriški slavčekn pesnik Simon Gregorčič, ali politik Andrej Winkler iz preteklega stoletju, dalje goriški nadškof Sedej in končno pisatelj France Bevk? NA OBČINSKEM PROTO-KOLNEM URADU je do 22. februarja t. 1. na vpogled izredni seznam kmečkih delavcev, ki bivajo v goriški pokrajini. Interesenti si omenjeni seznam lahko ogledajo v uradnih urah. Gasilci na delu Včeraj popoldne okrog 16 je iz dimnika na strehi stavbe št. 3 v Ul. sv. Antona, pričel uhajati gost dima. Stanovalci hise so se zbali požara in obvestili gasilce. Ti so ugotovili, da gre samo za preobloženost dimnika s sajami, ki so se vnele. Ogenj v dimniku r.'i povzročil nobene škode. Prijave za prometni davek Zveza trgovcev za goriško pokrajino opozarja vse včlanjene trgovce na ministrski odlok z dne 21. decembra 1950, ki določa načine plačevanja prometnega davka. Omenjeni odlok odreja, da morajo vsi trgovci, ki prodajajo blago in proizvode podvržene prometnemu davku, najkasneje do 28. februarja prijaviti pristojnemu registrskemu uradu (Ufficio Registre) dohodke, ki so jih imeli v letu 1950. Na podlagi te prijave bo registrski urad določil višino prometnega davka. V prijavi ni treba navesti blaga, ki ni podvrženo plačilu dohodninskega davka v naročnini kot: riž, pšenico, koruzo in rž; pšenično, koruzno in ajdovo moko ter zdrob, testenine iz moke, gnojila in škropiva. Nadalje ni treba v prijavi navajati blaga, ki so ga trgovci, tudi če na drobno, prodali drugim trgovcem ter blago, ki so ga kupili za predelavo. Trgovci, ki imajo več in različne trgovske obrate, morajo naznaniti dohodke, ki so jih imeli v letu 1950 z eno samo prijavo. Dohodke bodo morali prijaviti za posamezne skupine blaga, za katere je plačevati naročnino v isti višini in sicer: 1 odstotek za ječmen, se- mensko in oljčno olje; 5 od-t stotkov za likerje v stekleni* cah, peneča vina, ekstrakte dia šav, dišeča mila in lepotična mazila, dragocene kovine inl kamne; 2 odstotka za vse ostae J0sp°diTUa Beacco Hi g°sporii • santarosa, 75- H S Mar>ia 28 w 62 por' V' L, “Mič r,L i a gospodi. letni HltneJ0sp°i’ Kh mesece f antarutti A°- W 5i i ,st'ara Barbieri HA Vd Gra^n «ospodinia Vl^iak er Pavla- 28‘ C^enp .!e"er Herbert. No Rihb0ro'ce: policist Di Hlijtrn ln g0spodinia V ^rjan f1 t-eŽak Giac°- trg0Ul ln šivilja Selli ’.<* Bertou Ka- Cst ZaZ njeT Cul°t Irena, MiSa Pi °n‘ Narcizij in go. Sl Ne*pa. d-ktor S0 Marija ln, S"spodinja Sl0 in ’ miana8°K,0din3a ric, Maffi Gium- Sh Vjea” tarnaacistka Odo-fih ngosnoJShanik Furlan S Utadn?ir ~‘3a Jurman Ma-l^Ck d'on Anton in VSilo vlni MarUa- P'1- Heno , ranc in name- S« CeI Dina- ----------- KNen. IZKAZNICO in S, 49-ln,lc° včera-i iz-•ilic« u elna gospodinja Ni*5' Ci iz °8leiske pU(iij :e prijavila k IttliUlllinininiiiiiiiiNiii,,,,,... o duetomudft 0, e v kTTel nrrrr t:. . Na zadnjem množičnem sestanku so Sempetrčani obravnavali številna gospodarska, kulturna in druga vprašanja in napravili načrt za bodoče delo. Sestanek je bil zelo 'dobro obiskan tudi od strani mladine. Tov. tajnik je v poročilu povedal, kaj je bilo napravljenega v preteklem letu. Poudaril je, da bo treba nujno dokončati gradlbena dela, ki so jih začeli lani. Kot najvažnejšo delo v letošnjem letu bo zgraditev zadružnega doma. Poleg tega čakajo rešitve še razne kulturne naloge, ki niso nič manj važne kot gospodarske. Po poročilu se je razvila živahna debata. Člani SIAU so potrdili. da je potrebno izvesti nakazane naloge, ki bodo v korist vsemu ljudstvu , na vasi. Poudarili so. da je treba takoj zaposliti nekaj zidarjev, da bo stavba čimprej zgrajena. Vso delovno silo, težaško, prevoze in drugo bod0 člani SIAU opravili prostovoljno. Razumljivo je, dia bo pri tem potrebno sodelovanje vseh članov množičnih organizacij, v prvi vrsti pa mladine, ki bo imela Viajveč koristi od novega zadružnega doma. Sedaj nimajo prostora niti za množične sestanke, pevske vaje, vaje godbenega krož. ka, dramske družine in podobno. Navzoči so tudi poudarili važnost popravila poljskih in stranskih poti, katere služijo za promet z vozovi. Ce bodo ceste vedno v dobrem stanju, se b0 mnogo prihranilo na vozilih. Nekateri kmetje so omenili potrebo po pravočasni nabavi umetnih gnojil, semen, škropil in podobno. Odgovorni voditelji krajevne zadruge se morajo za to čimprej pozanimati, da ba kaj vzeti v roke, ko bo prišel čas setve in škropljenja. Tudi o potrebi izboljšanja zapuščenih zemljišč so govorili. Lanska setev ni bila izvedena tako, kot bi bilo potrebno, zaradi vsakodnevnega deževja. Težave so bile tudi glede umetnih gnojil. Nekateri so zahtevali, da bi odgovorni poskrbeli za traktorje, s katerimi bi preorali površine namenjene za nove vinograde. Skrbeti bi morali tudi za sadike hrušk, breskev, češenj, olj in jabolk. Moremo reči, da je bil ta sestanek zelo koristen, ker je pokazal povezavo med kmeti in delavci. Nekateri so zahtevali tudi preskrbo gradibeneg*a materiala za popravilo gospodarskih poslopij. V kulturno-prosvetnem delu so Sempetrčani precej zaostali. Prej zelo delaven pevski zbor in tudi dramska družina, sta zadnjem času skoro zaspala. Čutit; jP pomanjkanje sposobnih prosvetnih voditeljev, ki bi delali na tem polju. Nekateri mladinci so povedali, da pripravljajo ustanovitev mladin- skega krožka. Temu bo morala organizacija Fronte diati vso materialno in moralno pomoč GIede pevskega zbora in dramske družine so sklenili, da bodo v najkrajšem času poživili delovanje in v prvomajskem tekmovanju naštudirali eno igro in se naučili več pesmi. Mladina bi morala tudi pri tem bolj živo sodelovati, ker ima polno smisla za to delo. Kot je videti, so Sempetrčani dobrQ začeli v letošnjem letu. Prijeli so za delo, kar dokazuje, da nočejo zaostajati in bodo morda prekosili marsika. tero vas. VO-JO Buje Živahno delo SIAU Kot na Koprskem,’ so bili tudi v Bujščini zadnje dni množični sestanki članov SIAU po vseh bazah v mestih in vaseh. Na teh sestankih so se največ razgovarjali o tekmovanju na čast 10. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Po nekate. rih krajih so že pričeli z delom. Ustanovili so že 9 študijskih skupin, drugih 6 pa sedaj pripravljajo. Te skupine študirajo odlok o delavskih svetih. Pretekli teder. so bili izvoljeni mestni sveti in 7 skupin ljudskih inšpektorjev za mesto Buje. Na množičnih sestankih, ki so bili pretekli teden, je bilo samo v Bujah navzočih okoli 500 članov SIAU. Obravnavali so razna vprašanja mesta samega. Člani so se obvezali, da bodo napravili vsak po nekaj desetin ur prostovoljnega dela, skupno naj 8000 ur. Tudi baze SIAU že preurejajo, tako da bo imela vsaka res primerne prostore. Dvema protiljudskima elementoma, k^ ata znana tudi kot kaminformista, sta bili odvzeti članski izkaznici: oba sta vršila tudi protiljudsko delovanje. To sta Amorfno Morica in Aldo Limoncin. Prav ta/ko živo je delo tudi po vaseh okraja. Tak<> so v Gambočih pretekli teden napravili kljub slabemu vremenu 980 prostovoljnih ur pri popravljanju cest. To delo so napravili na pobudo baze same. V Bibalih so se člani SIAU ob. vezali, da bodo dali vso pomoč pri popravljanju ceste Bibali-Krog. Vsak član SIAU bo pripravil po en kubični meter gramoza in ga pripeljal na cesto. Do sedaj je bilo napravljenih že 45 ur in predvideno delo je izvršeno 95%. Tu se je posebno izkazal 66-letni Hubert Bas-sanese, ki je dajal zgled vsej mladini. V Tribanu so dlo sedaj napravili 120 ur pri popravljanju ceste, v Bujah pa okoli 100 pri zadružnem domu in garaži. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Pl. Cesare Battisti 2 - lelefon 70 NAJBOLJŠI B O D Q JfAORAJ EMI Kako se bo ocenjevalo tekmovanje za 10. obletnico O F Sklep okrajnega izvršilnega odbora SIAU o napovedi trimesečnega tekmovanja za proslavo 10. obletnice OF, so vsi frontovci sprejeli z velikim navdušenjem. Zato je razumljivo, da so že od vsega začetka krepko poprijeli za delo, potem ko so na sestankih prediskuti-rali kajco bodo dosegli največ uspehov. Po 12 dnevih tekmovanja se že kažejo prvi uspehi. Da bo izvršni odbor SIAU ob koncu tekmovanja lahko pravilno ocenil delovanje posameznih organizacij in jih primemo nagradil, se bo tekmovanje ocenjevalo po točkah, kakor sledi; 1. Za vsak množični sestanek Fronte ali drugih frontnih organizacij (ZAM, ZB, itd.), na katerem bo stoodstotna udeležba članov, bo dobila osnovna organizacija 50 tačk, za 80 odst. udeležbo 40 točk, za 60 odst. udeležbo 30 točk. za 40 odst. udeležbo 10 točk. Izpod 40 odst. udeležbe članov na množičnih sestankih se ne bo ocenjevalo. 2. Za vsak zbor volivcev na katerem bo 100 odst. udeležba volitmih upravičencev, bo dobila osnovna organizacija 100 točk, za 80 odst. udeležbo 70 točk, za 50 odst. udeležbo 50 točk, za 40 odst. udeležbo 30 točk in za manj kot 40 odst. udeležbo nič točk. 3. Za uprizoritev trodejanke dobi osnovna organizacija 50 točk, dvodejanke 30 točk, za enodejanke 20 točk; za recitacije po 5 točk; za izvajanje zborne recitacije 15 točk; za vsak nastop pevskega zbora z najmanj tremi pesmimi 20 točk; za vsako kulturno gostovanje v drugih vaseh 50 točk; za vsako kulturno skupino, ki se bo osnovala v okviru prosvetnih društev dobi osnovna organizacija 15 točk in za vsakega aktivnega člana, ki ga bodo organizacije vključile v že obstoječe pevske zbore, godbe, dramske družine itd. po 5 točk (pod imenom kulturne skupine so mišljeni pevski zbori, godbe, dramske družine itd.). 4. Za vsakega člana frontnih organizacij, ki bo obiskoval večerne izobraževalne tečaje ali analfabetske tečaje, bo dobila osnovna organizacija po tri točke; za vsako predavanje strokovnega ali drugega značaja s 100 odst. udeležbo 50 točk. Ce vsakih 10 odst. odštelo po 5 1 12. Za vsakega člana, ki se r/v*T/* 7/f rvi'oWo7a — črta- i. . _ . . . w. točk. Za predavanja katera bo organizirala Fronta se bo štelo število elanov, ki so vpisani v Fronti, če bo pa predavanje organizirala kakšna druga organizacija, se bo udeležba računala na podlagi števila njenih članov. 5. Za vsako dobro organizirano množično pnostovoljno delo bo osnovna organizacija dobila 10 točk. Za vsako uro prostovoljnega dela na krajevnih ali drugih objektih bo osnovna organizacija dobile 10 točk na vsakih 10 odst. izvršenih ur po obvezah 6. Za vsako posvetovanje, ki ga bo imela osnovna organizacija Fronte s kmeti-poglavarji družin v vprašanjih setve in kmetijskega p lana, bo dobila 25 točk; za pravočasno izvršitev setve na vsakih lo odst. zemljišča predvidenega po planu dobi osnovna organizacija 5 točk; za 100 odst. in pravočasno obdelavo zemlje ioo točk; za vsako kmetijsko delovno zadrugo, ki se bo osnovala v času tekmovanja 200 točk; 2a VSuk0 v tem času osnovano zatfružno ekonomijo 100 točk in za%sako družino, ki se bo vključila v že obstoječe kmečke delovne zadruge po 10 točk. 7. Za pravočasno izvršitev setvenega plana v kmečkih delovnih zadrugah dobi osnovna organizacija 50 točk; za vsako novo vsajeno mlado sadno drevo (vsajeno v zadrugi ali na privatnem sektorju) dobi o-snovna organizacija 1 točko. 8. za ureditev knjigovodstva v zadrugah, gospodarskih združenjih, KLO-jih in drugih podjetjih dobi osnovna organizacija 50 točk, za ureditev administracije pa 40 točk. 9. Za vsako poročilo, ki bo pravočasno dostavljeno okrajnemu odboru, bo dobila osnovna organizacija 15 točk, za vsak zapisnik pa 5 točk. 10. Za redno pošiljanje članarine (do vsakega 5. v mesecu) bo osnovna organizacija dobila za 100 odst. pobrano članarino 100 točk, za 90 odst. pobrano članarino 95 točk, za 80 odst 70 točk, za manj kakor 80 °dt. nič točk. U■ Za vsak novootvorjen i frontovski kotiček bo osnovna organizacija dobila 50 točk, za vsak čitalni krožek 30 točk in bo vključil v frontno ali mladinsko brigado, bo dobila o-snovna organizacija 10 točk. 13. Za otvoritev otroških u-stanov, kakor so n. pr. jasli, igrišča, vrtci itd. 50 točk. Ocenjevalo se bo na podlagi poročil, katera bodo pošiljale posamezne organizacije. Ce organizacija ne bo poslala poročila, ne bo ocenjena. % ❖ Da se pravilno poudari in da priznanje delovnim uspehom frontnih organizacij, je izvršilni odbor SIAU okraja Koper sklenil, da bo nagradil s tremi radijskimi aparati tri najboljše vaške odbore SIAU, ki bodo v času tekmovanja dosegli največ uspehov. Frav tako je sklenil, da bo dobila radijski aparat najboljša terenska Organizacija v mestu, medtem ko bo druga najboljša dobila zbirko knjig. Mesto, ki se bo kot celota najbolj izkazalo bo dobilo častno zastavico, prav tako tudi najboljši krajevni odbor. Ob končanem tekmovanju bodo proglašeni udarniki, ki bodo dobili za 100 ur prostovoljnega dela zlato značko, za 80 ur srebrno, za 60 ur pa bronasto značko. bo udeležba manjša, se bo za 1 Za vsako knjižnico 100 točk. Lanski pridelek olja na Koprskem Do sedaj so predelali v olje 1,017.467 kg oljk. Od tega so ddbilj 142.326 kg olja. To je za 60 odst. manj kot leta 1949. Vzrok tako zmanjšanemu pridelku olja ni samo slaba letina in suša, pač pa tudi veliki škodljivec, oljčna mušica, ki je vse oljčne nr.sade zelo napadla. Glavni oljčAi nasadi so v Krkavčah, Sv. Petru, Padni in Novi vasi. Danes ..UMIK" v koprskem gledališču Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje bo danes ob 20. uri uprizorilo Božičevo dramo v štirih dejanjih: «UMIK». Režiral bo tov. Jože Babič, v vlogah nastopajo Mo-dest Sancin, Stane Raztresen, Rado Nakrst, Ernest Zega, Zlata Rodoškova. Angela Rakarjeva, Lelja Re-harjeva, Ema Starčeva, Sreč. ko Košir, Josip Fišer, Anton Požar, Belizar Sancin, Julij Guštin, Jožko Lukeš, Silvij Kobal, Lojze Starc irj Tea Starčeva. Kostumi izdelani v gledališki krojač-nici pod vodstvom Marka Dovšaka in Nevenke Sanci-nove. Vstopnina sedeži I. vrste 50 in 40 din, II. vrste 30, stojišča 20 din. Prva okrajna konferenca ZAM V nedeljo 18. februarja s pričetkom ob 8. uri zjutraj bo v Izoli v dvorani Arrigoni I. okrajna konferenca ZAM z naslednjim dnevnim redom; 1. Otvoritev; 2. politično organizacijsko poročilo; 3. debata k poročilu; 4. izvolitev okrajnega komiteja ZAM; 5. zaključki. Velika dela v letošnjem gospodarskem narrto Precejšen razvoj bo v letošnjem planu Istrskega okrožja dosegla gradbena industrija Proizvodnja živega apna se bn povečala na 3000 ton, proizvodnja zidakov, votlafcov in kor-cerv pa na 6 milijonov koma dov. V Kaldaniji bodo odprli nov kamnolom in ga opremili z modernimi napravami za proizvodnjo gramoza, zdroba in peska. Za mehanizacijo kamnolo. ma v Kanegri ie predvidenih 3 milijone 200 tisoč din investicij. S tem se bo proizvodnja povečala na 60 tisoč ton. V Antenale bodo raziskali možnost izkoriščanja kamna za čiščenje sladkorja. Nadalje bodo dvignili proizvodnjo, povečali asortiment cementnih iz-delkov in uvedli proizvodnjo montažnih elementov ter magnezijevega klorida. Plan predvideva tudi povečanje proizvodnje kemične industrije. Med drugim bodo proizvodnjo magnezijevega klora povečali na 250 ton, magnezijevega sulfata pa na 500 ton. Proizvodnjo mila bodo povečali na 1500 ton, kristalizirane sode Pa na 260 ton. Izboljšali bodo tudi kvaliteto izdelkov in embalaže ter uvedli proizvodnjo loščila za čevlje. Volitve ljudskih inšpektorjev Ponekod je inšpekcija že dobro opravila zaupano nalogo V nedeljski številki naše rubrike smo objavili članek: Kaj je in kaklšne naloge ima ljudska inšpekcija. Danes prinašamo nekaj o volitvah ljudskih inšpektorjev, ki so te dni po vsem okrožju na množičnih sestankih članov SIAU. Ljudstvo ima tako priložnost, da izbira za člane ljudske inšpekcije tiste delavce, ribiče, kmete in delovne inteligente, ki so z de. lom pokazali, da so vedno pripravljeni delati za skupnost. Tako so bile do sedaj volitve v Sečjolah. kjer so bile izvoljene tri skupine, v Kopru pa 11 skupin ljudskih inšpektorjev. V Piranu je bilo v petek na množičnem sestanku članov SIAU izvoljenih 9 skupin ljudskih inšpektorjev. V opekarni «Ruda)> pri Bandelju so delavci sami izvolili iz svoje srede skupino ljudskih inšpektorjev. V Bujah je novoizvoljena metrov kantina, skopali in pre* vozili 1000 kub. m materiala, ker pripravljamo pod zadruž. domom zadružno skladišče, ki bo imelo vse zdravstvene in gospodarske pogoje. Nadalje smo skopali temelje za električno kabino, kjer bo nameščen transformator za elektriko, ki jo bomo v tem letu do-, bili tudi v našo vas. Prav te dni sq strokovnjaki pregledali teren in napravil; načrte. Drogove smo tudi že dobili iz Jugoslavije. Ljudje se živo laz-govarjajo 0 elektriki, ko vidijo, da smo resn0 začeli z delom, da bcnijo čimprej imeli tako potrebno električno razsvetljavo. Pred- nekaj 'dnevi smo imeli zbor volivcev z veliko udeležbo. Navzočj so bili skoro vsi družinski poglavarji, Zbor volivcev je otvoril najstarejši vo. livec tov. Josip Glavina ki ljudska inšpekcija že napravila j ima že 72 let. Možakarji pregled v prost rih hotela «Sla vija«, kjer je ugotovila razne nerednosti. O tem je poročala kontrolni komisiji, kj je od svoje strani ugotovila še druge pomanjkljivosti od strani osebja hotela Tako je bila čistoča pomanjkljiva, inventar zanemarjen, embalaža pa je ležala izpostavljena vsem vre menskim neprilikam. namesto, da bi jo poslali nazaj Kontrolna komisija je predlagala Poverjeništvu za turizem naj kaznuje z globo 5600 din Sime Budissa in s 1600 din Pavla Kasperja. Nadzorstvo ljudskih množic je nedvomno najbolj učinkovito sredstvo za odkrivanje raznih napak in pomanjkljivosti v aparatu ljudske oblasti, tovarnah in v proizvodnji. Prav slučaj hotela «Slavija» v Bujah dokazuje, da so ljudski inšpektorji dobro opravil; svojo nalogo. Zato tudi zaslužijo vse priznanje. Tu se je dejansko pokazalo. da so člani ljudske inšpekcije lahko v veliko pomoč ljudski oblasti. Sv. Anton Električna luč bo letos zasvetila v naši vasi Pri Sv. Antonu smo začeli s tekmovanjem za proslavo OF takoj, ko je okrajni odbor SIAU razglasil tekmovanje. Do sedaj smo dosegli naslednje uspehe: resno diskutiral; in Se posibng zanimali za investicije in proračun. Ljudstvo je zahtevalo, da se razreši funkcije član KLO tov. Roman Babič iz Cereja, ki ni ničesar prispeval za skupnost. Ob tej priliki so izvolili tudi ljudskega tožilca. Za dela v tekočem letu smo med drugim sprejeli tudi sklep, izvest; nabiralno akcijo za zadružni dom ter da bo vsak dela zmožen vaščan napravil en dan prostovoljnega dela na mesec pri zadružnem domu. Ljudetvo je na tem zboru volivcev sprejelo tudi pozdravno pismo, katero so izročili po delegatih II. zasedanju IOLO v Kopru in y katerem je izrazilo, da v celot; sprejema enoletni plan. Viljem Turk Občni zbor sindikalne podružnice ZSZ Sindiki lna podružnica uslužbencev socialnega zavarovanja obvešča vse svoje člane, da je rednj letni občni zbor odgo den na 23. II. 1951. Občni zbor ne bo torej 13. II. 1951, kot je bilo prvotno objavljeno. Pripravili smo 40 kubičnih naši podružni IZGUBLJENA LISTNICA Tov. Rajko Marušič je v nedeljo zjutraj izgubil na cesiti od Semedele do Kopra listnico z osebno izkaznico jn drugimi dokumenti. Poštenega najdite-lja prosi, da najden0 izroči na 1C1. lllilžlIIllglliLllHilllllll1.1111.11.!.I.1J.1!L‘Ž1111L1L1L11L”1H1IJ1L^ 1 »J ............................................................................................................................................................................................................................................. da je Pravkar doživela nekaj strašnega v svojem življenju. Stražmojster je imel po včerajšnjem dnevu težko glavo ] ; Medtem je stražmojster prepisoval svoj raport, katerega Čedalje bolj se je zapletal v svoje poročilo o fotografiranju in je ponori dopolnjeval s packami in ga lizal, ko da je papir pisal dalje; «Dognano je po njegovem lastnem priznanju samo namazan z marmelado. to, da nima fotografskega aparata pri sebi, samo to mu je Zdaj je vse to predeloval in se spomnil, da nečesa ni zabranilo, da ni fotografiral železniške postaje in sploh stra- dbh,b„h (- *—( — --------------------------------------------------------------- teško važnih objektov. Ni dvoma, da bi bil to storil, ko bi srečal, bi ju imel za stara znanca, ki imata slučajno isto pot, recimo v cerkev. 'E«> l*KOV. I»u. IKiS BRADAČ se > a barija ? i>^Ctekla k mizi in nenehoma vzdihovala: s križa j’e S6m Prest°Plla ta prag!« Vb Vse to se^in ?rl lzmu’enl obraz Kristusov, sveči sta „ t)v Se jl kolena , P,eJzlerkl nekaj grozno nadzemskega. Cedila je ri‘ ln roke- tS in svečano ,?rsta in orožniški stražmojster je s po- fr vnn St^^oJs0tVe°rrld/PriShe8am ,b°gU ',semogoC«emu in bog nldela' nikomur h ne bom ° tem’ kar sem tuka^ sli-s Pomagaj 1» 0 svoje smrti zinila niti besedice v to oljubite se ra h. vr3z*erka je orirfP' l°!* 3e ukazal stražmojster. fscite' in zdai odnesit* ln Se pobo!!no pokrižala. k K^sierk-f ,S6m sa tja’ kjer ste si ga izposodlU' bllo vm •H Po prstu, 1 prl zasliševanju « bi se hnc\da Se veno, °dSla z razPelom iz sobe; skozi okno tela Prepritatj er ozira na °r°žniško postajo, kakor ’ da to niso bile samo sanje, ampak vprašal. Poklicati je torej dal Svejka ter ga vprašal: «Ali znate fotografirati?« «Znam.« «Pa zakaj ne nosite aparata s seboj?« «Ker ga nimam«, je odkrito in jasno odgovoril Svejk. «Pa ko bi ga imeli, bi fotografirali?« je vprašal stražmojster. «Ko bi, ko bi, to je tisto«, je prostodušno odvrnil Svejk. Stražmojster se ni mogel domisliti drugega vprašanja kakor: «Ali je težko fotografirati železniško postajo?« «Lažje kakor kaj drugega«, je odgovoril Svejk, «ker se to ne giblje in stoji zmeraj na istem mestu. Človeku ni treba reči, da naj se prijazno drži.« Stražmojster je torej lahko dopolnil svoj raport: Zu dem Bericht No. 2172 melde ich-..»* In stražmojster se je razpisal: «Med drugim Je pri mojem navzkrižnem zasliševanju povedal, da zna fotografirati in da najrajši fotografira železniške postaje. Fotografičnega aparata sicer pri njem nismo našli, domnevamo pa, da ga nekje skriva ln ga ne nosi s seboj, da bi odvrnil od sebe pozornost; to dokazuje tudi njegovo priznanje, da bi fotografiral, ko bi imel aparat pri sebi.« * K poročilu štev. 2172 dodajam . i , imel pri sebi aparat, ki ga je nekje skril Edino okolnosti, da ni imel aparata pri sebi, se moramo zahvaliti, da nismo našli pri njem nobenih fotografij.« «To zadostuje«, je rekel stražmojster in se podpisal. Stražmojster je bil docela zadovoljen s svojim delom in je to ponovno prebral desetniku. «Posrečilo se je«, je dejal desetniku, «torej vidite, takole se Pišejo poročila V njih mora biti vse- Zasliševanje, to ni kar tako.« «Zdaj vas odvede gospod desetnik«, je resno rekel Svejku, «v Pisek na Bezirksgendarmeriekommando. Po predpisu bi vas moral vkleniti. Ker pa mislim, da ste dostojen človek, vas ne bomo vklenili. Prepričan sem, da tudi spotoma ne boste poskusili pobegniti.« Stražmojster. vidno ganjen zaradi dobrosrčnega Svejkovega obraza, je dodal: «In nikar mi nič ne zamerite! — Vzemite ga, gospod desetnik, tukaj imate poročilo!« «No, pa zbogom«, je mehko rekel Svejk, «hvala vam. gospod stražmojster, za vse. kar ste storili zame, m če bo priložnost nanesla, vam bom pisal. In če me bo kdaj pot pripeljala mimo, se bom pri vas oglasil.« Svejk je odšel z desetnikom na cesto in, kdor koli bi ju «Nikoli bi ne bil mislil«, je razlagal Svejk, «da je pot v Budjejovice zvezana s takšnimi težavami Zdi se mi kakor tista pot mesarja Chaura iz Kobylis. Ta je prišel nekoč ponoči v Moranju k spomeniku Palackega in je hodil vse do jutra okoli njega, ker se mu je zdelo, da temu zidu ni ne kraja ne konca. Ves je bil obupan, proti jutru je začel klicati patruljo in, ko so policaji prihiteli, jih je vprašal, kod se gre v Kobylise, češ da že hodi vzdolž nekega zidu pet ur, pa se zmerom ni konca. Vzeli so ga s seboj in on jim je v zaporu vse razbil.« Desetnik ni zinil na to niti besede In si je mislil: «Cemu mi to pripoveduješ? Ze spet začenjaš kakšno pravljico o Budjejovicah.« Sla sta mimo ribnika in Svejk je z zanimanjem vprašal desetnika, ali je v okolici veliko tatinskih lovcev na ribe. «Tu so sami taki«, je odgovoril desetnik. «prejšnjega straž mojstra so hoteli v vodo vreči. Ribnikar jim strelja ščetine v zadnjico, a vse nič ne pomaga. V hlačah nosijo kos pločevine.« Desetnik se je razgovoril o napredku, kaj vse ljudje Iznajdejo, in je razvil novo teorijo, da je tale vojna prava sreča za človeštvo ker bo v bitkah poleg dobrih ljudi padlo tudi veliko lumpov in nepridipravov. «Saj je tako in tako preveč ljudi na svetu«, Je dejal preudarno, «drug se tlači na drugega ln človeštvo se je razmnožilo da je groza. (Nadaljevanje sledi.) - - KAŽIPOT V LEPŠE DNI?. Triestina Gostj e so razočarali Smo v polni sezoni smučanja. Stari in mladi se dričajo po vseh mogočih krajih, kjer je le za ped snega. Na sliki ameriški smučar, ki vozi na progi svetovno znane »Doline sonca«. SOCiOMEMA PBVESliTVA ZI>T V Edino presenečenje: Buje-Aurora 1:1 V Izoli sta igrala v nedeljo I tekme je bilo v Bujah. Doma-Arrigoni jn Umag. Igra je Kila če moštvo je tam zaustavilo Vseskozi zanimiva in je držala gledalce do konca v napetosti. Zmago je Arrigoni zaslužil, kljub temu, da. ni poslal v Vrata Umaga več kot dve žogi. Pokazal pa je vso silo svoje tehnične superiornosti. Meduza iz Kopra je sprejela V goste bratrance iz Pirana. Rezultat sam, ki je Pač najtesnejši, kar si ga moremo misliti na zelenem polju, kaže na to, da se Meduza ni dala lahko obrati za obe točki. Brtonigla je zgubila v Novem gradu z 4:0. Bila je to prava borba na nož, saj sta obe enajstorici plavali v kaj razburkanih vodah. Z nedeljsko zmago se je Novi grad naselil za hrbtom Buj, od koder bo morda eno prihodnjih nedelj poskušal še korak višje. Edino presenečenje, ki so nam ga pripravile nedeljske pohod Aurore, ki je z neodločenim izidom izgubila slik z vodečimi. Na vrhu tabele je še vedno Arrigoni, kateremu pa v koraku sledi Piran, da bi se ob e-ventualni nesreči prvaka lahko okoristil in preizkusil za nekaj časa, ali pa morda za celo leto, sladkost besede: prvi. Počival je v tem kolu Strunjan, ki je imel v prvenstvu mnogo smole in zadnjega mesta ne zasluži. Bo morda bolj-, še čez dve leti, kajti izpada iz prvenstva istrske skupine letos ne ho mogel preprečiti. Rezultati: Arrigoni - Umag 2-1, Piran - Meduza 1-0, Novi gra - Brtonigla 4-0, Buje . Au-rora 1-1. Lestvica; Arrigoni 21 toče, Piran 19, Aurora 17, Meduza 14, Buje 9, Novi grad 8, Brtonigla 6, Umag 6, Strunjan 2 Okrožno prvenstvo; I: Strunjan B - Nardone 0-0, Partizan. - Rdeča zvezda 3-1, Meduza B -Aurora B 1-1, Arrigoni B-Piran B 1-0, Soline - Ampelea 2-0. II. Momjan - Sv. Lovrec 0-2, Novavas - Seget 4-2, Novi grad B - Villania 2-0, Buje B Savudrija 2-0. TRŽAŠKA SKUPINA Tržaška skupina Prizor s tekme Montebello B ■ Ilirija POLET - DEVIN 4:0 (2:0) Kriva je hali linija je žoga V začetku igre je žoga v glavnem potovala z enega na drugi del igrišča, ne da bf se kje dalj časa zaustavila. V 25 minuti Pichel izkoristi nesporazum nasprotnikove obrambe in zabitje prvi gol za svoje barve. Rezultat podvoji v 41 minuti Setele. V drugem polčasu sta bila uspešna še Lecas v 21’ ter Apollonio v 41’. De-vinčani nimajo tako slabe o-brambe kot bi morda kazalo iz rezultata, tem slabša pa je zato njih hdlf linija, ki ni pošiljala napadu potrebnih ter v času najhujših nasprotnikovih napadov ni znala dati zadostne pomoči svoji obrambi. SESLJAN-OLIMPIJA B 3:0 (2:0) V drugem delu enakovredni V prvem delu igre Olimpija B ni bila enakovreden nasprotnik razigranim Sesljan čanom, ki so prihajali kot za šalo do vnat nasprotnika. V drugem polčasu pa so igralci Olimpije nekoliko preuredili svoje vrste in bi lahko ob malo večji sreči zabili vsaj častni gol. Nekaj kronike: v 10’ žoga potuje od Facchinettija k Potočniku, ki Z prizemnim strelom pretrese mrežo. Četrt ure zatem iz razdalje 10 metrov Colja ponovno realizira. Ziadnji gol je prišel v prvi minuti drugega polčasa; zasluge zanj imata Colja in Rollo. Kot smo že rekli, bi pozneje Olimpija B lahko celo izenačila. Bila je namreč y stalni premoči. SKEDENJ B-SV. IVAN 1:0 (0:0) Tesno, a zasluženo Kot prvo naj povemo, da je igra bila lepa. To velja posebno za prvih 45 minut. Napadi so se vrstili za napadi, zdaj pred enimi, zdaj pred drugimi vrati. Ostali pa so neizkoriščeni, za kar imata največ zaslug dobri obrambi. V drugem polčasu je prinesla Skedenjčanom zmago nepravilna taktika Sv. Ivana. Ti so pozabili da je napad najboljša obramba. Takoj v začetku so se zaprli v svojo polovico, povlekli nazaj zvezi ini s tem prepustili nasprotnikom neovirano manipuliranje, ki jim je nujno prej ali slej moralo prinesti tudi številčne uspehe. Po golu so mladih fantov in šg ni dorasla najboljšim enajstoricam okrožnega prvenstva. V prvem, polčasu so se igralci Montebeila nastreljali za leto dni. Vratar Stoka je lovil kar je mogel, kljub temu pa je bil prisiljen, da se je petkrat sklonil v sv > jo mrežo in izvlekel žoge, ki so zašle med drogove. V deseti minuti Morselli II. strelja z glavo na gol, Stoka nesigumo lovi in žoga se odkotali v mrežo. V 18’ že zopet Morselli z glavo ur e usmeri lep center — abrel naravnost na desno stran golmana. V 25’ se je Stoka zopet zaman vrgel na Mitrijev strel. 3:0: Dve minuti kasneje Combi zaključi lepo akcijo napadalne petorke s četrtim golom. Končno je v 30’ Mitri še enkrat uspešen za svoje moštvo. Častni gol doseže Ilirija v 38 minuti, ko Pristavec izkoristi neodločenost obrambe Montebeila. B drugem polčasu Montebello ne forsira. kljub temu pa Mitri zaokroži število golov z lepim polvisokim strelom. Za Bosccia se je govorilo, da na nedeljski tekmi proti Interju ne bo mogel nastopiti, ker da ima vročino; vendar ni hotel pustiti svojih tovarišev na cedilu, prav tako tudi Begni, ki ima nogo v neredu. In končno še Grosso, kateremu je zdravnik dovolil igranje šele zadnje minute pred tekmo, moral pa je biti «obdar-jen» z dvema injekcijama, ki naj bi preprečili prehude bolečine. Kot vidite je stanje bilo vse prej kot zadovoljivo. Po drugi strani je Internacionale prišel v Trst z vsemi svojimi zvezdami, z Wil:kesom, Skogl. lundom, Nyersem in da dodamo tej lepi druščini še enega Italijana: Lorenzijem. Pokazal je nemajhne sposobnosti v prvem polčasu, nato pa v drugem delu živel od brezciljnega nabijanja, torej od tega, s čemer se je toavila Triestina vseh 90 minut igre. Nedeljska igra ima nekaj skupnega z ono proti Ju. ventusu. ki smo jo gledali pred 14 dnevi. Tedaj so Tržačani vlovili v zadnjem trenutku točko, ki se je že skoraj peljala v Torino, danes pa jie na .podoben način celo zmagala proti enemu izmed treh italijanskih «plem«nitnikov». Gol, ki je prekrižaj račune vsem igralcem «totocaleia», ki so igrali za zmago Torinčanov, je prišel v 4 minuti, tik preden je sodnik odžvižgai konec tekme. Bene-gas pošlje z glavo žogo proti desni, nanju skočita vratar Franzosi, v istem trenutku pa z druge strani še Boscolo, ki je bil hitrejši. Oster strel, gol. Giovannini je sicer v zadnjem obupnem naporu skušal spre. meniti žogi smer, vendar je ta že prestopila usodno belo črto. Sodnik brez pomisleka pickaže na center. V preostalih dveh minutah pač Interju ni bilo rešitve. Tržačani v nedeljio vsi dobri; v njih sredini ni bilo izrazito slabega posameznika, ako pa b; morali vendarle nekoga pohvaliti, bi se odločili za oba toodni-ka- Grossa in Boscola. Prvi »e je čuval prevelikih naporov, je Pa vendar ostal stari Grosso. Boscolo je vlekel ves napad, vnašal varaj umirjenost, kj jo niso mogli ustvariti niti tempe, ramentni Benegas, ne Retagma in le na momente Ispfro. Se nekaj besed o Benegasu, saj je dolgo časa bil hvaležen pred-med pisanja neštetim časopisom'. V prvem polčasu je bil povprečen, pokazal mestoma dbbro individualno tehniko, kar pa seveda popolnemu nogometašu nP zadiostuje. Boljše je igral v nadaljevanju, ko se je vzdušje razvnelo in postalo blizko njegovemu južno-ameri-škernu temperamentu. Bil je vedno na mestu, tako y gnečah kot v lepih solo driblingih. Pe-tagni bi priporočali, da bi se v bodoče bolj zanimal za žogo, kot Pa za nasprotnikove noge. Nuciari, kot vedno dober, ni bil kriv za gol. Sessa nekoliko boljši od Redolfija. Poleg Grossa je v half liniji odlično zaigral Ciccanelli. Pri Interju danes ni bilo videti lepih potez. Dočim je Ju-ventug kljub temu, da je odnesla iz Trsta eno samo točko, le zapustila diober vtis in se je naknadno celo reklo, da ni zmagala samo zato, ker se ji tega ni ljubilo, pa nekaj podobnega ne bi bilo mogoče trditi tudi o -nedeljskem nasprotniku Triestine. Ni bilo videti nobenega solidnega ogrodja, moštvo je vse akcije improviziralo in še to dokaj nesrečno, kot to dela le povprečna enajsterica brez velikih poldincev. Gledalcev je bilo 18 tisoč, so. dil je z napakami Massai iz Pise. * TRIESTINA: Nuciari; Redol-fi, Sessa; Giannlni, Grosso. Cic-earelli; Boscolo, Petagna, Be-negas, Ispiro, Begni. INTERNACIONALE: Franzosi; Blason, Giacomazzi; Miglio-li, Giovannini. Pozzi; Armanno, Wilkers, Lorenzi, Skoglund, Nyers. V namiznem tenisu: ESSEN 11. — Nocoj je bila pred 3000 gledalci odigrana v Essenu meddržavna tekma v namiznem tenisu med Jugoslavijo in Nemčijo, v kateri je Jugoslavija zmagala z rezultatom 5:3. , Dve zmagi in en poraz DUNAJ, 11. — V prijateljskem srečanju je Lokomotiva Zagreba premagala s 4:0 Sparta z Dunaja. BEOGRAD, 12. — Lokomotiva je porazila včeraj na Dunaju ekipo Kapfemberg z rezultatom 4:0. Lep skok vratarja na isti tekmi igralci Sv. Ivana sicer skušali nadoknaditi zamujeno, a vse je bilo prepozno. Gola ni hotelo biti, kljub temu, da je 5 minut pred koncem močno dišalo po njem. Seštete vse možnosti za gol in akcije — pridemo do zaključka, da je u-speh Skednja zaslužen, da pa neodločen rezultat ne bi bil nepravičen. MONTEBELLO B - ILIRIJA 6:1 Prevelika razlika v vrednosti Prevelika je bila razlika v vrednosti nasprotnikov na vče-rajšnji tekmi. Ilirija je ekipa REZULTATI: Skedenj B-Sv. Ivan 1:0 Montebello B-Ilirija 6:1 Polet-Devin 4:0 Sesljan-Olimpija B 3:0 LESTVICA: Polet 17 točk; Montebello B 15; Sv. Ivan 15; Ilirija 10; Skedenj B 10; Sesljan 9; Olimpija B 4; Devin 2. * * * BORDEAUX, 11. — u. S. Triestina je premagala «Burdi-gala Hockey Club« z 10:5 v okviru turnirja, ki s« igra te dni v Bordeauxu. Na turneji po Avstriji je včeraj Lokomotiva izgubila proti Admiri na Dunaju z rezultatom 5:0 (1:0). Kako se dobi dovoljenje za uporabo motoscooterjev? Malabrocca prvi Na krosu v Piranu zmagal /omaro Ob velikem zanimanju občinstva je bil danes tradicionalni kros, ki ga organizira vsako leto SD Piran. V krasnem vremenu je šestinštirideset tekmovalcev startalo na Tartinijevem trgu, teklo potem po Ul. Para. disio in okoli pokopališča zopet proti obali, kjer je bil cilj. Proga je bila dolga tri kilometre. Zmagal je Mario Zomarp iz Pirana; proti! koncu tekme je odlično vzdržal napadie Gregoriča iz Bazovice, ki je v končnem plasmaju zasedel šele tretje mesto-. Bil je namreč tako izčrpan od borbe z zmagovalcem, da je pol metra pred ciljem pustil naprej še *Mi-kusa. Med moštvi je zmagal SD Partizan. pred Piranom, Bazovi- co, Sv. Ivanom ter Sv. Ano. Zelo zanimiv je bil tudi tek mladincev piod 18 leti, ki so nudili starejšim močan odpor. Zmagal je Corai Edi, ki je s pametno, taktiko utrudil talentiranega Pirančana Ben-edettija. Osvojil si je taiko poleg p-rve-ga mesta pri mladih tudi peto mesto med starejšimi. MLADINCI: 1. Cor-si Edi (Sv. Ana), 2. Benedetti (Piran), 3. Razza (Piran), 4. Požar (Sv. Ivan), 5. Zarri (Sv. Ivam). ČLANI; 1. Zomax0 (Piran), 10’31”2, 2. Mikus Anton (Partizan), 10’36”2, 3. Gregorič (Bazovica) I0’36”3, 4. Gerbec (Sv. Ivan), 5 Fonda (Bazovica). OCENA-PO DRUŠTVIH: «Partizan» 124 točk, Piran 78 točk, Bazovica 59, Sv. Ivan 36. totocalcio 1, 1, 1. 1, 2, 1, 1, X, 1, X, 2, 2, 1. •Palermo Bologna •Genoa - Como Fiorentina - »Lucchese ‘Triestina - Inter ‘Milan - Napoli •Atalanta - Pro Patria •Padova - Roma •Juventus ' Sampdoria •Lazio - Torino Udinese - * No var a prekinjena v 24’ prvega polčasa zaradi slabega terena RAZPREDELNICA 1-1 3-2 2-0 2-1 2-1 1-0 3-1 7-2 3-0 1-0 GORGONZOLA 11. — Luigi Malabrocca je videti postal nepremagljiv na bicifclističnih krosih. Poleg tega, da je osvo-jih italijamsko državno prvenstvo, je zadnje čase zma-gal že n® treh taikih -prireditvah. Proga v Gorgonzoli je bila dolga 23 km, zmagal pa je Malabrocca pred Locatell-ijem in Gattom, Milan 23 17 4 2 65 27 38 Juventus 23 16 5 2 70 23 37 Inter 23 15 5 3 60 32 35 Lazio 23 11 6 6 39 27 28 Como 23 11 4 8 35 38 26 Fiorentina 23 10 5 8 31 25 25 Palermo 23 10 4 9 39 29 24 Napoli 23 9 6 8 40 30 24 Atalanta 23 8 6 9 34 37 22 Bologna 23 9 6 8 31 32 24 Udinese 22 6 8 8 25 33 20 Padova 23 8 3 12 35 45 19 Sampdoria 23 6 7 10 25 45 19 Triestina 23 7 5 U 33 46 19 Pro Patria 23 6 7 10 31 51 19 Torino 23 5 8 10 28 41 18 Novara 22 6 4 12 32 47 16 Roma 23 5 5 13 32 45 15 Lucchese 23 5 7 12 17 32 15 Genoa 23 4 7 12 27 45 15 Mulej tretji SMUČANJE Študentsko prvenstvo Jugoslavije V petek je bil v Kitzbuechlu še smuk, katerega' so se udeležili vsi naši tekmovalci. Proga je bila dolga 3200 m z 900 m višinske razlike. Zmagovalec Cristian Pravvda je postavil na tej progi noy rekord, naš tekmovalec Tine Mulej, ki je zasedel tretje mesto, pa je izenačil stari rekord. Vrstni red na cilju je naslednji: 1. Prawda (Avstrija) 2:57,1, 2. Haider (Avstrija) 2:59,8; 3. Tine Mulej (Jugoslavija) 3:02.6; 4. Huber (Avstrija) 3:03.2. Naši tekmovalci so se plasirali takole; 11. Lukanec Matevž 3:10.1, 13. Stefe 3:13,2; 18. Cvenkelj 3:16,4; 28. Dornik 3:23.8. Včeraj pa je bilo v Seefeldu tekmovanje v veleslalomu, katerega so se udeležili najboljši avstrijski, italijanski, francoski in naši tekmovalci. Proga za veleslalom je bila dolga 1500 m s 300 m višinske razlike s časom 1:36.5; 2. Nogler 1.38.2; 9. Haider 1:39.3. Naši tekmovalci so zasedli tale mesta: 14. Lukane 1:42.1; 20. Mulej 1:43.6; 30. Cvenkelj 1:45.9 in 43., V Kranjski gori je bilo te dni jugoslovansko univerzitetno prvenstvo v smučanju, na katerem so nastopili izven konkurence tudi italijanski in avstrijski študenti. Tekmovalci Zahodne Nemčije niso pravočasno uredili formalnosti pri potnih listih, in tako niso mogli nastopiti. V soboto so vozili veleslalomu, dan pozneje pa so se pomerili v tekih in skokih. Tehnični rezultati: Velesla- lom moški: 1. - 2. Lapajne in Bizjak (Ljubljana) 2:04,4, 3. Hladnik (L) 2:05,2, 4. Knop (L) 2:06,1, 5. Zupančič (L) 2:10,4, 6. Dernič (L) 2:12,1, 7. Rommberger (A) 2:12,3, 8. Lubej 2:12,9, 9. Pogačnik (L) 2:13,0, 11. Senčar (Beograd) 2:17,1, 12. Kallab (A) 2:17,8, 13. Kumar (Z) 2:18,1. Najboljši za. stopnik Univerze iz Skoplja Atanas Vangelij je zasedel s časom 3:57,0 44. mesto. Zenske: 1. Schultzbacher (A) 2:00,3, 2. Hanuš (L) 2:10,4, 3. dr. Losinschek (A) 2:21,4, 4. Bizjak (L) 2:00,8, 5. Vukadino-vič (Z) 3:09,0, 6. Fajdiga 3:59,8. Arne (A) 190,7 (42,5, 43), Hafner Franc (Lj.) 181,5 43,5), 6. Miloslavljevič DraS» (B) 178,6 (41,40). Dva rekorda v pl COLOMBUS, (Ohio) II ' Dick Cleveland študent ze iz Ohia je porušil vce . svetovni rekord na 100 ya™°, prosto s časom 49”6. E1**" rekord je postavil leta IM* lan Ford z 49”7. Na isti pn-ditvi je Jack Taylor rekord tudi na 100 hrbtno v času 56”5. REZULTATI TEKMOVANJA V TEKU: 1. Novak Janez (L) 35,15. 2. Boehm Ferdo (L) 35,34, 3. Kalan Juvencij (L) 37,29, 4. Gaj Aleš (L) 37,54, 5. Kavčič Mitja (L) 38,01, 6. Mazzucchelli Pie-tro (Italija) 38,18, 7. Bescocca Ginp (I) 38,41, 8. Kotnik Milan ZO 39,21, 9. Carugo Tullio (I) 39,28, 10. Pevec Ivica (Z) 39,43. REZULTAT SKOKOV: 1. Thorud Nils (A) 210,9 (46,5 in 42), 2. Dobrin Jože (Lj.) 208,7 (47, 46), 3. Razboršek Ivo (Lj.) 205,4 (43, 43), 4. Mysen V soboto se je v sestal u-pravni odbor "a&j ne zveze Jugoslavije. ^ so izvolili izvršni odbor. takole sestavljen: Veljko Zakovic, po^-- ^ ki; Dragi Stamehkovič. Kladarm in Martin fcretar Kosta Popovič, _ niik Geza Tikvicfci, tam ing. Milorad ArsenU^ AT- -t-™,™,, bilo V Na plenumu je ločeno, dJa bo y prvi zvezni ligi tekmovalo po bov, v prvi bodo igrali Orvena zvezda, Partizan j mo, Sarajevo BSK L<*° hj* Borac, Vojvodina, I Mačva ter zmagovalce . nja Spartak; Odred. Drc? pa bodO sestavljali Pfe_ nec iz tekme Odred 1 .Ljic«, BudUčn-ost, Pr-oleter, K ^ Metalac, Vardar, Radn«c®, jj, lež, Dinamo in Zagreb. ^ in 12. mesto se bo borI~-J|lil boljših predstavnikov r®#|j ter 2elezničar iz Saratfe Šibenik. Zmagovalec turnirja Na inšpektoratu za civilno motorizacijo lahko vidite vsak ponedeljek, sredo in petek zjutraj dolgo kolono motoscooterjev, ki čakajo na registracijo. Marsikdo ne ve, kaj mu je narediti. da bi bil v redu z dokumenti in marsikatera urica gre zato na račun brezkoristnega čakanja. Zato še enkrat: ni treba hoditi na inšpektorat, dokler zato ne dobite vabila. Vsem lastnikom motoscooterjev je treba v najkrajšem času poslati karakteristiko vozila, v kateri naj bodo podatki lastnika, znamka vozila, številka motorja ter nosilnega ogrodja, nakar bodo čez nekaj dni prejeli vabilo, s katerim naj se javijo za določeni dan na inšpektoratu v Ulica Bellini. V tem uradu bo lahko vsakdo v nekaj minutah opravil potrebne formalnosti. Lastniki, ki bodo morali pokazati svoja vozila in s tem v zvezi tudi potrdila o nakupu in o izvoru, bodo morali plačati za vpis v register ter tablico 1028 lir. V torkih, četrtkih in sobotah so na istem uradu izpiti ter izdaja potrdil za lastnike koles in drugih vozil, ki so opremljena s pomožnim motorjem z manj kot petdesetimi kubiki. Turisti, ki so prišli včeraj s svojimi avtomobili se žalostno stiskajo po kavarnah in gledajo hrabre funkcionarje, ki r.-akljub najhujšim nalivom hodijo z zaprtimi dežniki po sredi ceste. S svojim vedenjem hočejo jasno pokazati, da je dež tako malenkostna stvarca, ki pametnih državljanov ne vznemirja, hočejo pa tudi navdahniti zalarmiranim gostom optimizma, da ne bi odbrzeli s prvim prevoznim sredstvom iz Viareggia. Gramofoni tulijo stare šlagerje; v prazne drevorede zdrami vas včasih hreščeč glas, ki reče: «Cez pol ure se prične sprevod«. Čakaš pol ure, preteče že cela, sprevoda seveda ni in ga sploh v nedeljo ni bilo. Igralci so se odpočivali za ponedeljkove finalne tekme. Partizan in Sampdoria za prvo mesto, First Vienna ter Ra-cing iz Pariza pa za tretje in četrto mesto. V ponedeljek še vedno dež. Nogometaši so se ozirali v nebo, da so jih vse po vrsti boleli vratovi: opaziti so hoteli znake, ki bi morda kazali na zja-snitev; a ure so tekle, dež pa je lil bolj in bolj. Končno se je izvedelo, da Je tudi stadion v nemogočem stanju, da je bolj podoben močvirju ali riževemu polju kot pa igrišču. Ob eni smo bili na igrišču. Dež nam je kapljal za vrat — kajti lesene tribune na viare-škem igrišču so poglavje zase — ko so se Dunajčani in Parižani tolklj za tretje mesto. Na Sinrl med noGomelno leta PAVIA, 12. — Smrtna nesreča je prekinila včerajšnjo nogometno tekmo med domačo enajsterico ter gosti iz Ovieda. Eden izmed igralcev gostujoče ekipe je v nesrečnem trčenju z domačinom bil nevarno poškodovan. Za posledicami rane | je pozneje umrl- tribuni je prisoten ing. Baras-1 kov, dan po zmagi, pa z veliki- si, predsednik italijanske nogometne federacije poleg drugih osebnosti, polna jg tudi tribuna za tisk. Zmotljivi preroki Med odmorom, ki je sledil tekmi, sem v pogovoru z zastopniki italijanskih časopisov videl nekaj preveč optimizma v zmago Sampdorie, optimizma krepko podprtega s toplim; željami. Zanimalo me je zatorej njihovo oficialno mnenje o tekmi, ki je imela pričeti čez nekaj minut. Odgovorili so mi tole: Bertini, dopisnik lista Li-berta iz Rima ter agencije Sportinformazioni se je brez oklevanja odločil za 2:1 v korist Italijanov. Angel ponti, posebni dopisnik od «La Gaz-zetta dello šport« je tudi predvideval zmago svojih, vendar z najtesnejšim rezultatom: 1:0. Flori od RAI (Radio Audizioni Italiane); 3:2. Del Riccio od Corriere dello šport: 3:1 ali 2:0. Del Seppia od Unit5 je bil že bolj skeptičen, dejal je, da se ne more izjaviti, vendar, da misli, da bi rezultat bil lahko 2:1, v korist enega ali drugega. Edini, ki je brez oklevanja pogodil pravi izid tekme je bil Athos Mosti, športni urednik florentinskega «11 Mattino«. S tem seveda nisem hotel nje povzdigovati niti teptati v blato astroloških sposobnosti kolegov, ker je moje povprašanje stremelo izključno za tem, da zvem, koliko italijanski novinarji gledajo realno. Po dveh tekmah, ki jih je odigral Partizan na italijanskih tleh, ni bilo namreč posebno težko videti, da imajo pred seboj moštvo nadpovprečnih kvalitet. A vsakdo mora na svoji koži čutiti batine, potem šele razume marsikaj! Drugače si tudi ne morem razlagati pisanja časopisov, Ki so dan poprej dokazovali, Kako je Partizana na njegovi trnovi poti proti pokalu spremljala nenavadna sreča, ali nekateri celo namigovali na naklonjeno sojenje obeh sodni- mi naslovi pisali, da je isto moštvo popolnoma upravičeno osvojilo oba pokala, da je pokazalo najboljšo igro na turnir-ju in podobne reči. Povrnimo se na tekmo. Italijani so privlekli Genove poseben vlelk nsijvnetejiših navijačev, Pripeljali so tudi humoristično godbo, ki nosi kaj srčkano ime; Rumpe streppa. Doma je iz Finale Ligure in je nenadomestljiv rekvizit povsod kjer je velika potreba po dviganju duha. Razpolagajo z violinami, ki jim brez dvoma ni kumoval Stradivari. So namreč brez strun, dajejo pa iz sebe slične glasove, kot nekdo, ki smrči, ampa^ zelo močno. Godbeniki so oblečeni v rdeče — bele pbleke, na glavah jim čepi rdeče — rumena čepica, ki bi bila izvrstna reklama za Koko-kolo, ki kot vemo tudi nos; iste barve za svoj zunanji znak. Enajsti in dvanajsti igralec Publika brez dvoma zaleže za enega igralca, posebno pa še podprta od take godbe, vendar je zalegla mnogo manj od Luf centinija, ki ga je trener postavil v finalni igri na mesto levega krila. Po izjavah vseh poznavalcev italijanskega nogometa je to eden od najbolj talentiranih’ mladih napadalcev, ki jih je italijanska šola po vojn; prinesla na dan. Odkril ga je ravno viareški turnir lanskega leta! Dan pred finalno tekmo je igral y prvem moštvu Sampdorie, ki je doma premagala Torino. Pravi o njegovi nedeljski igri Renato Morino v Tuttosport; «Briljiral je na terenu Lucentini, ki je bil najboljši mož na igrišču«. Do ponedeljka popoldne se je lahko dobro odpočil; pri njegovi telesni razvitosti dve igri v dveh dneh nista bili poseben problem in tako smo ga zagledali v ponedeljek na igrišču. Ko se je napovedovalec v zvočniku ustavil pri njegovem imenu, je zajel val navdušenja številno občinstvo ter se mi je zdelo, kot bi kolegi novinarji, ki so sedeli poleg mene hoteli preklicati prejšnje prognoze in znatno povišati zmago v korist Sampdorie. Tekma lahko je reči, da bl camP'*11' vega pečata bil napad & pjl-rie mnogo slabokrvnejs • čas se je končal z ena .[ i# ena. Drugi del je P j.i N*' sliko. Partizan je naP® ^ i* harmonično, čutilo se to moštvo s solidnim jij kotnikom stranskih ba zvez, ki bi ob srednje® dalcu večjih vrednosti ^ ; vsaki ekipi turnirja aa 1 mrežo pol ducata g°l°v’ ^ j Zmagoviti gol je I jevac, krilo velikih $ igralce’'’ .. Zaman vsi napori is?8 zultat se do konca nl v;ai K vižšal' nil. Ko je sodnik zazvo^rav nec, je publika, prav^P’ J J— X/ 7 * - le začutila, kako hudo 7 _ *1! Cf t»\ tem svetu. Spomnili so s ^ pada dež, da je jutri zoP p ; . -. ni8 -t?. lavnik, da bo treba lordeče z-amazane skratka poraz jih Je na tisoče drobnih pa- življenje. Iz nI ki grenijo - pol obupanih obrazov mšP nemo vprašanje: «Bl, 5° Sodnik Cartel iz Firenc je zažvižgal začetek. 2e v prvih minutah s« je Vi" delo, da je Lucentini razred zase. Preigraval je nasprotnike, da je bilo lepo gledati in tem Jugoslovanom. teP^ kot levi.... Po drugi sv sicer on, krivi, da smo ^ j n0 pa dajmo«. In ko je g,-tan Vogrič privedel pr« buno svoje sedaj razpel moštvo, je zazvenelo v v j{, gozdove dolgotrajno Plo*p/ Nato razdelitev daril zani« so dobil; oba ve J1 enrt. kala, pokal je dobil tudi le tretjega, za najboljše^ ^ ^ tarja, niso hoteli poslati .^i'. goslavijo; dali so ga čeprav je Rumap p° sP,j mnenju bil daleč najb°'is‘pl»' tar. Pa človek ob veliki P vi dobrot ng brska za d:°oidtj btK\ .H« mi! Filmanje, slikanje, P- 0| vi, vabila in slične stva spremljali zmagovalce *r da spremljale ceremo®! • ^ (Konec pr‘l,c y- To bi bil eden izmed vozov letošnje maškerade; dež je žal uničil vse prireditve UREDNIŠTVO: ULICA MONTEC CH1, Št. 6, Ul. nad. — Celeron Stev, 93-8US in 94-63*. — Postni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20. — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vlšme v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-upravn! 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. uredntk STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — poaruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco 1-11. Tel 11-32 • Koper, Ul. Battistl 30la-J, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 280, četrtletna 750. polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, meseč" Poštni tekoči račun za STO-zvu- Založništ»o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemske*^ ^ Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunali« banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.Z°’ S