Političen list za slovenski narod. *0ltl prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 &Id., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 sld., za četrt leta B (11. ta en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. t Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ge ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne. Štev. 187. V Ljubljani, v soboto 17. junija 1893. Letni!* XXI. Il delegacij. Z Dunaja, 16. junija. V sredo se je v avstrijski delegaciji začela debata o vnanjem budgetu. Glavno vlogo so igrali Mladočehi, ki pa nikakor niso bili posebno srečni. Pokazalo se je takoj, da gospodje nimajo prav nobenih jasnih nazorov o vnanji politiki, da vsak zastopa svojo politiko, kakor je že pri njih navada. Sploh se je pa videlo, da so bili precej v zadregi, ko jim predsednik ni pustil govoriti o notranji politiki. Radi bi bili namreč v delegaciji začeli obširno debato o češkem pravu. To so pa opravičevali s tem, da je vnanja politika tesno zvezana z notranjo, da je sploh vspešna vnauja politika le mogoča, ako se poprej naredi notranji mir. Vsi so bili proti trodržavni zvezi in v tem oziru so marsikaj pametnega povedali. Posebao so dobro osvetili vrednost zveze z Italijo, katero sedaj celo ponižuje vojni budget. Kak duh v Italiji vlada proti Avstriji, je pa vidno iz tega, da se je 65 italijanskim listom moral prepovedati vhod v Avstrijo. V ostalem sta pa Pacak in Masaryk bila za zvezo z Rusijo, Adamek je pa zagovarjal le boljše razmere z Rusijo. Herold je bil za politiko svobodne roke. Minister Kalnokj je Mladočehom odgovarjal jako fino, in se je pri tem pokazal pravega diplomata. Priznal je tudi, da je vnanja politika nekoliko v zvezi z notranjo. Toda vse to, kar se je o tej stvari govorilo, se je govorilo le s češkega stališča. Minister je prizual, da imajo mladočeški poslanci popolnoma prav, če naglašajo posebno važnost svojega naroda. Njegovo stališče kot ministra vnanjih stvarij je pa seveda drugačno. V Avstriji je več narodov, in potem se mu je pa ozirati tudi na ogersko delegacijo. Ti drugi narodi pa odobrujejo njegovo politiko, kakor je videl v budgetnem odseku, in bi najbrž ne bili zadovoljni, ko bi se poprijel politike, katero mu priporočajo češki delegatje. Minister je potem zagovarjal trodržavno zvezo, dokazujoč, da ni agresivna, kakor so trdili Mladočehi, temveč le želi ohranjenje miru. Ko bi zveza res bila vojevita, bi v petnajstih letih že bila našla priložnost za vojno. Očitalo se mu je, da je preveč važnosti pokla-dal na nemške liste, da jim je na ljubo pojasnjeval drugi pot vnanjo politiko. On pa misli, da stvari bolje pozna, in pripisuje javnemu mnenju v Nemčiji dosti veliko važnost, da je še jedeukrat po-| jasnil vnanjo politiko. Sploh pa on tega ni storil le zaradi nemških listov, temveč tudi zaradi fran-1 coskih, ki so govor njegov tudi napak tolmačili. Posebno je pa pokazal minister v čudni luči Heroldove nazore. Ta mož želi, da bi se Avstrija j opirala le na lastno moč, ob jednem pa hoče razo-1 rožavanje. To je nemogoče. Se le potem bi se morali prav oboroževati, ko bi ue imeli nobenih zaveznikov. Nadalje je minister še povedal, da se njegova trditev o zboljšanju odnošajev z Rusijo ne opira na nobene posebne dogodke in da se zastran balkanske politike neso sklenile nobene pogodbe. Rekel je minister, da o tem, kar so Mladočehi govorili ali kar bi radi bili govorili o notranji politiki, on kot minister vnanjih stvarij ne more govoriti in bi delegaciji zgubili ves sedanji značaj, ko bi se v njih take stvari razpravljale. Heroldovi želji, da se napravi mir na Češkem, se pa on popolnoma pridružuje in le želi, da bi Mladočehi tudi doma v tem zmislu delovali. Če bi ne bilo narod- nostnih prepirov, bi on tudi imel močnejšo podlago za svojo vnanjo politiko. V četrtek je bila debate o vojnem budgetu. Prav za prav se pa pri tem o budgetu ni dosti ali pa nič govorilo, temveč le o drugih stvareh, ki so v zvezi z vojsko. Salvadori je govoril mej drugim tudi o dijaških zvezah in naglašal, da se ministrove izjave ne strinjajo z evangelijem, vojaškimi zakoni, naprednimi pravnimi pojmi in pravo svobodo. Pacak je tudi naglašal, da ministrova pojasnila nasprotujejo kazenskemu zakonu in on torej ž njimi ne more biti zadovoljen. Govoril je tudi o tem, kako se prezira češčina v vojski. Adamek je pred vsem zahteval decentralizacijo pri vojaških zalaganjih. Slišale so se tudi muoge pritožbe proti pomanjkljivosti vojaškega pravosodja in da se grdo dela z vojaki. Vojni minister je v dolgem govoru odgovarjal raznim govornikom, ki pa z njegovimi pojasnili najbrž neso bili povsem zadovoljni. Kakor je že navada, vojna uprava ima v vsem prav. Tukaj moramo pred vsem omeniti, da je na pritožbo delegata Pfeiferja zastran slovenščine v koroškem polku odgovoril, da po poročilih, ki jih je dobil od d e-želnih oblaste v, ni v polku 20°/o slovenskih vojakov, a le kacih 10%, pa še od teh nekateri znajo nemški. Dal bode pa stvar na željo delegatovo še jedenkrat preiskati, če se je razmerje premenilo, ali on tega ne verjame. Slovenščine veščih častnikov mu pa primankuje. V vojaških šolah se pa slovenščina ne more učiti. Sedaj se uči nemščina, mažarščina, češčina in poljščina. A.li pride še slovenščina zraven, bi bilo preveč. Glede ljubljanske /ojaške bolnice je rekel, da je le denarno vprašanje, ali tu nema le on govoriti. LISTEK Ob njenej smrti. (Prizor iz tragikomedije življenja. — Jos. Svoboda.) V nizkem zvoniku vrbljanske cerkvice zapeli •so majhni zvonovi žalostno, mrtvaško pesem. Bilo je ravno pomladi v cvetočem maju, o času, ko se vse veseli in raduje pomlajenega življenja. Milo se stori človeku, ko zasliši mrtvaške zvonove hipoma takrat, ko se mu zdi življenje najlepše. Miluje onega, ki se je moral posloviti od veselega iu srečnega sveta ter — umreti. Zvedelo se je takoj po Vrbljanili, ki ni, Bog v^, kako velika vas, da je umrla Potokarica. Sosede so hitele k Potokarju, da pomagajo, — saj o takih prilikah je res dela in opravila polne roke. Potokariea je ležala na trdi postelji mrtva. Z obraza in rok je izginila kri, da je bila bleda kot zid. Oči, ki so jej že kar osteklenele, upirala je v strop, usta pa je imela na pol odprta. Okoli postelje so stali otroci, veliki in majhni, ki so milo plakali za svojo ljubo mamico. Potokar-jev Anton si je pa na voglu mize leno podpiral glavo in malomarno zrl na mrtvo ženo. Stari Po-tokar je cepil zunaj drva, ker so bila pošla popolnoma, in Franica, Antonova sestra, pripravljala je ta svinje, da ne bi stradale. Za mrtvo se razven otrok ni brigal nihče. Prišle so sosede, da pomagajo. Znesle so grje orodje iz hiše, počedile, kolikor se je dalo, mizo, klopi in tla, ter preoblekle mrliča. Svetlinka je prinesla s tnala leseno kobilo in desak, da so naredili oder; Seljanka, ki je bila najbližja Potokarjeva soseda, je pa sešila iz starih vreč nekako slamnico. Pojdi, boš pomagal natlačiti," reče Potokarju. Gresta pod kozolec, kjer je imel Potokar še nekaj slame. »Na, drži!" reče Seljanka in mu vrže slamnico. Potokar jo prime in drži, ona pa tlači slamo. »Oh, ubogi otroci, oh, kakšni revčki bodo," vzdihne čez nekaj časa Seljanka, saj je vedela, kako neroden je Anton in kako okorna njegova sestra. „Strinjka, nikoli se ue bom oženil, prav nikoli!" odvrne Anton, toda tako brezsrčno in brezdušno, da je Seljanko tako govorjenje takoj vjezilo. »Tiho bodi, tiho, zijalo !" reče mu ter pograbi napolnjeno slamnico. »Strinjka, verjemite mi, da se ne bom nikoli oženil, in se ne bom!" govori za njo. „Da bi se le ne, saj prebiješ lahko tako," reče sama sebi. Položile so jo na oder, dale jej v roko malo razpelce, ter jo pokrile z belim prtom. Prižgale so dve oljnati svetilki, dokler ne prinese Potokar sveč, ki jih je šel iskat v prodajalnico. Tretji dan zjutraj so spremili vrbljanski va-ščanje ranjko Potokarico k večnemu počitku ter jej tako skazali zadnjo čast, — saj ranjka je bila vendar dobra ženska. Za krsto so šli najprej otroci, soprog in bližnji sorodniki, zadej so se vrstili sosedje in znanci. Prinesli so mrliča na svetokriško pokopališče, kjer počivajo v miru zemski ostauki svetokrižkih župljanov. Kako žalostno je bilo videti plakajoče otroke, ko je grodela grudasta prst na krsto. Jokali so, kakor da bi vedeli, da jim nikdar več tako dobro ne bode. Župniku, ki je pokopaval, smilili so se nesrečni otroci, in vzdihnil je, kakor pred dobrim dnevom Seljanka: „0h, ubogi otroci!" Zopet je Potokarjev Anton slišal, in da bi gospoda pomiril in potolažil, kakor je Seljanko, reče: „Gospod, ali jaz se ne bom oženil!" »Nič se nikarte, rajši skrbite za svoje otroke!" »Bom, bom,--oženil se pa le ne bom!" Zmolili so zadnji »Očenaš" za ranjko in še jeden »Očenaš" za vse mrtve, ki počivajo na sveto-kriškem pokopališču, potem so se pa razšli. Zadnja je šla od novega groba Seljanka z otroci, ki so se jej v dušo smilili, in zato jih ni mogla samih pustiti v nesreči. Komaj je minula za ranjko sedmina iu še ni zrastla nobena travica na njenem gtobu, pozabil je Potokarjev Anton, kaj je dejal Seljanki iu pa potem gospodu župniku. £e niso vrbljanski zvonovi znova zazvonili mrliču, ko se je začel Potokarjev Anton že ženiti. Ženil se je pri vseh samicah in vdovah, kar jih je bilo v domači župniji, in še celo za go- temveč tudi finančno ministerstvo, katero pač ne bode stavilo nobenih neopravičenih zahtev. Iz tabora »krščanske ljubezni". „Slovenčevi" čitatelji se morda še spominjajo našega članka pod tem zaglavjem, v katerem smo branili čast in poštenje „Slovenca" in njegovih prijateljev proti A. Gabrščeku, vredniku „Soče" v Gorici, ki nas je o belem dnevu vpričo tisočerih rojakov zavratno napadel. Bili smo skoro gotovi, da A. Gabršček svojo krivico poravna, ker je „dober človek, dober katoličan, mlad sicer, a se dd voditi." A. Gabršček tega ni storil, ker ni poslušal veleučenega g. A. Gregorčiča, ampak znano starešinstvo skrivnih politikarjev v Gorici. Tako si saj mi razlagamo njegovo početje, ker sicer ne razumemo, kako more dober človek vedoma delati bližnjemu krivico. Kal nam je za mladega vrednika, ker o njegovi osebi smo imeli dobro mnenje. Ali kaj naj rečemo zdaj, ko nam A. Gabršček zopet meče kamenje v obraz, pišoč: „l'rav nalašč ne ustrežemo njegovi (dopisnikovi) zahtevi in danes nič ne odgovorimo na njegova ropotanja, zavijanja, laži, obrekovanja itd."? A. Gabršček očita nam vnovič vse nemo-ralnosti, katere nam je vzdel v prvem članku! A. Gabršček želi, da naj stvar nekoliko postara. Tedaj pa naročniki ne bodo razumeli konca, ker so pozabili začetek. Najrajše pa bi nas zvabil na drugo polje, kjer bi potem udrihal po nas. Ali mi ne gremo za njim. Mi smo A. Gabrščeka to pot vdobili „i u flagranti" in se ne damo motiti. Pritisnimo tedaj nasprotnika na rahlo k zidu in dajmo mu ponoviti, kar je nam izrekel v „Soči" : a) Laž je, da se je on kedaj obrnil do občinstva ; b) laž je, da je kedaj izjavil, da je bil misti-iiciran in na led speljan; c) peklenska zlobnost in črno denuncijanstvo je, spravljati v njegovo pravdo slovenske profesorje v Gorici. O tej stvari se mi menimo z A. Gabrščekom in o nobeni drugi. Povedati moramo, da nam je A. Gabršček že štirinajst dnij poprej očital one nemoralnosti v „Primorcu", a mi smo hoteli molčati in bi bili molčali, da nas ni v dolgem članku v „Soči oblatil. Tu ni govora o političnih mnenjih ali o mladostni prenagljenosti, tu se gre za poštenje, kakoršno se zahteva ne od duhovnika, ali učitelja, ali vrednika, ali tajnika narodnih društev, ampak od vsakega Rezi-jana, ki tod pri nas k r o š n j a r i. Toda A. Gabršček se izgovarja, da moramo mi poprej izgovoriti vse, kar vemo, potem bo še le on odgovarjal. On pravi: „Mi lahko čakamo, le dajte streljati! Ko Vam krogle preidejo, blagovolite nam povedati!" rami v Smolariji in v Suhi Krajini, kjer je napo-slep vendar staknil neko tako, ki je ni maral nobeden, ter le željno pričakovala, naj pride odkoder-koli in kakoršen-koli, da Ie hoče biti njen ženin. In ko jo je vprašal na samem, ako ga bode res vzela, mu je dejala: „Vsi vragi mi ne ubranijo!" Tako je tudi bilo. Na Vidovo nedeljo, ko so v Vrbljanih pr?e črešnje zrele, bilo je pri Potokarju ženitovanje. Godci so godli, svatje so pa pili in plesali, da je bilo veselje. Najveselejša sta bila ženin in nevesta, vsaj tako sta govorila njihova obraza. Le otroci so sedeli s pobešenimi glavami za mizo, ne veseleči se godbe in jedil, ampak izpod čela so po strani gledali novo mater, saj jim je povedala Seljanka, da je to pisana mati, a ranjka babica je dostikrat dejala: „Pisana mati je slaba in huda mati", in zato so se je bali. In taka je bila v resnici. Pisana mati je dajala otrokom malo kruha, a dosti, dosti palic, da so se še bolj spominjali ranjke svoje matere. In kadar je Seljanka videla katerega Potokarjevih otrok, vzdih-nila je: „Oh, ubogi otroci!" Mlada Potokarica je bila slaba gospodinja. Sestra moževa jo je kmalu potegnila od nje, stari tudi ni hotel več domii biti, in ostala sta sama z otroci. Ali ona je bila lena, živela je pa rada dobro, zato so se Potokarjevi dolžili, in predno je minulo leto po smrti Potokarice, bila je domačija prodana in Anton je moral zapustiti dom ter iti z ženo in otroci drugam. Živi še sedaj v revščini. Ne tako, Andrej Gabršček! V i ste nam vzeli poštenje in mi smo Vas opozorili dosti jasno, da ste nam naredili krivico. Na V a s je vrsta, govoriti in spoznano krivico poravnati. Saj vendar iohamo opraviti z izobraženim človekom in dobrim katoličanom, ne pa 2 divjimi ljudmi, katerim je taka navada, da, ko kaj ukradejo ali koga udarijo, se še rogajo, rekoč: „Pr...... če 'maš kaj, le gor' prid', jaz lahko čakam." Po vrhu pa še vržejo par kamnov v pobitega brata. A. Gabršček trdi sicer, da smo mi njega obrekovali in da ga hočemo uničiti. Resnica pa je, da mi mu nismo očitali nemoralnosti, ampak rekli smo, da je sicer dober človek, dober katoličan, ali da se je zaplel v zanjke takih vedomcev, da nam brani čast katoliške stvari, dalje meniti se ž njim. Njemu osebno škoditi nismo hoteli in nočemo. Tako orožje uporabljajo že štiri leta v Gorici oni skrivni politiki, ki so pripravljeni škoditi materijalno vsakemu slovenskemu duhovniku, ali zdravniku, ali odvetniku, ali trgovcu, kateri se upa imeti svoje mnenje o njih političnih kozolcih. Takega orožja „SIŠkem polku na novo preiskati po njih faktičnetfi stanju in brez vsake pri-stranosti popolnoma objektivno, če se pri taki preiskavi dokaže, da je pri tem polku nad 20 odstotkov Slovencev, kar pa drugače ni pričakovati, ker je na Koroškem dve tretjini Nemcev in jedna tretjina Slovencev, tedaj naj razveljavi naredbo z dne 16. aprila 1892 in uveljavi predpise z dne 28. avgusta 1872 in z dne 3. aprila 1873. Prosim, pomislite, kak je položaj slovenskega vojaškega q$vinca. Kako osamljen, kako tuj se mora čutiti, ko ga pokličejo iz domače vasi, iz domače hiše k vojakom, če ga uvrsti v četo, v kateri ne sliši več materinščine, kjer se njegov materni jezik prezira in zaničuje, kjer mora zaradi maternega jezika marsikaj neprijetnega pretrpeti. More li on dobiti ljubezeu in naudušenost za svoj novi poklic. Mari se ga ne bode domotožje polastilo z vso demonsko silo in popolnoma prešinilo njegovo srce in čuvstvo, ga odtujilo službi? Četa bi sicer dobila vrlega vojaka, tako pa dobi otožnega in nezadovoljnega moža, ki le to misli, kdaj da preide čas, in vedno le računa, koliko dnij mu je še služiti. More li imeti zaupanje in ljubezen do svojih načelnikov, ki so mu tuji in mu tuji ostanejo, ker ne umejo jezika njihovega. Vojak odide od doma. ko je še pod očetovsko oblastjo, oblast preide pa sedaj na častnike; ali jo pa morajo izvajati, če očetovskega jezika ne znajo? Dobrega vojaka še ne naredi to, če se mu vte-pejo razne spretnosti, dati se mu mora tudi neki notranji čut in pogum, v gotovem času ga je treba naudušiti. Naudušiti pa ni koga mogoče s suhimi poveljstvenimi besedami, temveč je treba apelovati na hrabrost in pogum. Poziv, nagovor, ki se prav prime, povzdigne pogum v junaštvo. Nagovor se pa mora razumeti, pravi vspeh mora imeti le materinščina. Najtemeljitejši poziv v tujem jeziku vojaka ne ogreje. Na ta moralični vspeh bi se vojna uprava vendar tudi morala ozirati. Rimljani so se ozirali na vzgojevalni moment vojakov. V vsakem taboru so imeli govorniški oder, ki gotovo ni bil samo za to, da so se ž njega pre-čitala povelja, temveč so z govorništvom morali vzgajati čete. Rimljani so že vedeli, zakaj so to delali. Morda tega naše vojno vodstvo ne ve? Da pa bodo govori imeli kaj vspeha, jih morajo poslušalci razumeti. Razumeli jih bodo pa le Jedino tedaj, če jim govore v materinščini. Napoleon I. je nekoč prevzel vodstvo neke saksonske čete in jo je nagovoril francoski. Njegov nagovor se je začenjal z besedami: n Je viens me mettre a a tete de braves Saxe." Saksonski častnik je pa moral govor prestaviti, in je tako-Ie storil: „Der Kaiser kommt, sich den braven Sachsen auf den Kopf zu stellen." (Cesar je prišei, vrlim Saksoncem postaviti se na glavo) namesto: „An die Spitze der braven Sachsen zu stellen" (postaviti se na čelo vrlim Saksoncem). — Vspeh je bil občna veselost. Tako je, če se govori na vojake v jeziku, katerega ne razumejo. 1 Kak vpliv bi bil imel zgodovinski znameniti govor Friderika Velikega: „Hunde, woll't Ihr evvig leben!" (Psi, ali mislite zmiraj živeti!), da ga neso vojaki prav razumeli. (Veselost.) V šestem desetletju so nehali moštvo uvrščati po dopolnilnih okrajih in deželah v polke, temveč vse avstrijske narodnosti, Slovane, Nemce, Mažare, Italijane, Rumune, začeli devati v isto četo, da bode vojska bolj enojna. Neki premoder vojni funkcijonar je to pri zeleni mizi izumil. Na papirju je šlo prav dobro, ne pa v praksi. Slo ni naprej. Izvežbanje čet je trpelo vzlic lOletnemu službovanju. Ta novotarija se je spoznala za napačno in se je zavrgla. Ravno to, kar se je tedaj faktično zavrglo, hoče se sedaj zopet vpeljati pri 7. pešpolku. Pred nekaterimi leti je bilo v časopisih, da je pri neki vaji neka četa imela vzeti neko pozicijo, ali je ni mogla. Naš vladar, ki je videl, rekel je poveljniku: „ Povejte svojim ljudem češki." To se je zgodilo in četa je izvrstno izvršila nalogo svojo. To se je zgodilo pri vaji. Ali se pa kaj tacega ne bi moglo zgoditi v vojni. Kako bi bil tukaj stal poveljnik češkega batalijona, da ni češki znal; kako (Dalja v prilogi.) Priloga 137. štev. „Slovenca" dn6 17. junija 1893. bi bil mogel izvršiti povelje najvišjega vojnega gospoda. Na najvišjem mestu se je priznala vrednost materinščine tudi za vojne namene. Nekateri poveljniki pa hočejo biti modrejši in se za to ne brigajo. Ko je vojna uprava častnikom in vojnim a«pi-rantom dalo dovoljenje, da se jim ni treba učiti slovenščine, dala jim je pravo revnostno spričevalo. Častnik, ki služi vse življenje, bi se tega jezika ne mogel naučiti, vojaški novinec naj se pa v 21/, leta nauči nemški. Kateremu se priznavajo večje duševne zmožnosti ? Sicer pa še treba ni, da se nemški častniki in kadetje 7. pešpolka uče slovenski. Vojni minister lahko s prestavljanjem in imenovanjem k temu polku dobi častnikov, ki že ta jezik znajo. Če je potrebno, naj pa vojaška učilišča skrbč; v njih naj se jeziki tako učč, da bode preskrbljeno za vsak deželni jezik. To zahteva interes vojne uprave, pa tudi interes službe. Pri tej priložnosti bi pa spregovoril še o jedni stvari, o kateri se je že lani govorilo v delegaciji, da bi se vojaška bolnišnica in vojaško skladišče v Ljubljani premestili iz srede mesta, po čemer ljubljanska mestna občina hrepeni. Mestna občina ljubljanska je pripravljena ta poslopja kupiti od vojaškega erarja, in je za-nje že ponudila, kolikor jaz vem, znatno svoto 180.000 gld. Za stavbišče za novo vojaško bolnišnico vojaška uprava ne bode v zadregi, ker se mnogo stavbišč ob kraju mesta v zdravi legi po ceni lahko pridobi. Ce se pomisli, da je ljubljanska mestna občina v omenjeni namen pripravljena k velikim denarnim žrtvam, da je deželni zastop kranjski sklenil preložiti deželno bolnišnico iz srede na kraj mesta z velikimi troški, je pričakovanje opravičeno, da vojaški erar ustreže teženju ljubljanske občine po zboljšanju zdravstvenih razmer ter imenovana poslopja proda mestu ljubljanskemu in za dobljeno kupnino pa v zdravi legi zgradi novo vojaško bolnišnico in oskrbovalno skladišče. Končujem s prošujo, da se vojaška uprava ozira na želje, katere sem danes tukaj izrazil. Shod katol. političnega društva v Doberli vasi. S Koroškega, 15. junija. Katol. politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je imelo minulo nedeljo, dne 11. junija svoj šesti letošnji javni shod v Doberli vasi. Shoda, kateri se mora imenovati prav sijajen, udeležilo se je 10 čast. g. duhovnikov, na čelu jim preč. g. prošt Jan. Ev. M a r i n i č ter do 150 posestnikov iz zavedne podjunske doline, med njimi g. župan z narodnimi obč. odborniki občine dobrlevaške. Zborovanje je vodil preč. g. društveni predsednik, dež. poslanec in župnik Gr. E i n s p i e-1 e r , kot vladni zastopnik je bil navzoč g. c. kr. okr. komisar V. Kremenšek. Predsednik je otvoril zborovanje s prisrčnimi besedami ter pozdravil vse došle goste. Govoril je dalje o namenu našega katol. - polit, in gosp. društva. Temeljito in obširno je poročal isti preč. gosp. o delovanju koroškega deželnega zbora. To delovanje, se pač ne more imenovati za slovenske davkoplačevalce ugodno, ker skrbi nemško - liberalna večina, ki gospoduje v dež. zboru čisto neomejeno, pač za svoje a malo za ljudstva potrebe. Obširneje je gosp. govornik po jašnjeval ogromne stroške, ki jih moramo plačevati za šole, ne da bi od tujih šol imeli kaj dejanskega dobička. Na predlog čast. g. Št. B a y e r - j a izreklo se je našima gg. slov. dež. poslancema popolno zaupanje njih volilcev. — nO političnih strankah ua Koroškem" je govoril č. gospod kaplan Št. B a y e r , ki je z navdušenimi, dobro premišljenimi in jedrnatimi besedami označil namene liberalne nemške in katol. slovenske stranke na Koroškem in z izbornimi besedami kazal, kako hoče le naša slovenska stranka kmetu dobro ter skrbi za njegov gmotni in duševni napredek. Burna pohvala je sledila vrlemu temu govoru. — Kakor navadno jako dovtipno je govoril gospod Pil. K a n d u t o naših šolah. Sarkastično in burnim odobravanjem je šibal gorostasno nesmisel, da se slovenska deca poučuje temeljem nemškega, povsem jej tujega jezika, ter je poudarjal, da slovenskim otrokom gre in se mora priboriti slovenska šola, ker se vspehi morejo jedino le tedaj doseči, če se mladina poučuje na podlagi materinščine. — Društveni podpredsednik g. V. L e-gat je v prepričevalnem daljšem govoru poudarjal, koliko važne so za nas razne volitve, ker le s tem, da v razne za»tope volimo zavedne in odločne slovenske može, smemo upati, da se zboljša naš žalostni položaj. Le ako si sami pomagamo, smemo upati boljše bodočnosti, ker nam drugi nikoli ne bodo opomogli. — O gospodarskih zadevah koroških Slovencev je govoril temeljito gospod provizor Fr. Lene, ki je priporočal posebno iskreno naše narodne posojilnice, zavarovanje proti požarom itd. — K peti točki vsporeda: .Slučajni govori . . ." oglasila sta se čast. gosp. kaplan Št. B a y e r in preč. gosp. župnik S. M u d e n , v narodni službi osiveli prvoboritelj, ki je iz bogate svoje izkušnje povedal več zanimivih črtic in vspodbujal navzoče k vstraj-nosti v narodnem delu. Potem je predsednik zaključil več kot triurno, prezanimivo zborovanje s .slava"-klici presvetlemu cesarju. — Po zborovanju razvila se je še živahna prosta zabava z napitnicami in lepim petjem vrlih gg. šmihelskih narodnih pevcev. — Zborovanje je bilo sijajno, dasi si je znani kolovodja nemčurstva v podjunski dolini, deželni poslanec Plaveč, ki je do lanskega leta tudi v Dobrlivasi nosil prvi zvonec, obrušil pošteno pet^, da bi zabranil javni shod slovenskega katol.-polit, in gospodarskega društva, ter iskal celo pri čast. duhovščini (!) pomoči, da bi zaprečil zborovanje. Koliko še velja njegova beseda, videli smo v nedeljo ! Politični pregled. V Ljubljani, 17. junija. Mladočehi v delegaciji. V čeških listih se kaže neka nevolja in poparjenost zaradi dogodkov v delegaciji. Mladočehi so se nadejali še vedno, da se jim dd kako zadoščenje za izključenje iz budget-nega odseka. Prišlo je pa popolnoma drugače. Ko so poskusili stvar spraviti v razgovor, je predsednik z vso odločnostjo zabranil, češ, da je stvar že rešena in o rešenih stvareh on več govoriti ne pusti. Drugi zastopnik veleposestva češkega je pa Mlado-čehom očital, da se po krivici zmatrajo za jedine zastopnike češkega naroda. Jako se motijo, če mislijo, da prisilijo veleposestnike, da kdaj pojdejo za njimi. Grof Ledebur je to izjavil gotovo v pora-zumljenju z drugimi veleposestniki. S to izjavo je pa zapečaten pač nevspeh mladočeške politike. Brez veleposestnikov ni niti misliti na uresničenje češkega državnega prava. Veleposestvo odločuje večino v češkem deželnem zboru. Tudi razdelitev okrajev v zmislu dunajskih punktacij se lahko nadaljuje, če se le vlada za to odloči in jej veleposestniki pritrdijo. Nemški liberalni listi zabavljajo sicer še vedno čez češko zgodovinsko plemstvo, ali dogodki v delegaciji pa vendar kažejo, da se boljšajo od-nošaji mej Plenerjem in konservativnimi veleposestniki vsaj v nekaterih ozirih in ta za češki narod žalostna prikazen je le posledica mladočeške politike. Mladočeško politiko razni poljski listi jako obsojajo. Mladočehi očitajo grofu Taaffeju, piše „Czas", da je ves njegov program v tem, da se kako dalje zmota. Program Mladočehov je še mnogo žalostneji. Potegujejo se za češko državno pravo ali kako postopajo. Njih jedino možne zaveznike veleposestnike so odrinili od sebe. Za seboj požgo vse mostove, podeto vsa pota in steze, po katerih bi mogli priti do kacega sporazumljenja s konservativnimi veleposestniki. Delajo prav tako, kakor bi se kacega sporazumljenja kar bali. Sodba poljskega lista se popolnoma strinja s tem, kar smo mi že večkrat pisali o Mladočehih. Mladočehi so si zastavili silno težavno nalogo, katere ne zmorejo brez silnih zaveznikov. To, da od sebe odrivajo zaveznike, kaže res, da niso resna stranka, da niti ne mislijo na to, da bi res kaj dosegli, jim je le na tem, da si ohranijo popularnost in da si dalje pomagajo bodisi že kakor-koli. Njim je za lastno stranko, ne pa za narodne koristi in tudi ie mislijo na to, kaj da pride. Zato pa mora njih politika prej ali slej narediti popolni bankerot, vzdržujejo se tako le še z visokodonečimi govori. Strajk odvetnikov. Španjski pravosodni minister namerava vpeljati več reform, katere ne ugajajo odvetnikom, ker bi menda nekoliko prikrajšale njih dohodke. Vsi odvetniki so zatorej za- čeli strajk in mislijo baje tako dolgo strajkati, da vlada odjenja. Ker je po španjskih zakonih za več stvarij pri sodiščih treba odvetnika, ta strajk precej ovira pravosodje. Več važnih stvarij se niti rešiti ue da. Minister se je v zbornici jako rezko izrekel o tem strajku in ne kaže, da bi mislil prijenjati. Lultsemburško. Prebivalstvo na Luksem-burškem se je dosedaj jako malo brigalo za volitve. Vsled te nebrižnosti je pa bilo mogoče, da so v tej deželi gospodovali liberalci in v zbornici odločevali največ liberalni odvetniki. Sedaj se je pa prebivalstvo že naveličalo gospodstva odvetnikov, kateri so se v politiko mešali le iz sebičnih ozirov. Pri volitvah, ki so se vršile te dni, je vsaj po deželi povsod pogorela stranka liberalnih odvetnikov in so izvoljeni v resnici katoliški možje. Voljenih je tudi več duhovnikov in kmetov. V novi zbornici bodo baje katoliki imeli večino. Sedanja liberalna vlada bode morala odstopiti. Katoliško prebivalstvo je to vzbudilo iz politične ravnodušnosti, da je vlada hotela nekaj omejiti pravice verskim redom. Srbska skupščina je potrdila vse volitve potem pa izvolila Pašiča za predsednika, Katica in Vukoviča podpredsednikoma. Naprednjaki so pri volitvi oddali prazne glasove. Pri volitvi sedmih pero-vodij izvolili so tudi naprednjaka Vasiliča. Včeraj dopoldne je skupščina ob 10. uri imela slovesno sejo v gledališču, pri kateri se je prečital prestolni govor in je prisegel kralj. Popoldne je skupščina imela zopet sejo in jej je vlada predložila trgovsko pogodbo z Avstro-Ogersko. Rusija. V Peterburgu se je sklicala posebna komisija, da se posvetuje, kako bi bilo mogoče hitreje porušiti Poljake. Vse dosedanje naredbe neso imele zaželenega vspeba. Prebiva(j|vo se namreč porusenju tem huje upira, ker ga hočejo hkrati tudi popravoslaviti. Francoska zbornica je vzlic ugovarjanju vlade sklenila precej razpravljati o predlogu, da se do novega leta odpravi carina na krmo, ker vse kaže, da bode v Franciji malo sen8. Zbornica je ta predlog tudi sprejela, kar pa vladi ne ugaja, ker se pomanjšajo carinski dohodki. Volitve v Nemčiji. Izida volitev v Nemčiji vladni krogi, pa tudi liberalci ne bodo posebno veseli. Kolikor se iz dosedanjih poročil vidi, ima katoliški eentrum še najzanesljivejše volilce. Nobena stranka ni zmagala pii prvi volitvi s tolikimi kandidati, kakor katoliki. Število socialističnih glasov, je jako naraslo, ne ve se pa še, če socijalisti spravijo v zbor kaj več svojih pristašev, kakor so jih imeli sedaj, ali pa še toliko ne, vse je odvisno od ožjih volitev. Ce se vse druge stranke proti socija-listom združijo, kar pa ni verjetno, bi še nekaj mandatov izgubili. Vsekako pa daje to naraščanje socijalističnih glasov veliko misliti, kajti če tako dalje pojde, utegnejo jedenkrat nenadoma dobiti večino. Socijalnim demokratom so pa zlasti po nekaterih mestih mnogo škodovali protisemitje, ki so pridobili v veliko jezo Židom jako veliko glasov. Sploh se kaže, da ima protisemitska stranka prihodnjost, četudi bode sedaj v državnem zboru morda še le kot neznatna frakcija. »Matica Slovenska." Tajnikovo poročilo o društvenem in odborovem delovanju v XXVIII. društveni dobi od I. jun. 1892 do 31. maja 1893. leta. (Dalje.) Društveni knjižnici je priraslo zadnje leto 283 knjig, zvezkov in časopisov. Večina knjig je prišla od društev, s katerimi je naša Matica v literarni zvezi, nekaj knjig je bilo pa tudi podarjenih. Darovalcem se je predsedništvo primerno zahvalilo, društvu pa poslalo zahtevana potrdila. V zameno je prišlo 169, v dar pa 114 komadov; po jeziku je pa bilo 136 ruskih, 46 slovenskih, 38 čeških, 30 hrvaških, 12 nemških, 11 srbskih, 3 bolgarske, 3 latinske, 2 srbski in 2 angleški. .Matica" redno zamenjuje svoje pojave s 30 raznovrstnimi društvi in korporacijami, v novejšem času sta se njim še pridružili .Češka akademija znanostij in umetnostij v Pragi" in .Rusko geografsko obščestvo v St. Peters-burgu". Dne 1. januvarija lani je štela književna zaloga 14.764 knjij^in 235 zemljevidov. Tekom leta je prirastlo zalogi 7700 knjig, odpadlo pa 3375, in sicer 269S na ude, 286 vsled daril in 391 po prodaji. Zaloga je torej štela lani koncem leta 19.089 knjig iu 235 zemljevidov. Odpadek je navidezno majhen, to pa zategadelj, ker je bila velika večina lanskih društvenih knjig vsled tiskarniških zadržkov še le prve dni letošnjega leta odposlana. Podarjal je odbor knjige po običajnem, opetovano potrjenem vodilu; prosilcev je bilo zadnje leto precej. Popolnoma ni pošla lani nobena knjiga, pač je pa večja vrsta knjig zastopana v prav pičlih izvodih. V zadnjem letu se je jelo opažati večje zauimanje za ma-tičine založne knjige. Da odbor lože in točneje po-streza v posamnih slučajih, sklenilo seje, poskrbeti posebnih odtiskov književnega izkaza, kakor se leto za letom objavlja v .Letopisih". Povprečno letno skupilo od književne zaloge znaša okrog 250 gld., ki bo postajalo še tem manjše, čim močneje bo .Matica" opuščala zalaganje šolskih knjig. Ker ta svota že sama ob sebi ni tolika, in ker občevanje z vuanjimi tvrdkami ne prinaša nobenega gmotnega vspeha, dovolil je odbor knjigotržcu g. Zagorjanu na dotično prošnjo pravico do samozakupa matičinih knjig proti 25 odstotkom rabata in poluletnemu obračunu s 1. januvarijem letos počenši. Odbor je preverjeu, da to društvu ne bode na kvar. Ker so bili lanski davčni predpisi izjemoma nekoliko višji, je moralo hišno upraviteljstvo štediti pri troških za poprave. V resnici so znašali ti lani skoro za 200 gld. manj, kakor bi bili smeli znašati po petletnem povprečju z ozirom na hišne dohodke sploh. Pač se bo pa treba in je bilo že treba lotiti se letos nekaterih bistvenih poprav, katere utegnejo skupaj proračunjeni izdatek še prekoračiti. Mej hišnimi strankami se v lanskem letu ni zvršila nobena sprememba. Veliko sprememb se je zvršilo v poverjeništvu. Nova poverjeništva so se osnovala za St. Pavel v Savinjski dolini, za St. Jernej i okolico, za vzhodno in za zahodno okolico tržaško, za Kranjsko Goro, Podkoren in Belo Peč, in Veliko Dolino. V dve po-verjeništvi se je razdelila dekanija Šmarije pri Jelšah s sedežema v Šmariji in St. Jurji; v tri deka-kanije Gornji Grad s sedežem v Gornjem Gradu, Mozirji in Rečici; v dve s sedežema Komen in Ri-fenberg dekanija Komen, v dve s sedežema v Vo-grčah in Kotljah dekanija Pliberk; novi poverjeništvi se imata osnovati za Spodnji Dravburg na Koroškem in za Nabrežino. Nove poverjenike so dobili Ločnik, Šmartin, Marnberg, Dravsko Polje, Trebnje, Trst, Ljntomer, imajo jih pa še dobiti Vrhnika, Zavrč, St. Peter in Cmurek. Poverjeništev štejemo sedaj že 121, namreč: v ljubljanski škofiji 47, v lavantinski 31, v goriški nadškofiji 11, v tržaško-koperski škofiji 10, v krški 12, v sekovski 3 in po raznih drugih škofijah 7. (Konec sledi.) Cerkveni letopis. M i si jo n. Iz Rovt, dne 10. junija: Sv. misijon, katerega so vodili t Rovtah od dne 31. maja do 8. junija velečastiti gospodje misijonarji Heidrich, Nežmah in Ferjančič, vršil se je prav spodbudno. Ljudje, ne samo domači, ampak tudi iz sosednih fara, hodili so prav pridno poslušat ginljive pridige. Prostorna cerkev je bila vselej natlačena. K spovedi so prihajali dostikrat ob 2. in celo ob 1. uri po noči. Vseh je bilo obhajanih čez 1400. Bilo bi jih še več, ko bi imeli dovolj spovednikov, tako pa je bilo doitikrat tujce odvračati od spovednic. Samo popoldne pred sklepom spovedovalo je 9 spovednikov. Lepa slovesnost dovršila se je ▼ četrtek dne 8. jun. dopoldne s slovesnim skupnim bt. obhajilom, z blagoslovljenjem misijonskega križa in procesijo. Slovesno sv. mašo je imel ta dan in vodil procesijo preč. g. Franc K u n s t e 1, dekan T Cerknici Bog dodeli sv. misijonu obilno sadu in blagoslovi delo gorečih gg. misijonarjev! Koliko dajo Francozi za misijone. Francoski katoličani si morajo svoje šole sami vidržavati, kakor sploh vse zavode, kateri naj bi delovali t katoliškem duhu, in vendar žrtvujejo največ aa katoliške misijone. „Les Annales de la Pro-pagation de la foi" objavlja ibirke sa 1. 1892. Na Vraneosken se je nabralo v ta rzvišeni namen 6,621.674 frankov, mnogo več, kakor v ostalih evropskih državah. Po izkazu .Annalov" so darovali katoličani v Nemčiji 425.225 frankov, v Belgiji 368.477 frankov, v Britaniji 234.005 frankov, na Spanjskem 138.738 frankov, na Laškem 346.769 fr. Kaj porečejo temu naši naprednjaki? Liga + 38. Sv. Detinstvo obhaja letos petdesetletnico svojega obstanka. Dohodki prvega leta so bili skoraj J2.000 gld., sploh pa znesejo v 50 letih kakih 40 milijonov gld. Otrok je bilo krščenih do 12 milijonov in večinoma tudi Tsgojenih. Leta 1891 jih je bilo krščenih 481.000, vigojenih 145.000. Društvo je podpiralo 1^3 misijonov, 661 sirotišnic, 3418 šol, 297 rokodelskih delaren, 896 lekarn in 108 vrtov. Ko je bilo s v. Detinstvo ustanovljeno, so bili sedanji sveti Oče še nuncij v Bruselju in letos ob priliki svoje petdesetletnice so potrdili vse pravice društva, do-•edaj samo sačasne, za vse večne čase. Liga + 38. Zola in „Male sestre Vnebovzetja". Znano je, da je bil slaboglasni pisatelj Zola tudi t Lourdih. Tu je imel priložnost opazovati .sestre Vnebovzetja", in piše o njih: .Videl sem jih pri delu, natanko sem jih ogledoval, ž njimi govoril in prepričal sem se, da spolnujejo svojo dolžnost, da se jih z besedo zadosti pohvaliti ne more." Tako Zola. Toda .C. Times" dostavljajo mnogo nadrobnosti, koje se prezreti ne smejo. Njih poklic je težak, posvetiti se mu morejo Ie ljudje s trdno voljo. Služijo izključno le revežem pod pogojem, da jim nihče nič ne ponudi, še kozarea vode ne. Ako revež daleč stBnuje, vzame sestra svojo jed seboj, ali pa čaka, dokler se z drugo ne irrsti. V stanovanju revežev je angelj, prinaša i zadnji grižljej. Najdeš jih pri bolnikih, v kočah, kjer zastopajo mater. V mnogih slučajih snaži pod in opravlja najnižjo službo sestra, ki je bila rojena v grofovski palači, a ki je dosegla v službi Kristusovi višjega plemstva. Služijo ljudstvu, revnemu ljudstvu v slavo božjo. Liga -f- 38. Katoliški delavci španski so se prošli teden sešli v Valenciji, da se dogovori o trdnejši skupni organizaciji. Zvezati se hočejo po celem Španskem v bran proti vsem ne-krščanskim rovarjem, da tako po svoji moči pripomorejo, da se po naukih Leona XIII. reši socijalno vprašanje. Zlasti nadškof valenški, pl. Seborbe, in jezuit o. Vicent sta se posebno trudila, da se je ta shod sešel, in onadva sta tudi najbolj navduševala zbrane delavce. Lepo je bilo videti, ko so pri slovesni sv. maši delavski odposlanci iz vse Španije pristopili k mizi Gospodovi. Katoliški delavci holandski so imeli nedavno shod, koder so se posvetovali o svojega stanu perečih vprašanjih. Shod je bil živa priča značajne vernosti holandskih katoličanov. Najsijaj-neje je govoril na shodu van \Vinkel, ki je končal svoj govor tako-le: .Ne varajmo se, socijalno vprašanje se d& rešiti, toda svet ne bo za delavce raj, marveč dolina solz, kot za vse. Vedno si bodo s potom v obrazu služili svoj kruh. Ne mrmraj proti Bogu, ki si namenjen za drugo življenje. Cim hujši je boj tukaj na zemlji, tem večje plačilo bo tam." Shod se je končal s klici: .Zivio papež! Živela kraljica!" — Povsod se družijo katoliški delavci. Naš kat. shod priporoča katoliška delavska društva, naglašajoč njihovo nujno potrebo. Sv. očeta glas in njihova vzvišena načela glede socijalnega vprašanja povsod praktično odmevajo, samo pri nas — ne! Kardinal Benavides, nadškof saragoški, je ravnokar dovršil znamenito in za Spance jako važno knjigo. Popisal je namreč vse napise in vse spominke v Rimu, ki se tičejo Španije. Blizu tisoč je takih spominkov. Delo ima štiri irezke v osmerki in fototipične slike španskih znanenitostij v Bimu. Misijonarji v Zanzibaru. Osemnajst tako imenovanih belih očetov se je podalo nedavno iz Marzelja proti Zanzibaru misi-jonarit; podati se mislijo k velikim jezerom, koder se jih je, hvala Bogu, že mnogo spreobrnilo. Božja roka. Josipina Fazio, znana brezverska Lahinja, ki se je tako strastno potegovala za ločitev zakona in ki se je tako divje borila proti veri in papeštvu, je nedavno sklicala framasoaski shod t Racconigi; tu jo vmes udari kap in za par trenotij je ležala mrtva na tleh. Morda je samo slnčaj? Republika Transvaalska v Afriki je bila še pred štiridesetimi ali petdesetimi leti obljudena s samimi ljudožerci. Sedaj se že šteje mej izobražene. To je čudež katoliških misijonov. Te dni so postavili sv. oče tej deželi za apostolskega prefekta nekega francoskega misijonarja, ki spada v kongregacijo Marijinih služabnikov. Šolstvo. Avstrijsko ljudsko šolstvo. V naslednjih vrstah podajemo nekoliko statističnih podatkov o avstrijskem ljudskem šolstvu leta 1890. Bilo je tega leta v naši državi 485 meščanskih in 18.588 ljudskih šol s 40.133 učitelji in učiteljicami. Za šolo godnih otrok je bilo 3,478.015, od teh jih je šolo obiskalo 3,125.217. Od ljudskih šol je bilo 17.619 javnih in 979 zasebnih, od 32.581 učiteljev je bilo 208 duhovnega in 32.373 svetnega stanu, od 7552 učiteljic je bilo 365 redovnic. Izvan tega je podučevalo 14.024 duhovnikov-veroučiteljev, 242 pomožnih učiteljev, 6973 učiteljic za ročna dela in 430 pomožnih učiteljic. Vseh učnih močij vkupe je bilo 61.802. 11.205 šol je imelo učiteljske knjižnice (s 770.544 zvezki), 13.981 šol šolske knjižnice (z 1,654.340 zvezki), 9248 šol je imelo šolske vrtove. Po učnem jeziku je bilo šol: 7879 nemških, 4617 čeških, 1758 poljskih, 1856 rusinskih, 595 slovenskih, 860 laških, 369 srbsko-hrvatskih, 93 rumunskih, 4 mažarske; 49 nemško-čeških, 50 nemško-poljskih, 22 nemško-rusinskih, 218 nemško-slovenskih (!), 4 nemško-laške. (Leta 1871 je bilo 1353 dvojezičnih šol.) — Samo nemške šole so v Solnogradu (177) in Zg. Avstrijskem (530). Na Nižje-Avstrijskem je bilo 1671 šol, t. j. 1662 nemških, 2 češki, 7 dvojezičnih. Na Štajerskem 861 šol, t. j. 632 nemških, 121 slovenskih, 108 nemško-slovenskih. Na Koroškem 363 šol, namrač 269 nemških, 94 nemško-slovenskih. Na Kranjskem 340 šol, t. j. 288 slovenskih, 36 nemških, 16 nemško-slovenskih. Na Primorskem 439 šol, namreč 168 laških, 166 slovenskih, 61 hrvatskih, 33 večjezičnih, 11 nemških. Na Tirolskem 1735 šol, t. j. 1038 nemških, 696 laških, 1 dvojezična. Na Češkem 5278 šol, t. j. 2894 čeških, 2383 nemških, 1 dvojezična. Na Moravskem 2368 šol, t. j. 1617 čeških, 734 nemških, 17 češko-nemških. V Sleziji 535 šol, t. j. 248 nemških, 138 poljskih, 104 češke, 45 dvojezičnih. V Galiciji 3653 šol, namreč 1752 rusinskih, 1619 poljskih, 109 nemških, 173 dvojezičnih. V Bukovini 305 šol, t. j. 104 rusinske, 93 rumunskih, 39 nemških, 64 dvojezičnih, 4 mažarske, 1 poljska. V Dalmaciji 321 šol, namreč 308 srbsko-hrvatskih, 9 laških, 2 nemški, 2 dvojezični. Poveroizpovedanju je šolarjev: rim-sko-katoliških 2,510.469 (87 4 odstotkov). 177 331 (6-2 odstotka) grško-katoliških, 59.300 protestantskih, 27.841 vzhodno-grških, 96.797 (3 4 odst.) židovskih, 1191 drngoverskih. JL iiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiuiiinimiiiiiniiiiiiiiuiiiiitiiiuiiinmiiiii Spominjajte se .katoliškega sklada' ob raznih prilikah! iiuiiiiiiHiii(iniiiiitiiiiiiu»iiitiiiiiiiiMiiuiujiiiituniinui]ini)i)iiiumiii» Dnevne novice. V Ljubljani, 17. junija. (Danica, slovensko katolišk« akademične društvo, nepotrjena.) Slovenski akademiki na Dunaju, ki so predložili c. kr. namestništvu pravila za slov. kat. akad. društvo dobili so nastopni odgovor: .Visoko c. kr. nižjeavstrijsko namestništvo spoznalo je z odlokom z dne 11. junija 1893 I. štev. 35697 prepovedati ustanovitev slovenskega katoliškega akadem. društva .Danica" naznanjeno mu z vlogo od 20. maja 1893 1., in sicer opiraje se na § 6. zakona s dne 15. novembra 1867 1. državnega zakonika štev. 134., ker je po § 22. predloženega načrta pravil poslovni jezik društvu slovenski, tedaj bi oblastva ne mogla uspešno izvrševati po § 18. zakona z dne 15. novembra 1867 1. pristoječe jim nadziralne pravice, ker je na Nižjeavstrijskem deželni jezik nemški in torej oblastvom niso vedno na razpolaganje organi, zmožni slovenskega jezika. S tem se obveščajo go- v Celovcu d n 4 1 0 julija, v Trstu d n l 5. j u-1 i j a , v Gorici d n 6 7. julija in v Pulju d n 6 3. j u 1 i j a. Pri obravnavah oziralo se bode le na pismene ponudbe, in te morajo doiti zapečatene zgoraj omenjene dni vsaj do 10. ure dopoldne dotičnim c. in kr. preskrbovalnim magacinom. Natančneji pogoji se ogledajo lahko vsak dan od 8.—12. ure dopoldne in od 2.—4. ure popoldne pri dotičnih c. in kr. vojaških preskrbovalnih ma-gaoinih. Zvezki pogojev dobi se lahko tudi proti plačilu 4 kr. za tiskano p&lo pri imenovanih maga-cinih, na željo tudi po pošti. Zakupni razglas, obsegajoč seznam dobavnih predmetov, splošne pogoje in ponudbeni iormular, pogleda se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — V ljubljanskem oskrbovalnem magacinu obravnavalo se bode tudi o zagotovljenju ljubljanske šote. (Raznoterosti.) Iz Brna, 12. junija. V Olomucu je umrl kanonik-kustos, prelat Vinc. vitez H o 11 e. Iskal je zdravja v svetoznanih Karlovih Varih, a zastonj. R. i. p. — Namen shoda zaupnikov češkega naroda na Moravskem je bil; popolno sporazumljenje narodne stranke s stranko katoliško konservativno. Duhovščina vzgaja v katoliško-političnih društvih može, kateri ostanejo svojemu geslu vedno zvesti, ter se ne bodo dali od nasprotnikov pregovoriti, tedaj se mora na njeno delovanje ozirati. Do popolnega sporazumljenja pride, ako se opusti tretja točka resolucije dr. Sedlačka, katera se glasi: „Narodna stranka na Moravskem naj bi se organizirala v političnih društvih za vsak okraj." Temu je ugovarjal župnik Ševčik, kažoč na vspešno delovanje katoliško-političnih društev. Po mladočeških listih se je shodu zabavljalo in se proslavljala .lidovš, strana." Ne sme se tajiti, da se najnovejša stranka po Moravi širi, a da bi Morava miadočeška, oziroma liberalna postala, je prav prazna. Ako se vdeležuje njenih shodov številno občinstvo, to še nič ne dokazuje, kajti mnogi se udeležujejo ljudskih shodov, ki se udeleži pozneje shodov katoliških, kajti v sedanjih časih hoče se Moravan podučiti o političnem položaju. Ako bi se narodni (staročeški) poslanci večkrat svojim volilcem pokazali, spoznala bi „lidova" strana, da ne stoji na tako trdnih nogah, kakor se domneva, morala bi preje razdjati katoliška politična društva, kar je pa — trd lešnik. — V nit-ranski stolici se nahaja 69.755 otrok dolžnih šolo obiskovati. Med njimi je 16.996 madjarskih, 4134 nemških in 48.626 slovaških. Madjari imajo za svoje otroke 204 šole, 8 nemško-madjarskih, in Slovaki le 191. Tu se vidi, kakšna je madjarska enakopravnost I — V Leštini pri ZAbfehu je pokončal ogenj v par trenutkih 32 številk. Obožalo je 70 družin; 83 let stara ženica je zgorela. — Zoper surovo počenjanje socijalistov pri zborovanju nemškega katoliškega društva dohajajo škofu in odboru sožalna pisma, v kojih se povzročitelji demonstracije odločno obsojajo. (Naši čitatelji) se opozarjajo na današnji inserat c. kr. priv. zavarovalnice Avstrijski Phonii. Ta zavod zavaruje proti škodi po toči po jako ugodnih pogojih. Pisarna zavoda je v novem uršulinskem poslopju v Ljubljani. KATOLIŠKI SKLAD. Katoliški Slovejnci! Resolucije I. slov. kat. shoda kažejo nam Slovencem pot, po kateri moramo kot katoliški narod hoditi, ako hočemo doseči časno in večno srečo. Prvi korak na tej poti smo že storili, vzbudila seje v Slovencih prava katoliška zavest. Toda pri tem ne smemo ostati, ta vzbujena živa k a t o 1 i š k a z a v e s t sili nas, da pričoemo tudi dejansko izvrševati resolucije I. slov. kat. shoda, da pričnemo temelj polagati raznim blagim idejam. Sola, časnikarstvo, veda in umetnost, so sijalne razmere so vprašauja, katera moramo Slovenci tudi v svojem ožjem okviru reševati. V izvrševanje treba nam je raznih sredstev, in jedno sredstvo, katero je takoj neizogibno potrebno je — denar. Zatoraj se obrača podpisani izvrševalni odsek stalne komisije za II. slovenski katoliški shod na vse zavedne katoliške Slovence, da blagovolijo v ta namen po svoji moči pris.pevati s kakim doneskom in v svojem krogu pridobivati zavez uikov, ki bi hoteli kaj žrtvovati v ta blagi namen. Na ta način bi se ustanovil katoliški sklad. Zloženi denar služil bo v praktično izvrševanje resolucij I. slov. kat. shoda. Z rednimi mesečnimi doneski bi se dalo „katoliškemu s k 1 a d u* najhitreje in najbrže pomagati do tega, da bi z vso resnobo začel izvrševati svojo nalogo. Zaradi tega prosimo vse one, ki bi hoteli prispevati, naj blagovoli pošiljati denar g. J. Šiški, knezoškohjskemu tajniku v Ljubljani. Doneski se bodo redno izkazovali, in stalna komisija za II. slovenski katoliški shod določi, kateri nameni katoliškega shoda in po kateri vrsti naj se podpirajo iz tega »katoliškega sklada". Najbolj umestno bi bilo, ako bi jeden gospodov v fari pobiral te mesečne doneske in jih skupno odpošiljal. S prošnjo, naj Bog blagoslovi naše delo, blagoslovljeno od svetega očeta Leona XIII., lotimo se katoliški Slovenci dela, in gotovo bo imelo zaželene vspehe. Navdušenost za najdražje svetinje slovenskega naroda iu neumorna delavuost v svrho tega plemenitega početja naj vodi nas vse I V Ljubljani, dne 10. junija 1893. Izvrševalni odsek stalne komisije za II. slov. kat. shod. Dr. France Papež, Josip Šiška, predsednik. tajnik. knezoškof Za ^katoliški sklad-' darovali so p. n. gg. 200 gld. — 50 „ - Dr. Jakob Missia ljubljanski, ietnino Dr. Leonard Klofutar, stolni prošt v Ljubljani, Ietnino Andrej Zamejic, stolni kanonik v Ljubljani, Ietnino Dr. med. Vinko Gregorič, primarij deželne bolnice v Ljubljani, mesečnino za april Dr. jur. France Papež, odvetnik in deželni odbornik v Ljubljani, mesečnino za april in maj France Povše, državni in deželni poslanec v Ljubljani, mesečnino za april Ludovik Ravnikar, c. kr. deželne sodnije svetnik v p. v Ljubljani, mesečnino za april Dr. Janez Semen, profesor bogoslovja v p. v Ljubljani, mesečnino za april Dr. France Lampe, profesor bogoslovja v Ljubljani Anton Zupančič, profesor bogoslovja v Ljubljani, mesečnino za april Alfonz Milllner, kustos deželnega muzeja v Ljubljani, mesečnino za april Anton Kržič, profesor vero-nauka na učiteljski pripravnici v Ljubljani, mesečnino za april, maj in junij Valentin Eržen, mestni ka-pelan pri sv. Petru v Ljubljani, mesečnino za april Ignacij Medved, zasebnik v Kranju, Ietnino Janez Tavčar, župnik v Lešah, mesečnino za april in maj Dr. M a r t i n M a t e k , profesor bogoslovja v Mariboru, mesečnino za april Jauez Rozman, č. kanonik in mestni župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani, Ietnino Leopold Gestrin, župnik v p. v Ljubljani, Ietnino Jožef Smrekar, profesor bogoslovja v Ljubljani, Ietnino Dr. IvanSvetina, gimnazijski profesor v Ljubljani, mesečnino za april Andrej Kalan, stolni vikar v Ljubljani, mesečnino za april Tomo Zupan, gimnazijski profesor in vodja „Alojzijevišča" v Ljubljani, Ietnino Ivan Peterca, frgovec v Ljub ljani, Ietnino Simon Pogača r, hišni posestnik itd. v Ljubljani, Ietnino Janez Smrekar, katehet v Ljubljani, mesečnino za april Jožef Klemenčič, profesor veronauka v p. v Ljubljani, mesečnino za april Jožet Jereb, župnik v p. v Ljubljani Dr. JožefDolenec, profesor bogoslovja v Ljubljani, mesečnino za april, maj in juni kr. 50 5 10 * - - 5 , -10 „ - 1 n - 15 „ - B „ - 1 . — 10 „ - 5 n ~ 40 „ - 26 „ - 50 „ - 5 . - 5 „ - 40 „ - 20 „ - 15 „ - 3 „ - 6 . -10 „ - 10 „ - Rok Merčun, katehet pri ur-šulinkah v Ljubljani, mesečnino za april 2 „ — „ Dr. Janez Janežič, profesor bogoslovja v Ljubljani, mesečnino za april 10 „ — „ Janez Ažman, župnik v Gorjah 100 „ — „ Janez Berlic, župuik na Bohinjski Beli 5 „ — „ Janez Kačar, mestni kapelau v Radovljici 5 „ — „ Neimenovani župnik z Gorenjskega 5 „ — „ Jurij Avbel, cerkvenik pri ljubljanski stolnici. 1 „ — „ Žiga Bohinec, semeniški pod- vodja v Ljubljani, Ietnino 20 „ — „ Josip Debevec, semeniški pre- fekt v Ljubljani, Ietnino 20 „ — „ Janez Sušni k, kanonik v Ljubljani 30 „ — „ Anton Stenovec, župnik na Selih pri Kamniku „kot prvi mali prispevek" 3 „ — „ Janez Fabian, trgovec in posestnik v Ljubljani 15 „ — „ Lavrencij Krištofi č, župnik v Kovorju 2 „ — „ Jožef Sterbenc, duhovnik v p. v Ljubljani, Ietnino I . — „ FrancePerne, mestni kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani 15 „ — „ Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero I Josip Šiška, tajnik „izvršujouega odsedka." Tristoletnica zmage pri Sisku 22. Junija 1893. „Kranj8ka slavnostna koračnica" je pri pl. Kleinmayru & Fed. Bambergu izšla. Pri Rud. Milicu izide in se bo od 20. t. m. nadalje razpošiljala: .Zmaga pri Sisku dne 22. junija 1593. Mladiui in odraslim v spomin tristoletnice spisal A. K ob 1 ar. Z dodatkom prazniku primernih pesmij." 100 iztisovs poštnino vred 2 gld. Na vsakih sto iztisov priloži slavnostni odbor po pet podob — dokler ne poidejo. „Učiteljski tovariš piše: Gg. učiteljem na deželi priporočamo, naj izvrši lepo misel, katero so sprožili nekateri gg. tovariši, iu delajo na to, da bodo na večer sv. Ahaca, 22. junija t. 1. po vseh gorah goreli kresovi in oznanjali celi deželi veseli god, kakor so nekdaj naznanjali klanje in požiganje. Za veselico so darovali: g. Jurij Auer 400 1. piva; g. Jurij Stare v Mengši 225 litrov piva; gg. bratje Reiningshaus 50 steklenic in 50 1. piva; g. Ilija Predovid 109 1. vina. Društva. (»Glasbena Matica" v Ljubljani.) Danes, dne 17. junija 1893, v redutni dvorani koncert gojencev šolskega zavoda „Glasbene Matice". Vspored: 1 F. Mendelssohu-Bart: Svatbena koračnica iz „Sommernachtstraum", prirejena za francoski orkester. Gosli igrajo gojenci „Glasb«ne Matice", na klavirju spremlja gdč. Jostpina Celešnik. 2. K M Weber: Rondo (Es-aur), igrata čvetero-ročno na klavirju gdč Pavla Trtnik in Jos. Oblak. 3. H. Ries: Duo za erosli; igrata Leo Funtek in Ana Lapajne. 4. H. Dvorak: „V predilnici"; igrata čveteroročno na klavirju gg. M. Guštm in R. Stegnar. 5. Ph. Rameau (1683—1764): a) „Rappel des oiscaui"; b) „Tambourin"; igra na klavirju gdč. M. Alešovec. 6. a) F. Mendelssolin-Barth: „Jesenska"; b) K. Bendel: „Žitno pel|e"; dvospeva za sopran in alt, poje dekliški zbor, na klavirju spremlja gosp. Milan Guštin. 7. G. F. Hiindel: a) „Capriccio"; b) „Fautanja"; igra na klavirju gosp. Fr. Borštnik. 8. a) Clle. Saiut S^ens; Gavota; b) F. Schubert: Impromptu (Es dur); igra na klavirju g. Ivan Plečnik. 9. A. Ned\ed: „Veseli pastir"; poie mešani šolski zbor. — Začetek točno ob '/»8. uri zvečer. Vstopnina: 30 kr. namenjena je podporni zalogi gojencev »Glasbene Matice". — (Slovensko planinsko društvo) je poleg že naznanjenih potov zaznamenovalo tudi naslednje: I. Iz Ljubljane čez Golovec, 1. na Orlje, modrordeče, ls/4 ure; 2. z Orljega a) skozi Bizavik v Vevče, modrordeče, 2 uri, b) v Laverco, modro-rumeno, 1 uro.— II. Iz Medvod ob Savi v Smlednik, modrordeče, l1', ure. — III. Od postaje Škof ja-loške v Skofjo Loko, rdeče. l/» «re- — IV. Iz Škofje Loke: 1. K Sv. Andreju in Sv. Ožboltu, rdečemodro, 2 uri; 2. čez Križno Goro na Planico, modro, 2'/« nre- — V. Od postaje Žirovnice skozi Moste na Stol. rdeče, 2 uri do koče, 3 ure od koče do vrha. — VI. S Sv. Katarine Dri Medvodah: 1. Skozi Osredek, Gabrije. mimo Žirovnika v Ljubljano, rumeno, 4 ure; 2. do Grmade, rumenomodro-rumeno, 1 uro; 3. od Grmade v Polhovgradec, ru-menomodrorumeno, 1'/» ure; 4. od Grmade na Otožec, rdečemodro, 1 uro; 5. čez Kniipovže v Medvode, modro, 2'/, ure. — VII. Z Vrhnike: 1. K izvirkom Ljubljaničnim, modro, l/a ure; 2. čez Sv. Trojico iu Staro Vrhniko na Kuren, rdeče, Priloga 137. štev. »Slovenca" dn6 17. junija 1893. spodje predlagatelji ob omenjenem odloku (vrača se jim 5 vlogiuih prilog) z opombo, da imajo pravieo vložiti proti temu odloku v 60 dueh priziv na visoko c. kr. ministerstvo notranjih zadev. Na Dunaju, 12. junija 1893. Selka m. p. Gospodom predlaga- | teljem slovenskega akademičuega društva .Danica" ua Dunaju". — Ta odlok dostavil se je 15. t. m. osnovalnemu odboru .Danice". Seveda bode osno- | valni odbor uborabil vsa postavna sredstva, da si varuje po čleuu 19. državnega temeljnega zakona j z dne 21. decembra 1867 1. zajamčeno jezikovno , jednakopravnost. Čudna osoda! Ista .Danica" boriti i se mora, še v povojih, prav za to, kar je po oči- ' tanju nasprotnikov baje že davno zatajila — za narodne pravice! (Udanostne izjave) poslale so prevzv. gospodu knezoškofu ljubljanskemu nadalje občine: Trebe- . levo na Dolenjskem (obsezajoča fare: Štanga, Janče in Prežganje), Trnje, Klenik in Pa- j ličje na Notranjskem. — Slava! (Umrl) je v Djakovem 16. t. m. ondotni stolni ! prošt Jurij Tordinac v 81. letu. (Nevarno je zbolel) Kakor poroča .Amerikanski Slovenec" z dni 2. jun. č. g. Ivan Šušteršič, ' župnik v Iolietu 111. Najbrže, da je dobil bolezen na svojih težavnih potih, ker je po raznih krajih obhajal misijone za raztresene amerikanske Slovence. Bog daj dragemu rojaku kmalu trdnega zdravja. (Od strele zadet.) Pretečeni pondeljek popoldne ' bil je Goriškem mogočen grom. Dež je lil, kakor bi se bile otvorile vse nebeške zstvorniee. Dobrih tričetrt ure od Gorica ua Oslavlju v vikarijatu pevm-skem treščilo jb v dimnik in ubilo Antona Primožiča, kmeta, očeta treh otrok. Strela umorila je le očeta, zanesla je otročičem. Nesrečnež bil je na mah žrtva električne iskre, katera mu je vnela obleko. (Maša na Rožniku za Vincencijo družbo.) Prihodnji torek, to je dne 20. junija 1893 ima .Katoliška družba" na Rožniku sv. mašo za dru-štvenike zjutraj ob petih z navadnim darovanjem za uboge iz .Vinceucijeve družbe". (Dom drnžbe sv. Mohorja.) Iz Celovca, dne ' 15. jun.: Gotovo bodo vsi slovenski rojaki z veseljem pozdravili vest, da zidanje novega doma slavne naše družbe sv. Mohorja hitro in vrlo napreduje. Tudi tesarji so že pričeli svoje delo, zidarji pa so včeraj dognali svoje delo do vrha. Že sedaj se kaže nova hiša na jako lepem prostoru celovškega mesta, jako impozantno, kako lepa bode še le, ko bode dozidana 1 — Včeraj so delavci na novi hiši postavili običajni mlaj ter ga okinčali z dvema cesarsKima in tremi narodnimi, slovenskimi zastavami. A na- ; rodne boje slovenske bile so neki tukajšui pobalinski J jati prebodeč trn v piti, — niso mogli strpeti narodne zastave, v .nemškem" Celovcu. Poulična dru-hal je po noči podrla zaprta vrata do stavbišča, se splazila po odrih do druzega nastropja ter s silo in prav po roparski pokradla zastave iu sicer vse tri narodne in jedno cesarsko. Oguljeni mlaj in jedno zastavo so neznani lopovi še pustili na vrhu. Danes so delavci mlaj iz lastnega nagiba zuova okinčali s tremi cesarskimi in dvema narodnima zastavama, v dokaz da se po pouličnih, bržkone naščuvanih po-balinih ne dado strahovati! Ta slučaj znova kaže, kakšno je maslo tiste toli hvalisane laži kulture, katero nam Slovencem toliko vsiljujejo Nemci! —rn— (Mašniško posvečevanje) v labodski škofiji bo dne 21., 23., in 25. julija. (Samomor). Dne 4. t. m se umoril v Mariboru Janez Srp, delavec na koroški železnici. V jezi se je z nožem dvakrat vrezal v vrat. — V Ptuju pa se je te dni obesil črevljar Josip Murko ; trdi, da zavoljo bolehnosti in pomanjkanja. (Konec pravdi). K Studeniški graščini na Slov. Štajerskem je spadala tudi vas Sestrže. Ta vas se že celih 60 let pravda z grajščino zahtevajoč svoje pravice, katere ima na gozde in pašnike grajščinske. Sedaj so posestnice gradu čč. sestre Magdalenke. Odstopile so celih 212 oralov gozdov in pašnikov in tako se je mirnim potom završila dolgotrajna pravda, in vaščanje so hvaležni in zadovoljni. (Procesija na st. Goro) Običajno vodi preč. g. dekan kanalski vsako leto tretjo pobinkoštno nedeljo, v praznik prikazauja in venčanja svetogorske M. B procesijo ua sv. Goro. Tudi letos bilo je vreme, dasi aprilovo, toliko ugodno, da se je ojačila procesi a na dolgo, kake 4 ure trajajočo pot. Udeležba bila je ogromna Tudi okoličani svetogorski: iz Solkana, Grgarja in iz bližnjih Brd prihiteli so k ljubej Devici mnogobrojno. (V Ločnikuj nasprotniki konservativne stranke dražijo na vse pretege, z raznimi sredstvi. Celo sv. krstu niso zanesli. Oddušek svojemu zmagoslavju dali so v uedeljo s tem, da so dali krstiti dva otroka na : V i k t o r i a (zmaga) L u c i n a (razsvitljava) in Margarita (ime laške kraljice!) Le tiči j a (veselje). Skrajnosti so smešne! Proslavljanje laške kraljice v Ločniku je polna skleda, iz katere hlaštno hlampajo Legovci. (.La vera Roma") odličen katoliški laški časopis v Rimu, objavil je kakor Be nam poroča z goriškega v zadnjej številki času primeren, iz življenja snet uvoden članek naslovljen: .Kdo vlada v Rimu", čegar smisel: V Rimu vlada lakot! Cerkev, mater revežev, redovnike, ki so delili svoj pičel kruhek z lačnimi, je bogoskrunska ložina pest oropala premoženja, si osvajala pravico, skrbeti za reveže. Cerkveno premoženje je poprodala, denar razmetala in reveži — stradajo. Lačni mole roko milosrčnim ob vseh vratih, na vseh voglih itd. ... Ko smo čitali ta prelep spis, vrinila se nam je misel: Je-li pri nas inače?! Ni-li n. pr. goriški slavni municipij si prisvojil vseh virov miloščine?! Se ne ponaša, kakor bi bil jedini .pater pauperum"? Se ve, o kakej iz-datnej podpori revežev, ni duha, dasi zdatni viri niso še vsahnili. Za laške pasti slovenskim otrokom se denar razsipa, za reveže ga ni! Naravno! Nič čudno, da po Gorici lačni municipijevega kruha, kar truraoma trkajo na vrata in prosjačijo milodarov. Liga + 25. (Fiksna ideja.) Z Goriškega: Slavni municipij v Gorici si je zabil v laško glavo : .Gorica je laška". V prid tej fiksnej, neprimičnej ideji deluje dosledno, vstrajno, dasi liberalizem, blodnja, zmot, kateremu se klanja po jasnem zatrjevanju .Corriere"-a, goriško mestno starašinstvo, ni dosleden. Napisi ulic v Gorici so izključljivo laški, dasi žive lepa slovenska imena goriških ulic v spominu in ustih Slovencev! Lepaki, oznanila so jedina laška. Čemu bi tudi bila sloveuska, saj po tiskanej ideji mestnega starašin-stva je Gorica laška! Ni vzroka (ker v Gorici ni Slovencev), da bi klical, oznanjeval tudi v slovenskem jeziku I Slučajno šli smo pod Kostanjevico po poti navzdol, ko je izvabljal glasnik iz napete bo-bnove kože mračne glasove in se drl na vse grlo oznanujoč Kromber/anom, Solkancem in sploh gor-janom bivajočim pod Kostanjevico v .sladkem jeziku", da je nekdo nekaj zgubil itd. Lepe razmere! (Slovenska posojilnica v Plajbergn) na Koroškem je imela lani 30 udov s 185 gld. v deležih in 2736 gld. 36 kr. denarnega prometa. Hranilnih vlog se je vložilo 744 gld. 35 kr., vzdignilo 581 gld. 68 kr., ostalo koncem leta 3670 gld. 71 kr., posojil se je dalo 130 gld.,. vrnilo 260 gld., ostalo koncem leta 3185 gld. Pri drugih zavodih ima posojilnica naloženega denarja 638 gld. 64 kr., upravnih stroškov je bilo 8 gl. 25 kr., čistega dobička 70 gl. 86 kr., rezervni zaklad iznaša 254 gld. 7 kr. (Iz Spodnjega Bitnja) dne 15. junija. Huda nesreča je nas kmete zadela dni 12. junija od 2.—3. ure popoldne. Pridrvili so se od sv. Jošta, to je od severozapadne strani temnosivi oblaki in jela se je usipati toča debela ko srednja jabelka med groznim viharjem in strahovitim vršanjem na naše upapolno polje. Padala je cele četrt ure, ter razbila in potolkla vse: polje in travnike; sadje, ki je obilo obetalo, oklestila, da je bilo listja na tlela do štiri prste na debelo. Pobelila je njive in travnike, kakor po zimi sneg in ni čuda, kajti na nekaterih krajih je je bilo na debelo skoro do pol čevlja. Zene in otroci so na ves glas jokali, moški pa zdihovali, kako in s čim bodo preživeli sebe in svoje. Ze zdaj vso pomlad večinoma kupujejo moko za kruh in kuho, in zdaj bode treba kupovati še za naprej vse leto, vso zimo, drugo spomlad do žetve v nastopnim letu, ako je kaj bode. V jeseni smo obsejali, spomladi tudi, krompir in ližol nasadili in sedaj — ničesar nimamo pričakovati niti za ljudi, niti za živino. Kje se bo denar jemal za semensko žito in za vsakdanje potrebe? Ko bi v dobrega Boga ne zaupali, bi se nahajali v popolno obupnem stanu, kajti denarja ni, žita ni, krme ni in nekateri, že sedaj vsi zadolženi. — Bog pomagaj in dobri ljudje! (Iz Črnega Vrha) dni 16. junija. Pri nas imeli smo delitev sv. birme in posvečevanje farne cerkve. Ze štirinajst dnij popreje delali smo lepe priprave. Vse je hitelo polnih rok pomagat vzdigovati mlaje, plest vence, čistit hiše itd. Na predvečer poda se občinski odbor z vozovi prevzvišenemu knezu in škofu na proti na mejo občine, kjer podžupan z lepimi jedernatimi besedami pozdravi ljubljenega vladiko ter naznani, da ga je občinski odbor v svoji seji dne 11. junija t. 1. imenoval častnim občanom črnovrškem, za kar se prevzvišeni lepo zahvalijo Vozeč se od .Vrh gore" v dolino, ne morem dovolj popisati krasote, v katero se je ta dan oblekel Črni Vrh. Kaj tacega ljudje ne pomnijo ! Tu Vam je bil slavolok pri slavoloku, mlaj pri mlaju, zastava pri zastavi. \ začetku vasi pozdravi gosp. učitelj s šolsko mladino in zastavo, prevzvišenega. Zeleč jim obilno dobrega vspeha pri mladini podeli jim sveti blagoslov. Verno ljudstvo pa na obeh straneh ceste kleči sprejema sveti blagoslov. Med slovesnim pri-trkovanjem zvonov in pokanjem topičev se sprevod počasi v cerkev pomika, kjer se vernim podeli blagoslov z Najsvetejšim. Ker se je mej tem že stemnilo, napravijo vrli Črnovršci krasno razsvetljavo. Visoko na mlaju, v zvoniku, v slavolokih, ob mlajih in skoro po vseh oknih hiš svetile so sveče, deloma proste, deloma v balončkih. — Drugi dan 14. t. m. začne se posvečevanje cerkve že ob 8. uri. Za tem sledila je škofova maša, njih nagovor in sv. birma, pri kateri je bilo blizu 300 otrok. Vsa slovesnost je minila še-le ob 2. uri popoldne. Ogromna množina ljudstva došla je ta dan v Črni Vrh. Sploh pa ostane ta dan vsem faranom v najlepšem spominu. Drugi dan 15. t. m. ob 9. uri se prevzvišenemu gostu zahvali občinski odbor za veliko požrtvovalnost, prijaznost in prejete milosti. Prevzvišeni pa ravno tako farauom. (Poslovilo.) Z Brezovice, dne 13. junija. Ni še preteklo mesec dnij, ko nas je zapustil naš iskreno-ljubljeui č. g. zlatomašnik in župnik Iv. P o t o č n i k, preselivši se v boljšo večnost, že je zopet odšel v Sent Peter na Notranjsko naš dosedanji č. g. kapelan in župnijski upravitelj Ivan Zupan. Le nekaj nad leto dnij je bil pri nas in vendar si je pridobil srca vseh faranov; vse ga je ljubilo in spoštovalo. Najlepše pa se je pokazalo, kako ga vse čisla in spoštuje ob priliki občinskih volitev, ko so ga vsi navzoči volilci volili občinskim odbornikom. In on je tudi popolnoma zaslužil to spoštovanje in ljubezen, kajti bil je zelo vnet za duševni, kakor tudi za telesni blagor, svojih ovčic. Podučeval je ljudstvo z besedo ua prižnici, pa tudi s tem, da je razposojeval razne podučne knjige in časopise. Marsikoga je č. g. Ivan Zupan obvaroval tožbenih stroškov s tem, da je domače prepire skušal vedno doma poravnati, za kar mu bodo dotičniki gotovo | vedno hvaležni. Jako mnogo se je potrudil pa tudi 1 za to, da se postavi umrlemu č. g. župniku dostojen spomenik. Nabiral je neumorno prostovoljne doneske med farani in tako nabral lepo svoto, s katero bode mogoče postaviti spomenik, ki bode še poznim potomcem pričal, kako neizmerno priljubljen je bil č. g. župnik pri svojih faranih. Iz prostovoljnih doneskov napravil je tudi za altar Matere božje dva krasna v troje razdeljena srebrna svečnika. Tukajšnji ljudski šoli pa je podaril 40 svetopisemskih podob, katere naj služijo kot učni pripomoček za verouk. In še več drugih rečij je oskrbel in vredil, za kar mu bodo vsi farani vedno od srca hvaležui. Č. g. administrator je bil ves čas svojega tukajšnjega bivanja velik prijatelj šolski mladini in kot uzoren katehet tudi vrl kolega tukajšnjih učiteljev. Šent-Peterčanom pa moramo torej le časti-tati na pridobitvi tako vrlega duhovnega pastirja. (Toča.) Po Brdih in na Kanalskem je toča pro-vzročila mnogo škode. Trtnega zaroda je Bog obilo pokazal, a predno bo popravljeno zrelo grozdje, bosta morila srca delavnih vinorejcev še mnogo potov, skrb in strah. (Romanje na Sv. Višarje.) Odbor za prireditev posebnega vlaka, ki bode vozil dne 26. t. m. in 3. julija na sv. Višarje. prosi one preč. gg. duhovnike, ki se želi udeležiti romanja, da blagovoli pravočasno naznaniti udeležitev radi preskrbljenja dostojnega stanovanja na Gori sv. Višarij. Potovalni odbor je v Ljubljani, Marijin trg št. 1. (Zakupni razglas.) 0. in kr. intendancija 3. voja v Gradcu razglaša zakup gledl zagotovljenja ovsa, sena, slame, drv, premoga, koaksa in sveč ta leto 1893. Zakupne obravnave vršile se bodo, in sicer v postaji in v preskrbovalnem magaeinu v Gradcu d n l 1 7. j u I i j a t. I., v Mariboru dni 13. julija, v Ljubljani dni 11. julija, I1/, ore. — VIII. Od postaje Save na Sv. Goro, rumeno, 2 uri, in s Sv. Gore do Obrezije blizu Medijskih toplic pri Zagorju, rumeno, l1/, ure. _ • Telegrami. Gradec, 16. junija. Zdravje knezoškofa Zwergerja se je nekoliko izboljšalo, nevarnost pa še ni minula. Beligrad, 16. junija. Skupščina se je otvorila s prestolnim govorom, v katerem se naglaša, da je kralj le ■ spolnil dne 2. aprila nujno dolžnost, ker ne more trpeti, da bi vlada v njegovem imenu izpodkopavala podlago ustavnega življenja. Potem je kralj prisegel na ustavo. Beligrad, 17. junija. Ministerstvo je včeraj dalo ostavko. Kralj je naročil Dokiču da sestavi novo ministerstvo. Dokič je predložil seznam novih ministrov in kralj ga je potrdil. Franasoviča je zamenil Sava Gru-jič, drugi ministri ostanejo na svojih mestih. Berolin, 16. junija. Dosedaj je znanih 276 volitev. Voljenih je 46 katolikov, 32 konservativcev, 18 secijalnih demokratov, 13 narodnih liberalcev, 8 Poljakov, 6 Alza-oanov, 6 kandidatov svobodomiselne ljudske stranke, 5 kandidatov državne stranke, 3 protisemitje. 2 kandidata svobodomiselnega združenja in 1 Danec. Berolin, 17. julija. Dosedaj je znan izid 320 volitev. Voljenih je 33 konservativcev, 1 iz zveze kmetovalcev, 6 državne stranke, 17 narodnih liberalcev, 60 katolikov, 21 socijalnih demokratov. 3 svobodomiselnega združenja, nobeden svobodomiselne ljudske stranke, 13 Poljakov, 1 protisemit, noben velfovec, 1 Danec, 6 Alzačanov, 4 južno-nemške ljudske stranke, 1 divjak, 154 ožjih volitev. Atene, 16. junija. Strašen grom in viden oblak dima kaže, da je na Salamisu ali Daphniju se užgalo mnogo smodnika ali razstrelil. Vidijo se znamenja velicega požara. Atene, 17. junija. Poročana eksplozija se tiče smodniškega skladišča v Skarmangi pri Daphni. Šestnajst ^ oseb je mrtvih, mej njimi dva častnika. Še le pet mrličev so dobili; kakor se kaže, so drugi raztrgani na kose. Bolgarija. Vsled ugodnih poročil iz Sofije se je jako oživila trgovina z bolgarskimi obligacijami in kurz je jim poskočil. Nekoliko pa tudi to povzdiguje njih ceno, ker se približuje izplačevanje kuponov. Iz kuponskega detašementa izvira poleg tekočih obresti, ki se pa plačujejo v zlatu, še kurzni odbitek kaeih ki pomeni toliko dobička za sedanjega kupca. Vsled tega je pričakovati, da se kurz povekša. 313 9 Zavarovalne stvari. C. kr. priv. zavarovalna družba .Riunione Adriatica di Sicurta' v Trstu. (Jadranska zavarovalna družba v Trstu.) Občni zbor te družbe je bil v Trstu dne 31. maja ter v sledečem donašamo najvažnejše iz poročila ravnateljstva, ki se je predložilo na tem zboru iu iz računskih zaključkov za 54. poslovno leto (1892): Produkcija v sekciji za zavarovanje na življenje se je zdatrjo zvišala, ker reprezeutujejo zavarovanj sklenjena 1892. I. glavnico gld. 12,430.274 — in letno rento v znesku gld. 39.485. — Pri i letnem zaključku je bilo v moči okroglih 67 mi- I lijonov goldinarjev glavnice in gld. 164 462 i — letne rente. Dohodki na premijah so znašali gld. 2,909.015. Izplačevanja za slučaj smrti in zavarovanja na doživetje so iznašala gld. 1,293.799 — in se je razven tega še rezerviralo gld. 192.946 — za škode, ki bi se imele poravnati. — Rezerva premij iznaša okroglih 14.4 milijonov goldinarjev in se je zvišala za gld. 1,534.456 — za lastni račun. V elementarnih zavarovalnih oddelkih (ogenj, promet in toča) je iznašal dohodek ! premij gld. 8,123.928 — za protizavarovanja se je izdalo gld. 3,124.078 — in škode odbivši protiza-varovalue deleže so stale gld. 3 336.989 — Razven tega se je rezerviralo gld. 467.094 — za škode, ki bi se imele poravnati. Rezerva premij znaša gld. 1,681.713 — porlfelj nakaznic premij večletnih zavarovanj pa gld. 22,271.765. — Leta 1892. so vsi oddelki donašali večjo ali manjšo korist, tako, da je bil skupni uspeh jako ugoden. Od letnega dobička porabilo se je — glede na to, da obrestna mera vedno bolj nazaduje — gld. 238 806. za izvenredno dotovanje rezerve premij za zavarovanje dosmrtnega dohodka in na doživetje, in gld. 150.000 — za ojačenje rezerve specijalnega dobička sekcije zavarovanja na življenje, dalje se je odkazalo gld. 164.314. — rezervam za menjavo kurza. Od preostalega salda dobička v znesku gld. 879,659.25 porabilo so bode gld. 50.000 v svrho odpisovanja od vrednosti dveh posestev in po dotovanju splošnega dobitnega rezervnega fonda v smislu pravil in po poravnanju drugih plačil v smislu ravno teh pravil gld. 240.000. — (gld. 60. — od delnice) kot dividenda razdelilo. Rezerve premij in dobička zvišale so se leta 1892. — za okroglih gld. 1,900.000 — in se sestavljajo iz sledečih nastavkov: gld. 13,326.347 — rezerva premij sekcije zavarovanja na življenje, gld. 1,632.248 — rezerva premij za zavarovanja zoper ogenj, gld. 49.465 — rezerva premij za zavarovanje prevoženj, gld. 500.000 — razpoložive rezerve, gld. 577.154 — rezerve za menjave kurza, gld. 500.000 — specijalne dobitne rezerve sekcije za zavarovanje na življenje, gld. 1,187.165 — splošni dobitni rezervni fond — vsega vkupe blizu 18 milijonov goldinarjev. Poročilo ravnateljstva omenja tudi nedavno vršivše se ustanovitve protizavarovalnega društva „Meridionale", ki zavaruje tudi zoper točo, in ki bode od prihodnjega leta začenši dalje namesto Riunione direktno zavarovala proti toči, mej tem, ko se temu društvu potom protizavarovanja prepuste letošnji točini poslovi. Glavni zastopnik c. kr. priv. zavarovalne družbe »Riunione Adriatica di Sicurta" v Trstu (Jadranska zavarovalna družba v Trstu) je gospod 312 (1) J. Perdan, trg0Tcc In hišni posestnik v Ljubljani. Umrli mo: 15. junija. Friderik Gruber, železniškega sprevodnika sin, 4 leta, Resljeva cesta 27, driska. 16. junija. Anton Šink, čevljar, 67 let, Ulice na Grad št. 12, jetika. — Vincencij Cerar, delavčev sin, ll/, leta, Strc-liške ulice 11, morbus maculosis Werthofii. Vremensko sporočilo. B rt O Cas Stanje Veter Vreme f 2 .5 opazovanja znikoraera v mm toplomera po Colziju ■g 51 g 16 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 735-5 735-5 737-1 14-0 22 0 14 0 brezv. sl. zap. sl. vzh. megla oblačno M 12-70 dež Srednja temperatura 18'4\ za 17' pod normalom. Zahvala. V najglobokejši bolesti o bridki zgubi svoje presrčno ljubljene, dobre soproge, oziroma matere, hčere, sinahe, sestre in nečakinje, blagorodne gospe Marije Fabjan izrekam v svojem in svojih otrok iu drugih ' sorodnikov imenu vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč svojo najiskrenejšo in najsrčnejšo zahvalo za blagodejno sočustvo mej boleznijo in ob smrti, za lepe darovane vence in mnogobrojno spremstvo pokojnice k poslednjemu počitku. 309 i Frano Fabjan. Zahvala. Slavnost v korist družbe sv. Cirila in Metoda, katero je priredila družbina podružnica za Šiško v nedeljo dne 11. t. m. na Koslerjevem vrtu, vspela je vkljub nagajivemu vremenu dobro. Najuljudneje podpisani odbor šteje si torej v prijetno dolžnost izreči svojo najtoplejšo zahvalo vsem rodoljubom, rodo-Ijubkinjam in društvom, ki so pripomogli na ta ali oni način do lepega vspeha v preblagi namen prirejene slavnosti. Zlasti usoja se podpisani odbor najiskreneje zahvaliti prečast. gosp. kuratu Ant. Koblar ju za prelepi navduševalni slavnostni govor, velerodni gospej Juvančičevi in blagorodnimu gospicama Heleni in Stanki za njih požrtvovalno trudo-Ijubnost v prid gmotnega vspeha slavnosti, slavnemu telovadnemu društvu „Ljubljanski Soko 1", slavnemu slov. del. pevskemu društvu „S 1 a v e c" , slavnemu mešanemu zboru šišenske čitalnice za njih korporativno udeležbo in preprijazno sodelovanje pri slavnosti in konočno vsem gostom, ki so slavnost posetili in s svojo radodarnostjo pokazali zanimanje in požrtvovalnost za našo prekoristno šolsko družbo. Hvala bodi tudi gg. bratom K o s 1 e r j e m za izkazano prijaznost in darila ob tej priliki ter slav vojaški godbi domačega pešpolka baron Kuhn štev. 17, ki je s sviranjem raznih slovanskih komadov mnogo pripomogla do obče zado-voljnosti vseh gostov. V Šiški, dne 14. junija 1893. Za odbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Šiško: Jakob MatJ&n, Josip Tavčar, tč. predsednik. tč. tajnik. _ __ V naši zalogi izšla je ravnokar: Kranjska 11 Povodom i^isi ®le$ iile© zmage pri ©isku za vojaški orkester in klavir zložil in domačemu c. in kr. pešpolku fcm. baron Kuhn št. 17 poklonil Op. 53. Cena za klavir 60 kr. — Pri dopošiljatvi zneska pošlje se franko. Ig', pl. Kleiiimavr & Fcd. Baniber^ knjigarna v IJubljanl. 308 6-2 $ MATIJA HORVAT, [jj Ljj čevljarski mojster, Uj v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32, A priporoča se prečast. duhovščini in sl. občinstvu v fi" obila naročanja raznovrstnega ' H katera izvršuje ceno. pošteno, iz zanesljivo trpežnega ^vj Lffi blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše oblike. 88 12-5 « Moj pokojni soprog Ivan Fischer, c. kr. notar v Gornjem Gradu, je bil zavarovan pri c. kr. zavarovalnem društvu „Avstrijski Feniks" ii» Dunaju za slučaj smrti za 8000 gld. — Imenovano društvo mi je danes zavarovano svoto izplačalo. Jaz izpolnim prijetno dolžnost, če se imenovanemu društvu za kulantno likvidacijo in hitro izplačilo te škode ne le samo javno zahvalim, ampak to društvo vsem, ki so potrebni zavarovati se. gorko priporočam. V Velenju, dne 10. junija 1893. 310 1 Ana Fischer. Ravnokar izšla je knjižica: S Slovenski liberalci in loža. Studija slovenskih verskih razmer. Spisal: Liga + 53. Ponatis iz „Slovenca" Komad 12 kr., po pošti 15 kr., na 1n komadov jeden povrhu. Dol.lv«, st> v „Kntoll61ii Bultviirni". Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Km^mm 38 52-25 athreiner-jeva Kneipp-a sladna kava z okusom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno prednost, da se škodljivemu vživanju namešane ali s surogati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okusnejšo, pri tem pa Se zdravejio in redilnejio kavo. — Neprekosljlva kot dodaja navadni kavi. — Pona- redeb se skrbno Izogibaj. — '/* kilo 26 kr. — Dobiva se povsod. Pristno samo v JLS« zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko. J. Hafnerjeva pi v Ljubljani, sv. Petra cesta Zaloga priznano izvrstnega vrhniške^ piva. — Naročila na pivo v sodčkih i zabojih po 25 steklenic. Dostavljenje n dom brezplačno. 275 (20-5) ■ Znana restavracija s prostorno dvorano ■ in najlepšim velikim, zračnim vrtom. li Novourejeno krito kegljišče, pripravno prav posebno družblnslto kegljanje. Uhod tudi iz Poljske ulice. jr_ Teodor Slabanja, srebrar v Gorici (Gorz), ulica Morelli št. 17, se priporoča prečast. duhovščini /.a napravo cerkvenih posod in orodij 'ViS iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebriin in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastltih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto. 3 36-17 I*removana ♦ t ♦ ♦ ♦ z častno diplomo in zlato J svetinjo na hlgljeničnih « razstavah v Londonu in ♦ Parizu, z zlato svetinjo v ♦ Bruselju in Tunlsu. Želodčna tinktura j ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ (1) lekarničarja 50—26 PICCOLI-ja v LJubljani, krepi in ohrani želodec zdrav, pospešuje prebavljanje in čiščenje. Izdelovalec jo razpošilja v škatljicah po 12 in več steklenic proti povzetju zneska. Cena steklenici 10 kr. Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po nizkej ceni. Služba cerkovnika in organista odda se takoj v Kresnicah. Več pove prosilcu farno p r e d s t o j-n i š t v O. 307 3-2 Najnižje cene Najboljše in najceneje kupuje se železo, raznovrstna železnina, cement, okove itd. pri v Jijublj a it i klestili tr'<»- lO. 272 ZALOGA 6 nagrobnih križev, štedilnikov in njih posameznih (lelov, ledenic, finih žag itd. po najnižjih cenah. Zaloga železniških Gričar ';ijcenejši kraj za nakupovanje otročjih vozičkov. 537 50—32 ran izdelovatelj cerkvenega orodja ^ v Ljubljani, Poljanska cesta SiHj (poleg Aiojzljevišča) M se priporoča prečastiti duhovščini, slav. cerkvenim predstojništvom in cerkvenim II dobrotnikom v najnatančnejše in točno||i1 izdelovanje vsakovrstne t" iz zlata, srebra ali druge kovine |U1 po uzorcih ali lastnem načrtu. lWJ ULT Izvršeno blago pošlje dobro, varno U ---zavito poštnine prosto, 'aai. 2^52-2:^^ Gospodarji in kmetovalci! Pomlad, čas /.a nakupovanje različne železnine in poljskega orodja in čas za zidanje je došel. Pri nakupovanju vseh teh reči je pa paziti, da se kupi dobro blago po nizki oenl, ali pa po eni in isti ceni boljše blago. Potrudil sem se nakupiti najboljše blago po najnižji ceni, zato sem v stanu je dajati tudi po najnižji oeni. Posebno se bodem trudil v tem smislu postreči z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, oko-vaml za okna in vrata in s cementom. V zalogi imam vedno najboljši roman- in portland-oement, stare železniške šine za oboke, preskrbim pa tudi po najnižji ceni traverze itd. Nadalje imam v zalogi raznovrstne priproste in najfinejše okove za okna in vrata, okove za vozove, vezi, ter šine, trde kot jeklo itd. Za strehe kriti imam bogato zalogo oinkaste in pocinkane plošče-vine ter strešnega papirja. — V zalogi imam vsakovrstno orodje za mizarje h posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih ' *j». 9 v » • in njih posameznih delov; Barthelov izvirni karboliiiej. Vnanja naročila se točno in vestno zvrše. Za obilno nakupovanje in naročevanje se priporoča 210 19 Andrej Druškovič, trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10. ^Najprimernejša darila za vsako priliko stf^jj švicarske žepne ure katere ima v največji izberi v zalogi France Čuden, prejo GEBA, iirar v I jjubljani, Slonove ulice štev. 11. Po najnižji ceni dobe se tudi naj- II raznovrstnejše stenske ure, ure za dvo- kg rane in s stojalom, ure- U budilnice itd. JL Največja zaloga prstanov, uhanov, U Jjj ^jjjčttM. i',,'.,!. .jfj^j^JB^^^^ verižio, srebrnih in zlatih, vse po to- L^j II varniški ceni. 185 12 $ $ 'JJ, Popravila Izvršuje točno pod jamstvom. — Ilustrovani oenlkl so I) ^jjj franko na razpolago. — Poštna naročila izvršuje obratno. I I Snra-nvn Z(lravstl j Mil i 120 25-9 v lastni hiši, Gospodske ulice št. 12. » Pri nizki I « n 7 a P fl i Pri nizki ffl J ceni. lyll. L d I IJI ceni. ►J aJ v Ljubljani sv. Petra cesta 4 LWJ H priporoča slavnemu občinstvu bogato svojo zalogo 'Jj ^ najraznovrstnejšega ^ v v Wi _ LW (T MT drobnega (kramarskega) fr W blaga, potrebščin za šivilje in fr W. krojače, najboljšega perila, ple- fr W tenine , posamenterije in mod- fr1 V nami Vtlntrn «<» .a 'i ' A nega blaga. Velika izbera najraznovrstnejših krasnih ^ Jh šopkov iu vencev ^ ^ vse po najnižji tovarniški ceni. kv* JK Zaloga mehkih in trdih klobukov #< od 70 kr. do 3 gld. 20 kr. najfinejši. i# ----------------zX 213 10-10 I# F h ■TT^T^T^T^ Tovarna za strune in godala Janeza Uoiikiiki v Neukirchenu pri Kebu (Eger) na Mizne in plemenske Pri njej se neposredno dobe vsa godala, strune in deli z jamstvom za izvrstno blago. — Svoje izdelke morem najtoplejše priporočati vsem zasebnikom, muzlkom, orkestrom, druitvom, cerkvenim pevskim zborom. Koncertne gosli brez loka po 10 gld. in dražje. Ce Kupec ni zadovoljen, vzamem blago na svoje stroške nazaj. če se več kupi in pa prekupo-valcem primerni rabat. Uradnikom, pri katerih je varnost, in drugim osebam, dovoljujem zmerna obročna plačila brez višje cene. Ceniki franko in zastonj. 54 4—3 Zflravila za živino. Skušena redilna štnpa za živino, za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd. Babi se skoro 40 let z najboljšim vspe- homvečinoma po hlevih, ako žlvinče ne more jesti, slabo prebav- Ija ; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka. Zamotek z rabilnim navodoin vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodoin f!iinoJ2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanju kolčn, otrpnenju v v boku, v križu, — otekanju nog, mehurjih na nogah itd. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 4 gld. Ta zdravila za živino se dobijo v 203 19 v Ljubljani zraven rotovia in se vsak dan s pošto razpošiljajo. 293 razpošilja slednji dan sveže vjete 3-3 E. AV. VLLRICH v Ljubljani. Solidni zastopniki za prodajo mojih speeijalitet ,,likerja, ruma, konjaka in izvlečkov vinskega boketa" proti proviziji ati stalni plači se iščejo. Prednosti imajo tisti, ki imajo znanje s trgovci in krčmarji. Ponudbe naj se pošljejo pod šifro A. B. 1893 Dunaj */» Praterstrasse poste restante. 302 2—2 jiiiiz::::::: Y ▼ T ▼ T ▼ ▼ T ▲ A, M. A. r ▼ ^ -i. A. A. 266 10-3 Anton Krisper, Ivan Luckmann, J. Klauer, Jeglič & Leskovic, Peter Lassnik, Ivan Perdan, H. L. NVencel, Frane Terdina, Ivan Fabian, Karol Karinger, Mihael Kastner, Josip Kordin, M. Lavrič, Alojzij Lenček, Karol Planinšek, Viktor Schiffer, M. E. Suppan. Schussnig & Weber, V Ljubljani: V Postojini: n V Škofji Loki: V Polh. Gradcu V Borovnici: V Kočevju: Na Krškem: n V Dvoru: V Idriji: V Kranju: V Ložu': V Kostanjevici: je priznano sredstvo za uničenje vsakovrstnega mrčesja. Znaki tega izvrstno uHnkn-jo&ega Zacherlina so: 1. zapečatena steklenica, 2. označeno ime Zacherl. Stekleuice veljajo: 15 kr., 30 kr., 60 kr., 1 gld. 20 kr., prihranjevalec (priprava za poštupati) Zacherlina 25 kr. Lebinger&Bergman. Fr. Kovač. Anton Majcena, Sbil & Petrovič. Josip Sehuller. M. Brilej, A. Bučar. Homann, A. Robleck. J. Trepetschnigg, Br. \Vakonigga nasl. A. Pauser. R. E. Michelič, Ivan Miiller st. Edm. Zangger. Jakob Dereani. Andrej Lackner, Ludovik Perse. Oton Wolfling. Ivan Jebačin Anton Ditrich, (j. Pikel, Franc Kogej. Hedvik Fabiani. Ana Leben. Frane Verbič. Fr. Loj. Franc Kren, Peter Pesehke. R. Engelsberger, Franc Zesser. Ant. Kline. Franc Kos. F. Dolenc, Karol Šavnik, lekar. Frane Kovač. Alojzij Gatsch. V Litiji: V Hribu: V Mokronogu: « Na Mirni: Na Vrhniki: V Radovljici: V Radečah: V Novem Mestu V Zagorju: V Kamniku: V Žužemberku : V (rnomlju: V Bledu: n i Ces. Mi. pil. Avstr. Feniks" ■ia II u naj ii. „ Vplačane delnice in druga jamstva družbe znašajo čez ^ štiri in pol milijona goldinarjev avstrij. velj. Družba zavaruje Sir proti škodi po toči. •&L Pogoji so jako ugodni in uvedene najnižje stalne premije, ne da bi bilo treba pozneje kaj doplačati; ako tisti, ki želi svoje pridelke proti toči zavarovati, ne more precej zavarovalnine plačati, dovoli se mu obrok do konoa septembra 1893. — Škode se hitro in pošteno cenijo ter precej izplačajo. Kdor bi želel zastopstvo prevzeti, naj se obrne do generalnega zastopstva v Gradcu, katero daje radovoljno vsakoršna pojasnila v zavarovalnih zadevah ali pa do glavnega zastopstva v Ljubljani (glavna zastopnika Jos. Perhauc in Jos. Proseno) Kongresni trg St. 17 (v novem uršulinsketn poslopju). r ^r V V' V ▼ V 4 V V I > u n a j s k a borza. Dn6 17. Junija. Papirna renta 5%, Iti % davka .... 98 gld. 3rebrna renta 5%, 16% davka .... 98 . Zlata renta 4%, davka prosta.....117 „ 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . . 96 . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 990 „ Kreditne akcije, 160 gld................339 „ London, 10 funtov stri........123 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ Cesarski cekini ....................5 „ Nemških mark 100 ..................60 „ 25 kr. 10 „ 40 „ 46 „ io ! 79'/,". 84 „ 27\',„ Dnč 16. junija. Ogerska zlata renta 4%.......115 gld. 90 Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 94 „ 95 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 147 „ 70 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 163 „ 75 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....194 „ 50 Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 98 „ 80 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/, % 100 „ — Kreditne srečke, 100 gld.......196 „ 75 St. Genois srečke. 40 gld.......67 „ — 90 kr. 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 143 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 n 60 r« 23 » 25 n 0 — »* 71 m — • Ljubljanske srečke......... 23 150 » n Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . m dO m Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2960 0 — m r— pi — n 130 n — n Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki. K* u I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba E B € V B" Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferslrasse 74 B. Pojasnilav vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti MT nnložcnih trlnrnic. H