I i i Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA i List slovenskih delavcev v Ameriki« ZA NEKAJ VEČ KOT 2 NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvzemši sobot, nedelj in praznikov). :: Citajte, kar Vas zanima :: Telephone: CHelsea 3-1242 Reentered as Second Class Matter September 25th. 1940 at the Post Office at New York, K. Y.t under Aet of Co tigress of March 3rd, 1879. No. 256. — Stev. 256. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 11, 1940 —PONEDELJEK, 11. NOVEMBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIH. STRASEN POTRES NA RUMUNSKEM Grki uničili celo divizijo NA TISOČ LJUDI JE BILO UBITIH . . . BUKAREŠTA ZELO POŠKODOVANA . . . PETRO-LEJSKI VRELCI V OGNJU . . . STRAH PRED PONOVITVIJO POTRESA Včeraj j«' strahovit potres razmajal celo Rumunsko. Xaškodovaua. Zrušila se je najnovejša in najmodernejša stanovanjska hiša, ki je bila 10 nadstropij. Razvaline so zasule najmanj l Jugoslavija protestira proti bombardiranju pnjavij, razdejanj«? tako strašno, utih ljudi. Ob času a je bila okoli poslopja eela vrsta avtomobilov. Raz liašalce časopisov je vitlel 'V enem avtomobilu mlad par pri poljubuVanju. "Sedaj sta nekje po«L razvalinami," j«' rek«']. Jugoslovanska vlada je v soboto naznanila, da j«' vložila pri angleški, italjan. in grški vladi proest ker s«> v torek, ne-1 znani aeroplani bomba r« lira l i j Hitolj in je biio ubitih 11) ljudi t in ranjenih ter ]>ovzroče-I ne škod«- za 4,000,000 dinarjev. I'rot est >e "V zvezi Bitolja čakamo na izid preiskave, ki se nadaljuje in kraljeva »vlada naznanja, »la je vložila potrebne pritožbe pri 300 4x1 raslih ljudi in otrok. VI ljudje, kI hili ^ pokom neki kaznilnici je bilo ubitih najmanj 100 kaznjeneev. Campina, kjer so bogati pe-troh-jski vrelci, KM) milj se-verozapadno o«l Bukarešte, j«; bila popolnoma jiorušena. Čistilnice petroleja so bile porušen«' iti petrolej j«» pričel go-r«*ti. Tudi :v Plocsti, kjer so največje |»etrolejske naprave, Ko petrolejski vrelci pričeli goreti. Xa mnogih krajih so bili raz- hiči v Siuaji. Poškodovano j« dejani železniški tiri, vsle.l če- bilo (poslopje rumuiiskega ivr sar so bili bolniški vlaki, ki so hiteli ponesrečencem na pomoč, na svojem potu zelo ovirani. Najhujše sta bili prizadeti mesti Foesani in (lalati. Sre«i;Šiče ]iotresa je bilo okoli Koesanija. V Bukarešti so celo razpo-kale stene na novi palači vna- slediee, ki 1 >i mogle priti, ako bi s«* zopet jxiimvili taki dogodki ter je izrazila upanje, «la bodo storjeni potrebni ukrepi, da se ponovitev prepreči. Kraljeva vlada si je pridržala pravico na podlagi izida preiskav«*, da pozneje sestavi svoje zahteve za pravično po-z bombardiranjem ; vračilo za osebno in inaterjai-no ško«lo, ki jo je povzročilo bombardiranje." Odgu.orni krogi so zanika- Dež jv veliki meri ovira Ita-Ijane v bojih z Grki, zlati v severnih in severozapadnih krajih 100 milj dolge fronte. Na treh najvažnejših krajih fronte so Grki pričeli z zelo močnimi napadi in so tudi imeli znatne uspehe. V Epiru so Grki ojačili svojo črto blizu obrežja ob reki Kalamas. Evzoni (alpinci) so izvedli »več. napadov z bajoneti ter so potisnili Italjane do mosta, ki so se ga polastili pred enim tednom. V Pindus pogorju so Grki zavzeli strategično važen most med Argyrokastronom in Janino. Zavzeli s*o tudi nekaj novih višin severno od Korice. LE NAJSPOSOBNEJŠI BODO VPOKLICANI Regisirirancev je toliko, da bo mogoče oblastim izbirati med njimi le najsposobnejše. — Sleherni bo dvakrat zdravniško preiskan. Polko»vnik Samuel Kopetz-ky, zdravniški vodja rekruta-1 jaškega zdravnika bo mero-cije v New Volku, je rekel, da: »lajna. se ^registrairancem, ki imajo kakršnokoli telesno liibo, ni treba bati. da bi bili vpoklicani v vojaško službo. Prvi bodo prišli na vrsto tisti, ki jih bodo jiostiuvili v razred "A-1". To so mladi 1110-žje, ki jim razen zase ni treba •za nikogar skrbeti; ki so telesno pojKiinoma .sposobni; ki ne morejo navesti nobenega izgovora, čemu naj bi ne ^bili vpokli<*aui v vojaško služIm. i^la si: V Pintlus pogorju so Grki j obkolili celo italjansko divizi-1 jo, katero so deloma vjeli, de loma pa uničili. Italjani so i meli zelo težke izgube. Iz VTa Ione je bilo poslano na pomoč . - 1 .»(>. leta. Ob.asi vojaštvo. Vsakega rekruta bodo ročni -genizirali, da se jim bo mogoče izogniti poznejšim tožbam za o«lško«lnino. Ta ali oni rek rut ima iim-goče kakšno mJ'idno tel«-»no hibo ter bi pozneje prav I.-diko trdil, da jo jf» «lohil v vojaški službi, i o bodo pa imeli od vsakega N-rar .»like, mu to n«* bo mogoče. Vpraša!ne pole bodo začeli t«*-dni razpošiljati. Kdor jo bo d<>- vladali v Atenah, Rimu in Lon-j1* Vc,>ti> ki de, «la so zastopni- . . | donu in jih obvestila o kršenju j ki neke sosedne tlržave prizna- k«i se je pričela tresti zemlja, . . " . * ■ = . . . . 11-. • V 1<> e rušila poslopja, j V kraljevi palači so bile pobite šipe in razpokale so stene. Kra J j Mihael in njegova | mati princesa llelena pa sta I bila ob istem času v poletni pa-Poškodovano imuni hovnega poveljstva. Potres tudi drugod V Ruščuku na Bolgarskem ob ruuiunski meji je potres 1 »oškodoval 10 hiš; tudi 15 ljudi je bil poškodovanih. Potres j«' bil dovolj močan, da je več sto tljudi zbežalo iz hiš na pro- jngoslovanske meje s strani ene vzmeti vojskujočih se tir žav, ki so sedaj zapletene na grško-aihan-ki meji. Kraljeva vlada je opozorila te vojujoče s'e države na po- da so njihovi bombniki iz vedli zračni napad ter so pripravljeni plačati vso škodo po zavladalo precejšnje razburjenje. Po omarah je šklepetala posoda. CHAMBERLAIN UMRL Ittvši angleški ministrski pred lain. ednik Neville Chamlier-ki se je ves čas svojega tla sta ga obiskala kralj Jurij in kraljica Elizabeta. Ob njegovi smrtni uri so javnega dela trudil, da ohra-hbile pri njem njegova žena in ni mir na svetu, zlasti pa še za dve sestri. Star je bil 71 let. Anglijo, četudi treba na ško do kake druge države, je slednjič našel mir v smrti v easu kt» mu njegovo domovino padajo sovražne 'bombe, ki jih je skušal odvrniti. Chamberlain je umrl v soboto popoldne ob 5,.*i0 v *voji hiši na deželi blizu Odihama v Hempshire okraju. Njegova smrt pa je bila naznanjena angleškemu narodu šele v nedeljo dopoldne. Več dni je bi! alaft in celo v tako globo Bolezen, ki je zahtevala Clianiberlainovo življenje, se je -pričela v avgustu, ko je mesto ministrskega predsednika prepustil Winston Churchillu. Spomlad se je moral podvreči operaciji, toda je še vedno o-pravljal svoje posle, toda na njem je bilo videti, da je zelo bolan. Njegovo truplo bo prepeljano v Ixunlon in se celo govori, da 1x> »pokopano v Westmin-sterski opatiji, kjer so poko-sliivttii možje. J)r. Leo Wolman, profesor na Columbia univerzi, je predložil konferenčnemu uradu (Conference Board) poročilo, v kateri priporoča za se« lan je kritične razmere podaljšanje delovnega časa. To po njegovem mnenju ni le najbolj preprosto, pač tudi edino uspešno sredstvo za povečanje produkcije. Dr. AVolman priznava, da j«1 cela zadeiva še precej meglena, vsled po- Je treba šele dognati Beogradu Prave smernice. Vedno je pa čas, učiti se iz izkušenj drugih le-nja v municijski industriji. Da se takim farmerjem no bo treba predaleč seliti, bodo mnoge industrije zgradile svoje tovarne v bližini velikih fannerskih naselbin. Iz Rima naznanja neko poročilo, tla je bil za vrhovnega pM.eljnika italjanske a ima« le v vtijni proti Grški imenovan »lo-sedanji vojni podtajnik general Ubaltlo Sotldu, ki je znan j kot zelo dober strateg in o- ^ J ni v razrede, kateri bo- a Grška se bo bojevala do konca Grška vlada je včeraj naznanila svetu, od nobenim jiogojem ne bo nehala bojevati z Italijo. V odgovor na poročilo, da je Grška prosila Nemčijo za posredovanje v vojni z Italijo, je bilo objavljeno naslednje sporočilo. "Nahajamo se na stališču, ko moremo enkrat za vselej izjaviti, o njeno trup-lo na zahtevo oblasti raztelesili. Dan pozneje pa so pokopali drugo žrt<*v tragedije, 2f> let starega Ju Ik i nega moža Rudija, ki si* je telesno in duševno skrušen 'zastrupil z lizolom. •< )ba nesrečneža je že dolgo vezalo Iskreno prijateljstvo, poznala in ljubila sta se že, ko je l>ila'pokojna Julka stara komaj 14 let. rim so pa razmere pri rudniku nekoliko zbolj-šale. sta se odločila za poroko in poročila. Rudi je bil za svoja leta zelo resen nrtadenič, je ob pol treli zjutraj izdihnil ter povzročil svoji materi in sorodstvu neizmerno žalost. Položili so ga na levo stran ljubljene mlade, žene in ga zatsuli s cvetjem. iŽoharjevo družino je s tem zadel ž«' tretji hud udarec. Materi Amaliji in številnim otrokom je pred leti ubilo moža oziroma očeta v jami. Z izredno žilavostjo in žrtvami je mati lepo vzgojila >voje otroke. Sail ha vsa betežna je upala, da bo ■starost preživela v miru in zadovoljstvu v krogu svoje šte-vilne družine. . STRAHOTE PASTIRČEK ŽRTEV BREZVESTNEGA GOSPODARJA. VOJNE ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York njegovi emrtni postelji njegova žena Mimosa G. Pittman. Njegovo truplo bo do četrtka ležalo v državnem kapitolu, kjer bodo tudi opravljeni mrtvaški obredi po episkopalni cerkvi. . Kot predsednik senatnega oifbora za vnanje. zadeve je bil Pittman nasproten pomirjevalni« politiki ter je vedno zagovarja! odločno in trdno stališče Združenih držav, nehamo proti evropskim totalitarnim državam, temveč tudi glede Daljnega iztoka. Zelo je udi deloval za solidarnost ni -d ameriškimi republikami. Peter Špansko poluradno časopisje odločno zanikuje, da je pričela Fr:*ncova /vlada na tihem sodelovati z Nemčijo in Italijo. To odločno zanikovanje ima bas nasproten pomen. Ni več namreč daleč čas, ko bodo Hitler, Mussolini in Fran-eo zopet v tesnem objemu. S tem seveda ni rečeno, da bo Španska poslala na bojišče kakšno armado. Vsa poročila namreč soglašajo, da je Španska v skrajno slabem gospodarskem položaju, in da niti tisti Španci, ki so z vso vnemo podpirali Francovo vstajo, niso .preveč navdušeni za Hitlerja in Mussolmija. Na Španskem so bile nvapuščene ivse stranke. Ostala je le ena, Francova stranka, ki je fašistična in se imenuje 4'falanga". To pa seveda nikakor ne pomeni, da so vsi Španci falangisti". Falanga ima nešteto nasprotnikov, ki so uver-jeni, da se Mussolini in Hitler [poslužujeta Španske kot oro dja v svoji borbi za kontrolo Evrofpe. Ti elementi so se bili pridružili Francu, ker so sovražili lojalistični režim, ker so se bali naglega širjenja španskih delavskih unij, ker so bili v strahu za svoje podedovan-pravice in ker so sovražili socijalizem in radikalizem. Predvsem so pa sanjali o obnovi Španske in so bili prepričani, da bo imela njihova dežela še enkrat odločilno besedo v '.Evropi. Ker so bili preslabi, da bi dosegli te cilje s svojo lastno j nočjo, jim je bila 'pomoč Rima in Berlina dobrodošla. Danes pa podajata Mussolini in Hitler Španski račur, španski narodnjaki ne vedo, kako bi se izognili in kaj bi storili, da bi računa ne bilo treba splačati. Ti ljudje niso nikdar odobravali Hitlerjevih in Mus-xsolinijevih ciljev. Zdaj jili pa še manj odobravajo, ker so se na svoje lastne oči prepričali, kaj se je zgodilo državam, ki sr> se bodisi hote 1>oe je Rudi ž*1 zmuznil neopaženo v kuhinjo svojih staršev ter izpil osimnko li-zola. Našli so ga skrušenega na stolu in takoj poklicali zdravnika, ki mM je izprazni! želodec ter dal injekcije. Xesrečneževo stanje s£ je za kake četrt ure nekoliko ponravilo. nenadoma pa je začel slabeti in jo. Sadna drevesa so prazna in ob deževju je videti, kakor da bi bila že pozna jesen. Sadje bo letos na Kočevskem prava redkost. Jesen ne bo prinesla tisočakov za jabolka in žganja v kmečke hiše. Slednjega je bilo lani kar preveč. •Ugodno za kmete pa je letos povpraševanje po leru in dr-vih. ki nudijo lope dohodke. Gozdni sadeži so lepo obrodili, zlasti maline. Marsikateri kmečki sin je dobil delo na rudni- HITLER ZAVRAČA VSAK KOMPROMIS V petek zvečer so se v kleti Loewenbrau pivovarne v Mo-nakovem zbrali stari bojevniki nacijske stranke ob priliki 17 obletnice Hitlerjevega puča. V svojem govoru je Hitler rekel, da je popolnoma prepričan, da 1m» nemško orožje v sedanji vojni zmagalo. Rekel je, da bo vojno nadaljeval do odločilnega konca ter vzkliknil: "Danes zavračam vsak kompromis." Hitler je na tem Zborovanju bil prvič oblečen Iv sivo uniformo najvišjega poveljnika. Zborovanje je bilo v kleli Loewenbrau pivovarne, kajti slovita Ker se je Zgagova pošta zaradi ipraznika nekoliko zakasnela, smo se pomagali s tem, da priobčujemo nekoli kratko-časnic iz zbirke knjige: "Šaljivi Slovenec*'. Nekje so hoteli uravnati vaško cesto. Naprosijo zemlje-merca, da 1*1 jim izmeril novo cesto. Ta se takoj loti dela, »z meri cesto ter zaznamenuje s količki, k Oil l>i držala nova cesta. Ko (v soboto (zvečer konča svoje delo, reče županu: "Zupan, zdaj pa skrbite, da do ponedeljka nihče ne ukrade količkov!" "Xe bojte se, gospod zem-ljenieree; skrbel bom, da ne iz-uin»' nobeden!" Ko v ponedeljek zemljcmc-rec zopet pride, ne najde nobenega količka več. Začuden vpraša župana, kje so. Ta inu odgovori: "Da jili nihče ne bi pokradel, sem jili takoj v soboto zvečei vse izpulil ter jih shranil *' klet!" je lansko leto eksplodirala bomba, kmalu zatem, ko je Hit-) ler zapustil zborovanje, še ive dno ni bila popravljena. IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teb kritičnih fasih je vsakemu tit&teljo dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga Se danes! Velikost x 14J4 inčev 48 velikih strani; 32 barvanlli zemljevidov tujih držav In JJ zemljevidov Zdr. drŽav in zastav vodilnih držav ; 45 svetovnih slik popolnoma o-značenih; Zanimivi BvetovnI dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet ln tndl: RAZDELITEV POLJSKE MEil NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov Pošljite svoto v znamkah po 3 _oz. po 2 centa. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite i atlasom ln ko ga izpolnite ln pošljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide m novim! mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojnL NaroČite Atlas pri: - GLAS NARODA " Sli WEST Iftfc STREET NEW YORK. BL X. Malo pred smrtjo je Kolar svojim sobolnikom in strežnicam pripovedoval, da izvirajo njegove 'bolečine od pokvarjene hrane, ki mu jo je dajal njegov gospodar, pri katerem je bil udiinjan. kot pastriček. Kruh, ki ga je dobival, je bil vedno plesni v, torej neužiten in zdravju nevaren. Tudi pri kuhi se je dogajalo, da je moral jesti pogreto in staro jed. Nezdrava hrana miu je popolnoma pokvari hi želodec in je spričo tega ž u ^o ga izčrpale do onemoglosti. Ko! a rjevo ganljivo pripovedovanje sobolnikom, o bolečinah in vzrokih je we navdalo z zgražan jeni in ogorčenjem. KmaLu je mali trpin v bolnišnici bolečinam podlege1 KOČEVSKA POTREBUJE PODPORE. Iz Kočevja poročajo: — Spomladi je dtiževalo in -kozi vse poletje, tako da skoraj ni bilo lepega rflno. V poletnih mesecih je /bilo komaj nekaj toplih dni. da ljudje ne pomnijo tako zanrkamega poletja. Koliko skrl)i so imeli kmetje samo s pospravljanje.m sena in otave. Izgubljali so celo vrsto dni »s^su-šenjemi, pa še so komaj .-pravili svoje travniške pridelke domov. Deževje je vplivalo *la-bo na žitarice, krompir je gnil v zeirilji. nič bolje ni bilo s fižolom. Po bo še jesen v*a deževna, bo prinesla kaj ^labe plodove rokam, ki so obdelovale polje, njive in vrtove. Kmetje bodo imeli občutno škodo, a tudi naši priložnostni "poljedelci" okrog mesta ni^o nič kaj zadovoljni, zlasti sedaj, "ko draginja tare" pri kmetih pa tudi "davki tišče." Morda bo še v jeseni kaj lepih dni in sonca, ki pa dosedanje škode ne bo moglo več popraviti. . Lanska jesen je obrodila sadja v izrednih množinah. Zla- ku. Vendar pa vse to ne bo klet v Buergerbraeu, v kateri odtehtalo 0 300 UR---$14.— 500 LIR---$22.50 1000 LIR---$44.— 2000 LIR---$87— Ker zaradi položaja v Evropi pamiki neredno vozijo, tndi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več Časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati V sled v Evropi ni fo£c v Jugoslavijo t DOLARJIH, Umit* ni XiatUo nakazati v dinarjih oz. lirah. lato velja tndl sa vw druge evropske driave. SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNliKI O D DR LB K : t: 816 West 18th Street. Hew York Orožnik je ujel dva potepuha, ki sta se "pretepala, ter ju odgnal pred sodnika. Sodnik 1-eli prvemu potepuhu: "Povej, kako je bilo!" Ta razloži ve> pretep, in sodnik m n reče: 44Prav govoriš!" Nato se obrne k drugemu zatoženeu, da mu tudi ta pove ves dogodek. Ko za t ožem konča pripovedovanje, reče sodnik: 44Prav si storil!" Zadaj stoječemu orožniku se je ta razsodba zdela čudna, zato je dejal: 44 Pa, gospod sodnik, oba vendar nista mogla prav storiti?" Sodnik nm odgrtvori: 44Vi pravite tudi prav!" Reče in nažene vse tri. ^ V krčmi so imeli silno sirovega hlapca. Nekdaj reče gost: 44Ta hlapec je prav tako >inikakor naš župan!" Ko župan to zve, zatoži gosta, da mora preklicati te besede. Gost jih prekliče drmri dan takole: 44Ta hlapec ni tako -irov kakor naš župan!" Zdravnika so povabili na kmetiške gosti. Bili so vsi «pra.\ zidane volje; j »osebno je godee Cene krakočasil vse goste > svojimi šalami. Po raznih go-vorieah so se začeli meniti tudi o nebesih. Zdravnik vpraša Cenca: 44Kaj misliš, Cene, ali je kateri godec v nebesih?" Cene raztegne u>ta nekoliko na smeh, pogleda drobno izpod košatih oLrvi in odgovori: 44Ne vem, gospod doktor! Vendar pa govore, da se je bil nekdaj eden napravil tja gori, pa da je na poti obolel in da so mu »poslali v nebe>'a po zdravnika, ker je bilo na zemljo predaleč, pa da v nebe-srli ni bilo dobiti nobenega zdravnika!" Sodnik:44 Ali ste res rekli, da občinski tajnik ne zna toliko kolikor vaš maček?" Zatoženec- "Tega nisem rekel! Rekel sem le, da zna moj maček nekaj več nego tajnik, in pri tem ostanem tudi danes; zakaj miši loviti zna moj maček vendar (bolje nego taj-nUc!" "GLAS NAHODA"- New York Monday, November 11, 1 940 VSTANOVLJEN L. 1893 RODRTOO DEUMOTE: Noč pri Heleni nasn«ehnil so ji je. Ozrla so je nanj kakor bi razmišljala, potlej je pa prikimala in mu nekaj zašepetala na uho. Orom-ska strela, zares jo -toriila to. •Ko je zopet sedela za mizico snlo vrl od&li za Charlyjem. Charlv t-e je naslonil na svojega žrebea in se nam ponosno zarezal, potem si je pa popravil pas s samokresom in vzkliknil: 4'Dre v i ob desetih fantje!" In že je pognal svojega žrebea v galop. Mi smo se pa spogledali bledi od jeze. Ta prokleti zločinec naj bi dosegel pri Heleni i-voj cilj* (liomska strela! Tistega vročega popoldneva sem od jeze razbil skodelico, zlomil dva kola v plotu, razbil podstavek petrolejke in si belil glavo, kako je mogoče, da so žensko iz oblasti P?io OSrande o-gregejo za zločinca. Drugod >e to vendar no dogaja. >A zvečer ob desetih som stal z vsemi fanti iz Poe^ta pod drevjem za Abvs barom. Sedli smo v travo, in potegnili karte, toda igrali smo slabo. Pan-Ablys baru. Ta nagib je segal t.l> n^o imeli oči na karte, to od tal do mojih obrvi. Bil ( lovek lahko živi zelo grešno življenje, pa vendar dočaka sol učen in miren večer življenja. To je znana stvar. Vse je odvisno od teiga, kako se življenje 1 je razvija. Tega mnenja je bil tudi krvavi Charlv, ki jo v svojem ži-vl jen ju zlonfil osen|naj-t reber in iznwd teli nobeno ni pripadalo njemu; petelinček svoje pištole je pa .sprožil večkrat, nego si je umi! roke. Oharly je pil liki gtVba, navdušeno je kvartal in delil udarce desno in levo ,skratka bil jo najsi jajnej-^i primerek, kar iih jo kdaj pognalo iz močvirja Rio Grande A to ai bilo malo v naših burnih dneh. [Stanovali smo takrat tik pekla, čigar vročina je nas spreminjala v besne podivjance in muši noži so niso nikoli ohladili, tolikokrat -mio jih potegili iz nožnic. Možje lahko potegnejo nož, če jih razjari drugi mož. Možje pa lahko tudi iz drugih nagibov sežejo po nožu. I Ude n takih nagibov je bil v slok in prožen liki pardal in imel je jantarno žolte roke. Vso to skupaj se je imenovalo Helena. To je bilo dekle, o kakršnem mi moški sanjamo. Pod njeno visoko modrikasto frizuro jo žarel zapeljivo miren in prijazno blesteč žarek oči, temnili in globokih kakor polnoč, kadar ti je podajala čašico žganja. T oil a človeku se ni nikoli posrečijo ujeti jo z lasom roke, kje na -samem. A to je nam poganjalo vso kri v glavo. Tedaj jo prišel v bar Charlv. PoložH je svoje z ostrogami o-kovano žkornje na klop in zakričal: IŽgamja, Helena!" Pot en* je pa sledil vsaki njeni kretnji s svojimi ostrimi, vodeno modrimi očmi, Tlo len a mlu je prinesla žganja. Vsi sii*> dobro pazili kaj >e bo zgodilo, kajti Charlv je bil sklenil z nami visoko stavo, da jo bo dases poljubil. Trikrat ntu jo bilo že pri solila zaušnico in bil je torej skrajni čas, da bi končno dosegel cilj, kajti več gonjačev živino so mu je že posmeliovalo. ^Chailv je krepko držal Heleno za roko in ji nekaj šepetal. Videli smo poželjiv in lokav izraz v njegovih očeh in napeto smo pričakovali kaj se bo zgodilo. Helena je ros poslušala, kaj ji je ta nawlnez šepetal. Zdelo se jo, da jo dobre volje. Končno je 'bil Oharly pri kraju s tem, kar je imel na srcu in Novo pomorsko orožje Potem se je pa zgodilo. Mol če Sino vsi vstali in ne napotili k Abvs 'baru. dvanajst fantov, mehanično brez namena stopajoči h, vendar pa v grozeče strnjeni četi. JKo smo prispeli do stranskih vrat, sni o zaslišali zgoraj več krikov, ropot m zamolkel padec. Pogledali huio tja. Pre-bledeli smo in se spogledali. Videl sem saniio blede moške obraze v luninem .-vi tu in sanHo -rdito žareče oči. (Kar jo Plot potegnil samokres in ga nastavil na ključavnico. Vedeli smo, da bo zdaj zdaj planil v hišo liki orkan. Pit-1 je dvignil samokres, toda t i—t i hip so se čisto tiho premaknila vrata., Nepremično smo obstali. Na pragu je -tala Helena. Smejala -e jo, da so so ji v -mesečini kar lesketali boli zobje. V roki je držala svečo. Ni bila prestrašena, ko je zagledala pred vrati tueat razjarjenih fantov. Smejala se jo. Plot jo je hotel vprašati, kaj iV vojni dogodkih na morju so je v zadnjem času pogostima govorilo o malih brzih bojnih čolnih, s katerimi so Nemci dosegli precejšnje uspehe. Ti brzi čolni so majhne motorne torpedovke z neznatnimi posadkami in z veliko brzino. Njih glavno orožje sta dve cevi za torpede, ki sta trdno vdelani v srednji del ladjice. Poveljnik meri na nasprotnikovo ladjo 7j vsem čolnom, kakor so to dogaja pri podmornicah in nrodeniih bon ribnikih strnio-glavcih in lovskih letalih, zato i;o jim tudi nadeli ime "strmoglave? morja." Razen tega razpolaga brzi čoln še s strojnico zoper letala in z metalcem vodnih bornih na krvi za napade na podmornice pol i Morsko površino. 'Glavna naloga brzih čolnov -o presenetljivi napadi s torpedi in v tem pogledu predstavljajo obnovljene torpedovke. Medtem ko .so postajali rušil o i l|Hulillllll,lUiii>iinHi>i)"ti||nMii">Hiilljiiiiiniii|| ............................................... namreč čedalje večji in so dobivali za medsebojne spopade čedalje močnejše topništvo, so zanemarjali svojo prvotno nalogo, napadanje, s torpedi. Današnji ru&ilci predstavljajo prevelik icilj za obrambno topništvo večjih ladij, da bi se jim mogli približati neopatzno. Glavna prednost brzega čolna pa je prav v njegovi neznat-nosti in nevidnosti. V razburkanem morju so ti čolni, če vozijo počasi, z drugih ladij nevidni in tudi iz letala jih je skrajno težko opaziti. Š» lo tedaj, če se spusti čoln v največji dir, ga izdaja bela griva valov ob kljunu in penasta r=ied za njim. Sovražni ladji so takšna bojno ntfotorka prib iža -zato po možnosti počasi in šele ko -proži svoje torpede, se okreno z največjo ibiziuo, pri čemer se lahko poskusi skriti še za u-motno meglo. Celo letalu jo težko bombardirati brzi čoln, kajti ta mu skuša uiti s hitrimi okroti som in tja. NOTE 7A KI.AV1R All HAR- MONIKO jo bilo tisto. Potem jo prišel Charlv. Tiho je bil pridirjal na svojem iskrenem žrebcu po nedogledu i stepi in ga razjahal prod nami, da jo kar zarožljala s srebrom okrašena oprema. . Stal je pred nami lopo obrit, z rdečo ruto okrog vratu, trd liki kladivo in tiho se je nasmehnil: "Upam, da ste vzeli s seboj svojo oči ..." Prekleti bahač! Tekel jo kakor petelin k stran-kim vratom in tiho jo potrkal. V mraku smo opazili Neleno na pragu. Snu jala je in men odprla vrata. K'lovek lahko umre zaradi kurjega očesa, \>o se je že zgodilo. Toda mi, dvanajst mladih, krepkih fantov, mi smo bili malone na tem, da nas zadene srčna kap, ko smo to videli. Paiblo, ki >o so mu od jeze pobledelo it« t ne kar treslo, je izjavil, da ni|u je vseeno s kom bo Helena zvečer prepevala pesmico. IPlet je nameril s svojim težkimi samokresom na razsvetljeno okno v prvem nadstropju, toda roka se imi je tresla. Thona jo razburjeno požiral sline. Naenkrat je pa */a-godrnjal, da je dama padla in treščil jo karte v travo. (Nekaj časa >mo zrli nepremično kakor začarani na samotno hišo v stepi, nad katero je bila začela svetiti rdeča luna, južnoameriško pampe. V-i smo težko dihali, kakor da nam primanjkuje zraka. . šklepetal z zobmi, ko so mu tekli euiki vode po obrazu. Obraz je imel obupano liakremžen in je! jt* tarnati: lielena, Helena, Helena! 'Tedaj se nisnijo mogli več premagati. Za k robot ali smo se in vlomili vrata. Ko jo nenadoma zagledal na pragu družbo fantov, držeč i h se za trebu-to pomeni, toda Helena je za-|h0, je bil Charlv tak. kakor bi šepetala "pst" in položila ka- i,jj0 nenadoma treščilo vanj. zalec na usta. pa iponiignila Potem je nam naj ji sledim/o. Mislili sn«o, da je to pomota. Toda ona nam je res kimala. "Pridite, fantje" iu se vrnila v hišo. Iz bara smo slikali zamolkle glasove. Po prstih smo stopali za njo. Stopnice so nekoliko škripale, drugače se je pa samo slišalo globoko dihanje razburjenih fantov. 'Gori na hodniku se je Helena ustavila in lokavo odgrnila iz okenca zastor. Vsi smo se prerivali k okencu, da bi pogledali v sobo. Stali t-mo v temi in gledali v sobo, kjer je brlela sveča. . 'Bila je nekakšna, na hitro roko urejena prazna kopalnica brez opreme. Samo v enem kotu je stal stol in na njem prižgana sveča. V steno nasproti nam je bil zabit močan kavelj, z obročkom in k tenia obročku je bil privezan Charlv. Bi! jo tako mojstrsko privezan, da se skoraj ni nrogoi ganiti. INad njim je bila prha in ta je bila odprta, tako da je na vt-o moč brizgala nanj ledeno m!rz-la votla. Charlv jo bil oblekel za ta večer praznično obleko in obul visoke lakaste škornje. Na sebi jo imel vso svoje srebro in vse dragulje. In na vso to parado je zdaj neusmiljeno brizgala mrzla voda. -Charlv ni napravil dobrega vtisa pod to neprostovoljno prho. Tresel se jo od mraza in po-Ne- Samo Helena je ostala vsem mirna in brezbrižna, kaj časa je zaničljivo s pri-žnnurjenimi očmi opazovala to glaverno podobo moža, ki se je zvijal pod prho kakor črv pod solneem, potom nas je pa povabila na kozarček najboljšega. Sedli smo na zaboje in stopnic % pili >n«o in prepevali. Velika prednost motornih bojnih čolnov je tudi to, da segajo zelo malo v globino. Zato nastopajo lahko v prav plitkih vodah in brzi jo celo čez minska polja, ki bi vsaki drugi ladji postala usodna. Ker jo takšno čolne lahko izdelati in stanejo razmeroma malo, .si jih je mogoče omisliti veliko število, a maloštevilne posadke zanje je tudi lahko dobiti. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE. Krnil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NA KODNI H PESMI moški zbor..........................50 ŠEST NARODNIH PESMI za moški zbor .................... -M ŠEST NARODNIH PESMI za mešan; zbor .....................W L SLOVENIAN DANCE V AND A POLKA ..................- z. ro JEZERU KOLO ..................................... 3. liAKČKA MLADI K A PETANE ........._ I. OHIO VALLEY SYLVIA POLKA .................... 5. TAM NA VRTNI GREDI M A It i ISO K WALTZ ............... fi. SPA VAJ .MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ............... 7. DEKLE NA VRTU OJ, MARIC KA, PEGLJAJ—. S. ŽIDANA MARKU (polka) VESELI BRATCI (nuzurha) SPAVAJ MILKA MOJA j ORPHAN WALTZ ________________ I DEKLE NA VRTU Zorko Prelovec—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem .......... 1.25 ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................L— ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir 1,— M J) JS ju .35 .33 .33 .33* 33« r rane Vent urini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV .......65 r'erdo Juvanec—IZ MLADIH LET, moški zbori .................. Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) ..............^ Takšno je torej to novo pomorsko orožje, ki je skrajno nevarno tudi velikim bojnim ladjam. Težko je takšni bojni ladji pravočasno opaziti in odbiti skupino malih bojnih čolnov, ki se ji približuje od v-oli strani. Motorni bojni čolni v i ostalem niso šele današn ji izuni. Že mod svetovno vojno p ji _ t-j i • ,, ^ so jih uporabljali tako Angleži, I otlej so prišli Helenini star- ' . ... ^ , • „ »-v r ■ „„„„ kakor Nemci za akeiie v Ko si. Naiprei so krieah in zmer- , , ... ... UP jali hčerko, potem -o se pa še oni sii«ejali z nami. Tn slednji«1 so prišli gori v>i gostje iz bara in tudi oni .so se držali za trebuhe od smAeha, ko so zagledali krvavega Charlvja v njegovem klavrnem položaju. Takrat je doživel Abvs bar burno noč. Zadržali smo vse jezdece, ki so jahali mimo in pokazali >nio jim mr>ža pod piho. To je trajalo do ranega jutra. Klicali smo slavo Heleni, vražioi luninih oči, ki je plesala kakor pobesnela, dokler stili povsem zdanilo. Toda na Cliarlvja se niti ozrla ni več. V prihodnjih dneh so bili v okolici Abvs bara štirje ranjeni, toda krvavega Charlvja ni bilo lKed nji mi. Izginil je iz našega kraja. Pozneje smo slišali, da je začel novo življenje — v kaznilnici v Rosario. Helena nam pa zopet podaja s -vojo mjirno roko naše priljubljeno žganje čez -mizico v baru, kakor da nam podaja rožo. Zdaj pa zdaj se ozre na nas skozi napol spuščeno zaveso trepalnic in zašepeče: "Na zdravje, fantje!" V stoterih »lovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA' —- Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET. NEW YORK. kavskem prelivu, a Italija jih je uporabljala na Jadranu zlasti proti avstrijskim in nemškim poilimoriiieanK. pozneje pa tudi za napade na velike bojne ladje. Tako je italijanskim brzini čolnom ob belem dnevu uspelo potopiti avstrijsko kri-žarko "Szent 1st vanizkazali pa so se v gornjem Jadranu tudi ob drugih podobnih prilikah. Po srvetovni vojni so 1. 1919 britski brzi 'bojni čolni v zvezi j z letali z uspehom napadli ms j ko vojno pristanišče KVr.nŠtat, potem pa jo začela angleška i mornarica ta tip vojnih iadiic I zanemarjati in tako tudi drugo velike vojne mornariee. razen nemške in italijanske. Med italijaskimi in nemvkimi brzi-mi čolni je v glavnem le ta razlika, »da so italijanski čolni glede na pri lično mirno Sredozemsko morje plitki in sposobni največjih tbrzin, ki jih morejo vojne ladje sploh doseči, nemški čolni pa segajo nekoliko globlje, da morejo nastopati tudi v nemirnem Severnem morju. Neki italijanski brzi čoln je dose«gel namreč brzino 48.4o morskih milj ali 75 km na uro. V najnovejšem času so začeli tudi Angleži posvečati pažnjo brzim čolnom. Gradijo jih neprestano in so ž njimi do-egli že nekoliko uspehov. Moški zbori OSKA U DEV: Barfl«»liiv sern i »I -senice; Slovo; Je vjiilinila luč 40 EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska. ..20 Vso n«>č i>rl |x>io<*l ...........,2fl Jnrjfva .......................J25 Htxli Mirka let. Morda je to isto drevo, o katerem piše Ferdinand Cortez v svoji zgodovini odkritja Amerike kot o enem največjih čude«. V senci tega drevesa je taborila v^a njegova vojska. Pol metra od tal meri drevo v obsegu 47 m», ali 16 metrov v premeru. Obseg krone 8 m nad zemljo, meri 160 m. i Se zdaj rastoča orjaška -drevesa v Severni Ameriki ok 144 metrov. t>kozi eno drevo, ki re jins-.Miuje Wawona, .-o prerekali c-elo m širok in vi>ok prodor. ilvako žive orjaškčt drevesa, kaže leta 1U11 posekano .-redil je veliko drevo. V zemlji je ; merilo v premeru 4.."i m, visoko je bilo SU m, staro pa 2172 let. j Leta 2.01 pred Kristusom je zarilo rasti. Ko je bilo staro 506 let, je ogenj uničil njegovo deblo v dolžino enega metra. Drevo je rabilo 105 let, da se mu je zacelila la rana z novim tkivom. Ko je bilo c-taro 1702 leti ga je zadel drug požar, v letu 1780 pa tretji, leta 1797 ga je zadel najhujši požar, ki je obžgal drevo v dolžini 6 m. Do leta 1900 -so se nra zacelile dve tretjine te rane. Na vseh teh' sledovih po ognju so bile brazgotine zapolnjene z ogljem in novo tkivo je raslo enakomerno okroi? ran naprej tako da na deblu drevesa ni bilo nobenih sledov o požarih. . f^GLAS NARODA"^ ^ popil jamo v staro do- j j| movino. Kdor ga ho- j J kraj j Italijo lista ne poli- i I i**mo "U Tj A S N X R O 15 X" - New Yorl Monday, November 11,1940 VSTANOVLJEN L. 1893 V METEZU —: Roman. — Spisala: MARUA KMETOVA. :— "To mislišJtf je navidezno ogorčeno vprašal Mlakar. 44Ne mislim — vem." In dovortj odprl miznico, vzel denar in mu ga odštel. *4Dovolj?" "O! Ne sramc;! ..." "Nič te ne sranvotim. A če še kdaj prideš, potem glej, kako boš prišel živ iz mojih rok. Pojdi!" Mlakar je požrl že pripravljeno besedo, odšel je in ustavil se pri Bizjakovih. "Kaj je biio?" ga ie vprašala koj pri vratih. "Ti strašni razbojniki! Tožrt jih grem." *4Mene pa j:h -e je skrival zalotila pri mi-li. kako bi bilo, če bi Pirea ne bilo več. Prav nič ni občutila, da pričakuje njegovega otroka, da bo novo bitje meso in kri onega. ki mu je bila da a v*e in ki jo je imel v oblasti kot še nihče prej.^ Prenašala je v^e te mesece kot težko, morečo in ne-s k o n< •no zntohlfwt in tudi bosrastvo in i^ijaj krog nje je ni na-vduševa! več. Bolj in bolj se je vdajala brezbrižno>ti, \«"asih je 1» ves dan i z pre govoril a komaj nekaj beseolj jo je opazoval in nekoč ji je dejal: 4; Vprašal bi te rad nekaj, a ne vem, če se ne boš preveč vzburila, česar nočem, ker si zdaj v tem etanju." govori, Ivan, govori o čemerkoli, jaz >em tako mirna, mirna in ničesar ni, ki bi me moglo pretresti, eelo to ne. če bi zdajle stopil Andrej predme in mi zalučal v obraz vso' mojo lažnivost in goljufijo!" Utrujeno se je zazrla v Pirea in je bila res priprav1 jena na vsak udarec.. 44Glej, glej. kako si moja verna učenka! Tako sem te notel imeti že zdavnaj in jaz t*em bil tak in sem spet tak " "Kaj torej želiš?" 44Zdi >e mi že nekaj časa," je povzel Pire, 44da ti nisem več toliko, kakor sem ti bil včasih " 4 4 Ivan!" % '•Ne bom nada'jeval, če nisi res popolnoma mirna." "Sem." 4 4 Torej odgovori odkrkto, b»-ez vseh ovinkov vprašanje." Tini je bilo vendarle jasno dejala mirno: "Če premislim do dna: rekel «?i." " Hvala. To je prišlo po.polnoma naravno do tega in si 7aradi tega ni treba delati nikakih očitkov in se tudi nikar ne sili, da bi ono čnvstvo hotela oživiti še enkrat Si razumela*" "Sem." "Popolnoma?" je ostro vprašal Pire.. '•Popolnoma," je tiho, a trdno odgovorih Tina >n n^u pogledala naravnost v oči.. 44Hvala Bogu. da si toliko pametna in zare> sem ti hvaležen za to treznost." "tjakaj Ivan. Pa ti? Tudi ti odgovori brez ovinkov: nič več me nimaš rad?" ■"Rad! Rad te imam, a to je drugo." "Razumem, Pa le odgovori — naravnost." "Resno hočeš?" je vprašal Pire. "Re^no." 44 In ti povem, da je plamen ugasnil." Tina se je nash.nila na mizo. V molku je brnela soba. Pohištvo je Šepetalo, v njunih dušah pa se je razpočilo na dvoje. 44Kam pojdeš?" je vprašala Tina po dolgem molku.. "V Trstu gotovo ne ostanem." 1 "Ne." "Boš prenesla T" T "Bom." ■"V Maribor pojdem." ■"Samf" * "Pire dolgo časa n: odgovoril, potem je dejal "Mogoče." "Torej se ne ves?" "Tina, če si res popolnoma mirna?" "č*e ti povem. V>e Trii je vseeno. Govori. Zdaj sva že v tem, kmalu pride moja ura m kdo ve, če bom sploh še kdaj sa pogovor. Povej!" * "Z Meto bi sel." , t \ (Nadaljevanje prihodnjimi Molotov v Berlinu Ruski vnanji komisar Vjačeslav M. Molotov se je včeraj s posebnim vlakom odpeljal iz Moskve v Berlin na važno posvetovanje s Hitlerjem in von Ribbentrapom. V Moskvi je bilo sinoči kratko objavljeno, da je Moloov odpotoval na povabilo nemške vlade. O čem bo razpravljal s Hitlerjem, ni bilo naznanjeno. Vladni in diplomatski krogi v Beogradu mnogo ugibljejo o potovanja sovjetskega vnanjega komisarja Vjačeslava M. Molotova v Berlin. Posebno veliko zanimanje je zavladalo, ko se je iavedelo, da je ob istem času odpotoval iz Beograda v Berlin tudi nemški podanik Viktor von Heeren. Po mnenju diplomatov bo skušal IMolotov čimprej skon-čati grško-italjansko vojno. Nemški načrt napada na Anglijo Francoski list 44Journal" ob- :ako da bi napadalci potem s Browder ni volil Earl Browder, komunistični kandidat za predsedništvo se v torek ni udeležil predsedniških volitev. Maršal Badoglio v Albaniji V Atene so prišla nepotrjena poročila, da je šef italjan-skega generalnega štaba maršal Pietro Badoglio prevzel vrhovno poveljstvo nad italijansko armado vv Albaniji. javlja pod gornjim naslovom članek znanega vojaškega pits-ca generala Duvala, ki pravi: (Srditost, s katero nendško letalstvo 'siplje svoje bombe nad London, daje oklepati na povsem drugačen poni m teh napadov, nego se je doslej splo-šo mislilo. Taka silna zračna akcija je predraga za napadalca, da bi jo smatrali samo za reprisalijo proti angleškim letalskim; napadom in kot o-sveto za nekatere porušene nevojaške objekte. Pač pa moramo smatrati nemško zračno akcijo za važen del splošnega napada na Anglijo z namenom zasedbe otočja in uničenja angleške vojne sile. Zasedba se da izvršiti samo s kopnimi si-ilami, te pa lahko otopijo v akcijo na angleških tleli šele takrat. kadar bo uničena britanska zračna sila. Načrt za na- •svojo številčno premočjo zavladali na Angleškem. Velika Britanija mora pri takem načinu borbe pošiljati v boj vse do zadnjega svojega letala, da u-brani i-vojo prestolnico pred o-pustošenjem. Če je tedaj nemško letalstvo res po številu ve čje in ako uniči vsak dan vsaj toliko angleških letal, kolikor jih izgubi, -samo potem je matematičen račun jasen in prva faza borbe se bo izvršila v korist Nemcem. Ta taktika se lahko primerja z znano taktiko pri šahu, kjer močnejši nasprotnik dosledno izsiljuje zamenjavo figur. da rp na koncu odločneje pokaže njegova premoč. Lahko se predpostavlja, da je Nemčija v poirledu letalske sile moč- PREMISLIL SE JE. Dne 14. oktobra je rekel predsednik okraja Queens v New Yorku, Geo. IT. Harvev: "Ce "Willkie ne bo zmagal, se bom preselil v Kanado, kajti če ne bo izvoljen, bo to zadnja predsedniška kampanja, ki jo bo imela Amerika." Ko je Harvev zvedel, da je zmagal Roosevelt, je izjavil: j" Zaenkrat sem se prem is'i 1 in se ne bom preselil v Kanado, re je 130 milijonov Amerikan-cev zadovoljnih, da je Roosevelt predsednik, moram biti tudi jaz zadovoljen. Zdi se mi. da me v Ameriki bolj potrebujejo. kot bi me potrebovali kje drugod." Nova zaloga... in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE DAMA S KAMELJAMI Spisal ALEKSANDER DUMAM Pisatelj sum pravi, da je knjiga uganka. .Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kjer se bo igral kos življenja. ln v tem slavnem r o umri u se res igra velik kos 2» lo zanimivega življenja. cena $1.75 TUDI MENIHI SE BODO BORILI. Vodstvo nekega grškega samostana je sporočilo grškemu mini-tr-kemiu predsedniku Me- taxu, da bo 36 menihov prosto-nejša od Anglije, kajti ona jo voljno vstopilo v grško arma- dr.vno prej začela graditi svoje __,___. 0 n zraeno 'brodovje, m je težko pa . . .. . ... 4 ... „ mi-Iiti, i luninih men so nekoč mesece šteli. Ker pa luna zemlje ne obkroži točno v enem miosoeu, temveč v 20 in pol dneva, « živi. Njihova us«Nla Je l>ila zanimiva, pri nekn-tt *rih tudi tra»;i«*iiH. I'i»*il vs.-in pa (»opisuje resnično življenje lM>snmezuih. cena $1.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON ZUPANČIČ Najl»oljši in Ce živ«-«'i slovenski |H snik |M«lsija s to zldrko zo|H-t nekaj umotvorov. 1'esml »o p«jtcve£ene njegovi ženi Ani. MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najltoljši slovenski pri|Kivedn'k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pripoveduje marMikaJ zanimivega iz svojega življenja. C. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj j»opis5ije sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske* ga nad Turki pri Ilotinu in .s teni osvobojenje I'oljske. S to zmago je bila končana turška sila. pod katero so toliko tn>eli tudi slovenski kraji. cena $ 1.— ROŠLIN in VERJANKO Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je 1»oleg Josipa Jurčiča na5 najl»otjši prii»o-vetlalni i»isatelj, v tem romanu popisuje življenje ln dogodke na gradu Dvor v dolini Krke na Dolenjskem. Roman Je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $ 1.— cena SI.— ZADNJI VAL Spisal IVO &OKI.I Poznani slovenski pisatelj na in v tej knjigi p<»«tj'ja zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $!.- ZNANCI Spisal RADO MIRMK Poznani humorist v t»-j knjigi kaže rsi/ne ziia«'-:ije t»T knjigo ssiiii označuje kot "Povesti ln orisi." _cena SI.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah ri-e dogodke na kmetih in i»o*^'hno ▼ gozdovih. cena S1.25 ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. Itejanje se vrSi v letu 1757, ko so 5e Indijanci kralje-vflli v lepi Mohntvk dolini v kraju, ki obsega se«lnnjl državi New York In Vermont. cena $ I.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, <3a naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek. K »bert Hatfield, izumitelj nian-